Leto LX Poštnina plačana » gotovitil. V Ljubljani, v četrtek 2-i. novembra t<)~2 Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Stev. 270 CViu« l Din VEN. Telefoni aredništva: dnevna služba 2— nočna 2»%, ia 205« Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniki <*>k. račun: Ljubljana št. 10 650 in 10.149 za inserate; Sarajevo štv. 750i Zagreb štv. 39.011, Pragu-Du naj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2W3 Parlamentarna ali diktatorska vlada v Nemčiji HITLER - OMAGAL Zadnje vesli Torej diktatura Berlin, 21. novembra. Zgodovina je polna protislovij, a redko bomo naleteli na položaj, ki vsebuje toliko ironije kakor kandidatura Adolfa Hitlerja, bivšega pleskarja, rodom iz Braunaua ob Innu, za kanclerski sedež železnega kanclerja Nemčije von Bigmarcka. Oni, ki je deset let sejal sovraštvo proti politlinim strankam in z nasiljem pobijal ali smešil parlamentarno demokracijo ter uspel dvigniti velikanske mase nemškega naroda proti ustavni demokraciji, hoče sedaj, ko je prišel na višek svoje moči, braniti politične stranke, jiarlament in demokracijo proti diktatorski vladi, ki v parlamentu nima niti sence političnih pristašev. Kako se je predsednik — maršal Hindenburg — mogel odločiti, da v smislu parlamentarnih običajev in gotovo v nasj>rotju s svojimi lastnimi simpatijami jiozove Hitlerja, da sestavi parlamentarno vlado! Tistega Hitlerja, katerega je v sedaj ie zgodovinski avdienci dne 13. avgusta odslovil v petih minutah ter se vrhu tega še izrazil, da bi mu poveril kvečjemu kakšno ministrstvo za pošto in telegraf. Iz tega bi človek sklepal, da pri maršalu Hin-donburgu osebno mnenje in osebne simpatije ne odločujejo v državnih poslih. Leta 1918 j<» iz c<*ar-»koga maršala postal maršal republike brez dvoma ne iz notranjega prepričanja, ker on je ostal v srcu monarhist, ampak iz razlogov vesti, ki mu je nalagala druge, višje dolžnosti napram narodu in domovini. V današnji notranjepolitični krizi je Hindenburg kot vojak in aristokrat pristaš avtoritativne vlade. Ce bi odločole njegove simpatije, bi ne bilo »reba nobenega parlamenta, zadostovala bi močna, dobro organizirana vojska. Toda klic vesti mu narekuje, da ni bi! poklican na najvišje m možnost, da se pod vodstvom llindciiburga srdaj laliko začno pogajanja z drugimi strankami, ki bi prišle v poštev za to, da bi v državnem zboru lolerirale pre/idijalno vlado. Hindenburg bo na to pismo brez dvoma s.uno ugotovil, da jo Hitler odklonil misijo, ki mu jo je na podlagi ustave ponudil, ter bo izvajal posle lice s tem, da bo Imenoval novo avtoritativno vlado katere šel bo |>o vsej priliki Papen. Prva a statistika Berlin, 23 nov. Policija e -nori iidala «tati»ti ko o spopadih, ki s« godili . IVisiji , „ ,,(,.„, hru. Skupna je prUlo do 304 na* In i h nastopov. pri čemer so rarga eiov,l« ubili, »i* ;l;l jih raM,|j Preiskav« jr dognala, du je i U'J pr.. erili ail-o vo ru osi na strani koinuiiis o». v M) primerih .„ bili povsror lelji iiu jdi-iilat nacionalni .urialUli. v 21 primerili pa ......... d> iiiiiknii. Za ostale -p« pade «e odgovoru. -t m ,1,1., umNnko doiciiati. Prelom med Romunijo m t» r«* C K j. Titu eseu razložil parlameniu potek in konec pc;r • it ® «t n .-. . rjf , a/ 2 d 3 . ---O« tliu zdijo dobri, ampak da sledi smernicam, ki mu jih v okviru ustave daje ljudstvo. Razvoj političnih dogodkov v Nemčiji je pokazal dosti jasno, da »e avtoritativna vlada proti volji političnih strank, katere je izvolil narpd. kratkomalo ne da več vzdržati, razen seveda, ako bi se prekoračila ustava. Toda ustava je najsvetejša stvar v političnem življenju narodov in če se niti ona ue sjKištuje več niti od onih. ki so poklicani, da jo varujejo, potem se temelji države rušijo. Maršal Hindenburg je gotovo pod težo teh dolžnosti pozabil na svoja osebna nagnenja in v dobi velikih preizkušenj ostal čuvar istave in tako zvesti služitelj ljudske volje. Kam bo vodil razvoj, trenutno še ne vemo. Hindenburg je storil vse. da bi Hitlerju onemogočil vsako avanturo in da bi brez garancij izročil nemški narod v roke pokreta, ki je komaj še včeraj preklinjal ustavo, demokracijo in demokratične ustanove. Vprašanje pa ostane vendar le odprlo, če bo Hitler v stanu zbrati parlamentarno večino in tako omogočiti, da bo Nemčija vladana jk> parlamentarni vladi in ne po diktatorskem 8 I«. Kajli sicer bi se ne splačalo men>li Papena za Hitlerja! Ce bi se pa šefu nacionalnosocialistov |>osre-Čilo pridobiti katoliške stranke za sodelovanje jm>-lem pa nastane usidepolno vprašanje, kako do-go m kako daleč bosta ta dva svetovna nazora mogla •ploh hoditi skupaj. Ako Hitler ostane pri tem. kar je deset lel pridigal po Nemčiji, potem bo skupna pol zelo kratka. Potem mora centruin |>roč od nje ga, če jia ublaži svoj program, ga bodo zapustili njegovi pristaši. In kaj naj sledi poleni? Jasnega, enostavnega izhoda iz sedanjega političnega položaja torej ni. Zdi se. kakjr da bi stranke imele še enkrat priliko, da pokažejo svojo delazmožuost. Vse zapreke »o od strani predsednika vlade odstranjene, pot je svobodna. Ako se stranke tu li topot ne bodo zedinile na parlamentarni vt-čini. ali naj se še verjame, da je ljudska volja zatožna vladali? Diktatura je potem pred durmi. Zato bi bilo mnogo bolje, da zasede Hitler fotelj kanclerja lilsmarcka in da dokaže, da njegovo no-sel mje desetletno delo ni bilo demagogija, ampak priprava na konstruktivno delo za dobrobit naroda ia države. Centruin s svojimi dragocenimi Izkustvi J' edini, ki bi tega otroka znal pravilno nadzirati in tudi pravočasno znal režim hltlerjanstva pre-k niti. Fe bi bila nevarnost, da žene državo v propast. SR razorožu'e Praga. 23. nov. i. Češkoslovaška armada se bo zaradi varčevanja reorganizirala in bo zmanjšana na 30 efektivnih polkov. Tudi druge vrste orožja bodo znižane, vpostavljena pa bo nova kombinirana konjiška brigada, ki bo sestavljena iz treli polkov konjiče, enega bataljona kolesarjev, ene baterije lahkega konjiškega topništva, ene baterije možnarjev, ene čete oklopnih avtomobilov in ene čete motociklistov. Pehotne brigade bodo ukinjene. Zooet Gandi Bcmbay, 23. nov. ž. Gandi je poslal »Timesu jf India*, pismo, v katerem odločno demantira vesti. da je sklenil vse svoje življenje posvetiti borbi za izenačenje tlačenih kast. Oandi v tem pismu naglaša, da ga hočejo na ta način prisiliti, da se odreče politiki. Oandi je izjavil nadalje, da bo 5c naprej deloval ter da sc bo zlasti boril za ena-koj>ravnost Indiie. Bukareita, 23. novembra, tj Zunanji minister Titulescu je danes na seii poslanike zbornice poročal o rusko-romunskih pogajanjih za pogodbo o nenapadaniu. Titulescu je izjavil, da sta vlada ia vs« dežela za zopetno obnovo dobr h odnoiaiev z Rusijo. Ko js on prevzel zunanje ministrstvo, mo se ie vršila pogajanja z Rusijo, katera ie on moral potem nadaljevati. Dne 29. aprila so na seji ministrskega »veta sestavili besedilo pogodbe o nenapadanju. Ministrski »vet j« pn tem tklenil, da ae , ima v ti. 1 izpremeniti beseda »s« obvežeta. v be- tične ustave. Ne, da ur.^ničuje načrte, ki se mu l.A " el" » .,« obv.žeta. v be- dijo dobri, ampak da sledi samicam', S 1 jih i HZJL 'Ji. « •Ugotavlja te, da se pogodbeni stranki odrekuleta vojnim napadom in nasilnosti. Dclje se ie besedilo i/premenilo v fiL 4. v katerem se jc zahtevalo, da mora hiti čl. 4 romuntko-ruake pogodbe ravno t.k i, .l— i-, ,.----..vv ■«••»•. »• ■«»! iums , nsiittr iporottl tov e t ii.kad°:: V, T' *» — m pr,stavi, tavlja, da ie z novo pogo !bo potruieio vir prejšnje obveznosti Poljske V besedilu za Romunijo, kakor ga jc predlagala Rusija, se nahaja dostavek. ki meri na to, da se onemogočijo gotove rat f ka-cije. pri katerih je Romun ja interesirsna Razen tega je Titulescu govoril tudi o pojpisanem protokolu. ki ga je sestavil Maniu. V tem protokolu zamera ruska vlada odločno. znati obstoj diierenc. Dne JO. oktobra i« francoski poslanik v Kukarelti sporočil Titu'escu, da je sovjetski zastopnik v I'ar:zo proiil Irancoskck* zu-nsnjei« m nistra, naj sc inlorm ra o namerah romunske vlade glede obnovitve podaja Sovje-jki zastopnik v Parilu mu je pri tem omenil, da sovjetska vlada biezpogojno zahteva, da tc pristavi beseda .obstoječa, in da smatra besedilo, katero jc določil louunkki pooblaščence Cadcr« r pogajanjih, kateia jc vodd, za koncnoveljavno. litulescu i« I. novembra odgovoril z daljšo noto v kateri zahteva, naj s« Rusija odreče besedi -obstoječa«, da i« Cadere sicer imel pravico pogajati sc in podpisati d. .vor *d referendum, d« pa i« ni prav ničesar podpisal. Dne 3. novembra ie irancoiki zunaoi. m>n «twr »poročil tov c sUemu zada hoče Romunija obnoviti direktne razgovor« z Rusijo, toda n« drugi podlagi, kakor si jo želi Rusija Sovjetski za»topnik je odgovoril, da bo odgovor Romunije poslal v Mo«kvo Dne JO. novembra j« irancoski poslanik v Bu-kiMdtu »poreč ! kon'nove,|arni odgovor Rut'l«. po katerem Rusija brezcognjno Vtltafa pri izrazu -ob-a. .. a . . l . ---------------------»toječa sporna vpraša- ia«. RatMa dovo bilc Romun!ll sed e. z ,,CcHr "r,n" Vpr'S'ni" ,ebe- 1 rok ltirih >«' na dan sMcna .. S tem bi morala Romunija pri- 1 Irancosko-rusk« pogodb, o nenapadanju da « more pakt p.jdpu>«ti t za<«li«.uiuii izprirotiabami. — Z ozir na ua ta tlvaru polo«/, m imel Tiiulenca noben« druKe možnosti, kakor zavrnili ruski predlog. Tudi se tij-n m >tt!e vriili n>b«na n.ida'jna po-ga tnja več, ker j« Rusija »»trejaV tri sv«,|«m sla* liiču. Romun ia te bo v »vejih o 'm.Jaj h nasproti Pu«l|l v bodoče držala jamo a loriuulo B. t id-Kellogovega pa! ta. Na koncu jc TituUsca naglasll le lojalnost loijake io Franc jc pri pogajanjih i Po-tiunijo io p rotil IrancosKo vlado, naj tudi brez Ko-mun-|e podpite pogodbo o nenapadanju z Rusijo. Po govoru Titulescu« to vti voditelji strank brez izjem« odobrili postopan e romunske v|«4,. ler to ruski predlogi nesprejemljivi. Po*'sUa poJp srtVa pakt Motkva, 23. novembra, tg Pol|sko-rutko pogodbo o raziodfičn tU podoiteia v Moskvi v zuna-njem mi istrstvu Lltvinov in pollskl poslanik Patck. Ta pogodba tc pre:Nid^va v pogodbi o nenapada-o.u. Bila je podpisana danes očividno v namena da te obe pogodbi rat;l cirata ikupno, obenem pa ima Poliska gotovo tudi ic postranski -amen opo-zor.ti Romunijo, da to vsa predhodna vpraAaij, s: daj z ratifikacijo odpravljena. Ameriharicf zahtevajo: New York, 23. novembra, tg. Po dveumem razgovoru s,a se lazila Hoover in Koosevclt z rezultatom, da je za v.adno pol tiko za prihodnji čas odgovoie.n samo Hcovtr. V d p.omitskih krogih je radi takega konca se^;acka nas.alo tazo^aianje kljub temu, da ni (>IIo priča ovali, da bi Koosevvdt prostovoljno sani zagazil v dotedanjo pol tiko gle bo Hoover pristavil, da želi Amerika revizijska po-gajanja, tako da se bo do prihodnjega zapadlega plačila v juniju 1933 razčistil položaj. Cuje s", da bo Hoover na današnji konferenci z voditelji kongresa brezobzirno napadel šoviniste . r » ....... 'J' " "r.1 —' uiezorairno napauei šoviniste. de mcdnarodn.h dolgov m mora! Se potem biti so- « ki bi bili proti reviziji Zaupno bo izjavil, da je ndoovnrpn m.. — F: i: l— 11... ___: _ i_ ______« odgovoren za nadaljno politiko Hcovcrja, katera sc jc ravno glede mednarodnih dolgov zelo kompromitirala pri kongresu. Roosevelt. ki je danes odpotoval v Vt arm-springs v Georgiji, da se tam zdravi, bo imel se-daj čas, posvetovali se z voditelji demokratov o revizijskem programu. Roosevelt želi. da bi se ustanovila posebna komisija za pogajanja s posameznimi državami-dolžnicami. Po najbol Jih mlor-inacijah vaše;;a dopisnika je Roesevelt prepr.čan, da redukcija dolgov sama ne zadoiča in da mora Amerika za vsako ugodnost v plačevanju dolgov otvonti svoje trgovinske kanale. Pri tem bo igralo važno vlogo tudi zavarovanje prostega ameriškega zlata. Roosevelt smatra evropske dolgove za velik trgovinski aktivum. Hoover pa bo itrel sednj nehvaležno nalogo, da izbojuje s kongresom vprašanje o decemberskih plač lili. Ker je njegova konferenca z Rooseveltom ostala brezuspeina, je skoro brezupio misliti na to, da bi sedanji kongres podaljšal moratorij. Hoover bo še danes vprašal voditelje kongresa, ah bi bilo eventualno sprejeti stvarne dajatve namesto denarnih plačil, pričakovati pa mora defi-nitivni: ne, tako da ne bo ostalo nič drugega, ka- kor reči dolžnicam na najprijaznejši način da jc Ivo nnsl' !^ ^' ° 1r,p0r° aI SC" odločitev pri kongresu in da ie deccmbersko pla- IT P°S"n;, ko"'sl'cProučevanje vojn.h dol- čilo zaželjeno, In da se bo celotno vprašanje glede Svih hL"v f r 'do1" dolgov začelo obravnavati j r Hoover 'c T oficlelnl izjavi izrazd, da na- Novvvork •>-< „„v i„ u „ dnl'r'a !<• o vpra?a-;u vojnih dolgov ne bi velt sn, ei I Lmelie . , 'ZWW>r R"'°S"- P0men la' ^ Amerika popušča svofe stališče v tem S M 7o zg^n S In r ^ ii' mg°VOr- ki J° ,VpralflPju- F° »Novem osebne.' mnenju naj bi laJ;",_d0...-!^i7'h ,JU,r!",J'h Roosevelt jin, je kongres sestavi! posebno ! orisi jo, ki naj bi raz- Ifesofuere š?iofot>s^e ho^leroncc Kaiohski episkopal v Jugoslaviji, zbran me-s«a novembra na svojih letnih konferencah, je nagi.,šal. da pr« kratki čas ne dovoljuje kongresu ',r,'r,'!,al cerkvene adm.nislralivue posle m odločiti gie.le decembrskega plačila Obenem rw c"K^'io-P"li"cna vprašanja. Po vsestranskem ra/- bo Hoover nriatavil. ,1» *..li A„i..riL.. i....... 1 Pravitan|u slcrjeni »o vrio va/ni sklepi m med ostalim i/dane so sledcee resolucijc: I. Lpiskopat najodločneje protestira proti nekulturnim napadom, ki jih s.strmančno i/vajajo nenriialeljt cerkvc in nekateri pripadniki nekatoii-| ške veroizpovedi na vrhovnega poglavarja kalo- rfrkv<'' sve,fg;' Očeta papeža, in na katoliške svetinje. 7. Katoliški episkopal priporoča duhovnikom in vernikom karitalivno akcijo, da se najrevnejši naš. bratje v tej prete/ki dob. gospodarske krize oskrbe i. najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami v /nilskih mesecih. Posebno pažojo obračamo na naše izseljenike. ki živijo v težkih materijelnih prilikah. Istotako obračamo pažnjo tudi na one siromašne državljane obojega spola, ki radi pomanjkanja in bede iščejo zaslu/ka izven domačega ognjišča. Vsi ti zasluzijo pažnjo. ker so radi pretežkih prilik svojega življenja i/postavljeni tudi moralni propasti. t Izšel ensha nedelja Belgrad. 23 nov. I. Na prošnjo Zveze izseljen skih organizacij iz Zagreba je prosvetni minister izdal odlok, du -e morajo nI. priliki izseljenske nedelje, ki jo bodo praznovali po vsej državi od dne 27. novembra do .3. decembra, vršiti v vseh |jud skih, meščanskih in srednjih šolah predavanja o naših izseljencih. Dunajska vremenska napoved: Par dni bo še trajalo milo vreme. Zaenkrat pa bo večinoma oblačno in včasih deževno s svežimi zapadnimi vetrovi. Anglija sicer pripravljena plačali, da pa se ne more reči naprej, kakšen bo vpliv na angleški 'unt. Kongres bo nosil vso odgovornost, če bi angleška valuta jiadala dalje in s tem nadaljevala deflaclja cen na ameriškem trgu. Hoover bo dal parlamentarcem na prosto, da bi namesto dejanskega plačila zahtevali samo odložitev zapadlih plačil na poseben konto. Odklonilno stališče kongresa in s3'cja'a iz istih članov, kakor bodo v ameriški delegaciji za raz-orežitveno konferenco in za bodočo svetovno go-spodarsko konferenco. Glede pos arih not držav dolžnic pripominja Hoover, da ne navaiajo nobenih vzrokov, ki bi opravičevali odgoaitev plačila. Mnenje, da bi odgoditev plačila dne 15. decembra vladam dovolila, razpravljati v nemoteni atmosferi, ne drži, nasprotno pa bi se pogajanja vršila z bistveno ugodnejšimi aspekti, če bi se držali pogodb. Kljub temu pa Hoover nadaljuje, da s tem noče reči, £e bi nastopile izredne razmere, n. pr. propast valute ali splošna propast na svetu, ki bi onemogočila plačilo v dolarjih v bližnji pr hodnjo-sli, dn ameriška vlada ne bi bila proti temu, da ne bi uruževala primernih predlogov radi odgoditve plačila. Stran 5. >SLOVENEC*, (tnn ?f. novembra 1032. Stev, 270. Razkroj marksizma v Avstriji Vtisi zadnjega kongresa socialdemokratov Kongres socialne demokratske stranke, ki se je vršil v preteklem tednu, je bil prava slika notranjih razmer in desorijentacije duhov v socialističnih vrstah. Dunajskim socialnim demokratom se je radi svoje ekstreinističue usmerjenosti posrečilo, da so preprečili razkroj avstrijskega marksizma v dve skupini, in sicer v socialiste in komuniste. Avstrijski socialni demokrati so bili taKO radikalni, da so jih splošno smatrali za zmerne komuniste. Toda prav kongres je pokazal, da ne bo lahko še nadalje ohraniti enotnost marksistične fronte. Pojavila »e je namreč inočna struja, ki je zahtevala, da se stranka orijentira popolnoma revolucionarno in da prične s silo boriti se za pravice delavstva. Najbolj značilni so bili vpadi in medklici za časa govora dunajskega občinskega svetnika Speiserja. Ta je nastopil proti politični agitaciji v dunajski plinarni. Rekel je tudi, da ne nore dovoliti, da bi delavci prihajali v tovarno z znaki ali v uniformah. Tedaj so se zaslišali klici: Fuj! To je rdeči L)unaj?< Vstala je Kiithe Leich ter in zavpila: »Edino politika sile privlačuje mase. Nikakor ne smemo dovoliti, da nasprotnik dvigne glavo. To inora veljati tudi za |)ersonalno politiko na dunajski občini. Če kdo imenuje svojega nasprotnika v parlamentu lopova, še ni potrebno, da se predsednik socialni demokrat dr. Renner hodi opravičevat zato h kanclerju!« V razpravo je moral poseči dr. Bauer, da je pomiril nasprotnike. Značilna je bila tudi razprava o visokih plačah. ijkupina levo orijentiranih socialistov je v posebni resoluciji zahtevala, naj se visoke plače lunkcijonarjev stranke znižajo, prav tako naj se stranka zavzame za znižanje visokih plač v javnih uradih. Tudi ob tem vprašanju sta se takoj pokazali dve skupini, prva, ki bi rada prišla .ia ugodna mesta, iu druga, beati possidentess ki na dobro plačanih mestih že sedi. Dr. Ellenbogen, ki je prejel nalog, Ua uporneže potolaži, je ined drugim dejal, da ne sme biti med socialisti tendenca za znižanje plač, da ni mogoče jiostaviti za različna tnesta enotne meje za plače; sploh pa' ne smemo vzgajati človeštva k oboževanju revščine, kajti nesocialno bi bilo, da bi delavec živel od miloščine, kakor kak trapist ali menih, sicer za-padaino v zastarelo askezo! S takimi rečenicami so oficijelni predstavniki stranke skušali potolažiti revolucionarje, da lahko sami ostanejo na dobro plačanih mestih, uporneži pa v askezi... Dr. O. Bauer je tudi govoril o razmerju med socialisti in komunisti in izrazil željo, da bi prišlo do sporazuma med komunistično in socialistično iuternacionalo. Morda bodo to uvideli tudi bolj-ševiki, ko se na znotraj konsolidirajo in bodo skušali uveljaviti marksizem po vsem svetu. Ce se boljševiški poskus jiosreči, potem se socialnim demokratom na zapadu po Bauerjevem mnenju ni treba bati. Predlogov h konkretnim problemom, kakor o brezposelnosti, kongres ni stavil, ker je pač lažje govoriti splošno kakor konkretno. V posebnem predlogu so zahtevali razlastitev veleposestev Neki govornik je za zdravilo socialne bede predlagal med drugim tudi malthuzianizem. Na kongresu je bilo tudi sklenjeno, naj se poviša število potovalnih knjižnic od 10 na 28, prav tako naj se poživi propaganda s sovjetskimi filmi. Gospodarsko združevanje v Podonavju Avstro-madzarska trg. pogodba Boljševizem mami estete zapada Pari«, novembra. Pariz ima te mesece svojo izredno senzacijo. Andrej Oide, ki se je v eni zadnjih slavnostnih izdaj literarnih revij, posvečenih Uoethejevi stoletnici, sam proglasil za Goetheja dvajsetega stoletja, je nenadoma v obliki hrupnih člankov proglasil, da prehaja v komunizem. Temu ciničnemu jianteistu vseh čudnih negacij današnje bolestnostl, jo danes lo še Moskva prava maska duhovne pozitivnosti Bleščeče izjavljanje Gideovo je že stalno izzivalo veliko odmeva v francoski literaturi, sedaj pa se je v debati oglasil tudi znani katoliški pisatelj Fnuifoi« Mauriar, ki je o problemu estetike in boljševizma napisal zanimive zaključke. Nekoliko teh misli podajam tukaj tudi za čitatelje »Slovenca«: »Mnogo francoskega delavstva se je že začelo odvračati od Moskve. Zadnji čas pn Moskva najde mnogo zagovornikov med francosko elito. Moskva privlačuje mnogo gos[>odov pisateljev, zelo sladkobnih In subtilnih — in med temi, prvega med vsemi, Andreja Gidea, ki ga petletka spravlja v Jffravi delirij. oi Pisatelji elite,'ko sc obračajo h Moskvi, /jipadajo globljim vzrokom. Navadno razpolagajo z vsemi ugodnostmi malerijalnih dobrin, ker so stalno Živeli v okviru naše »kulturer, vendar so v bistvu najbrž stalno trpeli vsled slabe vesti? Olnd In žeja po pravici, ki jo je Kristus vsadll . sakemu človeku v srce, recimo, da jim prizadeva >v>bite muke In preobrate. Bili bi zelo krivični, o bi jim odrekli plemenitost v krizi, ki jih ima oblasti. Toda ta glad in žeja jim ne bi mogla lati one ljubezni do boljševizma in bi jih morala :tnalu odvrniti od boljševizma. Mislim pa tukaj n čisto ponižne razloge. Moje zadnje otroče ni moglo gledali enega nojih indokitajskih prijateljev, ne da bi sc mu '.akoj ob prihodu zagnalo v naročje: »Prav gotovo ^a zelo ljubiše, sem ga vprašal. »Ne. ne.« mi je odgovorilo dele, »le bojim se ga tako 7,elo«. Navdušenje, ki ga danes doživljajo nekateri naši duhovi, nI najbrž prav nič drugačnega reda. Ali se spominjate slik Jeana Cocteauja v Totoinaku, ki slika strah dobrodušne družine Mostiner pred pošastmi, ki se imenujejo Eugenije. Prav tako se mala skupina velikih buržujev naše književnosti v opravi luksuznih potnikov približuje preštevajoč svoje korake boljševiške pošasti. Usta so jim polna sa-lem-alekov in prepevajo hvalnice, od katerih nam vsaj ena dopušča pogledati globlje v lo zanimivo dogodivščino. Trdijo namreč, da jih privlači to, da je komunizem napredek. To je za nje novi člen umetniškega verovanja, ki no vzdrži kritike. Bilo bi nam pravzaprav težko jih trdo prijemati, ker je pač treba zmiraj imeti neko verovanje, osobito ko Andrej Gide ne dopušča dvomiti, da 1. Človeštvo napreduje in da se 2. ta napredek očituje predvsem v boljševizmu. Njegova gotovost gre tako daleč, da dopušča, da ta napredek vznemirja »te odlične duše«. Pod temi odličnimi dušami misli Gide ruske kristjane. Gide ne priznava, da so ti kristjani preganjani. O vsem tem govori v tonu, U je tako značilen za neko vrsto poštenih ljudi. G. Andrej Gide, ki se drzne trditi, da samo religija preganja, si upa odrekati mučeuištvo ruskim pravoslavcem. Nič drugega da jim ni bilo zabra-njeno, ko to, dn se »je zabranilo njihovim duhovnikom skruniti otrokom v šolah možgane (to si upa Gide napisati).« Toda dvignimo debato in se spovejmo, da obstojajo nepremakljivi principi, o katerih je dvom nedopuSčen. Je posebno en princip, ki bi ga rad i znesel tako preprosto, kot le mogoče: vsakdo od nas ve, da bi lahko postal manj zloben nego je. Ni ga človeka, ki se ne bi tega zavedal. Vsakdo ima moč, da jiostane boljši nego je. Toda nc prihajajte mi z nasprotjem, da je to iboljše« zelo jiodvrženo diskusiji. Trdim le, da ga ni na svetu, ki bi ne videl one dolčene točke, v kateri se mora posebno premagati, da postane, če že ne svetnik, pa vsaj poštenjak v najvišjem pomenu besede. Poslal jam principi da je to spoznanje zagreblo v nas tolike korenino, da si moramo storiti mnogo sile, da se ga oprostimo. Trebalo pa je zato g. Gideu l ol stoletja, da je temu jasnemu naziranju o notra-jem napredku izpodnesel upravičenost s preobrazim k naivni veri v materializem. Pustimo ob strani sporno mnenje, ali človeštvo napreduje. Toda vsekakor gre tu le za upa-;.e in ne za gotovost. Strast, s katero nekateri ljudje sprejemajo ta napredek, je v direktnem razmerju z ono strastjo, s katero so ti ljudje razrušili v sebi oni tribunal vesti, ki obsoja vse zločine. Človeški napredek, kakor ga slave, jih oj.ajn predvsem zaradi tega, ker ujiajo, da bo izvršil jiojioln preobrat v vrednotenju onih prvin, ki so jih hoteli sami preobrniti že v sebi. Ti ljudje imajo globok Interes, da istovetijo ta napredek z neredom, ki ca tako silno rabijo, da lahko izhajajo v družbi vsaj neopnieno. Tn moralni zakon, ki ga tasramujejo in ga zanikajo, upajo, da bo izginil prej, nego-li sami narodi, Dn se rodi družba, v kateri bodo srce in duša otrok tako zelo »ukoreninjena:. da bodo popolnoma izgubili oblast ločiti dobro in zlo! Kako čudovito upanje za te lepotne duhove, ustvaritev te nove družbe, v kateri nikdo ne bo več trebal vzbujati kesanje, ker ie naziv slabosti in napake bo popolnoma pozabljen. »Hotel bi prav močno zaklicali vso ■ vojo simpatijo zn boljševizem,« piše Andrej Gide, »in moj klic naj bo slišan od vseh. llolel bi Se dovolj dolgo živeti, da bi videl uspeh tega naporn; uspeh, ki ga želim In iz \sega srca in h kalerim bi rad sodeloval; vidni bi rad, kaj lahke ustvari država brc/, religije, družba, sproščena vseh spon. Iteltgija in družina sta dva največja sovražnika napredka. Vera, družina; notranji napredek nikjer nn najde večje opore. Torej ta nolranji napredek ni samo različen od splošnega napredka Človeštva, ampak mu jo tudi sovražnik. Zdaj lnhko vidimo jasno. Bilo bi brezuspešno temu neofilu dokazovati. da jo boljSeviška diklntura enn nnjneznos-nejših. kar Jih je človeštvo Imelo. Malo ga zanimajo zunanji pritiski. Edini pritisk, ki ga moderni človek Čuti, je morala, religija in družina, ki naj izgine pod tem pohodom; to je zmaga, ki da je lii mogoče dovolj drago plačati. Danes torej obstoja na svetu košček zemlje, kjer človek, kjerkoli da jc, ne more več storiti zla, ker je zlo in dobro izginilo pod silo dekreta. Koliko čudo! »Kennst du das Land... Tukaj bi hotel živeti..« Notranji napredek človeštva po stopinjah Kri-stovlh, inaterijalni napredek po stopinjah marksizma. Zmiraj se vračamo v dva svetova, ki se stavita eden proti drugemu do konca vseh stoletij, .laz verujem v moč one, ki izgleda danes slabejša. Mislim na liste rdeče vojake, ki jih je nedavno prikazovala ona boljševiška karikatura, kako v spancu le še mehanično delajo znamenje križa. Hkrati pa znova čitam le vrstice Andreja Gidea v isti številki »Nouvrlle Revue Francaise« nekaj stavkov jired svojim Čredo v boljševizem: »Pridejo nadme nekateri dnevi, ko bi se naravnost zrušil, če bi se prepustil svoji notranjosti, pred oltar in pred obhnjilno mizo...« Za nas ima v tem stavku vrednost le čustvo, dasi je izraz sam skoraj da nizkoten. G. Gide dodaja, da ga zadržuje le poštenost duha; toda mi verujemo obenem z Bourdalonejem: »da ne zavisi od nas imeti ali pa ne imeti luč...< So med nami ljudje, ki bodo osvetljevani in klicani, neprenehoma, do njihovega konca.« Drobne vesti Belgrad, 23. nov. I. Papež Pij XI. je odlikoval Vladislava Prelerja, trgovca iz 1'ančeva, in predsednika pančevske rimsko-katoliške cerkvene občine, z visokim odlikovanjem reda sv. Silvestra P. viteškega reda za zasluge, ki si jih je pridobil za to cerkveno občino. Visoko odlikovanje bo izročil odi i kovancu 27. t. m. sam belgrajski nadškof o dr Rafael Rodrč. Belgrad, 23.,hov. Prometni minister je dovolil udeležencem skupščine, jugoslovanskega veslaškega saveza, ki bo 27. novembra v Zagrebu, polovično vožnjo. Vozna olajšava velja za vse razrede In vlake, ekspresnj so izvzeti. Olajšava velja od 23. do 30. novembra. Pariz, 23. nov. Andreja Bouillousa Lafonla, čigar ime se je dosli imenovalo v zvezi z afero pri družbi »Aeropostale«, so danes dopoldne aretirali. London, 23. nov. Tu so se širile vesti, da namerava Macdonald podati ostavko na mesto predsednika vlade in na poslanski mandat. >Daily Te-legraph« te vesti zavrača. Helsingfors, 23. nov. ž. V Sovjetski Rusiji je bilo te dni ustreljenih 10 uradnikov tekstilnega trusta. Agentje GPU šo opazili, da več kroJaJev prodaja obleke po visokih cenah. Aretiranih je bilo 40 uradnikov državnega tekstilnega trusta, od katerih je bilo 10 obsojenih na smrt in ustreljenih, ostali ua so bili. obsojeni na deset, let ležke ieče. Dunaj, 23. nov. tg. Trgovinska pogodba med Avstrijo in Madjarsko bo podpisana prihodnjo soboto. Menda je bil pri pogajanjih v Budimpešti dosežen rekord, ker so ostali delegati dva dni in dve polni noči neprestano okrog pogajalne mize, tako da so nekateri že fizično onemogli. Izjave zveznega kanclerja dr. Dollfussa in podkanderja dr. VVinklerja, ki sta oba prisostvoval« pogajanjem dajejo že jasne slike o bodočih odnošajih med obema državama za razdobje od L januarja 1933, ko stopi pogodba v veljavo, pa do L januarja 1034, ko poteče. Od prihodnje sobote do novega leta bo pogodba sicer tudi že delovala, toda neobvezno v toliko, ker bo njeno uvajanje nadzorovala posebna mešana komisija, ki ima nalog, da ob novein letu predloži svoja opazovanja in predlaga morebitne popravke, ki jih je praksa narekovala. Avstrija in Madjarska sta svoje medsebojne trgovanje postavile na razmerje 1:1 , to se pravi za vsak avstrijski šiling avstrijskega uvoza na Madjarsko bo Madjarska prodala en in pol šilinga svojega blaga. Turizem pri tem ne pride v poštev. Avstrija si je v lej pogodbi predvsem zagotovila trg z« svoj les, celulozo in papir. Pogodba daje Avstriji pravico, da uvaža v Madjarsko l«C3 vagonov in 1.700 vagonov rotacijskega papirja. V kolikor se liče suhega stavbenega in in rezanega lesa, potrebuje Madjarska letno 20.000 vagonov, katere je po večini dobavljala iz Češkoslovaške in deloma tudi iz Jugoslavije. Nova trgovinska pogodba zagotavlja Avstriji 7000 vagonov ali eno tretjino celokupnih potreb madjarskega lesnega trga. Preračunano v denar znaša avstrijski bodoči izvoz lesa na Madjarsko okroglo 12 milijonov šilingov ali 1 milijardo 200.000 Din. Madjarska pa si je zagotovila zelo ugodne kontingente za izvoz v Avstrijo svoje živine, debelih svinj, špeharjev, slanine, vina, zelenjave, sadja, perutnine, jajc in mesnih izdelkov. Tudi moka bo uživala posebne režijske ugodnosti. Po-godba uvaja pri moki kontingent 750.000 m. stotov. Glede sadja, jajc in perutnine se zviša madjarski kontingent za 50 odst. Budimpešta, 23. novembra, ž. Predsednik vlade Gombos je imel v Miškolcu zborovanje pred 5000 ljudmi. Gombos je na tem zborovanju naglašal potrebo narodnega edinstva. Počasi bo tudi svet uvi-del, da je bila Madjarski storjena krivica. Kar se tiče gospodarske politike, je gombos naglašal potrebo sodelovanja z Italijo in Avstrijo, zlasti v pogledu plasiranj viškov žita. Seja Narodne skupščine Belgrad, 23. novembra. 1. Današnjo skupščinsko sejo je otvoril podpredsednik skupščine dr. Hasan-begovič. Podpredsednik skupičine je nato sporočil, da liste za odbora za proučevanje zakonskega načrta o spremembah in dopolnitvah zakona o društvih in volitvah narodnih poslancev še niso gotove ter nato naproša skupščino, da prvi dve točki zaenkrat stavi z dnevnega reda. Skupščina je to odobrila. Nato je podal svoje poročilo dr. Ante Kun-tarič, poročevalec odoora za proučevanje zakonskega predloga o protokolu za turistični promet med kraljevino .Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško. Dr. Kuntarič je v svojem govoru poudaril, d« je imela naSa država v preteklem letu od turizma 340 milijonov dinarjev čistih dohodkov. Ta turistični sporazum s Češkoslovaško bo še boli učvrstil in poglobil bratske odnošaje med obema narodoma. Konvencija je bila potem sprejeta v načelu in v podrobnostih z glasovi vseh navzočih poslancev. Z« to konvencijo je bil iktotako »prejet zakonski predlog o začasnem trgovinskem sporazumu med Jugoslavijo in Grčijo. Nato je bila volitev članov odbora za proučevanje zakonskega predloga o spremembah in dopolnitvah zakona o društvih in volitvah narodnih poslancev. Za oba odbora sta bili predloženi dve listi: eno je postavil poslanski klub JRKD, drugo pa Jugoslovanski narodni klub. Izid volitev je bil: Za odbor za proučevanje zakonskega predloga o društvih ja volilo listo Viktorja Pogačnika (JRKD) 117 poslancev, listo dr. Milana M e t i k o š a (Jugoslovanski narodni klub) pa je volilo 30 poslancev, 1 poslanec je oddal prazno glasovnico. Tako je dobila lista Pogačnika 25. mandatov, lista dr. Metikoša pa 6 mandatov. Za odbor za proučevanje zakonskega predloga o spremem- bah volivnega zakona je volilo listo dr. Ninko Pe-riča (JRKD) 116 poslancev, listo dr. Bačiča (JNK) pa 19 poslancev. Tako dobi lista dr. Perlča 25 mandatov, lista dr. Bačiča pa 6 mandatov. Predsednik skupščine dr. Kumanudi je nato pozval izvoljene člane za oba odbora, da se popoldne konstituirajo, kar se i« tudi zgodilo. Prihodnja seja narodne skupščine bo sklicana pismenim potom, ker morajo sedaj delali izvoljeni odbori. Belgrad, 23. nov. 1. V »Jugoslovanski narodni klub« Jc vstopil dr. Milan Mrtikoš, do sedaj člaa po»l«n»keg« kluba JRKD. Obsojen na smrt in - ušel Dunaj. 28. nov. tg. Porotno sodišče v Linzu ja danes zvečer po dolgi porotni razpravi obsodilo 43 letnega mesarja Franca LeitgOba na dosmrtno težko ječo s temnico vsakega četrt leta, ker ja po lastnem |>rlznanju umoril ln oropal sedem žensk. Mnogoštevilno občinstvo v razpravnl dvorani je glasno odobravalo razsodbo. Ko pa so pazniki odvedli Leilgiiba, se jim je, ker je silno močan, iztrgal, skočil kot blisk na hodnik, odprl okno in »e s prvega nadstropja iiemu loma pognal na cesto. Pred •odniin poslopjem je stalo sicur nekoliko stotin ljudi, ki niso mogli .več v dvorano, bili pa so vsi ]>opolnoma presenečeni, ko jc skočil morilec z okna in se nihče ni ganil. LeitgOb se je pri skoku satno neznatno poškodoval pri desnem očesu. Takoj se jo pobral s tal in bežal daljo. Posrečilo pa se je nekemu stražniku, da ga je dohitel, ftele po pravi rokoborbi se je posrefcilo obsojenca premagali in ga spraviti nazaj v jočo. K gledališki debati Slovenska opera in opereta i renotno se mnogo piše o naši drami in prav bi bilo, da spregovorimo tudi par besed o naši operi in opereti. Neki ljubljanski dnevnik je poročal 4. t. m. o letošnji reprizi »Zaljubljen v tri oranže«. Gospod poročevalec j« zavil svoje poročilo v svilo, baržun in žamet in to z namenom, da ne škoduje že itak zelo pičlemu obisku naše opere in tudi letošnje operete. Do tu bi bilo v redu. — Ker pa gre za našo opero, . tradicijo naSega kulturnega zavoda in slovenskega naroda, je treba spregovoriti odkrito besedo ob dvanajsti uri. Naši operi preti pogin, zato bodimo odkriti in pošteni, slepomišenje le škoduje. — Trditev g. poročevalca, da je bila letošnja uprizoritev »Treh oranž« mnogo boljša od one pred 5 leti, absolutno ne veljal Vsa nova zasedba partij v letošnji sezoni je bila mnogo slabša od one pred 5 leti. Tudi operni zbor že davno ni več tak, kot je bil nekdaj. Zelo slabo je zaseden z drugimi tenorji in drugimi basi. S prvimi tenorji in prvimi basi pa ni dosti boljše. Nad letošnjo uprizoritvijo »Treh oranž« je vladala na odru kot v orkestru precejšnja površnost in nesigurnost. — Hvalisanje slabih predstav je le v škodo zavodu in v potuho članstvu. Obiskujoče občinstvo pa si itak ustvari svojo sodbo in — izostane. Sedanja opera je komaj še senca od one izza leta 1918—1924. Nedozorele uprizoritve v opernem gledišču so na dnevnem redu. Dobre so redke in so bele vrane med črnimi. Naša opera potrebuje sposobnega, veščega ravnateljstva, umetnika in ekonoma, ki bi znal v polni meri upoštevati tudi okus in želje obiskujočega občinstva. — Z modernimi operami pri nas za enkrat ne gre, občinstvo jih odklanja, hiše so prazne, blagajna prav tako in članstvo trpi, ker že mesece prejema plačo le v obliki akontacije. Nameščajo se kontraktualni člani, starejše prevedene in povsem sposobne in priznane umetniške moči pc se penzijonira. To se je zgodilo letos. —- Čemu nameščati kontraktualne člane, za katere je določen le omejeni kredit, prevedene pa radi preveč kontraktualnih penzijonirati in jih naprtiti državni blagajni v novo breme. Ali je to umno gospodarstvo in državi v prid? Zasedha opernih pevcev z ozirom na 6troko stoji na g(lavi, lako n. pr. nedostaie naši operi predvsem muzikalno naoVaženega opernega režiserja, kot so bili nekdaj Wuršer, M a r e k in K ni t ti, dalje dobrega junaškega tenorja, junaške pevke, operne koloraturke, operne subrete, prvovrstnega baritona in serijoznega basa. — Vse kar jc, se lovi iz dneva v dan, vse tako pro forma in po simpatijah, F.to /a enkrat tri dokaze; junaško sopransko partijo »Tosce« poje pri nas operna altistka odnosno mezzo-soipranistinja, drugo lako partijo <>Turnndot« in prav tako" tretjo t. j. San-luzza (Cavalleria rusticana) itd. itd. Z opernim repertoarjem je ista. Že dvanajst let se uprizarjajo ene in iste opere, kakor: Faust, Car-men, Trubadur, Rir>oletto, Manon, Mignon, Aida, Traviatta, Seviljski brivec, Bajazzo, Cavalleria rusticana, IToifmannove pripovedke itd. vedno ena in ista poja, V tekoči sezoni se je čula doslej le ena noviteta »Hlapec Jernej«, pa še to je občinstvo odklonilo. Občinstvo si želi ljudskih in melodijoznih oper, kakor: Afričanka, N6- ma iz P o r t i č e v , H u g e n o 111, 6 e i a dama, Trobentač iz Pekinga, Romeo in Julija, Evangeljnik, Vesele žene W i n d -zorske itd. Za razumevanje in prenašanje t«»*- ke moderne opere ni sedanji čas. Sedanji težki časi zahtevajo lažje in veselejše glasbe. Občinstvo išče v gledišču razvedrila po končanih težkih dnevnih poslih, polnih skrbi. Sedanje operno ravnateljstvo pa vsega tega ne vidi, ne čuti z občinstvom in gre svojo pot. Občinstvo pa si ne da diktirati repertoarja za svoj denar po želji opernega ravnateljstva. Prav taka je z našo opereto. Opereta jc bila dosedaj glavni vir dohodkov in moramojo gojili. Na žalost pa letos ludi la panoga lažje umetnosti popušča. In zakaj? V opereti so se vsi-drah nekateri, ki mislijo, da je gledališče šola za razne začetnike-igralce in za začetnike-režiser e brez predhodnega študija. Na lej metodi ravno hirata naša opera in opereta. — čisto napačno je se nedavno izraženo mišljenje opernega ravnateljstva, da je režisersko vprašanje v operi rešeno s tem, da bodo režirali opero in opereto dramski režiserji. Absolutno ne veljal Noben igralec in noben režiser ni univerzalen. Vsak se najbolje udejstvuje v svoji individualni stroki, nikdar se pa ne more igralec ali režiser s polnim uspehom udejstvovati v stroki, ki ne spada v njegovo individualnost. Eksperimentiranje z dramskimi' režiserji, opernimi pevci v opereti, kakor z začetniki, je absolutno v kvar opereti. Opereta zahteva zrelih veseloigernih igralcev, ki obvladajo prozo z vso zahtevajočo tehniko in ne igralcev diletantov. revska plat teh igralcev pa ne zahteva opernih pevcev, razen prve opereine pevke, subrete in operetnega tenorja, v klasičnih operetah pa tudi mladostnega spevokomika. Operetnim igralcem in pevkam pa je absolutno potreben šarm, espri, eleganca in virtuozno obvladanje proze. Vsega tega, osobito pa v tej sezoni bridko pogrešamo. — z-akaj? _ Letošnja opereta je brez pravega operetnega režiserja, ki smo ga doslej imeli. ~ t/*i , Se )e lo °Pazil° Pri letošnji repiizi operete »Viktorija in njen huzar«, še hujše pri domači vpri-1 °Per,ele »Erika«. _ Vidno pada tudi naša opere a v skrajni dilenlatizem. _ Pa še to, naša opereta ima to sezono le enega komika, resničnega komika in to le mladostnega, nima pa karakter-nega m ne drastičnega komika, nima operetne subrete, nima operetnega tenorja, nima komične stare. Kar se danes giblje v naši opereti so le suro-fiati. Važne operetne vloge so zasedene s člani zbora — neigralci. — ln operetni repertoar? Same plehke operete, opernemu ravnateljstvu niti v sanjah ne pade na um, da bi poseglo po dobrih, klasičnih operetah kakor: Zvonovi korneviljski, Lancine Amaconke, Donna Juanitla, Umetniška Kri, i uncka, Slovaška princesa, Zakleli grad, od starejših iz predvojne dobe: Jesenski manever. Sramežljiva Suzana, Kletar, Modra mazurka itd. _ Ugtejmo si res umetniško vodeno zagrebško ooero ■n opereto - pa ljubljanska? _ Da, da, tempora mutantur! 1 G. upravnik, ali vsega tega ne vidite? Ali ne vidite, da se Vaši slabi svetovalci skrivajo za Vašim hrbtom? Da vse svoje odloke izdajajo pod geslom: Po naredbi g. upravnika ali po naročilu g. upravnika itd. Samo da krijejo samega sebe! Ali vam niso znane vnebovpijoče nerednosti v naši operi? Intrige, večni prepiri med opernim članstvom in njenim ravnateljstvom! Nediscipliniranost! Kdo je temu kriv? — O. upravnik, rešite našo operol Izostali abonenti. Rudarji zborujejo Čudovita vzajemnost rudarjev v Hudi farni Laško, 20. novembra. V nedeljo, dne 20. t. m., se je vrSil shod vseh rudarjev v Hudijami pri Laikom. Veliko dvorano g. Henkota so napolnili skoro vsi rudarji. Na shodu, ki ga je sklicala druga rudarska skupina, sta govorila tovariš Pliberšek in tovariš Marinček. Tov. Pliberšek kot predsednik druge rud. skupine je zlasti poudarjal, da je rudarsko delavstvo danes veliko boli brezpravno, kakor kmečki posli. Dejal je, da je kmet po svojem bistvu krščanski in nc odpusti svojega posla, če mu je bil 20 let v službi; če nima drugega ima vsaj hrano in stanovanje na svoja stara leta. TPD pa, ki je gmotno menda močnejša ko naš kmet danes, pa svojega rudarja, ki ji 20 let gara v smrtni nevarnosti, iz službe enostavno odslovi. To dejstvo je zelo zgovorno, kje je vzrok nesocijalnega reda današnje družbe. Tov ariš Marinček, kot zastopnik Delavske zbornice je pa poudarjal, da je njemu znano, kje u vlsolh prodajo '•■—~em za nizko ceno. Ko bi imeli zadruge. Prekupa kakor i>i I.............—"" ' .»v Ul i,1,^,1 Milil u^c, ikor pri nas, bi gotovo vsaj pri slivah in koruzi dosegli boljše cene. Tujec sem prišel sem. Skromno prtljago sem pustil v hotelu, ki je v resnici le bolj druge vrste gostilna. Prva pot mi je bila v šolo. Bila je zaklenjena. ker sredi sejmarskoga vrvenja je pouk nemogoč, pa tudi ne spodobi se, ker je to za Samac in okolico nekak praznik. Ker v šoli ni bilo nikogar, sem povprašal ljudi, kje je upraviteljevo stanovanje. Stanovanje sem kmalu našel, a prazno. Vsi so odšli na sejem, pa sem jo mahnil še jaz tja. Ka sejmu je valovala množica v pisanih narodnih nošah, ki pa je drugačna od one iz srednje Bosne; širokih »turških« hlač nisem videl, marveč nosijo ž-rake in moški belo obleko iz domačega platna. Raznih brezvestnih ljudi, ki so s svojimi hazard-nimi igrami spravili mnogo dinarjev v svoj žep, ni manjkalo. Karle vsakdo temeljito pozna in kvar-tajo vsevprek. Niso redki med njimi, ki se na karte mnogo bolj razumejo kot pa na obdelovanje zemlje.. Prerokovanje iz kart je tu splošna vera in ta posel opravljajo največ ženske ter znajo menda vso. Tudi iz fižola vam znajo povedati srečo Le pridite, pa boste videlr! Na upraviteljevem stanovanju sem bil zelo prijazno sprejet. Kmalu se je vnel pogovor o raznih aktualnih zadevah in razmerah. Proti večeru smo »e sestali vsi štirje učitelji, ki smo tu, in tudi nekaj tovarišic sem spoznal. Zanimivo je sledeče: upravitelj je Srb, en kolega Hrvat, jaz Slovenec in eden Rus. Ono znano: »Iz bratskog zagrljajac amo si kar po praksi privzeli za himno. Popoldne, ko nisem imel nikakega posla, sem ai ogledoval zopet sejem. Krik in vik, ki ga pri nas na najbolj živahnem sejmu ni, tudi če bi bili sami mešelarji zbrani. »Glihalk so za vsako stvar kakor bi bita neprecenljive vrednosti. Na živinski sejem so prignali največ malo stepno govedo, pri nas buše imenovano. Kar je bito boljšega, so pripeljali iz sosednje Slavonije. Tudi druge živali niso bile ravno plemenite pasme. To je posledica turškega gospodarstva in begovstva. Turek ni delal, le kristjan je garal. To se pozna danes v gospodarstvu, ki Je zanemarjeno. Reči moram, da so sosednji Hrvati veliko bolj pridni in skrbni. Zato tukaj boljše živine ne morejo imeti, ker ne pripravljajo zanjo toliko in take krme za zimo kot bi bilo treba. Skromne živali si same iščejo v zimi hrane, kar jo je po polju in travnikih ostalo. Goje tudi mnogo perutnine. Kakšna je, jo vidite, ko jo prenašajo Bosanci po JL/jubljani in deželi in jo zamenjavajo za staro obleKo. Vse pa je razmeroma poceni in največ zaslužijo prekupčevalci, ki kupujejo od ljudi za nizke cene; n. pr. zelje, ki ga je tudi mmogo, prodajajo po 20 p za kg. Kaj takega pri zeljarjih iz Trnovega in ljubljanske okolice sploh »i mogoče in menda pri nas nikjer ne. Seveda, če bo pa kriza tako napredovala kot doslej, se pa tudi pri nas lahko zgodi kaj takega. Enotnosti in tiste organizatorigne skupnosti, ki so jo ustvarili Slovencem Lampe in Krek in drugi, tu ni, ker takih ljudi pač niso imeli. Že na zunaj se ločijo; pravoslavni, ki se nazivajo Srbi, imajo nekoliko drugačno obleko in druge šege ko katolii-8ani, ki se prištevajo k Hrvatom. Muslimani so pa eopet drugačni, pravi Bosanci. Ti slednji so najbolj konservativni, malo je izjem, pa najbolj bogatii v svojih pesmih, običajih, »ploh v vsem, v čemer se izraža življenje pravovernega mohamedanca. Teh je največ v mestu (dobra tretjina), po vaseh so pa večinoma naseljeni Srbi in Hrvati. Vera napravlja velike razlike in jih modno loči, zato ni misliti tu o kaild idejni skupnosti. Društveno življenje ni dosti razvito. Muslimani z malimi izjemami to odklanjajo ali pa poiioliioma ignorirajo, nikakor pa se njihov ženski spol ne more tu uveljavljati. Društva, katerega prvi namen bi bil širiti prosveto v narodu, ni. Naj vam še o mestu samem nekoliko povem. Leij na ravnini, ob sotočju Save in Bosne. Letošnje pomladi je bil tudi ta del Posavine hudo prizadet od povod nji. Iz mnogih hiš so morali ljudje zbežati. Sole mesec dni ni bik), v šolskem pos'onju pa kljub temu polno ljudi. Tu »o jim kuhali in jih po skromnih močeh preskrbovali Kako strašno je moralo biti sklepam že po tem, ko mi otroci tako živo pripoveduiejo o vseh podrobnosti, kakor bi se to včeraj godilo. Tovarn tu ni. tudi električne centra'e nobene in si svetimo s petrolefcami. Je mnogo trgovin. m«vl katerimi ne manjka Bstine podružnice, in obrtnikov. ki skrbe za ljudske potrebe. Seveda bi pa Bosna ne bila Besna, če bi manika'e »knfine«. naj-liubši lokali naftih Bosancev. Tudi teh je mnogo. Ne prodaja pa se Mm ssmo »kafa«. nego tudi ra-kija. ki jo popijejo Bosanci več ko vina, saj jo pijejo ves dan ob vsakem času in ob vsaki priliki. Moram pa takoi povedati, da ni tako »ljuta« ko naša. ampak nrecej bolj vodena. K Bob temu na se marsikdo opije. vendar moram povedali, da se pijanci tu lepše vedejo nego pri nas; tako sirovega ponašanja še nisem videl. Ker daleč v notranjosti ni nobene železnice In tudi mostu »i Čer. Savo. pripeljete Ijudte vse sem naprodaj in od tega'mesto največ živi. Trgovina je še sedaj v dobi krize živahna. Seveda, če bi zgradili železnico od tu v notranjost Besne, bi bilo mesto ob svoj zaslužek in bi bilo niegovo lice precej drugačno. Prispevali bi za zgraditev mostu, če bi šla želerivca samo do tu in ne dalje. Mesto Šteje prib^žno 2000 preb valeev. Tu je okrajna izpostava, sodnija in tudi advokati in notarji. Da pa so ljudje vsaj nekoliko olajšani pri davkih, je tu tudi davkarija in jim tako ni treba nos-ti preda'eč. Za zdravje Hudi skrbita okrajni in občinski zdravnik. Ne manjka pošte, »o žnndarji, finančna kontrola, majhna policija. IPgienske razmere so precej slabe. Zato se pojavljate pogosto nalezljive m zavratne bolezni ki jih ni mogoče odpraviti. Podrobnosti in vzrokov za sedaj ne opišem. Za nas, ki še nad ljubljansk;mi ulicami radi godrnjamo, so take razmere v tem oziru neprijetne. B-sanci pa so tega vajeni in je videti kakor bi bilo tako prav. Ker so ljudje treh ver so tudi tri cerkve; muslimanska džamija, katoliška cerkev in njej nasproti pravoslavna, ki še ni dodelana, temveč je izgrajen samo skelet. Versko življenje je precej drugačno ko pri nas. Društvo »Krščanska šola« tu ne hi moglo biti. Ne rečem, da ljudje ni-o verim, ali neenakost v verskem oziru to preprečuje. Pa o tem morda kdaj drugič. Slovencev nas je malo. nekaj nas je pa le. Zanimivo je. kako sem .spoznal prvega, vendar tega ne zapišem. Kako nas kaj »obra.itajo*, ne vem. V šoli ima ena izmed deklic slovensko ime. njen oče je bil namreč Slovenec. Ko sem jo vpraša', ali je Slovenka, je to takoj doma in po vsej šoli oznanila, Videl sem. da ji je lo vprašanje prijalo. Sploh smo na Slovenci povsod, čeprav nas je malo. Razme prilike nas raznašajo po svetu, zdaj tega. zdaj onega in menda ne bo nikoli, da bi imeli vet večje zanimanje, kajti ponarejeval-ska družba, obstoječa iz Ivana Selana in tovarišev pride v kratkem pred mali kazenski senat ljubljanskega okrožnega sodišča. Zaplenjeni bankovec je moral po deželi krožiti najmanj od srede julija 1932, ko so bili spravljeni v promet ponarejeni stolu tisoČdinarski bankovci. Ti so se pojavili koncem julija v Ljubljani in litijskem okraju, kjer so jih skušale razne osebe zamenjati za pravi denar. Ponarejanja in razpečevanja denarja je obtoženih 12 oseb. od teh se nahaja šest glavnih krivcev še v preiskovalnem zaporu, dočim je bilo drugih šest izpuščenih na svobodo, ko so bili zislišani na sodišču. Razprava se bo vršila v nekdanji veliki porotni dvorani, kjer je prav leta 1928 stal Ivan Selan i* Suhadol pred porotniki, obtožen zaradi sličnega zločina, a je bil takrat oproščen. Z letali in bombami nad kobilice Velika Kikinda, 21. novembra. I Letošnje poletje je polja v gorenjem Banatu zadela velika nesreča. Kakor znano, je priletel čez morje iz severne Afrike ogromen roj kobilic, ki je j v severnem Banatu uničil do golega 15.000 oralov njivskih sadežev, sena in trave. Več ali manj pa je po kobilicah bilo prizadetih 40.000 oralov njiv in J travnikov. Škoda je znašata nad 20 milj. dinarjev. Ker se je za prihodnje leto bati, da se bodo iz milijard jajčec, katere so znesle kobilice poleti v teh krajih, izlegle nove milijarde kobilic, je sklenila oblast to zalego v teku letošnje zime pokončati. Prizadeto ozemlje si je ogledala posebna komisija pod vodstvom načelnika poljedelskega ministrstva Milana Gjuriča. V tej komisiji so bili razni vseučiliški profesorji, načelniki, inženjerji in agronomi. Ta komisija je sklenila, proti koncu zime začeti trdovraten boj proti tem poljskim škodljivcem. V tem boju se bodo posluževali najmodernejših sredstev: Letata bodo na okužena polja metala plinske bombe, da bi plin čimprej uničil vso zalego. Poleg tega hočejo uničevati to zalego tudi z ognjem, in sicer hočejo v ta namen pripeljati v severni Banat več naprav, t. zv. »metalce ognja«, ki so med vojno uničevali ljudi, ki pa naj sedaj unl-čuiejo kobilice. Delovale bodo tudi posebne brizgalke, ki bodo brizgale apno in vitrijol po okuženem polju. Letal se bodo posluževali zaradi tega, nosno 75 Din pri vagonskih [Kišiljkah po kvaliteti blaga. — Občinske takse v smislu sklepa seje občinskega odbora z dne 14. novembra 1929. — Najemninski vinar, kanalska pristojbina in vodarina se v tem letu ne pobirajo. S tem je ludi naredba banske uprave v Ljubljani glede pobiranje najemninskega vinarja v letu 1932, katero smo objavili, razveljavljena. Ker je davčni urad v smislu prvotne odločbe finančnega ministrstva predpisal le 7% občinsko doklado k državnim davkom, bo izdan naknaden predpis do 38.18% ker bo z njihovo pomočjo, kakor izkušnja uči, deh najhitrejše in najuspešnejše opravljeno. V nedeljo je bilo na občini v Kikindi posvetovanje zastopnikov vseh občin, ki so pri tem prizadete. Določili so vse podrobnosti, kako naj se izpelje ta uničujoči boj proti kobilicam. Metlika oživela Metlika, 21. uov. Lepi kotiček naše slovenske zemlje, idiličua Beta krajina, je pričela včeraj z agilnim delom za povzdigo in napredek tujskega prometa. V Metliki je bil včeraj ustanovni občni zbor Tujsko-promet-nega društva, kateremu so med drugimi odličniki prisostvovali tudi prošt preč. g. Cerer, banski svetnik g. Bajuk, predstojnik sodišča g. dr. Sirko in drugi. Zborovanje je vodil v imenu obolelega okr. načelnika g. Kartavarisa šolski nadzornik ii, prosvetni referent g. Barle, kateri je v lepih bt redah poudaril važnost takega društva za Metliko, okolico in vso Belo Krajino. Soglasno je hit zvo ljen odbor. Agilno ljubljansko društvo »Bela Krajina«, lci je po njegovi inicijativi to društvo bil«, ustanovljeno, je bilo udeleženo po svojem zastop niku, ljubljanska Zveza za tujski promet pa jc svojega obolelega ravnatelja opravičila in brzojavno pozdravita z željo za uspeh in napredek kraja Važnosti tega novega društva ni treba poud.ii jati, ker je dokazana v vseh krajih, kjer že imajr tako društvo. Beta Krajina, polna romantičnii lepih krajev, zasluži priliv tujcev in povzdigo tir skega prometa, kar bo nedvomno doseženo. Zbi rovalci so pozdravili tudi vse naše slovenske čas. piše, kateri z največjo ljubeznijo in gostoljubnost.; pišejo o Bell Krajini in jo na ta način podpiraji v njenih stremljenjih. K sodelovanju so povabljene tudi vse okoliški občine, ki se bodo prve društvene seje po svoijh zastopnikih gotovo udeležile, da se na njej napravi načrt za skupno smotrno delo. Ljubljanske vesti: Nove orgle in proslava sv. Cecilije pri sv. Petru Predavanje dr. Spektorskega »Društvo za pravno filozofijo in sociologijo v Ljubljani« ima tudi letos na sporedu vrsto zanimivih znanstvenih predavanj iz svojega področja. Predavanja se vrše v seminarski dvorani juridične iakultete. V torek, 22. t. m., je predaval prof. dr. Spektorski o »Usodi prirodnih zakonov v socijalni filozofiji«. Iz njegovih globokoumnih, znanstveno kondenziranih izvajanj podamo samo vodilno misel: Pojem zakona vobče in posebno naravnega zakona dolgo časa ni imel ontološkega, indikativnega smisla, pač pa deontološki, imperativni. Tudi stoiki ga rabijo še v tem smislu, čeprav so ga komplicirali s fatali zrnom. Šele v 17, stoletju, ko je bila etika priznana za relativno, a fizika za absolutno, so pričeli s pojmom zakona združevati mehanični deler-minizem. V 18. stoletju se naravni zakon pojmuje predvsem kot normalen prototip občestva. V drugi polovici 19. stoletja je dobila socialna zakonomer-nost (zakonitost) naturalistično obiležje. Istočasno pa se je pričeja »demontaža« vseh konstrukcij mehaničnega determinizma. Quetlet smatra socialno fiziko že kot enostavno statistično posplošitev verjetnostnih dogodkov in svobodnih aktov. Cournat in F. Boutroux sta še bolj poglobila slučajnost in relativnost naravnih zakonov. Naville, Windelland, Ri-ckert in dr. so osvobodili zgodovino determinizma. Bergson na^laša v pojmu evolucije moment tvornosti in elnna. V koncepciji Jamesa je človek kode-lerminanta Boga pri dovršitvi usode sveta. Spored-no so Boltzmatin, Drlesch in drugi pisatelji preobrnili tudi zakoni narave v statistične generalizacije verjetnostnih procesov, ki se opravičujejo le pri maktoslsopičnem izsledovanju narave. V nienili Drevi ob pol osmih bo v župnijski cerkvi sv. Petra prva proslava sv. Cecilije na novih orglah. Spored bo ta: 1. G. kanonik dr. Kimovec bo razlagal orglo samo pol ure do osmih. Razlaga bo zanimiva in zelo poučna. Taka razlaga se sliši le na redke čase, ker so orgle nove le na stoletja. 2. Orgelske in pevske točke izvajajo msgr. Stanko Premrl, profesor g. Matija Tome in šent-peterski cerkveni zbor po tem redu: 1. Dr. Gojmir Krek: Slavnostna predigra (g. Tome); 2. Koporc: Prolog iz orgelske suite (g. Premrl); 3. Premrl: Z glasnim šumom s kora (zbor); 4. D. Fajgelj: Predigra — Fuga na temo »Aleluja« (g. Tome); 5. A. Foerster: Sv. Cecilija i (zbor); C. Premrl: Preludij iz božične suite (g. Premrl); 7. Hochreiter: Marija Mati (tenor solo in ' Slike stare Liubljane Slike mestnih delov, ki izginjajo, niso vedno tako lepe in mikavne, ko dve poslednji sliki nebotičnika, ki smo ju priobčili v torkovi številki jk) uspelih fotografičnih razglednicah tvrdke Pho-to-Turist (g. Lojze femuc) v selenburgovi ulici 6-1. Te razglednice bodo postale kmalu zgodovinska redkost; zato store ljubitelji naše lokalne zgodovine prav, da si jih nabavijo, dokler jih je še kaj v zalogi. 'Ireba pa bo, če hočemo ohraniti točen spomin na nekdanjo Ljubljano, fotografirati vse starejše hiše in cestne dele, ki se jn>dirajo in izginjajo. Ali se jo na to mislilo pri podiranju stare Luckmanove hise v Gradišču ali -»Domovine« ob vogalu Gajeve ulice? Ali bi se našlo fotografsko podjetje, ki bi nam tipične slike stare Ljubljane ohranilo na cenenih razglednicah, čeprav ni morda na njih na prvi pogled nič posebnega? Sedaj je še čas, da se fotografirajo Krakovo, Trnovo, ostanki v Blatni vasi. Židovska ulica ali pa Sv. Petra cesta, ki nudi okoli hotela Lloyda ali na vogalu Prečne ulice še prav značilne poglede in spomine na stari »forštat«. Ljubitelji stare Ljubljane danes zaman stikajo po točni fotografiji ali sliki znamenja, ki je stalo še v 80 letih na križišču sv. Petra ceste in Kravje doliue. zaman z,a Resoljnovim (Aurovim) »vagonom« v Wolfovi ulici, za nekdanjo Del Cotlovo hišo na Poljanski cesti itd., za gostilno »pri Šikcu« v Vegovi ulici, za celotno Špi-talsko ulico itd. Ljubljansko mesto je izdalo ]>od županom Ivanom Hribarjem 1. 1910 album Ljubljane ob potresu, ki ima tudi mnogo slik iz predpotresne Ljubljane, žal, le malo takih, ki bi starih, pozneje podrtih hiš ne kazale samo v potresnih ruševinah, amipak takih, kakršne so bile pred potresom. Tako nam je dobro ohranjena slika starega župnišča pri Sv. Jakobu, Igrišča (Ballhaus), Marijinega trga s Schifferjevo trgovino »pri Bučarju', prejšnje civilne bolnišnice ob Dunajski cesti, Robbove hiše na trgu Sv. Jakoba, višje gimnazije na Vodnikovem trgu, križišča stare Slonove (sedaj Prešernove) ulice s tedanjo Dunajsko cesto (Luckmnnova špecerijska trgovina), bisera ljubljanskega, stare Švicarije, pogled na stari Marijin trg in zazidani Sv. Petra nasip s Pogačarjevega trga, a to je tudi vse. Mnogo, mnogo drugega dragocenega materija-la, zlasti z manj jx>membnih predmestij, ni več dobiti. Da se reši, kar se še rešiti da, prosimo naše bravce, da nam pošljejo dobre stare fotografije ali razglednice predpotresne Ljubljane. Mi jih bomo rade volje objavljali. Objavili pa bomo prav tako radi slike iz starejših delo-v Ljubljane, ki še stoje, a jih bo sedanje stavbno gibanje, ki ni nič manjše ko po potresu, drugega za drugim odpravilo. Kaj bo danes ? Drama: »Zločin in kazen«. Red B. Opera: »Zaljubljen v tri oranže«. Red A. Kino Kodeljevo: »Radio revija«. Znižane cene. Nočno službo imata lekarni: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Bakarčič, Sv. Jakob trg 9. * O Priprave za časnikarski koncert, ki z njim 1. decembra Ljubljana na najsvečanejši in najdo-stojnejši način proslavi narodno zedinjenje, so že v glavnem končane, da lahko objavimo že nad vse pester spored. Orkestralno društvo Glasbene Matice in orkester drž. konservatorija bosta pod vodstvom komponista prof. L. M. Skerjanca poleg drž. himne izvajala dve izvirni domači skladbi velike umetnostne cene, nato pa nastopi naše odlično pevsko društvo »Ljubljana« pod vodstvom svojega pevovodje dr. A. Dolinarja z najrazličnejšimi kompozicijami. Tudi oktet »Ljubljanskega Zvona« pod vodstvom D. Matula, je nadvse privlačen, prav tako kakor tudi priljubljeni vokalni kvartet »Ljubljana« z Grobeljškom, Grillom. Deržajent in Las- •zbor); 8. M. Tome: Preludij in fuga (g. Tome); 9. P. II. Sattner: Daritev za grešnike (zbor); 10 Hladnik: Finale iz koncertne fantazije (Premrl); 11. Rihar: V zakramentu vse sladkosti (zbor). Blagoslov z Najsvetejšim. Ob 7 zvečer bo veliki zvon vnbil k prireditvi, ob četrt na 8 bo pa slovesno pritrkavanje. Zadnjo nedeljo je okolica šemtpeterska napolnila veliko cerkev pri blagoslovitvi novih orgel, za danes je prostor za meščane, ki so prav vljudno vabljeni, zlasti že prijatelji godbe in petja. Vstopnine ne bo, prostovoljne darove za orgelsko omaro in ograjo na koru bodo pa pobirali možje s jiušico med slovesnostjo. Drevi vsi k Sv. Petru! bacherjem, a na koncertu bomo pozdravili tudi najstarejše slovensko pevsko društvo »Lira« iz Kamnika, pod vodstvom C. Vremšaka. Solista bosta nastopila le dva, in sicer mladi nadarjeni violinist Uroš Prevoršek, ki ga bo spremljal konservatorist R. Gallatia, ter znani operni basist Marjan Rus z opernim dirigentom A. Neffatom ob klavirju Časnikarji so nam v resnici aranžirali koncert, ki ie že zaradi sodelujočih najmikavnejši, zato pa za koncert že sedaj vlada najživahnejse zanimanje v vseh slojih prebivalstva. Kje zadovoljnost je doma? Kje je do zdravja most? To dobro ve, to dobro zna, kdor Slamičev je gost. šef kir. odd. drž. bolnice ordinira od 14 do 16 (razen nedelj in praznikov) v Ljubljani, Knafljeva 10/IL, tel. 29-42. Zdravilni aparati: višinsko sonce, diatermija. tonisator, žarnica »Hala«, enterocleaner, »Radium-emanator«. O Izseljenska nedelja se bo letos due 27 novembra po vsej Jugoslaviji slovesno praznovala. Pri nas v Ljubljani še posebič opozarjamo na predstavo nove gledališke igre »Za srečo v nesrečoki se bo proizvajala v nedeljo ob pol 20 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Predprodaja vstopnic se vrši v pisarni Družbe sv Rafaela, Delavska zbornica, v trafiki hotela Union in v trafiki I. Snoj, Dunajska cesta 47 in nazadnje pred predstavo v Rokodelskem domu. Pridite vsi, da boste videli življenje naših izseljencev. © Cerkvena ura v šentpeterskem zvoniku. Urarski mojster Franc Bardorfer v Ljubljani je prav dobro ozdravil šentpetersko cerkveno uro, ki je že več časa kazala znamenja svoje bolezni. Re-vica nosi že težko butaro let. Gotovo je že stara 170 let, ker se v arhivu šentpetersko župniie hni-e, da je bila popravljena I. 1776. Nič čudnega, če je O Irci so letos na izreden način počastili spomin apostola Irske sv. Patrika. Ob tej priliki so priredili svetovni evharistični kongres v Dublinu. Na ta kongres so povabili tudi jugoslovanske katolike, ki so se v precešnjem številu odzvali. Prvič se je zgodilo v zgodovini evharističnih kongresov, i da je imela tudi jugoslovanska skupina svoja zborovanja v ovirju svetovnega kongresa. G. Janko Kokošinek, škof. aktuar nam bo s pomočjo skiop-tičnih slik orisal potek tega zborovanja, potek vseh cerkvenih slovesnosti in opozoril na zanimivosti, ki jih hrani glavno mesto Irske Dublin. Predavanje bo v petek 25. novembra ob 8 zvečer v 1 verandni dvorani hotela Union. 0 Prebivalcem Ljubljane! Iz časopisnih vesti sle zvedeli, da pripravljajo mestni delavci s pomočjo poduradnikov, slug in nekaterih uradnikov splošno nabiralno akcijo v dneh 3. in 4. decembra v prid brezposelnim delavskim družinam. Apeliramo na dobrosrčnost vsega prebivalstva, da se radevolje odzove prošnjam legitimiranih delavcev za podpore. Naj ne bo nikogar med nami, ki ne bi izpolnil svoje dolžnosti do bližnjega in ki bi brezsrčno prepustil uboge delavske družine prezebanju in gladu I 0 Pobiranje milodarov za brezposelne družine bo dne 3. in 4. decembra po povsem zanesljivih osebah. Vsi podarjeni zneski bodo prišli v prave roke ter je vsaka zloraba izključena. Nabiralci bodo imeli posebne znake in osebne legitimacije. 1 Darovi se bodo sprejemali le proti istočasni izro- ' Čitvi kupona, katerega bo izdala mestna občina \ ljubljanska in opremila s svojim žigom. Specialist za kirurgijo DR. ČERNlC MIRKO opešala, začela šepati, zastajati, štrajkati. — Več zdravnikov-urarjev prihajačev jo je zdravilo v teku let, pa stara bolezen so je vselej povrnila. Urarji prihajači so jo pač nekoliko prebarvali, in ivprav so ji obetali boljše življenje, ni hotelo bili boljše. Pobrali so denar — ura pa ni hotela izpolniti njihovih obljub. Urar Kranc Bardorfer jo pa rekel, da jo jo možno spraviti v brezhibno delujočo uro, če se strokovujaško popravi. Zato je izmenjal stara transmisijska kolesca z novimi iz brona po najnovejši konstrukciji 18 po številu, naredil 22 novih nastavkov za Iransniisijo (11 komadov navadnih s šplinto, 11 komadov pa z ležiščem), popravil je 5 kazalčnjh strojev po najnovejšem sistemu, naredil nov pogon po najnovejšem sistemu Graham, in kaljo s tem v zvezi, 8 novih ležišč iu 2 novi gonilki. Izvršil je vse strokovujaško in obljubil, da bo ura desetletja in desetletja brezhibno delovala. Sedaj je štirinajst dni, kar je vse urejeno, in ura gre res prav točuo natančno po znani Vilharjevi uri, ne prehiteva in ne zastaja, kazalci v obeh zvonikih pa kažejo enako. Bardorfer se je izkazal. O Opozarjamo vse stranke, plinske odjemalce, da imajo vsi uslužbenci mestne plinarne legitimacijo s sliko v črni knjižici, katero morajo nositi vedno pri sebi. Ker se dogajajo slučaji, da bivši uslužbenci plinarne ali pa tudi osebe, ki niso bile in niso v nobeni zvezi s plinarno, obiskujejo stranke s pretvezo, da so poslani od plinarne, stranke tem potoin na to ponovno opozarjamo. V interesu strank je torej, da zahtevajo od vsakega uslužbenca plinarne, da pokaže legitimacijo. — Mestna plinarna. 0 Tragična smrt delavca. Reševalna staja je bila v torek prav o polnoči obveščena, u, je v Petričevi gostilni ob Tyrševi ulici prim:i.l nenavaden slučaj nesreče. V gostilni je 42-letni, pri stavbnem podjetju inž. Dedek zaposleni Jernej Hočevar iz Spodnje llrušice naročil porcijo gu-ljaža. Med jedjo pa mu je iiostalo slabo. Gostje so mu priskočili na pomoč. Obvestili so stražnico in ta reševalno postajo. Opazili so, da ima Hočevar v goltancu precej velik kos mesa. Z rešilnim avtom je bil sicer prepeljan v bolnišnico, toda dežurna zdravnica je mogla ugotoviti samo smrt. Reševalci so truplo prepeljali v Mestni dom. Tu je zdravnik dr. Franta Mis potegnil iz ust meso. Najbrže je delavca pri jedi zadela kap. Truplo so prepeljali nato z mrtvaškim vozotn v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. lfnHnn naihnli&D in najceneje« nogavic«, kakor VbUlIU HdlUUIIaE ^udi v^e mnilne polr. b^ine pri » 1U<»UIM) puli ' uav lliv ^ IVI. Plrnr»l. Sv. Petra e. 2-'. o Prevaran čevljarček. Je že vrag, da imamo v Ljubljani kar dva teatra: opero in dramo. V drami igrajo že več tednov »Veseli vinograd«, ki je razburil duhove vsepovsod. Na cesti, v javnih lokalih povsod govore samo o »Veselem vinogradu«. Časopisje vseh strui piše samo o njem. In tako je prišlo na uho tudi mlademu čevljarčku, ki sicer ne fjre nikdar v gledališče, da igrajo v teatru nekaj slastnega, česar ne vidiš niti v kinu. Ker pa naš čevljarček ljubi posebno mastno pečenko, so tudi njemu pocedile sline, in sobota je bila, čevljarček je imel denar, pa haid v teater na mastno pečenko. Pa io mahne naš junak po Prešernovi ulici na Aleksandrovo cesto — v opero, kjer so igrali dolgočasno opero Manon. Revež, osem dinarjev je dal za vstopnico za na stojišče - liter vina bi dobil za to — pa ta smola. Sredi drugega dejanja je ušel iz teatra. »Samo cvilili so in se drli,« je pozneje pripovedoval v gostilni. Huronski smeh navzočih gostov je kvitiral njegovo polomijado — revežu je za tisti večer ušla mastna pečenka. 0 Pumpnrce, obleke, trenchcoat najceneje A. Presker, Sv. Petra cesta 14. Vlomilci en tatovi na pohoda Ljubljana, 23. novembra. Ljubljanska policija je zabeležila te dni velike uspehe. 1'olovila je več vlomilcev in spravila pod ključ razne tatinske lolpe. Včeraj sta dva sumljiva možakarja ponujala po mestu raznovrstne, tudi fine cigarete. Dva stražnika sta ju prijela in jima preiskala lahrbtnika, dobila sta več škatelj finih cigaret. Sama sla rekla, da sta prejšnji dan prodala lakih cigaret za 70 Din. Izgovarjala sta se, da jima je dal cigarete v razprodajo neki zidar Miha. Ta je odločno zanikal, da bi imel kaj posla s temi cigaretami Policija pa je Miho in nekoncesijonirana »trafikanta« vtaknila pod ključ. Čudna je zgodba o neki suknji. Tam v Lingar-jevl ulici so bili zaposleni pri novi stavbi kleparji. Kleparskemu pomočniku Petru Balti je bil ukraden 300 Din vreden suknjič, Maksu Završniku pa listnica 50 Din gotovine in razne slike. Tat je pustil listič jj vfiebino: »Ptoslušajle špenglerji! Bodite pridini! Denar in suknjo rabimo mi bolj!« V ponedeljek pa je bil aretiran neki brezposelni bančni uradnik K. ki se bavi s prekupčevanjem raznega sumljivega blaga. Izgovarjal se je, da je suknjič kupil od nekega neznanca. starejšim osebam revmatlCne bolezni zagrenjujejo stare dni. Vsem ki Irpile na revmatlzmu, bolečinah v kosteh, zbadaniu, lšlasu, zobobolu, glavobolu se priporoča v MASAŽA za masažo |e Masaža z Algo Vas krepi, osvežuje. ALGA Je za starejše osebe pravi blagoslov. Steklenica Pin 14'—. Ocla^ rpg. nml S. nr. 3S.S"',' 1:32 Hitro pa je prišel v roke policije brezposelni kuhar, italijanski državljan Lojze Logar. V jione-deljek zvečer je bilo v gostilni pri Tratniku trgovskemu zastopniku Mušiču iz aktovke ukradenih 200 Din. Včeraj popoldne pa je Mušič prijel tatu, ki je ž njim prej pil in se veselil. Zalotil ga je »pod Trančo«. Takoj ga je izročil stražniku in na policiji so Lojzetu temeljito preiskali obisti. Na sebi jo imel Lojze nad 1000 Din vredno zimsko suknjo, ki je bila v torek dopoldne iikradena v čakalnici zavarovalnice »Feniks« uradniku g. Česnu. Lojze je zanikal, da bi bil on ukradel suknjo. Zamenjal jo je z nekim neznancem. Lojze je romal v zapore. V Jaršah je le dni ljubljanska policija aretirala več članov rodbine K. Glavar rodbine je pošten mož, ki služi s trdim delom vsakdanji kruh, toda njegova žena in otroci so se začeli pečati le s tatinskimi posli. Mati je dajala otrokom potuho in jih nagovarjala k raznim tatvinam. Na bornem stanovanju v Jaršah so detektivi iztaknili ogromno zalogo najrazličnejših predmetov, pa tudi zlatnine in razne dragocenosti. Otroci so beračili in vohunili po raznih ljubljanskih stanovanjih, nato pa je starejši sin izvrševal tatvine. Ta tatinski posel so vsi izvrševali že več mesecev ter imajo na vesti najmanj do 20 tatvin, ki so bile poleti in sedaj v Ljubljani izvršene, a storilcem niso mogli priti na sled. Policija je pridržala v zaporih mater in starejšega sina, dočim je mlajše že izpustila na svobodo. Micka in Francka sta bili prav podjetni. Na policiji pa sta se izgovarjali na prav neverjeten način. Micka je zatrjevala: »Zlato uro mi je kupila birmanska botra!«, a ni znala navesti botrinega imena. Francka pa je zatrjevala, da je kupila uro pri ljubljanskem urarju Somnitzu. Ubogi oče je užaloščen prosil detektive: »Spravite mi vse v prisilno delavnioo!« tslovo mesto Prosvetno društvo je priredilo preteklo nede. ljo skioptično predavanje. Govoril je zelo zanimivo in poljudno g. dr. Rakovec o temi: »Iz življenja davno izumrlih živali.< škoda, da se več občinstva ni udeležilo tako lepega in zanimivega predavanja. Prihodnjo nedeljo dne 27. t. m. ob 8 zvečer pa se vrši v Prosvetnem domu trldejanska Nušičeva komedija »Narodni poslanec«. Advokat Stanko Pečar obvešča cenjeno občinstvo, da je otvoril advokatsko pisarno v Novem mestu, na trgu Kraljeviča Petra, v hiši trgovine Alfonz Oblak. j Izpred sodišča. V torek dopoldne se je pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča vršila raz-krava zoper g. dekana Tomažiča iz Trebnjega zaradi prestopka po čl. 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Branilec dr. Česnik je predlagal zaslišanje štirih prič, radi česar je bila razprava preložena. — Ravno tako se je vršila ta dan razprava zoper Andreja, Jožeta in Franceta Hribarja, pos. sinove iz Sv. Križa pri Kostanjevici radi prestopka po čl. 4 zako. o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Obtoženci so bili obsojeni na sedem dni zapora pogojno za dve leti. — Tudi ljubljanska mesarja I. Z. in I. K. sta imela razpravo rad iža-ljenja časti. Zadeva se je prijateljsko likvidirala z odpuščanjem in poravnavo. Ptuj Vlom pri belem dnevu. Neznani svedrovci so pri belem dnevu vlomili v štanovanje posestnika Martina Špraha, Dežna, občina Sv. Trojica v Halozah. Splazili so se na podstrešje in od tam v stanovanje, kjer so razbili zaklenjeno omaro. Odnesli so 300 dinarjev v gotovini. Vlom je bil izvršen v času, ko so bili domači na polju. Orožniki zasledujejo drzne vlomilce. Smrtna kosa. V ptujski bolnišnici Je umrla po-sestnikova hčerka Antonija Ilalec iz Slamnjaka pri Ljutomeru, stara 17 let. V bolnišnico je prišla radi vnetja slepiča, toda bilo je prepozno. Svetila ji večna luč, žalujočim naše globoko sožalje! podrobnostih vidi Luis de Broglie celo »svobodno voljo narave«. Ob takem stanju problema se kaže nujna potreba, da se revidirajo dogme naturalističnega determinizma v socialnih vedah. To je tembolj potrebno, ker so prav te dogme zadržale njih razvoj ter so vnesle vanje nemalo zmedo. Znanstvena publika je nad enournim izvajanjem g. profesorja Spektorskega sledila z velikim zanimanjem in pazljivostjo. Prihodnjič (6, decembra) bo predaval prof. Bilimovič o korelaciji. Uprizoritev Massenetove opere „Manon" V čudne probleme je zašlo naše Narodno gledališče. Drama preživ.ja v zadnjem času svojo krizo, opera svojo. Slednji je postalo najproblema-tičnejiše dejstvo velika apatija občinstva za tovrstno umetnost, Na vse načine se trudi izvili 6e iz tega poraznega objema. Vodstvo je storilo vse, da privabi občinstvo v svoj hram, predvaja opereto za opereto, visoko jo izpodrecuje, vabi, toži in tarna, ali občinstva ni. In vendar je vse napačno usmerjeno. Krivde je že res nekoliko v današnji poplil-venosti in tudi v gospodarskih razmerah jo je nekaj in še je dejstvo, da se modernim umelnostnim smerem ta glasbena forma odlujuje, toda mislim, da glavna krivda vendarle tiči prav tam, odkoder lete obupni klici, v teatru samem in njega vodstvu. Popolnoma je namreč pozabilo, da je obstoj zavarovan le v resnem, orientiranem sestavljanju repertoarja predstav in njih kvalitete. Kaj so nam v teh dveh mesecih sezone nudili? Ali naj bo to sploh kam usmerjen program? Pet, šest opernih del, — od katerih je novo le eno, vse drugo so pogrete jedi — in nekaj operet. In kakšna je kvaliteta predstav? Površnost tu, površnost tam in povsod — pri pevcih, v orkestru in režiji. Nič ni čudno, da se je občinstvo takih predstav naveličalo in da ga pri- vlačuje ton-kino. Nikar tedaj ne tarnajte, gospodje od vodstva, in si ne belite glav! Rešitev je preprosta, kakor resnica. Dajte ljudem sistematično pomembnih novih, sodobnih in predvsem kvalitetnih predstav in gledališče se bo poinilo. To potrjujejo vzgledi, med njimi najjasnejše nova predstava Massenetove opere »Manon«, Novemu času in njega smerem je to delo sicer po svoji snovni in glasbeni vsebini že tuje. Nastalo je v letu 1884, in je zajeto v romanticizmu. Vsebinska snov mu je erotika, Trage-dija mladega, neizkušenega dekleta, ki jo namišljena prelest življenja I in lastna lepota zapelje, da se preda izživljanju in i njega usodi podleže. GlasSena snov bazira na i čuvstvenem melodijoznem elementu čutnih učinkov, j ki v svojih lepo grajenih arijah, polnih čuvstvenega zaleta osvaja poslušalce in nudi pevcem hvaležno polje, kjer se morejo glasovno najširše razmahniti. V kompoziciji nima zaključnih form, temveč hoče predvsem ilustrirati bodisi zunanje, bodisi v simbolnih tematih čuvstvene strani. Glavno vlogo, Manon, je pela ga, Zlata Gjun-gjcnac. Pevka odličnih kvalitet, ki bi jo hoteli pogosteje videti na odru (pela je v tej sezoni le enkrat ali dvakrat v Rusalki in v opereti Trije mušketirji, kamor po svojem značaju nikakor ne spada). Svojo vlogo mlade, gracijozne in zapeljive lepotice, ki v sebi skriva vendar mnogo idealnega čuvstvovanja, je zajela z vso prepričevalnostjo. S temi izrednimi igralskimi sposobnostmi pa spaja glasovne kvalitete, ki niso vsakdanje. V melodijah te opere jih je mogla razviti na široko in je zavzela poslušalce zlasti v tretjem dejanju v prvi in drugi sliki. Njen partner Chevalier des Grieux — tenorist Gostič — se je ob njej lepo uveljavil. V igri in petju je bil prikupen, romantičen idealist, ki mu je trpkost porušila v oblake zidane gradove. G. Betetto je kot njegov oče grof des Grieux postavil na oder v izkušnjah dograjen značaj starega p'eme-nitaša in ga v igri in petju lepo uteme'jil. G. Janko, , bratranec Manon, gardni oficir Lescaut je bil pre- pričevalen za družinsko čast se boreči, v ostalih značajnih vrlinah pa labilni vojak. V igri siguren, pevsko prijetno preseneča. Tudi g. Magolič, konkurent v ljubezni do Manon, Bretigny, se je lepo uveljavil. (Pri petju naj bi se ogibal neprijetnega takti-ranja z roko.) Rafinirane, graciozne kokete Pouset-te, Javotte, Roselte so prijetno kreirale gge. Ribičeva, Golobova in Španova. Vse ostale vloge (Guil-lot — J, Rus, Sergeant — Perko, I. gardist — M. Skabar in II. gardist — Mencin) so bile v skladu. Predstavo je glasbeno vodil g, Štritof. Za delo se je zavzel in ga odgovarjajoče izdelal. Podredil se je stilu, temperiral orkester in pustil pevskim melodijam do izraza. Čuvstveno simbolično motiviko je dvignil. Preko vse predstave je celokupen ensemble razen par mest, kjer nastopa zbor, dobro držal v skupnosti, Režiral je predstavo g. Ciril Debevec. Poglobitev v delo se je v predstavi odražala. Smiselno je v zvezi z dirigentom marsikaj črtal, s čimer je dejanje zgostil in dal vsebinski ideji jasnejše lice. Poglobil se je v stil glasbe in ji vzporedii vso odrsko režijo, s čimer je očrtal predstavi krog stilne enotnosti. Osebe je postavil in vodil na odru smiselno in dobro zamislil in uredil odrske slike. Igro pevcev je naslonil na dramatični potek glasbe in jo vsebinsko poglobil. Tudi razsvetljavo je oli-čutil in dosegel z njo lepa, topla razpoloženja, ki so baš tej glasbi posebno lastna in potrebna. Zbor-ski prizori pa niso bili dovolj izdelani. Posebno v I. dejanju in deloma tudi v III. dejanju so učinkovali preveč naučeno in zato premalo naravno, ludi so bili nekateri posamezniki v zvezi z dra-matskim potekom precej razrahljani, kar splošni pristnosti škoduje. Izgovarjava je bila jasna, a slovenščina prevoda na nekaterih mestih žalostna, i ej stvari mora vodstvo posvečati vsekakor več pozornosti. Gledališče je bilo polno zasedeno. Navdušenja pri občinstvu, ki je znalo prav dobro ločiti dobro od slabega, mnoga V. U Dnevna kronika Kaj pravite? Sedaj vem, zakaj imamo gledališče in zakaj na tem gledališču dajejo take imahtne kakor je tista o »gnoju in tnrhovinU, kakor je zapisal g. F. G. Torej, gledališče imamo zato, da polnimo gledališke blagajne. Saj je lo povedal sam »Narod*, ki je branil listo igro, češ da je dosegla popoln uspeh, ker je bila kasa tako polna, da je gledališče lahko marsikaj plačalo. Sedaj tudi razumem, zukaj ne vidimo Sekspira, Dostojevskega in drugih. Zaradi kase! Kasa pa, najsibo polna ali prazna, umetnosti ne prenese. Prav zaradi lega sem se odločil predloiili sirer vsega spoštovanja vrednim slovenskim kulturnim roditeljem tole misel v preudarek in v sprejem: Ker je kasa glavna reč, bi bi! najbolje nudili kaj takega, kar iinajo ljudje najrajši, pa malo slane in še manj velja. Za morske deklice je bilo pod Tivo-lijem ie od nekdaj dovolj zanimanja, še več pa za kačo, ki je imela žensko glavo in je govorila ler tako lepo milo gledala. Kaj takega postavite na oder! Pa bo vse polno, tudi kasa. in kako malo bi lo stalo. Morda boste dobili eno, ki bi bila za morsko deklico, in drugo, ki bi šla za kačo. Po potrebi bi ludi ena sama oboje lahko opravila. Saj pravijo, da imate n. pr. pri operi tudi lake moči, ki so za vse vloge pravšne in sposobne. Potem bi bil potreben še nekdo, ki bi zunaj pred vrati stal in klical slavnemu občinstvu, kakor je klical včasih njegov tivolski prednik: »Pejte no not, boste vidi čudna deklca ot ta zadnga tala murja!* Z blagajničnrko in biljelerjem bi bila lo vsa režija! Dohodki pa trojni! . Prav za prav bi pa mislil, da bi šlo še enostavneje takole: Poslopji opere in drame dajte komu v najem, ali muzeju, ki mu manjka prostora za stvari, katere niso več v modi, ali pa Slamiču za nov bufet — kdor bo pač več plačal. V.a Ir predstave bi zadostoval platnen šotor pod Tivnlijem. Dovolj je, če bosle nanj obesili tablo tniknrite pozabiti na njo!) z napisom: >Slovensko narodno gledališče v Ljubljani*. Koledar Četrtek, 21, novembra: Janez od Križa, spo-zna valeč. Novi grobovi •f Ignacij Zor. Preteklo nedeljo je v Ljubljani, kakor emo že poročali, umrl gosp. Ignacij Zor, zavarovalni uradnik v pokoju. Pokojni se je rodil v Kamniku kot sin meščana, mlinarja in posestnika. Obiskoval je ljudsko šolo pri oo. frančiškanih v Kamniku, nadaljeval študije na ljubljanski gimnaziji, kjer je leta 1875 maturiral. Nato se je po.sve-til juridičnemu študiju na dunajskem vseučilišču. Kot rezervni poročnik se je udeležil bosenske okupacije pri domačem pešpolku št. 17 leta 1878. Potem je bil notarski kandidat pri raznih notarjih, tudi pri notarju dr. Geršaku v Ormožu, znanem narodnem buditelju na Spodnjem- Štajerskem. Zaradi takrat vladajočih razmer ie moral zapustiti notarsko službo ter se je posvetil zavarovalni stroki Za življenjsko družico si je izbral hčerko znanega komponista in nadučitelja Franca Ks. Adamiča v Šmartnem pri Litiji. Pokojni zapušča dva sinova in hčerko, ki jih je vzgojil v strogo verskem in narodnem duhu. Kot priznan zavarovalniški strokovnjak je naposled skozi daljšo dobo služboval tudi pri edini domači »Vzajemni zavarO"alnici« kot višji knjigovodja. Bil je pred nekaj leti upokojen. Rajni gosp. Zor je bil strogo veren mož, poštenjak skozi in skozi ter vedno zaveden Slovenec. Blag mu epomint ■j- V Ljubljani je včeraj umrl gospod Jožef Pečar, uslužbenec državne železnice v p. Pokopali ga bodo v petek ob 2 popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim naše sožalje! J/epufr jroMejtl Osebne vesti — Nadškof dr. Šarič v Ljubljani. Preteklo nedeljo, ponedeljek in torek se je mudil v Ljubljani v knezoškofijskem dvorcu prevzv. g. dr. Ivan Šarič, nadškof in metropolit vrhbosanski. V torek zvečer je visoki gost odpotoval v Rim. = Praktični učiteljski izpiti v Ljubljani v no-vemberskem roku. Za položitev praktičnega učiteljskega izpita pred izpitno komisijo na drž. učiteljski šoli v Ljubljani, kateri je predsedoval direktor zavoda g. Marolt Nande, se je oglasilo 20 kandidatk in 25 kandidatov. Izpiti so se polagali od 7, do 19. novembra t, 1. s sledečim uspehom: z odličnim uspehom: Mihelič Vladimir, učitelj v Šmarjeti; sprav dobrim uspehom: Ambrožič Vladislav, učitelj v Stični, Banko Marija, učiteljica v Koroški Beli, Čeh Ana, učiteljica v Sostrem, Golob Marija s. Norberta, učiteljica Marjanišča v Ljubljani, Kezele Ljudmila, učiteljica v Dvoru, Kimovec Fraac, učitelj v Smuki, Merčun Ciril, učitelj v Pečah, Pavlin Franc, učitelj v Mošnjah, Pučko Frančiška s. Skolastika, učiteljica Lichtenthurnovega zavoda v Liubljani, Škodlar-Volarič Ivanka, učiteljica v Dob-epoljali, Torelli Jankb, učitelj pripravnik v Liubljani, Vittori Ga-briela s. Berta, učiteljica zasebne šole v Kočevju, Zadek Bogomir, učitelj v Vrhovem, Žumer Anton, učitelj v Žužemberku. — Zdobrim uspehom: Ahačič Ludvik, učitelj na Trati, Amon Viktorija, učiteljica v Suhoru, Dacar Melhior, učitelj v Poljanah, Demšar-Vidnjevič Zlatka, učiteljica v Rada: tovičih, Dagarin Antonija s. Serafina, učiteljica na uršulinski šoli v Škofji Loki, Flajs Franc, učitelj v Gorjušah, Hafner Pavlina, učiteljica v Dovjem, Jenko Mihaela, učiteljica v Zagorju, Jurajevčič . Ljubica, učiteljica v Semiču, Keržin Štefan, učitelj v Sodražici, Knol Janez, učitelj na Čatežu, Pucelj Frančiška, učiteljica v Radečah, Sartori Milan, učitelj v Dol. Logatcu, Slana Marija, učiteljica v Hrastniku, Smrdelj Frančiška, učiteljica v Fara vasi, šinigoj Boris, učitelj v Sv. Križu, Taufer Ven-ceslav, učitelj v Litiji, Urbančič Branko, učitelj v Ribnici, Vrbič Tekla, učiteljica v Sodražici in Zali rajšek Milan, učitelj v Šmartnem. Reprobi-ranih 6 kandidatov in 2 kandidatki. = Imenovanja v finančni službi V zadnjem času so bila v finančni službi izvršena številna imenovanja dnevničarjev. Imenovani so pri davčnih upravah: Stanko Šproc in Alojzij Pfaff, Brežice; Fran Šlander in Oskar Kodrin, Celje; Anton Kozjek, Dol. Lendava; Josip Košir, Kamnik; Ignacij Sterlekar, Konjice; Vinko Gajser in Anton Križ-man, Krško; Srečko Bekš, Fran Cotič, Alojzij Trt-mk, Josip Tome, Majda Kobavova in Ferdo Jeran-čič, Ljubljana-mesto; Sonja Šubičeva, Dušan Muc in Erna Milavčeva, Ljubljana-okolica, Jakob Ko-»trevc, Ljtomer; Josip Sič, Mirko Dobričič, Peter Knechtl, Martina Pirčeva in Peter Kenda, Maribor; Anton Hrastar, Murska Sobota; Alojzij Bauer, Novo mesto; Ivan Šutej, Prevalje; Anton Klemene in Feter Vesel, Ptuj; Anton Dimnik, Ribnica; Josip Fintar, Škofja Loka; Angela Pirihova, Šmarje pri Jelšah ter pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani: Ivanka Rov^ekova in Vida Pristovova. = Odvetniška vest. G. Stanko Pečar je vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Novem mestu. p Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za'vršilca dolžnosti upravitelja skladišča st. 6 glavnega skladišča nižji voj. uradnik III. razr. topniško-tehnične stroke Franjo Zupan- za vršilca dolžnosti upravitelja sekcije skladišča ' voj. železniškega materijala železniškega poveljstva inženjerski podporočnik Stanislav Šibenik; za vršilca dolžnosti poveljnika 4 čete 1. reflektorskega bataljona tehničnega polka inženjerski poročnik Ivan Singer in za vodnika 2. čete 2. bataljona 1. pionirskega polka inženjerski poročnik Štefan Šiftar. Veseli otroci. Vsaka solza, ki Jo prihranite otroku, je dobiček. Tudi umivanje glave in las je otrokom v veselje z uporabo očal zoper peno, ki tvorijo omot vsakega zavojčka »Črne glave« in obvarujejo oči in obraz zanesljivo pred vodo in i>eno. Vaš ljubljenček pri umivanju ne bo več vpil ln jokal, marveč se bo veselo smejal. Sredstvo »Haargianz«, priloženo vsakemu zavojčku »Črne glave«, pa služI za izpiranje ter napravi lase mehke kakor svila, sveže in blesteCe. 2 Podrobnosti o katastrofi v slatinshi elektrarni Podravska Slatina, 22. nov. Včeraj smo jioročali o veliki katastrofi, ki se jo dogodila v noči na nedeljo 20. t. m. v naši električni centrali. Električna centrala v 1'odravski Slatini je bila zgrajena leta 1926. Vodil jo jo ves čas do septembra 1982 Mato Lackovič. Ves ta ča.s je delovala elektrarna brez defekta. Pred dvema letoma je Lackovič kupil dva avtomobila za svoja dva sina, ki sta bila brezposelna, Ja bi se z avtomobiloma preživela. Ker ni mogel avtomobilov odplačevati, sta mu bili zarubljeni dve tretjini plače in ostalo mu-je mesečno samo 900 Din. Lackovič je zaradi tega prosil, da ga razrešijo službe strojnika in mu jx>verijo električne posle za 1000 dinarjev mesečno, za strojnika naj bi sprejeli njegovega sina Ladislava za mesečno plačo 1500 Din. Ker etektrifikacijski j^ododbor mestne občine ni sprejel tega predloga, je stari Lackovič izstopil iz službe. Na njegovo mesto jo prišel Josip Dloulii iz Zagreba. V j>etek ponoči je Dloulii odpotoval v Zagreb radi popravila velikega motorja, v centrali ga je nadomestoval Čeda Sabljica, ki je skrbel za jiogon malega motorja. V soboto popoldne sc je motor ustavil in ga niso mogli več pognati, čeprav »o to sedemkrat i>oskušal'i. Okrog 11 zvečer je bilo v centrali jx>leg Cede Sabljice še sedem drugih oseb. Naenkrat se je silno j>osvetilo, istočasno se je začula močna detonacija iz elektrarne, iz katere 6e je valil dim s plameni. Kakor smo že včeraj j>oročali, je elektrarna popolnoma zgorela. Ladislav Lackovič je ostal na mestu mrtev in so njegovo truplo včeraj izkopali izpod ruševin. Hudo so ranjeni Martin Posavac, Stevan Javorina, Aleksander Lackovič. Vse te so skupno s Sabljico prepeljali v banovinsko bolnišnico v Virovjtico. Čedo Sabljica je v bolnišnici podlegel poškodbam. Tudi stanje Posavca je brezupno. Ostale vesti — 40 letnica splitskega gledališča. Letos poteka 40 let, odkar je bilo zgrajeno splitsko narodno gledališče. To gledališče so zgradili voditelji hrvatskega preporoda, ko so izvojevali upravo splitske občine. Gledališče je eno največjih v naši državi. Gledališki krogi bodo ta jubilej slovesno proslavili. — Železniški upokojenci, stanujoči izven Ljubljane, naj vsak svoji najbližji postaji predložijo svoje legitimacije za prolongacijo in priložijo sledeča potrdila: Poštni odrezek o prejemanju pokojnine, za nad 16 let stare šoloobiskajoče otroke šolsko potrdilo, za one otroke ki se uče obrti, učno pogodbo, oni upokojenci z 20 ali več let službe predložijo za svoje še neomožene hčere potrdilo o skupnem življenju in zaslužku. Oni pod-uradniki, ki niso bili prevedeni na novi zakon iz leta 1923 in imajo železniške legitimacije za II. razred, bodo morali navesti višino zadnje plače, vsak upokojenec bo moral tudi navesti od kdaj in do kdaj se je nahajal v aktivni službi. Kdaj bodo morali predložiti v Ljubljani stanujoči upokojenci svoje legitimacije, bodo še posebej obveščeni; jrtipra-vijo naj si pa gori navedena potrdila. Oni upokojenci m rentniki, kateri prejemajo svoje pokojnine in rente od železniške direkcije v Zagrebu, morajo svoje legitimacije poslati naravnost na direk-c'jo v Zagreb. Pri sprejemu novih vložkov bo potrebno stare vložke vrniti, v nasprotnem slučaju se bo zahtevalo 100 Din. M i_~i?°Pek 'fpo dišečih vijolic nam je poslal g. hvala! friZEr V Trbov,'ah- Iskrena — Nova telefonska zveza. Prosvetno ministrstvo je odobrilo, da se otvori telefonski promet na progi Črna pri Prevaljah—Schvvarzenbach. Telefonska pristojbina je 1.550 zlatih fr. za triminutni pogovor. p i ~~Drek' sPr®menila svoj tok. Iz Jajca poročajo: Reka Phva predstavlja vsako poletje in jesen ve-hko nevarnost za celo četrt mesta Jajca. Sedaj je Hiva nenadoma spremenila svoj tok, tako da je skoro popolnoma opustila svojo dosedanjo strugo. , . se. >.e Prevalila v jarek ob svoji desni obali, kjer seda, stalno izpodjeda in ruši. V veliki nevarnosti ,e več velikih zgradb na desni obali, enako tudi cesta Jajce—Pilavice. •7 ^.~LstZagrtlJški peki bod° morali znižati cene. Zagrebške oblasti se sedaj pečajo s podražitvijo kruha, ki so si ga na lastno pest dovolili nekateri zagrebški peki. Peki utemeljujejo povišek cen z dejstvom, da je zrastla tudi cena moki. Temu pa zagrebški tržni urad po vsej pravici oporeka, zakaj cene moki so se zvišale le za 2 do 5 par pri kilogramu. Mestno tržno nadzorstvo je zaradi tega vložilo proti več pekom tožbo radi navijanja cen. Včeraj so pa že skoraj vsi peki, ki so pov«ali pred kratkim cene, te zopet znižali na prejšnjo višino. — Zagrebški Solerfi svojemu umrlemu tovarišu. Svojevrstno zadnjo počastitev so zagrebiki avto-taksiji izkazali v torek popoldne enemu iznad usta- noviteljev njihovega društva I. Sekovanlču. Pred mrtvašnico na Mirotfoju •• ja zbralo v dolg špaJir okrog 60 avtomobilov. Ko «e je pomikal mimo žalni sprevod, so začeli avtomobili s svojimi hupami i in sirenami tuliti na vse pretege, da se je slišalo daleč naokoli. — Skozi okno so vlomili. V Prekrižju, predmestju Zagreba, so te dni neznani svedrovci vlomili v vilo neke Zagrebčanke in odnesli Iz nje vso posteljnino s treh j>ostelj, več naslonjačev, gramofon z 80 ploščami in še več drugih predmetov v skupni vrednosti 10.000 Din. Zlikovci so vedeli, da pozimi v vili nihče ne stanuj«, in so si tako izbrali primeren čas, da jih ni nihče motil. — Zadnje čase je v Zagrebu in okolici na delu dobro organizirana vlomilska družba, ki se sicer ne loti kakih večjih stvari, pač pa ima na vesti že celo vrsto raznih manjših vlomov. — Pri razdražljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, po-bitosti, tesnobnostnem čutu imamo z naravno »Franz-Josef« grenčico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razburljivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekar-nah. drogerijah in špecerijskih trgovinah. — t boj ua ienitovanju. V Tešnju se je oženil bogati trgovec Smajil Omeragič, ki je po stari navadi povabil na svatbo številne goste iz mesta in okolice. Ko je bilo na svatbi najlepše razpoloženje, so se gostje iz okolice med seboj sj>rli. Iz prepira je nastal pretep, ki so ga prenesli na cesto. I retepa se je udeležilo okrog 50 fantov. Žrlev pretepa je jiostal neki 18 letni fant. ki je ostal na mestu mrtev. — Sedem starih božičnih pesmi. Za tamburaški zbor priredil prof. Bajuk. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 16 Din. Priznani strokovnjak na tem polju, prof. Bajuk je s to zbirko naredil veliko uslugo našim številnim tamburaškim zborom. Priredil jim je za igranje sedem najbolj _ c ... ODOL C i -N ne Kvari zobne T^-M 8kleniJne'- dasi ravno imanaivečo snažilno moč. znanih božičnih napevov: Sveta noč, Slava na višavi Glej zvezdice božje, Pastirci iz spanja, Angelsko petje, Zveličar nam je rojen in Poglejte čudo se godi. Naša tamburaška društva bodo s temi komadi dala božičnicam res pravo božično razpoloženje. Segaite pridno po njih! — Obleko, perilo, manufakturo kupite najceneje pri krošclju na Smartinski cesti (pri železniškem mostu) Ljubliana. — bacili, včasih nepoznani, so zelo nevarni zlasti pri otrocih, ki še ne znajo izpirati nosu, ust m grla. la nevarnost je največja jeseni in pomladi, ko se ti bacili najbolj mno/e. Zato je neobhodno potrebno, da se takrat daje otrokom Panllavin pastile »Bayer«, ki jih zavarujejo prej različnimi boleznimi, in uničujejo njih povzročitelje, ki prihajajo skozi usla in grlo. — Posode nimate. Centralna vinarna Vam nudi vino v svoji posodi nuj ugodneje. — DH. CEH NETO V POSLOVNI KOLEDAR IN ADRESAR ZA 1933 (Dvorni trg 11. Ljublj. 30 Din). Bluze iu pletenine, najnovejših modelov ima v krasni izbiri tvrdka Miloš Karničuik, Stari Irg 8. — Kavama »Tabor«. Vsak torek, četrtek in nedeljo koncert. — Točijo se prvovrstna štajerska vina. Mariborske vesti: Lepa spominska proslava osvobojenja Maribora 23. nov. ostane zapisan v zgodovini Maribora za vedno. Bil jo to dan, ko so zaplapolale v Mariboru prvič svobodno slovenske trobojnice, ker so ga v noči od 22. nov. osvobodili slovenski fantje generala Majstra nemške nevarnosti. Ta dan praznuje 45. pešpolk kot naslednik nekdanjega prvega slovenskega mariborskega polka svojo slavo. Včeraj so je slavila 14. obletnica osvoboditve z lepo uspelo prireditvijo. Ob 9 je bila v frančiškanski cerkvi sv. maša, katero je služil vojaški duhovnik Zavadlal, prisostvovali so ji pa častniki 45. peš-polka. Ob jk)1 enajstih pa se je vršilo v vojašnici kralja Aleksandra v Molju tradicijonelno rezanje kolača v jirisostvu častniškega zbora in odličnih predstavnikov mariborskega javnega življenja. Spričo bojazni pred slabim vremenom se je vršila □ V visoki starosti 82 let je umrla v Studencih zasebnica Alojzija Bračko. Pokopali jo bodo danes ob 3 popoldne na studenš-kem pokopališču. Svetila ji večna luč! □ Rektor zagrpbške univerze dr. Bazala predava jutri v petek v tukajšnji Ljudski univerzi o Spinozi ob 300 letnici rojstva znamenitega misleca in filozofa. □ Ljudska univerza v Studencih otvarja drevi svojo predavalno sezono. Otvoritveno predavanje ima sodni svetnik dr. Travner in sicer o Mussoli-niju ln sodobni Italiji. Predavanja se vršijo redno vsak četrtek s pričetkom ob 19 v dvorani špureje-ve gostilne. □ Protekcija ali ka-li?... Pri zadnji seji občinskega sveta se je v tajni seji dvema uradnikoma tretje kategorije dovolila plača druge kategorijo. V redu. Kaj pa ostali, ki bi z isto pravico lahko postali deležni te prednosti dn ki vršijo morda celo odgovornejšo službo, z višjo šolsko izobrazbo in morda celo več službenih lel? So še nekatere stvari v personalnih vprašanjih na magistratu, h katerim se ob priliki še povrnemo. □ Mariborsko gledališče. V soboto, dne 26. t. m. druga letošnja glasbena premijera; uprizori se Suppejev »Boccaccio«. Dirigira kapelnik Her-zog, režira kot gost K. Bachmann. — Dne 2. decembra nastopi plesalka Katja Delakova s svojimi l>lesi. □ Pred oltar... Poročili so se v Mariboru v j)oslednjem času: Matija Videčnik, posestnik in gostilničar iz Rečice in Frančiška Cizej, sobarica; Rudolf Purgaj, kmečki sin in Jožefa Krivec, vini-čarjeva hči, oba iz Košakov; Ivan Budler, viničar in Terezija Žižek, viničarjeva hčerka, Pekel 49; Leopold Fras, posestnik in Marija Polanec, posestniška hči, Počehova 51; Simon Štern, delavec in Julijana Koren, posestnica iz Frama; Filip Reš, delavec in Marija Werdinger, gospodinja; Mihael Mi-k lave c, delovodja in Marija Puhr, gostilničarjeva hčerka. Bilo srečno! □ Prodaja Puchenstcinskega gradu. Licitacije na gradu Puchenstein v Dravski dolini so letos vnesle v kroge zbirateljev starin mnogo razburjenja. Sedaj so se zaključile s prodajo gradu, katerega je kupil veleindustrijalec Peler Teslič iz Siska. Licitacije gradu se je udeležila tudi skupina interesentov iz. Maribora. H gradu spada tudi obširno gozdno gospodarstvo. □ Ali bo ali ne bo. Pravijo, da organizacija mestnih podjetij sila počasi napreduje. Zadeva se ua nepričakovane ovire, ki zelo otef.kočajo izvedbo lepega načrta o enotnem trgovskem vodstvu vseli mestnih podjetij. Uvidelo se je tudi že, da mestnih podjetij ni istovetiti z zasebnimi obrati, ker jih jo treba voditi čisto pod drugimi vidiki, med katerimi je socialni eden glavnih. Kakor sedaj izgleda, ne bo organizacija dovršena do jiredvide-nega roka t. j. do 1. januarja. _ U Krajevne potrebe ni. Naše včerajšnje poročilo o otvoritvi dveh novih kavarniških podjetij jo vzbudilo v vrstah mariborskih kavarnarjev upravičeno razburjenje. Maribor ima že sedaj 11 kavarn, tako da ni nobene krajevne potrebe po novih takih obratih. Poleg tega bi bili lastniki velikih kavarniških podjetij, ki so svoje obrate zadnja leta na poziv merodajnih faktorjev iz tujsko-prometnih ozirov lepo preuredili ter žrtvovali v ta dela ogromne svote, občutno prizadeti, če bi so odprla nova kavama v nekdanji šoštaršičevi hiši. Istotako trgovci, ki bi morali iz svojih lokalov v imenovani hiši. □ Meljsko kat. prosvetno društvo ima v nedeljo ob običajni uri svoj redni sestanek s predavanjem o brezposelnosti. slavnost v lepo okrašeni dvorani vojašnice, kjer je domačin polkovnik čerič na čelu častniškega zbora sprejemal goste. Bili so navzoči poveljnik mesta general lladžič, oba okrajna glavarja, mestni načelnik dr. Lipold, prvi državni pruvdnik dr. Jan-čič, predstojnik mestne policije dr. llacin, gospa Majstrova, predsednik društva rezervnih častnikov Perhavee, dr. Tominšek in drugi. Obredne molitve so opravili kurat Zavadlal, prota Trbojevič in mo-liamedanski hodža, ki je prispel iz Ljubljane. Poveljnik polka polkovuik Cerič je imel nato lep nagovor na vojaštvo, v katerem je orisal potek osvoboditve Maribora po slovenskih vojakih generala Majstra. Vršila se je nato zakuska, pojNildne j>a vojaška zabava. □ Mali trg je bil včeraj bolj boren; deževje! Kmetje so pripeljali tri vozove krompirja in čebule, štiri vozove sadja, večinoma jabolk; na pe-rutninarskem trgu okoli 600 komadov, na senenem trgu osem vozov sena po 90 do 115 za 100 kg. Ceno so ostale bistveno neizpremenjene. □ Posestna izpremeniba. Konkurzna uprava Kmetijske eksportne zadruge je prodala hišo na Aleksandrovi cesti poleg kavarne »Jadran«, tvrdki Pinter & Lenard, ki ima v istem poslopju svojo veletrgovino. Prodaje pa sodišče, še ni odobrilo. □ Tiha ubožna akcija. Zanimive številke, za katere morda malokdo v Mariboru ve. Mariborski gostilničarji imajo skupno na brezplačni prehrani 1!)7 oseb; od tega ima 21 dijakov raznih mariborskih srednjih šol prosto hrano, 17 zajtrkov s kruhom, 57 kosil, 59 večerij, 26 oseb Julio s kruhom, 68 oseb pa ima celotno prehrano. Razen tega dajeta dve gostilni še dve stanovanji na razpolago. □ Stanovanje na stopnicah ima tam nekje v Loški ulici revna vdova s svojim sedemletnim sinčkom. Ni ma denarja za najemnino in zatekla se je na hišno stopnišče. Kdor bi revici mogel kakorkoli pomagati z denarjem ali pa s prepustitvijo še tako skromne izbice ali s podelitvijo mesta hišnice, naj -pove svoj naslov v upravi na Koroški 1 ali v podružnici na Aleksandrovi 6. Pripravljena je kot odškodnino opravljati hišna dela. Celje ■& Gospodarske, socialno in politične osnove boljševizma ter prodiranje boljševizma na Daljnem Vzhodu je naslov predavanju na drugem prosvetnem večeru Katoliškega prosvetnega društva, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 28. novembra t. I. ob 8 zvečer v mali dvorani palače Ljudske posojilnice. Govoril bo g. dr. Andrej Veble, odvetnik v Mariboru. ■& Miklavž. Mesto že živi v znamenju Miklavža. Nanj opozarjajo izložbe, ki imajo v radovedni mladini dosti opazovalcev. Nanj mislijo tudi že starši, seveda z zelo različnimi občutki. Starše bi ob lej priliki opozorili na Miklavžev obisk v Ljudskem domu. Kdor je videl lani Miklavžev nastop v dvorani Ljudske posojilnice, gotovo tudi lelos ne bo zamudil te prilike. Saj je bil Miklavž z malčki tako prijazen in ljubezniv, ki so mu jih prinašali v obdarovanje angelci, da se ga ti niso prav nič bali. Letos bo Miklavžev prihod z neba še veličastnejši, tako da bo ostal vsem v neizbrisnem spominu. Darila bo od 1. decembra dalje sprejemala pisarna Prosvetnega tajništva, Cankarjeva ulica 4. Kdor bi želel, da ga obišče Miklavž na domu, naj to prijavi čimprej istotam. £3 Umrla je v tukajgnji javni bolnišnici Paušer Julijana, 30 letna brezposelna delavka s Tepanja pri Konjicah. a Podaljšanje železniških legitimacij upokojencev. železniški upokojenci v območju postaje Celje morajo oddati rumene legitimacije v svrlio podaljšanja za leto 1933. najkasneje do 7. decembra 1932 pri postajni blagajni v Celju. Natančneje je razvidno iz razglasov na postaji. er Preobrat v industriji r Zadnje čase je opažati, da se obračajo razmere v nekaterih tukajšnjih tovarnah malo qa boljše. Kakor smo zvedeli, delajo sedaj v tovarni Westen po 5 dni na teden, v nekaterih oddelkih delajo tudi nadure. Tudi v tekstilni industriji se razmere, Čeprav vobče niso bile nikdar tako slabe, kakor v drugih industrijskih panogah, vidno zelo boljšajo. Tako smo slišali, da neka tu kajšnja tekstilna ivornica jemlje slalno v delo nov moči in da namerava v svrlio razfiirienia obrata nabaviti več novih, strojev. Čas groteske ali blaznosti • Medtem, ko se previjajo po ženevskem ozračju razorožitveni načrti, beeeduje resnica jasno in razumno: Sredi propadanja produkcije Človeških potrebščin, sredi povodnji bančnih polomov in propadov svetovne industrije vseh vrst je objavila to-varna orožja Schneider - Creuzot svojo zadnjo bilanco z izkazom ogromnega čistega dobička ... To nasprotje se stopnjuje v ljudskem gospodarstvu naravnost do blaznih slik. Saj ni nikaka tajnost, da gladujejo ogromne mase brezposelnih delavcev Amerike, Evrope in zadnje čase tudi Avstralije in Južne Afrike, kakor so doslej stradali le v Aziji, posebej na Kitajskem in v Indiji. Toda med tem, ko stopajo tu pojavi gladu zmerom v zvezi z elementarnimi katastrofami, s sušo, povodnji, točo in podobnim, gre obubožanje in stradanje mas v civiliziranem svetu na račun mogočne nadprodukcije izvestnih pridelkov. Da bomo laže doumeli ta kontrast, ki je naravnost tragikomičen, poglejmo nekoliko bizarnih slik: Grčija, dežela sonca, vrt stare kulture, je doslej preskrbovala velik del človeštva z rozinami. Ta ista Grčija razpolaga z lastnim denarjem, z lastnimi delovnimi silami, le z dovoljno valuto ne, da bi si mogla kupiti kruha pri sosednih agrarnih državah. Ta, nekdaj visoko kulturna država, ima sedaj zaprta vrata v sosedne države: njen edini vir življenja, rozine, ne gredo ven. Razumljivo je torej, da sta zajela grško ljudstvo beda in glad, da pre-čestokrat nima vsakdanjega kruha. In kaj je storila vlada v tem slučaju? Odredila je, da se morajo vse ogromne zaloge rozin zmešati s krušno moko. In na ta način je šlo nad 3 milijone kilogramov rozin v kruh, medtem, ko so jih že prej nekaj milijonov razpolagali domačim ž;valim. In zdaj ro-zinov kruh v največji stiski 1 Ironija prvega reda! Istočasno pa se je v vinskih krajih Madiarske nvedel enak običaj. Ker je tam veliko pomanjkanje mleka in kave, vina pa zaradi splošnega carinskega zaprtja srednje Evrope ne morejo nikjer oddati, je dobilo vino isti pomen kot mleko v ostalih državah. In tako pijejo otroci, prej ko gredo v šolo, namesto mleka — vino. Zarndi istih razlogov so tudi madžarske vojaške oblasti pokupile mnogo vina, da ga bodo dajale vojakom namesto kave, kar je sicer ceneje, toda abnormalno. Ali ste že kdaj slišali o tako prijetni bedi: rozinov kruh in vino!? Pa ti groteskni pojavi še niso naimočnejSL Gigli poje. Pred tisoči poslušalcev je pel v Berlinu svetovno-znani italijanski tenorist Benjamin Gigli. Njegov glas je hrez ojačevalca napolnil ves orjaški prostor berlinske športne palače. Kitajski maršal za dostojnost Meščanska vojna na Kitajskem, ki od Časa odročju dela, ki zahteva mnogo žrtev, a te bodo ostale za zmerom neznane, zlasti pa v današnjih težkih časih svetovne gospodarske krize. V vrsto Neznanega delavca sodijo množice brezposelnih, ki gledajo z brezupom v srcu svojo ]>risilno brezdelje, zakaj preradi bi delali, da bi vzdrževali sebe in svojce. Ne smemo pozabiti, da imajo ti Neznani delavci nedotakljivo pravico do dela in sicer do dela, ki bi bilo tako plačano, da bi se mogli materialno in moralno razvijati v zadovoljne državljane in domobranitelje. S pravico do dela jc v zvezi dolžnost državnikov in odgovornih politikov, da poiščejo sredstev in potov, kako dati vsem tem nezinaniin delavcem zaposlitve in kruha. Če pa je rešitev problema brezposelnosti združena s takimi težkočami, je nekje v svetovnem gospodarstvu napaka. A najhujše je to, da mora spričo prevelikih nasprotij med bogastvi posameznih narodov in pa med kapitalom in delom glavno težo krize nositi delavstvo, ki je na tak način neznana žrtev gospodarske vojne. Katoliška cerkev v Charlottenburgu pri Berlinu, zidana po načrtu arhitekta Pnula Lmderja. Cerkev je zgled moderne arhitekture in napravlja na vernika globok vtis. Rožno olje Znani vrtnar Blihm v Blatni na Bolgarskem javlja, da čutijo bolgarski gojitelji rož to leto močne jjoslcdice ogromne suše, ki je tam vladala. Medtem, ko so prejšnja leta potrebovali 1000 kg rož za en kilogram rožnega olja, bodo fK/trebovali to leto 5000 kg rož. In desiravno imajo še velike zaloge lanskega olja, je vendar cena zarndi teh neprilik doknj zrasla. En kilogram olja bo namreč stal 22.400 Din. Varčevanje in denarna kriza Zveza jugoslovanskih hranilnic je v proslavo mednarodnega praznika varčevanja priredila svo- iečasno tozadevno predavanje, katerega pa ni prišel nihče poslušat, Sedaj je bilo zopet tako predavanje, na katerem je predsednik Zveze regula-tivnih hranilnic g. Fran Pretnar predstavil kot predavatelja nadkontrolorja Mestne hranilnice g Hitra. Prva polovica predavanja g. Hitra je bila posvečena propagandi varčevanja, naslanjajoč se na institucijo mednarodnega praznika varčevanja, ki je bil sklenjen na mednarodnem kongresu hranilnic 1. 1924 v Milanu. Propaganda za varčevanje more biti uspešna le, če zajame vsestransko ves narod, če se merodajni faktorji zavzamejo za ustanovitev čim večjega števila novih hranilnic, in končno je predavatelj dejal, naj vlada zagotovi s primernimi ukrepi varnost in likvidnost naloženega denarja. Zlasti je propaganda za varčevanje potrebna s socialnega stališča, saj vidimo, da je Ljubljana samo lani izdala za alkohol 54 milijonov Din. Drugi del predavanja se je nanašal na sedanje razmere na denarnem trgu. Predavatelj je razložil krizo deloma s tem, da so nezadovoljneži hoteli lani v jeseni spraviti državo v stisko. Kritiziral je postopanje onih oseb, ki so iznesle svoje Zakaj so sedaj cene kvasa nizke Nekako pred 2 letoma so slovenske pekovske zadruge skupaj s pekovsko zvezo v Zagrebu začele energičen boj proti kvasnemu kartelu, združenemu v Formenti d. d. V svojih vlogah na mero- dajna mesta so pekovske zadruge ž'gosale postopanje kvasnega kartela, ki je potom v kartelu združenih tovarn prodajal kvas po ceni 31 Din za kg. Zadruge so izračunale, da imajo kvasne tovarne pri vsakem kilogramu neupravičenega dobička 9—11 Din ln da znaša neupravičeni dobiček letno circa So milijonov Din, ki ga morajo seveda plačevati ikonzumenti. Ves takratni boj pekovskih zadrug proti tovarnam kvasa pa je hil popolnoma brezuspešen, ker so bile tovarne v smislu zakona o državni trošarini z dne 10. aprila 1929 izredno zaščitene. Zabranjeno je bilo namreč za dobo 6 let osnovanje novih tovarn kvasa in 6e je ta doba avtomatično podaljševala v vsakem finančnem zakonu. Vse pritožbe pekovskih zadrug in konzumentov so bilo brezuspešne in kartel ni smatral niti potrebno, da upraviči svoje postopanje. Šele na članke »Politike«, ki je napadla kvasili kartel radi oderuških cen, so se gospodje nekoliko zganili in odgovorili, da nimajo skoraj nobenega dobička in da ta dobiček vsaj ne presega dopustne zakonite mere. Ko se je sestala nova narodna skupščina, so pekovske zadruge ]>onovile svoje pritožbe. Ker je bila nevarnost, da se razvije radi postopanja kvasnega kartela škandal, je novi finančni zakon ukinil omenjeno določbo glede zaščite kvasnih tovarn ter uveljavil za ustanavljanje novih tovarn koncesijski sistem. Ministrstvo financ je skupaj z ministrstvom trgovine nato izdalo okrog 10 novih koncesij za kvasne tovarne. Med drugimi je prejel tako koncesijo tudi neki tovarnar na Viču, ki je obljubil pekovskim zadrugam, da bo kvas prodajal po primerni ceni. četudi je ministrstvo financ zvišalo trošarino od 4 ua Din, je nova tovarna kvasa vendarle začela kvas prodajati po 25 Din in pri tem celo zboljšala kakovost kvasa. Novemu podjetniku, ki je tako temeljito zmešal račune gospodom okoli kvasnega kartela, so najprej grozili, ko pa te grožnje niso imele zažeJje-nega učinka, so začeli v Sloveniji prodajati kvas jk> 22 Din kg, hoteč z ostro konkurenčno borbo uničiti novega konkurenta. Že obstoječe kvasne tovarne so se namreč dobro zavedale, da morajo spraviti na kolena, ne samo novega podjetnika, temveč tudi vse nove koncesijonarje, ki na podlagi dobljenih koncesij šele nameravajo začeti z izdelovanjem kvasa. Zato so nastavili ceno, ki ne samo, da ne donaša nobenega dobička, temveč celo nekoliko zgube. Kvas namreč stane izdelovalca, najmanj 14 Din, k temu pa je še prišteti 3 Din drž. trošarine, tako da pridemo do zneska 22 Din kg. Ako bi kvasne tovarne ta svoj korak napravile pred 2 leti, ali vsaj pred ustanovitvijo novih tovarn, bi storile v korist konsumenla hvalevredno dejanje, sedaj pa je stvar zelo sumljivega značaja, ker ima le namen v kali zatreti vsako konkurenco. Prejšne cene kv asnega kartela so bile take, da je celo državno tožilstvo v Ljubljani uvedlo proti odgovornim osebam pivovarne Union v Ljubljani kazensko postopanje po zakonu o navijanju cen živ-ljenskim potrebščinam. To postopanje še danes teče in sodišče ima sedaj radi' lastnega zmanjšanja cen po obdolžencih najbolj jasen dokaz v rokah, da je tovarna kvasa prodajala svoje produkte po previsokih cenah ter s tem ogromno oškodovala konzumente. Kje in kam so šli ti dobički, ki gredo v težke milijone, ne bomo raziskovali, gotovo pa je, da je naše narodno gospodarstvo tekom let trpelo radi postopanja kvasnega kartela ogromno škodo. Vsekakor pa bi želeli dobiti pojasnila, zakaj so kvasne tovarne še pred nekaj dnevi prodajale kvas po 31 Din, sedaj pa po 22 Din, ko moramo vendar domnevati, da je bil ali njihov svoječasni zagovor pri sodišču, da nimajo nobenega prekomernega dobička, resničen ali pa tudi sedaj vkljub znižanju cen, prodajajo kvas s primernim dobičkom, ko je vendar absurdno misliti, dn namerava kvasili kartel postati dobrotnik človeštva in stalno jirodajati kvas v lastno izgubo. UPNIŠKI ODBORI PRI ZAŠČITENIH BANKAH Dne 3. novembra smo v uvodniku »Zaščita kmeta in denarni zavodi« napisali, da bi bilo umestno, če bi se pri denarnih zavodih, ki pridejo pod zaščito, osnovali upniški odbori s po-lebnimi pravicami. Ta iniciativa je našla odmeva tudi v trgovinskem ministrstvu, na katerega predlog je ministrski svet sklenil, da se vse doslej izdane uredbe izpopolnijo z ustanovitvijo posvetovalnega odbora upnikov z najmanj 4 člani. Ta posvetovalni odbor bo prideljen komisarju, ki ga mora zaslišali za vse važne zadeve in ga sklicati najmanj enkrat na teden. Odbor pa se lahko obrača ludi naravnost do trgovinskega ministra. Eksekutivni nakup. Na ljubljanski borzi je bil eksekutivno kupljen 1 vagon pšenice, 79 kg lanskega pridelka po 152.50 franko vag Sv. Hubert. Zaloge hmelja. Srednjeevropski hmeljski urad ceni zalogo letošnjega hmelja na 9100 stotov po 50 kg. V Franciji in Jugoslaviji zalog ni več, pač pa znašajo na Češkoslovaškem 6000 stotov, v Nemčiji 1900, na Poljskem 1000 in v Belgiji 200. Tako majhnih zalog doslej še ni bilo. Tudi v letih z najvišjimi cenami hmelja so bile zaloge ob tem času znatno višje. Avstrijsko-madjarska trgovinska pogodba. Pogajanja med Avstrijo in Madjarsko so zaključena ui bo končna stilizacija izvršena danes. kapitale v inozemstvo. (Opomba uredniitva: Seveda oni, ki so svoje kapitale naložili v inozemstvu, niso bili iz tistih vrst, o katerih je govoril predavatelj, kar ve vsa naša javnost.) Predavatelj je nadalje dejal, da je bila tedaj napravljena z znanim ukrepom bank usodna pogreška. Nadalje je kritiziral one institucije, ki so kljub znanim zgledom ob izbruhu vojne, stale brez razumevanja nasproti položaju denarnih zavodov. Da je tedaj dnevno časopisje molč;»lo, ne drži. Če pa nekaterih pojavov ni zabeležilo, tedaj ni bila krivda pri mem, kar vedo vsi poznavalci razmer. Prodajanje knjižic pod nominalno ceno, je nespametno. V svrho ozdravitve razmer naj se sprejme nov bančni in hramlnični zakon. Treba bo pa skrbeti nadalje za to, da bo prenehalo škodljivo skrivanje gotovine. Normalne razmere na denarnem trgu pa bodo prišle le z vpostavitvijo zaupanja. Tudi davčna bremena naj se znižajo in pravično razdele. Končno je predavatelj apeliral tudi na časopisje, nai ne dela propagande za nepotrebne stvari. Le s smotrenim delom si bomo ustvarili lasten narodni kapital, ki je predpogoj osamosvojitve in omilienia sedanie krize. Po predavanju se je predsednik g. Fr. Pretnar zavzel za ustanovitev samopomožne akcije vlaga-teliev. K Borza Dne 23. novembra 1982. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali nespremenjeni tečaji Amsterdama, Curilia, Newyor-ka in Prage, učvrstila sta se Berlin in London, do-cim so devize Bruselj, Pariz in Trst popustile. Azio je ostal v italijanskem prometu neizpremenjen: 26.6%, ravno tako tudi v nemškem prometu: 28.5%. Na zagrebški borei Je bil tečaj šilinga v zasebnem kliringu 8.50-8.60, zaključenih pa je bilo 5000 šilingov po 8.60 Din. Komj>enzacijski promet je znaten (1 milij. Din). Grški boni so bili zaključeni po 43.75, tnčaj pa je bil 43—44. Ljubljana. Amsterdam 2314.57— 2825.93, Berlin 1367.91-1378.71, Bruselj 798.29-802.23, Curih 1108.35—1113.85, London 188.19—189.79, Newvork 5741.59—5769.85, Pariz 225.49-226.61, l'ra<*a 170 67 -171.53, Trst 294.40-296.80. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kom-j penzacij 53.014 Din. j Curih. Pariz 20.34, London 17.01, Newyork I .»20, Bruselj 72, Milan 26.61, Madrid 42.50, Amsterdam 208.875, Berlin 123.00, Stockholm 90.70, Oslo 86.80, Kopeuhagen 88.50, Solija 3.76, Praga 15 40 Varšava 58.30, Atene 3, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.085. Vrednostni papirji Tudi danes je bila tendenca za državne papirje čvrstejša, posebno v vojni škodi in 8% Bleru. Promet je bil skoro isti kot včeraj, kajti na zagrebški borzi je bilo zaključenih 700 kom. vojne škode in 1000 dol 7% pos. Drž. hip. banke. V delnicah industrijskih in drugih j>odjetij ni prišlo do zaključkov. Pač pa se polagoma kristalizirajo jasnejši tečaji. Danes so se učvrstile delnice Isisa, osješke sladkorne tovarne in Dubrovačke, dočim je oslabela Trboveljska. Ljubljana. 7% inv. pos. 46.50—49, vojna škoda ^-•iOfi, 8% Bler. pos. 38-41, 7% Bler. pos. 37 —40, Ruše 125 den. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 46.50—49, agrarji 24.25—26, vojna škoda 208—209 (204, 207), 12. 207-209, 6% begi. obv. 33 den., 8% Bler. pos 41.50-42.50, 7% Bler. pos. 39 bi, 7% pos. DHB 4o—46 (45). — Delnice: Narodna banka 4050— 4300, Priv. agr. banka 227—240, Guttmann 110 bi, Hecerana Osjek 177 den, šečerana Bečkerek 600 den., Isis 25-40, Trboveljska 120-145. Dubrovač-ka 120—200, Tipografija 100 den. Belgrad. Narodna banka 4150 den, Priv. agr banka 226—228 (227), 7% inv. pos. 46.50—47 50 (47), agrarji 24 den. (24 den.), vojna škoda 207— 208 (207, 204), 12. 208-210 (209, 208), 6% begi. obv. 34-34.50 ( 34, 33, 33.75), 8% Bler. pos. 44 bi, 7% Bler. pos. 37 -39, 7% pos. DHB 47 bi. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 62.90, Aussiger Chemische 112, Alpine 11.65, Leykam 1.40. Žitni trg — Položaj za pšenico je ostal v glavnem neizpremenjen, ravno tako tudi cene. Nekaj več je zanimanja za težjo pšenico. Nasprotno pa je tendenca za koruzo slabejša in so cene nekoliko popustile. Sedaj slane umetno sušena koruza po postaji 67.50 do 70, času primerno suha pa je za 10 par cenejša. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet; 69 vagonov. Budimpešta. Tendenca slaba. Promet srednji. Pšenica marec 12.84—13.05, zaklj. 12.91—12.92, maj 13.24-13.39, zaklj. 13.23-13.26, rž marec 7.81-796, zaklj. 7.86-7.88, koruza julij 8.31-8.51, zaklj. 8.38—8.39. Chicago. Pšenica marec 48.75, maj 49.625, dec. 43.625, koruza marec 29.875, maj 31.50, dec. 25.125, oves marec 18.50, dec. 16.375, rž marec 82.25, dec. 29.25. Winnipeg. Pšenica maj 46.25, julij 50, sept. 51.125. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20 Četrtek 24. novembra: ZLOČIN IN KAZEN. Red B Petek, 25. novembra: Zaprto. OPERA Začetek oh 20 četrtnp a m-srr "ovcmbra: ZALJUBLJEN V TRI ORANzE. Red A. Petek, 25. novembra: Zaprto Sobota, 26. novembra: MALA FI,ORAMYE Izven, /mizane cene. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 24. novembra: Zaprto. Petek, 25. novembra: Zaprto. Sobota, 26. novembra ob 20: BOCCACCIO Pre-mijeriii. R1PLANA- »NTERLOCK spodnje perilo je vsled dvojnega vezenja višek modernega pletenja Finejše in trpežnejše kot navaden trikot Dobite ga v vseh boljših modnih trgovinah Izdeluje: ..Lana", Ljubljana 1 preizkusite ; ga pred nakupom T NOVI „His MastersVoice" superheterodyn ameriški RADIO APARATI Vas bodo vsekako iznenadili glede KVALITETE IN CENE Prodajajo izključno autorizirani trgovci THE GRAMOPHONE COMPANY LIMITED Razne modele radioaparatov gornje tovarne ima stalno na zalogi »Tehnik« Josip Banja!, Ljubljana, Miklošičeva c. 20, palača Okrožnega urada. Kaj bo s športnimi igrišči V torek popoldne so se sestali zastopniki ljubljanskih športnih organizacij in zastopniki mestne občine. Šlo je, kako rešiti vprašanje športnih in otroških igrišč. Novi zakon o telesni vzgoji naroda nalaga občinam, da zgrade igrišča. Ob tej priliki moramo povedati, da je našo občino šele ta zakon spomnil, da je dolžna nekaj napraviti za šport. Zagreb, Belgrad, Sarajevo, celo Maribor in Celje, pa še cela vrsta drugih mest, so že zgradili igrišča za svoje športne klube. Le Ljubljana se je zdramila zadnji trenutek, ko bosta oba vodilna slovenska kluba ostala brez igrišč. Zato je bila prav umestna konstatacija enega zastopnikov športa, da občinske svetnike težko dobiš tam, kjer je sodobna mladina. Radi tega je tudi tako malo smisla za težnje današnje mladine. Sestanek v torek je najbrže prelomil z današnjo prakso. Namera občine je zgraditi igrišča v sedanji Zupančič-T6nniesovi jami in jami ob Vodovodni cpti. Ta načrt občine športniki niso sprejeli s simpatijami. Jame niso primerne za športna igrišča. Zlasti pa ne Zupančičeva, ki je tik za kolodvorom. So Ince namreč močno segreje zračno plast v jami, do katere veter nima dostopa, da bi jo ohladil. Zato je v takih jamah vedno silno soparno. Naravno, da je vsaka športna igra nemogoča. Pri Zupančičevi jami pride v j>oštev še diin s kolodvora. Ona jama ob Vodovodni cesti pa nudi zavetišče par desetinam družin, ki itnaio v njej barake. Zelja športnih krogov je, da bi bila nova športna igrišča ob Linhartovi ulici in v Tivoliju za velesejmom. Ob Linhartovi ulici ima občina dosti ravnega in peščenega sveta, ki je kot nalašč Radio Programi Radio-Ljubljana i Četrtek, 24. novembra: 12.15 Radio kvartet 12.45 Dnevno vesli 13.00 Čas, radio kvartet, borza 17.30 Salonski kvintet 18.30 Šahovska ura (dr. M. Vidmar) 19.00 Poskusi umetnega razvoj« iz cikla >Cuda in tajne življenja« (prof. Pengov) 19.30 Pogovor s poslušalci (prof. Niko Kuret) 20.00 Prenos cerkvenega koncerta iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. Orgelske točke izvaja prof. Tome, poje šent-peterski cerkveni zbor 21.15 Violinski koncert. Izvaja g. Damy Brunshvvik, prof. na pariški Ecole Normale. Pri klavirju g. Chole 22.00 Čas, poročila, plošče. Potok, 25. novembra: 11.13 Šolska ura: Rudna bogastva dravske banovine (J. Žabkar) 12.15 Plošče 12.45 Dnevno vesti 13.00 čas, plošče, borza 17.30 Salonski kvintet 18.30 Goriška Brda (dr. K. Capuder) 19.00 Francoščina (prof. Kuret) 19.30 Gospodinjska ura: O domačnosti (Marija Kmetova) 20.00 Prenos koncerta »Sloge« s sodelovanjem zagrebškega godalnega kvarteta 21.30 Prenos iz kavarne Zvezda 22.15 Čas, poročila. Drugi programi t Petek, 23. novembra: Zagreb: 20.00 Koncertni večer iz Belgrada 22.10 Prenos jdesne glasbo — Milanu, Torino, Genova, Trst, Kirenze: 20.15 Simfonični koncert. — Barcelona: 21.10 Radio orkester 21.30 Pestra gl. 22.00 Komedija 22.15 Nočni koncert — Stuttgart: 22.45 Prenos iz Amerike — '28.00 Berlin — Tou-louse: 21,00 Simfonični koncert 21.80 Filmska gl. 21.45 Večerni koncert 22.30 Maroška glasba 28.00 Violinski koncert 23.30 Angleška glasba — Berlin: 20.00 Pren.s iz Amerike 20.15 Koncert 21.15 Simfonični koncert 22.35 Plesna glasba — Belgrad: 20.15 Prenos simfoničnega koncerta iz Varšave — Rim« 20.4« Simfonični koncert — Beromiinster: za šport. Za prostor, ki leži tik za velesejmom, se poteguje že več let Ilirija. Tam bi bil seveda najbolj idealen športni prostor. Ugovori nekaterih, da v Tivoli ne spadajo športna igrišča, so brez podlage in temelje samo na nejioznanju potreb športa. Saj so povsod športni prostori tako urejeni, da so lahko dostopni občinstvu in na zračnem prostoru. Z lepim igriščem bi Tivoli le pridobil na lepoti. Ne zadostujeta pa samo dve igrišči. Je tu še precejšnje število manjših klubov. Tudi v predmestjih, oziroma za posamezne mestne četrti bo treba zgraditi igrišča. Poljane, Sv. Peter, Dolenjski konec, Šiška, Trnovo itd, morajo dobiti igrišča. Seveda do idealne ureditve tega vprašanja smo še daleč. Pri mestni občini imajo zdravnike, ki pravijo, da še ni ugotovljeno, čc je šport sploh koristen. Mogoče, da edino v Ljubljani še ni komu to jasno! Osnoval se je poseben odbor v katerem bo do zastopniki Ilirije, Primorja, podzvez, Atene in manjših klubov, za občino pa podžupan Jarc, ki tudi vodi vso akcijo. Seja tega odbora je žc v torek. Zgradite športna igrišča, pa ne bo nikoli bolnišnica premajhna. To mora postati parola občinskega sveta. Iz zagrebških listov posnemamo vest, da je mg. Simonovič odložil mesto zvezinega kapetana. Baje, ker se ne strinja s stališčen JNZ napram Zvezi športnih zvez. Ni izključeno, da je odstopil, ker ne more prodreti s svojim načrtom za igranj; državnega prvenstva. Simonovič je izdelal dosedaj še vse načrte prvenstvenega tekmovanja, pa je moral vselej dopustiti kompromise, ki so škodovali. 21.03 Pesmi in napevi iz Tesina 21.40 Kabaretni program — Langenberg: 18.20 Umetniški poklici 20.00 Prenos iz. Amerike 21.00 75 letnica smrti .1 Eichendorla 22.30 Plesna glasba — Praga: 22.45 Koncert salonskega orkestra - Naznanila Pevcem »Ljubljane«. Drevi zaradi koncerta šentpeterskega cerkvenega zbora ne bo pevske vaje. Prihodnja vaja bo v ponedeljek zvečer ob 8 v društvenih prostorih. Prosvetno društvo Trnovo v Ljubljani ponovi v nedeljo dne 27. novembra ob 8 zvečer na novem od ru v Korunovi ulici 14 Vombergcrjevo komedijo v treh dejanjih »Voda«. Kjer je imela otvoritvena predstava na novem društvenem odru popoln uspeh in ker so bile vstopnice za otvoritveno predstav« razprodane že dopoldne, tako da mnogo naših dnir štvenih prijateljev ni dobilo vstopnic, zalo s« ta ljudska veseloigra v nedeljo ponovi. Pričakovati je pa zopet velikega obiska, zato priporočamo vsem, da si vstopnice preskrbe že v predprodaii. — Odbor. Poljudno-znanstveno predavanje. Prirodoslov-na sekcija Muzejskega društva priredi _ kakor smo že v torek poročali — svoje drugo poljudnoznanstveno predavanje jutri, 24. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Predaval bo gosp. dr. Božo Škerlj o svojem letošnicm potovanju po Norveški. Nad 60 skiopličnih slik bo pojasnjevalo njegova izvajanja. Skušal nam bo podati v kratkem sliko Norveške in njenih prebivalcev, v kolikor jih je mogel tekom večtedenskeg.i bivanja lam spoznati. Odbor sekcije vabi vse, ki se zanimajo, k obilni udeležbi. Nadaljevanje prvega predavanja »O negi in prehrani dojenčka. se vrši drevi ob 20 na ženskem učiteljišču na Resljevi cesti. Predava, kakor prvič, gospa dr. Konvalinka-Tavčar. Vstopnina 2 Din se pobira za kritje stroškov ali oalasi V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženltovanjskl oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoi pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-leolonska, 5 mm visoka peMIna vršilca po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko. Pekar in šofer vojaščine prost, samski, vešč slovenščine in nemščine, prosi nameščenja. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 16.727. (a) Kuharica starejša, poštena, vešča vseh hišnih del, išče mesto. Rada bi izpopolnila tukajšnji običaj v kuhanju. Gre kamorkoli. Prvi mesec tudi brezplačno. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (a) Šiviljo pomočnico z mojsterskim izpitom in znanjem nemščine iščem. Ponudbe pod .Pomlad 33' 16.801 na upravo »Slov.« v Mariboru. (a) Spretnega akviziterja za mesto Ljubljana takoj sprejmemo. Verzirani v zavarovalni stroki imajo prednost. Ponudbe pod »Akviziter« na upravo »Slovenca« št. 16.769. (b) Delavca spretnega in močnega, za vse skladiščne posle in prevažanje, išče veletrgovina usnja Brata Mo-skovič, Ljubljana, Jurčičev trg 2. Taki. z večletnimi izpričevali in ki sc bili v usnjarski stroki še zaposleni, imajo prednost. Predstaviti se dnevno od 9—12 in od 3—6. b Stalni zaslužek za vsakogar dosežele s prodajo času piimernega šlagerja »Preparola«, s katerim se doseže nepre-močliivost in pa dvojna trpežnost podplatov. »Zaslužek 100''S — Vzorec proti pošiljatvi t5 Din v jamicah. Oddamo srezka zastopstva. - Za blago je potrebno 500—1000 Din kavcije. - Tovarniško zastopstvo: A. J. Novak — Vevče pri Ljubljani. (b) Gospodična, ki govori perfektno nem ško in zna šivati, se išč k dvema deklicama v stu rosti sedem in deset let Ponudbe s spričevali in eventuelno s sliko naj se pošljejo na Staša Novak, paromlin - Grubišnopolje via Bjelovar, Savska banovina. (b) Posojila od 100.000 do 5,000.000 Din iščemo za I. hipoteke — eventuelno tudi v hranilnih knjižicah Ceniene ponudbe na M Jankole. komamnditna družba — Ltubliana. Se'enburgova ul 6 II Telefon 30-52 d Družabnik za zgradbo večje elektr. centrale za mesto z lepim dobičkom se išče. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16.580. (d) Vrednostne papirje vseh vrst. tu- in inozemske obveznice, založnice, srečke in hranilne knjižice vseh denarnih zavodov kupuiemo in prodaiamo M Jankole komanditna družba Ljubliana. Selen-burgnva ulica 6 11 Tele (on 30-52 (dl Vse to pa oorav*te ... Kupimo Zlato (staro zlatninol kupujemo M Jankole, komanditna družba, Ljubljana. Šelen-burgova 6/11. Telefon št. 30-52 (k| Viakovretno zlato fenonfe po oaivlšiih cenah CERNE. tuvelit Ltuhltana. ulica >)Oiin vsaj tri ure ne sme nihče prestopiti tega kraja. Dotlej bo čarovnija dosegla svoj namen, mleko se bo spremenilo v smetano in hvaležni mi boste do smrti, da sem vas naučil zagovora. Ogrlico pustite štiri in dvajset ur pod to skledo in bodite brez skrbi; če se boste ravnali po mojem nasvetu, se vam no bo nič hudega zgodilo.« n seveda, storila bom vse, kakor hočete.« ••Tedaj pojdite tiho v svojo sobo in se dobro zaklenite, molite očenaš nazaj in pridite čez tri ure zopet semkaj.« Starec je poljubil Anko na čelo in jo posvaril, naj se ne joče, da ne bo imela krvavih oči, na kar ie deklica ihteč odšla, da bi storila po njegovem navodilu. Toda očenaša ni nikakor mogla nazaj moliti in ico se je na zadnje zopet prikazala, jo je bil »včtnik Doone že popihal čez hribe in planine. Od matere se je tako dostojno in s tako globoko hvaležnostjo poslovil, da je komaj našla zadosti besed za njegovo pohvalo. O, kako slab je danes svet,« je vzkliknila, kako sramotno opravljajo Človeka samo zato, ker je odličnejši in pametnejši od drugih. Zakaj nam nisi nikoli nič povedala o svojem ljubeznivem stricu, Lorna? Ali si videla. Lizika, kako b-po so se mu srebrni lasje odražali od temnega žameta-' stega ovratnika. p;i kako bele roke je imel? Kako spoštljivo je povesil pogled, ko se je. priklonil pred menoj, in ker od ganotja ni mogel govoriti, mi je molče stisnil roko. Kes, tnko odličnega kavalirja še nisem videla.? Tedaj sem z mrkim obrazom stopil v sobo. »Kaj, ko M se jioročila z njim, mama'?« sem dejal (kar seveda ni bilo prav). »Saj bi ti lahko tvoje hvalisan.jp bogato poplača. Sto tisoč funtov je ukradel.« »Ali si ob pamet, Jolm?: je za vpila mati pre-bledela. »Prav lahko mogoče, sni spričo lake nesreče no bi bilo to nič čudnega. Tvoj popolni kavalir jo je z Lornino ogrlico brez sledu |X)brisal. Petdeset takih posestev, kakršne je naše, ne bi zadostovalo, da jx>vrnemo Lomi škodo.« Vsi iz sebe smo molčali in v meni je vse kipelo od jeze, ker smo doživeli tako neumnost in sramotno zlorabo gostoljubja. Ni mi bilo toliko do ogrlice, kakor do uboge Lorne, kj je izgubila svoje edino, drago imetje. Lorna je tiho prietopifci k meni, mi položila roko na ramo in me molče gledala. Toda hitro je povesila pogled, kaikor da bi jo obšel strah j>red menoj; v svoji jezi sem moral bržča6 biti silno grd. »Toda, John,« je zamrmrala na zadnje, ali naj mislim, da ti je bilo več do mojega denarja kakor pa do mene?« Rad bi se bil na samem jiomenil z njo, toda ona je rekla: »Pojdiva rajši k materi, njo je tn udarec gotovo najhuje zadel.« Mati je sedela kakor prej odrevenela in nema ' v naslanjaču in Lorna je stopila k nji, jo prijela ' j za roke in ji zašepetaln: »Draga mamica, ne žalo-1 stite se zaradi mene, vaše žilosti ne morem pre-; liašati. Skrb in žalost pomenita smrt zame, tako so mi vedno govorili. ' Mati se je ihteč oklenila Lorne okoli vratu in , solze so ji curkoma lile niz lice. Lizika je prinesla j suhih robcev, dn si je mati brisala oči. Meni je j pa v tej hudi nesreči ostala edina tolažba: zdaj j ne bo mogel nihče reči, da hočem Lorno vzeti ! zaradi denarja. Tudi Lorne mi nemara Dooni ne j bodo več branili, ko so zopet dobili v roke njeno premoženje. Toda kdo vam bi opisal Anki no žalost? Uboga, naivna deklica bi bila stavila glavo, dn bo našla j nakit pod skledo z mlekom, kamor ga je bila položila Ponosno je zahtevala od mene. naj ga vzamem izpod posode, četudi s tem prelomim zagovor. Ko je pn zagledala, da ni pod skledo nobene stvari, je preblodeln ko zid. Toliko da se ni od strahu zgrudila na tla. toda Lorna, ki jo je imela od srca rada, jo je prestregla v svoje naročje, rekoč, da ii je prav tnko malo za dragulje ko za lanski sneg. Vsem nam je bilo žal Anke, ki je toliko trpela zaradi svoje neprevidnosti, in svetoval sem ji, naj se prihodnjič, kadar ji bo treba kakega zagovora, obrne zaradi njega rajši do stare Melldrum, ki je čarovnica po poklicu in izvršuje svoje opravilo j>o-šteneje. Tri in petdeseto poglavje. Razodetje Jeremije Sticklesa. Medtem je ukrenil Jeremija Stickles vse potrebno zn pohod v Doonsko dolino, še isti večer se je vrnil domov in ko so vaščani zvedeli za njegov načrt, je bilo mahoma vse pokonci. Ljudje, ki so se še jired kratkim bali, reči le besedico zoper izobčence, so pričeli zdaj [»opravljati svoje n stare jelen,je zanke in senene vile in se bahati z bodočim junaštvom. Dooni so bili kajpada Že zdavnaj obveščen, o naš:b ukrepih in morali smo biti pripravljeni na močan odpor. Jaz sem tedaj dvomil, ali naj bi se udeležil ti-gn pohoda a M ne. Stickles se je od srca smejal zaradi Anke in začarane smetane. Toda ko je zvedel, kako dragoceni so bili dragulji, je postal nndvse resen. »Slaba vest, sinko, je vzkliknil. Bojim se, da boste morali izgubo povrniti, toda kako boste kaj takega zmogli?« Mene je mrzlo »preletelo. »Povrniti izgubo — to je nemogoče. Najsi bi prodali ves svoj i metek do zadnjega beliča in bi morali vse življenje delali ko hlapci, ne bi mogli spraviti skupaj nili desetine te vrednosti.« »Strašen udarec za vašo dobro mater in za vas, John. Žal mi je v dno srca. Koliko časa je vaš rod že v posesti tega svobodnega posestva?« »Najmanj šest sto let,« sem odvrnil z nespametnim ponosom. »Baje ga je podaril nekemu mojemu predniku kralj Alfred, za zvestobo, ki mu jo je ta izkazal na njegovem begu pred Dnnei. Rid-dovi so bili vedno dobri državljani; nedvomno nam ne bi vzelj naše imovine, razen v slučaju veleizdaje.« »Pazite, da ne bi vaša mati zvedela za moj strah, John! Ohranite vse to zase in mislite kar najmanj na to. Nemara se tudi jaz motim in vidim vse prečrno.« »Ne, Stickles, ne bom se mogel jjomirit'. Mislite li, da tlom mogel jesti, piti, spati in ljudem v obraz gledali, kaikor da bi bilo še vse pri starem, ko ne bom vedel, ali nam ostane bodisi le košček naše grude al j naš stari ovčarski j>es? Povejte mi vse, Stickles, da bom vedel, kaj nas čaka v najhujšem slučaju.« Za »Jugoslovansko tiskarno< v Ljubljani: Karel če«. izdajatelj: Ivan KaJtuveu. Urednik: Franc Krenuar.