FOR Freedom AND Justice No. 15 Ameriška '"7; li M n rl r AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, February 24, 1987 VOL. LXXXIX Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Donald Reganovi nasprotniki menda zmagali — Predsednik že išče novega načelnika za svoj štab v Beli hiši WASHINGTON, D.C. — Splošno mnenje je, da bo Donald Regan, zadnji dve leti načelnik Reaganove pisarne v Beli hiši in predsednikov najtesnejši in najvplivnejši svetovalec, kmalu podal svojo ostavko. Regan je pod močnim pritiskom njegovih številnih kritikov tako v Beli hiši kot sploh v Reaganovi administraciji, naj odide. Kampanjo zoper Regana baje vodi Nancy Reagan, ki Donalda Regana osebno ne more trpeti. Predsednik, ki je Regana doslej močno in javno branil, tega ne dela več. Regana največ kritizirajo, ker ni bil sposoben obvladati iransko-contra zadeve od početka. Radi tega je nastala najhujša politična kriza za Reagana v njegovi šestletni predsedniški dobi, utegne pa imeli posledice tudi za zadnji dve leti njegovega predsednikovanja. Edini izhod, baje meni Nancy Reagan ter njeni somišljeniki, je, da bi predsednik odstavil Regana. Za novega načelnika štaba v Beli hiši omenjajo dobro poučeni viri 54-letnega veleposlanika v Angliji Charlesa A. Pricea, industrialca, ki jc Reaganov prijatelj. Drugi možni kandidati so bivši republikanski senator iz Nevade Paul Laxalt, zakladni tajnik James Baker, ki je to mesto v Beli hiši že imel, in par drugih. V četrtek bo Reaganu izročila svoje poročilo o iranski-contra zadevi posebna predsedniška komisija, ki ji načeljuje bivši sen. John Tower. Ker so glavne točke tega poročila že znane, vedo novinarji poročati o močni kritiki, naperjeni zoper Donalda Regana. Po objavi tega poročila naj bi imel Regan priliko podati svojo ostavko. Oliver Northova tajnica pomagala uničili dokumente, besedilo drugih pa spremeniti — Fawn Hall sodeluje s preiskovalci WASHINGTON, D.C. — Dvoma ni, da se obseg iransko-contra krize še razširja. Kmalu bodo začeli s svojimi preiskavami kongresni odbori, včeraj pa je bilo objavljeno v Washington Postu, da je dobila pravno imuniteto Fawn Hall, ki je bila tajnica polk. Oliverja Northa, ko je bil North uslužben pri Svetu za nacionalno varnost. Ker ima Hallo-va takšno pravno imuniteto, lahko priča o svojih dejanjih brez skrbi, da bi se morala pozneje zagovarjati pred sodiščem. Radi tega lahko govori resnično in brez pridržka. Hallova je povedala, da je na Northov ukaz uničila nekatere zaupne dokumente, vsebino drugih pa spremenila. Agenti FBI pa so našli kopije originalnih dokumentov in tako lahko ugotovijo, za kakšne spremembe gre. Kot kaže, je polk. North skušal odvrnili pozornosti od svojih nadrejenih glede iranske-contra zadeve. North, ki še nima pravne imunitete, noče o teh zadevah nič javno govoriti, v kratkih srečanjih z novinarji, ki njegovo hišo oblegajo, pravi le, da malo verjame, kar bere o sebi v časopisih in vidi na televiziji, v podrobnosti pa noče iti. V zahodni Bejrut prikorakalo do 7.000 močno oboroženih sirijskih vojakov — Nova prizadevanja za izpustitev talcev? BEJ RUT, Libanon — V zadnjih dneh je zasedlo večji del nekrščanskega Bejruta do 7.000 močno oboroženih sirijskih vojakov. Gen. Ghazi Kenaan, ki vodi sirijsko vojaško obveščevalno službo, je grozil, da bodo vojaki streljali na oborožene Libanonce, ako se bodo ti pojavili na bejrutskih ulicah. Včeraj je že prišlo do spopada, ki je trajal 15 minut. Prihod Sirijcev je bil naprošen .od skupine muslimanskih voditeljev. Pred sirijsko intervencijo je teden pouličnih bojev med raznimi libanonskimi skupinami terjal 300 mrtvih in 1300 ranjenih. Sirijci še niso skušali priti v južne dele Bejruta, kjer ima premoč skupina Hezbollah, ki je povezana z Iranom in ki baje ima v svojih rokah veliko večino od 26 ppgrešanih tujcev, ugrabljenih v Bejrutu. Sirijci pravijo, da bodo skušali najti pogrešane talce, med njimi je sedaj očitno tudi angleški pošTeck)-valec Terry Waite. Sirijsko vodstvo se baje zaveda, da bi Sirija veliko pridobila na ugled v mednarodnem javnem mnenju, ^ko bi dosegla izpustitev talcev, med katerimi je osem Amerikancev. v Si — Kratke vesti — St. Louis, Mo. — Včeraj je izjavil, da je postal demokratski predsedniški kandidat 46 let stari kongresnik Richard Gephardt, ki je malo znan ameriški javnosti, v desetih letih v predstavniškem domu pa prispel na četrto mesto na demokratski vodstveni lestvici. Doslej se je Gephardt zanimal predvsem za gospodarske probleme, predvsem reformo davčnega sistema in odločnejše stališče ZDA napram trgovskim partnerjem. V političnem prepričanju je Gephardt sredinec in ima privržence tako v prevladujoči liberalni kot tudi konservativni struji demokratske stranke. Bolj malo pa je seznanjen z zunanjo politiko. Pariz, Fra. — Včeraj se je začelo sojenje Georgesu Ibrahimu Abdallahu, terorističnemu voditelju, ki je s svojo skupino libanonskih teroristov obtožen odgovornosti za vrsto dejanj, med njimi atentata na ameriškega in izraelskega diplomata. V poskusu, da bi izsilili Abdallahovo izpustitev, so njegovi pajdaši izvedli lani vrsto bombnih napadov, ki so razburili javnost. Francoska vlada pa ni popustila. Moskva, ZSSR — Agencija Tass poroča, da so sovjetski in kitajski predstavniki odprli pogajanja o dokončni ureditvi meje med državama. Meja je v nekaterih krajih sporna, ker Kitajci trdijo, da Sovjeti zasedajo del njihovega ozemlja, kar pa Sovjeti zanikajo. Pred leti je celo prišlo do spopadov ob meji. Zadnja pogajanja o ureditvi meje so bila prekinjena pred 9 leti. Obnovitev pogajanj je najnovejši znak o želji obeh držav, da izboljšujeta medsebojne odnose. Tehran, Iran — Iranci poročajo, da so odprli novo ofenzivo na severnem delu fronte, napadajo pa tudi v okolici iraškega mesta Basre. Iračani potrjujejo, da Iranci napadajo, da pa ne napredujejo. Iračani pravijo tudi, da bodo zopet začeli bombardirati iranska mesta. Pariz, Fra. — Preteklo soboto so francoski policisti aretirali štiri vodilne člane teroristične skupine Action Directe. Ta skupina je odgovorna za več atentatov od 1. 1979. Kol kaže, so z aretacijami policisti to skupino obglavili, vsaj začasno. Washington, D.C. — Danes nameravajo ZDA izvesti poskus novega »cruise« misi-la nad severno Kanado. Misil naj bi bil v zraku štiri ure, potem se spustil na tla s padalom. Chicago, III. — Danes bodo v Chicagu primarne volitve za župana mesta. Kandidirata črnski župan Harold Washington in pa Jane Byrne, belka, ki jo je Washington premagal pred štirimi leti. Iz Clevelanda in okolice Pustna zabava— Skupno sv. obhajilo— Dramsko društvo Lilija priredi pustno zabavo z večerjo in sicer v soboto, 28. feb., v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za ples bo igral Alpski šekstet. Vstopnice lahko dobite pri Jožetu Tomcu (tel. 731-3669) ali Augustu Dragarju (943-5211). Vsi lepo vabljeni! Srnjakovo kosilo— Vsakoletno smja^>vo kosilo v korist Slovenskega doma za ostarele, ki ga sponzorira fara Mafija Vnebovzeta, bo v nedeljo, f. marca, od 3. do 5. pop. v Slov. 'delavskem domu na Waterloo Rd. Cena kosilu je $8-.. Slov. Šbla-pjH Sv. Vidu vabi— • * ... (Jdboj’ sfaricv Slovenske šole pri ^vVVfdii vljudno vabi,1 da se udeležite v nedeljo 1. marca ob 10.30 dop. mladinske sv. maše pri Sv. Vidu. Po sv. maši bo v farni dvorani okusno kosilo. Serviranje bo od 11.30 do 1.30 pop. Približuje se— Vsakoletni zajtrk DNU pri Sv. Vidu bo v nedeljo, 8. marca, od 8. zj. do 1. pop. Novi grobovi Dorothy M. Godič Umrla je Dorothy M. Godič, rojena Cimperman, vdova po Stanleyju J., mati Charlotte M. Joherl, Ronalda S., Geralda T. in Richarda J., 5-krat stara mati, tašča Den-nisa R. Joherl, Kathleen M. in Cheryl B. Godič, sestra Louisa, Josephine Godič in Rose Cimperman. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. danes, v torek, v cerkev sv. Vida dop. ob 10. in od tam na Kalvarijo. Pogrebng sv. mašo bo daroval č.g. Godič. Frank Rožnik V petek, 20. feb., je v Slovenskem domu za ostarele umrl 94 let stari Frank Rožnik, mož Julie, roj. Rozman (prej por. Doberdruk), oče Henryja (pok.), očim Franka in Alfreda Doberdruka, 6-krat stari oče, 7-krat prastari oče, zaposlen do svoje upokojitve pri Gilron Products. Pogreb je bil iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. včeraj, s sv. mašo ob 10. dop. v cerkvi sv. Jožefa. Pokopan je bil na pokopališču Vernih duš. Marija Pamic Umrla je Maria Pamic, rojena Potepati, žena Cesara, mati Roberta in Tonyja, sestra Anteja in Ivanke Dugandžič (Jug.), svakinja Milke, Marie in Kate. Pogreb bo v Jugoslaviji, ležala bo pa na mrtvaškem odru v pogrebni zali Zak, 6016 St. Clair Ave., danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Oltarno društvo sv. Vida bo imelo skupno sv. obhajilo to nedeljo pri osmi sv. maši. Ob 1.30 pop. bo sestanek v Slovenski sobi. Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti tudi ima skupno sv. obhajilo to nedeljo pri osmi sv. maši, ob 1.30 pa molitveno uro. Seje tega meseca ne bo. To soboto bo prodaja krofov, pričetek ob 12. uri opoldne. Zanimiv sestanek— To soboto popoldne ob 4. uri bo v Baragovem domu zanimiv sestanek, o katerem poročamo na str. 2. Slovenska pisarna sporoča— Pravkar smo prejeli nekaj izvpdoy lepo barvane knjige »Mecfjugorje«, cena $10.-, in knjižico »Celovška zarota« od Nikolaja Tolstoja, ki v slovenščini zgoščeno obravnava isto snov o slovenski tragediji, kol je v angleški knjigi »The Minister and the Massacres«. Cena $5.-, pri vsaki dodajte en dolar za poštnino. Prejeli smo tudi nekaj izvodov zbirke knjig goriške Mohorjeve družbe. Koledar plus 3 knjige. Lepo in poučno branje. Cena $20 plus $1.50 po pošti. Naročila sprejema: Slovenska pisarna, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103. V Rožmanov sklad— Za revne študente v Mohorjevih domovih so darovali: $30 družina Antona Vegel; $25 g. in ga. Štefan J. Zorc, Colo.; $10 g. in ga. Anton J. Škra-bec. V spomin pokojnim: $15 Janez Pičman za pok. Florijana Markuna; $20 družina Vik-torjai Lamovca za pok. Franceta Zupana in za pok. Franka Kocina ml.; $10 družina Antona Osredkarja za pok. Maksa Jerina. V imenu Mohorjeve se za darove lepo zahvaljuje pov. J. Prosen. Finančni odbor pri Sv. Vidu— Pri Sv. Vidu so skladno z novim cerkvenim zakonikom ustanovili finančni odbor, v katerem služijo poleg župnika č.g. Jožeta Božnarja še Joseph Hočevar, Josephine Ambrosic, Frank Šega, Joseph Baškovič, Stane Kuhar. Ribja večerja— Vsak petek imajo v klubskih prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. okusne ribje večerje. Ti prostori so v starem poslopju v kletnih prostorih. Vabljeni! VREME Pretežno sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 40° F. Sončno tudi jutri, z najvišjo temperaturo okoli 41° F. V četrtek spremenljivo oblačno z najvišjo temperaturo okoli 43° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche AMERICAN HOME SLOVENIAN OF THE YEAR 1987 - PAUL KOSIR NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 1 8 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 — year; $18.00 - 6 mos.;“ $15.00 — 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Oil 44103 Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 15 Tuesday, February 24, 1987 ®o^§§f*)B3 Dr. Alojzij Šuštar Kako spoznam, kaj je prav? Prav delati, pošteno živeti, biti dober je smisel in cilj naravnega odločanja. A kako naj človek spozna, kaj je prav, kaj je zanj dobro? Otrok vpraša starše, mladi zaupajo učiteljem in vzgojiteljem, strokovnjaki povedo tistim, ki se sami premalo spoznajo, če vedno in v vsem ni mogoče vprašati druge. Zrel človek hoče odločati po lastnem prepričanju. Dostojanstvo in odlika človeka obstaja v tem, da s svojim razumom spozna različne možnosti, jih presodi in se svobodno odloči za to, kar se mu zdi prav. V nravnem življenju so pomembne le tiste odločitve, ki na podlagi spoznanja prihajajo iz notranjega prepričanja in so svobodne. Kar se zgodi v nevednosti, iz notranje nujnosti ali pod zunanjim pritiskom, za to človek v etičnem smislu ni odgovoren. Od svojega Stvarnika ima človek posebno zmožnost, da razloča med dobrim in slabim, spozna nravne norme in se zave njihove obveznosti. To zmožnost imenujemo vest. Vest je po besedah 2. vatikanskega koncila »človekovo najbolj skrito jedro«, kjer spoznava, kaj je prav in kaj ne, kjer doživlja svojo svobodo, pa tudi zazna svojo dolžnost delati dobro in opustiti slabo, kjer se odloča in zaveda svoje odgovornosti. »Zvestoba do vesti povezuje kristjane z ostalimi ljudmi pri iskanju resnice in pri pravilnem reševanju tolikih nravnih vprašanj, ki se pojavljajo v življenju posameznikov in družbe,« pravi 2. vat. koncil. Toda ali ni največja težava v tem, da so mnogi, tako se vsaj zdi, vest izgubili, jo zadušili, da se odločajo in delajo brezvestno? Ali da je njihova vest tako izkažena in pokvarjena ter zmotna, da jim sploh ne pove resnice? Koliko je takih, ki se sicer sklicujejo na lastno vest, drugi pa jim pravijo, da je njihova vest zmotna in da jim ne pove pravilno, kaj je dobro in kaj slabo. Kaj vse se dogaja v imenu vesti in v sklicevanju na lastno vest! Zakonsko in družinsko življenje nudita zgledov več kot dovolj. Ali je torej zaupanje v vest upravičeno? Je, ker druge poti sploh ni. Gre torej za to, da ima človek pravo vest. Pravo vest pa ima, kdor ima razvit čut za vrednote, da se zaveda razlike med dobrim in slabim v nravnem smislu besede, ne samo med koristnim in škodljivim. Morda je res največja nevarnost današnjega časa, da ta čut za vrednote pri mnogih peša, da živijo takorekoč onstran dobrega in slabega in so na etičnem področju popolnoma otopeli, postali gluhi in slepi za nravne vrednote, za norme in dolžnosti. Večkrat nastaja vtis, da današnje javno življenje vest ubija in ljudi naravnost sili k brezvestnosti. Človek ima vtis, da Jplj ko je kdo brezvesten, bolje se prebija skozi življenje. Kjer se vest več ne oglaša, tudi ni več zavesti sjabega, krivce in greha. Mnogi imajo to za svobodo, ki jo je treba iskati. Vest je v Nevarnosti in s tem je v nevarnosti človek samStje pred jejti dejal švicarski psiholog Hans Zboden. Poitianjkanje hdtranjega miru in osamosveščanja, razkrajanje pravega pojmovanja človeka, suženjsko uskla- L:, % V Vabilo na informativni politični sestanek CLEVELAND, O. - Kdorkoli se zanima za politični razvoj v domovini, ki glasno terja objektiven prikaz zgodovinskih odločitev med zadnjo vojno in komunistično revolucijo, z lahkoto ugotavlja, da je opozicija proti komunističnemu režimu vedno bolj odločna. Četudi ima komunistična partija še vso oblast v rokah, vendar so zahteve po demokratičnih svoboščinah in gospodarskih reformah tako javne, da jih bo režim težko preokrenil in nasilno potišil ljudski glas za svoje pravice. To soboto, 28. februarja, bo ob 4. uri popoldne v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., informativni politični sestanek, na katerem bomo obravnavali zgoraj navedene zadeve. Glavna govornika bosta dr. Peter Urbanc iz Toronta in g. Vinko Levstik, znani hotelir iz Gorice, Italija. Gorica je danes kot odprto okno v Slovenijo in Jugoslavijo, kjer Anton Žakelj najprej opazijo in hitro zvedo za vse značilnosti političnega razvoja v Sloveniji, zato bodo izvajanja g. Vinka Levstika podkrepljena z najnovejšimi poročili iz Slovenije. Dr. Urbanc veliko potuje in ima dobre zveze z Evropo, zato je o vsem dobro na tekočem. Vsak govornik bo govoril približno četrt ure, nakar bodo vprašanja, odgovori in debata. Sestanek bo torej zelo zanimiv in poučen. Čas ob 4. uri popoldne smo morali določiti, ker ima isti večer Lilija svojo pustno zabavo in bo vsak še mogel od sestanka pravočasno priti na Lilijino prireditev. Vabljeni ste vsi — seveda tudi žene in dekleta — saj je vsak izmed nas dolžan doprinesti svoj delež, da rojakom v domovini pomagamo razglasiti v svet njih zahteve za enake svoboščine, kot jih vsi narodi v svobodnem svetu uživajo. Jože Melaher Posredovanje sen. F. Lauscheta zopet zelo koristilo Slovence CLEVELAND, O. — Na str. 3 sta objavljeni dve pismi, ki ju je bil poslal bivši sen. Frank J. Lausche Charlesu Z. Wicku, direktorju USIA, glede nameravane ukinitve sobotnih in nedeljskih polurnih oddaj Glasa Amerike v Slovenijo. Kot smo v AD že sporočili, so so ukinitev omenjih oddaj preklicali. Poleg sen. Lau-scheta, so intervenirali clevelandski župan George V. Voi-novich, sen. Howard Metzen-baum, kong. Dennis Eckart in drugi. Kot kaže, ne bomo dobili celotnega poročila o tem, kateri slovenski in drugi predstavniki so intervenirali glede le zadeve, primer pa kaže, kaj se da doseči, če znamo pritisnili na prave gumbe in složno delovali. Le da so taki primeri daleč preredki. Sen. Lausche in drugi omenjeni seveda zaslužijo vso pohvalo za usluge, kakor tisti, ki so s svojim angažiranjem pomagali v ozadju. Urednik AMERIKA V KRIZI CLEVELAND, O. - Ko sem prebral L.P.-ev uvodnik v tem listu od 5. dec. 1986 pod naslovom »Ponovno izigran predsednik Z.D.«, sem se spomnil na razgovore s prijatelji v Jugoslaviji preteklo poletje. Med drugim je prišla beseda tudi na zunanjo politiko ZDA. »Kako moreš govoriti o stvari, ki niti ne obstaja?« je rekel nekdo in drugi so mu pritrdili: »Skakanja iz skrajnosti v skrajnost ne moreš imenovati zunanjo politiko!« Res je! V zadnjih 40 letih opažamo v ameriški zunanji politiki zanimivo stalnico: mednarodni napor Amerike je usmerjen v obrambo Izraela. Kapitalistične Združene države so se zvezale z največjo socialistično državo na svetu v vojni proti Hitlerju. Po vojni, ko je Stalin izigral Roosevelta, se je Truman obrnil proti njemu, a je bilo že prepozno. Rusija je postala velesila prvega reda. Kaj se je bilo treba Ameriki vtikati v spore na Srednjem vzhodu? Kaj ima Amerika od tega, da je žrtvovala preko 500 svojih vojakov v Libanonu? So ameriške koristi tam boljše zavarovane? Ameriški talci v oblasti arabskih teroristov lega ne potrjujejo! Kaj imajo ZDA od tega, da dajejo povprečno vsakemu Izraelcu skoro tisoč dolarjev letne podpore? Rusija podpira Kubo, pa ji Castro to plačuje s svojimi vojaki, ki pod ruskim vodstvom podpirajo sovjetske načrte, varujejo sovjetske koristi v Afriki in Srednji Ameriki. V Rusiji živi milijone ljudi, ki bi se radi izselili kamorkoli v svobodo, pa se ameriške vlade potegujejo pretežno le za izseljevanje Judov. Druga stvar je ameriška diplomacija. Pravijo, da je mednarodna politika nadaljevanje vojne z drugimi sredstvi. Diplomat zna veliko govoriti, pa nič povedati. Naši diplo-matje delajo prav nasprotno. Prvi pogoj za sprejem v diplomatsko službo bi moralo biti znanje jezika tiste države, v kateri bi prosilec rad živel in delal. Če diplomat ne razume jezika naroda, tudi ne more razumeti narodove duše. Med kakimi 70 diplomati, ki so bili 444 dni talci v Teheranu, so baje samo trije razumeli perzijski (farsi) jezik. Kdo zastopa Ameriko po svetu? Razni industrialci, bančniki in bivši delavski voditelji, ki so trenutno vladajoči stranki pomagali priti na oblast. Da ti delajo predvsem zase, je dokaz Joseph Kenne-(dalje na str. 4) Zahvala Slov. šole pri Sv. Vidu CLEVELAND, O. - Odbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu, se javno zahvaljuje naslednjim darovalcem, ki so velikodušno podprli delovanje te šole. Darovali so: $200 — Dejak Machine & Tool Co. (g. John Dejak); $100 — Belokranjski klub; Lake Lumber & Woodworking, Inc. (g. Matija Plečnik); Pevski zbor Korotan; $50 — Ameriška Dobrodelna Zveza (AMLA); Baragov Dom, Ind.; Dramatsko društvo Lilija; Housing Contractors, Inc.; K. G. R. (gg. V. Kmetič, M. Grdadolnik, V. Radišek); Slovenska Pristava, Inc.; Sunset Industries, Inc.; Slovenski športni klub; Štajerski klub; $25 — Društvo Novi Dom št. 7 ADZ; Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ; Pevski zbor Fantje na vasi; $20 — ga. Zdenka Kavčič; $10 — Cimperman Meat Market, Inc.; Kollander World Travel, Inc.; dr. L.B. Ogrinc; dr. A.F. Spech. Vsem iskrena hvala! Odbor staršev janje javnemu mnenju in diktaturi večine in mode, stalno eksperimentiranje brez zavesti odgovornosti, zmešnjava v pomenu besed, etična nevtraliteta in neopredeljenost ogrožajo vest in s tem človeka in njegovo življenje. Kaj storiti? Ni druge poti kakor vrniti vesti njeno mesto in vlogo v osebnem in družbenem nravnem življenju. Treba je najti pot nazaj k pravemu razumevanju vesti kot tistemu notranjemu glasu, ki človeka nikdar ne zapusti in mu hoče posredovati resnico, k tisti zavesti, da obstaja razlika med dobrim in slabim, da ni vse enako in da je človek dolžan, delati dobro in opuščati slabo in da je za svoje odločitve odgovoren. Namesto da bi se predajali zbeganosti in negotovosti, kaj še drži, moramo spet odkriti in uveljaviti v sebi vest. O tem je treba pametno razmišljati in se dati poučiti. Po vesti človek spozna, da ni najvišje bitje, ki stoji onstran dobrega in slabega ali ki sam o tem odloča. V njej odkriva postavo, ki si je ne daje sam, temveč jo najde v svoji notranjosti in se ji mora pokoravati, kot pravi 2. vatikanski koncil. Človek ima sicer možnosti, da svojo vest zaduši, da se ne ravna po njej in se postavi ne pokorava. A s tem si izreka svojo obsodbo in izkušnja uči, kakšne so posledice. Poglejmo le v razbite zakonske skupnosti in razpadle družine. V vesti človek spozna, kaj je prav. Ostane pa vprašanje, odkod vest to spozna. (po NOVI MLADIKI 1978) e in domove. Tudi ljudje so že izginili, a zagotovo se ne Ve> če jih je potolkel tiger. Saj Ponoči je tudi »baluk« (med-Ved) zelo nevaren. Beseda je dala besedo, v tor-k' sem imel še nekaj »dobre kapljice« v steklenici, čez čas ■le Amari postal bolj zgovoren. Prejšnjo pomlad je podrl ti-Sra, je dejal. Nekaj starih ^muzzle loaders« je še vedno naokrog, le municije ni. Vča-s'h izgube Anglos lovci Šrot in otroci mu ga prineso. Če tiger ogroža vas, poskrbi poglavar, da pride on do take e!ezne cevi, kamor nabaše hstih par nabojev. Spomladi je |ako ustrelil mladega tigra, ki Je Prišel žret že poprej raztrga-110 kravo. Seveda z drevesa. ^led pogovorom se je ma-chanu približal srnjak. Še btalo in je stopil na stezo. Še-lerec, rdeče rjave barve. Dvi-®n*l sem puško in ga z enim grelom podrl. Za Malorija in barija. Odrla sta ga kar tam in drob nastavili na veje drevesa. vasi so pekli srnjaka in tako ^bo se ločili. Amari naj kar a*aga vabo, za kar sem mu 100 taka. Okoli vabe naj £°trese pepel in gleda za sledi. e bo prihajal na vabo tiger, bj Pošlje vest v Čittagong. .Minulo je nekaj tednov, v °goče mesec dni, brez kake pSl' tz tiste zakotne vasice. kr0«ost° sem pa mislil na tisti v bJ za srebrno reko, Hindu jyic° in machan v džungli. j 1 lern sem polnil patrone. Iz j|. b sem delal enega in premi-Jeval> dali mi ne raznese cevi. TIGER (Nadaljevanje in konec) Francis je raztrobil zgodbo o tigru po Kulshi in takorekoč po vsem Čittagongu; marsikdo me je radi tega podražil s to zverjo. Časopisje je objavilo, da je tiger pobil dva ribiča, zopet nekje drugje je raztrgal tri ljudi. V tem je prišel Malavi in dal sporočilo Quintonu, da so tigri raztrgali kak ducat krav v vasici in okolici. Izginili sta tudi dve deklici, ena izmed njih je bila tista mala Shati. Seveda, lahko se še pojavita pri kakšni teti v sosednji vasi, najbrž pa se ne bosta. Že naslednji dan sem bil v vasici. Ljudje so bili veseli, ko so zagledali Quintona in mene, dva lovca zopet v vasi. Bili so do kraja preplašeni, kar pet tigrov so bili videli v okolici. Poglavar nam je razkazal, kje je bilo govedo pobito. Tigri so pospravili vse; na kraju samem ni bilo kaj iskati, le sledovi so ostali. Nekatere šape so bile še večje od onega prejšnji mesec. Pri tretjem prehodu čez Bahali reko sem povprašal za Shati. Niso je več videli. Zadeva je bila vsekakor tragična. Pojavil se je Amari. »Da, tiger, eden, dva, parkrat celo tretji zelo velik hodi k vabi pri machanu!« Kazal je za pest velike šape v pepelu. Tudi ostala dva nista majhna. Prihajajo, kadar se jim zdi, podnevi ali ponoči. Amari se je često bal hoditi k machanu. Vsa okolica je živela v strahu. Iz neke druge bližnje vasi je tudi izginil človek, ki je delal na polju. Le pred štirimi dnevi. Torej je »man killer« v okolici, nihče ne ve, kje bo zopet udaril. Quinton in jaz sva hodila z nabitima šrotaricama. Šli smo k machanu in nastavili drobovje krave, ki jo je glavar moral pobiti. V pepelu je bilo nekaj šap, tudi tiste od velikega tigra. Sklepal sem, da je vsaj 13 čevljev dolg, brez repa. To je star maček, ki se ne boji ljudi. Videli so ga zvečer že skoro v vasi. Seveda prihaja lačen in potrebuje hrano. Divjačine, da se prehrani, je čedalje manj, ljudi pa vedno več. Tako zagrabi, kar mu pride pod zobe. Domislil sem se, da nas prav lahko opazuje iz gostega bodičastega grmovja, katero je vsepovsod v okolici. Quinton je bil redkobeseden. Pred nekaj meseci ga je pošteno preplašil tiger, ne tako daleč od tod. Lovili smo merjasce, ko je opazil sveže ležišče v koruzi. Pokazal mi ga je in meni se je zdelo sumljivo, on pa je bil prepričan, da je od merjasca. Potem je čakal ponoči, da merjasec pride. No, prišel je tiger. Ko ga je zaznal, je zarjo- piše borut Peter Urbanc: TABOROVE ZASLUGE vel, seveda tako tiger kakor Quinton. V takem vzdušju je bil kaj hitro v machanu z Amarijem. Čakal po podnevi, ponoči pa bo spal v vasi. »Ponoči ne boš spravil nikogar iz vasi, kaj šele v machan sredi džungle,« je dejal samozavestno. »Tudi prav,« sem si mislil, mogoče pa pride meni pod cev. Nič čudnega ni, da se Bengalci boje tigra. Tiger je najbolj nevarna žival v tej džungli. Ljudje vedo povedati o tigrih, ki so pobili na desetine ljudi vse skozi sto let nazaj. Tiger je kot plazeča se smrt v grmovju. Do 1000 kg težka mačka, s strašnimi kremplji in zobmi, ne najde nobenega protivnika. Kaj so proti njemu ljudje z loki in kopji, saj jih v skoku zdrobi v nič. Ta mačka se nenadoma pojavi in izgine, ponoči ali podnevi. Raztrga njihovo govedo in druge živali. Preži na samotnih poteh na prestrašene potnike. Da, celo v njihove bambusove hiše udere in pokolje, kar ji pride pod šape. Že kot otroci se Bengalci boje te pošasti kot hudiča. Njen krik se razlega v temnih nočeh iz strašne džungle in naznanja smrt. Tako vzdušje je prevladovalo v vasici, kjer sem počival in čakal noči. Da bi pa šli ponoči v džunglo z nepoznanim tujcem na tigra, no, to pa na noben način ne! Doma bodo čakali pošast, branili družino in tudi tam umrli, če je treba. Bengalci so vražjeverni in bojazljivi, kričijo na vse prete-ge, kadar so razburjeni, če gre zares pa stisnejo kukri v roko in drago plačajo svoje življenje. Ne, Malavi ne bo šel z menoj, o tem sem bil kar prepričan, ko sem se legel, da so zaškripale deske v postelji. Vse polno obrazov je bilo med vrati; vaščani so radovedni zrli vame. Zraven pa so vikali in krikali, da mi je šlo kar na živce. Prenekatero oko je bilo solzno, ko so gledali tujca, ki bo šel takole v smrt. Saj zjutraj, so menili, me gotovo ne bo več. Gledal sem to pomilovanje in se ga navsezadnje naveličal. Končno sem moral zaspati. Zbudil sem se, ko sem naenkrat grdo zasmrčal. Ura je bila osem in zunaj je vladala že trda tema. »Je počilo kaj Strelov?« sem hitro vprašal. »Nai, nai, vse je bilo tiho,« je dejal Malavi in skremžil obraz. »Kaj vse se je moralo zgoditi s Quintonom?« je mrmral, »mogoče je oba tiger požrl.« Domislil sem se, da se Amari in Quinton najbrž bojita zapustiti machan. To se mi je TORONTO, Ont. - Moje pripombe na članek zgodovinskega referenta v AD 6. jan. 1987. Bolj kot govorica, tradicija druži demokratske rojake tragedija Vetrinja. Vse knjige o tem in Tolstojeva je zelo dobra, so nam izredno drage. Te knjige, ki tako točno opišejo upravičenost našega boja proti revoluciji, moramo spraviti v mednarodno javnost. Vsa čast članom SNO v Clevelandu, da so Tolstojevo knjigo predali županu. S to gesto so se tudi oddolžili spominu prvega predsednika g. J. -Basaja, ki je dva sinova izgubil v Vetrinjski tragediji. Na kakšen način bi bil Tabor in njegovo delo s takim darom prizadeti, se izmika razumu. Referent ni točen v imenu samem NOS (Narodni odbor za Slovenijo), ki je bil preimenovan v SNO (Slovenski narodni odbor) že dolga leta sem in javnost o tem obveščena. Pomoč Taborjevih članov Tolstoju je bila velika, ni pa edina. Prvi rojaki so bili v Angliji, ki so svetovali Tolstoju, da se vrže na Vetrinjsko tragedijo. Na tej celini je bil verjetno podpisani, član SNO, ki je pisal piscu dne 31. maja 1983. Tolstoj je z veseljem sprejel ponudbo znane literature in je med drugim dobil White paper od Tabora in The Slovenian Tragedy, dar g. Mauserja, člana SNO. Na ponovno pismo zgodovinarja podpisanemu za neke informacije, je bil kontaktiran zdelo kar verjetno. Vrgel sem nekaj reči v torbo: svetilko, patrone, kukri, tudi nekaj hrane in dve pivi. »Malavi gre z menoj?« »Nai, nai.« Z obraza sem mu bral paniko in strah. »Torej ,,suborati“ (lahko noč), sem dejal in se prerinil ven iz koče skozi gnečo cmeravih žensk in otrok. Še nekaj korakov in vzela me je noč. Nekoliko mi je bilo tesno pri srcu, ko sem rinil v brez džungle. Lov na tigra je le opasna zadeva. Svest sem si pa bil, da se tiger mene bolj boji, ko jaz njega, sicer bi se pokazal. »Le čakaj, mrcina, saj se morda prav kmalu vidiva. Šroti so močni, iz dveh nabojev je smodnik, če mi le pride prej pod strel kot jaz njemu v kremplje,« sem modroval in si delal korajžo. Prav takrat sem stopil s temne goščave in se malo potuhnil. »Lahko mi skoči vrag kar za vrat, samo previdno!« Še-(dalje na str. 6) Kanadski rojaki! Dopisujte v Ameriško Domovino! predsednik Tabora g. L. Kolman in pok. inž. France Grum, tedanji predsednik. G. Kolman je preko podpisanega dostavil zaželjeno informacijo dočim inž. F. Grum je sprejel drugo sugestijo in je stopil v zvezo s piscem direktno. Na ta način se je potem razvijal obširni vseslovenski doprinos. Taka, vseslovenska slika je bila tudi prisotna na banketu v čast Tolstoja v Torontu. Domobranski seznami: poznani slovenski emigrant, nepovezan z organizacijami politične emigracije v Rimu, je posedoval seznam. Držal je to preko 30 let, pred smrtjo se je odločil in je poslal kopijo v Buenos Aires. Podpisani je to zvedel in je potem po pogovoru in dopisovanju s pok. Pavlom Rantom prišlo do predaje Taboru. Torej tu ni običajne krivde »politikov«, češ da so predolgo držali seznam. Združitev borcev; Tu obstoja paradoks, večina lokalnih društev na svojih zborih zgla-sujejo poziv glavnemu odboru, naj začne formalne in resne pogovore o združitvi. S strani glavnega odbora pa samo: še ni čas za to, če hočejo se pridružiti, vrata so odprta, vodimo razgovore, vendar nikdar nobenih podrobnosti. Združitev je dobrodošla, preprečila bi prerani konec ene ali obeh organizacij, je pa danes že manj aktualna kot pred časom. Obe organizaciji sta ogromno doprinesli k dokumentaciji o tragiki 1941/1945 in Vetrinjske tragedije. To delovanje je doprineslo k premiku na tem področju v Sle eniji. O-membe je vredno še socialno delo za sirote, vdove in nekatere borce invalide. Manj posrečen in uspešen je bil poseg Tabora v delu proti današnjemu političnemu redu doma. Tu jim tudi škodi neki negativen odnos do vsega dela izven domobranstva. Le tako je možno razložiti dokaj nerodno pisanje Tabora zadnje čase. Sem spada objava anonimnega pisma s Koroške, kjer se imenoma brez podrobnosti obtožuje vplivnega literata, da je agent režima. Potem stalno zaletavanje v slovenske bivše in sedanje politike, zopet samo pavšalno. In Še postavljajo našega generala L. Rupnika na pedestal, ki bi ga verjetno on sam odklonil. Tabor 11/12/86 recimo piše (št. 224/N.F.), da ni sprejemljivo pisat nekrologe o Goršetu in nekaterih drugih zaslužnih ljudi brez, da se omeni gen. Rupnika. Za želeti bi bilo, da bi ta mala prerekanja in nesporazumi v emigraciji prenehali. Končno kot predvidevano po emigraciji doma se podira vse, naj se mi sedaj pred koncem režima razidemo? KOLEDAR PRIREDITEV FEBRUAR 28. — Dramsko društvo Lilija priredi pustno zabavo z večerjo v Slov. domu na Holmes Ave. Za ples igra Alpski sekstet. 28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi ples v maskah v dvorani Sv. Janeza Evangelista. MAREC 1. — Slov. šola pri Sv. Vidu postreže s kosilom v farni dvorani od 11.30 do 1.30 pop. 1. — Župnija Marija Vnebov-zeta priredi vsakoletno srnjakovo kosilo v korist Slovenskega doma za ostarele. Kosilo bo v SDD na Waterloo Rd. od 3. do 5. pop. 8. — DNU pri Sv. Vidu priredi »pancake and sausage« zajtrk v avditoriju pri Sv. Vidu. Serviranje od 8. zj. do 1. pop. 21. — Glasbena Matica priredi spomladanski koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clair Ave. Koktajli ob 5.30, večerja ob 6.30, za ples igra Jeff Pecon orkester. 22. — Klub upokojencev na Holmes Ave. priredi večerjo in ples v SD na Holmes Ave. ob klubovi 25-letnici. Serviranje od 3. do 6. zv. 28. — Slovensko ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v SND na St. Clair Ave. Igra Al Novak orkester. 29. — Misijonska Znamkar-ska Akcija priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop. 29. — Dramatsko Društvo Lilija priredi veseloigro »Ubogi Samci« v Slov. domu na Holmes Ave. Pričetek ob 3.30 pop. x APRIL 4. — Pevski zbor Zarja priredi pomladni koncert v SDD na Recher Ave. 25. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci. 26. — St. Clairski upokojenci praznujejo svojo 25. obletnico in prirede svoje letno kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clairju. Serviranje od 1. do 3.30 pop., zabava do 5. pop. 26. — Društvo Kraljica Miru št. 24 ADZ praznuje 65-letnico s sv. mašo ob 11. v cerkvi sv. Lovrenca, nato bo v Slov. domu na E. 80 St. kosilo ob 1.30 pop., ob 3h pa ples. MAJ 2. — Pevsko društvo Planina ima koncert v Slov. domu na Maple Hts. Pričetek ob 7. zv. 15. — Letna seja Slovenskega doma za ostarele. V SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob 7.30 zv. 23. — Pevski zbor Korotan priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 24. — Društvo S.P.B. priredi Slovenski spominski dan s sv. mašo pri Lurški Materi božji na Chardon Rd. 17. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Materinski dan v Triglavskem parku. 25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, poda Spominsko proslavo v Parku. Dop. ob 1 Ih sv. maša, nato kosilo in zabava. 31. — Otvoritev Slovenske pristave. JUNIJ 20. in 21. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo na Orlovem vrhu Slov. pristave za vse slovenske domobrance in vse žrtve komunistične revolucije. 28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, ima piknik v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in ples. JULIJ 4. in 5. — Pristavski dan na Slovenski pristavi. 12. — Misijonski piknik v Triglavskem parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in zabava. 19. — Misijonska Znamkar- ska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. Ob 12. uri sv. maša, nato prijetno popoldne. 26. — Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slov. pristavi. AVGUST 9. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, ima svoj drugi piknik v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in ples. 30. — Belokranjski klub priredi piknik na Slov. pristavi. Ob 11.30 sv. maša, nato kosilo, pop. ples, igra Tony Klepec orkester. SEPTEMBER 12. — Fantje na vasi priredijo koncert ob zborovi 10-let-nici, v SND na St. Clairju. Za ples igra Alpski sekstet. 20. — Društvo S.P.B. priredi romanje v Frank, Ohio. 20. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 27. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu ima vsakoletno kosilo v farnem avditoriju. 27. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Parku. Kosilo z zabavo in plesom. OKTOBER 17. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci. Kanadska Domovina — TIGER — šk Sl( Vs di\ an re\ gn (Nadaljevanje s str. 5) veda sem imel puško nabasano, nosil sem jo trdno v roki, pripravljeno za strel. Hodil sem tiho, da sam sebe nisem slišal. Tako smo hodili med vojno kot gverilci skozi zasede in nevarnosti in smrt je prežala ter tudi žela vsepovsod. Takrat se je šlo za domovino in sveto idejo. Sedaj pa za življenje, ki tudi ni kar tako. Če se takrat nisem bal, kaj bi se pa sedaj? Tedaj je skočilo nekaj pred mano. Divja zver, v luninem svitu so se zasvetile oči. Zdrznil sem se in že mi je ušel strel. Zadel sem, nekaj je brcalo na stezi. Iskal sem s svetilko. Merjasec! No, ta pa je lepa. Pa že prav blizu macha-na. »Quinton!« Saj zdaj po tem strelu je vseeno, če kričim. »Quinton!« sem se krepko zadrl. »Frank, si še živ?« se je oglasil Quinton prav blizu. »Prokleto, počil sem prašiča.« To mu je dalo korajžo, da je zlezel z machana. »No, ta je pa res lepa. Namesto, da smo tihi, pa še ta neumnost.« Prašič je bil mlad, kakih 50 kg težak. Vlekel sem ga za zadnji nogi pod machan. »Bal sem se,« je dejal Quinton, »da se ti je kaj zgodilo.« Amari je stal tih poleg njega, oči so mu švigale po črni džungli- »Obesili ga bomo za vabo.« Kar brž smo ga nataknili na 17. — Glasbena Matica priredi jesenski koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clair Ave. 18. — Občni zbor Slovenske pristave. 25. — Slomškov krožek priredi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. 31. — Slovenski dom za ostarele praznuje 25-letnico z banketom in sporedom v SND na St. Clairju. NOVEMBER 7. — Štajerski klub priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zv. Igrajo Veseli Slovenci. 14. — Belokranjski klub priredi martinovanje z večerjo in plesom v SDD na St. Clair Ave. Igra orkester Tony Klepec. DECEMBER 6. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi miklavževanje v dvorani Sv. Janeza Evangelista. 12. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima božičnico v družabni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Pričetek ob 2. pop. vejo. Amari mu je s kukri prerezal trebuh. »To bo vaba, da je kaj. Sedaj bo tiger zares prišel.« »Si kaj videl?« sem vprašujoče pogledal Quintona. »Nič ni bilo, vse je bilo tiho, da naju je bila kar groza.« Ozrl se je proti vasici. »Pojdimo zanaj, tu je prenevarno!« »Ostanem tu,« sem bil trden, »le pojdita nazaj, trudna sta, tu bosta le smrčala in plašila tigra.« »Saj ne bo prišel po tem strelu.« »Kdo ve, mogoče pa.« Gledal me je s svojimi velikimi očmi, ki so se mu svetile v mesečini. Često sem mislil, da je nekaj kitajskega v njem. Ko pa je videl, da sem krepko odločen, je šele popustil. »Srečno, Frank.« Solza mu je kapnila na lice, ko mi je stisnil roko. In izginila sta. Ostal sem čisto sam sredi divje džungle. Izza temnih senc košatega drevja je posvetil mesec. Prvi krajec je že ra-stel v polno luno. Debla so se bleščala v mesečini, listje kakor tudi trnjevo grmičevje se je pozlatilo. »Hup, hu,« se je zadrl kuščar nad menoj in mi naznanil, da budi nekje v krošnji drevesa. Jasa z vabo je vsa blestela v zlatu. V temo zavit hrib se je razprostiral v smeri proti Burmi. Vse povsod so se spreletavale kresnice in pretvarjale divjino v krasno, čarobno noč. Zvezde so utripale na nebu. Južni križ je kazal smer v Cox’s Bazaar. Iz teme se je zaznal veliki voz. Šel sem z očmi štiri in pol daljine razdalje zadnjih koles do severnice, katera se je blestela skoraj na obzorju. Tako južno sem torej, saj sem jo vedno videl malo pod zenitom. Severnica me je spominjala na severno ameriške gozdove. Spomnil sem se noči, ko sem čakal medveda na rdečih kanadskih javorjih. Nekaj sličnosti je bilo v tej noči. Ni bilo sicer v okolju temnih košatih smrek in tudi mraza ni bilo čutiti, kateri reže v lica in leze v ude in kosti, saj je tu prej prevroče kakor pa pravi mraz. Ali nebo je posuto s številnimi zvezdami, zlasti mesec med vrhovi drevja in tiho vzdušje polno pričakovanja, vse to je dajalo videz sličnosti. Košate veje »teak« in »ga-bronov« drevja so bile podobne rdečim javorjem, le široki listi v rahlem vetru drhtajočih se palm, so me opozarjali, da sem daleč, daleč proč od Kanade, kar na drugem koncu sveta. Tudi polglasni šepet neštetega mrčesa mi je bil tuj. Seveda, občutek, da preži nekje v temi divja pošast, ki je že često okusila človeško kri, me je zopet in zopet opozarjal ^ na nevarnost. »Ni to medved, ki ga ča-kam, ampak strašni tiger,« so ^ se mi nehote porajale misli. Čas je mineval v nemem pričakovanju. Iz doline se je dvi- po gala megla in silila na jaso z |.0 vabo. Bilo je že proti jutru, ko s(( je iz džungle zadonel krik. »Tiger!« Saj sem ta glas že sli- Sp] šal poprej. Streslo me je, v ! po hipu me je zapustila zaspa- sa| nosi. Tako mogočno in stra- VS{ šno je zadonel glas iz džungle, ur tako strašno, da je segel ne samo v ušesa, ampak prav v ^ telo, da, celo do mozga! j ^ Nehote sem zadržal dih in ; no stisnil mrzlo puško. Žeje zašu- I ča, melo, a ne tam, kamor je bila |e( naperjena cev, pač pa za mo- luj jim hrbtom. »Sto vragov!« ni Počasi sem obrnil glavo. Ta sia hudič lahko skoči na machan! : zk Bambusovi koli, kateri so tvo- po rili machan, so bili povezani s Re taranom. sv< »Da le ne zaškripljajo, sani Bog pomagaj!« sem tiho molil. Vsako kretnjo sem izvajal z vso previdnostjo. Nekaj je skočilo proti vabi. Tiger. Eden, dva... Mesečina ju je osvetljevala, bele proge so se lesketale. Vo- i hala sta po zraku. Aha! Novega merjasca sta dobila v vonj' bil kij od spi ije in SV( ga 9o ti; sii V tem se zažene eden na vabo in v hipu iztrga drobovje. Že se tepeta in renčita, kateri bo dobil več. Iz črnega roba džungle priležeta še dve senci, a majhni. Mladiča! Nehote sem se zavedal, da sta prva dva tigra še sorazmerno mlada, saj sta zadnja dva njuna mladiča. Trgali so vabo, renčali in drobil' kosti s svojimi ostrimi zobmi-Namesto enega so torej tu kar štirje tigri — jaz pa sam z dvema Šrotoma v puški. O, da bi imel svojo 30-06 Remington »semi-automatic«! »Najbolje je, da se potuhnem,« sem si mislil, »da me ne opazijo.« Pridrževal sem dih. mogoče so mi enkrat zašklepe' tali zobje, ali pa je zaškripa! štant. Tigri so se pri priči ozrli proti machanu. Povesil sem oči, da se ne b| zasvetile v mesečini. Ti tigf! verjetno niso tiste zverine, ^ trgajo ljudi. Njihove šape so veliko manjše, še en orjak mora biti tu. Da li se pokaŽ6' ali je zopet vzel svojo žrtev iz uboge vasice. Prepričeval seh1 se, da ne streljam, saj vide11 tak prizor dandanes je tudi ne' kaj izrednega. Naj živij0-Taka lepa žival je okras nara' ve! A le koliko jih lahko prehra' ni džungla? Saj to je probleh1-Ljudi čedalje več, džungle č®” dalje manj, s tem, kot že reč®' no, tudi divjačine. Kmalu j'*1 bo treba umetno vzdrževat' v parkih ali živalskih vrtovih, (dalje na str. 7) dn "ji Ije "it i grj , ?n, i i \ k. < -? »Spomini minulih dni« (Napredovanje s str. 7) ških Slovencev in še posebno Slovenk. (Op. ur. — Ni res! Vsakdo, ki pozna bogato gradivo, ohranjeno v letnikih ameriških slovenskih listov in ! revtj, ve za številne avtobio-grafske spise, ki so podobni Remsovi in v mnogih primerih tudi zanimivejši.) Remsova namreč ni šla po J »ustaljeni« poti slovenske pri-i seljenke v ZDA — prihod v Ameriko, poroka, trdo delo z | »boarderji«, številna družina, j Počasno privajanje na Ameri-ko... Ves čas se je gibala v ari-i stokratskih krogih (! - op. ur.) m nenavadno je, kako hitro in sPretno je nato lahko potovala P° svetu. (Kot kaže, imamo samo Remsovo besedo, da je vse, kar je pisala, (udi resnica. Ur. A.D.) Iz njenega pisanja je razvilo, da ji je takšno »cigan-sko« življenje ugajalo in da z Nostalgijo misli na minule ‘■'Nse. Kljub temu, da je toliko *ei preživela med popolnimi lujci, so njeni spomini napisa-n' v dovolj lepi, sicer nekoliko 1 Carinski slovenščini. Kompo-z'cUa njenih spominov pa ni Povsem dosledna: sprva je Remsova opisovala le tisti del svojega življenja, ki ga je pre-1 k''a v raznih službah. V zaključku svojega sestavka pa ; °dstopi od začrtane zasnove in spregovori tudi o svojem živ-^jeuju po vrnitvi v Ljubljano 'n hkrati omenja drobce iz svojega poprejšnjega zasebne-. | ^Tvljenja. Vse to pa je za Spolno avtobiografijo pre-'"alo. Kljub lej pomanjkljivo-S|! pa so »Spomini minulih ^Pi« zanimivo in prijetno bra-j'ie. ker odstirajo pogled v živ-Jenje, kakršnega dotlej iz aiPeriško-slovenskih avtobio-I ^fskih zapisov nismo po-■ biaij nima pa tolikšne vrednosti, kot si misli Petričeva, ki očitno ni dosti seznanjena z ameriško slovensko zgodovino. Po mojem je slučajno naletela na ta zapis po prebiranju Glasa naroda, ker pa je bila zadnja lastnica in urednica tega new-vorškega lista Anna P. Krasna, povratnica, ki sedaj živi v Ajdovščini in je srčno navezana na Slovensko izseljensko malico, obenem pa vzdržuje slike s svojimi znanci v Ameriki, vse to je tudi govorilo v prid objave teh zapiskov v Koledarju SIM. Urednik A.D. IZ NEWYORSKE PROSVETE Slovenski humor »Ljubica, ti si najboljša žena na svetu. Le eno napako imaš.« »In katera je ta?« »Nikoli ne brskaš po mojih žepih!« »To naj bo napaka?« »Seveda! ... Tako bi ugotovila, da imam raztrgan žep.« ___________ • ___ »Zelo mi je žal,« pravi zdravnik pravkar operiranemu pacientu, »Vašo rano moram še enkrat odpreti.« »Zakaj?« »V njej sem pozabil svojo gumijasto rokavico.« »Pojdite no!« zamahne pacient. »Tu imate 10 dinarjev, pa si kupile novo!« - • ___ Slaboten možiček, čigar žena je umrla, gre k zdravniku v bolnišnico po mrliški list. Na poti mu pade opeka na glavo. Kislo se nasmehne, pogleda na nebo in reče: »Torej si že v nebesih! Kdo bi si to mislil!« _ • ___ Kakšna je razlika med poro- pisanjeje seveda zanimivo, čeno ženo in vdovo? Dragi rojaki, potujete v Evropo? pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE ^OTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, teini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo u9odnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna s°ba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restav-tecija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico Ro vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK: DOBRODOŠLI! * • - » i ■ 'ji ‘ r vi ; PH-PALACE HOTEL, Corso Italia 63 170 Gorizia-Gorica, Italy; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAI. GO 1 Vdova zmeraj ve, kje je njen mož. — TIGER — (Nadaljevanje s str. 6) Je tisti zeleni avto tvoj? Samo včasih. Kako včasih? Kadar je lepo očiščen, je ženin; kadar je ples, je hčerkin; kadar je obložen s skupino fantov, je sinov; kadar pa potrebuje popravil, je moj. -- • ___ Očka, ali si bil sinoči zelo krvav? Krvav? Kako to misliš? Slišala .sem, ko je mamica vzdihnila: »Spet je prišel domov nasekan.« ISKRICE Optimist je po navadi pomanjkljivo informiran. J.B. Priestley -- • ___ Pesimist je optimist, ki je začel premišljati. D. Bennett V dvoje je nesreča polovična, sreča pa dvojna. Orientalski pregovor -- • ___ Stiske in težave — s tem se že nekako prebiješ sam; ampak radost — to moraš deliti s kom drugim. H. Ibsen Tigri so trgali prašiča, se tepli in kazali zobe. Bil sem ves zamaknjen v njihovo početje. Ta trenutek skoži iz džungle velikanska senca. Tiger orjak proti drugim tigrom. Saj ima skoro tono teže. Pri priči je jasa prazna. »To je on, tisti ,,man killer",« se mi je posvetilo v glavi, saj pravi grozen je videti. Ta se ne boji ljudi, presilen je, sem si mislil. Hitro popade vabo in pogoltne, kar je še ostalo. Že voha, če je še kje kaj. Zdaj se obrne proti machanu. V hipu mi zastane dih. Mogoče me voha. Hrope v kratkih presledkih. Z naježeno dlako se obrne proti meni. Ali me je zaznal? Saj me vidi. V gibčnih skokih se požene proti meni. Še malo pa bo pri machanu. Zdaj ali nikoli. Pritisnem na petelina. En-krt. Strel ga obrne, da mi izpostavi dolžino telesa. Zopet pritisnem. Drugi strel ga zbije na tla. Šele sedaj imam trenutek, da prižgem svetilko. Bliskovito polnim puško. Tiger se valja po jasi. Strašno rjove, trga grmovje in vse, kar mu pride pod kremplje. »Pok!« Zopet streljam. Zadenem ga v prša, da se obrne na drugo stran. Težko hrope in diha. Še en strel in zver končno obleži. Konec za »man killerja«. Ramu je mrtev! Oddahnil sem se. Po vsem tem mi je izginil ves strah. Srce mi je tolklo od zmagoslavja. Džungla je utihnila kot v žalovanju za poginulem kraljem. Nekje od bengalskega zaliva je zapel mohamedan k molitvi. Iz riževega polja se je oglasil »jungle murgi«, divji petelin. Že se je zbudil dan. Dolino je pokrila megla. Na vzhodu je vstajala krvava zarja. Šele potem, ko so se zasvetili skozi goščavo prvi sončni žarki, sem zlezel dol in s cevjo dregnil tigra. Veseli so bili v vasi, ko so me zagledali. Povrnila se jim je korajža. Vse je hotelo videti tigra. Malavi, Amari in še mnogo drugih vaščanov z machetami, Quinton in jaz z nabasanima puškama, smo krenili proti džungli. Ko so mrtvega tigra drli, sem jim dejal, naj pretipajo drobovje. Nekaj trdega je bilo nekje v enem delu. Malavi je izrezal ven. Kovinasta stvar. Vzel sem jo v roke. Zaponka. Poznana mi je bila, le kje sem jo bil videl? S temno slutnjo sem brskal po spominu. Tedaj me je stisnilo pri srcu. Nekoč sem jo podaril dekletcu, ko sem prečkal reko. To je bila ljubka, mala Shali. (Konec) Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem! >»5 S I I I n n n >1K M >!!•: n m >«•: n n n Ali n m m m n n E E E E E >K»: SLOVENSKI DUHOVNIKI PO EVROPI ANGLIJA Ludvik Roth, 62, Offley Road, London SW9 OLS. (Tel. 01-735-6655). AVSTRIJA Ciril Lavrič, Kirchenstr. 1, 4053 Raid b. Ansfelden. (Tel. 07229 - 88 35 64) P. Andrej Kropej, minorit, Mariahilferplatz 3, A-8020 Graz. Stefan Ferenčak SDB, Einsiedlergasse 9—11, 1050 Wien. (Tel. 0222/55 25 75). Slovenski socialni urad, Einsiedlergasse 9—11, 1050 Wien (Tel. 0222/55 25 75). Janez Žagar, Feldeggasse 1, 6800 Feldkirch, Vorarlberg. (Tel. 05522 - 26 4 04 ali 05522 - 21 5 85). Slovenski dušnopastirski urad, Fridtjof-Nansen-Str. 3, 9800 Spittal/Drau (Tel. 04762 - 37 1 24). BELGIJA Vinko Žakelj, Guill. Lambert laan 36, B-3640 Eisden. (Tel. 0032/11/76 22 01) Kazimir Gaberc, avenue L. Empain 19, Marcinelle, B-6001 Charleroi (Tel. 071 - 36 77 54). FRANCIJA Nace Čretnik, 78 Avenue Gambetta, 75020 Paris. (Tel. (1) 43 61 80 68). Jože Flis, 3 Impasse Hoche, 92320 Chatillon. (Tel. (1) 42 53 64 43). Stanislav Kavalar, Presbytčre Ste. Barbe, rue de Lens, 62680 Mericourt. (Tel. 21 70 91 88). Anton Dejak, 4 rue Sainte Barbe, 57710 Aumetz. (Tel. 82 91 85 06). Jože Kamin, 14 rue du 5 Decembre, 57800 Merlebach. (Tel. 87 81 47 82). Frangois Pavalec, 17 rue de Sospel, 06300 Nice. (Tel. 93 56 66 01). NEMČIJA Msgr. dr. Janez Zdešar, 8000 Munchen 2, Schubertstr. 2-1. (Tel. 089 - 53 64 53). Stefan Antolin, 1000 Berlin 61, MethfesselstraBe 43, Kolpinghaus. (Tel. 030 - 785 30 91 do 93). Janez Pucelj, 4200 Oberhausen 11, Oskarstr. 29. (Tel. 0208 - 64 09 76). Stanko Čeplak, diakon, 4200 Oberhausen 11, Oskarstr. 29. (Tel. 0208 -64 09 76). Martin Mlakar, 5657 Haan 1, Hochdahler Str. 14. (Tel. 02129 - 13 92). Vladimir Jereb, 6000 Frankfurt 70, Holbeinstr. 70. (Tel. 069 - 63 65 48). Stanko Gajšek, 6800 Mannheim 1, A 4, 2. (Tel. 0621 - 28 5 00). Ciril Turk, 7000 Stuttgart 1, Stafflenbergstr. 64. (Tel. 0711 - 23 28 91). Janez Demšar, 7417 Pfullingen, Burgstr. 7. (Tel. 07121 - 78 8 14). Vili Stegu, 8070 Ingolstadt, Hohe Schulstr. 3, 1/2. (Tel. 0841 - 34 4 74). Jože Bucik, 8900 Augsburg 22, (Gogglngen), Klausenberg 7 c. (Tel. 0821 - 97 9 13). Slovenski dušnopastirski urad, 7906 Blaustein bei Ulm, Felsenstr. 12/1 (Tel. 07304 - 4T 4 53). Dr. Branko Rozman, 8000 MOnchen 2, Schubertstr. 2-1. (Tel. 089 - 53 64 53). Marijan Bečan, 8000 Munchen 2, Schubertstr. 2-1. (Tel. 089 - 53 64 53). NIZOZEMSKA Vinko Žakelj, Guill. Lambert laan 36, B-3640 Eisden. (Tel. iz Nizozemske' 09-32 11 76 22 01). ŠVEDSKA Jože Drolc, Parkgatan 14, 411 38 Gčteborg. (Tel. 031-11 54 21). Stanislav Cikanek, Thottsgatan 9 B, 21148 Malmo. (Tel. 040 - 23 24 78) ŠVICA P. Fidelis Kraner, Schaffhauserstr. 466, CH-8052 Zurich (Tel. Urad: 01 - 301 31 32. Zasebno: 01 - 301 44 15). P. Damijan Frlan, Kapuzlnerstr. 18, CH-4500 Solothurn. (Tel. 065 - 22 71 33). E m n E E E >«i n m m m * E M n E m >1K n E E Ali H E E >«•: N m E m E E E E m ZORA PIŠČANC PASTIRICA URŠKA Nadaljevanje »Če hočete verjeti, verjemite, silil vas ne bom. To vem, da je bil sin slep in sedaj vidi. Vsi so prepričani, da ga je od slepote ozdravila Mati božja, ki se je prikazala Urški Ferli-gojnicina Skalnici. Sedaj pa k stvari. Koliko dolgujem?« »Kakor je predpisano, deset šilingov od voza,« je rekel naj-starejši. Jernej je plačal in šla sta dalje proti Ljubljani, ki ni bila več daleč. »To je Ljubljana, domači ji pravijo kar Mesto. Varuje ga reka Ljubljanica in obzidje. Na trg pred stolnico bova zapeljala, da prodava blago, nato pa v Ceharsko ulico, da si zagotoviva prenočišče.« »Se misliš dolgo ustaviti?« »Le kolikor bo potrebno. Mojster Gregor se mora pripraviti, da ga odpeljeva.« Jan je vse opazoval. Nobena stvar mu ni ušla. Prekoračila sta Špitalski most in prispela k stolnici. »Veš, Ljubljančani ji' pravijo bazilika, to se bolj imenitno sliši. Strašno so ponosni nanjo.« Na trgu se je gnetlo ljudstva. Trgovci so ponujali svoje blago in ga na ves glas hvalili. Jan je uvidel, da očetu ne bo mogel kaj prida pomagati pri prodaji, zato ga je prosil, če sme v stolnico. Cerkev je bila razdeljena v tri ladje. Jan seje usmeril proti gotskemu prezbiteriju z visokimi okni. Svetloba, ki je prihajala skozi barvna stekla, se je v mavričnih barvah razlivala na pozlačene svetnike na glavnem oltarju. Tako bogatega oltarja Jan še ni videl. Nad glavnim oltarjem je bila velika odprtina. Ni si je znal razlagati. Vprašal bo očeta, ki bo gotovo vedel. Spomnil se je Zveličarja v tabernaklju. Pokleknil je in ga prosil razsvetljenja zase, za Urško in vse domače. »Jan!« Rahlo se ga je dotaknila očetova roka. »Oče, kaj pomeni lista odprtina v stropu nad glavnim oltarjem?« »Skozi tisto odprtino dvignejo na praznik vnebohoda Kristusov kip pod streho.« Ko sta se obrnila proti izhodu, je Jan spet začuden obstal. »To je zgornja cerkev, v katero prihaja škof' naravnost iz škofijskega dvorca, da mu ni treba v spodnjo cerkev. Sezidana je čez dva para slopov in ima kar tri oltarje. Vhod ima iz škofije, zato je le redkim dostopna.« Prišla sta na trg in Jan je zagledal ogromen zvonik, ki je stal poleg prezbiterija pri vhodu v glavno ladjo. Spodaj je bila s treh strani s šilastiini vhodi dostopna lopa. Nad to lopo je bil zvonik najprej štirikoten, višje gori pa osmeroko-ten. Na zahodni strani osme-rokotnega podaljška je bil zgrajen opazovalni moslovž. »V ta zvonik,« je rekel Jernej, »so leta 1404 obesili velik zvon; kmalu boš slišal njegov glas.« Jan je bil tako prevzet, da je le s težavo sledil življenju, ki je valovilo okrog njega. »Ta je tvoj sin? Krasen dečko, lahko si ponosen nanj!« Kramarji so ju pozdravljali. Vedeli so za Janovo zgodbo, saj so jo ponovno že slišali iz Jernejevih ust. »Mati božja ga je rešila slepote. Mati božja, ki se je prikazala na Skalnici pri Gorici. Saj je rohnel proti njej naš stolni pridigar,« so se oglašale pobožne kramarice in se dotikale Jana, kot bi bil sveta stvar. Tedaj se je oglasil veliki zvon nad njihovimi glavami. Kramarice so se pobožno prekrižale in tudi Jernej in Jan. »Žegnana si, Marija, gnade polna...« so molile. »In proti tej naši Materi Mariji tako jezno nastopa ta nesrečni Trubar,« se je razhudila ena branjevk. »Tiše govori, da te ne slišijo njegovi privrženci. Mnogo jih že ima v mestu, posebno med imenitniki.« »Mi mu ne bomo nasedli. Nam je potrebna Mati božja in njena moč,« je dodala druga in si brisala roke. »Na Skalnici bomo začeli z zidavo cerkve. Tako lepa kot vaša bazilika ne bo, vendar bosta v njej prebivala Mati božja in njen Sin. Od nas vseh je odvisno, da bo Marijina hiša čim lepša. Ne pozabite tega, drage ženske,« je mirno povedal Jan. Jernej in Jan sta zavila v znano gostilno ob Ljubljanici. Jerneja so znanci toplo pozdravili in začudeni pogledi so obstali na prikupnem fantu: »In ta?« »Ta je moj sin Jan!« je povedal Jernej. Ponosen je bil, da je ljubljanskim znancem lahko predstavil brhkega sina. »Tvoj slepi Jan?« Stoli so zaropotali, pivci so vstali in se približali fantu. »Nisem več slep, Mali božja na Skalnici mi je vrnila vid.« Grobno tišino, ki je nastala po Janovi izjavi, je pretrgal močan glas postavnega možaka, ki je edini mirno obsedel pri svoji mizi. Pred seboj je imel odprto knjigo. »Fant, tebi se meša. Da slepi spregledujejo? To se je godilo le v Kristusovih časih.« Vstal je in njegova visoka postava je kar zakraljevala v pivnici. »Gospod Trubar!« je Jernej planil k njemu in močno stisnil ponujeno roko. »Glejte, gospod, to je moj sin, o katerem sem vam tolikokrat pravil. Ko sem se zadnjič poleti vrnil domov, sem ga našel ozdravljenega.« Trubarjev prodorni pogled se je zapičil v Jana. »Ti si torej Jernejev sin? Ali nisi morda hlinil svoje slepote? Bog ve v kakšne namene?« Takoj mu je bilo žal, da je kaj takega izrekel. Opazil je karajoče poglede pivcev, ki so imeli Jerneja radi in mu verjeli. »Morda bi bil sedaj zmožen kaj takega, če bi bil pokvarjen fant in bi imel od tega korist; a trileten fantek gotovo nima ne pameti ne koristi za varanje ljudi.« Trubar se je nasmehnil in rekel: »Saj ti verjamem, čudeži so različne vrste, lahko so čisto naravni, lahko pa so tudi višje sile zraven, saj smo ljudje in ne bogovi. Pa prisedita k moji mizi, danes sta moja gosta. Natakarica, prinesi kaj za pod zob, pa tudi drugim pivcem prinesi vina. Danes je vesel dan in proslaviti moramo Janov prvi prihod v Mesto.« Vsi so bučno pozdravili Trubarjevo odločitev. Jan ga je molče opazoval. Trubar je nastopal odločno, samozavestno, a vendar odkrito in pošteno. Na tihem si je moral priznati, da mu ni odvraten. Nehote se je nasmehnil, ko se je spomnil branjevk na trgu, ki so ga sli- kale kot Antikrista. »In kaj boš sedaj z njim, Jernej?« je Trubar načel pogovor, ki mu je ležal na duši. »Dobro se je naučil tkanja. Ženi pomaga in mu gre izpod rok bolje kot meni. Danes sem prvič prinesel na prodaj v Ljubljano platno, ki ga je Jan izdelal.« »Pustimo to,« je Trubar prekinil Jerneja, »mene zanima, ali je fant zadovoljen v tem poklicu?« »Ne, gospod,« je odvrnil Jan, »to ni moj poklic za vse življenje.« Trubarjev pogled je zaživel: »Saj se mi je zdelo. Za učenje si, Jan, in ne za obrt. Bister fant si in takih potrebuje naše ljudstvo.« »Ubogi smo, učenje pa stane,« je rekel Jernej. »Nič te ne bo stalo. Le meni ga izroči in vrnem ti ga kot učenega gospoda.« »Hvala lepa, gospod,« je Jan zaslutil nastavljeno zanko. »Vem, da dobro mislite in mi želite le dobro. A Materi božji dolgujem vse. Ona me je vrnila v življenje, njeno slavo hočem odslej razglašati med ljudmi. Vi pa temu nasprotujete, kakor se protivite zidavi cerkve na Skalnici. Mati božja vam nič ne pomeni.« »Kdo ti je to natvezel?« se je začudil Trubar. »Prisluhnil sem prejle govorjenju na trgu. Tak glas gre med ljudmi.« »Res nisem vnet za zidavo cerkve na Skalnici. Cerkev prikazanja ni še potrdila. Lahko je vse skupaj le privid histeričnih žensk in župnikov, ki so jim nasedli. Čudeži se ne godijo kar tako. Marija je dala le življenje Jezusu, s tem pa ni rečeno, da jo moramo že po božje častiti. Preveliko vlogo ji prisojajo v sveti Cerkvi na škodo Kristusa, ki je naš edini in neposredni Odrešenik.« Jan je postal nejevoljen. Slišal je besede, ki so žalile Urško: »Da si je Urška vse to izmislila? Saj Urška od tistega dne dalje nima več ure miru. Vedno je okrog pri ljudeh z Marijinim naročilom. Obogatela ni, ker nič ne vzame, zdravje ji peša in...« »Kaj ti nisem rekel, daje vse le sad bolne ženske domišljije, za čast se poteguje, hotela bi nadkriliti vse druge.« »Ne, gospod, motite se. Urška je najbolj preprosto in odkrito dekle v vasi,« je odločno rekel Jernej, »prav nič se ni prevzela, le skrb za Marijino naročilo jo vznemirja.« »Kako pa sodite o tem,« se je ojunačil Jan, »da je bila Urška trikrat čudežno rešena iz ječe, da je ozdravel grofov sinček, da je grof v zahvano izpustil zaprte kmete?« »Jan, pošten si in ne poznaš življenja. Pa četudi bi vse odgovarjalo resnici, se mi ne zdi prav, da od zgaranega kmeta zahtevate novo tlako za zidavo svetišča.« »Mati božja jo zahteva in ne mi. Ljudje se prostovoljno javljajo, nihče jih ne sili. Kaj vsega so že znosili na vrh! Ko Josefs Hair Design Richmond Heights, Ohio 461-8544 or 461-5538 se vrneva domov, bomo začeli z zidanjem. Mojster Gregor bo vodil delo.« »Cerkev zidati v teh časih!" Trubar ni mogel prikriti svojt nejevolje. »Kaj pa Jan, ki je bil oi tretjega leta slep in je lansko leto izpregledal. Ali je tudi W domišljija,« je posegel Jernej »Ne vem za podrobnost tega čudeža,« je Trubar z ne kim omalovaževanjem pouda ril zadnjo besedo. »Naj sanj pove, kako je bilo.« Janu je bilo nerodno. V piv niči je zavladal molk in še ra pot v kuhinji je utihnil. Vsejj v napetem pričakovanju zasifj melo v Jana. Še Trubar ga jej očmi požiral. »Tisto noč, ko je bila Uršk* zaprla na goriškem gradu..." Njegovo pripovedovanji sprva malce boječe, je postaj* lo vedno bolj živo in tako pf{ pričujoče, da nihče ni več dv<> mil v njegove besede. Izbore1 pridigar bi postal ta fant, sij mislil Trubar. Jan je še povedal, kako I Urško in njega solkanski vik* naučil pisati in brati in Truba' jevo začudenje je raslo. »Rad bi spoznal solkansk' ga vikarja, ki le je vsega teH naučil. Vidim, da je njego' seme padlo na rodovitna d' Jan, želim, da bi se ne razšla nesoglasju. Spoštujem tvoj odločitev, ki je zrastla iz Ijenja in odpovedi.« Stopil) do njega, mu ljubeznivo dv gnil glavo in ga prekriža »Pojdi v Kristusovem imenu! Že naslednji dan sta se Jf( nej in Jan vrnila na Goriči A ne sama. S seboj sla vodj mojstra Gregorja, ki naj j Materi božji na Skalnici po*1! vil hišo. (Dalje prihodnji torek) MALI OGLASI "-■v For Sale 1 2-year old Euclid colon)' 3 bdrms. 1 Vi baths. LW' Din. Rm. Finished Rec P1 2 Vi car garage. St. WiH'2 Parish. 60's. Call 289-8965' 481-3308. (1 5-1 House For Sale Richmond Hts. 7 room b^ tiful & quality ranch. met kitchen. Paneled far1 rm. Many extras. 531-90^' (15-1 ____________________^ For Renl In Grovewood-Lake area. 5 rms. down. Gar^ No pets. Deck; wood bur'1' add-on furnace. $350.00 deposit. Call 1-256-156‘*■ Live-in companion for f® senior citizen in MaY Hts. Requires some 3 tance, medication & cool Light housekeeping. ^ drive. Call Shirley: 292-2' (l4 I I r b I P V n L sii housekef:pf;r Looking for experi®^ housekeeper. Exc®) salary. 3 bedroom hob1 Bratenahl. Call 268-3497- si. ga zn . - Uf c.