primorski dnevnik Je začel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal ^ tiskarni »Doberdob« 'v Govcu pri Gorenji Trebuši’ od 18. septembra 1944 d° T maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idr.iji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 286 (13.517) Trst, torek, 12. decembra 1989 Nenadno srečanje predstavnikov štirih zmagovalk 2. svetovne vojne v Zahodnem Berlinu Pogovor bivših vojnih zaveznikov ni prinesel konkretnih rezultatov Kohl tudi na zasedanju CDU o združitvi nemškega naroda - Novi predsednik SED Gysi proti združitvi - Sovjetski voditelj Gorbačov podpira novo partijsko vodstvo NDR BERLIN — Po treh urah in pol se je °citno brez konkretnih rezultatov zaključilo zasedanje Nadzornega zavezniškega sveta v Zahodnem Berlinu. Veleposlaniki ZDA Walters, Velike Britanije Mallaby, Francije Boidevaix ln Sovjetske zveze Kočemasov, kot Predstavniki štirih velikih zmagovalk v 2. svetovni vojni in ozemeljskih up-ravljaik Zahodnega in Vzhodnega Berlina naj bi uradno razpravljali o razširitvi zračnega koridorja, ki ga Preko ozemlja NDR povezuje Zahodni Berlin z ZRN, dejansko pa je bilo to Prvo srečanje Zavezniškega sveta po etu 1971 izsiljeno z izrednimi spremembami, do katerih je prišlo v NDR v zadnjem času. O srečanju so izdali lakonično sporočilo, v katerem so predstavniki štirih držav zapisali, da so govorili o bernskem vprašanju in predvsem o pobudi nekdanjega ameriškega predsed-nika Reagana iz leta 1987, ko se je zavzel za »večje sodelovanje med štirimi sektorji«. V sporočilu je še zapisa-n°’ da je sovjetski veleposlanik pokanj »dokajšnje zanimanje in dal nekaj splošnih pripomb, s katerimi bodo ve-ePoslaniki seznanili svoje vlade,« go- vorili pa naj bi tudi o ideji, da bi v obeh delih Berlina leta 2004 organizirali olimpijske igre. Ob tem dogodku, ki v mednemško_ dogajanje ni prinesel ničesar bistveno novega, pa je zahodnonemški kancler Kohl na zasedanju svoje CDU ponovno govoril o združitvi Nemčije, pri tem pa je poudaril, da ponovna enotnost nemškega naroda nima za cilj velike nemške države sredi Evrope. v sl nasprotovanje združitvi obeh Nemčij, saj naj bi to »ne služilo ničemur, povzročilo pa bi le nove probleme v Evropi.« Gysi pa je včeraj po telefonu govoril tudi s sovjetskim voditeljem Gorbačovom in mu zagotovil, da bo storil vse, da bi »ohranil« SED, pa čeprav pod drugim imenom. Kot poroča uradna vzhodnonemška tiskovna agencija ADN, je sovjetski voditelj Gysiju zagotovil, da bo imel v prizadevanjih za prenovo SED vso ustrezno podporo sovjetskega vodstva. Pri tem naj bi Gorbačov tudi dejal, da NDR sedanjih problemov ne bo mogla rešiti s starimi formulami. Zato pa je novi partijski predsednik NDR Gregor Gysi za glasilo madžar-:e socialistične stranke izrazil svoje Na pobudo sovjetskega veleposlanika Kočemasova so se včeraj sestali člani Nadzornega zavezniškega sveta. Ob Kočemasovu so na srečanju sodelovali še veleposlaniki ZDA Walters, Velike Britanije Mallaby in Francije Boidevaix(Telefoto AP) Zamenjave v upravnem vrhu grupe Mondadori MILAN — Upravni svet založniške hiše Mondadori je na včerajšnji seji z večinskim glasom odobril nekatere pomembne resolucije. Predvsem je odvzel funkcijo predsedniku finančne družbe AMEF Vittoriu Ripi Di Meana, na njegovo mesto pa je imenoval dosedanjega predsednika Fedela Confa-lonierija. Finančna družba pa se bo sestala spet na redni seji z vsemi rednimi delničarji, še prej pa bo na ločeni . seji obravnavala odgovornosti za nastali položaj. Mnogi udeleženci včerajšnje seje so prepričani, da gre za novo zaostrovanje odnosov, saj si sedaj tako rekoč stojijo nasproti dvojica Formenton -Berlusconi in Carlo De Benedetti. Vsekakor pa bo izredna seja delničarjev in lastništva nepreklicno pred 15. januarjem. Ta datum bo odločilen za 1 odobritev povečanja glavnice družbe Mondadori s sedanjih 80 milijard na načrtovanih 400. Operacija bo brez dvoma razbila sedanje delniško ravnovesje in »razredčila« tistih 50,3 odstotka delnic, nad katerimi ima AMEF nadzorstvo. Januarja pa bo tudi govor o zamenjavah upraviteljev, ki jih je zahteval pravni svetovalec Fininvesta Dotti, z utemeljitvijo, da so sedanji upravitelji kršili pogodbo in tako prizadejali Mondadoriju veliko škodo. Novinarji založništva_ Mondadori pa so včeraj izdali sporočilo, v katerem ponovno zahtevajo podporo sindikata in oklicanje vsedržavne stavke novinarjev proti koncentraciji tiska. Slovenska skupščina odločno obsodila Miloševičevo politiko Cilj srbskega napada ni Slovenija temveč avnojska ureditev Jugoslavije LJUBLJANA — »S prekinitvijo vseh odno-r(1 z našo republiko, ki jo je v svojem govo-odločno potrdil predsednik srbskega pred-Ucl V3, ie zadel avnojski Jugoslaviji hud Lr arec; vsebina Miloševičevega govora je včrZ Primere v civiliziranih državah,« je na ski njem izrednem zasedanju slovenske Preri *ne dejal Janez Stanovnik, predsednik t^J^dstva republike. Govorili so seveda o Ros' n° naibolj vr°či jugoslovanski temi: od-SrL* y Jugoslaviji po enostranskem ukrepu Rov -u oblasti. Uvodno besedo je poleg Stavi prispeval tudi predsednik slovenske V »p6 Dpšan Šinigoj. SarTravi in dokončni cilj srbskega napada ni Rezs plovonija.« je med drugim poudaril Jasi- Stanovnik. »Gre le za etapo dolgoročne Rinr i de' v kateri bi napad na SR Slovenijo Roicv -Domeniti končno fazo likvidacije av-pri,. Jugoslavije. Bistvo problema ni Srbija nfgd1. S!oveniji, ampak Srbija proti avnojski hki-a» • dngosiavije: najboljši dokaz za to so ne j . sistematični napadi na najvišje orga-sLeorzave,<< je še podčrtal predsednik sloven-ba o Predsedstva in dodal, da pomeni uved-rav "°sP°darske blokade Slovenije pravzap-Vor Rešijo na Jugoslavijo«. Pri tem odgo-ne more biti maščevanje s povračilnimi ukrepi, saj spričo prepletenih kooperantskih odnosov, s katerimi je povezano jugoslovansko gospodarstvo, takšna blokada, ki je sicer vedno palica z dvoma koncema, ne more ostati samo v okvirih dveh republik. »Naš odgovor na grožnje z amputacijo Slovenije iz Jugoslavije, ki kažejo separatistično bistvo tistih, ki nas podijo v Gradec in Phila-delphijo ali pa nam govore, da nas ne bodo prosili na kolenih, da ostanemo v Jugoslaviji - mora biti: o tem bomo odločali sami. V Jugoslavijo smo vstopili na temelju prostovoljne odločitve, sprejete na zasedanju zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju leta 1943. Takrat je bila slovenska narodna oblast vzpostavljena na celotnem slovenskem ozemlju. Imeli smo svojo slovensko partizansko vojsko. Vzpostavljene so bile in tudi delovale druge institucije suverene države. To nas legitimira, da enkrat za vselej zavrnemo absurdno trditev o slovenskem separatizmu in trditve o edino zveličavni državnosti srbskega naroda. Vsakomur, tudi srbskemu vodstvu, odrekamo poravico, da svoje interese ali interese svojega naroda razglaša za brezpogojno jugoslovanske in da vse, kar z njimi ni v sozvočju, ožigosajo kot protijugoslovansko in se- paratistično. Jugoslovanski interes je lahko le tisti, ki ne škodi temeljnim interesom kateregakoli drugega konstitutivnega dela jugoslovanske federativne skupnosti, oblikuje pa se v enakopravnem dogovoru članic federacije. V Jugoslaviji ne more biti dveh vrst državljanov - enih, ki so Jugoslovani po rojstvu, in drugih, ki morajo prvim nenehno dokazovati svoje jugoslovanstvo,« je dejal Stanovnik. »Slovenska demokratična usmeritev doživlja v jugoslovanskem prostoru iz dneva v dan večjo podporo,« je dejal Janez Stanovnik. »Zato moramo vztrajati pri naši odprtosti za dialog z vsemi, ki jim je resnično do skupnega življenja v enakopravni skupnosti jugoslovanskih narodov. Nova situacija, do katere je prišlo zaradi nezaslišanega koraka srbskega vodstva, terja nov odgovor o vsebini in obliki sožitja v Jugoslaviji,« je dejal Stanovnik. Posebej pa se je zavzel za to, da bi slovenska skupščina odločno zaščitila avtoriteto predsednika predsedstva SFRJ dr. Janeza Drnovška, ki je dobil mandat v tej skupščini in njegovega odpoklica ne more zahtevati kar vsakdo, komur njegova stališča niso všeč. Dušan Šinigoj se je. najprej obširneje zadr- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Kongres ZK Hrvatske naj bi dal odgovor glede pluralizma ZAGREB - V Zagrebu se je včeraj začel 11. kongres ZK Hrvatske in po dveurni razpravi so nazadnje le sprejeli dnevni red, ki ga je predlagal CK ZK Hrvatske. Polemičnemu uvodu je botrovala tudi včerajšnja plenarna seja CK ZKH, na kateri so se odločili, naj kongres CK ZKH pove natančno stališče o podobi za predčasne volitve in legalizacijo političnih strank v republiki. Uvodni govor je imel Stanko Stojčevič, predsednik predsedstva CK ZKH, ki je med drugim poudaril, da stari etatistično-distribucijski in egalitarno-kolek-tivistični koncept zapuščajo v korist individualnega in konkurenčnega. Že dalj časa kriza vodi k dezintegraciji jugoslovanske družbe, s čimer nekateri želijo diskreditirati skupen interes in potrebe vseh v SFRJ. Cilj takšnih sil je jasen - ustaviti demokratične procese in reformo ter revidirati avnojsko Jugoslavijo in načelno nacionalno politiko ZKJ. ZKH se je opredelila proti ozko nacionalnim programom, mitingom in demagogiji. Glede spora med SR Srbijo in SR Slovenijo je Stojčevič ugotovil, da so lahko posledice uničujoče. Nepriznavanje legitimnih interesov vsake republike in naroda je naj hujša kršitev temeljnih načel te države. Nobena socialistična republika nima pravice, da svojo voljo razglasi za voljo Jugoslavije. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Začetek razprave 0 finančnem zakonu , V poslansl nančnBPnčela sPlošn dvor? zakonu. V Razor?? Montecitorič =ev vZ,1/6 sJedila lč navad? hka večina s razPravaP°daljšala P' tkan , bo vsekakoi o r’ nakar se bodo p Vani? -? aznandmajit re£]e Je Predvideno °kroT?L?eb,ata.š< Zelen; ^Petosti. Oj Prerii -ln radikalci) finadnx0Ze,nih je bile ho ačl)lh predlogoi cV,nel tudi okrog Šels s?™ amandma strani opozicije Neuspeh včerajšnje stavke v Sovjetski zvezi Moskovčani odkrito zahtevajo osvoboditev političnih jetnikov (Telefoto AP) MOSKVA — Včeraj so demantirali nedeljske govorice, da je na sobotnem plenarnem zasedanju centralnega komiteja KP SZ Mihail Gorbačov zagrozil z odstopom, ker je bil deležen ostrih kritik na račun neuspešne notranje politike. To je včeraj zanikal tudi voditelj estonske partije Vajno Valjaš. Vse kaže, da je Gorbačov le omenil možnost svojega odstopa, ko so nekateri izrazili pomisleke v koristnost sedanje sovjetske zunanje politike. Bolj kot ta senzacionalistična vest pa je pomembno, da je včeraj klavrno propadel poskus disidentskih ljudskih poslancev s Saharovom na čelu, ki so sovjetski delavski razred. pozvali na dveurno splošno stavko. Temu pozivu so se po vsem sodeč odzvali le redki. To pa še ne pomeni, da sovjetski delavski razred podpira 6. člen ustave o vodilni vlogi partije, ugotovil je le, da bi bila taka stavka v sedanjem trenut- ku neprimerna in škodljiva. Ponovno smo torej priča ruski značilnosti, da intelektualci in izobraženci ne razumejo svojega ljudstva. Zaradi stavk v Pečorskem bazenu primanjkuje premoga že v Moskvi, oskrba trgovin z blagom široke potrošnje je nezadostna, stavka pa bi zaplete še povečala. Navadni ljudje zahtevajo konkretne ukrepe, zahtevajo izboljšanje življenjskih pogojev. Prav na teh vprašanjih bo potekal spopad med tistimi, ki hočejo pospešitev perestrojke in še večjo demokracijo in njenimi nasprotniki, ki trdijo, da je bilo pred Gorbačovom boljše. Danes se začne kongres ljudskih poslancev, ki bo moral najti rešitve tudi na taka vprašanja. Po včerajšnjem neuspehu pa bodo bržkone Saharov in njegovi somišljeniki bolj oprezni, saj s takimi pobudami šibijo položaj Mihaila Gorbačova in krepijo oportunistični birokratski aparat, ki se boji vsake spremembe. TAR preklical odločitev o premestitvi sodnika Ayala PALERMO — Sicilsko deželno upravno sodišče TAR je včeraj pod predsedstvom Guglielma Seria preklicalo odločitev Višjega sodnega sveta o premestitvi sodnika palermskega proti-mafijskega poola Giuseppa Ayala po službeni dolžnosti. Sodnika Ayala naj bi ob znani palermski aferi z anonimnimi pismi premestili zaradi »neskla-danja z okoljem«, precej pa je k odločitvi Višjega sodnega sveta prispeval tudi dolg, ki ga je palermski sodnik imel v banki. Zahtevo po preklicu premestitve sta vložila Ayalova odvetnika Corso in Costa, v njej pa sta Višjemu sodnemu svetu oporekala, da je v preveliki meri upošteval Ayalov dolg. V preteklih dneh se je v Palermu tudi govorilo, da naj bi na predlog visokega komisarja za boj proti mafiji Sica sodnika Ayalo vključili v njegovo ekipo. Toda pred tem bo treba počakati še na stališče nekaterih sodnikov Višjega sodnega sveta, ki s Sico že sodelujejo. Napovedi že sedaj odločno podpirajo liderja opozicije V Čilu bodo v četrtek volili predsednika Patricio Alwyn trdno prepričan v zmago SANTIAGO — V Čilu se je končala volilna kampanja, ki je potekala predvsem v znamenju besednih dvobojev med kandidati za predsedniško mesto. Kljub temu da so bili taki spopadi občasno izredno ostri in celo na meji omikanosti, ni nikoli prišlo do resnejših izgredov. Medtem pa tudi zadnja anketa, ki jo je izpeljala služba Geminis - služba velja za najbolj nepristransko v Čilu -pokazala, da na predsedniški kandidatni listi odločno vodi lider Pinochetove opozicije 70-letni Patricio Alwyn. Anketa je tudi pokazala, da bo Alwyn zmagal že v prvi volilni rundi s 56 odstotki glasov. Če bi se ta napoved uresničila, potem ne bi bilo treba ba-lotaže med glavnimi kandidati. Kandidat vladne stranke Hernan Buchi pa naj bi dobil dobrih 28 odstotkov glasov, na tretje mesto pa naj bi se uvrstil podjetnik Francisco Javier Errazuris s kakimi 13 odstotki glasov. Napovedi pa so le napovedi in tuji opazovalci ne skrivajo bojazni, da bo volilni rezultat lahko privedel tudi do nepričakovanih obratov. je, ki sta jo vodila tajnik Forlani in predsednik vsedržavnega sveta De Mita. Italijanski politiki so se med obiskom pogovarjali s kandidati opozicije, predvsem pa z liderjem Alwy-nom, ki je med drugim dejal, da je prepričan v zmago. Na vprašanje, ali general Pinochet predstavlja zanj kako oviro, je Alwyn izjavil, da bo opoziciji uspelo zadržati novi položaj na vajetih in da bo zato prehod iz diktature v demokracijo netravmatičen. Kar se tiče političnega programa in povolilnih reform pa je Alwyn ponovno potrdil, da se bo čimprej lotil ustavnega vprašanja, ki ga namerava korenito spremeniti, pri tem pa zaupa v podporo celotne protirežimske koalicije, s skrajno levico vred. Na sliki (AP): množica na zadnjem zborovanju Patricia Alwyna Sinoči je iz Čila odpotovala delega-ja italijanske Krščanske demokraci- >=": '--'Tl-? Na znameniti nagibajoči se stolp v Piši se bodo turisti lahko podajali le še do svetih treh kraljev, ko naj bi stolp iz varnostnih razlogov zaprli in začeli z obnovo (Telefoto AP) Italijanska opozicija v težavah pri iskanju politične identitete RIM — Stranke leve opozicije v Italiji ne preživljajo veselih in brezskrbnih trenutkov. Burni vetrovi z Vzhoda in razburkano morje italijanske politične stvarnosti potiskajo brodovje levice v negotove vode. Kriza identitete je zaznavna povsod. Jasnih smerokazov ni več. Treba se je prebijati tako rekoč tipaje v temi. O tem priča razburljiva razprava, ki že nekaj časa pretresa KPI, pa tudi razprava, ki je te dni odprla nova nelahka vprašanja v gibanju zelenih in v proletarski demokraciji. V KPI se napetost nadaljuje. Včeraj se je med drugimi oglasil senator neodvisne levice in književnik Paolo Volpo-ni, ki je na posebni tiskovni konferenci orisal dokument z 21 pomembnimi podpisi vpisanih in nevpisanih v KPI. V dokumentu je rečeno, da se KPI ne more in ne sme odpovedati svoji identiteti. Volponi je tudi zahteval od aparata KPI, naj ne manevrira strankinih skupščin. Vodstvo partije se bo spet sestalo v četrtek. To bo priložnost za preverjanje počutja na vrhu stranke, ki so ga prejšnji teden stresle polemike med tajnikom Occhettom na eni in Natto, Chiarantejem, Tortorello in Angiusom na drugi strani. V četrtek bodo vsekakor v razpravi osnutek kongresne resolucije, ki jo je pripravil Occhetto, in predlogi za spremembo notranjega volilnega pravilnika, o katerih se bo moral čez deset dni izreči centralni komite. Glede notranjega pravilnika bo prav gotovo prišlo do živahne raz- prave med večino in manjšino v stranki. Koordinator vlade v senci Pellicani je včeraj vsekakor izjavil, da bodo skušali uvesti čimbolj demokratičen in odprt sistem. Skupščina zelenih list je pokazala, da združitev vseh zelenih komponent v eno stranko še ni dozorela. Z besedno igro bi lahko rekli, da je »zelena enotnost« še »zelena«-Presenetljiv izid glasovanja o predloženih resolucijah je dejansko upočasnil proces zbliževanja in združitve. Prevladala je namreč zahteva tistih, ki hočejo ustanovni kongres p® spomladanskih upravnih volitvah. Zaenkrat se bodo zeleni še predstavili na volitvah razdrobljeni. Hude težave beležijo tudi znotraj proletarske demokracije. Izredni kongres v Riminiju se je končal s presenetljivim izidom, to je z neodločenim rezultatom. Spopad med dosedanjim tajnikom Russom Speno, ki je za vključevan]® stranke v veliki vrtinec sprememb, ki se odpirajo na levici z Occhettovim predlogom in med trockistom Luigijem Vid' cijem, ki bi rad zasedel »komunistični« prostor, ki naj bi 9a Occhetto pustil s preoblikovanjem partije, se je končal brez zmagovalcev in poražencev. Tako za Russa Speno kot za Vincija je glasovalo natanko 170 delegatov. Po mnenju nekaterih naj bi to pomenilo, da DP noče biti razklana, toda izid glasovanja potrjuje ravno obratno. DUŠAN KALC Zakon o »obmejnem sodelovanju« RIM — Po dolgem zatišju se spet govori o znamenitem zakonu o »obmejnem sodelovanju«. Govori pa se še vedno polglasno, kot bi se ne hotelo s preveč odločnim govorjenjem vzbuditi nezaželenih pozornosti tega ali onega, ki bi znal spet posuti že itak naporno pot zakonskega osnutka z novimi ovirami. Zakonski osnutek namreč premetavajo po parlamentu že leta in leta. V poslanski zbornici je bil odobren sicer »primerno okleščen« že pred poldrugim letom, to je neposredno pred zadnjimi deželnimi volitvami (!). Največji pesimisti so menili, da bo tudi v senatu odobren, pa čeprav še dodatno okleščen, vsaj pred naslednjimi volitvami, to je pred junijskimi evropskimi volitvami. Pa ni bilo tako. Zapleti z Venetom so privedli do novih zapletov in vso zadevo so počasi zavili v molk, nato pa še v pozabo. Na zakon, ki bi prispeval k stimulaciji odnosov na industrijski, tehnološki, znanstvenoraziskovalni in kulturni ravni med Trstom in Furlanijo ter z njunim naravnim zaledjem Avstrijo, Jugoslavijo in drugimi deželami vzhodne Evrope, pa ni bilo mogoče kar tako pozabiti, čeprav je ravno v Trstu marsikdo, ki zakonu ni naklonjen in ki ima raje zaprte meje in noče sodelovanja z Vzhodom. Nekaj pa se je očitno premaknilo tudi pri samem vladnem vrhu. Socialistični predstavnik De Miche-lis, ki je v nekdanjem svojstvu podpredsednika vlade raje prisluhnil določenim krogom v Benetkah, je postal sedaj, odkar je zunanji minister in je v prvi osebi odkril pomen sodelovanja z Vzhodom, veliko bolj pozoren na vlogo obmejnih dežel pri evropski integraciji. Verjetno so še drugi razlogi, ki postavljajo zakonski osnutek o »mejnem sodelovanju« v drugačno luč. Dejstvo je, da bo v senatu verjetno v kratkem (govori se že o tem tednu) spet stekel postopek za odobritev zakona, pa četudi je bil medtem v Palači Chigi spet temeljito okleščen. Od nekdanjih stotih milijard jih je ostalo bore malo. Izginila je tudi postavka 24 milijard za podporo kulturnih dejavnosti slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Kaj bodo o vsem tem rekli v senatu (Pa tudi izven njega), bomo videli v prihodnjih dneh. jjk - - Vllasi se z rudarji ni pogovarjal tajno • Cilj srbskega napada žal pri samem »mitingu resnice«, ki je bil z vsemi spremljajočimi dogodki pravzaprav povod za srbsko »napoved vojne« in pri tem omenil, da Slovenija v nobenem trenutku ni zaprla mej, kot so ji v Srbiji ves čas podtikali. Omejeno je bilo samo gibanje osebam, ki bi kljub odloku poskusile organizirano sodelovati na prepovedanem mitingu. Orisal je tudi kronologijo psihološke vojne pred 1. decembrom z vsemi grožnjami glede prelivanja krvi in rušenja legalnih organov, ki so razkrivale pravo resnico o »mitingu resnice«. Skupščina Slovenije je povsem upravičeno ocenila, da bi takšen miting resneje ogrozil javni red in mir, čemur so potem sledili zakoniti ukrepi slovenskega ministra za notranje zadeve. Glede gospodarske blokade pa je Šinigoj povedal zanimivo podrobnost: Srbi jo izvajajo tako, da so dokaj dosledni pri aktivnostih, ki bi lahko potencialno omajale slovensko gospodarstvo, precej pa popuščajo v tistih primerih, ko bi zaradi prekinitve stikov ogrozili srbska podjetja in interese. Kljub tej dvolični strategiji, slovenska vlada ne predlaga povračilnih ukrepov, ker bi le-te še okrepile negativni učinek na celotno jugoslovanska gospodarstvo. Toda: »Če se blokadi takoj ne upre celotna Jugoslavija, bomo prisiljeni z vsemi sredstvi zaščititi naše interese, na kar smo v izvršnem svetu pripravljeni,« je še dodal Dušan Šinigoj. Teze iz obeh uvodnih besed so delegati podprli in lahko rečemo, da kljub razlikam v intenziteti prizadetosti in ogorčenja v nobenem trenutku razprave niso zdrknile na raven, ki sicer te dni prevladuje v diskusijah na srbskih sestankih ali še bolj v srbskih sredstvih obveščanja. To pa je tudi neke vrste zmaga. (Z. Š.) • Kongres ZKH V imenu CK ZK Slovenije je kongres pozdravil Ciril Ribičič in poudaril, da gre socializem v svetu k demokratičnim spremembam, v Jugoslaviji pa ravno nasprotno. »Pri nas gre za dogmatizem in avtoritarnost, zato nekatere motijo spremembe v ZK Slovenije, ki doživlja skoraj podobne žalitve kot v času informbiroja. Nočemo biti drugačni za vsako ceno, demokrati samo zase, vendar nam nikdar ne bi prišlo na misel, da mora biti gospodarstvo nujno odvisno od politike. V Sloveniji smo z bojem proti mitingu branili avnojsko Jugoslavijo pa tudi enakopravnost vseh Neslovencev v Sloveniji. Zato se zavzemamo za stroga evropska merila v razvojnem procesu, za sožitje z razlikami ter ža politično in stransko konkurenco,« je še dejal Ciril Ribičič. • Začetek razprave skih vrst. Amandma, ki ga bo v četrtek predložila večina po dogovoru z vlado, predvideva skoraj 500 milijard lir za prihodnje leto. Celotni maxiamandma pa predvideva med drugim 75 milijard v treh letih (25 za prihodnje leto) za založniške dejavnosti in prireditve, 4,5 milijard za ustanovitev komisije za enakost med moškim in žensko, 150 milijard bo šlo v sklad za pomoč vzhodnoevropskim državam, 150 milijard (začenši z letom 91) pa za kooperacijo z Jugoslavijo in z Madžarsko. Za reševanje mladinske brezposelnosti na Jugu bo šlo 50 milijard lir, za pravosodne potrebe 140 milijard, za handikapirane pa 175 milijard (25 za prihodnje leto in po 75 za naslednji dve leti). Ukrep zadeva še prevozni sektor (750 milijard začenši z letom 91), gorske skupnosti (50 milijard), biološko kmetijstvo (30 milijard), ladjedelništvo (75 milijard v treh letih) in kulturne dobrine (100 milijard). Delno kritje primanjkljaja naj bi zagotovili s podražitvijo vina in žganih pijač ter cigaret. S podražitvijo žganih pijač, ki naj bi stekla takoj, se bo steklo v državno blagajno okrog 200 milijard lir, s podražitvijo (100 do 200 lir) cigaret, do katere ne bo prišlo v tej fazi, pa nadaljnjih 290 milijard lir. D K TITOVA MITROVIČA — Prvoob-toženi na mitroviškem procesu Azem Vllasi se je med včerajšnjim zagovorom podrobneje zadržal pri tistem delu obtožnice, ki mu očita, da je prišel med rudarje v Starem trgu tajno in z namenom, da jih spodbudi pri njihovih protirevolucionarnih zahtevah. Vllasi je izjavil, da je odšel v rudnik izključno zaradi humanitarnih razlogov, saj stavka ni bila nikakršno sovražno in protirevolucionarno dejanje. V trenutku, ko je odhajal v jamo, vsaj ni vedel, da bi kdorkoli v kosovski politiki javno ocenjeval rudarski protest na tak način. Če bi takšne ocene bile, pravi Vllasi, za nobeno ceno ne bi šel med njih, še zlasti pa ne zato, da bi rudarje spodbujal, naj vztrajajo. O vsem, kar se je dogajalo v rudniku, je imel Vllasi samo informacije iz časopisov, pri čemer pa ni bilo mogoče niti slutiti namigov glede kontrarevolucije in sovražnikov. Tretjega ali četrtega dne stavke sta predsed- stvi CK ZKJ in SFRJ pozvali stavkajoče rudarje, naj zaradi zdravja pustijo jamo - takrat so sredstva veščanja rudarske zahteve zredu s0v-la na eno samo: ostavke treh ko skih funkcionarjev. Vllasi je pripovedoval tudi o ra^ govoru pri Rahmanu Morini, kJ® 0 je oglasil na kavi in je beseda te , Vllasijevi diplomatski karieri, . drugim pa tudi o ostavki. Mori . izjavil, da mu ni jasno, zakaj rU^ pS zahtevajo njegov odstop - navrg je, da bi lahko Vllasi odšel me ^ar in jih skušal prepričati, da je t • počno, nespametno. aV0. »Če bi se kosovski organi PrJL0\i časno izrekli glede ocene dog. gne v jami, rudarji ne bi imeli to podpore - pa tudi njemu ne u;ejo treba v rudnik, kar zdaj PrlK»eprav kot njegov največji greh, postavka kot takšna v kazenskem nj--niku nikakor ni omenjena ko vo dejanje,« je še poudaril Vil Tiskovna konferenca KPI o zdravstvu v F-JK Deželna vlada naj se jasno izreče o nameravanem zaprtju 5 bolnišnic TRST Že nekaj časa se v naši deželi širijo (namerno ali nenamerno?) časnikarske vesti, po katerih naj bi na teritoriju F-JK v zelo bližnji prihodnosti zaprli kar pet bolnišnic. Ta usoda naj bi doletela tri bolnišnice iz por-denonske in dve iz videmske pokrajine. Na tem nezavidljivem seznamu so Spilimbergo, Maniago, Sacile ter Hu-•nin (bolnica je bila zgrajena po potre-sui strošek 40 milijard lir, op.ur) in Čedad. V tej neljubi »konkurenci« v videmski pokrajini je tudi bolnica v S. Daniele del Friuli, vendar pa vse kaže, da se bo izvlekla iz tega neprijetnega Položaja in ostala še naprej odprta. Na osnovi teh sicer zaenkrat neuradnih vesti naj bi v Trstu in Vidmu ustanovili dva nova univeritetna klinična centra. To so sicer le neuradni glasovi, ki Pa so močno prizadeli predvsem tiste krajevne skupnosti, ki so neposredno Prizadete. Deželna vlada F-JK je bila barnreč doslej dokaj nejasna in se ni dotela izreči o tem problemu. Medtem k° je pristojni odbornik v zainteresiranih krajih na raznih zborovanjih zagotavljal, da bodo omenjene bolnice ostale še naprej odprte in opravljale svoje delo, je predsednik deželne vlada skoraj izsiljevalno na nedavnem zasedanju industrijcev v Pordenonu Zatrjeval, da bo pač treba klestiti de-Zelne prispevke vsem ostalim sektor-iem, v kolikor bi deželna skupnost ne sprejela zaprtja petih bolnic. Deželna uprava se torej v sedanjem trenutku oportunistično (v Trstu in tudi v Gori-ci previden molk, v ostalih dveh pokrajinah pa visokodoneče besede, ki Pa še večajo zaskrbljenost krajevnega Prebivalstva) noče jasno izreči, zaradi Cesar tudi taka zmeda. Pri tem ne gre Pozabiti, da bodo prihodnjo pomlad, kot drugod v državi, tudi v naši deželi Upravne volitve, zaradi česar so take Ueljube odločitve v tej že skoraj predvolilni fazi (predvsem za volilno bero strank, ki so v F-JK na oblasti) dokaj Ueljube, čeprav neobhodno potrebne. S temi in še drugimi podrobnostmi ° tem vprašanju, ki zadeva celotno de-G n° skupnost, so včeraj javnost se- znali predstavniki komunistične skupine v deželnem svetu na tiskovni konferenci, katere so se udeležili načelnik skupine P. Padovan ter svetovalca Luša in G. Padovan. Komunisti so predvsem kritizirali zadržanje deželne uprave, ki se ne jasno izreče o tem vprašanju, kar povzroča veliko nesoglasij in hude krvi med prebivalstvom in tudi političnimi silami. Komunisti zato čakajo na predloge deželne uprave, šele nato pa bodo jasno izrazili svoja stališča. Predvsem pa so poudarili, da nikakor ne nasprotujejo racionalizaciji zdravstvenih služb na teritoriju, v katerih so primarne važnosti prav bolnice, in se dobro zavedajo ter obsojajo, da se stroški v zdravstvenem sektorju, ki je po njihovem mnenju postal neupravljiv, stalno ve- čajo. Pri vsem tem dodajajo, da je povsem nesprejemljiv vsak predlog, po katerem naj bi enostavno zaprli nekatere bolnišniške strukture, potem ko je bila desetletja celotna zdravstvena politika F-JK osnovana prav na bolnišnicah, namesto na teritorialnih in preventivnih službah. Komunisti bodo zato vodili ostro opozicijsko funkcijo v primeru, da se deželni odbor ne bo jasno izrekel s predlogom, ki mora predvideti: preusmeritev finančnih prispevkov na teritorialne in preventivne službe in so-cio-skrbstvene storitve, možnosti za diverzifikacije in specializacije bolniš-niških struktur, načrte o preureditvi Krajevnih zdravstvenih enot, desetletni načrt investicij za zdravstvene-gradnje ter demokratični postopek, ki naj omogoči krajevnim skupnostim, da se lahko izrečejo o izbirah deželnega zdravstva. Vsa ta vprašanja in zahteve bodo komunisti postavili že v proračunski razpravi in predvsem zahtevali, kot rečeno, da je treba že v sedanjem proračunu predvideti prispevke za okrepitev zdravstvenih teritorialnih in struktur za preventivo. A. S. »Politika lahkotno obetanih in hitrih sprememb doživlja poraz za porazom« KOPER — »Politika lahkotno obetavnih in hitrih sprememb doživlja poraz in zato grozi, da bo s seboj v brezno potegnila še druge,« je na včerajšnji seji oziroma kongresu občinske organizacije ZKS Koper dejal Peter Bekeš, ko se je v uvodni razpravi dotaknil aktualnih dogajanj v Jugoslaviji in poudaril, da programski dokument ZKS ničesar ne obljublja, pač pa vsebuje predloge za smeri delovanja, za cilje, ki jih je - kot premagovanje krize - treba doseči z demoraktičnimi sredstvi. Za to pot so se opredelili tudi na več kot 20 tematskih razpravah, ki so jih pred kongresom organizirali v koprski občini. Na včerajšnji občinski konferenci oziroma kongresu, so po mesecu dni vendarle uspeli izvoliti tudi delegate za republiški in zvezni kongres ZK, pri čemer pa ne gre prezreti dejstva, da so bile volitve spet »ogrožene«, saj je bila komajda zadovoljena potrebna večina volilcev. Odzivnost komunistov na pobude, akcije je bila tema več razprav, v katerih pa je bilo slutiti že večkrat ponovljeno resnico, da marsikdaj delo ZK sloni na vodstvih, neglede na obliko organiziranosti. Kako naj si sicer razlagamo mejno sklepčnost seje, pa udeležbo komaj 250 komunistov od 1500 vabljenih na zbor v Kopru pa le 24 od 186 na zbor v Ankaranu itd. Slišati je bilo tudi mnenje, da je častno članstvo neumestno, da se je treba upreti strategom, ki z medijsko vojno, ekonomsko blokado, vsiljevanjem revščine hočejo, da oblast z državnim udarom prevzame vojska (ko pač razmere postanejo nevzdržne), da se mora v prosveti politika umakniti stroki in da naj bo šola prijazna, kjer se bodo otroci počutili svobodne, ne pa da bo šola v službi ideološke indokrinacije. Prevlada naj stroka, v okviru katere v koprski občini zavračajo pobude o zasebni osnovni šoli. Zanimiva je bila tudi razprava, ki je opozorila na to, da se ZK ne sme zapirati v lastne okvire in da ob tem ne bo nič posebnega, če bodo njeni člani delovali v družbenih gibanjih, s katerimi ima tudi ZK veliko stičnih točk. Ob mnenju, da je v vrstah evidentiranih članov za CK ZKS premalo mladih (»starejši so dokazali, da sprememb niso zmožni izpeliati«), je bilo slišati tudi nasprotno, da manjka prekaljenih, izkušenih komunistov. Slišali smo tudi dvom v uresničljivost programa ZK, pa tudi mnenje, da je v trenutnih razmerah opredelitev Milana Kučana, da ne kandidira za vodstvo v ZKS, v tem trenutku (najnovejši dogodki zahtevajo tudi to, da Kučan ostane na vodstvu partije) bržčas nesprejemljiva. Med razpravami je bila zanimiva tudi tista, ko je delegat zahteval, da se o članarini ne razpravlja le na sejah visokih forumov in to za nekaj let naprej, pač pa da je treba o članarini odločati sproti, zlasti pa o tem, kako se bo porabila. Med drugim se je vprašal naj slovenski komunisti financirajo tiste v zveznih organih, če ti delujejo proti nam. to je v nasporotju z logiko. Sicer pa so na včerajšnji seji imeli tudi slovesnost, na kateri so Vidu Vremcu in Francu Kralju - Petku podelili priznanji za 50-letnico članstva in dela v ZK, za 40-letnico je priznanja dobilo 62 članov in za 30-letnico 90 članov ZK. D. G. Delegacija KD z Zernattom TRST — Pred dnevi se je delegacija deželne KD (vodil jo je tajnik Longo) na Trbižu srečala z novim vodjo koroške Ljudske stranke in obenem podpredsednikom koroške deželne vlade Cristophom Zernattom. Na sestanku so se pogovarjali o glavnih vprašanjih, ki zadevajo medsebojne odnose med deželama in med tema ter ostalimi članicami delovne skupnosti Alpe-Jadran. Dosedanje sodelovanje je bilo pozitivno ocenjeno, predvsem pa je bilo poudarjeno, da morata obe deželi okrepiti svojo vlogo v omenjeni delovni skupnosti. Velika pozornost je bila posvečena spremembam na Vzhodu in dogajanju v Jugoslaviji in v Sloveniji. Stranki sta potrdili? da. bosta razširili odnose s slovenskimi strankami in gibanji, ki so jima politično najbližji, tudi zato, da bi jim zagotovili potrebno podporo pred važnimi volitvami v prihodnjem letu. Školjke niso več oporečne PIRAN — Školjke iz Piranskega zaliva niso več oporečne. Inšpektorji, ki ^dzirajo trgovanje, oziroma promet s školjkami, so včeraj spet dovolili prodajo e» morskih sadežev. Zanimivo pa je, da školjke iz Strunjanskega zaliva še niso Povsem neoporečne, vendar kaže, da se bo tudi tukaj položaj kmalu normaliziral, aI Se razmere v morju (tudi pri Strunjanu) naglo spreminjajo na bolje. To so opazili tudi strokovnjaki Morske biološke postaje iz Pirana, ki so 8jvečje količine posameznih vrst Dinoflagelatov (predvsem Dinophysys) opazili s°nec septembra. Oktobra se je število Dinoflagelatov začelo zmanjševati, konec °vembra pa so skoraj povsem izginili. Zgodilo se je točno to, kar je napovedal j' 'lože Štirn, da se bo število celic Dinophysysa bistveno znižalo, ko bo padla »■»peratura morja pod 15 stopinj Celzija. Morje pa se je prav okoli 20. novembra m. s sorazmerno kasno) ohladilo pod 15 stopinj Celzija. Od tedaj je moralo mniti 15 do 20 dni, da so se školjke dodobra prečistile. Tako so v laboratoriju indijanskega Inštituta za biologijo trikrat zaporedoma dokazali neoporečnost °ljk in inšpektorji so lahko včeraj prižgali zeleno luč. Povejmo še, da v Tržaškem, oziroma Piranskem zalivu niso opazili pojava PQlhanjkanja kisika v morju, kar so opazili pred Rovinjem. Nekaj milj od obale, ‘a Področju med Umagom in Rovinjem so namreč že pred časom pri dnu opazili adi več metrov debelo plast morja brez kisika (gre za površino tisoč kvadratnih »etrov), oziroma za zmanjšane količine kisika na površini 4500 kvadratnih met-°v- To si strokovnjaki razlagajo tako, da se je tokovanje morja nekoliko spreme-'l0'da je močnejši morski tok z juga letos zamudil skoraj dva meseca in tako ni Počistil morja v globinah pred istrsko obalo. Tržaškemu zalivu pa je letos P°toagala burja, ki je plitvo morje lahko tako premešala, da ni prišlo do pojava Pomanjkanja kisika, opazili so le zmanjšane količine kisika v morju ob južnej-m delu tega zaliva. b § Rop v Vidmu: odnesli 600 milijonov lir sta^1^ — Dva oborožena moža la dopoldne v Vidmu oropa- Hanr! j enca denarnega zavoda UkraH • Frluli in nato zbežala z lom (v Codroipu) avtomobi- li 0 r°pa je prišlo malo po deveta, q_v Dl. S. Chiara v središču mesten, .°?ani uslužbenec je malo pred narncZ,1®1111 600 milijonov lir v de-Hat0 m zav°du Banca dTtalia in bi ttia ,oral- skupno z dvema kolega-t®e n„jm denarjem »oskrbeti« mes-Ffiuli MŽnice zav°da Banca del začetv,, en?d°ma, ko se je znašel na chiaraU 0zke in enosmerne Ul. S. *anskAn Se.Je Pred avtomobilom fur-voziir, • denarnega zavoda ustavilo Močnik« d.Ve osebi' kl sta čakali na tožili ti Sta v nekaJ trenutkih razo-ZaVorta d aslužbence v avtomobilu v torki B®nca del Friuli, se polastili lil on k s ,anjenih 600 milijonov lir Pozi,«?«9nilk Preiskovalci so sicer sled »I našli ukradeni avtomobil, a roParjema pa je izginila. Ribič ujel (v morju) divjega zajca KOPER — Dokaj monotone nedeljske dopoldneve v Kopru, ko se na obali na mndraču zbirajo maloštevilni sprehajalci in ribiči, je v nedeljo popestril divji zajec. Da. Divji zajec! Okrog 10.15 se je kot strela z jasnega znašel na cesti JLA pred slaščičarno hotela Triglav. Od slaščičarne proti parku je prečkal cesto in naletel na zid. Nenavadno okolje, avtomobili in nehaj sprehajalcev so zajca očitno še bolj zmedli kot je bil, ko je zašel pred slaščičarno, in pognal se je proti morju. Skok v vodo in »plavalni maraton« proti Žusterni. Opazila sta ga dva ribiča in se s čolničem - prej je bilo treba zamenjati svečko, ker motor ni vžgal -zaplula proti zajcu. Precej daleč od obale sta ga dohitela, izčrpanega, na pol utopljenega. Pomoči mu ni bilo. Končal je v domači kuhinji... Pa naj še kdo reče, da ribiči in lovci ne doživijo marsikaj nenavadnega, tokrat resničnega. D. G. . Obširna razprava pred izdelavo zazidalnega načrta izolske marine IZOLA — Člani občinskega izvršnega sveta so se na izredni seji povsem strinjali z zaključnim poročilom posebne komisije, ki je na podlagi pripomb na štirinajstdnevni javni razgrnitvi variantnih rešitev izdelala smernice, ki naj bi jih projektanti upoštevali pri izdelavi osnutka zazidalnega načrta izolske marine. Izdelovalcu osnutka so tudi naložili, da bi osnutek izdelali v najkrajšem, s tem da bi lahko po enomesečni javni razpravi predlog zazidalnega načrta občinska skupščina sprejemala že na decembrski seji. Odkar se je po dobrem desetletju načrtovanja jahtnega pristanišča v Izoli letos pokazal interes sovlagateljev, da »ugriznejo« v to zahtevno naložbo, se je začelo mrzlično urejanje prostorskih dokumentov, ki so v bistvu pogoj, da zamisel o gradnji _sploh začnejo tudi konkretno uresničevati. Iz predalov so potegnili stare idejne rešitve, jih spremenili in dopolnili s sodobnimi zahtevami, navkljub »kratkim rokom«, ki so na voljo, pa v Izoli ne želijo, da bi osnutek in nato predlog zazidalnega načrta obšel interese krajanov in bodočih investitorjev. Še posebej ne, ker gre za posege in ureditev izjemno občutljivega in dragocenega morskega in obalnega območja, ki bi vnesel povsem novo podobo mesta od Simonovega zaliva do konca Kidričevega nabrežja, torej najvitalnejšega obmorskega predela Izole. V času štirinajstdnevne razgrnitve so bile številne javne obravnave in sicer s krajani krajevne skupnosti staro mesto in KS II, predstavniki društva obalnih arhitektov, izolskih ribičev, direktorji delovnih organizacij in predstavniki Kompasa, ki je potencialni investitor oziroma nosilec gradnje jahtnega pristanišča. Na podlagi vseh pripomb so v enajstih točkah strnili stališča in usmeritve, ki jih morajo upoštevati izdelovalci osnutka zazidalnega načrta. mmiurn s.rl. DOLINA 445 (Trst) Tel. (040) 228800 - 228000 Telefax (040) 228053 Telex 461105 UVOZ - IZVOZ REEKSPORT TOPLOTNA TEHNIKA REPROMATERIALI BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE Delujemo po avtonomnem tržaškem računu in po generalnem računu. Bela knjiga o delovanju tržaške občinske uprave Komunisti obtožujejo odbornike da probleme samo zavlačujejo Nova obsodba napada na časnikarko PD Sobotni neofašitični izpadi prijavljeni sodnim oblastem V daleč premajhni in neudobni predsobi dvorane občinskega sveta je svetovalska skupina KPI včeraj predstavila belo knjigo o delovanju tržaškega občinskega odbora. Ocena komunistov je bila dokaj ostra, pridružili pa so se ji tudi predstavniki pokrajinskih sindikatov CGIL, CISL, UIL. Pokrajinski tajnik KPI Nico Costa je v kratkem posegu obrazložil politični namen pobude. Komunisti želijo privabiti k diskusiji politične in družbene sile, in to na podlagi zelo konkretnih podatkov in predlogov. Ugotavljajo, da je petstrankarski odbor v sebi razdeljen in v krizi in zato nezmožen učinkovito upravljati občino. Komunisti si sicer ne delajo iluzij o neki alternativni večini, vabijo pa k sodelovanju vse, ki jim je pri srcu Trst in ki želijo probleme reševati in ne samo odlašati. Bela knjiga je sad enoletnega dela, Costa pa je pri tem pikro pripomnil, da so jo objavili tudi zato, ker vprašanja županu in odbornikom že dolgo ne rojevajo zaželenih sadov in naletijo na gluha ušesa. Vsekakor bodo svetovalci KPI nastopili med proračunsko razpravo in predstavili vrsto popravkov k uvodnemu poročilu. Načelnik svetovalske skupine Mau-rizio Pessato je najprej obtožil občinski odbor, da ubira tehniko zavlačevanja in da odlaga najbolj pereča vprašanja. Dezorganizacija med posameznimi odborništvi pa je tolikšna, da odborniki celo v javnih izjavah izpodbijajo drug drugega. Pessato je nato pojasnil posamezna »poglavja« bele knjige, ki so jo sestavili na podlagi uradne dokumentacije odbora, ob- činskih programov in obvez in seveda na podlagi dejanskega stanja, to je tiste stvarnosti, ki edina lahko dokaže, katere obveze so uresničili in katerih ne. Komunistični svetovalci najprej omenjajo vprašanje organizacije občinske sktrukture in njenih služb. Uradi in oddelki slabo delajo, uslužbenci so neorganizirani, pri vsem tem pa so najbolj oškodovani prav občani. Dejstvo, da občinski stroj deluje slabo, je potrdila tudi poglobljena študija družbe Gramma, ki ji je odbor poveril, naj izdela načrt za preustroj in reorganizacijo občinskih služb. Načrt je pripravljen, na žalost pa je že od zgodnje pomladi obtičal v predalu. Veliko polemik je na področju izobraževanja in kulture. V zadnjem času je bila najbolj v ospredju polemika o muzeju Revoltella, gre pa le za vrh ledene gore. Komunisti med drugim navajajo dokument, ki ga je občinski upravi poslal zbor ravnateljev tržaških šol in ki je bil do upraviteljev že kar neusmiljeno kritičen. Med velikimi nerešenimi vprašanji sta prav zdravstvo in javna oskrba. Pessato je obtožil občinsko upravo, da se skuša izogibati težavam in skuša naprtiti bremena drugim ustanovam, med katerimi je tudi KZE. Odbor je v odlašanju in odlaganju šel tako daleč, da je predlagal, da bi pričeli uveljavljati zdravstveni načrt šele leta 1991. Odgovornosti seveda ostajajo, kot ostajajo potrebe mladoletnikov, handi-kapiranih oseb, ostarelih in mamila-šev. Pessato je med primeri navedel dejstvo, da uprava nima v proračunu niti ficka za pomoč tistim, ki so zasvojeni z mamili, kar dokazuje »realno« skrb za vprašanje, ki je na prvih straneh časopisov in ki razburja javnost. Nerešeno ostaja vprašanje prometa, v kaosu pa so občinski redarji, ki po ukazu nadrejenih in vedno bolj podobni kazenskim skupinam neusmiljeno delijo globe. Občinska uprava slabo načrtuje okolje, med drugim še sedaj ni znala razrešiti vprašanja pretvornikov pri Ferlugih. Glede varstva okolja pa je uprava omejila vprašanje na odpadke in kanalizacijo. Svetovalci KPI so naglasili predvsem problem smetarske službe, ki še zdaleč ni rešen, saj uprava še vedno ni pripravila globalnega načrta. Odprta ostajajo tudi vprašanja nekaterih občinskih podjetij, še zlasti pa občuten problem občinske klavnice. Bela knjiga KPI odkriva torej nabolj zapletene vozle, s katerimi se srečujejo tržaški občinski upravitelji a tudi občani, ki navadno trpijo posledice nereda v prvi osebi. Ob kopici problemov pa velja opozoriti na stališče sindikalnih predstavnikov, ki so jasno in glasno opozorili na problem prioritet. Občina nima toliko denarja, da bi rešila vse, zato mora upoštevati to, kar je najbolj, nujno, kot je na primer vprašanje socialnega skrbstva. Med posegi na tiskovni konferenci naj omenimo še nastop predsednika škedenjskega rajonskega sveta, ki je spregovoril o nerešeni ške-denjski aferi glede rabe slovenščine in v bistvu zahteval, naj se v Skednju spoštuje občinski pravilnik, ki dovoljuje uporabo slovenščine. Odvetnik Bogdan Berdon je včeraj prijavil kazenskemu oddelku tržaške okrožne preture vrsto zakonskih prekrškov, do katerih je prišlo na demonstraciji »proti dvojezičnosti«, ki sta jo preteklo soboto priredili v Trstu desničarski mladinski organizaciji Fronte della gioventu in FUAN. Odvetnik Berdon najprej ugotavlja, da so udeleženci sobotne demonstracije kršili 5. člen zakona štev. 645 z dne 20. junija 1953, ki določa, da je podvržen kazni, kdor na javnih sestankih nastopa z gestami in izrazi, ki so značilni za razpuščeno fašistično stranko oziroma za nacistične organizacije. Kot izhaja tudi iz časopisnih poročil in fotoreportaž, še posebej Primorskega dnevnika, pa so udeleženci sobotne demonstracije pozdravljali po rimsko, se nazivali »kameradi« ipd., kar vse po obsežnem in avtoritetnem pravosodju predstavlja izraze fašizma, pa tudi apologijo fašizma, ki je kazniva po 4. členu že navedenega zakona. Poleg tega pa je po prijavi odvetnika Berdona na sobotni demonstraciji bil kršen tudi zakon štev. 654 z dne 13. oktobra 1975, po katerem zagreši kaznivo dejanje, kdor na kateri koli način širi ideje, osnovane na rasni superiornosti in rasnem sovraštvu, pa tudi kdor izvaja nasilje ali ščuva k nasilju do drugih ljudi, zato ker pripadajo določeni narodnostni, etnični ali rasni skupnosti. Po tem zakonu so tudi prepovedane organizacije, ki jih navdihujejo takšne ideje ali ki dejansko delujejo v tem smislu. Med dokazi, da je na sobotni manifestaciji res prišlo do kršitve tega zakona, odvetnik Berdon omenja napad, ki ga je bila med so- botno demonstracijo deležna časnikarka Primorskega dnevnika Barbara Gruden, pa tudi mazanje dvojezičnih tabel in slovenskih javnih napisov, ki večkrat nosi podpise samih avtorjev. Kot smo poročali v naši nedeljski številki, sta napad na našo kolegico že obsodila deželni sindikat časnikarjev in deželna časnikarska zbornica. t° podlo dejanje pa je obsodil tudi tržaški občinski svetovalec Mestne laične zelene liste Paolo Ghersina, ki je v tiskovnem poročilu pozval vse, ki so navadno popustljivi do nacionalističnih izpadov, naj si »izprašajo vest, dokler je še čas«. Durenmattovi Fiziki v gledališču Rossetti V gledališču Rossetti bo drevi pte' miera šeste abonmajske predstave Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine: gledališče Teatro di Genova bo predstavilo komedijo Friedricha Diirenmatta I Fisici (Fiziki). To delo so kritiki označili kot »ap°' kalipso v komediji«. Policijska zgodba postavlja v središče vprašanje nevarnosti znanstvenih odkritij v drugi polovici tega stoletja. Protagonisti komedije so trije fiziki, zaprti v klinikl za umsko zdravje, ki jo vodi zdravni-ca-zavojevalka. Delo je režiral Marco Sciaccaluga, v njem pa v glavnih vlogah nastopajo Renzo Montagnani, Elsa Albani, Ferruccio De Ceresa ih Ugo Maria M orosi. Predstavitev italijanskega načrta za vesoljsko jadrnico V četrtek (14. decembra) bo v konferenčni dvorani Centra za raziskave pri Padričah predaval inž. M. Burrigo od družbe Aeritalia o načrtu vesoljske regate, ki naj bi jo priredili konec leta 1992 ali na začetku leta 1993. Javno srečanje z inž. Burrigom prireja laboratorij CARSO (Visokoraziskovalni center za vesoljsko optiko), ki deluje pri Padričah, na njem pa bo govor predvsem o italijanski vesoljski jadrnici, ki bi na regati lahko predstavljala celotno Evropo. Regato nameravajo prirediti ob 500. obletnici odkritja Amerike in se bo zato uradno imenovala Columbus 500 Space Sail Cup. Njen cilj naj bi bil Mars, trajala pa naj bi od 4 do 5 let. Na njej naj bi tekmovale tri vesoljske jadrnice oziroma sateliti z »jadri na sonce«, in sicer ena za Ameriko, druga za Evropo in tretja za Azijo. Aeritalia je izdelala načrt za jadrnico, ki naj bi zastopala Evropo. Imenuje se Capitana Italica (to je bilo prvotno ime Kolumbove karavele Santa Maria), opremljena pa je s 100 kv. metrov obsegajočim jadrom, narejenim iz plastične tančice, podobne tisti, ki jo uporabljamo za živila, le da je še tanjša. Na četrtkovem predavanju bo inž. Burrigo govoril prav o strukturi in delovanju vesoljskega jadra, kakor tudi o vesoljskem jadranju in o napravah, ki jih bodo pri tem uporabljali. Med njimi je tudi UV Imager, ki ga je izdelal laboratorij CARSO v sodelovanju s tržaško univerzo in ki omogoča izdelavo vesoljske karte na področju ultravioletnih valov. Minister Bemini v vlogi študenta Profesorji fakultete za politične vede bodo jutri ocenjevali nadvse nenavadnega študenta: ob 11.30 bo namreč zagovarjal svojo diplomsko nalogo iz državnega računovodstva minister za prevoze Carlo Bernini. Minister, ki je na beneški univerzi Ca' Foscari svojčas že diplomiral iz ekonomskih ved, bo torej v 53. letu starosti slavil svojega drugega »doktorja« (diplomiral bo s profesorjema Parenza-nom in Bazom). Bernini, ki je vpisan v Krščansko demokracijo vse od leta 1952, je v svoji dolgi politični karieri opravljal pomembne politične funkcije. Od leta 1980 do letošnjega poletja, ko je bil imenovan za ministra, je bil predsednik Dežele Veneto, od leta 1980 do 1982 pa je predsedoval delovni skupnosti Alpe-Jadran. Med njegove najpomembnejše politične pobude sodi gotovo prireditev Europa Genti, ki jo prirejajo vsaki dve leti z namenom, da bi utrjevali sodelovanje med evropskimi narodi in državami (pred tremi leti je bila med osrednjimi gosti Slovenija). Novembra lani je bil izvoljen tudi za predsednika skupščine evropskih dežel. ^ Pobudniki so trgovci pod pokroviteljstvom Trgovinske zbornice Od božiča do novega leta bo središče prepleteno s svetlobnimi igrami luči V letošnji »konici« decembrskega prazničnega obdobja bo Trst razsvetljen kot še nikoli doslej. Pobudo oziroma več pobud v tem smislu so prevzeli trgovci, klobuk nad vse pa je poveznila Trgovinska zbornica. Vrsto predlogov, ki bodo v dobesednem pomenu besede prišli na svetlo v zadnjem delu meseca, je včeraj opoldne sredstvom množičnega obveščanja predstavil predsednik tržaške Trgovinske zbornice inž. Giorgio Tombesi. Naglasil je, da se je letos v akcijah za praznično razsvetlitev posamič- nih mestnih predelov angažiralo kar devet odborov. Gre za pobude - je podčrtal Tombesi - katerih nosilci so trgovci, ki želijo tako prispevati, da bi bilo razpoloženje okrog božiča in novega leta čim bolj praznično. Njihova prizadevanja seveda Trgovinska zbornica podpira -je nadaljeval Tombesi - ker se zaveda težav tega sektorja. S tem v zvezi je napovedal, da bo Trgovinska zbornica v spomladanskih mesecih predstavila raziskavo o upadu prodaj v tržaških trgovinah v prazničnih obdobjih. Kar zadeva letošnjo praznično razsvetlitev ulic in trgov so na včerajšnp tiskovni konferenci še posebej P°" tali novosti. Nekateri mestni predem predvsem v centru so namreč že lep° razsvetljeni, od 23. decembra d vključno 1. januarja pa bodo na neka terih središčnih trgih prave igre luC*' ki se bodo dnevno pričenjale ob 1 uri, trajale pa naj bi približno štiri ure. Tako bodo npr. vsak dan na Goldoni jevem trgu nad novoletno smreko močnimi reflektorji »pričarali« še eno, veliko večje drevesce. , Še privlačnejša in s tehničnega vidika zahtevnejša bo igra luči na Bor znem trgu, kjer se bodo poigrava barvni laserski žarki. Med prazni bodo osvetlili tudi nekatera pomern na poslopja, kot so gledališče Rosset < Pomorska postaja, Grad sv. Justa i cerkev sv. Marije Velike. Tehnično i vedbo iger luči so zaupali podjetj »Circuito Trieste«; o ceni niso Pos .f; govorili, vendar se skupni stroški gin ljejo okoli desetine milijonov lir, vs kakor pa gre, kot so dejali pobudnik; za zelo ‘zanimivo zamisel, kateri na] v naslednjih letih sledile še privla nejše in drznejše zamisli. • Med tradicionalne in izredno Pr ljubljene praznične pobude nedvom sodi Novoletni koncert, ki bo na SP redu tudi letos prvega januarja P°P , dne v gledališču Rossetti. Že enajst ga prirejajo tržaški trgovci, izkupn-pa gre vselej v dobrodelne nanie Tokrat ga bodo namenili za razisko Danes posvet KPI o vlogi šole v Trstu Danes in jutri popoldne bo v Ul. Ca-pitolina 3 posvet o vlogi šole pri spreminjanju Trsta. Prireja ga tržaška federacija KPI z namenom, da bi spodbudila razmišljanje o problemih šolske vzgoje danes in o možnostih, ki jih leta nudi za razvoj celotne skupnosti, katere del je. Danes ob 16.30 bo stekla javna razprava o šolski organizaciji, ki se bo zaključila z okroglo mizo na temo »Krajevne uprave in šola: strukture kot pravica do študija v razviti in produktivni šoli«, pri kateri bosta sodelovala odbornika za šolstvo pri Občini Trst Augusto Seghene in pri Pokrajini Trst Giorgio Berni. Jutri pa bo prav tako ob 16.30 javna razprava na temo »Pomen šole v razvoju tržaške civilne družbe«. Udeležil se je bo tudi odgovorni za šolstvo pri vsedržavnem vodstvu KPI Umberto Ranieri. Dobrodošla pobuda za preprečevanje in omejevanje uživanja mamil v Trstu Permanentni observatorij za boj Načrt za preprečevanje narkomanije Pokrovitelji manifestacije so Pokra- proti mamilom je organ, ki ga je pri tržaški prefekturi že pred leti ustanovilo notranje ministrstvo z namenom, da bi pomagal preprečevati narkomanijo. Kaj rado se zgodi, da so ti javni organi bolj birokratskega značaja in da ostajajo njihove naloge le na papirju, a za tržaškega kaže, da to ne velja. Njegovi člani so namreč v preteklih mesecih pripravili načrt pobud, ki naj bi zapolnile kulturno in družbeno-for-mativno praznino, v kateri so prisiljeni živeti mladi Tržačani. Da sloni preprečevanje narkomanije predvsem na nudenju raznolikih in številnih priložnosti za osebno in splošno rast, je že zguljeno, a žal (vsaj pri nas) neuresničeno spoznanje in upati je, da bo pobuda, za katero so se ogreli sami kompetentni in tudi pristojni ljudje, vendarle premaknila potek dogodkov. v Trstu v letu 1990 bodo člani Observatorija predstavili javnosti na tiskovni konferenci, ki bo v četrtek, 14. t. m., ob 19. uri na sedežu Pokrajine. Srečanja se bodo udeležili člani Observatorija, in sicer Maria Grazia Cog-liati Dezza v imenu operativne skupine za boj proti narkomaniji, don Mario Vatta kot predstavnik skupnosti S. Martino al Čampo, v imenu Pokrajine odbornik za kulturo, šport in prosti čas Dello Russo, odbornik za socialno skrbstvo Martini in psihologinja Isa D'Eliso, v imenu Občine Trst odbornica za vprašanja mladih Ariella Pittoni, za šolsko skrbništvo pa ravnateljica Mayerjeva. Tiskovne konference se bo udeležil tudi kantavtor in poslanec Gino Paoli, ki bo imel še isti večer ob 21.30 v diskoteki Matt zadruge La Collina v Sesljanu dobrodelni koncert. jina in Občina Trst, Krajevna zdravstvena enota, vladni komisariat in šolsko skrbništvo. Kdor želi rezervirati vstopnico za koncert Gina Paolija, se lahko obrne na zadrugo La collina v komprenzoriju bivše umobolnice (tel. 577927), ali na zadrugo II pošto delle fragole v Ul. Gallina 2 (tel. 768391). Pobuda članov Observatorija je izredno koristna in predvsem aktualna, saj se bodo s sprejetjem novega zakona o mamilih pristojnosti javnih in zasebnih ustanov gotovo spremenile. Povsem nove naloge bodo dodelili prefektu, ki pa se bo lahko poslužil javnih zdravstvenih struktur. Konstruktivni in dinamični odnosi med posameznimi operaterji bodo torej bistvenega pomena za to, da zakon ne bi degeneriral v zgolj kazensko preganjanje uživalcev mamil. nje o rakastih obolenjih. . 0 Na včerajšnji tiskovni konferenci omenili tudi vrsto pobud, ki jih Prlgg jajo druge ustanove, npr. Občina ^ Letoviščarska ustanova, kajti vse poudarili - težijo predvsem k te®V'ge bi v prazničnem obdobju P°žl seveda Trst. Iz vprašanj novinarjev == ■ kein mogla izostati polemika o nedelj5 odprtju oziroma zaprtju tržaških «. namreč trz vin. Predvčerajšnjim so uoi.»— . „a ke trgovine ostale zaprte, tr?°'r vjuii so zatrdili, da v nasprotju z njih željami. Vendar pa so sindikalim -.g. nasprotju z njm pa so sindikalne ?e. nizacije - je dejal predsednik pQ. nja tržaških trgovcev Adalber ^y,e naggio - postavile finančno PIt:nSka pogoje. Del krivde nosi tudi ob tgV dal? pogoje. Del krivde nosi tuni , tev uprava, ker ni znala uskladiti enih in drugih, predvsem Pa Lggšlri javnosti napačne informacije. , ]^t0r^V |n kinematografij, kot na mar kel^t>ri1^a'£° Potrjuje ugotovitve, ki jih je izre spremn- h nmski kritik Callisto Cosulich trdi besedi kataloga manifestacije. Cosulic ka prireditelji Alnp AHria rinoma ftrrfrai UttlO(Sa Al uoianuvc IZ. V Stili lO ItJL trezno fnk P-e"Jadran) izbrali Trst kot najbolj u brkajšnia aCui° za t0 Prireditev tudi zato, ker Preolprio pokazala izjemno zanimanje ; žarskp * faznih vzhodnih kinematografij (mai Sledalri ,k0S 0vaške>- Zlasti mladi in radoved ' kl J™ je tržaški filmski jedilnik pr skromen, so predstavljali glavni profil občinstva letošnje izdaje Alpe Adria Cinema. Kakšna pa je bila ponudba? Kako je bila tematsko in proizvodno opredeljena? Mimo vseh formalnih (pravno-institucionalnih) razlik v načinu proizvajanja, ki obstajajo med zahodnim delom Alpe-Jadrana (Severna Italija, Avstrija, Bavarska) in njegovim Vzhodom (Slovenija, Hrvat-ska, Madžarska), se nam zdi vredno omeniti drugo ločnico, ki bistveno opredeljuje razmerje avtorjev in proizvodnih enot do ustvarjanja in proizvajanja filmov na tem področju. Skoraj vsi predstavljeni filmi so nastali z bistvenim, če ne izključnim, družbenim finansiranjem, tako v »socialističnem« kot v »kapitalističnem« delu Alpe-Jadrana. Ti filmi namreč lahko računajo na zelo omejena tržišča in zato odpade vsaka profitna računica, ostane pa le kulturna utemeljitev projektov. Ob takšni proizvodni »homogenosti« in pogojenosti so seveda možne različne avtorske in nacionalno-kinematografske izbire. Toda vse te variante se morajo nujno soočati z osnovnim ustvarjalno-proizvodnim trenutkom sporočanja med med krajevno kulturno, njeno sociološko in zgodovinsko razsežnostjo in vsedržavnim ali mednarodnim kontekstom. Avtorji, šole in nacionalne filmvideo industrije iz prostora Alpe-Jadran oddajajo precej sorodno uglašene utripe, ki omogočajo komunikacijo med zunanjim svetom in njihovim ožjim mikrop-rostorom. »Incontri« s severno-italijansko filmsko ustvarjalnostjo, ki po selekcijski logiki opuščajo bistveni izsek reklamno-filmske in TV produkcije, ponujajo predvsem izviren pedagoški model (Olmijeva šola-delavnica »Ipotesi cinema« iz Bas-sana del Grappa) in outsidersko opredeljene projekte, ki uberejo povsem univerzalno govorico: Nostos - Povratek samoniklega liričnega filmarja Franca Piavolija in odtujeno mestno pustolovščino Malcol režiserja Maria Brente. »Treffen«, ki so predstavili bogat izbor avstrijske in bavarske produkcije, pa predlagajo popolnejši scenarij. Avstrijska dela kažejo večjo navezanost na domači rostor. V tem je značilen film Prodana domovina - Goreča ljubezen režiserke Karin Brandauer, ki rekonstruira dramatično represivni poskus poitalijančevanja Južne Tirolske za časa Mussolinijeve in Hitlerjeve diktature. Gre za res aktualno delo, še posebej v današnjem »proti-bilingvistično« nastrojenem Trstu, ki pa si ni zaslužilo primerne prezentacije in odmevnosti in je bilo predstavljeno (iz tehničnih razlogov) v komorni zasedbi le preko TV monitorjev. Bavarski filmi pa izražajo dokaj uravnovešeno razmerje med postavkami svojske lokalne opredeljenosti in tržišča. To se kaže v filmu nelahkih alpsko-eksistencialnih sugestij VVallerjev poslednji pohod režiserja Christiana VVagnerja in tudi v inteligentni avtorsko-komercialni komediji o denarju Geld-Money že uveljavljene Doris Dorrie. »Srečanja« oziroma »susreti« z novostmi slovenske in hrvaške kinematografije so potekali tako rekoč v senci obsežnega monografskega pregleda hrvaškega filma. Slovenija je poslala dve razglednici: mariborski zgodovinsko-družbe-ni portret iz nenavadne kavarniške perspektive Jožeta Pogačnika Kavarna Astoria, in balkanski politični »krimič« o kominformu med Trstom, Ljubljano in Sremsko Mitrovico, Hudodelci Francija Slaka. Hrvaške novosti - naj bodo to uradni produkciji zagrebškega kolosa Jadran film Djavolji raj Rajka Grliča in Donator Veljka Bulajiča, aliom-nibus neodvisne proizvodnje debitantov Vedrana Mihletiča, Mladena Mitroviča in Diagutina Krencerja, Hamburg-Altona - so ponovno pokazale na na tradicionalno komunikativnost te kinematografije. Končna ugotovitev zadeva tržaška srečanja, »talalkozok«, z madžarsko kinematografijo, ki je od vseh izkazala najzrelejšo podobo. Vsi predstavljeni filmi so dokazali suverenost madžarskega filma tudi v odnosu do drugih vodilnih svetovnih kinematografijah. Glej primera elegantnega in prefinjenega črno-belega prvenca režiserke Ildiko Enyedi, Moje 20. stoletje, in novo razporavo na temo oblasti afirmiranega mojstra Miklosa Jancsa, Horoskop Jezusa Kristusa. Enako vizualno zrelost ima tudi 230 minut dolgi dokumentarec Recsk. Madžarski gulag 1950-53 režiserjev Livie Gyarmathy in Geze Bbszormenyja. Novi duh glasnosti, ki je zajel do temeljev ves evropski Vzhod, je omogočil zakoncema Gyar-mathy-Boszormenyi realizacijo filmskega dosjeja o doslej tabu temi stalinističnih gulagih zunaj Na slalomski preizkušnji za svetovni pokal v Koloradu (ZDA) Šarčeva odlična druga V super G v Val DIseru poškodba Tombe, zmaga Šveda Henninga STEAMBOT SPRINGS — Na zelo selektivni slalomski progi v Koloradu (ZDA), zaradi katere je odstopila vrsta tekmovalk, je slavila mlada Avstrijka Claudia S trobi, ki je po prvi vožnji bila na tretjem mestu. Presenetljivo pa je drugo mesto slovenske predstavnice Veronike Šarec, ki je po prvem spustu zasedala komaj 10. mesto in imela skoraj poldrugo sekundo zaostanka za vodilno Buderjevo in desetinko manj od Strobleve. Veronika Šarec pa je v drugi preizkušnji vozila sijajno in dosegla daleč najboljši čas, zaradi česar je nadoknadila kar osem mest na lestvici. Zastavonoša slovenskega smučanja, Mateja Svet, pa je zasedla 6. mesto, potem ko je bila po prvi preizkušnji na 8. mestu s sekundo in 12 stotinkami zaostanka za vodilno Avstrijko. Povejmo, da je Katjuša Pušnik odstopila že po prvi vožnji, medtem ko je Nataša Bokal, ki je tekmovala tudi za kombi- nacijo, že po prvi vožnji zaostajala za več kot 3 sekunde. V Val DIseru je dokaj nepoznani Šved Henning zmagal superveleslalomsko preizkušnjo za svetovni pokal. Zmagovalec, ki je štartal v tretji jakostni skupini (št. 35), je povsem prekrižal račune olimpijskemu jirvaku, Francozu Piccardu, ki se je ze veselil zmage in ni pričakoval, da mu bo nekdo iz slabših skupin lahko ogrozil prvo mesto. Za italijanski smučarski svet pa negativna nota prihaja od Alberta Tombe, ki je med spustom padel in si zlomil levo ključnico. Poškodovanega Tombo so s helikopterjem odpeljali v bolonjsko bolnišnico Rizzoli, kjer ga bodo operirali. Kar je najhujše pa italijanski smučar ne bo mogel tekmovati za približno dva meseca, s čimer je izgubil vse možnosti, da bi se potegoval za najvišja mesta v slalomu in veleslalomu. Ob nesreči Tombe pa gre omeniti odlično 3. mesto, ki ga je v superveleslalomu dosegel mladi Južni Tirolec Runggaldier, ki je ugnal vse najboljše. Dobro je na tej preizkušnji vozil tudi Ladstaetter, ki je bil na koncu deseti, čeprav je štartal kot štiriinpetdeseti. Jugoslovanska predstavnika Čizman in Robič nista potrdila dobrih uvrstitev izpred nekaj dni, ko sta bila 12. oziroma 15. V Val D Iseru je namreč Čizman zasedel 40., Robič pa 52. ifiesto. Na sliki: trojica najboljših iz Ste-ambot Springsa. V16. kolu nogometnega prvenstva B-lige Važen uspeh Triestine proti solidni Reggini TRIESTINA - REGGINA 2:0 (1:0) STRELCA: v 40’ Lerda, v 52' Consagra. TRIESTINA: Biato, Costantini, Cerone, Danelutti, Consagra, Polonia, Romano (87' Trombetta), Papais, Lerda (59' Russo), Catalano, Butti. REGGINA: Rosin, Cascione, Attrice, Armenise (51' Son-cin), Pozza, De Marco, Mariotto (61' Zanin), Bernazzani, Pa-ciocco, Orlando, Simonini. SODNIK: Dal Forno iz Ivree. Z zmago proti kotirani Reggini je Triestina popravila svoj položaj na lestvici. Očitno torej zamenjava trenerja je prinesla zaželene sadove, čeprav po nedeljski tekmi res ne bi znali oceniti, v čem je Giacomini bistveno vnesel spremembe v ekipo. Zapazili smo, da nekateri igralci, ki so doslej v glavnem razočarali (Consagra in Romano), so pokazali veliko več in bili v glavnem najzaslužnejši za uspeh. Gostje, ki so pokazali, da so zelo dobra ekipa in so imeli v glavnem skozi celotno tekmo pobudo v svojih rokah, niso pač znali ali zmogli konkretizirati svoje premoči, tako da je Triestina bila dvakrat uspešna ravno v trenutkih, ko je zgledalo, da se bo tekma obrnila v korist gostov. Podobno kot Torino v prejšnjem kolu proti Triestini, tako je morala tokrat Piša prepustiti točko na domačem igrišču šibki Barletti. Z izredno uspešno igro se je Parma pridružila Torinu na drugem mestu na lestvici. (IGOR PAVLETIČ) Neroden poraz Pro Gorizie v Brugneri CENTRO MOBILE - PRO GORIZIA 1:0 (0:0) STRELEC: v 84. min. Bressani (11-metrovka) CENTRO MOBILE: Zavagno, Basso, Catto, Morto, Parpi-nel, Davanzo, Luče (Sforzin), Giacomuzzi, Piccinin, Žartette (Tollon), Bressani. PRO GORIZIA: Pelosin, Stacul, Tallandini, Urdich, Što-kelj, Cotterle, Del Zotto, Janjanin (Sartore), Juculano, Frigo, Giacomin. SODNIK: Moschi iz La Spezie. GLEDALCEV: 300. BRUGNERA — Dokaj nezbrana Pro Gorizia je na gostovanju v Brugneri položila orožje pred ekipo, ki je v zadnjih minutah srečanja izkoristila slab dan Pozzovih igralcev in povedla z Bressanijem. V12. kolu italijanske košarkarske A-2 lige Fantoniju deželni derbi Poraz San Benedetta F ANTONI - STEFANEL 86:80 (47:41) F ANTONI: Maran 7, Sorrentino, King 32, McDowell 11, Bettarini 21, Cecchini 3, Castaldini 4, Valerio 2, Nicoletti 6, Sguassero. STEFANEL: Middleton 11, Pilutti 8, Tyler 24, Cavazzon 5, Lokar 6, Cantarello 12, Zarotti, Maguolo 9, Sartori 5, De Pol. SODNIKA: Marchis in Marotto iz Turina. GLEDALCEV: 3.600. PM: Stefanel 17:29, Fantoni 32:40. PON: Valerio, Middleton in Cantarello. VIDEM — Stefanel je v deželnem derbiju pokazal manj od Videmčanov in zasluženo poražen zapustil igrišče. Ta-njevičevi varovanci so očitno stopili na igrišče v prepričanju, da bodo imeli nasproti slabšega nasprotnika, ki ga bodo, prej ali slej, pregazili. Tako pa ni bilo, saj je Fantoni že od vsega začetka s Kingom in Bettarinijem izbojeval prednost in jo obdržal do konca. TEOREMA ARESE - SAN BENEDETTO 94:82 (45:38) TEOREMA: Figlios, Lana 2, Middleton 34, Blasi 12, Mas-tero 2, Baldi, Noli 3, Vrans 22, Motta 19, Mariani. SAN BENEDETTO: Gnecchi 7, Paravella 6, Borsi, Biaggi 8, Ponzoni 6, Ardessi 5, Vargas 8, Vitez 4, Esposito 10, Pogu-ette 28. SODNIKA: Indrizzi (Ferrara) in Pironi (Russi). GLEDALCEV: 1.200. PM: Teorema 17:21, San Benedetto 22:25. PON: Middleton in Vrans. CANTU — Kdor je pričakoval »preporod« San Benedetta, se je uštel. V Cantuju so Tothovi varovanci zaigrali precej slabo in s povsem nepovezano igro v drugem delu srečanja zapravili priložnost, da bi si zagotovili tretji par prvenstvenih točk. Nad vsemi je tokrat razočaral Vargas, ki potrjuje govorice o njegovi igralski labilnosti. Zmaga tekačice Stefanie Belmondo v ZDA S ALT LAKE CITY — Italijanska smučarka-tekačica Ste-fania Belmondo je v teku na 15 km, veljavnem za svetovni pokal, ugnala vso elito in si zagotovila izredno pomembno zmago. Italijanska predstavnica je na ciljni črti prehitela trojico sovjetskih tekačic, Manuela Di Centa pa je bila 11. Četrti zaporedni poraz Olimpije Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ Jugoslovanski nogometni prvoligaši so odigrali predzadnje letošnje ligaško kolo. V zimskih razmerah in ob slabih tehničnih možnostih klubov pri urejanju terenov je seveda več možnosti za presenečenja, na drugi strani pa so gostitelji še dodatno v prednosti. Dinamo je s točko še povečal prednost pred C. zvezdo, ki znaša zdaj pet točk, a imajo Beograjčani tekmo manj. Crvena zvezda je na nemogočem terenu v Tuzli doživela enak poraz kot v Kolnu - 0:3. Toda glede na potek dogodkov so Beograjčani lahko še zadovoljni, da niso dobili pet ali več golov, pa čeprav so igrali v popolni zasedbi (manjkal je le vratar Stojanovič). Dinamo je v gosteh s Spartakom po strelih z 11 metrov srečno osvojil točko, potem ko je Panadič izenačil pet minut pred koncem. Dinamo je igral precej oslabljen, brez Ladiča, Bo-bana in Mladenoviča. Največje presenečenje pa je pripravila Rijeka v Splitu. Z golom Vešoviča je povedla z 1:0, nato pa je sodnik izključil Spllčana Pejoviča. Hajduk je z igralcem manj le izenačil z golom Vučeviča, Rijeka pa je nato zastreljala enajstmetrovko (Vujčič). Toda pri strelih z bele točke je bil reški vratar Gabrič (nekdanji Hajdukov igralec) uspešnejši kot Pu- dar. Čeprav je šlo za obmorski in hr-vatski derbi, pa ni manjkalo izgredov, navijači Rijeke in Hajduka so se spopadli s kamenjem, napadli pa so tudi policiste. Ljubljanska Olimpija je v Novem Sadu z Vojvodino doživela še četrti zaporedni poraz. Izid 3:1 pa ni realen, kajti Olimpija v nobenem pogledu ni bila slabša. Ljubljančanom jo je spet zagodel sodnik, ki je v prvem polčasu dosodil enajstmetrovko, ki so se ji smejali celo domači navijači. Toda z golom Dinka Vrabca je Olimpija še izenačila, nato pa v zadnjih štirih minutah dobila dva gola, potem ko so vsi na štadionu že pričakovali streljanje enajstmetrovk. Položaj Olimpije je zdaj že kritičen. Žreb za SP v Italiji je v Jugoslaviji izredno ugodno odjeknil. Po splošnem mnenju so modri dobili zelo lahko skupino, ki ob ekipi ZRN obeta zanesljivo napredovanje v drugi krog. Toda jugoslovanski selektor Ivica Osim vendarle svari pred prevelikim optimizmom in pred tem, da bi Kolumbijo in Združene arabske emirate že pred štartom uvrstili med outsiderje. Jugoslovanski tabor si je sicer želel nastopov v Vidmu in Veroni, toda tudi z Bologno in Milanom so kar zadovoljni. V jugoslovanski delegaciji v Rimu je bil tudi predsednik mednarodne komisije pri NZJ dr. Marko Ilešič, ki je napovedal plodno sodelovanje z Bologno, s katero je pobraten Zagreb. Selektor Ivica Osim pa že pripravlja moštvo, v katerem ne bo Boždare-viča, ki mu apelacijska komisija FIFA ni znižala kazni. Jugoslovanska reprezentanca se bo v sredo v Londonu pomerila z Anglijo, že danes pa bosta igrali mladi reprezentanci. Žal pa jugoslovanska reprezentanca tudi tokrat ne bo popolna, ne bo poškodovanih Katanca in Joziča, pa tudi nekaterih drugih. Toda boj za 22 vizumov za Italijo se začenja. IZIDI 18. kola: Hajduk - Rijeka 6:7 (1:1, 1:1) po llm, Spartak - Dinamo 6:7 (1:1), (1:0), Vojvodina - Olimpija 3:1 (1:0), Sloboda - C. zvezda 3:0 (3:3), Vardar - Rad 2:1 (2:0), Velež - Radnički 3:2 (0:1), Partizan - Borac 2:1 (1:0), Osijek -Budučnost 1:0 (0:0), Željezničar - Sarajevo 1:0 (0:0). LESTVICA: Dinamo 25, C. zvezda 20, Hajduk, Rijeka in Željezničar 19, Partizan, Sloboda in Osijek 18, Budučnost 17, Rad, Borac, Vojvodina in Spartak 15, Olimpija, Velež in Radnički 14, Sarajevo 13, Vardar 9. PRIHODNJE KOLO: Olimpija - Vardar, Spartak - Velež, Dinamo - Sloboda, C. zvezda - Vojvodina, Rad - Željezničar, Sarajevo - Osijek, Budučnost - Hajduk, Rijeka - Partizan, Borac -Radnički. Italijanska A liga IZIDI 15. KOLA Ascoli - Lazio 0:0, Atalanta - Udine-se 1:0, Bari - Napoli 1:1, Bologna - Lec-ce 2:1, Inter - Genoa 1:0, Juventus -Cesena 1:1, Roma - Cremonese 3:2, Sampdoria - Milan 1:1, Verona - Fiorentina 1:0. LESTVICA Napoli 23, Inter 20, Sampdoria, Milan in Roma 19, Juventus in Atalanta 18, Bologna 17, Bari 15, Lazio 14, Lecce 13, Fiorentina, Udinese in Cesena 12, Genoa 11, Cremonese 10, Verona in Ascoli 9. PRIHODNJE KOLO Cesena - Sampdoria, Cremonese -Bari, Fiorentina - Inter, Genoa - Atalanta, Lecce - Ascoli, Napoli - Bologna, Roma - Juventus, Udinese - Lazio, Milan - Verona (3. 1. 90). Italijanska B liga IZIDI 16. KOLA Avellino - Torino 1:1, Cagliari - Ancona 0:0, Catanzaro - Padova 0:1, Fog-gia - Parma 1:2, Licata - Cosenza 0:0, Messina - Como 1:0, Monza - Pescara 2:0, Piša - Barletta 0:0, Reggiana -Brescia 0:0, Triestina - Reggina 2:0. LESTVICA Piša 23, Torino in Parma 22, Cagliari 19, Reggiana, Reggina in Monza 18, Ancona, Avellino in Brescia 17, Triestina in Pescara 16, Licata in Padova 14, Messina 13, Cosenza 12, Foggia, Como, Catanzaro in Barletta 11. PRIHODNJE KOLO Barletta - Monza, Cagliari - Piša, Como - Triestina, Čosenza - Brescia, Foggia - Ancona, Padova - Licata, Parma - Messina, Pescara - Reggiana, Reggina - Avellino, Torino - Catanzaro. Meddeželna liga IZIDI 14. KOLA bani, Marr - Filodoro, Popolare - Teo-rematour, S. Benedetto - Kleenex, Stefanel - Ipifim. Italijanska ženska A-1 liga IZIDI 13. KOLA Comense - Famila 82:64, Nuvenia -Primizie 94:98, Omsa - Altamira 88:58, Unicar - Ipoplastic 97:66, Estel - Ge-meaz 71:65, Sidis - Saturnia 82:74, Ital' meco - Enimont 50:68, Crup - Gran Pane 73:74. LESTVICA Unicar 22, Saturnia in Estel 18, Pool in Sidis 16, Italmeco, Gemeaz, Famila, Ipoplastic in Primizie 14, Enimont 12, Črup, Nuvenia in Gran Pane 10, Omsa 6, Altamira 0. PRIHODNJE KOLO Gemeaz - Omsa, Estel - Sidis, Ipop-lastic - Comense, Saturnia - Unicar, Enimont - Nuvenia, Gran Pane - Altamira, Primizie - Crup, Famila - Italmeco. ------------------------------- smučanje J Super G VRSTNI RED 1. Henning (Šve.) 1T7"07; 2. Piccard (Fr.) 1'17" 17; 3. Runggaldier (It-) 117"40; 4. Eriksson (Šve.) 1'17"66; 5. Furuseth (Nor.) 1T7"75; 6. VVasmeier (ZRN) 1'17 "77; 7. Heinzer (Švi.) 1'17"88; 8. Zurbriggen (Švi.) 1'17"95; 9. Taus-cher (ZRN) 1T7'96; 10. Ladstaetter (It-) T17 "99; 11. Cretier (Fr.) 1'18"06; 12-Schiele (Fr.) 1'18"12; 13. Kaelin (švi.) 1T8 T6; 14. Strolz (Av.) 1T8 26; 15-Stock (Av.) in Mueller (Švi.) 1'18"30. SKUPNI VRSTNI RED ZA SP 1. Furuseth (Nor.) 118; 2. Bittner (ZRN) 79; 3. Zurbriggen (Švi.) 76; j-Mader (Av.) 74; 5. Girardelli (Luks.) 64; 6. Eriksson (Šve.) 57; 7. Gstrein (Av.) 50; 8. Tomba (It.) in Stangassinger (Av.) 46. Ženski slalom Caerano - Salzano 0:0, Brugnera -Pro Gorizia 1:0, Conegliano - Giorgio-ne 2:0, Pievigina - Monfalcone 2:0, Mira - Fontanafredda 0:0, Pordenone -Montebelluna 2:1, Sacilese - Venezia 0:0, San Dona - Opitergina 4:0, Sedico - Ponte di Piave 0:0. LESTVICA Pievigina 23, San Dona 19, Venezia 17, Mira, Giorgione in Monfalcone 16, Pro Gorizia 15, Ponte di Piave in Caerano 14, Montebelluna, Sedico in Salzano 13, Brugneta, Sacilese in Pordenone 12, Conegliano in Fontanafredda 10, Opitergina 7. PRIHODNJE KOLO Pievigina - Pordenone, Fontanafredda - Opitergina, Giorgione - Pro Gorizia, Monfalcone - Sacilese, Montebelluna - Mira, Potite di Piave - Brugneta, Salzano - Conegliano, Sedico - San Dona, Venezia - Caerano. Italijanska moška A-1 liga IZIDI 12. KOLA Benetton - Panapesca 77:73, Knorr -Vismara 91:93, Neutroroberts - Messaggero 87:114, Paini - Enimont 82:76, Philips - Irge 119:94, Ranger - Scavoli-ni 106:98, C. Riunite - Phonola 103:110, Viola - Arimo 100:88. LESTVICA Scavolini in Ranger 20, Enimont, Knorr in Vismara 16, Viola, Phonola in Philips 14, C. Riunite in Messaggero 12, Arimo in Benetton 10, Panapesca 8, Neutroroberts 6, Paini 4, Irge 0. PRIHODNJE KOLO Arimo - Neutroroberts, Enimont -Knorr, Irge - Viola, Messaggero - Benetton, Panapesca - Paini, Phonola -Ranger, Scavolini - Philips, Vismara -C. Riunite. Italijanska moška A-2 liga IZIDI 12. KOLA Fantoni - Stefanel 86:80, Filodoro -Popolare 95:76, Garessio - Glaxo 82:80, Hitachi - Marr 95:82, Ipifim - Annabel-la 108:92, Jollycolombani - Braga 98:86, Kleenex - Alno 79:86, Teorematour - S. Benedetto 94:82. LESTVICA Ipifim in Garessio 18, Glaxo, Alno in Hitachi 16, Stefanel in Jollycolom-bani 14, Annabella in Filodoro 12, Teorematour, Kleenex in Fantoni 10, Braga in Popolare 8, Marr 6, S. Benedetto 4. PRIHODNJE KOLO Alno - Fantoni, Annabella - Hitachi, Braga - Garessio, Glaxo - Jollycolom- 1. — 1. Mint di Jesolo 1 2. Montaione X 2. — 1. Rowdy Damsel 1 2. Bietolino X 3. — 1. Belbuc 1 2. Grifo D'Assia 2 4. — 1. Erulena 2 2. Corato Ks 1 5. — 1. Fona Del Lario 1 2. Gino Izzo X 6. — 1. Minizen Lady X 2. Canolu 1 KVOTE VRSTNI RED 1. S trobi (Av.) 1'30 "53; 2. Šarec (Jug.) 1'31"22; 3. Buder (Av.) 1'31 "30; 4. Ladstaetter (Av.) 1'31"47; 5. Andersson (Šve.) 1'31"64; 6. Svet (Jug.) 1'31"74; 7. Gersch (RFG) 1'31"75; 8. Wachter (Av.) 1'31 "77; 9. Nilsson (Šve.) in Chauvet (Fr.) 1'32"04. Kombinacija VRSTNI RED 1. Oertli (Švi.); 2. Gerg (RFG); 3. VVachter (Av.); 4. Bournissen (Švi.), 5. Terzian (ZDA). SKUPNI VRSTNI RED ZA SP 1. VVachter (Av.) 103; 2. Gerg (ZRN) 98; 3. Roesenlechner (ZRN) 62; 4. Wal-liser (Švi.) 59; 5. Kronberger (Av.) 48; 6. Roffe (ZDA) 47; 7. Figini (Švi.) 45; 8. Schneider (Švi.) 44. smučarski skokf^\ IZIDI IZ LAKE PLACIDA (70 m) . 1. Nikkola (Fin.) 236,6, 2. Vettori (Av.) 229,1, 3. Felder (Av.) 226,7, 4. Pl°c (ČSSR) 225,0, 5. Vervejkin (SZ) 224,4, b. Bokoloev (Sve.) 221,6... 21. Ulaga 200,A 34. Kopač 197,7, 42. J. Debelak 182,8. 44. Tepeš (vsi Jug.) 180,9 Maxiconu svetovna lovorika MAXICONO - CSKA 3:1 (12:15, 16:14, 16:14, 15:12) MAXICONO: Stork, Giani, Dal Zotm-Zorzi, Passani, Bracci, Galli, Della Voip Radicioni, Cova, Panizzi. in PARMA — V izredno zanimivem borbenem srečanju je šesterka NIaxic° . iz Parme strla odpor »profesorjev« odb J ke, ekipe CSKA iz Moskve in si m, zagotovila svetovni odbojkarski klubie pokal. Kot smo povedali, je bilo sreča na izredno visoki kakovostni ravnl j. sam izid setov jasno kaže na enakpvr nost obeh postav. V tekmi, kateri je P sostvovalo nad 5.000 gledalcev in k1^ trajala skoraj dve uri, so našteli kar menjav preden je Maxicono slavil- ' V srečanju, ki je veljalo za 3. m ^ sta se pomerili obe brazilski ekipi- P* jz 5. Andre je premagal postavo Banesp> . Sao Paula s 3:2 (6:15, 13:15, 15:7. ^KONČNI VRSTNI RED: 1. 2. CSKA Moskva, 3. Pirelli S. An°.rnvi0, Banespa S. Paulo, 5. Nippon Steel i 6. Sfaxien Sfax. I totocalcio~^^\ Ascoli - Lazio \ Atalanta - Udinese x Bari - Napoli \ Bologna - Lecce l Verona - Fiorentina \ Inter - Genoa % Juventus - Cesena j Roma - Cremonese X Sampdoria - Milan X Avellino - Torino 2 Foggia - Parma 1 Siracusa - Taranto X Olbia - Massese 12 (21 dobitnikov) 11 (514 dobitnikov) 10 (5.418 dobitnikov) 6.883.00” 299>0 32.000.000 KVOTE 1.280.000 13 (2.041 dobitnikov) 120.000 12 (46.737 dobitnikov) Fi<>ren' Prihodnji stolpec Totocalcia: Cesena - Sampdoria, Cremonese - oai ■ _oina tina - Inter, Genoa - Atalanta, Lecce - Ascoli, Napoli - Bologna, ^ ^„cO' Juventus, Udinese - Lazio, Cagliari - Piša, Cosenza - Brescia, Fogg1 na, Arezzo - Empoli, Giarre - Taranto pec Totocalcia: Cesena - V soboto v 12. kolu košarkarskega prvenstva B-2 lige naši doma premagali vodilno ekipo Virtusa iz Imole Jadran z zrelo skupinsko igro do zlata vrednih točk »Mislim, da smo igrali kar v redu. igri so sodelovali prav vsi. In če Z81 sodelujejo pri igri tako v obrambi j1 ot v napadu, tudi mi lahko dobro zadamo,« je zadovoljen po srečanju ne samo zaradi zmage, temveč tudi zarote Prikazane igre dejal Jadranov tre-her Valter Vatovec. Vatovec je še nadaljeval: »Ne smeteh pa si delati utvar in moramo tudi Analizirati igro nasprotnikov, ki goto-v° ni bila najboljša.« £ Vatovčevima ugotovitvama se potem strinjamo, na dlani pa je, da so nas jadranovci ugodno in prijetno prešam^*'' vsai (Jtede pristopa do igre Čeprav je bil Valter Sosič že od "Vodnih minut povsem izločen od igre v 6- min. je imel že štiri osebne napa-"e). vsi pa vemo, koliko pomeni ta ko-arkar za naše moštvo, in čeprav je Sandi Rauber naletel na slab dan pri metu (2:10 za dve in 0:7 za tri točke), so naši vseeno zmagali. Kar pet ostalih igralcev je namreč dalo po več kot deset točk (Čuk 19, Daneu 17, Battini 18, Oberdan 11, Pregare 15), vsi pa so sodelovali v obrambi, kar kaže tudi število odbitih žog pod lastnim košem [Oberdan 2 odbiti žogi, Čuk 6, Pregare 3, Battini 4, Rauber 8, Daneu 6): vse to pa pomeni, da je Jadran dobil tekmo predvsem zaradi dobre skupinske igre. To je bila tudi kratka ocena, ki smo jo slišali med gledalci po sobotni zmagi. »Tako je treba igrati: pametno, odločno in ne izgubljati žog! V igri morajo sodelovati prav vsi, kajti letos nimamo več Bana in Starca, ki sta sama reševala tekme.« In še beseda o navijačih: v soboto so se spet zbrali v večjem številu. Jadran pa jim je poskrbel z lepo košarkarsko predstavo, tako da se gotovo niso dolgočasili, naši pa so povrh že zanesljivo in povsem zasluženo zmagali ter si priigrali zlata vredni točki v boju za obstanek. To kolo pa gotovo ni bilo ugodno za našo združeno ekipo, saj sta dva od štirih konkurentov v boju za obstanek zmagala. Cesena je premagala kar vodilno Montebelluno, Oderzo pa je doma odpravil Faenzo. Izgubili pa so Castel San Pietro, San Dona in Piero-bon. Sploh pa je letošnje prvenstvo izredno izenačeno. Po 12 kolih je tako prišlo do pravih »jakostnih skupin«, saj so na vrhu lestvice kar štiri moštva z 18 točkami, sledi skupina štirih s 14, dve z 12, ostale ekipe se bodo bržkone borile za obstanek v ligi. Jadranovce sedaj čaka v nedeljo naporno gostovanje v Faenzi, ki je v nedeljo izgubila v gosteh proti Oderzu. To srečanje si je ogledal tudi Jadranov trener Vatovec. Njegova kratka ocena o nedeljskem nasprotniku: »To je zelo dobro moštvo, ki je bilo v Oderzu vseskozi v vodstvu, dokler niso domačini predvsem s trojkami povedli in potem tudi zmagali.« (bi) JADRAN V ŠTEVILKAH METI. DVE TOČKI: Oberdan 2:2; Čuk 7:14; Pregare 3:5; Sosič 2:4; Cris-ma 1:1; Battini 4:6; Rauber 2:10; Daneu 5:7. TRI TOČKE: Oberdan 2:5; Čuk 0:1; Pregare 0:3; Battini 0:1; Rauber 0:7. SKOKI. Oberdan 2 v obrambi, 2 v napadu; Čuk 6, 2; Pregare 3,1; Battini 4, 4; Rauber 8, 1; Daneu 6, 4. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Oberdan 2, 2; Čuk 2, 2; Pregare 6, 1; Sosič 1, 2; Battini 1, 4; Rabuer 1, 1; Daneu 1, 2. ASISTENCE: Oberdan 1; Pregare 1; Daneu 1. BLOKADE: Čuk 3; Rauber 1. IZIDI 12. KOLA Cesena - Montebelluna 90:88 Montichiari - San Dona 102:81 Oderzo - Faenza 90:83 Ozzano - Petrarca PD 83:82 Malaguti - Castel SP 78:71 JADRAN - Imola 92:77 Vicenza - Pierobon 94:80 Virtus - Pordenone 87:76 LESTVICA Montebelluna 12 9 3 1211:1073 18 Montichiari 12 9 3 1096:1018 18 Virtus PD 12 9 3 1038:967 18 Imola 12 9 3 1044:1030 18 Vicenza 12 7 5 1115:1029 14 Petrarca PD 12 7 5 1183:1120 14 Ozzano 12 7 5 1002:980 14 Faenza 12 7 5 987:998 14 Malaguti 12 6 6 1094:1129 12 Pordenone 12 6 6 1019:1061 12 Oderzo -.12 5 7 1002:992 10 JADRAN 12 4 8 964:1020 8 Cesena 12 4 8 1022:1129 8 Castel SP 12 3 9 953:1007 6 San Donš 12 2 10 1013:1081 4 Pierobon 12 2 10 978:1087 4 PRIHODNJE KOLO Faenza - JADRAN (nedelja, 17. 12.); Castel SP - Cesena; Imola - Montic-hiari; Montebelluna - Malaguti; Pie-robon - Ozzano; Pordenone - Vicen-za; San Donš - Petrarca; Virtus -Oderzo JADRANOVI STRELCI Čuk 239; Rauber 204; Pregare 128; Battini 123; Daneu 111; Sosič 95; Oberdan 47; Crisma in Corsi 5, Per-tot 4 Bor Elpro ni bil kos ritmu, ki ga je vsilil tokrat res odlični Albatros iz Trevisa IZIDI 6. KOLA to..?1 * * 4 Elpro - Albatros Treviso 1:3 PernJ:^'Xilla Vicentma - w°ni Tržič 3:0 (15:3, 15:6, 15:2) K;?r ?iove di Sacco - OMA SG' T Mo- r, - San Giusto 0:3 (8:15, 5:15, 0:15), li°irenons - Pav Videm 0:3 (11:15, jč1}5. 12:15), Foče Čolori Latisana -,r°jo Pallavolo 2:3 (15:11, 10:15, 7:15, 1,11. 12:15), CMC Venezia Mestre -1513^ Fav Cervignano 3:0 (15:5, 15:7, Vivil ^batros TV Ctor v Glu?t0 SvfdeenmeZla Fnr° Pallavolo Corn latisana i-ordenons Xn°hi Tržič GhemarerVlg' LESTVICA 6 5 1 16: 6 1 17: 8 13: 7 13: 9 13: 9 13:10 13:11 13:13 9:14 8:14 5:17 8:18 10 10 8 8 8 6 6 6 4 4 2 0 PRIHODNJE KOLO (16. 12.) Trži* 0 pallavolo - Bor Elpro, Peroni ros t" AUSA Pav Cervignano, Albat-Foroc viso ' Vivil Villa Vicentina, V, h t Latisana - Cordenons, Pav OMai/ Ghemar Piove di Sacco, ne,i?x¥obili San Giusto - CMC Ve-Zla Mestre. Trener Kalc: »Koncentracija ni bila maksimalna!« »Proti takim nasprotnikom, kakršen je Albatros, ki ti že od vsega začetka vsiljuje visok ritem igre brez pavz, ni dovolj, da je koncentracija navadna, mora biti maksimalna!« je po sobotnem pekočem porazu Bora Elpro izjavil trener plavih Marko Kalc. In res izkušene gostje iz Trevisa so še posebej v prvih dveh nizih pokazale repertoar razkošnega odbojkarskega znanja z organizirano in natančno igro, ko pa so vendarle nekoliko popustile je bila samozavest borovk že tako načeta, da te niso znale več primerno reagirati, čeprav so v skrajnem požrtvovalnem naporu iztržile tretji niz, a so bile v četrtem že povsem iztrošene. Na dlani je, da Albatros s takšno igro v tej ligi ne more imeti nobene enakovredne konkurence, toda skoraj si ne moremo zamišljati, da bodo Venete skozi vse prvenstvo sposobne igrati tako učinkovito. »Res smo igrali dobro,« nam je po srečanju dejal še preveč skromen trener Albatrosa, »servirali smo solidno in ko nam pač gre servis, nas je resnično težko zaustaviti, toda če popus- Nadja Pučka tirno v tem elementu, nas pravzaprav lahko vsakdo tudi premaga. Srečanje z Borom smo do potankosti pripravili. V začetku tekme smo si prizadevali za- dušiti vira igre tržaških odbojkaric, se pravi Maverjevo in Nacinovijevo in menim, da nam je to tudi uspelo. Vaša ekipa je imela tudi smolo v tem, da so bile moje igralke po porzau z Mestra-mi resnično jezne in so to jezo zvrnile na drevišnjega nasprotnika.« Kako to, da ste izgubili z Mestrami? »Ta tekma je za nes neke vrste derbi in prepričan sem, da bo težko tudi na povrtani tekmi. Dve naši igralki sta že igrali z njimi, ena še lani v B ligi, nekaj naših pa igra tam, tako da je bila rivaliteta na igrišču kar precejšnja.« Vaš cilj je vsekakor B-l liga.... »Ne, naš cilj je B-2 liga. B-l lige se resnično bojimo, kajti po konceptu in kakovosti bo to prava profesionalna liga. No, če se nam bo ponudila priložnost, se ne bomo izmikali, toda po mojem bo letošnje prvenstvo tudi pri vrhu zelo izenačeno in se bo za prvih pet mest potegovalo najmanj šest ekip, med temi poleg nas in vas, še Vivil, Mestre, Dolo in OMA.« Kakorkoli že, je za plave mnogo bolje, če svojo pozornost zdaj osredotoči- jo izključno na cilj, ki so si ga zastavile - to je B-2 liga. Treba se je prepričati, da se bo treba zanj na vse kriplje boriti vse do zadnjega kola in s pristopom, ki so ga dekleta pokazala na prvih srečanjih. Trener Kalc vsekakor ni pesimist. »Ta poraz nas ne sme iztiriti, saj je razgalil šibkosti, za katere smo že vedeli. Pokazal je, da moramo garati še veliko bolj intenzivno, da izboljšamo predvsem svojo mentalno pripravo. Z Albatrosom moramo igrati še enkrat, do gostovanja v Trevisu pa je še dolgo časa. Naša ekipa se je še lani borila za obstanek v ligi in ni mogoče kar tako v nekaj mesecih spremeniti vse. Toda prvenstvo je še dolgo in časa imamo dovolj.« Dejstvo pa je, da je sobotni poraz izničil prednost, ki so jo plave imele pred ostalimi po zmagi v Mestrah. Kaže tudi, da se vrstni red »lomi«, saj vsi trije novinci in pa Cervignano zgubljajo stik z ostalimi, to pa vsekakor ni dobro, kajti veča se tudi število točk, ki so potrebne za osvojitev najmanj četrtega oziroma petega mesta. Proti Portualeju so Štandrežci gotovo odigrali svojo najslabšo letošnjo tekmo Juventini Radenska na domačih tleh nikakor ne gre JlJpnnNTINA RADENSKA - ORTUALE 0:2 (0:0) 8s "TLCA: v 66. min. Colizza in v Tinm' F°nda. li r,-TINA RADENSKA: Andreo-san , lzz°bni, Travagin, Tomasi, Bres-Trevi V ™ Maso), Bastiani, Klanjšček, 59' nji®?; Tabai' Ci.rgerli, Andaloro (v Negro). Pelaschier, Cominici, Zoccn^1*?' Matuchina, Helmersen, zarolim °' Furlani (De Micheli), Maz- c*'S“‘rsiS5.„.. SftCEV, 200. ttio r„,. “J ~ Tokrat zares ne more-služiia t • si ie štandreška ekipa za-Dom več od končnega rezultata. PrvemtV0 V gotovo najslabši tekmi, ho j zaigrali povsem demotivira- ZaPorerin1a bi bili PrePričani, da dve zagotm,^ zmaEJi na tujem zadostujeta Ob tem b Še treti° Proti Portualeju. JuventmFa, prihaja na dan stara hiba skeoa mt' ie bila značilnost že lan-Na dn“ P1"1 predlanskega prvenstva, tovariči aČih tekmah imajo Tabaj in ko iar . yeč težav, kot na gostovanjih, razpolmL Pretežno v protinapadu, saj igro nemarnih Scev^11 “ “ Trenutek s srečanja med Juventlno Radenska ln Portualejem Tudi v nedeljo smo prisostvovali dokaj slabi igri na sredini igrišča, sicer rekli bi, da v tem primeru ni dobro delovala celotna ekipa. Čudi pa nas, da ekipa ni primerno reagirala niti po prvem prejetem zadetku, tako da lahko trdimo, da so štandreški igralci naleteli na »čuden« dan in upati je, da gre za prilično težavo. Kronika srečanja je dokaj skopa, tako da smo v prvem polčasu zabeležili le dve lepi priložnosti za gol. V 25. minuti je Chizzolini, ki je z glavo na črti gola odbil žogo, preprečil Portualeju gotov zadetek. Domači pa so bili nevarni v 45. minuti, ko je vratar dobro posegel in odbil Klanjščkovo žogo s prostega strela. V drugem delu gre beležiti samostojen prodor Klanjščka v 7. minuti. Škoda, da je žogo usmeril naravnost v vratarja. Okoli 15. minute pa je Portuale povedel. Fonda, ki je žogo dobil skoraj na polovici igrišča, je v samostojnem prodoru preigral štiri predstavnike Ju-ventine in nazadnje z diagonalnim strelom premagal še Andreolija. Prizadevanja Juventine Radenska, da bi izid srečanja izenačila, niso bila kdovekaj spodbudna, kar je odgovarjalo Portualeju, ki je 5 minut pred koncem podvojil. Trinajsto kolo v B skupini 1. AL je potrdilo vodilno vlogo San Canziana, ki je na domačih tleh premagal Sangi-orgino. Na drugo mesto je sam ostal Tamai, medtem ko se je Porcia morala zadovoljiti z remijem. Na dnu lestvice ni prišlo do psebnih sprememb, kar najbolj odgovarja štandreški Juventini. RUDI PAVŠIČ IZIDI 13. KOLA Fiumicello - Torviscosa 5:1 Cervignano - Porcia 1:1 Lauzacco - Corno 1:0 S. Canzian - Sangiorgina 2:1 Costalunga - Varmo 2:0 Tamai - Percoto 1:0 JUVENTINA - Portuale 0:2 Visinale - Cordenonese 0:0 LESTVICA LESTVICA S. Canzian 13 7 6 0 18: 8 20 Tamai 13 7 4 2 14: 7 18 Porcia 13 5 7 1 13: 7 17 Lauzacco 13 5 6 2 13:11 16 Costalunga 13 5 5 3 8: 4 15 Cervignano 13 4 7 2 11: 8 15 Fiumicello 13 4 5 4 21:16 13 Varmo 13 4 5 4 10:11 13 Portuale 13 3 7 3 9:11 13 Corno 13 3 6 4 11:11 12 Percoto 13 5 2 6 12:13 12 Sangiorgina 13 3 5 5 10:13 11 JUVENTINA 13 4 2 7 12:15 10 Torviscosa 13 2 6 5 11:19 10 Cordenonese 13 1 6 6 9:17 8 Visinale 13 0 5 8 3:14 5 PRIHODNJE KOLO Cervignano - Fiumicello, Lauzacco -Torviscosa, S. Canzian - Porcia, Costalunga - Corno, Tamai - Sangiorgina, JUVENTINA - Varmo, Cordenonese - Percoto, Visinale - Portuale. Moška C-2 liga Slogašica Martina Ukmar Goriška 01ympia, -ki je bila do 5. kola nepremagana, je po dveh zaporednih porazih sicer ohranila drugo mesto na začasnem vrstnem redu moške C-2 lige, vendar sta jo zdaj dohitela Meblo Imsa in videmski Volley Bali, a tudi ekipe z osmimi točkami, med katerimi je po treh zaporednih zmagah tudi Bor Cunja Avtoprevoz, zdaj niso več brez možnosti, da se potegujejo najmanj za drugo mesto, ki omogoča napredovanje v višjo ligo. Verjetno pa tudi prvo mesto, ki je zdaj trdno v rokah izkušenih odbojkarjev iz Sacileja, ni še povsem oddano. Po strmoglavem padcu 01ympie, ki je v soboto praktično dobro odigrala le prvi niz (dobila ga je, s 15:11), nato pa je vsega zbrala le 22 točk (15:7, 15:7, 15:8), je vse bolj jasno, da je razmerje sil v ligi nadvse izenačeno, če na primer vemo, da sta drugouvrščena Meblo Imsa in VBU že izgubila vsak po deset nizov, da o ostalih sploh ne govorimo. Obeta se torej izredno zanimivo prvenstvo, presenečenja pa se bodo nemara vrstila kot na tekočem traku. Povsem drugačna je slika ženske C-2 lige, v kateri se vse bolj v ospredje prebija Sloga Koimpex, ki je v soboto v Martignaccu dosegla svojo šesto zaporedno zmago, v teh tekmah pa je svojim nasprotnikom prepustila vsega le dva niza, se pravi celo enega manj kot vodilni Kennedy in dva manj od tržiškega Fincantierija, s katerim deli zdaj drugo mesto. Vse bolj se utrjuje že večkrat izrečena domneva, da te tri ekipe na poti k napredovanju ne bodo naletele na nobene ovire, čeprav se za zdaj odlično drži tudi združena ekipa Agorest, ki se je v srečanju s solidnim videmskim CUS brž oddolžila za hud spodrsljaj v Prati. Goričanke so v bistvu edina ekipa, ki še nekako drži stik IZIDI 7. KOLA Prata - Bor Cunja Avtoprevoz 2:3, Torriana Belca Gradišče - Meblo Imsa 2:3, 01ympia Gorica - Libertas Cima Truciolari Sacile 1:3, Libertas Turjak - Volley Pordenon 0:3, Intrepi-da Mariano - Vivil Villa Vicentina 1:3, Rozzol Trst - Volley Bali Videm 0:3, Fincantieri Crismare Tržič - Pav Remanzacco 2:3. Truciolari Oiympia GO Meblo Imsa Volley UD Bor Cunja Av. Volley PN Vivil Pav Remanzacco Crismare Tržič Prata Rozzol Trst Torriana Libertas Tur. Intrepida LESTVICA 7 7 21: 4 18: 6 17:10 16:10 14:11 13:10 13:11 15:13 16:15 13:17 11:16 11:18 3 :21 2 :21 PRIHODNJE KOLO (16. 12.) Meblo Imsa - Rozzol Trst, Bor Cunja Avtoprevoz - Torriana Gradišče, Volley Bali Videm - 01ympia Gorica, Libertas Cima Truciolari Sacile - Fincantieri Crismare Tržič, Vivil Villa Vicentina - Prata, Volley Pordenone -Intrepida Mariano, Pav Remanzacco -Libertas Turjak. Ženska C-2 liga IZIDI 7. KOLA Sokol Indules - Virtus Fontanaf-redda 3:0, Libertas Martignacco - Sloga Koimpex 0:3, Agorest Gorica -CUS Videm 3:0, Fincantieri Tržič -Prata 3:0, Pieris - Kennedy 0:3, Celima Maniago - Pav Natisoma 3:1, Ju-niors Casarsa - Torriana Gradišče 3:2. Kennedy Sloga Koimpex Fincantieri Agorest GO Sokol Indules Juniors Martignacco Torriana CUS Videm Celinia Prata Pav Natisonia Fontanafredda Pieris LESTVICA 7 7 0 21: 5 1 20: 5 1 19: 5 2 16: 8 3 14:12 3 15:13 4 14:12 4 15:15 13:14 10:15 9:14 5:18 4:18 0:21 PRIHODNJE KOLO (16. 12.) Sloga Koimpex - Agorest Gorica, Torriana Gradišče - Sokol Indules, Pav Natisonia - Juniors Casarsa, Ken-nedy - Celinia Maniago, Prata - Pieris, CUS Videm - Fincantieri Tržič, Virtus Fontanafredda - Libertas Martignacco. z vrhom. Toda za zasledovalce trojice vodilnih je v tej ligi vsak nepredviden poraz lahko usoden, zato bi lahko bil sobotni derbi med slogašicami in Go-ričankami na Opčinah verjetno že skoraj odločilnega pomena, vsekakor pa sila pomemben za obe šesterki. Res zelo zaskrbljujoča pa sta huda spodrsljaja obeh naših ženskih četrtoliga- V11. kolu košarkarskega prvenstva D lige Borovcem tokrat usoden slab met NERVESA - BOR RADENSKA 74:71 (33:35) BOR RADENSKA: Kovačič, Korošec 7 (3:4), Bajc, Kneipp 4 (2:2), Arena 11 (3:5), Pieri 25 (11:11), Blasina 10 (3:5), Smotlak, Persi 10 (4:6), Paulina 4 (2:2). TRI TOČKE: Pieri 2, Blasina 1. PON: Paulina (36), Persi (40). Borovci so v soboto v Nervesi zamudili lepo priložnost, da bi zapustili zadnje mesto na lestvici. Borovemu moštvu se je pridružil tudi veteran Bruno Kneipp, a s samo enim treningom ni mogel biti rešitev vseh težav, ki tarejo Žagarjeve varovance. Razlogov za sobotni poraz je več. Čeprav so naši dobro izvajali proste mete (in ne kot na prejšnji domači tekmi), so imeli v igri zelo slab odstotek (30 od sto). Domačini so to seveda izkoristili in v drugem polčasu igrali consko obrambo. Poleg tega je treba zabeležiti slab skok v napadu (le 7 odbitih žog na vsej tekmi). Premalo je bilo kolektivne igre, saj so naši dali samo dve asistenci. Borovci so sedaj vedno bolj osamljeni na dnu lestvice. V prihodnjem kolu se bodo doma pomerili z goriškim moštvom Arte, ki je tudi eden izmed konkurentov za obstanek v ligi. (U. A.) MINIBASKET TURNIR G. OBERSNEL POLET - UNIVERSITA POPOLARE 47:10 POLET: Milič 8, Brundula 4, Lakovič 10, Fonda 2, Rebecchi 8, Taučer 2, Hrovatin, Šturman 1, Corbatti 10, Kocjančič 2. Mladi Poletovi minikošarkarji so začeli nastope na turnirju G. Obersnel z nepričakovano, presenetljivo in visoko zmago proti ekipi Universita Popolare. Naši so bili v vseh četrtinah boljši tekmec, odločilno prednost pa so si priborili v tretji (15:2). Za to zmago je treba pohvaliti vse poletovce za požrtvovalnost in borbenost. V košarkarskem promocijskem prvenstvu Cicibonašem ni uspel drugi zaporedni poavig BARCOLANA - CICIBONA 75:74 (37:41) CICIBONA: Kovačič 13 (7:10), Perčič 10, Jogan 3 (1:2), Čebu-lec 1 (1:2), Smotlak 14 (4:8), Semen 8 (2:5), Furlan 4 (0:1), Cupin 14 (6:8), Gregori 7 (3:5), Lipollis. PM: 24:41. PON: Kovačič (31), Furlan (37). ON: Cicibona 39. Ciciboni ni uspel dodaten podvig po zmagi s Ferroviarijem, saj so naši s točko razlike izgubili proti kakovostni ekipi Barco-lane. Domačini, ki so tehnično nekoliko slabši od naših, so takoj ubrali pot prepira in izzivanja, kar se jim je v drugem delu tudi obrestovalo. Po izenačenem začetku so domačini vodili do 15. minute, nakar so plavi povedli celo za osem točk (v 19. minuti z 41:33). Med najboljšimi na igrišču sta bila Andrej Cupin (osem točk v šestih minutah) ter Adriano Kovačič (12 točk). Zal pa sta sodnika sodila zelo strogo in nekateri igralci so morali dalj časa sedeti zaradi prevelikega števila osebnih napak. V začetku drugega polčasa so naši zaigrali zelo dobro. Večkrat so povedli za 9-10 točk, vendar so domačini z dobro obrambo vse nadoknadili v 31. minuti. Odtlej je bila tekma izenačena in kljub občasno neverjetnim sodniškim odločitvam so naši vodili s točko prednosti v 39. minuti. Prav v zadnji minuti so bili domačini priseb-nejši, plavi pa so zadnjo priložnost za zmago za las zapravili pet sekund pred koncem. Presenetljivo dobro pa sta igrala Ivan Perčič in Igor Gregori. (V. Jogan) V nedeljo na dveh dirkah v ciklokrosu za Veliko nagrado Lonjerja Adriina prireditev uspela tako po udeležbi kot po kakovosti Ciklokros za veliko nagrado Lonjerja, ki ga je v nedeljo priredil Kolesarski klub Adria Rešim v okviru dirk za dodelitev Trofeje Al Fogolar, je odlično uspel, tako po udeležbi kot po kakovosti. Absolutna zmagovalca na obeh dirkah (mlajša kategorija in člani) sta Lo-renzo Fioravanzo in Gianni Giusep-pin, dva izmed protagonistov ciklok-rosa v letošnji sezoni. Nastopilo je več kot sedemdeset kolesarjev iz raznih krajev naše dežele in iz Veneta, množična pa je bila tudi udeležba iz Slovenije, od koder je KK Sava prispel s petnajstimi, Rog pa z desetimi udeleženci. Vsekakor sta bili obe dirki, mlajša je trajala 40, starejša pa 60 minut, izredno borbeni na naporni in tehnično selektivni progi, ki so jo začrtali lonjerski kolesarski delavci. Ekipno pa sta se na prvo mestu uvrstila kluba Sandrigo Šport in GS Pillon. S to manifestacijo je KK Adria Rešim zaključil letošnjo tekmovalno sezono, ki je bila tako s tekmovalne kot organizacijske plati izredno bogata, saj v zadnjih letih ni bilo še organiziranih toliko dirk, saj se je skupno predstavilo v Lonjerju na osmih tekmovanjih skoraj tisoč kolesarjev iz Italije, Jugoslavije, Avstrije, Nemčije, ZDA. REZULTATI JUNIORJI: 1. L. Fioravanzo (Sandrigo Šport) zmagovalec na prvi dirki; 2. M. Biasutti (Pedale Sanvitese); 3. D. Calligaro (AC Bujese); 4. F. Pila (KK Sava Kranj); 5. M. Petek (KD Rog Ljubljana). MLAJŠI MLADINCI: 1. L. Modane-se (Čušina San Polo), 2. Ž. Bajt (KK Sava Kranj), 3. A. Valvason (Bressa Salone da Franca), 4. R. Spanghero (GS Moratti), 5. A. Konc (KK Sava Kranj). STAREJŠI CIKLOAMATERJI: L G. Barattin (Comprex Cucine), 2. R. Sava (UC Cividalesi), 3. V. Zoppas (Com-prex Čušine), 4. D. Mrangone (F.lli Vi- cenzutto), 5. A. Fioravanzo (Sandrigo Šport). ČLANI: G. Giuseppin (GS Pillon) zmagovalec na drugi dirki, 2. S. Del Bianco (Salone de Franca), 3. F. Zoppas (Centro Scarpa Sonego), 4. G. Za-natta (H2G Zampronio), 5. A. Pagon (KK Sava Kranj). MLAJŠI CIKLOAMATERJI: 1. M. Bon (UC Cividalesi), 2. L. Canal (GS Comprex), 3. M. di Bidino (F.lli Vicen-zutto), 4. R. Valerio (Pedale Sanvitese), 5. C. Vincenzutto (F.lli Vicenzutto), 10. David Lenisa (KK Adria). R. PEČAR V organizaciji ŠZ Bor V četrtek zanimiva gimnastična prireditev Gimnastični odsek ŠZ Bor bo priredil v četrtek, 14. t. m., zanimivo gimnastično prireditev. V ekshibicijskem, netekmovalnem nastopu se bodo namreč pomerile med seboj telovadke petih društev, in sicer Partizana Narodni dom in Partizana Moste iz Ljubljane, Ginnastice Udinese, Ginnastice Triestine in Bora. V kategoriji mlajših in starejših naraščajnic, oz. pionirk, bo nastopilo skupno 23 telovadk v špor-tno-ritmični gimnastiki. Prikazale bodo vaje z raznimi orodji. Ker bo med njimi tudi nekaj res odličnih telovadk, zlasti iz Slovenije, se obeta lep športni užitek. Obenem pa bo to za nekatere Borove telovadke (letnika 1980 in 1981) prvi uradni nastop pred občinstvom, kajti v društvu prihaja do menjave generacije tekmovalk in bo torej to za strokovno vodstvo pomemben test. Med pripravami na nastop je bilo videti, da je v novem rodu Borovih tekmovalk nekaj nadarjenih deklic, ki bodo lahko v doglednem času dobro nadomestile prejšnjo uspešno generacijo, (-boj-) Na šahovskem turnirju premoč Barkovljanov Letošnji šahovski turnir, ki ga je organizirala Športna šola Trst v okviru osnovnošolske olimpiade, se je končal po predvidevanjih: barkovljanski učenci so se predstavili kot izredno močna ekipa, ki je v prvo šesterico uvrstila kar štiri svoje predstavnike. Pri tem pa ji je le za las ušlo tudi prvo mesto med posamezniki, kajti če ne bi Mikulus prepustil zmagovalcu turnirja Gerdolu pol točke, bi bil uspeh še večji. Tako pa je Igor Gerdol od Sv. Ane pripravil lepo presenečenje, saj je remiziral le v prej omenjeni partiji, vse ostale pa je dobil. Končna lestvica je taka: 1. Igor Gerdol (G-S) 8,5 točke, 2. Francesco Viviani in Tilen Tavčar (oba FIN) 7, 4. Mikulus in B. Stefanovič (oba FIN) ter Tomaselli (RIB) 6,5, 7. Božič (G-S) 6, 8. Debeliš in Stibiel (oba G-S), Stefančič (RIB) in Štokelj (BJ) 5,5, 12. Chiarle in Pertot (oba FIN) ter Perosa (RIB) 5, 15. Rebernak, Starec in Hrovatin (vsi FIN), Žiberna JG-S), F. Mezgec (RIB) ter Bogateč (ZUP) 4,5, 2J. Cossutta in Siega (oba BJ), Repini (ŽUP), Brecelj (FIN) in Bosari (ŠIR) 4, 26. M, Viviani, Del Linz in Locasto (vsi FIN), Pavlica, Sancin in Rogelja (vsi ŽUP) ter Montin (BJ) 3,5, 33. Babuder, Bajc in Giugovaz (vsi ŽUP), Furlani in Žnidaršič (oba BJ) 3, 38. K. Mezgec in Jančar (oba RIB), Verri (BJ) 2,5, 41. M. Stefanovič (FIN) 2, 42. Sadlowski (RIB) 1,5, 43. Balde, Metlika, Carbonini, Flo-ridan in Strani (vsi ŽUP) 1, 48. Pegan (ŽUP) 0,5, ter 49. Požar (BJ) 0 točk. Naslednja panoga, ki bo na vrsti v okviru osnovnošolske olimpiade, bo igra med dvema ognjema, prvo kolo pa bo na sporedu 13. januarja, (-boj-) Na sliki (foto Magajna): s šahovskega turnirja na »Prvem maju«. V deželnih odbojkarskih ligah se zdaj tudi Olympia utaplja v povprečnost, toda V ospredje se vse bolj prebija Sloga Koimpex Ženska D liga IZIDI 7. KOLA Breg Agrar - Aguila Spilimberghe-se 1:3, Kontovel Electronic Shop -Danone Rivignano 1:3, Lavoratore Fi-era Martignacco - Gammalegno Cec-chini Pocenia 3:2, San Luigi Gorica -ASFJR Čedad 1:3, Promovolley P°r' denon - Al Fungo Humin 3:1, Virtus Trst - San Giorgio Porcia 2:3, CSI Banca Popolare Centa - DLF Trst 3:0. LESTVICA PromovoIley PN 7 7 Banca Pop. 7 6 DLF Trst 7 6 ASFJR Čedad 7 5 Gammalegno 7 4 Rivignano 7 4 Al Fungo Humin 7 3 Virtus TS 7 3 Martignacco 7 3 Kontovel ES 7 2 San Luigi GO 7 2 San Giorgio 7 2 Breg Agrar 7 1 Spilimberghese 7 1 0 21: 2 14 1 19: 6 12 1 18: 8 12 2 17: 9 10 3 15:14 8 3 15:14 8 4 15:13 6 4 14:16 6 4 14:17 6 5 9:15 4 5 9:18 4 5 8:19 4 6 8:19 2 6 7:19 2 PRIHODNJE KOLO (16. 12.) Aguila Spilimberghese - Kontovel Electronic Shop, San Giorgio Porcia - Breg Agrar, Danone Rivignano -CSI Banca Popolare Centa, AL Fungo Humin - Virtus Trst, ASFJR Čedad -Promovolley Pordenon, Gammalegno Cecchini - San Luigi Gorica, t DLF Trst - Lavoratore Fiera Martignacco. šev, ki sta se zdaj res znašla v kalnih vodah dna lestvice. Hujši je povsem nepričakovan poraz Brežank proti Spi-limbergheseju, ki je bil še brez točk in v Dolini res ni pokazal nič posebnega. Kušarje ve varovanke so si zdaj zapravile vso materialno in psihološko prednost, ki sta izhajali iz zmage prejšnjega kola v Pocenii. Tudi Kontovelke zgubljajo točke P° nepotrebnem, a še slabše je to, da zdaj (po razmeroma obetavnem začetku sezone) tudi igrajo slabo, čeprav zaenkrat Drasičeva dekleta vsaj v spopa' dih z najslabšimi niso odpovedala' Obe naši šesterki čaka v prihodnjem kolu nov neposreden dvoboj za obstanek in upati je, da bo razplet ugodnejši- košarkarska prvenstva J MOŠKA D LIGA IZIDI 11. KOLA Ponte di Piave - S. Daniele 75:103 Roncade - Ardita 84:76 POM - Latisana 83:76 Virtus UD - Sacile 75:73 Tecnoluce - Mogliano 76:81 Nervesa - BOR RADENSKA 74:71 Arte - Intermuggia 93:85 Santos - In ter 1904 90:86 912:751 20 958:906 20 956:872 18 986:920 16 877:896 12 874:829 10 900:894 10 869:870 10 950:965 10 888:915 10 776:822 10 894:930 8 820:912 8 830:848 6 892:951 6 838:939 2 PRIHODNJE KOLO BOR RADENSKA - Arte; Intermuggia - Santos; Ponte di Piave - Virtus UD; Latisana - Roncade; Ardita Mogliano; POM Tržič - Sacile; Nervesa - San Daniele. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Na Goriškem IZIDI 5. KOLA LESTVICA Virtus UD 11 10 1 Roncade 11 10 1 Mogliano 11 9 2 San Daniele 11 8 3 POM Tržič 11 6 5 Inter 1904 11 5 6 Tecnoluce 11 5 6 Sacile 11 5 6 Intermuggia 11 5 6 Santos 11 5 6 Latisana 11 5 6 Ardita 11 4 7 Arte 11 4 7 Nervesa 11 3 8 Ponte di Piave 11 3 8 BOR RADENSKA 11 1 10 Edera - Grado n.o* Del D6 - Igc Staranzano 78:9° Petrollfera - Corridoni Alba - Senators 88:0° Dom Gometal - Asguini 0.O* LESTVICA Igc Alba 5 5 5 0 4 1 458:399 398:348 8 Petrollfera 4 3 1 342:323 4 11 Lume 3 2 1 294:291 * Primis 4 2 2 304:293 * Del Dd 4 2 2 318:310 * Grado 4 1 3 297:318 1 Dom Gometal 4 1 3 287:320 * Senators 5 1 4 373:421 * Asguini 4 0 4 282:340 PRIHODNJE KOLO (16. 12.) Grado - Del D6, Senators - As^nnm Petrollfera - Primis, II Lume - .g Gometal (16. 12 v Redipuglii »D uri), Igc Staranzano - Alba. Na Tržaškem IZIDI 6. KOLA KONTOVEL - Fiamma Barcolana - CICIBONA Ferroviario - St. Azzurra Radioguattro - Lav. Porto Libertas - Scoglietto CGI Milje - CUS Trst LESTVICA l2 CGI Milje 6 6 0 587:42 „ KONTOVEL 6 5 1 520«* 10 6 5 i 494:469 „ 103:74 75:74 87:72 97:80 75:83 86:78 Scoglietto CICIBONA Libertas St. Azzurra 6 Radioguattro CUS Trst 8 5 3 2 388:343 4 Ferroviario o a j. ""'ittO Barcolana 6 4 2 44jj^ 8 352:390 5 2 4 40V454 • 5 1 4 395:421 % 6 1 5 367:427 J Fiamma 5 14 'j'jžs42 Lav. Porto 6 15 44 PRIHODNJE KOLO (16. IN 17 && KONTOVEL - Radioguattro, p„r-BONA - Fiamma; Lavoratori o Lj„ to - Barcolana; Stella Azzu £ijS bertas; Scoglietto - CGI Mi Trst - Ferroviario. V trinajstem kolu 2. nogometne amaterske lige (skupina E) Dobra igra in štiri točke za naše enajsterice TERZO - PRIMORJE 0:1 (0:0) STRELEC: v 78. min. De Marco. PRIMORJE: C. Savarin, Luxa, Mila-ni, Pipan, Antoni, M. Savarin, Livan (v 52. min. Štoka), Krevatin, Verrillo, De Marco, (v 78. min. Mosetti), Sullini. Prosečanom je uspelo že drugič zaporedoma zmagati. Nasprotno od prejšnje nedelje, pa so tokrat povsem nadigrali nasprotnika, zadeli dvakrat vratnico in končno zasluženo povedli 12 minut pred koncem. Tudi igra je Mia nekoliko boljša od zadnjih tekem: v napadu sta bila Sullini in predvsem Marco vedno nevarna za obrambo domačinov. Slednji so pokazali skromno igro v obrambi in na sredini igršča in le v napadu so pokazali kaj boljše-9a, čeprav je Savarin imel res malo dela. V prvem polčasu so gostje že od zadetka imeli terensko premoč in uveljavili so bolj hitro igro, predvsem na sredini igrišča, kjer je Antoni uspešno vodil ekipo. Prav nad Antonijem je bilo v tem delu storjenih precej prekrškov, ki so onemogočili veznemu ig-ralcu nekaj nevarnih prodorov. Prvi nevarni strel na vrata je tako dal De Marco, ki je po spretni podaji Sullinija lz Prostega strela, z močnim strelom Presenetil vratarja in zadel vratnico. Nekaj minut zatem so domačini izved-1 verjetno najbolj nevarno akcijo cele iekme, ko je srednji napadalec po Predložku iz desnega krila in iz dobrega položaja, streljal mimo vrat. V drugem polčasu so rdeče-rumeni igrali bolj odločno in potisnili domačine v njihovo polovico igrišča. Po nekaj netočnih prostih strelov in nezaključenih akcijah, je Sullini v protinapadu lepo podal do De Marca, a njegov strel je spet odbila vratnica. V najboljšem trenutku za Primorje je sodnik prenagljeno izključil Milanija, ki se je pritoževal nad neko dvomljivo odločitvijo. Kljub tej izgubi so gostje le nekaj minut kasneje povedli z De Marcom po podaji Sullinija v podobnem protinapadu, ko je zadel vratnico. V isti akciji se je napadalec Primorja poškodoval, njegovo mesto pa je prevzel Mosetti in gostom je uspelo zdržati do konca ter osvojiti obe točki. Ob zmagi pa je najbolj spodbudljivo dejstvo, da sta napadalca Sullini in De Marco bila tokrat res odločilna in tudi Mosetti v času, ko je bil na igrišču, je opravil dobro svojo nalogo. Naj omenimo še nekaj, ki na žalost nima opravka z nogometom. Dejstvo je, da je po golu Primorja in predvsem po koncu tekme, prišlo do prepira med igralci obeh ekip, predvsem po zaslugi domačinov, ki so začeli zmerjati Prosečane, katerih sicer pretirana reakcija vseeno ni opravičljiva. (Š. M.) ZARJA - RUDA 1:0 (0:0) STRELEC: Egon Fonda v 49. min. ZARJA: Kočevar, Gregorič, Samec, Antonič, Damjan Fonda, Egon Fonda (v 81. min. Zeugna), Kalc, Borelli, Tog-netti, Auber, Franza (v 88. min. Rojac). Zarja je v nedeljo kljub polarnemu vetru in renomiranemu nasprotniku prepričljivo zmagala. Burja je tudi tokrat bila glavni protagonist tekme, saj je s silovitimi sunki pogojevala vsako akcijo. Zarjani so se takim vremenskim pogojem uspešno prilagodili in bili skoraj skozi vso tekmo boljši od gostov. Prvi polčas so Bazovci igrali proti burji in se zelo uspešno branili že na sredini igrišča in s hitrimi protinapadi poskušali presenetiti goste. To bi jim lahko tudi uspelo s Tognettijem, toda njegov strel z glavo je vratar ubranil. Ruda pa je kmalu nato imela lepo priložnost, da povede, ko se je njen napadalec znašel sam pred Kočevarjem. Le-ta pa je z drznim posegom rešil lastna vrata. Do konca polčasa pa nismo zasledili resnejših priložnosti. V drugem delu je Zarja že v 49. min. povedla s slikovitim golom z glavo Egona Fonde po krasni podaji Auber-ja. Gol ni vplival blagodejno na Zarja-ne, saj so se nesmiselno pomaknili v obrambo in po nepotrebnem tvegali, da prejmejo gol. Toda Kočevar in Damjan Fonda, ki sta bila poleg Kalca med boljšimi na igrišču, sta bila vedno na pravem mestu. (Big) AOUILEA - VESNA 1:0 (0:0) STRELEC: V 87. min. Parise. VESNA: Negrini, Niko Sedmak, Ri-dolfo, Papini, Rados, Leonardi, Roberto Candotti, (v 45. min. Diego Sedmak), Barilla, Pisani, Naldi, (v 75. min. Ravalico), Picchieri. Vesna se je iz gostovanja iz Ogleja vrnila brez točk in to predvsem po zaslugi sodnika, ki je hudo oškodoval kriško enajsterico. Tekla je 87. minuta, ko je sodnik dosodil dvomljivi prosti strel v korist domačinov. Sodnik žvižga, akcija steče in žoga konča mimo vrat. Takoj nato pa sodnik zahteva ponovitev prostega strela. Vsa ugovarjanja in protesti igralcev in trenerja ne zaležejo in tako pride do nezasluženega zadetka. V 89. min., po hitrem protinapadu Vesne se igralec Ogleja dotika žoge z roko v samem kazenskem prostoru in seveda ni za sodnika prišlo do nobenega prekrška. Glavno besedo na tej tekmi je imel sodnik. Dogodki na igrišču pa so pokazali, da bi bil pravi rezultat za obe ekipi remi. Prvi polčas je začel za Oglej v rahli prednosti, a postopoma se je Vesna začela organizirati in s hitrimi protinapadi Roberta Candottija, spravila v težave domačo obrambo. V drugem delu igre je stopil na igrišče Diego Sedmak, ki je zelo poživil napad Vesne, a je v 80. min. zapravil gol. Ekipi sta ves drugi del igre igrali predvsem na sredini in izmenoma s hitrimi protinapadi ogrožali vratarja. Omeniti je treba, da se je v 75. min. ponovno poškodoval Naldi, kar kaže, da se kriških igralcev drži smola v letošnjem prvenstvu. V tej tekmi so se vsi igralci izkazali, vendar je tiha želja vseh kriških navijačev, da bi se ponovno vrnil Kostnap-fel. (P) V nedeljskem 11. kolu v 3. amaterski ligi (skupini I in L) Visoka zmaga doberdobske Mladosti, solidna igra Gaje SKUPINA I Mladost - begliano 5:i (2:0) STRELCI: Argentin (2), Devetta in Košič (2). MLADOST: Baldan, Černič, Zavad-av, Devetak, Falcicchia, Caleo (v 46' Košič), Devetta, Marušič, Kobal, Frančič, Argentin. d vrsta je v nedeljo zaigrala □ motivirano in povsem nadigrala . egliano. Že od vsega začetka je bilo , Sn°. kako se bo tekma razvila, saj so °mači dosegli prednost že po 4. mi-Utah igre. Begliano ni imel zadosti r'°či, da bi kljuboval razigranim Do-erdobcem, ki so polčas sklenili z zadkom Devette. nadaljevanju igre je bila premoč •/Nadosti še večja, tako da je nasproti , a obramba imela veliko dela in več-fat se je rešila tudi s kančkom sreče. iu° temu pa je vratar Begliana mo-1 Petkrat pobrati žogo iz mreže (I. L.) MEDEa - SOVODNJE ^TRELEC: Vecchiet. SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Tomšič: v6Vduk\ Čnernigt0J’ aM' Fajt' .‘ bic, Vecchiet, Bicciato, Acconcia. jjj v srečanju, ki je že odločalo o sa-„ ® napredovanju, je sovodenjska §j aJsterica poražena zapustila igrišče, p