u, o K 20 K 24 K 30 K 40 i. rajnik tnino Bajerc" izhaja vsaki Hbk, datiran z dnevom j prihodnje nedelje. iNaročnina velja za Avstrijo : za celo leto J5 kron, za Ogrsko 6 kron 50 vin. za celo fclo; za Nemčijo stane n celo leto 7 kron; jia drugo inozemstvo se (računi naročnino z oziram na visokost pošt-jniie. Naročnino je plačati naprej. Posamezne J5tse prodajajo po 12 v. Uredništvo in uprav-nišivo se nahajata v Pluju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in st sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za V", strani K 40 — za '/» strani K 20 — za V, strani K 10 — za Vi« strani K 5 — za Vss strani K 250 za Ve« strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno z Stev. 43. V Ptuju, v nedeljo d^e 28. oktobra 1917 --- .....- -—-------—-------------------- XYIII. letnik Na grobu. Zdi se nam, da je letošnja jesen posebno ilostna in da bode mila naša žemljica pila nogo več solz nego prejšnja leta . . . Pomi-imo, za Božjo voljo pomislimo: četrtič v tej pavi, neskončni vojni prihajamo na pokopališča, da se spomnimo svojih ranjkih, svo-h ljubljenih pokojnikov, ki jih ne moremo i ne smemo pozabiti. Četrtič v vojni priha-jo dnevi Vsehsvetih in Vseh vernih duš . .. Vsako leto pride ta dan in odkar nam zbudila božja roka razum, smo navajeni iga obiska pokojnikov, tega pohoda na tužni postor pod cipresami, pod katerimi počivajo dolgih vrstah prijatelji in sovražniki, znan-in sorodniki, tujci in ljudje našega srca . . . isako leto zopet se rosijo naše oči in vsako zopet moli krščanska duša svoj očenaš zelenem gričku, na katerem umirajo zad-jesenske rožice ... Nič novega ni na temu ! »žanska volja nas je vstarila, je zapovedala e rojstvo in zapoveduje našo smrt! Danes jutri jaz, — rojstvo in smrt se nista spre-, odkar je nastalo življenje iz neskon-teme pradavnih časov. Torej nič novega? In vendar! Kot otroci smo hodili na po-ipaiišča, kot možje hodimo in kot starčki ide:no hodili na pokopališča. Ali vedeli smo »jo pot, iskati nam ni bilo treba grobov, iših ljubljenih grobov... In zdaj ? Zaman [vprašuje nedolžna deca s svojimi solnčni-i oftmi: kje počiva oče? Mati ne more deci jpvoriti, le njene solze ji odgovarjajo v ■eskončni bolesti. Kje počiva oče, kje sin, kje at in prijatelj, kje ljubček in znanec? Nje-ive gomile ni na pokopališču, na njegov fob ne moremo cvetlic trositi in svečic pri-gati. -. Brezobzirna, krvava ta vojna, to Id zločinskih naših sovražnikov zapričeto in ladaljevano gorje, ki tlači milijone nedolžne-b ljudstva k tlam, — ugrabila je nam celo pbove naših ljubih . .. Iztrgala nam je iz zavest, da nas od naših pokojnikov loči ir metrov črne zemlje, da zamoremo rože tem ležišču mrtvih saditi in jih polivati našimi zvestimi solzami. .. Četrtič že čutimo bolest te grozovite po-ice vojne; četrtič že išče nedolžna deca bove svojih očetov... Pa letos je to po-o hudo! Kajti vedno, vedno iz novega nam govorili p miru, o zlatemu, krasnemu, idjenemu miru. Mi smo ga sovražnikom poštene duše ponudili; ali oni nas niso oni ne poznajo človečanstva, oni so meh' v grozovitem prelivanju tople člo-krvi. Mi pa hodimo zopet na pokopa-in iščemo grobove svojih ljubljencev, in »jdenio teh grobov ... Grozovita usoda! Pa kaj bi ugibali, kaj 'žili! Tako je, kakor da bi smrt v tej anski, blazni vojni polagoma izgubila vse strahote. Milijoni vojakov ji gledajo s om in s smehljajem v oči, — ti smrt, ii, kdo bi se pred teboj skrival? Strah smrtjo je izginil in zato se spominjamo nosom na vse tiste, ki so preliti svojo lo kri za domovino! V tem znamenju stopamo letos na pokopališča. Ne najdemo grobov za domovino padlih naših ljubih, — ali to vemo, da bode iz teh grobov vzklila zarja pomladanske, boljše bodočnosti za nafi in naše potoaace. Grob domovine je simbol, bodočne sreče! Ne jokajmo, marveč častimo »veje junake! Svetovna :vojska. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 18. oktobra. Uradno se danes razglaša: Raz ven uspešnih podjetij napadalnih čet v vzhodni Galiciji nikjer nobeni posebni dogodki. jLŠef generalštaba. Nemški plen na otoku Oese!: 10.000 vjetih in 50 top/v. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 18. oktobra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V Flandiiji močni artiljerijski boj in zavrnjeni sunki sovražnih poizvedovalnih oddelkov. Naseverno-vzhodni fronti od Verduna udarili so v hrabrem sunku nemški oddelki proti visečim 344 v francoske jarke, uničili pet velikih bivališč in vjeli posadko, v kolikor ni padla v bližin-skem boju. Zvečer je napravil sovražnik dva protinapada in je bil vedno- nazaj vržen. — Včeraj smo sestrelili 13 sovražnih letal. V odgovor na neki napad na Frankfurt a. M. obmetali smo včeraj z bombami mesto Nancy. Vzhodno bojišče. Preštetje na O e-s e 1 u napravljenega plena je imelo doslej sledeči uspeh : 10.000 mož vjetih od dveh ruskih divizij — na Moon je le nekaj sto mož pobegnilo — 50 kanonov, med njimi nekaj nepoškodovanih težkih obrežnih in nekaj poljskih baterij, veliko število orožja in mnogo drugega vojnega orodja. Deli naših pomorskih bojnih sil vdrli so skozi minski okoliš Rigaš-kega morskega zaliva do južnega izhoda velikega Moonsunda, kamor je zbežalo po kratkem boju okoli 20 ruskih vojnih ladij. Ruske baterije pri Woin na Moonu in pri Waardenu na estlandskem obrežju bile so k molku prisiljene. Drugi naši mornariški deli ležijo v vzhodnem delu Kassar- Wieka in zapirajo prevoz proti zapadu. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Boji na Koroškem in Tirolskem. Avstrijsko uradno poročilo od petka; K.-B. Dunaj, 19. oktobra. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Ob tirol- ski in koroški fronti prišlo je predvčeraj-nem in včeraj do mnogoštevilnih krajevnih bojev. Naše čete so pripeljale 300 vjetih in vojno orodje. — Ob Soči navadno artilerijsko delovanje. Šef -generalštaba. Nemci zopet nad 5000 Rusov vjeli. N e m S k o uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 19. oktobra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Artiljerijsko delovanje v Flandriji zopet jako silno. — Armada nemškega prestolonaslednika. Po deževnem jutru narastla je od včeraj opoldne artiljerijska bitka od S o is sons a zopet do polne ljutosti in divja po najogrom-nejši mimieijski vporabi naprej. Francoski poizvedovalni sunki so bili povsod vrženi. Na vzhodnem delu Chemin-des D a m e s a napadli so Francozi zopet trikrat naše postojanke in bili krvavo zavrnjeni. — Naši nasprotniki izgubili so včeraj 12 letal. Vzhodno bojišče. Pod poveljstvom generallajtnanta v. Bstorff priborile so si naše čete, v čolnih skozi Kleiner Sund prehajajoče, zapadno obrežje otoka Moon. V ojstrem prodiranju bili so Rusi, kjer so se vstavili, povsod vrženi. Do opoldneva bil je ves otok Moon v naši roki. Od severa in juga nastopivši oddelki mornarice in topovi naših ladij so bistveno pomagali hitremu uspehu. Vjeli smo dva ruska regimenta v moči 5000 mož. Plen je znaten. Na Oeselu in Moonu padli so v naše roke en divizijski tor trije brigadni štabi. Naše pomorske bojne sile imele so v vodovju okoli Moona večkratne boje s sovražnimi bojnimi ladjami. Ruska linijska ladja „S 1 a v a" (okroglo 13.500 ton) se je s streli zažgala in potem potopila. Letalci so podučevah vodstvo dobro o bivanju sovražnih sil. Z metanjem bomb in ognjem strojnih pušk napadli so sovražnika opetovano na suhem in morju z opazovanim učinkom. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 21. oktobra. Uradno se danes razglaša: Zapadno jezera Ochrida izjalovil se je francoski napad v skupnem ognju baterij zaveznikov. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 21. oktobra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada nemškega prestolonaslednika. Artiljerijska bitka severno-vzhodno od Soissonsa traja naprej. Trajni množinski ogenj minskih metalcev je spodnjo bojno cono med V a u x a i 1-lon in Braye v polje odprtin spremenil. STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, romarje itd. Vzhodno bojišče. Mi smo tudi na otoku Dago čete izkrcali; že pred par dnevi so nrisli tja oddelki naše mornarice v varstvo nameravanih izkrcevalnih mest. Tam zapii-čete operacije potekajo po načrtu. Makedonska fronta. Na zapad-nem bregu jezera Ochrida bile so napadajoče francoske kompanije nazaj vržene. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. D.unaj, 21. oktobra. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. V Fleims-talu pripeljale so naše čete od nekega posrečenega podjetja na vjetih 1 oficirja in 40 mož. Južno-vzhodno bojišče. Zapadno jezera Ochrida izjalovili so se močni francoski napadi na hrabrem odporuavstro-ogrskih, nemških in bolgarskih čet. šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 21. oktobra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Od morja sem se je Ostende obstreljevalo. V" mestu je nastal požar na poslopjih. V Flandriji ogenj. Poizvedovalni sovražni oddelki bili so nazaj vrženi. — Armada nemškega prestolonaslednika. Artiljerijska bitka pri Vau-xaillonu do Braye se je povišala zopet do največje ljutosti. Nezmanjšana, dostikrat do bobenskega ognja se razvijajoča, trajala je t,udi preko-noči. Večjih napadov ni bilo. — Sestrelili mo 9 sovražnih letal. Vzhodno bojišče. Na otoku D a g 0. so naše čete vzhodno obrežje dosegle. Poizvedovalni oddelki prešli so notranji otok. Doslej se poroča več sto vjetih. Med otokom Moon in kopnim ležeči S c h i 1 d a u smo zasedli. Ruske bojne sile so Moonsund proti severu zapustile; pustile so ležati ostanke pamika „Sla\ve" in ostalih 4 uničenih parnikov. Makedonska fronta. V gorovju med dolino Skumbi in jezerom Ochrida napadle so včeraj po krepki ognjeni pripravi močne francoske sile. Nemške, avstro-ogrske in bolgarske čete so izjalovile z ognjem in v protisunku sovražni naval. Vzhodno jezera Ochrida ter od jezera P r e s p a pa do Čeme in na obeh bregovih V a r d a r-j a je bojevno delovanje artiljerije znatno večje postalo. Prvi generalk vartirmojster Ludendorff. Zračni napad na Anglijo. W.-B. Berlin, 21. oktobra. V noči na 20. t. izvršil se je napad brodovja pomorskih zračnih ladij na Anglijo; vrglo se je zlasti uspešno 26.000 kil bomb. Obmetalo se je industrijske naprave sledečih krajev: London, Manchester, Birmingham, Nottingham, Derby, \ \iO~westoft,, HuW, QflracMtaj, ^omo\v w Ita.?-i pleton. Povsod se je opazil dobri razstremi ' j in požarni učinek. Na vrnitvi prišlo je štiri i zračnih ladij vsled vetra in megle na fran-I cosko bojno okrožje. Kakor je razvidno jz j francoskih poročil, bile so tam sestreljene ali i k izkrcanju prisiljene. O usodi posameznih I ladij in posadke doslej ni nič znano. bef admiralnega štaba mornarice. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 22. oktobra. Uradno se : danes razglaša : Italijansko bojišče. Na obeh i straneh ceste čez prelaz R o 11 e v dolini | Pellegrino in v pokrajini Marmolata se je i bojevno delovanje oživelo. Na Monte Sie- f u posrečila se je razstrelba neke sovražne postojanke. Obenem v dolini Cordevole I napadajoče napadalne čete vdrle so do druge I sovražne črte, prizadele sovražniku težke kr- I vave izgube in se vrnile z nekaterimi vjetimi zopet v svojo izhodno postojanko. Južno-vzhodno bojišče. Neki ; na zapadnem bregu- Scumbija od avstro- ■ ogrskih in nemških čet izvršeni napad prine-i sel nas je v last nekaterih francoskih po- ■ stojank. Šef generalštaba. Velika nemška zmaga na vzhodu. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 22. oktobra (W.-B.) Iz i velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolo- 'i naslednika Rupprechta. V Flandriji \ narastel je . ogujeni-fcoj zopet mnogokrat do j bobenskega ognja in je trajal ljuto i preko noči i naprej. Danes zjutraj so pričeli francosko- [ angleški napadi. — Armada nemškega i prestolonaslednika. Artiljerijska bitka med jAillette-Grund in Brave se je pod i najmočnejšo vporabo vseh bojnih sredstev ! čez dan in le z malimi odmori tudi čez noč nadaljevala. V srednjem oddelku C h e m i n- des Damesaje bil zlasti pri C e r n y j u ogenj jako živahen. — Včeraj smo sestrelili 12 sovražnih letal in 1 balon. Vzhodno bojišče. Ves Otok Dago je v naši lasti. Dobili smo več kot 1200 vjetih in nekaj topov ter velike zaloge. V devetih dnevih izvršili ste armada in mornarica vse operacije preko morja skupno, ki so spravile Oesel, Moon in Dago, konečno točke Vzhodnega Vsi sveti Verne duše 31. oktobra do 2. novembra SOMEŠČANI! Spominjajte se na bojiščih pokopanih junakov! Vsak ludi najmanjši dar se hvaležno sprejme. Mamz posiovnica Dunaj IX. Canisiusgasse 10. Telil. 23116-21820. Konto pil. hran. 157.270. morja, v nemške roke. Podal se je novi dokaz J čilosti armade in mornarice. Njih skupno de- j lovanje je bilo vzorno. Makedonska fronta. V dolini Scum-' b i Odvzele so naše in zvezne četo Francozom ] v napadih nekatere visočinske postojanke in jih držale napram močnim protisunkom. Ob cesti Monastir-Resna izjalovili so opetovani napadi nasprotnika. Ognjeni boj je] nastal tukaj in v širokem oddelku na bregovih V a r d a r j a močan. Prvi generalkvaitirmojster] Ludendorft. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 23. oktobra. Uradno se danes razglaša: ObMontu SanGabriele izjalovi, sta se dva slabejša sovražna napada v boj z ročnimi granatami. Šef generalštaba. Velike bitke na zapadu. — Ogromna nemška zmaga na vzhodu. Nemško uradno poročilo od] torka. K.-B. Berlin, 23. oktobra ("W.-B.) if velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadaprestoloj naslednika Rupprechta. V Plandrijij med Draaibanko in Poelcapelle se včeraj traj razvijajoči boji trajali so celi večer naprej. Cilj francosko-angleških napadov ležal je po najdenih poveljih 2 do 2 in pol kmz» našo spredajšno črto. Začetkoma le ob južnem robu gozda Houthhoulst globlje v našo porno cono vdrti sovražnik bil je s protinapadom nazaj vržen. Od nasprotnika pripeljani ojačenja neznatni dobiček na prostoru k večjem 300 m globočine pri 1200 m širofl kosti niso mogla razširiti. Pri P o e 1 c a pelin se je v sem in tja divjajočem boju p v« dopoldne in zopet zvečer prodirajočim močnii napadom Angležev naša prednja odprtinski črta ali nazaj pridobila ali pa sploh obdržala, Na ostalih krajih napadalnega polja se sovražni naval popolnoma izjalovil. — GIo] boko uvrščeni napadi obračali so se tudi proti frontnemu oddelku na obeh straneh od Ghe| 1 u v e 11 a. Tukaj je naš odporni učinek zlo-] mil silo angleškega sunka, ki ni prišel nikjer do naših obramb. Francozi kakor Angleži » imeli v našem združenem ognju težke krvavi izgube in so pustili vjete v naši roki. Včeraj šni bojni dan v Flandriji prinesel nam je uspeh. — Armada nemškega prestolonaj slednika. Artiljerijska bitka severno-vzliodno! od Soissonsaje zapričela opoldne s polj no nei va) vp, boj tet ttei na og me pr sk nj B vr; | op g« nj: v o ms nje ža-lik zeva tO! 11H D Hindenbur- gov rojstni dan. Pred kratkim se je praznovalo 70. rojstni dan najznamenitejšega vojskovodje v tejfogromni svetovni borbi, nemškega generalfeld-maršala v. Hinden-burga. Naša ; slika kaže prizor, ko so šolarke višjih razredov Hindenburgu v slavljenje krasni šopek rož izročile. Dur 70. Geburtstag dss beneralfeldmarschalls:t>er deburtstagstrauss v on din Schtilerinnen derQberklssse. lio silo, ko je v meglenem jufcru pri neznat-lemu ognjenemu delovanju le do poizvedovalnih sunkov Francozov prišlo. Municijska iporaba vseh kalibrov dosegla je zvečer v bojnem ozemlju med Ailletgrundom ter B r a y e ogromno visokost. Po nastopu Kom '.mo jo sovražni ogenj ponehal, od pomoči e in naprej pa so je zopet do trajnega bobenskega 1 >b gnja povišal. Pri nastopu dneva se je z učnimi francoskimi napadi intanterijska bitka iričela. Na vzhodnem obrežju M a a s e na-kočile so nemške kompanijo po izborni og-ijeni pripravi visočino 326 južno-zapadno od Beaumont a. Vjelo seje več kot 100 sovražnikov. Vzhodno bojišče. Skupni plen peracij proti otokom v morskem zalivu R i-e znaša 20.130 vjetih, nad 100 kanonov, med Injimi 17 težkih pomorskih topov, nekaj re-volverskih kanon, 150 strojnih pušk in minskih netalcev, nad 1200 VOZOV, okroglo 2000 ko-ijev, 30 automobilov, 10 letal in 3 ruske dr-iavne blagajne s 3(55.000 rubljev, nadalje ve-zaloge živeža ter vojnega orožja. Makedonska fronta. Pri deževnemu vremenu je dopoldne bojevno delo-ranje povsod ponehalo. Zvečer pa se je lju-lost boja pri M o n a s t i r j u, ob C e r n i in la zapadnem bregu V a r d a r j a do jezera ) o i r a n zopet povišala. Prvi generalk vartirmojster Lud end o r f f. tolo- Zvesta tovariša. Naša slika kaže avstrijskega vojaka kot pazovalno stražo s svojim psom ob zvoncu alarmiranje. Znana zvestoba psa se je tudi kej vojni hvalevredno obnesla. )jna na morju. Potopljeno! W.-B. Berlin, 15. oktobra. Na bojišču ; Severnem morju se je vsled delovanja nem-kih podmorskih čolnov zopet 16.000 prostor- ton potopilo. bef admiralnega štaba mornarice. Angleška križarka potopljena. W.-B. Berlin, 19. oktobra. Eden nemilih podmorskih Čolnov potopil je dne 2. t. In. severno od Irlanda angleško pancersko fcžarko „Drake". (Pancerska križarka „Drake" je bila zgra-Da 1. 1901, imela 14.300 ton velikosti, 24,6 fcorskih milj hitrosti, 33 topov in 900 mož »sadke. Op. ur.) 16.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 19. oktobra. V Atlantskem oceanu seje zopet 16.000 brutto-register-ton potopilo. Šef admiralnega štaba mornarice. 12 angleških vojnih čolnov uničenih. W.-B. Berlin, 18. oktobra. 1. Dne 17. t. m. napadle so lahke pomorske bojne sile v Severnem morju znotraj zatvornega okoliša blizo pri otokih Shetlanda okoli 13 iz Norveške proti Angliji vozečih ladij, med katerimi sta se nahajala kot varstvo angleška razruševalca rG. 29" in „G. 39". Vse ladje z varstvenimi čolni in razraševalci bile so uničene, razven enega ribiškega parnika. Naše pomorske bojne sile so se brez izgube ali poškodbe vrnile. — 2. Operacije naših pomorskih bojnih sil pri Oeselu se po načrtu izvršujejo. Sef admiralnega štaba mornarice. Novi uspehi podmorskih čolnov. W.-B. Berlin. 19. oktobra. Neumorno dan in noč delavni so nemški in avstro-ogrski podmorski čolni v Srednjem morju nove velike uspehe dosegli. Potopili so 13 parnikov in 4 jadernice s skupno nad 40.000 brutto-register-tonami. Zlasti se je občutno zadelo transporte v Italijo. En podmorski čoln sam je uničil 4 za italijanske pristane določene parnike s premogom z okroglo 15.000 tonami. Sef admiralnega štaba mornarice. Novi uspehi na morju. W.-B. Berlin, 21. oktobra. Eden naših (nemških) podmorskih čolnov, poveljnik kapi-tanlajtnant J e fi, je na zapadnem bregu Anglije zopet 6 parnikov, 1 jadernico, 2 ribiški ladji z okroglo 38.000 brutto-register-tonami potopil. W.-B. Berlin, 22. oktobra. V Srednjem morju se je z zavednim*Jvodstvom in svežim pogumom nemških podmorskih čolnov vkljub vsemu sovražnemu odporu zopet 12 parnikov in 3 jadernice z nad 46.000 brutto-register-tonami potopilo. — En nemški podmorski čoln (poveljnik oberlajtnant na morju Korsch) sestrelil je v zalivu pri Genovi iz nekega v Italijo določenega spremstva 7 parnikov v 18 minutah 3 naložene parnike. Napadi v južni Adriji. K.-B. Dunaj, 22. oktobra. Uradno se razglaša: Dne 18. t. m. napravili so deli naših pomorskih bojnih sil pod vodstvom križarke »Helgoland11 v motenje nasprotniških transportov sunek v južno Adrijo. Opazilo se ni nobene sovražne ladje, čeprav se je naša flotilja dalje časa v bližini italijanskega obrežja zadržala. Napadi sovražnih letalcev in enega podmorskega čolna proti našim ladjam v jutru dne 19. oktobra ostali so brezuspešni. Eno italijansko letalo se je sestrelilo. Naše letalne skupine obmetale so daleč na južnem zapadu izven vida naših ladij došle močnejše italijanske pomorske bojne sile uspešno z bombami, pri čemur je bil en italijanski raz-ruševalcc menda poškodovan. Naše pomorske bojne sile in naši letalci so se polnoštevilno in nepoškodovani vrnili. -Mornariško poveljstvo. Uspehi turških podmorskih čolnov. K.-B. Konstantinopel, 21. oktobra. Glavni stan poroča: Eden naših (turških) podmorskih čolnov potopil je v vzhodnem Ornem morju neki z municijo naloženi ruski parnik od 3000 ton ter neko ladjo na jadre od 1000 ton; obstreljeval je poleg tega ruski obrežni kraj Tuapse. Angleški monitor potopljen. W.-B. Berlin, 22. oktobra. V noči od 18. na 19. t. m. na Dimkirchen-Reede tor-pedirani angleški monitor bil je, kakor je razvidno iz pozneje došlih poročil udeleženih bojnih sil, z napadom naših (nemških) tor-pednih čolnov potopljen. Septemberski plen podmorskih čolnov. 672.000 ton. K.-B. Dunaj, 22. oktobra. Vsied vojnih odredb osrednjih sil se je v mesecu septembru skupno 672.000 brutto-register-ton za naše sovražnike vporabljivega prostora na trgovinskih ladjah potopilo. S tem se povišajo dosedanji uspehi neomejene vojne podmorskih čolnov na 6,975.000 brutto-register-ton. 15.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 23. oktobra. Na severnem bojišču se je vsled delovanja naših podmorskih čolnov zopet 15.000 brutto-register-ton potopilo. Ruska flotilja pobegnela ? K.-B. Stockholm, 23. oktobra. Tukaj-šni poročevalec od „Chicago Tribune" brzo-javlja danes svojemu listu, ruska flotilja je sklenila, da se izogne preteči nevarnosti ob-koljenja od strani Nemcev, z b e ž a t i v Bottniški morski zaliv na njegovi švedski strani, da ostane med vojno zaprta na Švedskem. Zaradi težav preskrbe se bode baje posadke domu poslalo. (S tem bi bil došel konec ruske vlade na morju! Nemci so torej Ruse na morju popolnoma premagali. In širokousti Angleži so jih pustili na cedilu. Op. ur.) Politični utrinki. Odprava politične cenzure. Vsled odloka višjega državnega pravd-ništva za Štajersko, Koroško in Kranjsko se oproščajo državni pravdniki politične cenzure ter se vrnejo svojemu pravnemu poklicu. Na mesto prohibitivne cenzure stopa sedaj po § 487. k. p. r. kakor v mirnih časih zopet konfiskacija tiskovin, ki so bile proti predpisom tiskovnega zakona izdane ali razširjene ali katerih vsebina tvori v zmislu kazenskih zakonov kaznjivo dejanje. — Skrajni čas! Se Uspehi podmorskih I čolnov.^ Erfoige des U-Booi-Krieges. Naša slika pre-dočuje uspehe podmorskih čolnov, ki delajo našim nasprotnikom največjo škodo. Vsled delovanja podmorskih čolnov se potopi v vsaki četrt uri blaga, kakor bi ga zamogel en železniški tovorni vlak s 30 vagonih prevažati, v enemg dnevu pa 2880 vagonov. boljša bi bila po našem mnenju navedba, ki bi sploh vsako cenzuro odpravila! Zanimivo „vseslovansko" priznanje. V eni zadnjih sej avstrijske državne zbornice prišlo je do sledečih medklicov: Posl. Krov (nemški radikalec) proti Cehom: „Vaše čete so odšle k sovražniku!" — Posl. Stri-brny (Čeh): „Z enim Heinejem, ki ljubi vislice, niso hotele skupaj biti". — Posl. Kroy: „Vi priznavate torej to sami? — Posl. Stri-brny: .,Zakaj ne? Kaj pa je pri temu?" — Posl. Kroy: „To priznanje se mora pribiti!" In res, — pribiti za večne čase se mora, da se gotovi „v s es 1 o vans k i" poslanci v avstrijski državni zbornici celo bahajo s tem', da so njih krivoprisežni češki rojaki d e-zertirali k sovražniku... Naskok italijanske konjenice na naše strelske jarke. Vojna korespondenca objavlja iz nove Hiibnerjeve brošure ..Enajsta bilka ob Soči": Brilof je majhno kameniio gnezdo. Lezi v plitkih nečah ob vznožju Sv. gore in Sv. Gabrijela. V kraju si podajo roke štiri ceste. Ena prihaja naravnost iz Čepo-vanske doline in vodi v Idrijo in Tolmin ; druga se vspenja iz Dolskega sedla in gre v Gorico; tretja vodi iz Trnovskega gozda; četrta končno prihaja ob Plavi preko Svetogorskega sedla in se vije potem v ovinkih Čez Grgar v Britoi. V Britofu sedi Italijan. Kraj leži pred nami kakor na dlani ter je brez pomoči izpostavljen našemu ognju. Dne 26. avgusta popoldne — svojim očem nismo verjeli — so se premikali na cesti od Svetogorskega sedla proti Grgarju štirje italijanski škadroni. Jezdili so v skok po dva in dva, tesno stisnjeni, jezdeci so se v sedlu močno nagibali naprej. Bili smo skrajno začudeni. Vedno zopet in zopet smo se ozirali tja. In zopet in zopet smo se vpraševali, če nas oči ne motijo, če ni to samo blodna slika. Toda bila je resnica. Italijani so jezdili tam sredi Krasa po cesti, kjer so pač edino mogli jezditi. Kajti po kraškem skalovju onstran ceste konj sploh ne pride naprej ali pa le s težavo korakoma. Konj pač ni koza. Ceste in pota na Krasu so za konjenico kakor lesni prelazi; prekoračili jih ne more. Ali mislijo Italijani, da nas pode.ro s peščico ka-valeristov? Ali pa hoče italijanska konjenica naravnost v Trst ? Napeto smo pričakovali stvari, ki so imele priti. Streljali nismo. Naslednji dan smo videli nekaj jezdecev, ki so se skokoma vračali proti Grgarju; drugi so naskakovali naše postojanke pri gostilni Kal. Artiljerija in strojne puške so jih uničile. Dne 29. avgusta je zopet jezdila iz Grgarja čez Britoi proti Zagorju težka konjeniška množica. Pet naših baterij je pazilo na trenotek, ko bo zadnji italijanski jezdec zdirjal skozi Britoi. Tedaj so naše baterije položile na jezdece bobenski ogenj. Mesna masa se je valjala v cestnem jarku ki ga je kri izpreminjala v blato. Posamezni konji z jezdeci in brez njih so ušli proti Zagorju proti našim postojankam. Postreljeni so bili ko zajci. Mnogo konj je poskakalo s ceste na Kras, kjer so jim kopita obtičala med skalovjem in so bili videti kakor prikavani. Mnogi so si polomili in ranili noge ter so poginjali v strašnih mukah, ako se jih ni usmilila krogla. Najboljše so še odkupili jezdeci, katere je vojna sreča vrgla iz sedla. Ako so bili nepoškodovani, so lezli skrivaje se po vseh štirih proti Britofu ali pa so smuknili v kako jamo za skalovjem. Ostanek brhkih jezdecev je drvil skozi Britoi nazaj proti Grgerju, neprestano zasledovan po naši arti-ljeriji, ki jih je kakor z biči gonila k čimdalje blaznej-šemu diru. Kaj je bilo to : Blaznost vodstva ali norost strahu • Ko so se namreč jezdeci bližali Grgarju, jim je pridrdjalo nasproti sklenjeno konjeniško krdelo. Ko so udarili drug ob drugega, so zatreskale naše baterije. Konji in jezdeci so se zopet valjali na tleh, le malo jih je ušlo. V enajsti soški bitki je bilo to najdrznejše italijansko konjeniško podjetje. Izpred sodišča. Velike tatvine v usnjarski fabriki. Maribor, 13. oktobra. Pred okrožno sodnijo so se imeli zagovai-jati Marija E a-k u š a, viničarjeva hčerka iz Radislave, Bri-gita K r a u t, viničarjeva hčerka iz Krče vine, Marija Š a u p e r 1, delavka v Pobrežju, Jakob Podgoršek, železničar v Studenicah in Vinko M a j e r, čevljarski mojster v Spodnjem Rotweinu, doma iz Hrvatske. V usnjarski fabriki Viljema F r e u n d v Maribora se je okoli pol leta sem obsežne tatvine na usnju opazovalo. Storilci so deloma od podplatnili kož kose odrezali, deloma cele telečje kože, pa tudi kostno mast, sodo in loj kradli. Fa- -_. 4 — brika se opoldne zapre in ob '/»1. uri zopet odpre. Ta odmor so posamezne delavke vpo-rabile, se pustile v fabriki zapreti ter pokradle mnogo usnja, katerega so potem polagoma pod svojo obleko skritega odnesle. Obtoženke so priznale, da so pokradle: 12'A telečjih kož, 41 kosov podplatinega usnja, eno celo kožo, 13 kil kostne masti in mnogo druzega blaga. Obsojeni so bili: Rakuša na 4, Kraut na 3, Šauperl na 2 meseca težke ječe, Majer na 6 tednov in Podgoršek na 14 dni strogega zapora. Zaradi prenizke kazni je državni pravcrnik pritožbo vložil. Ogrski navijalci cen. Budimpešta, 19. oktobra. Inženir Vitus S 1 e z a k iz Prefiburga bil je zaradi navijanja cen pri krompirju obsojen na 78.000 Kron denarne globe. Prodal je bil 10 vagonov krompirja po mnogo previsoki ceni. Krompir se je poleg tega zaplenil. Trgovec David Waldener in njegova soproga, oba iz Dunaja, sta pošiljala velike množine zelenjave iz Raaba v Avstrijo. Sodnija je obsodila vsled tega trgovca Waldenerja na G mesecev ječe in 20.000 kron globe, njegovo ženo pa na 500 kron denarne globe. M3ff»» Razglas glede oddaje trt iz združenih državnih in deželnih ameriških nasadov za pomlad 1918. Štajerski deželni odbor imel bo oddati prihodnjo spomlad nasledne množine ameriških trt proti plačilu (zastonj se ne bo nič delilo!) in sicer: 1. 1G0.000cepljenk, vrsti: laške graševine, belega burgundca, silvanca, šipona, traininca, male graševine, muškatelca, muškat-silvanca, žlahtnine in tičnika (Wildbacher), cepljenih na riparijo Portalis, riparijo solonis 1616, ru-pestris du Lot (montikolo), rupestris Goethe Nr.. 9. 2. 350.000 korenjakov zgorej imenovanih ameriških podlog; ravnotako 3. 1,500.000 ključic, zgoraj imenovanih ameriških podlog. Cena trtam je sledeča: I. cepljenke: za premožne posestnike 220 kron, za vse druge 160 kron 1000 komadov; H. korenjaki: za premožne posestnike 28 kron, za vse druge 18 kron 1000 komadov; III. ključice stanejo 15 kron 1000 komadov. Naročila na te trte naj se pošiljajo ali naravnost podpisanemu deželnemu odboru, samo do 15. decembra t. 1. Trte dobe le štajerski posestniki; zatoraj morajo vse stranke, brez izjeme, doprinesti potrdilo občinskega predstojnika, da imajo vinograde v Štajerski; trgovci s trtami so izključeni. Cene veljajo na licu mesta, kjer so se tile okazale in se morajo pri prevzetju izpla-čiti. če se trte dopošljejo po železnici, se do-tični znesek povzame, vštevši tudi stroške za zavoj in dovoz. Zavoj in dovoz se zaračunita po lastni ceni. Pri vsakem naročilu je navesti: 1. ime, bivališče in stan naročnika; 2. davčno občino) v kateri se nahaja vinograd; 3. zaželjeno sorto; 4. zadnjo pošto. Ce naroči ena stranka več ko 1500 cepljenk, 5000 korenjakov ali 5000 ključic, si pridrži deželni odbor pravico, da ji dodeli manjšo množino trt; ravnal se bo po številu priglašenih naročil. V slučaju, da je naročena vrsta Že pošla, se nadomesti ista z drugo. Priporoča se toraj, da se pri naročilu navede tudi sorto, katero bi želel naročnik v nadomestilo. Vsak naročnik dobil bo najkasneje do! 15. janua'ja 1918 obvestilo, v katerem nasadu, koliko in katere vrste trt se mu je dodelilo. Naročnik je obvezan nakazane trte prevzeti; le v slučaju, če so se mu nadomestile naročene sorte z drugimi, se mu dovoli, da nakaznico vrne. Storiti pa mora to nemudoma, čim dobi obvestilo, ker bi drugače moral trte prevzeti. Če le mogoče, naj pride naročnik sam po trte. Ce se mu pošljejo po železnici, naj jih pa pregleda kakor hitro prispejo. Morebitne pritožbe in ugovore se mora naznaniti nemudoma vodstvu dotične trsnice, ker se naj zakasnele ne bo oziralo. Gradec, v oktobra 1917. Od štajerskega deželnega odbora. Edmund grof Attems M Bazno. Viničarske tečaje priredi štajerski deželni odbor tudi leta 1918 v Mariboru in v Silber-bergu, to pa v času od 15. februarja do li decembra 1918. Natančnejši program in pogoji so razvidni iz inzerata v današnji številki. Iz dravskega polja nam pišejo: Prišel je spet jesenski čas, čas spravljanja pridelkov. In to ne le za kmeta in poljedelca, ki je celo; leto prenašal težo vročine in napora, tudi za take, ki se samo ravnajo po besedah v evan* geliju: Ne sejejo in ne žanjejo. Tako so pojavili zadnji čas po naših krajih in menda: tudi drugod neki posebni spravljala pridelkov, ki beračijo, tehtajo in pobirajo vse raz; kamenja. In to so nekšne nune iz Maribora, šolske sestre, o katerih je znano, da znaša vrednost njih premoženja več milijonov. Nič bi ne imeli proti temu, če bi se vsaj del nabranega blaga porabil za tiste namene, za katere se prosi, toda redijo in debelijo se s1 temi darovi večinoma nune same, drugo prav drago prodajo učenkam. Zatoraj vprašali predstojnico dotičnega kloštra, ka se pač nič ne poznajo nasledki vojske pomanjkanja, ali miši, da ni pri nas ljudi,] ki bi bili bolj potrebni, da jih podpiramo, kakor pa nune, o katerih nam ni nič znano, na kakšno korist nam so ? — Zatoraj dragi kmetje, povejte tistim nabiralkam, če še vai bodo kdaj obiskale, naj grejo lepo domu, se niste vi za nje celo leto trudili, pa delajo, da se bodo lahko same preživele; bi mi kmetje poleti ob najhujšem delu senci posedali, štrikali in hekiali, bi se n slabo godilo, a če bi prišli prosit v klošter, bi našli le — zaklenjena vrata! h:.- : ida I (.v, : ;im I ra, Parnik „Drake". V uradnih poročilih vojne na morju poročamo, da je en nemški podmorski čoln potopil angleško pancersko križarko „Drake", katero sliko s tem prinašamo. Po datki o velikosti tega angleškega vojnega parnika so razvidni iz zgoraj omenjenega poročila. OčrefigHschePaiizerkrsijzer,, ?rc:;2 6 — Razprodaja konjev v kmetijske namene. V oštanju se bodejo vršile konjske licita-ije v kmetijske namene ob nedeljah, dne 4. in 18. novembra, 2., 16. in 30. decembra. V Radgoni se bode v isti namen konje raz-prodajalo v torek, dne 6. novembra, v četrtek, dne 15. in v torkih, dne 20. novembra, 4. ter 18. decembra. Nevarni tatovi. V bližini Brežic posrečilo se je črnovojniškemu orožn. stražmojstru Johanu Konrad, aretirati neko tatinsko bando, ki je že dva meseca sem kradla pe-utnino, krompir in sadje. Tatovi so Antonija tibrič, Neža K o ste ve, Marija Lack-Eer in Franc Čater iz Sv. Lenarta v občini Sakot. Orožniki so tatinsko tolpo oddali celjski okrožni sodniji. Štajerski sleparski agent na Ogrskem zaprt. Štajersko deželno nakupno mesto je izvedelo, da je v Budimpešti dobiti dva vagona asti. Ker se zamore na Ogrskem take kup-ije le s takojšnim gotovim plačilom napra-o "■ riti, odposlal je omenjeni zavod agenta Joti J žeta Condor tja in mu nakazal pol milijona e 1 kron. Tozadevni bančni uradnik, ki je jako i- zaupljiva oseba, bil je tako nepreviden, da a ] je Condoru takoj celo svoto izplačal, brez da J bi si preje blago zagotovil. Blago je prišlo, 9ali namesto dveh vagonov samo 3000 kil. Več masti Condor ni mogel preskrbeti, čeprav je smel najvišjo ceno prekositi. Deželno nakupno mesto je sililo na tlobavo masti in ker se to ni posrečilo, pustila jo Condora v Budimpešti aretirati. Condor, ki je bil pred vojno popolnoma revni človek, prišel je med vojno do znatnega premoženja, ki si ga je pridobil zlasti pri stavah in igri. Njemu iz-— plačani pol milijona kron je baje pri igranju o- j s kartami izgubil. Prizadeta škoda 400.000 :i. kron pa je baje z njegovim premoženjem jej krita. Iz Budimpešte pa se poroča, da je v. ogrska oblast premoženje zaplenila, češ, da loj se gre tukaj za prekoračenje najvišjih cen. di j Cela zadeva je vsekakor precej škandalozna n-J in označuje jasno gotove žalostne posledice bS% vojne. ia Tatvine v celjskem lokalnem muzeju. V v, ; zadnji številki smo poročali, da je bilo iz ml celjskega lokalnega muzeja precej vrednih ■a,j predmetov" ukradenih, kise jih je pa vse naša! zaj dobilo. Skriti so bili v gozdu nad mestnim iel parkom. Pod sumom tatvine se je aretiralo let] pravnega praktikanta dra. Rudolfa F o h n. — zaj Aretirani tat dr. Rudolf F o h n ni izvršil sj samo v celjskem muzeju jako predrzne vlome, yd liarveč tudi v trgovini s steklom in porcela-bi nom Jul. Weiners Nflg., v kateri hiši je eri stanoval. Tam mu je padlo blaga v vrednosti in več Kot 1000 kron v roke. Dne 17. t. m. je di, poskusil dr. Fohn iz ječe pobegniti, ali pri io, mostu čez Savinjo so ga vjeli in zopet zaprli. io, Tajnostna tatvina. V noči na preteklo ne- igi feljo so je v bufet mariborskega glavnega ,-as kolodvora vlomilo. Tat je menda iz gostil-da niškega vrta. ki pa je vsepovsod od zaprtih laj prostorov in tudi od straž obdan, vdrl neko če' Sipo in prišel tako v zadaj ležeči bufet, kjer po e iz neko kasote ukradel 1300 kron denarja am .n 0 steklenic vina. ;er, Iz južnega bojišča se nam piše: Mnogo srčnih pozdravov pošiljamo našim ljubim sta-|em, bratom, sestram, ženam, vspm sloven-dekletain in čitateljem »Štajerca", slo-nski fantje in možje. Vorm. Puklavec Mat. Frankovec pri Ormožu, kan. Kokolj Josef, llatina, Haloze ; Pirš Anton, Kostrivnica pri ig. Slatini; Tpplišek Lovrenc iz Virštajna, adina Alojz, Rog. Slatina, Lorbek Franc ike, Zavrče, Habjanič Franc iz Bukovca Ptuju, šmied Josef, Sv. Urban pri Ptuju. si od težke artiljerije 12/7 R. 15-letni oboroženi tat. Ko je — tako se lOroča iz Greifenburga — dne 15. t. ilužbenec južne železnice Peter S t o fi 1 e r Simmerlachu gledal pri svojih čebel-jakih, skočil je neki za čebelnjaki skriti fant lokonci; imel je puško in hotel proti StOfi-iiju ustreliti; pa puška se k sreči ni sprožila. Na klicanje StOfilerja so prileteli njegovi stali in žena. Tudi nanje je hotel fant ustreliti, pa zopet se puška ni sprožila. Storilec, ga je zamoglo šele pozneje vjeti, je 15- letni posestnikov sin Johan B e r g e r. Pač žalostna propalost mladine! Za vojno navdušeni fant. 17-letni ključar Henrik Rei nagel iz Gtistinga se je z nekim. vojaškim transportom do Beljaka vtihotapil, da bi šel kot boritelj proti Italijanom na fronto. V Beljaku pa so navdušenega fanta prijeli in nazaj poslali. Strupena kača je pri delu v gozdu pri Flattaoliu na Koroškem nekega vojno-vjetega Rusa v ramo vgriznila. Zdravniku dra. H a w 1 i t s c h e k se je posrečilo, da je Rusu življenje rešil. Ob Vsehsvetih nam pišejo iz bojnega polja vojaki: Spomin na vojaških grobih ! Prišel je četrti praznik Vsehsvetih in še vojne ni konec. Tisoč in tisoč ljudi leži mrtvili v daljnih grobih, naša dolžnost je, da se jih spominjamo in molimo za nje. Dragi oče in mati, kje je tvoj ljubi sin in še morda dva ali trije sinovi, ni jih več med živimi, oni spijo v hladni ;uji zemlji; hrabro so se bojevali in za plačilo so gori nad zvezdami! Ljubi sin, kje so tvoj ljubeznivi oče, ki si jih srčno ljubil ? Njihov grob pokriva temna noč, in ne bojih več nazaj, v svoj ljubi, domovinski kraj ! Kaj pa ti, uboga, žalostna žena, kje je tvoj ljubi mož, ki sta se srčno ljubila in v veselju skupaj živela ? Ni ga več, sovražna kroglja ga je zadela in mu nit življenja pretrgala. Oh, kako bi ti rada šla na njegov grob, da bi izmolila par očenašev za njegovo dušo, mu okinčala grob s cvetlicami in s solzami jih zalila ter prižgala luč; ali tebi ni dano tega storiti; njegove rožice bodejo zelen mak in luči nebeške zvezde... Kaj pa vi, ubogi drobni otročički, kje je vaš ljubljeni oče, da ga nič ne vidite ? Vedno vprašujete svojo ljubo mater, ali pridejo že kmalu domn ; ali zastonj so vaši klici. Kako je on vas ljubil in skrbel za vas, ali moral vas je zapustiti in spi zdaj v mirni, daljni zemlji. Kaj pa vi, bratje in sestre, kje je danes vaš ljubeznjivi brat. Tmeli ste se radi med seboj, ni ga več ! Prosimo danes vse svetnike, naj oni izprosijo od Vsemogočnega iu matere Marije usmiljenja, naj nam podelita zaželjeni mir, ker je že dovolj krvi prelite. Pošiljamo mnogo srčnih pozdravov iz bojnega polja: Franc Furlan, Dobova pri Brežicah, Martin Šavrič in Avgust Osojnik, Bizeljsko. Iz bojnega polja se nam piše: Dragi „Šta-jerc" ! Srčne pozdrave vsem čitateljem, čita-teljicam, prijateljem, znancem posebno pa našim spodnještajerskim dekletain, pošiljamo iz „Polenta-fronte" : Topničarji: Jos. Levanič, Anton Ploj, Anton Plevčak, Art.-Meister, Joh. Božič, Joh. Pokrivač, Lovrenc Mojoško! Vsi iz Ptujskega okraja, večina že odlikovanih z bronasto hrabrostno medaljo in Karlovim križem. Pozdrav na uredništvo ! Iz bojnega polja se nam piše : Dragi nam „Štajerc" ! Mnogo najlepših pozdravov pošiljamo našim ljubim starišem, bratom in sestram, posebno našim pozdravov vrednim ljubicam, kakor tudi vsem čitateljem „Štajerca". Želimo vam vse dobro in mislimo, da se v kratkem času vidimo vsi skupaj v ljubi nam domovini. Zdravi in veseli! Radovedni smo, Kako kaj naše deklice, Ce so kaj pridne b'le In se spodobno obnašale, Pa pri vseh to že ni blo In tud' ne bo, ne bo! Ne smete mi zameriti, ker tudi mi se moramo kratkočasiti. Bog živi nas vse! Najbolj pa Vas in tudi nas podpisane: Zorko Jakob iz Vitomarec, sv. Andraž slov. gor.; Gomil-šek Martin iz Ločiča, sv. Urban pri Ptuju ; Kline Jožef iz Ptuja. Vsi pri 3 stotniji pijo-nirski. Bog živi te, naš domači list „Štajerc" ! Iz južnega bojišča se nam piše: Srčne pozdrave pošiljamo slovenski fantje iz južnega bojišča vsem bralcem „Štajerca" in jim naznanjamo, da se prav hrabro bojujejo in da še so vsi zdravi. Pozdravljajo tudi vsa pridna slovenska dekleta! Poddesetnik Franc Simonič, Sv. Urban, Avgust Sovič, Ljutomer, Johan Zadravec, Kapela, Anton Slana, Mala nedelja, Adolf Supan, Celje, Peter Puch, Je-šence. Iz Haloz se nam piše: Hvala Bogu, da smo ravno v tem letu tako srečni, da so nam vinogradi in sadovnjaki dobro obrodili. Letošnja trgatev je dobra, vino izvrstno in sadja pa tudi v taki množini, kakor že ga dolgo nismo imeli. Le sodi manjkajo, pa vsak si že pomaga, kakor se pač da. Pri vsem tem pa je le nekaj, kar se človek čuditi mora in to je nepoštenje nekaterih ljudi, kateri ne poznajo, kaj je moje in tvoje. Zalibog, da je ravno takih največ, kateri imajo sami vsega zadosti, in ti poštenjaki se klatijo in kradejo grozdje in sad. Ako bi vsacega naznanili sodniji, imela bi dosti posla; ali njegovemu stanu to ni v čast, ker tatvina je le tatvina, katera se po postavi ojstro kaznuje Kaj bi rekel kmet, ako mu vsaki dan ljudska roka na polju pokrade pridelke, katere si težko pridela? Tako je ravno v Halozah! Pustite nam naše težke zaslužene pridelke in aso ste potrebni, prosite nas za nje. mi vam radi damo sami. . . Tragična smrt. Iz Središča prihaja vest, da je izdihnil blago dušo vzoren posestnik in priden gospodar Andraž navora v starosti 48 let. Pokojuik bil je daleč okrog kot voznik znan in bil je „foringaš" v pravem pomenu besede. Kot gospodar večjega kmetijskega posestva in kot voznik gramoza za okrajni zastop bil je kot ernovojnik oproščen, vendar mu je bilo sojeno, da mu stori puška konec delopolnega življenja. Pred kratkim peljal je z prijateljem iz Ogrskega vino. Med potom srečata znanega lovca, ki se je vračal z lova. Ker ni imel divjačine, so se mu kot prijatelju posmehovali, da nič ne zadene in konečno reče pokojnik, držeč svoj klobuk na stran v roki, „streli v klobuk če z-adeneš*. Nesrečni lovec res puško sproži in zadene pokojnika v glavo. Hitra zdravniška pomoč ga ni mogla rešiti in med groznimi bolečinami izdihnil je v par dnevih. Pogreba udeležilo se je mnogo ljudi iz Središča in okolice. Pokojnik zapusti vdovo z otroci. Naši stranki bil je vnet prijatelj. Bodi mu zemlja lahka! Za 40-letno zvesto delo sta bila odlikovana s častno medaljo delavca Anton T r a 11 n i g in Franc Krainer v Stadelbachu pri Celovcu. Poneverba. Pri poštnemu uradu v Ratten dor fu pri Sv. Mohorju par mesecev sem uslužbeni pomožni pismonoša Juri Lack-n e r je v škodo mnogih oseb poneveril okroglo 800 kron; ponaredil je namreč podpise na poštnih nakaznicah, denar pa je za-se obdržal. Lackner prizna svoj zločin in so ga zaprli. Iz Mislinje se nam poroča: Leta 1916 je služila 18 let stara dekla Liza Kranj c iz sv. Vida nad Valdekom pri gospodu Iršiču v sv. Lenartu pri Mislinji za deklo. Kaj je zaslužila? Mladega Rusa je porodila na 10. t. m. Ljubila je tistega Rusa, ki je tudi pri Iršiči za hlapca. Piuj! Tudi ena kočarica Sešel v sv. Vidu nad Valdekom, katere mož že dve leti na bojnem polju služi in ona je s petimi malimi otroci ostala doma, je porodila otroka, ko še sama ne ve, kdo bo ta pravi oče, ker je več fantov imela in sicer same mlade, ki jih je morala ona podučevati v tej zadevi. Take svinjarije se godijo po svetu! Še več takih bab imamo tukaj, ki bi je lahko in ži-her imenovali, za zdaj še naj bo, bomo pa prihodnjič povedali, posebno iz Mislinja. — Naš Št. Iljski župnik N. Roškar so oba ta otroka krstili in na to nič ne rečejo, da bi je malo opozorili. Tisto pa hitro povejo v cerkvi, da bi ljudje morali bolj globoko v žepe segniti in več darovati cerkvi, češ. da je vse drago. In mi ne vemo, zakaj potrebuje cerkva denar, ker ne je in ne pije, sveč pa tak zdaj ni za dobiti in mislim, da se brez luči tudi maše lahko berejo,... Z Dunaja v Budimpešto je stala vožnja po železnici v brzovlaku v I. razredu 22 K. Odslej bo po novem tarifu stala G8 K. Ogromen požar je izbruhnil v petrolejskih jamah v Baku in uničil okoli 16.000 ton nafte in 2400 ton drugih izdelkov. Število človeških žrtev §e ni znano. Oblak se je utrgal nad Mesino v Italiji in jo z okolico vred preplavil. Na stotine poslopij je porušenih, promet je vstavljen. Na stotine družin je brez strehe, obilo mrtvih. Konzerve iz Italije. Reško redarstvo je zaplenilo 900 kg konzerv, uvoženih na Reko iz Italije preko Švice. Konzerve so bile poslane v Budimpešto, od tam zopet na Reko in sedaj jih odpošljejo v Opatijo. Vseučiliška vjetniška taborišča. Vlada namerava ustanoviti posebna vjetniška taborišča za visokošolce in visokošolske profesorje, ki so prišli v vojno vjetništvo, seveda le pod pogojem, da stori isto tudi ruska, oziroma italijanska vlada. Inozemski tobak. Na zahtevo finančnega ravnateljstva v Pragi se je v petek po tobaka rnah izvršila preiskava na ovadbo, da nekateri tobakarnarji prodajajo inozemski tobak. V tobakarni Prohaskovi so našli 13.000 inozemskih cigaret in tobaka razne vrednosti. Doslej jo bil prodal blaga že za 1700 kron. Prohasko so aretirali. Češke banke in navijanje cen. Zopetni dokaz zato, kako živahno se gotove češke banke pri najhujšemu navijanju cen udeležujejo, dajejo posameznosti na Dunaju izvršene aretacije 30-letnega praškega trgovskega agenta in komisijonarja Henrika D o 1 e ž a 1. Ta se ni sramoval, stopiti s svojimi nesramnimi zahtevami celo na neko mesto, namreč fabriko smodnika v Blumau. Ponudil ji je zelje po 1 Krono, grah po 10 kron, ričet po 10 kron, moko po 9 in pol kron itd. za eno kilo. Ta fabrika je napravila daznanilo; Doležala so zaprli ter izročili vojnemu uradu zoper ode-ruštvo. Pri njemu se je našlo zapiske, iz katerih je razvidno, daje kupčeval jako živahno tudi s šokolado, marmelado, mesnimi marmeladami itd. Blago je dobival od čeških tvrdk. Kadar je napravil kupčije, puetil je Doležal kupcem od špedicijskoga oddelka češke banke ..B o h e m i a" blago dostaviti. Pri pregledanju seznamkov samih se je dognalo, daje ta češki poštenjak z navijanjem cen kosmatega dobička več kot 177.265 kron dosegel . . . Radovedni smo, ali in kako se bode tega lopova kaznovalo. Še bolj pa smo radovedni, ali bode oblast tudi za tem človekom stoječe češke banke prijela! Dan vojnih grobov. Tužni jesenski dnevi, ki so določeni, spominu naših pokojnikov, vodijo nas v velikih množicah na njih pokopališča, ki jih v ljubezni polnem spominjanju z rožami kinčamo. da pa tudi daleč zunaj, na zapuščenih bojiščih, v tuji mrzli zemlji naši najzvestejši in najhrabrejši počivajo, bo-ritelji za domovine vernost in bodočnost, — to naj nikdo v teh resnih časih ne pozabi; nikdo naj ne odreče neznatno žrtev, ki se bode prosila na dnevu vojnih grobov (od 31. oktobra do 2. novembra), da so vzdrži grobove naših junakov za trajne čase. Darila bodo sprejemali o. k. okrajna glavarstva, župani in občinski uradi, župnišča in kultne občine, banke in šparkase. Pojasnila daje komite za pre-ssrbo vojnih grobov (Komitee filr die Kriegsgrilberfursorge") Dunaj, 9. okraj, Cani-siusgasse št. 10, telefon 23116 in 21820. Umrla je v Ptuju v 74. letu svoje starosti gospa Johana Melzer, oskrbnikova vdova, mati znanega hauptmana naših hrabrih prostovoljnih strelcev. Pred 14 dnevi ji je umrl eden sinov, g. oberwaff'enmeister Karl Melzer. Bodi blagi ženi žemljica lahka! Zadnji telegrami. Avstro-ogrske in nemške dete pričele z ofenzivo proti Italijanom. V seji gosposke zbornice z dne 24. oktobra izjavil je predsednik knez Windischgratz: Spre- 6 — jeli smo telegram od generala v. W a 1 d st atten: Danes zjutraj so avstro-ogrske in nemške čete na zgornji Soči ofenzivo pričele. — Operacije se razvijajo po dosedanjih poročilih ugodno. Mnogokrat so bilo prve sovražne črte zavzete. Doslej se je vjelo nad 6000 11 a 1 i j a n o v. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 24. oktobra. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Na vsej juž-nozapadni fronti se je bojevno delovanje znatno povišalo. Pri Flitschu, Tolminu in v severnem delu visoke planote B a i n-sizza-Sv. Duh vdrla je avstro ogrska in nemška infanterija po ogromni artilerijski pripravi v italijanske črte. Albanija. Južno od B e r a t a in na obeh straneh reke Devoli bojevale so se naše varstvene čete z uspehom. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 24. oktobra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Italijanska fronta. Bojevno delovanje na Tirolskem, K o r o š k e m in ob Soči se je znatno oživelo. V boj posegla je i nemška a r t i 1 j e ri j a. Nemška in avstro-ogrska infanterija je danes zjutraj pri Flitschu, Tolminu in v severnem delu visoke planote B a i n s i z z a najprednejše italijanske postojanke zavzela. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Loterijske številke. Gradec, 24. oktobra 1917: 4,65,62, 9,72. Trst, 17. oktobra 1917: 76, 58, 71, 57, 60. Električna luč brez baterije! Znana eksporlna lirma Msks Behnel, Dunaj IV., MargaretenstraBe 27/51, prinaša novo električno Dynamo žepno svetilko v trgovino, ki zamore spremeniti vso industrijo žepnih svetilk z baterijami. Pri tej svetilki pride s pritiskom dynamo v delo, ki daje električni tok za svetilko in s tem lepo, belo svetlobo. Cenejša kakor vsaka druga žepna svetilka, ker odpade nadomestilo baterij. Gori kolikor časa se hoče brez opešanja. Cena znaša K24-. Katalog proli v pošiljanju 1 K. Viničar z družino se sprejme za Ottenberg, občina Gruškagora v Halozah, pri gospej 517 Ani Leskoschegg. Dva učenca se sprejmeta • v trgovini za železnino V. Le-poseha v Ptuju. m Hiša s z 3 njivami v bližini Ptuja se zaradi starosti poceni proda. Vprašanja na gospo Marijo Čihal, Spodnja Hajdina 64 pri Ptuju. „Asanol"s ma presenetljiv uspeh pri po-končavanju žoharjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj itd. 1 zavojček stane 1 krono. „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj stane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica iS. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojSkov. Kohnsteiivovo nadomestilo Čaja ■/■ nunski oi ali citronskim okusom. Zadostuje 1 kg moje esence za 400 čaš izbornega čajnega nadomestila. Cena 1 kg K 28-. Razpošiljatev z nadomestilom po povzetju od 1 kg naprej. Fabrika St. H. Kohn-stein, Konigsfeld pri Brnu. az Viničar m z večjo družino, se sprejme pri graščinskemu oskrbništvu Jožef pl. Kiepach. Kri-Ževci na Hrvatskem:' tU plliSiiSHIIWOsiiiii (Wolmiiflg- and DiesstveiMtion za služtie, učence, stano vanj a in posestva v Ptuju izvršuje rse vrste posredovanja najhitreje. ~W fpraiauja in pojasnila v mestni stražnici (roto»|| Išče se 522 kmetsko deklino kot posla za kmetijsko in domače delo na nekem malem posestvu v bližini Ptuja. Na- daljna pojasnila iz prijaznosti v trgovini g. Riegelbauer v Ptuju. Priprosta hismja ki govori tudi nemško, ki je dostojna in p~ štena, se takoj sprejme v „Deutsches HaiiS" v Ptuju. Ali hočete ostati od '5 g"*""? Tisočeri že ozdravljeni. temeljito prosti ? Bolečine v udih in členkih, otekli udi, pohabljene roke in noge, bodenje, trganje v raznih delih trupla, celo slabost OČi so posledice revmatičnih in gihtičnih bolezni. Ponudim Vam naravni produkt v zdravljenje! Nobeno univerzalno zdravilo, marveč zdravilo, kakov ga daje dobra mati. narava bolanemu človeštvu. Vsakemu brezplačno poskušnjo. Pišite mi takoj,.pošljem Vam moje sredstvo in mojo podučno razpravo polnoma zastonj. Postali bodete moj hvaležni pristaš. Ekspedicija Opern-apoteke, Budapest, VI., Abt. 2 ._ 7 — starejša ima prednost, katera ima veselje do ■.poljedelstva in s krmljenjem svinj, se proti Idobiim plačilom takoj sprejme pri Otto Schwar- schnig v Majšpergu, pošta Ptujska gora pri Ptuju. | z dobro ohranjenimi poslopji se Želi kupiti. ^Pismene ponudbe, v katerih naj bode označena velikost posestva, prodajalna cena in [bremena, naj se pošiljajo na Verwaltung des Realitatenmarkt, behordl. bef. Realitatenver-kehr Graz, Hamerlinggasse 6. 486 Jako veliki pes (Leonberger) issvrsten in lep, se proda pri g. Štefanu Keltner, Breg pri Ptuju. 518 svofe živli en je! Zamorc se svoje življenje roda'j-' -" sati, bolezni preprečiti, bolnike ozdraviti, slabotne okrepčati, tavajoče trdne in nesiocneže vesele napraviti! Kaj stoji za vsako boleznijo? Slabost živčne sile, žalost izguba ljubili prijateljev ali svojcev razočaranja, stkali pred boleznijo, napačni način življenja in maoco drugih vzrokov. Veselo srce je najboljši zdravnik! Dobi se pol, ki ti po maga do veselja, tvoj čut oživlja, ki te z novo nado napolni, in to pot ti kaže neki spis, katerega dobi vsakdo, kdor po njega piši, takoj in popolnoma zastonj! V tej mali ročni knjižici su rajtolmiči, kako se nadomesti v kratkem času m brez motenja poklica moč živcev in muskeljev, kako se za-more odpraviti in izboljšati utrujenost, slabo razpoloženje, slabost spomina, nevoljo za delo in nešteto drugih bolezenskih pojavov. Zahtevajte ta spis, prinesel Vam bode nadepolne ure. Naslov: Ernst Orsech, Berlin S. W., Markgrafenstrasse 63, Abt. 473. I krasit, srbenje, garje in kožne bolezni odpravi hitro in sigurno Ldonače mazilo Paralol. Ne umaže, nitfla duha, se more torej tudi čez dan rabili. Velika posoda K 3'—, dvojna K 5'50. — Nadalje praSek Paralol za varstvo občutljive koze, ena škntlja 2 K 50 h.— Dobi se oboje pri naprej-pošiljalvi svote ali povzetju na naslov: Apolhckc- M. Klein's Paratol-Warke in Budapest VI-20., E6tv6s-ut. 28. !.■■■ poleg nemškega pokopališča ima vedno ■■■■■■■■ 423 Go stilna | mrtvaške krsti (truge) na deželi, tudi taka, kjer je mesarija poieg, se želi kupiti. Dopise z označbo cene in bremen na Verwaltung des Realitaten-Markt, behordl. bet'. Realitšttenverkehr Graz, Hamerlinggasse 6. 4H4 Pridni delavni viničarji 4 delavsko moči, se sprejmejo. Predstaviti se je od četrtka dne 11. oktobra med 8. —10. uro zjutrsg pri Bankdirektor Gruber, Marburg, Parkstrasse 18., I. St. 4gj v vseh velikostih v zalogi. Istotako pohištvo < vseh vrst. Tudi izdeluje vsako delo mizarske stroke po naročilu točno in dobro. ££:- Mizarska delavnica je kakor preja odprta ! Najnižje cene! Poštena postrežba! dve vžitkarski družin sprejmejo se na večji posesti v bližini Maribora. 1 in pol orala polja z gnojenjem in volmi za njive; ako ni lastne živine, se doda tudi eno mlečno kravo. Predstaviti se je v petek, dne 26. t. m. dopoldne pri: Simon H utter Sohn in Pettau. sos Konjski hlapec z družino se sprejme pri oskrbništvu domen Oberpettau v Ptuju. krepka, brez otrok, iščeta kaj malega za kupiti ali v najem vzeti, ali pa stanovanje z nekaj njive, tudi službo za majerja itd. Naslov pove uprava tega lista. . 495 Lehrling mit guler Schulbildung, der deulsehen und slovvenischen Sprache machtig, wird aulgenommen bei Briider Sla- witsch, Pettau. 489 Učenec ^«1 z dobro šolsko izobrazbo, zmožen nemškega in slovenskega jezika, se sprejme pri bratih Slawitsch v Ptuju. i i jsdska kopeij mestuefa kopališča ? Ptuju. IČu za kf anjai •*> ManiUfc ■* .... Kur?' Ac 1 nw p«pol4M fti«f»jiM» yt ~j I w* »risjji* in| I W -t*po4n. 1 lcop*U i rro&!» (r.kow rKraoi»fc»J" » rjo»~ t - 70 kupuje v vsaki množini po najboljših cenah lafr^Maks Straschiil <0a| Breg Pr* Ptuju. 349 8 vinarjev za eno dopisnico Vas stane moj glavni katalog, ki st Vam na zahtevo zastonj dopošlje. Prva fabri-ka ut i lan ns Konrad, c. In k. dvorni liferant BrOx 1502 (Češko). Niklaste ali jeklene anker-ure K 16, 18, 20. Armadne radij anker-ure K 18, 22, 26. Bela kovina (Gloria-srebro) dvojni mantelj, anker-remont. ure K 30, 32. Masivne srebrne anker-remont. ure K 40, 50, 60. Budilnice in stenske ure v veliki izbiri. 3 leta garancije. Razpošiljatev po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 386 Najlepši kinč ženske so krasna velika trdna prša. Ženske, ki se v lem oziru ne Čutijo popolne, naj pišejo zaupljivo na Ida Krause, pomagaj" in parfumerija Wolfram ; v Ljubljani lekarna pri „zlaten> jelenu", v drožeriji A. Kauč., in „Arlria-Drogerie,'' Stole (Zimmerse po 8'—, 16'— kron se dobijo t zalogi LAWITSCH & HELLER trgovina « Ptuju. txdnjatelj m odgovorni urednik : Kari Linhart. Tiak: W. Blank« t Ptuju. 4