HaiHiiWfaulgvrtie ВМ ћМ KamwanWBok Veri** und SchrifUeltim?: Klagenfurt, Blnnarckrlng 13, Postfach 116 / Benigsprele (Im Toraua zehlbar) monatllch RM 1 — frel Haue (elnschlleflUch RM 0.20 ZiMtellgetoOhr Abbeetellungen dec Zelttmg fflr den nachfolgenden Monat werden nur вЛгИШсћ und nur ble 26. dea laufenden Monats angenommen Nr. вО. Krahibnrg, den SI. Jnli 1943. 3. Jahrgang. Brifansko-amenkanskt igube v Sdnehi ^ 134 letal uničenih ШлШ^р 'у-:ШТј Odbiti silni amerikanski sunki na Siciliji Oberkommando der Wehrmacht je dne 29. julija objavilo: Na več mestih loka pri Orlu so stale naše čete, ki so jih učinkovito podpirali močni odredi zračnega orožja, skozi ves dan v težkih obrambnih bojih. V premen-Ijivi borbi smo zavrnili vse sovražnikove prodorne poskuse in prizadeli pri tem sovražniku znova znatne zgube. Samo v odseku severno od Orla so zgubili nad 100 oklopnjakov in 33 letal. Na drugih odsekih fronte je sovražnik izvršil le krajevno omejene napade, ki so bili odbiti mestoma v zelo hudih bojih ali protisunkih. Vsega skupaj je bilo včeraj odstreljenih 186 sovjetskih oklopnjakov. V zadnjih težkih obrambnih bojih južno od Ladoškega jezera se je posebno odlikovala OstpreuBische erste Infanteriedivi-Bion. Sunki Amerikanoev vzdolž severnega obrežja Sicilije so bili odbiti. Močni sovražnikovi, po letalskih silah podprti prodorni poskusi proti srednjemu odseku si-eilske fronte so se izjalovili ob odločni obrambi naših čet. Pred južno obalo Sicilije so nemška bojna letala pri nočnih napadih težko poškodovala Sest prevoznih ladij. Skupine severnoameriških letalcev so v včerajšnjih dopoldanskih urah priletele v ozemlje Reicha. Oddelki nemških lovcev so jih prisilili k boju, nakar so brez načrta odvrgle bombe na nekatere kraje, med temi Kassel in več odprtih kmečkih občin. Nastalo je nekaj zgub med prebivalstvom in iVod na poslopjih. Naše zračne obrambne sile 90 sestrelile 35 težkih štirimotornih amerikanskih bombnih letal. Sedem lastnih lovskih letal smo zgubili. V pretekli noči je malo število sovražnih vznemirjevalnih letal preletelo severozahodno in zahodno ozemlje Reicha. Nemška bojna letala so napadla cilje v področju Londona. Štirje novi imetniki Ritterkreuza Berlin, 30. julija. Fiihrer je podelil Rit-terkreuz des Eisernen Kreuzes (viteški križec železnega križa) Oberstu Erichu K a h-snitzu poveljniku fizilirskcga polka »GroBdeutschland«,Majorju Wilhelmu Gori a n y, poveljniku nekega oddelka gorskega topništva, Hauptmannu Antonu D o n n-hauserju, poveljniku bataljona v nekem polku oklopnjaških grenadirjev in Hauptmannu Helmutu Schmischkeju, poveljniku nekega pionirskega bataljona. Major Qoriany izhaja iz Kranjskega Major Wilhelm Qoriany, ki je rojen 18, julija 1914. 1. v Novem mestu na Dolenjskem kot sin zasebnega uradnika Herman-na Gorianyja, je maja meseca pri obrambnih bojih ob kubanskem mostišču z nekaj «■ АуМ К-Ж? :№v' ■-•?Д к?<Ф; Л ni e r 1 k a n н k i o k i o p n J a k i 11 p ii »General L «•««, ki so jih ujiorabili boIjSe\1ki in ki eo sedaj vzeli koniw v velikiii materialnih bitkah na vz4Klnl fronti (PK.-Aufnahmc; KrlegshcHchter Broenncr, PBZ-, M-) topničarji in pešci držal nek za ves odsek važen kraj. Več močnih sovjetskih napadov se je zrušilo ob odločnem odporu Majorja Gorianyja in njegove male bojne čete. Major Goriany je obiskoval ljudsko šolo in realko v Wienu in Grazu, vstopil 1931. leta v avstrijsko zvezno vojsko in bil leta 1935. povišan za Leutnanta. Ko ga je prevzela nemška oborožena sila in ko je bil povišan za Hauptmanna, se je 1. 1942. udeležil učnih tečajev za generalni štab in bil leta 1943 povišan za Majorja. Ilalija po spremembi ilade „Ni nobene revolucije, nobenega poioma, ki so z niim računali sovražniki Italije" Berlin, 30. julija. Med dogodki zadnjih dni v Italiji se odlikujejo posebno trije: 1) preteklo soboto zasedanje velikega fašističnega sveta, ki je dovedlo do glasovanj o italijanski politiki; 2) iz tega sledeča sprememba vlade s prehodom vojaškega vrhovnega poveljstva na kralja in s proglasitvijo Badoglia, da se vojna nadaljuje; 3) vzpostavitev miru v Italiji, ki se je te dni nahajala v nstaMii krizi. Vedenje italijanskega naroda odločuje okolnost, da stoji nasproti sovražniku, ki je vdrl v Sicilijo, ki zahteva brezpogojno kapitulacijo in uničenje italijanske suverenosti. Nova vlada, ki je sestavljena iz mož. Težki boii pri Orlu še lra|aio Uspešni napadi nemškega zračnega orožla v slcilsklh vodovjih Oberkommando der Wehrmacht je dne 28. julija objavilo: Težki obrambni boji v odseku pri Orlu še, trajajo. Na ostali vzhodni fronti so popustili napadi Sovjetov tako glede jakosti kakor glede obsega. Od posameznih odsekov bojišča poročajo: V prostoru pri Orlu je sovražnik tudi včeraj napadal z nezmanjšano silo. Vsi napadi 80 se zrušili z visoki zgubami Sovjetov, Na tej fronti se je v zadnjih tednih posebno odlikovala rheinsko-westfalska 86. pehotna divizija. Tudi južno od Ladoškega jezera so ostali brez uspeha sovražni napadi, ki pa so bili izvedeni s slabejšimi silami ko prejšnje dneve. Na Siciliji se je znatno povečalo delovanje obojestranskega topništva. V srednjem frontnem odseku so obtičali napadi britanskih in severnoameriških skupin v obrambnem ognju pred nemSko-italijanskimi položaji аЦ pa 80 bili razbiti po takoj začetih protisunkih. V vodovjih otoka je zračno orožje v po-, dnevnih in n6čnim napadih uničilo neko pe-trolejsko ladjo s 7000 brt in eno korveto, poškodovalo pa šest velikih sovražnih prevoznih ladij. Močne skupine sovražnih bombnikov so v pretekli noči nadaljevale svoje teroristične napade na mesto Hamburg. Nastala so nadaljnja opustošenja in deloma obsežni požari v več mestnih delih. Prebivalstvo je zopet utrpelo zgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo 80 "po dosedanjih ugotovitvah sestrelili 47 izmed napadajočih bombnikov. Nad zasedenimi zahodnimi ozemlji so zračne obrambne sile zbile nadaljnjih devet sovražnih letal na tla. V boju z neko skupino britanskih brzih čolnov 30 nemške varovalne sile pred nizozemsko obalo potopile en topničarski br-zi čoln in tri druge poškodovale tako močno, da se lahko smatrajo za uničene. Naša vozila so se polnoštevilno vrnila v svoja oporišča. Letala za boj iz daljave so znova napadla nek sovražni konvoj, ki so ga zagledala v Atlantiku in potopila dve trgovski ladji z 12.000 brt. Neka ladja s 5000 brt je bila zadeta po bombah tako težko, da se je nagnila. Dve nadaljnji veliki tovorni ladji sta bili zadeti. Nemške podmornice so potopile na Atlantskem morju in v Sredozemlju osem ladij s skupno 44.231 brt, poškodovale eno lahko križarko ter Sest tovornih ladij; braneč se,, sproti; narod, ki se zna energično vojsko 80 sestrelila tri sovražna letala. vati. »Ta~ura«, piše list dalje, »je velika ki so prišli do služb in dostojanstev v fašistični Italiji, je kralju prisegla. Njihovo delo bo moralo nujno temeljiti na pozivu maršala Badoglia, ki si je postavil za cilj nadaljevanje boja. Italijanski radio je po svojem glasniku stavil vprašanje: Kaj se je zgodilo 25. julija? Prišel je pri tem do odgovora: »Ni nobene revolucije, nobenega poloma, s katerim so bili računali sovražniki Italije. Sprememba v vladi se je zgodila v skladu z ustavo Italije in v skladu z italijansko tradicijo, ki je v urah nevarnosti italijanski narod |Vedno strnilo okrog svojega kralja. V svojstvu nadaljnjih izvajanjih je poudarjal glasnik italijanskega radia, da stoji ves italijanski narod v vojni, vojak na fronti, pomorščak pri obrambi obale, zračno orožje pri obrambi zračnega prostora. Civilno prebivalstvo je z vsem svojim srcem v vojni, ravnotako nosilci narodnega orožja. Vsi civilisti so dali kot prispevek za vojno svojo delovno moč. Prenašali so težka bombardiranja, dali svoj denar in žrtvovali svoje delo ter čas za vojne napore. Italijanski narod se je strnil okrog svojega kralja in ponavlja boso#e Badoglia: »Vojna se nadaljuje.« nVelika preskiišnin ilalijanskega naroda" Rim, 30. julija. »Italijanski narod ne sme nikdar pustiti vnemar, da bi sovražnik do dobra izkoristil vsako, tudi najmanjšo motnjo narodnega življenja, piše »Tribuna« v nekem uvodnem članku. Samo takrat bi sovražnik mogel imeti koristi od spremembe vlade, edinost in odločnost pa bosta postavila sovražniku na- preskušnja italijanskega naroda«, in pravi, da je od njegovega vedenja odvisna njegova usoda. Medtem ko so italijanske province zasedene po sovražniku, ki obsuje italijanska mesta s točo bomb, more biti volja naroda samo ta, odločno se bojevati in izkazati so vrednega slavne zgodovine. Poziv Carlo Delcroixa Rim, 30. julija. Vodja zveze italijanskih vojnih žrtev Carlo Decroix je izdal poziv, v katerem poziva Italijane, naj z zaupanjem in disciplino ubogajo kralja, ki je v tej usodni uri znova prevzel vodstvo dr-, žave nage. Vojna se nadaljuje, Italija, ki je ravnbkar vstala, ne. sme prop'a^i." ' Življenje v Rimu je zopet, normalno Rim, 30. julija. Italijanski radio j&vlja, da se odvija življenje v Rimu zopet v svojem navadnem teku. Trgovine mesta so odprte in javni obrati funkcionirajo v polni meri. Sovražnik o spremembi vlade Berlin, 30. julija. Iz Washingtona poročajo: Sprememba vlade je tukaj zelo presenetila. Visoka vladna mesta so najprej odklanjala, da bi zavzela kakršnokoli stališče, ker še niso imela na razpolago nobenih uradnih poročil. Informacijski urad Zedinjenih držav je opomnil k poročilom, da pomeni Mussolinijev odstop zgolj nadomestitev enega fašističnega režima po drugem fašističnem. Če hoče Italija mir, se mora izreči za brezpogojno kapitulacijo. »New York Times« in »Nev York Herald Tribune« stavita v svojih uvodnih člankih vprašanje:' »Kaj zdaj?« in ostro odklanjata Badoglia. »New York Times« izjavlja pri tem, da morajo sovražniki Osi vztrajati pri svoji zahtevi brezpogojne kapitulacije. Državni tajnik Hull je pozneje pri neki konferenci izjavil v odgovoru na stavljeno mu vprašanje, da ni pričakovati nobenih sprememb v severnoameriški politiki glede zahteve po brezpogojni predaji Italije. Britanska poročevalna služba Reuter jq označila kot tipičen pogoj diplomacije os-' nih nasprotnikov izjavo v »Daily Mailu«, ki zahteva brezpogojno kapitulacijo vseh italijanskih oboroženih sil in zasedbo celotne italijanske zemlje po bojnih silah aliirancev. (Nadaljnja poročila Izvolite čitati na 8. »tranl ) Zopet potopitev iirlžarlce USA Tokio, 30. julija. Kakor javlja cesarski glavni stan, so japonske podmornice dno 20. julija naletele v področju Salamono-vih otokov na oddelek sovražnega brodovja, ki je obstojal iz ene križarke in treh ruši I-cev. Japonske podmornice eo predrle linijo rušilcev in s torpedi potopile kriiarko rta-reda »San Francisco«. stran 2. — Stev. 60. K/-BAWAyKEN BOTE Sobota, St. julija 1943. Jniiašba obramba oblopnjašhih grenadirjev Težišče bojev še vedno v prostoru pri Orla ozemlje v La Valetti na Malti je ponoči uspešno bombardiral nek močni odred bojnih letalcev in pri tem zadel pet ladij. Na Sredozemskem morju je sedem britanskih torpednih letal napadlo nek nem-Ski konvoj. Zaščitna vozila so sestrelila štiri izmed napadajočih letal. Konvoj je ostal nepoškodovan. Skupine severnoameriških bombnikov so včeraj napadle mesti Hannover in Hamburg in nekaj krajev v severozahodnem nemškem obrežju. Prebivalstvo je imelo zgube, zlasti v Hannovru. Po predhodnih ugotovitvah je obramba lovcev in protile- Oberkommanđo der Wehrmacht je dne 27. julija objavilo: Težišče bojev na Vzhodu je bilo tudi včeraj v prostoru pri Orlu. NaSe čete, ki so jih podpirali močni odredi zračnega orožja, BO po premenljivih bojih krvavo odbile več južno, vzhodno in severno od Orla izvedenih sovražnih prodornih poskusov in uničile številne oklopnjake. Na ostali vzhodni fronti je prišlo do trdih obrambnih bojev ob kubanskem mostišču, na fronti ob Miusu in južno od Ladb-škega jezera, vtem ko je bilo ob Doncu in v prostoru pri Bjelgorodu le krajevno bojno delovanje. Severozahodno od Krimskaje in severozahodno od Kujbiševa je sovražnik znova prežel v napad z močnimi, po oklopnjakih, bojnimi letali in topništvu podprtimi silami. Odbili smo napade v trdih bojih, deloma z uspešnimi protisunki. Tudi južno od Ladoškega jezera je sovražnik začel napad z novimi silami, ki so se z močno pomočjo bojnih letal zaganjale proti nemškim položajem. Sovjeti so bili odbiti v srditih bojih od moža do moža in v ponovnih takojšnjih protisunkih ter so imeli težke zgube. Na celotni vzhodni fronti je sovražnik včeraj zgubil 213 oklopnjakov. V več mesecev trajajočih težkih obrambnih bojih ob kubanskem mostišču se je posebno odlikovala bayemska 97. divizija lovcev. Na Siciliji so bili tudi včeraj zavrnjeni' vsi sovražni napadi na nemško-italijanske položaje. Globoki napadi nemških odredov letal za boj iz bližine so prizadeli sovražniku znatne zgube. V vodovjih severno od otoka so bojna letala z dvema bombama pogodila neko težko sovražno križarko in zadela še šest nadaljnjih enot. Pristaniško talskega topništva sestrelila nad napada-talskega topništva sestrelila nad napadenima mestoma, in vtem ko so letala priletela in odletela, trideset težkih štirimotor-xiih bombnikov. Nad zasedenimi zahodnimi ozemlji so bila uničena nadaljnja štiri letala, V pretekli noči je sovražnik priletel nad ozemlje Reicha le z majhnim številom letal, od katerega je bilo eno sestreljeno. Brza, nemška letala so v noči na 27, julij napadla posamezne cilje v londonskem prostoru. V Atlantiku je zračno orožje potopilo iz nekega močno zavarovanega sovražnega konvoja eno tovorno ladjo z najmanj 8000 brt in težko poškodovalo neko drugo veliko ladjo. Izvidniška letala so v tem delu morja sestrelila neko britansko bombno letalo. Odkrilo апдкШо priznanie o Kalina Sovjeti odgovorni za nmoštvene umore - Trpke ugotovitve Lizbona, 30. julija. Angleški časopis »Ni-netheenth Century« se peča v nekem članku s poljsko-aovjetskim razmerjem, pri čemer predbaciva angleški vladi, da ne vodi jasne zunanje politike. Člankar meni, da mora vzeti poljske emigrante pod svojo zaščito. Pri tem naivno izraža svoje mnenje, da Anglija lahko vse stori s svojo prijateljsko, toda čvrsto politiko, da z uspehom privedejo Sovjete do tega, da opuste svojo protipoljsko politiko. Poleg tega bo treba sodelovati s Sovjetsko zvezo radi organiziranja varnosti vzhodne in jugovzhodne Evrope, morskih ožin, vzhodnega Sredozemskega morja kot vsega Bližnjega Vzhoda. Kot da bi polagala Moskva važnost v tem vprašanju na sodelovanje z Angleži. Toda Angleži se nahajajo ravno v vlogi strojarja, kateremu splavajo njegove kože in poskuša, da reši, kar se rešiti da. Vsekakor je značilen način, s katerim se razpečava preko glav lastnikov in prvih interesentov gotova ozemlja. To znova po- Predsednikov sinko Elliot Roosevelt se ponaša s svojo sokrivdo pri Rimu Krainburg, 30. julija. Predsednikov sin Elliot Roosevelt se je — kakor pravi neko poročilo iz Washingtona — hvalil pred predstavniki tiska, da je preletel Rim »s posebnimi naročili«. On osebno je pozve-del za cilje, ki so bili pred kratkim bombardirani, kar je, kakor je trdil, zahtevalo veliko časa. Kar smo v našem listu pred nekaj dnevi izrekli kot domnevo, se je sedaj uresničilo. Ker jim je krivda dokazana, skrunilci kulture sedaj niti več ne ta je, da so vedeli za bombardiranje Rima in ga izvršili popolnoma namerno. Rooseveltov potomec bi bil bolje storil, če bi bil enkrat vtaknil svoj nos v knjige o zgodovini lastne države. Tu bi bil potem zvedel, da se nahajajo v arhivu državnega departmaja listine, iz katerih izhaja, da si je med secesijsko vojno (1861 do 1865) predsednik Lincoln — iz očitirih notranjepolitičnih razlogov — na vso moč prizadeval, zagotoviti si odobrenje papeža. Dosegel je, da je bil prvikrat v zgodovini imenovan Severnoamerikanec za kardinala in po Piju IX. postavljen ravno za protek-torja bazilike San Lorenzo v Rimu. Na to imenovanje je odgovoril Lincoln z zahvalnim sporočilom, v katerem je rekel, da ee waehingtonska vlada zaveda počastitve — ki da obstoja v tem, da je bil baltimorski nadškof Gibbons imenovan za protektorja ene izmed najstarejših cerkva kristjanstva, ravno baziliko San Lorenzo. O priliki svoje navzočnosti pri koncilu v Rimu si je ta amerikanski kardinal prizadeval, da bi papež dodelil baziliko San Lorenco v Rimu živečim eevernoamerikanskim državlja- nom kot njihovo narodno cerkev, kar je bilo takrat odklonjeno spričo pomena bazilike za rimsko-katoliško cerkev. Ti časi so sedaj končnoveljavno za nami. če se predsednikov sinko hvali, da je bil soudeležen pri pripravljanju napada, seveda ne more molčati njegov oče. Ko je prišla vest, da je porušena bazilika San Lorenzo, se je izjavil: »Zak&j toliko hrupa zategadelj? Saj imamo vendar potreben denar, da lahko zopet zgradimo cerkev lepšo ko prej.« K tej nevljudni opazki piše poročevalna agencija v Vatikanu »La Corrispondenza«: »V tej izjavi pride na dan vse prostaško mišljenje in umazana kramarska duša tega moža. On vidi le materialno škodo, o kateri meni, da lahko s svojim zlatom kupi tudi papeža in vse, kar je v zvezi z omiko in kulturo.« trjuje, kako »prazne« so angleške fraze o »svobodi« in »samostojnosti« malih narodov. Angleški časopis se v tem članku povzpne do značilne odkritosrčne izjave, da je Sovjetska zveza odgovorna za pomoritev 8300 poljskih .častnikov pri Katinu. Nadalje prizna, — in razkriva v tem umazano taktiko angleške vlade —, da sploh ni bila javlje-na odpošiljatev več kot en milijon poljskih mož, žena in otrok angleški javnosti. Zelo tehtno besedo vrže »Ninetheenth Century« v debato radi sovjetsko-poljske-ga konflikta, ko pravi, da ga smatrajo za poskušnjo glede veljavnosti pogodb, katere so podpisale zavezniške vlade, posebno angleška. Ta poskušnja za vzgled je bila že poprej napravljena in je izpadla negativno. Sovjetsko-poljska kriza ne bo izpadla nič drugače. „Grozovito visoke zgube Sovletov" Bern, 30. julija. Mase, ki jih imajo Sovjeti na razpolago, povzročajo, da nasprotnik na Vzhodu Se vedno ni izkrvavel. Toda to ne spremeni nič na ponovnih ugotovitvah, da je pri Sovjetih nastopila izredna poraba za orožje sposobnih mož. Najnovejše zgube BO tako težke, da morajo cel6 londonske »Times* v daljši vojaški razpravi spoznati, da so sovjetske žgube ljudi in materiala »naravnost grozovito visoke«. Vrh tega so Sovjeti zgubili veliko rodovitne zemlje, ki jim je v tem letu mAnjka za prehrano prebivalstva, kredni nemški odpor je razveljavil prej veljavno načelo, da ofenzivna moč kakšne armade ni trajna. Sila nemškega orožja ni nič zgubila. Ne bi se splačalo, ponavljati teh stavkov »Timesa«, kajti nemški oboroženi sili ni treba, da je šele nasprotnik potrdi njeno moč. Zanimiva pa so londonska spoznanja v toliko, da sedaj sama označujejo kot neveljavne vse tiste trditve o novih sovjetskih uspehih, ki jih je list »Times« tako radevolje razširjal. Imetniki Ritterkreuzov ob atlantskem okopu Berlin, 30. julija. Te dni je prišlo več imetnikov Ritterkreuza od vzhodne fronte na atlantsko obalo v Franciji in obiskalo tam zaposlene oddelke Rcicharbeitsdiensta. Navdušeno so poslušali mladi Arbeitsman-ner opisovanja teh preskuSenih bojevnikov iz Vzhoda, ki so poročali o junaških činih naših vojakov. Imetniki Ritterkreuzov so si ogledali globoko razvrščene, gigantske utrdbe na obali, ki so strnjeni v verigi bunkerjev, oklopnih kupol in položajev topov. Prepričani po dojmu visoke bojne moči in Slabe prehranievalne razmere v Sovjetski zvezi Nezadostno pridelovanje - Z letino ne kaže dobrt - Zgubljene žitnice Stockholm, 30. julija. Švedski časopis >Afton Tidningen« objavlja poročilo iz Londona, ki se bavi s prehranjevalnimi razmerami v Sovjetski zvezi. V njem ugotavlja, da tako lastna proizvodnja kakor uvoz nista donašala potrebnih živilskih količin in da tudi razdeljevalni sistem ne funkcionira. Treba je cel6 računati s tem, da se bo v bo doče poslabšala preskrba v Sovjetski zver Vsekakor so v Londonu mnenja, da kaže letina zelo neugodno. Racioniranje je dO' seglo tako stanje, da ga ni mogoče več zni-iati, ker bi feli sod mejo človeške od> pomosti. Z intenzivno porabo zemlje in z amerikansko pomočjo na podlagi zakona o vzakupdaji in posojevanju upajo sicer, zagotoviti preskrbo Sovjetske zveze z najpotrebnejšim. Če bo pa slaba letina, bodo posledice nedosledne. Obupno boljševiško ofenzivo komentirajo končno v Londonu tako, da je Stalinu v prvi vrsti na tem, dobit' lazaj ozemlja, И so mu potrebna za p« hrano Btradajočega prebivalstva. Samo v letu 1942. je bilo po bojih opustošenih 24 milijonov hektarjev orne zemlje, kar je bilo za Sovjetsko »vezo ogromna igubBi (mmw Kot izhaja Iz zadnjega poročila japonskega glavnega stana, je' napadalo japonsko vojno letalstvo dne 23. julija neprestano Cungkinika letalska oporlSča Hengyang, Llngllng, Paotsln, Kienau In Fukleng In je pri tem sestrelilo 28 sovražnih letal. Poročevalci Španskega tiska poročajo Iž La Llnea, da sta v torek priplula z večjimi poškodbami v glbraltarsko luko en ruSllec in en obrežni stražnl čoln. Obe enoti, ki sta bili poškodovani v sicilljskih vodovjih, sta izkrcali ranjence. General Franco je na podlagi sklepa zadnjega ministrskega sveta postavil dosedanjega državnega podtajnilca v ministrstvu vojske generala Camilla Alfonso Vega za glavnega ravnatelja civilne garde. Za glavnega ravnatelja agencije Štefani je bil postavljen njen dosedanji ravnatelj doktor Suster. V letih 1840/41 je deloval Suster kot glavni dopisnik Italijanske agencije v Berlinu. O katastrofalnem obseg« lakote v Cungkin-ikem Kitajskem, kjer umira pet milijonov ljudi od lakote, poroča posebni poročevalec ame-rikanskemu tedniku »Times* straSne podrobnosti. Na južnem odseku vzhodne fronte je Imel oddelek napadnega topništva 236 pri hudih obrambnih bojih zadnjih dni posebne uspehe Vedno znova energično nasproti napadajoč, je uničil samo pri eni zgubi 139 sovjetskih oklopnjakov in je s tem bistveno pripomogel do uspešne zavrnitve sovražne ofenzive- Vojaška Izobrazba indijske nacionalne armade, ki Ima močno zaslombo po človeškem materialu, stvarnih dobavah in denarju v Vzhodni Aziji živečih Indijcev, dobro napreduje; tako je izjavil nadomcstujoči vodja indijskega nacionalnega pokreta Rash Bchari Bože. Poziv Bozejii, 1(1 je pozval Indijce k orožju, dobiva po poročilu iz Manile vedno večji odmev tudi med indijskim prebivalstvom Filipinov. številni Indijci so se tam že prostovoljno javili. Pet ubegllh mornarjev nekega pamlka z mu-nicljo v zalivu Algecirasa je skušalo s plavanjem doseči Špansko obalo Nek angleSki brzi čoln jih Je začel takoj zasledovati z žarometi in Je začel streljati na ubežnike- Dva sta bila ubita in sta se utopila v morju. Za ostalimi nI nobenega sledu, domnevajo pa, da so utonili. Angle&ka vlada Indije se Je znaSla sedaj pred. Štirimi velikimi problemi. Prvič pred lakoto, drugič pred inflacijo, tretjič pred revolucijo, četrtič pred vkorakanjem indijske nacionalne armade, Je izjavil napovedovalec Indijske lige neodvisnosti v komentarju oddajne postaje. Poročilo nekega severnoameriškega poročevalca iz -Oungkinga pravi,, da, Je »borno« edino pravilna bWedn; s "katero se lahHo -mme«-čuje stanje čungkiaSkih vojakov- Beuter poroča iz Washingtona, da so tam uradno objavili, da je podmornica »Triton« naj-brže zgubljena Pri tem gre za eno Izmed velikih podmornic najnovejšega tipa levemo-amerlSke mornarlce- stalne obrambne pripravljenosti atlantskega okopa, se bodo ti imetniki Ritterkreuzov po končanem obisku zopet vrnili na vzhodno fronto. Sovražni konvoj hudo zadet Berlin, 30. julija. Nemška letala so v ponedeljek pri oboroženem izvidništvu na daljavo naletela nekako 400 km zahodno od Portugalske nad Atlantskim morjem na nek sovražni konvoj, ki so ga močno ščitile ena križarka in štiri stražne ladje. Kljub temu je nemškim letalom uspelo, da so s svojimi bombami zanesljivo pogodila svoje cilje. Ena trgovska ladja s prostorninsko vsebino 8000 do 10.000 brt se je pogreznila takoj, na neki drugi s 5000 do 6000 brt je nastala po zadetkih eksplozija kotla ter je obtičala. Zelo znatne težkoče pred Gatanljo Bern, 30. julija. »Exchange Telegraph« poroča o bojih v Siciliji: »Osma angleška armada je brez dvoma naletela na zelo znatne težkoče pred Catanijo. Nemške čete, ki držijo prihod do Catanije, se bojujejo odločno in srdito. Ugotovljeno je sedaj, da 'e Os že dva meseca pred invazijo v Sicilijo izgradila ravnino v Cataniji za odlično pozicijo. Nemški položaji topov so vdelani v skalnata tla in jih zato RAF ne more -uspeino napadati. N» drugi irtrani £a *toji angleška osma armada v ravnini, ki ji ne nudi skoraj nobenega kritja. Pri takih okol-nostih bi se mogla bitka, pri Cataniji zaključiti le z izrednimi zgubami napadalca, za katere pa Montgomery očitno noče prevzeti odgovornosti.« Nova italijanska vlada Rim, 30. julija. Agencija Štefani javlja: Njegovo Veličanstvo kralj in cesar je ime-noval^ia predlog vladnega šefa in ministrskega predsednika sledeče ministre: Zunanji minister: veleposlanik Rafaele Guariglla; notranji minister: prefekt Runo Fornaciari; minister za italijansko Afrilco: general senator Melchiade Gabba; pravosodni minister: generalni ravnatelj pravosodnega ministrstva dr. Gaetano Azzariti; finančni minister: generalni ravnatelj Domenico B ar t o I i -ni; vojni minister: državni svetnik general Antonio So rice; mornariški minister: podadmiral Raffaele de Courten; letalski minister: letalski general senator San d al li; vzgojni minister: državni svetnik dr. Leonardo Severi; minister za javna dela: generalni ravnatelj v ministrstvu za javna dela: dr. Domenico Romano; minister za poljedelstvo in gozdarstvo : senator prof. Allesandro B r i z z i; prometni minister: general Frederico Amoroso; minister za korporacije: državni svetnik dr. Leopoldo P i c c a r d i; minister za narodno prosveto: .veleposlanik Guido B o C C o, dosedanji generalni ravnatelj oddelka za zunanji tisk; minister za zunanjo trgovino: generalni ravnatelj od Danca d' Italia dr. Giovanni Acanfo-r a; minister za vojno industrijo: general Carlo Favagrossa; državni podtajnik v ministrskem predsedstvu: dr. Pietro Bera t o n e. VerUe und Uruck N8. (jaaverlaj! mid Druckerei KItrnUMi. '»"јЦЦ.' KlHBenfiirt — Verlegsleiter Dr. Hmll HeitJan Ош Wphrdlenst). — Haupt-■ckriXtleittr: Frledrloh Hontmann. — Zamit . -AaieiitnlMU Mr, 1 fUltlfc • Sa?nstag. 81. ЈчИ 1943. KARAWANKEN BOTE Seite 3. — Nr. 60. 35 omerfkoni'sdie Cro^bember bel TageseMIOgen vernfchfef Hsirte Abwehr am Orel-Bogen Wieder 186 Sowjefponzer obgeschossen — VorstoBe nnf Sizilien "Aus dem Fiihrcrhauptquartier, 29. ЈиИ Das Ober-k/imniando dcr Wehrmacht gibt bekannt: An mchrcren StcIIen des Orcl-Bogens etanden nnsere Truppen, von starken Verbanden der Luft-wiife wirksam unterstutzt, den ganxen Tag iiber in i|fćhweren AbwehrkSmpfen. Alle felndlichen Durdi-Vruch.ivcrsuchc wurdcn nach wcch.sclvoIlcm Ringen abgewiescn und den Sowjets dabei erneut erhebliche A'crlustc zugefujjt. Sic veiloren allcin im Abschnitt (lordlich Orel Ober 100 Panzer und 33 Flagzeuge. An den anderen Frontab-sdinittcn fiihrte der Gegner mir oitliA bcgrcnzte Angriffe, die in stellenweise (ichr harten Kampfen odcr Gegenstofien abgesdilagen warden. Insgesamt vurden gestern 186 Sowjetpanzer ■bse.icliossen. In den ietzten schweren Abwehrkampfen sSdlich Ladogasces zeidinete .sich die ostpreuBisdie 1. Infantcrie-Division besonders aus, _ VorstoBe der Amerikaner entlang der Nordkiistc Sizilien; wurdcn abgeschlagen, Starke feindlichc, von Fllegerkraften unterstiitzte Durchbruchsangriffe gegen den Mittelabschnitt der sizilianisdien Front xchel-fertcn an der cntsdilossenen Abwehr unserer Trup-jien. Vor der SOdkiiste Sizilien: beschSdigten dentsdie Kampfflugzeuge be! Naditangriffen sedis Transport« achiffc schwer. Nordamerikanischc Flicgerrcrbande flogcn in den Scstrigen Vormittagsstundcn in das Rcichsgebiet ein. Von deutsdien Jagdgcsdiwadem zum Kampf gestellt, warfen sie planlos Bomben luf einige Orte, darunter Kassel und mchrere offene Landgemeinden. Es ent-standen einige Ver!u.ite unter dcr BcvSlkerung und Gebaudeschiiden. Unsere I.uftverteidigungskrafte schoMen 35 «ch*ere viermotorige amcrikanisclie Bombenflugzeuge ab. Siebcn eigcne Jagdflugzeuge gingen verloren. In der vergangenen Nacht Qberflogen wenige feindliche Storflugzeuge das nordwestlidie and west-lidie Reichsgebict. Dcutsdie Kampfflugzeuge griffen Zieic im Gcbiet ven London an. Neue Rltterkreuztrager Berlin, 30. Juli. Der Fiihrer verlieh das Ritterkreu* itji Eisemen Kreuzcs an Major Augnst SeidenstlAer, Fiihrer einer „Tlgcr"-Abteiiung. Hauptmann d:r Reserve Wilhclm Hcmmcr, Kompanicfiihrer in einem Feldzcugbataillon, und Obcrleutnant dcr Reserve Karl-Wilhclm Lumpp, Kompaniefuhrer in einem rhcinisdien Grenadier-Regiment. Rltterkreuztrager starbcn den Heldentod Berlin, 30. Juli. Am 7. Juli 1943 ist Obcrst Rudolf Kohler, am 9. Juli 1899 In Ncuwalwitz. Kreis Leipzig, geborcn, Kommandcur cines nicdersachsi-*chf rem den TeufeU zu vertreiben, fihn-11 ch wle man die bosen Geister durch Feuer-werk aus den LUften verscheuchen zu kOnnen glaubte, bllden die wichtigsten ZUge in der Gcschichte der Fremdenniederlassungen am Buangpu, der erst durch die aUmfthliche Ver-sfiBdiuig des Souchou Creek zum Hauptstrom anwachsen konnte. Schanghad wurde am 17. November 1843 dem fremden Handel geSffnet. GemftB dem engliech-chinesischen Vertrage von 1842 hatten engli-BChe Untertanen die Erlaubnls erhalten, in den gfWffneten H&fen, also auch in Schanghai, mit Ihren Familien sich dauernd niederzulassen. Alles Ubrlge, ob innerhalb der umwallten Chi-nesenstadt oder auf einem besonders abge-grenzten, auBerhalb dieser gelegenen Gebiete, blieb weiteren Erwftgungen zwischen den eng. lischen und chinesischen Bchorden vorbehal-ten. In der Tat wohnte der grtiSte Tell der Fremden, selbst der erste eagllsche Konsul, in der Chinesenstadt Nach langen Verhandlungen kam der engli-■che Konsul mit dem Taotal liberein, daU das Oebiet zwischen Huangpu im Osten und dem yangklngpang im SUden sowle den chlnesl-echen Regierungswerftoil !m Norden englischen Untertanen zut Niederlassung zur VerfUgung geetellt wurde. Elm# wieetliche Grenze war nicht vereinbart worden, doch wurde upSXtr die heutige Fukien Road dafUr ausersehen. Bel der Abgrenzung deg Nlederlassungsge-bietes gedachte der englische Konsul dieses Im Namen seiner - Regierung kS,ufUch zu er-werben und es an EnglKnder weiterzuver-fiuBern, wodurch eine englische Kolonle ge-schaffen worden w&re. Doch der Taotai leknte den Verkauf ab und erkl&ite, wer Land kau-fen wollte, mliflte mit den chlnesischen Be-sitzherren verhandeln; aber der Konsul setzte durch, dafi ein Landerwerb von Nlcht-Eng-№ndern von seiner Zustimniung abhftnglg ge-macht werden solite, was dem franz5sIachon Konsul nicht In den Kram paBte, well die Franzosen, wle auch die Amerikaner, durch die Vertr&ge von Whanghla und Whampoa ebenfalls das Ansledlungsrecht in den fUnf Vertragshafen besaBen. Er drang auf eine eigene Niederlassung, worauf die Chinesen ihm im Jahre 1849 ein besonders Gebiet abtraten Jetzt berlcf sich der amerikanische Konsul ebenfalls auf die Ver-trSge von 1844 und beanspruchte ein elgenca Niederlassungsgebiet nSrdlich vom Souchou Creek In dem Hongkiu-Viertel. wo amerikanische Missionare schon seit 1848 Land besaBen- Es war von vornhereln nicht in Aussicht genommen worden, Chinesen zur Ansiedlung in dcn Fremdengebieten zuzulassen, trotzdem wohnten Chinesen dort. Um sie heraussru-drttngen, wurde die Bestlmmung in den Lan-(lesordnungen aufgenommen, daB C3iinesen untereinander keinen Grimd und Boden Im Nlederlassungsgebiet vcrKuBern, oder Httuscr fUr Chinesen bauen dUrften — dlcselbe Be-schrftnkung bestand auch fUr die Fremden Im Verkehr mit Chinesen. Wfthrend des Triaeaufstandes im Jahre 185.3 stromten zahlreiche wohlhabende chinesische Kaufleute der Umgebung von Schanghai In die nordliche Nlederlaseungsgeblet, wodurch eine groBe Nachfrage nach chlnesischen Woh-nungen entstand- Der Talpingaufstand von 1860 hatte eine Ausdehnung der Niederlassungsgebiete zwl- ■ schen dem Yangklngpang und dem Souchou Creek bis zuni sogenannten Defence Creek, dem Sstllch vom heutlgen Rennplatz die jetzige Nanking Road rechtwlnkllg schneidenden Wasacrlauf, zur Folge- Um dleselbe Zeit be-schlagnahmten die Franzosen das Gebiet zwischen dem Huangpu und der Chinesenstadt bis zum Osttor- Beim FrledensschluB von Schimonosekl im Jahre 1895 versuchten die Japaner, sich eine eigene Niederlassung In Schanghai zu slchem, die Chinesen erki&rten jedoch, daB keln ge-eignetes Gebiet dafUr vorhanden sel- Schon im Jahre 1861 war PreuBen in die Reihe der Vertragsm&chte eingetroten. Und 1895 stand das Deutsche Reich hlnsichtlich der Kopfzahl seiner StaatsangehSrlgen In Schanghai zwar nur an fUnfter Stelle (314 ge-gen 138 im Jahre 1870), aber seine Interes-sen rachneten anerkanntermaBen unmlttelbar hinter den englischen — der deutsche Anteil am Handelsumsatz Schanghais betrug 1895 36 Miiiionen Taels. Und als Ende der neunzlger Jahre Verhandlungen Uber eine Erweiterung der Fremdenniederlassungen infoige der Vermehrung der Kinwohnerschaft angebahht wurden, lag es auf der Hand, daB Deutschland zu den Beratungen hinzugezogen werden muBte-Schweren Herzens versprnchen die Engi&nder und Amerikaner, die es aus alter t>bung als festatehendes alleinlges Recht betrachteten, mlt den Chinesen zu verhandeln, genOtigt durch das entschiedene Auftreten dee dama-ligen Generalkonsuls Dr. Knappe, Deutschland zu den Verhandlungen hlnzuzuzlehen- Und am 2. Mflrz 1898 Uberreichte Dr. Knappe, ale Vor-sltzender des Konsularkorpa in Schanghai, den Chinesen den schrlftllchen Antrag betreffs der Erweiterung der Nlederlassungen. Am 16. Mttrz 1899 war auch die deutsche Katifmannachaft zum ersteta Male' ate lolehe. neben der damals schon seit langem in der »China Association« vereinigten englischen, fUr eine Ausdehnung der Intematlonalen Nle-. derlassung elngetreten- Atlt dem im Jahre 1899 neu einverleibten. Gebiet fanden die sogenannten »Kinderjahre« der Intematlonalen Niederlassung Schanghais Ihren AbschluB. Durch die RUckgabe der Intematlonalen Niederlassung an Nationalchina verliert Schanghai den Charakter elnes von einem intematlonalen Rat verwalteten Freihafens und wird ein Teil Nationalchinas. Amerikaner lassen Briten bluten rd. Stockholm, 30. Juli. (Eigenbcricht.) Eine aufierordentliche Verrlngerung des Handelsver-kehrs ist der schwedischen Prcsse zufolge in cngUschcn Hafcn eingetrcten. Im Hafen von Swansea beispielsweisc betrug die bisher im Juli einlaufendc Tonnage 32 vll, wcnigcr als im Vormonat, im Hafcn von Crcenodt sogar um 43 vH. weniger als im Juni. Ahnlich absinkende Ziffern wurden in alien Hafen an dcr Irischea See und am Nordkanal verzeichnet. Ein groBet Tcil der Transportschiffe brachte Verwundete aus dem Mittelmeer. Schiffe, die mit Lebcns-mitteln oder Rohstoffen beladen sind, erscheinen auGcrst sclten, so daB sich Stockungen in der Industrie und der Lebensmittelversorgung be-merkbar machen. Es wird sogar als notig bezeichnet, gewlsse Werftcn und andere Kriegsindustrieunternehmen zu schlieBen, falls nicht bald einc Wendung zum Bcsseren eintritt. Die englisclien Reeder zeigen sich aufs hochste bcunruhigt liber die Tonnagc-schwierigkeiten. Sie beschuldigen die Amerikaner ganz offen, sie liefien auch bei amerikanisclien Landungsoperationen in Sizilien britische Schiffe Dienst tun, wWirend sle ihre eigenen sparten. Obwohl Verlustzlffem aus naheliegenden GrUn-den nicht veroffentlicht werden, heiBt es doch, die britische Handelstonnagc habe bei der Invasion auf Sizilien bereits schwere Vetluste er-litten. « Р-Че i. — \г PO. K A ћ: Л W Л N K f; V BOTE 31. Jul! 1C-13» ^ftškitškaatm amcrUktmietđker Swiisidentm Wie Sie endeten... / Die r&chetidc Kugel Klnley solite eloh Jedoch seiner Methoden nicht lange freuen. Die Amerlkaner waren na>-tUrlich mlt seiner PoUtik zufrleden, hatte sle doch Besitzungen eingebracht, die die nfltigen Dollar garantierten. Aber in den unterdrUoJt-ten Gebieten herrschte groBe Unzufrleden-heit Besonders die PhiUppinen kamen nicht zur Kube. Immer wieder brachen Wlderst&nde aus, wemi auch In kleinerem Umfange, die voa den Verelnlgten Staatea sofort unter-drUokt warden. All das machte dem Prfteldenten keln Kopf-zerbrechea, seln Shrgeiz war vorlS-ufig ztifrle-dengestellt, und Im September 1904 fuhr er nach Buffalo am Erie-See. Teilweise solite dlese Reise seiner Erholung, teilweise seiner Agitation dlenen. Ehe er Jedocii zu dieeer Relse aufbrach, hatte er noch elnlge verdrleBUche Minuten zu Uberstehen. Kapitftn Stenton, der Ihm 3o gute Dlenste geleistet hatte, war der ihm bo gute Dienate geleistet hatte, war ermordet worden. Das allein h&tte ihm kelne Besdxwerden verureacht, denn Kreaturen wie Stenton gab es in den Vereinigten Staaten geniigend, aber dafl ihm dieser Vorfall anonym mltgeteilt worden war, bereitete ihm ein nicht geringea Unbehagen, zeigte es dodi, daS seine Besiehungea zu dieaem Subjekt bekannter geworden waren, aJs ihm licb seln konnte. So klopfte ewar nicht aein Gewissen, aber er hatte doch ein GefUhl Im Magen, daa eiae Ahnlichkeit mlt dem aufweist, wean man dee Guten jsu viel getaa hatte ■.. Doch kaum war er la den Zug gestiegen, war dieser Alpdruck vergeesen. VergnUgt fuhr er nach Buffalo, das er am 18. September er-reiohte. Am 14 September brauchte er sich keinerlei Kummer mehr Uber die Art seiner Regierung oder seiner Methoden zu machen; denn am 14 September erreichte die Kugel eines R&chers ihr Zlel. Macftialey war sofort tot- Der TSter aber, ein Rechtsanwalt Czolgosts, sagte nur kurz und lakonisch, als er verhaftet wurde: »Die Philippinen und mein Freund Agluaaldo Bind ger&cht!« 4 Jahre, von 1897 bis 1901, hatte es gedau-ert, die Philippinen «u unterjochen. Dieser Zu-stand blleb, bii die Japaner sle 1942 befrelten. Lincolns Ermordung Im Jahre 1875 war der President keiae Marionette der DollarkOnige, das Volk hatte rich-tig gew&hlt, es umjubelte seinen Priisldenten. Aber die Korruption »orgte mit einem Revol-verschue dafUr, daB ihre trlibea FischzUge nicht geatOrt wUrden. Im April 1866 herrschte in der Union grofler Jubel; der BUrgerkrieg war siegreich beendet. General Lee, der FUhrer der SUdetaaten der Ualon hatte sich mlt seinem Heer ergeben, der Friede war damit geslchert, und so gab die BevBlkerung sich in hemmungsloser Freude der Begeisterung hln. PrHsident Lincoln, unter dessen Roglerung von 1861—№ der Kampf getobt hatte, wurde durch die siegreiche Beendigung des BUrger-krieges emeut gewKhlt. Am 14. April 1865 hielt er in Washington eine Kabinettssitrung ab, in der Uber die MaB-nahmen beraten werden solite, die man gegen die noch kKmpfendea Rebellen des SUdeas er-greifen wollte. Nach beendeter Sitzung saB Lincoln mit seinem Boha, der als Kapit&a la der Armee Graats gedieat hatte, im WeiBea Haus und lieB freudlg l&chelnd die GliickwUnsche seines Sohnes Uber sich ergehen. Pietzllch verdUsterten sich die Mieaea dea juagea Kapittos. Wie elae Gewltterwolke die Mord und Korruption von Lincoln bis Harding VonElienAiom а.гам vom Hlmmel lachende Soane verdeckt, so um-schatteten jetzt Sorgeafaltea die 8tira des eben noch freudlg gestimmten Offiziers. >Vater, du muBt dich besser vorsehea uad dein Leben nicht immer so lelchtsinnlg der Geiiahr aussetzen wie bei dem Elnzug in Richmond«, sprudelte er erregt hervor und sprang von seinem Stuhl auf. >Du blst nur in Begleitung eiaiger Offlzlere la die gerade eroberte Stadt eingezogen, wie leicht hatte da ein Attentat auf dich ausgeUbt werden konnen!« LKchelnd, mlt einer wegwerfenden Hand-beweguag seine Worte uaterstrelchead, erwl-derte Uncoln: »Du meinst die Rebellen, Uber deren Schicksal wlr vorhla gerade beraten habea, mein Sohn? Mache dir darUber kelne Gedanken, sie haben den Kampf verlorea und anderes Im Sinne, als sich an mlr zu r&chen*. »Ich meiae nicht die SUdstaatler, Vater; du hast dir wfihrend deiner Regierung andere Felnde geschaffen, die die Gelegenheit aus-nutzen kOnnten, dich aus dem Wege zu rftumen, Du hast das Kabinett vor unlauterea Elemen-ten ges&ubert und versucht, der Korruption entgegenzutreten, wo du nur kannst, — das halte Ich fUr gefiihrllch. Diese gewissenlosea Elemente, die es gewohnt sind, Ihre Stellungen dazu auszunutzen, im TrUben zu fischen, werden es dir nicht vergesaen, daB du sie aua Der Edelstein des Zoren / Unter der Regierung dee Zaren Alexaader I. erfreute sich Fiirst Peter Wolonsky der ganz be-sonderen Gunst des Herrschers. Alexaader uater-nahm selten etwas, bevor er den Fiirsten nicht zuvor urn Rat gefragt hatte. Einet Tages sagte er nun zu diesem: „Ich habe da einen wuader-schonen Brillanten von seltener СгоБе, . den mochte ich gerne eincm Freunde zura Geschonk machen, und zwar mochte ich ihn in den Knopf cines Stockes setzen lassen. Sel so gut und be-stefle die Sache bei einem juweller." Der geizige Wolonsky war nicht wenig er-schreckt, als er diesen 'Befehl des Zaren ver-nahm. „Aber Majestat", widersprach er, „dieser Brillant 1st doch viel zu wertvoll, als dafi Sie ihn versdicnken konnten!" „Ich wets wohl, was #r wert 1st", melnW Alexander, „doch mein treuester Freund soli Ihn haben, und fur diesen ist nichts zu teuerl" Dlese Worte erregten nunmehr noch Neid und Eifeisucht in dem Fursten, der bLslang glaubte, ganz allein des Zaren Vertrauen zu besitzea. Jetzt wollte er seinen ganzen EinfluG geltend machen und ihn wohl mSglich noch mehr festi-gen. So redete er hin und her. der Stein sei viel zu teuer und kostbar, und es gabe kaum einen Menschen, der eines solchen Gnadenbeweises wurdig sei. Es gelang ihm denn auch schlieSlich, ' dali Alexander von seinem Vorhaben Abstand Ihrea guten PfrUnđen vertrieten hast. Sle werden alles versuchen, wieder In Ihre Stellungen zu gelangea, und da du daa Hindernis bist, dw Шпеп Im Wege steht, werden eie nloht davor surllckschrecken, dich durch einen Mord zu beseltlge««. »Was mlr vom Schicksal bestimmt 1st, dem kana Ich nicht entgeheat, erwlderte der Prti-sident ern'st. »Aber, damlt du slehst, wie wenig tragisch man solche Dlnge aehmea soil«, fuhr er, wieder helter werdead, fort, »so will ich dlr etwas zelgca«. Drohbriefo Er zog elne Schrelbtlschlade auf uad eat-nahm Ihr ein BUndel Brlefe- »Dies hler«, da-bei echwenkte er dae P&ckchen ia der Luft, »sind wohl elalge Dutzead Brief«, die Ich wahread meiaer Amtstatlgkeit erhaltea habe, und alles Drohbrlefe, die mir melnen Tod an-kUadigea, wenn Ich^ melne Politik fortsetze. Du eiehst, — Ich lebe Immer noch. Wollte ich mlr wegcn dieser Brlefe den Kopf warm machen, fUrwahr, Ich ware ela schlechter Pra-sldeat und wUrde vor lauter Nervositat la ela Mauseloch krlechen«. Jetzt muUte auch Kapitan Lincoln IScheln.. »Nun ja, Vater, du hast nicht so unrecht; ich wollte dich ja auch nur bitten, etwas vorrich-tlger zu aelac. »Out, das vempreche leh dir. Aber nun laB mlch allein, Ich habe noch zu tmi, heute abend bin Ich zusammen mlt General Grant Ine Ford-theater elngeladen«- Fortsetzung folgt. Auf den Feldern Von ЛскМ Ef «л| Die Sense mSht die доМепеп Лћгеп, — nichts kann ihr tcehren, alles vergeht. Am Abend hiiidet der Schnitter die Garben, die Halme starben, alles vergeht. tjbe.r die Stoppoln schreitet der Bauer, — nichts ist von Dauer, alles vergeht. Aber der Segen der trSchtigen Erde, Ihr Stirb und Werde, niemals vergeht! Von Olav Seimnnd nahm und ihm den Auftrag erteilte, nur einen einfachen Stock mit silberner Kriicke anfertigen zu lassen. Mit geschwellter Genugtuung fiihrte der Fiirst den Auftrag aua. Als der Stock fertig war und man ihn dem Kaiser brachte, Uberreichte dieser ihn dem Fiirsten mit den Worten; „So mein Lle-ber, den Stock habe ich ftir, dich bestimmt!" Tiefe BestUrzung malte sich auf des Fiirsten Ziigen. Herziich lachte darUber Alexander — aber seinen Stein behielt er. Feldpostbrief mis Sowjetanien Ueber Erich! ^ Osten, Mai 43. Soeben habe Ich wledor einem vom Leben zum Tode verholfen; Es war eljerftUch sdiade um den Kerl. Hat nicht Jedea (ieschbpf, d»3 der Herrgott in die Welt gesetzt hat, Berech-tlgung zu leben? Daa zu fragen, war kelne Zelt- In solchen Momenten muli man handela. Weg damlt! Sle schlelchen sich ganz langsam heran, man merkt es kaum, und dann bekommt man es am elgenen Lelbe zu spUren. Manchmal kann man sle aber fassen, wenn es nicht zu spat ist- Wie er mlr heute an die Haare gehen wollte, da hab Ich Ihn gegrlffen und umgelegt- Das verfluchte Blest! Du wlrst sagen, ich sel elgentlich ein sehr roher, grauaamer Menach bei dan Soldaten geworden, aber ea let nicht ao schlimm- Wa* seln muQ, muS seln- Und dafl Ich Ihn nicht laufen lleB, wie Ich Ihn hatte, daa let doch klar! Br hat einen schdnen Tod gehabt Kelne Trane wird man Ihm nachweinen! So, nun will Ich schlleBen. Mache Dlr kei-nen dummen Gfedanken, daB ich Ihn kaltge-macht habe, Du hattest es genau so getan!' Es war namllch ein. aowjetlacher — Floh! Die anderen krleg ich schon noch, bis ich In die Helmat komme- Es grliflt Dich Deln Freund Willy Kalauch Ш.ПШ SGBAT2K&8T1.EHI Aus dem Anekdolenschatz Bismarck verband bekanntllch als Gut*, besltzer mlt seinen Leuten ein denkbar har-monlsches, patrlarchallsches Verhaitnls. Auf einem Erntefest In Schbnhausen hatte der Fiirst elnst nach altgm Brauch mit a einer GroBmagd den Reigen der Paare zu eriiffnen, wahrond seine Gemahlln durch den Grpi^-knecht zum Tanze gefUhrt wurde- Das dralle, muakuldse Madchen war natUrllch ungemeia stolz auf diese Ehre und tat ihr M6gllchstes, um mlt Ihrem hochgestellten Partner einen schwungvollen Walzer zu tanzen. Naichclem dieser glUckllch beendet und der Altrelcha-kanzler wieder etwas zu Atem gekommen war, melnte er lachelnd zu seiner Umgebung, In-dem er sich den SchwelB von der Stlrna wlschte; »Ich glaube, es hat noch kelne GroU-macht fertlggebracht, mlch derart Im Krelse herumzuschwenken wie — melne Grofimagd«. NatUrllch wurde dieses Wortaplel voa den Gttaten Blamarcka viel belacht. »DuKdilaucht liobeu wohl dl« Muslk?«, wurde Bismarck elnmal auf elner Abeiidge» ' sellschaft von elner Dame gefragt. — »Nein«, lautete die Uberraschende Antwort, »aber ich fUrchte Bie auch nicht!« — Trotz dleaer Eln-stelluug empfing der Altrelchakanzler bekanntllch elnat Richard Wagner In klelnem Farni-Uenkreijs mit derselben auggesuchten Hofeltte, wie wenn er etwa den Minister elnes verbUn-deten Staates zu begrliflen gehabt hatte. Elne hSchflt orlgtoelle Jubliaumsgabe erhlelt Bismarck zu seinem 70 Geburtstag von dem Orgelbauer Ludwlg Edenhofer in Regen (Bayern) in Geatalt elner A-Orgel-Pfelfe. Da> Instrument war von folgender Wldmung be« gleltet:^ »NachUem jedermann Eure Durch-laucht schon celt so vlelen Jahren als den rechten Ton getroffen hat, bewundert und verehrt, nun aber der Slebzlger mlt seinen Anhangseln aich einstellte und dadunch die Treffsicherheit beeintrfichtlgt werden kOnnte, wage ich es in tiler Ehrfurcht, ein Kormal-A mit dem herzllchen Wunsche zu Uberrelchen, Euere Durchlaucht mOgen noch recht viel* Jahre frisch und geaund, ohne Zuhllfenahm* dieser Pfeife den richtlgen Ton zum Wohl« dor Viilker kraftlg anschlagen « Um 1900 war es. Der geniale Adolf von Menzel und der glelchfalls bedeutende Ge-schtchtsforscher Thaodor Mommsen batten schon eln gutes StUck des achtzlgsten Leben«-jahres Uberschrltten, als sle beide anlS.Qllch elnes Festes die eteile und etufenrelche Treppe zum Feataaal.der Berliner Akademlo hlnauf» stiegen. Den beiden grelsen MŽinhern Tlđl аПГ' Kletterel recht schwer. Wfihrend sle sich vor dem letzten Treppenabsatz elne Welle ver-schnauften, sagte der melet zu UebenswUrdl-gem Scherz aufgelegte Mommsen zur »klelne* Exzellenz:« »Ja, ja, mein lleber Menzel, mlr schelnt, daU dlesee Hlnaufpllgern elne Art VorUbung 1st und wlr belde bald zusaramen die Hlmmelelelter hlnaufkraxeln miiesen!« Sofort verdUsterte sich Men-zels schon an und fUr sich ^tets emstes. štren« gea Geslcht. Und, Indem er seinen Arm aua ■ dem Mommeens zog, erklRrte er aufgeregt: »Nach Ihnen, verehrter Herr Mommsen, nach Ihnen! Gehen Sle nur langsam voran!« Und wle er gewlinscht, so kam es Zwel Jahre vor Adolf von Menzel, im Jahre 1903, muBte The-odor Mommsen Abschled von dieser Welt neh-men. Tausend Stiche und ein Herz / " Al* vom Kaleerpalaat des Temio durch die Derfer und Stadte, durch die Strafien und Oaseen der Ruf kam, gegon die von China andringenden Feinde zu Feid zu Ziehen, da ver-nahm Ihn auch Jene Frau, die in Tokio mlt ihrem Gatten und ihren Ktndern ein Haus be-wohnte, und die BiUtenreich hieS. Aile, die sie kannten, sagten, dalJ sle diesen Namen zu Recht trage, denn ee gab In Tokio keine blUhendere Frau als sie, deren Haut schim-merte wie die kostbarste Seide. Das SchOnste aber war Ihr LKcheln, das ao war, ale offen-bare ee aile Schtttze eines gUtigen Herzens und reiche sie dar auf goldener Schale. Und wenn man in Tokio eln M&dohen rtlhmen wollte, 80 sagte man: ihr LKcheln beginne Je-nem der Frau BiUtenreich zu gleichen. Ihr Gatte Uebte dieses lAcheln, und als er aufbrach, um sich mlt seinen WaffenbrUdern zum Kampfe um Japans Freiheit zu vereinen, da bat cr: >Ltlchle mlr noch elnmal zu, BiUtenreich, denn es kAnnte sein, daB ich nicht helmkehre. Und versprlch mir, dali du ittcheln wlrst, wenn du von melnem Tod erftihrst denn dieses deln L&cheln wird daa letzte Ge-schenk sein, das Ich von dlr erhalte, und es wird mlch errelchen Im gBttlichen Wohnsitr unserer Ahnen«. Da Iftchelte BiUtenreich, und es dUnkte dem Mann, als e'I dieses L&cheln noeh niemals so schttn und so vollar GUte ge-wesen. Er glng und nahm eg mlt aich wie ein heillges Amulett. In der Seele der Frau BiUtenreich aber lebte das Wort Ihres Mannes, daU er vlelleioht nie wieder helmkehren werd#. Und dieses Wort gewaoB elne loiohe QewaJt Uber si#, d&Q e# einem Aufruf dee Heneni glelobkam. 81e vrotote nloht uad lUafte nicht, aber aus ichwel-gendem Dulden wuchs der uuerschUtterllehe Will*, den Mann zu schUtzen vor alien Ge-fahren, so welt Ihre Liebe daeu imstande war. #e Ubervoll aber war Ihre Seele, daS Frau Biatenreioh wKh daaa* verlangte, Ihre ш« Von Batboia Klotz bekannten Mitachwestern an ihrer Liebestat teilhaben zu lassen., Denn sis dachte, daQ es gut eei, wena dio Frauen ihres Voikes eine Kette bildeten um den Mann, den sie Uebte, und der dae labendige Gloichnis war aller je-ner, die ihm als Kameraden 1q diesem Kampfe zur Seite etanden. War auch das Vorhaben wach in ihr, so lag ihr doch der Weg noch nicht klar. Sle ging aiteo in dea Tempel, um dort Eiieuchtuhg zu erflehen, und als sie holmkehrte, war ihr Gesicht froh, uad ihr L&-cheln blUhte noch schOner als sonst- Alia, die sie sahen, neigten sich vor ihr, denn eg bedeu-tete GlUck, diesem L&cheln zu Begegnen, von dem man glauben muBte, es sei elne Gabe der Hlmmllschen, der Frau BiUtenreich gewfthrt, damit sie die Wanderer dieser Erde erquicke-Am nfichsten Tag sab man stauaead, daQ Frau BiUtenreich an der belebtesten StraUe von Tokio stand- Sie hielt einen Streifen Stoff in der Hand, so wie man ihn braucht, um GUrtel daraus zu nahen- Auch hatte sie eiae Nadel und einen Faden bel sich, und sobald sich ihr elae Frau a&herte, glag Frau Blljlteareich auf sle zu, vemelgte sich vor ihr und sprach; »MItschWR- ster, die du vlelleicht auch einen Mann, einen Bruder oder einen, dem dich die Biter# verJobten, im Kampfe. stehen hast, Ich bltte dich: tue einen Strich In dleeen Streifen. Nur einen elnzlgen Stlch, aber sprioh dabei, so flehe Ich, ein gutes Wort fUr den, der mein Gatte 1st und dein unbekannter Bruder«. WtLh-rend Frau BiUtenreich eolches sprach, l&chelte sie, und Ihr L&cheln gab der Mitschwester die guten Wttnsehe und die frommen Gebete eln, mit denen jle den einen Stlch tat, den BlUten-relch von Ihr erfordert Tausend Frauen gingen, w&hrend die Tage dahlnrannen. an Frau BiUtenreich vorUber, und elne jede tat den einen Stlch in den Stoff-strelfen, und die Lippen elner jeden murmelten eln segnendes Wort und einen schUtzenden Wunsch. Und dlese Worte und WUnsche schlosscn einen Ring, schlossen elne vlelglled-rlge Kette um den Mann und seine Kameraden. Als Biutenrelchs Gatte den GUrtel mit den tausend Stlchen erhlelt, nelgte er sich vor Ehrfurcht vor der groBen und gUtlgen Seele seines Welbes .und aller Japanlschen Frauen. Er wulite jetzt, daB ihre Hftnde und ihre Her-ZQU der Schutzwall waren, der unelnnehmbar die Helmat, das Land der aufgehenden Sonne, umgato. Herzen und Hftnde aber, so sagte er, sind nfitlg, dem Vaterlande zu dlenen. Das Schreibpapier des Eunuchen / EJiner Ј?г tttgplichen Gebrnuchegegenstttncle. der una unschtttzbare Dienste lelstet und frilher, als es ihn noch In »rauhen Mengen« gab, zlemlich geringschatzig beachtet wurde, 1st das Papier. Wenn wir einen Brief schr«!-ben, etn Buch lesen, oin AktenstUok studitren Oder r'ne Ware sorgsam aus der TJnUjUlJung Iftsen, immer wieder ist eg Paplor, was wii In der Hand bal ten und von dem wlr nicht viel melir wlesfn al«i seine rior3teU''nsswelr:' und daQ es billlg zu haben l#t Eia entstand Im Jahre 106 a> Ztw. Ian Kalaeipeaatt #u Pekla*, :ind als sein Erflnder wird der Eunuch Teal ijun, ein grUblerlscher Palastwachter des Kaisers Ho-Tl, genannt. Aber alcher hat man das Papier schon vor dieser Zelt gekannt, dem Eunuchen failt lediglich daa Verdlenst *u, es all Sehreibstoff verwendbar gemadit zu ha-b«e, weshaih er zum Marqula erhobea und zum Minister eraannt wurde. Der chlneslBche Hofmann hat also mlt seiner If fin dung Ktrrlere gemacht, was man von anderen Kntdeckern nicht Immer behaupten kama. Brat 600 Jahr« apiter wurde da# Papier, das damals aus Baumrinde, Lumpen, Ha"nf und flechnetzen hergestellt wurde, In Japan be« kannt. In Turkestan lemten die Araber die Kunet des Paplermachens, und zwar brach-ten ibnen dlese Fertigkeit chlnesische Krlegs-gefangene bel. Ira 11. Jahrhundert tauchte dann dae Papier in Spanlen, Im 12. Jahrhundert In Itallen auf. Die erste slcher bezeugte deutsche PaplermUhle 1st die fUr Ulman Stro-mer In NUrnberg erbaute GlelsmUhle, wo am 22 Junl 1390 das erste Papier hergestellt wurde. Es folgten die PaplermUhlen zu Ravensburg, Llegnitz und LUbeck- Mlt der Varbesserung der Fabrlkationswelse und der Erfindung der Buchdruckerkunst trat dann das Papier seinen Slegeszug durch die ganze Welt an und verdrangte allmtthllch das Per« gament. In Leipzig gelang Ubrlgena die Ent» zifferung der eraten alten Papierfunde aus China, und zwar durch Professor August Con-rady, des Lehrers Sven Hedins. Sie relchteo auf das Jahr 200 zurUck. Die Ultesten erhaltenen Papierdokument* stellen zwel amtliche Mitteilungen aui der Kanzlel Kaiser Friedrichs II dar. Ев sind Mandate aus dem Jahre 1223 und 1230, die In Berletta in Unteritalien geschrieben wur-den. Nur recht zKh konnte sich damal# da# Papier Zutrltt zu den hOchgten Stellen er> kKmpfen. Dag dauerhaftere Pergament war vom Kaiser fUr rechtsgUltige Urkunden vor. geschrieben, nur fUr gewOhnllche Schrift« stUcke war Papier zugelaasen Als der Ritter von Buren mlt dieser Erfindung vertraut ge-macht wurde, benUtzte er sie gleich dazu, der Stadt Aachen damit den ersten Fehdebrlef zu schrelben. Dieses Dokument 1st heute noch vorhanden. Erst um 1400 konnte daa Papier ao bUllg hergestellt werden, daft eg tftp ScbrelN zwaeke allgemeln zur Oeltung kam. Шд kann sich demken, daS es zwar Immer noeh la der Qualltat zu wUnschen Ubrlg lleB, aber schlieS« lich handelte es sich ^iier um wohlfplle Ware, die man in Jeder gewUnschten Menge und Sort* erhalten konnt*. Sobota 81. ЈцЦја Ш8. KARAWANKEN BOTE # str n 5. — š(w. C(X V meseca avgnstn Po!etno sonce! Razžareva zrelo klasje, ki sedaj pada tudi v ozemljih »poznih letin«, »Težkonaloien ge ziba voz s to^ voTom rži!« Od konjev ae kadit Dolgi dnevi zahtevajo znoja; trdega dela je treba, da se spravi dragocen kruh, kajti rok je kratek. Vse roke se ganejo. S si' g'irnim lučajem prileti snop za snopom v visoki predal. Zvečer premiiljuje kmet poln hvaležnosti o storjenem delu, o blagoslovu, ki ga je dala zemlja. V otrolkem vrtcu na kmetih delajo hrvSč veseli glasovi. VaSki malčki se za-bavajo pri živahni igri pod nadzorstvom mlnde otroike vrtnarice. Ta odvzame kmeticam, ki imajo mnogo drugega de-In, skrb za male. Ravnokar zavrešči fantek; tovariSica mu hoče vzeti njegovo j.eračo. V pesku se živahno valja nekaj mladih bitij; zidajo bunkar, Z zelenjem obdajajo igrišče polni vrhovi lip, in iz sosednih vrtov se .svetijo krasne pestre dalije, nekatere velike, druge majhne. Rumene sončnice kažejo znova svoje velike cvetne ploSče, Vsaka posamezna cevka v plolči je polnovreden cvet in donaSa oljevito seme. Na gredah stoje v zgoSčeni potratni lazkolnosti balzami-ne in odolin, astre in levkoje. Visoko se vzpenjajo cinije; so sicer nekam negib-Ae, toda cvetejo dolgo in »o polne barvnih žarov. Zgodnja jabolka in zgodnje hruSke dozorevajo. Na Žalost so hude zime naša sadna drevesa močno prebrale. Skoraj polovica naSih debel, zlasti пж Severovzhodu, je kot žrtev močnih pozeb prišla na nič. Vsak lastnik vrta si mora priskrbeti nave drevasea, po možnosti taka, ki vzdrže nevarne severne vetrove. Reichsnahrstand (državni prehranjevalni urad) m sadjarske Sole dajo na vpraSanja pojasnila, ktete sorte so za dotično zemljo in kraj najbolj pripravne. V gozdu je tiiina. Le tu pa tam vabi nekaj ptičev in uganjajo burke njihovi mladiči. Tu imamo časa, da upremo naše oči v to, kar je zraslo na tleh, kajti če 'je dovolj mokrote, donaša avgust krasen dohodek gob, pred vsem jurčkov in 1'sičk, Prijetni užitni goban ima dvojni-ka v grenčaku (iolčastem gobanu), če-gar klobuk ima spodaj rožnate, namesto zelenih cevk In ima vrhutega grenak okus. Ca $i v dvomut g» 1'hko mirno poskusiš, kajti žolčasti goban eietr ni užiten, ni pa strupen. Kdor se potrudi, da si s sliko in knjigo ter po posvetovalnicah za gobe pridobi znanja v gobah, si bo % nedeljskega izleta v gozd brez truda lahko znosil domov meiano 'jed iz 15 do 25 vrst. Zakaj bi torej do-puščali, da nam uide ta dodatna hrana, ki pomeni tudi gospodarstvo z zalogami za zimo? >Ro]f Li«Dnwr; 5џишЦешЛиф ki ki немш HUMORlBTieHM ROMAN Wernerju so že prej Sivo naročali, naj čuva Anitin čist značaj in naj pod nobenim pogojem ne uvaja dekleta v ponočno življenje mondenskih mest, ki jih bodo pač obiskali spotoma. Werner je moral to sveto obljubiti. Njemu tudi ni nič do tega, da bi hodil pogosto ven z Anito in Schwabejem. Kolikor se da pogosto, hoče imeti Anlto za sebe. Torej Werner in Anita sta spotoma k drugemu spremljevalcu. Po Schwabeja hočeta iti v Wingendorf. Najprej pa se hoče Werner ie hitro zapeljati do Bvoje pieame, da pogleda, kaj mu je prinesla pošta. Skoči gor, m Anita čaka med tem v vozu. Tu zavije okrog ogla ravno Wernerjev družabnik Rab*. Zagleda Anito in jo po- • zdravi. >No, torej ee bo začelo?« Da, je že tako daleč, meni Anita, »In drugi spremljevalec?« »Sedaj se peljeva ponj.« »Sijajna zamisel • tem, kaj ne?« Rabe Be namuzne. »S kom?« »No, s tem tretjim.« »Kako to?« »No, ker starši mislijo, da je docent, m fri tem je popolnoma neškodljiv.« Raise je namreč mnenja, da sta Anita in Počaslilev zaslnzneya Krainbiiržana Ereisleiter Leo Euss pri velikem apcin Ortsgruppe Erainburg-mesto v svečano okrajem dvorani strankinega doma eo se sefill v ponedeljek, 26. julija- celokupni Kreisstaib In Ortsgruppenstab z Block-leiterjl in GliederungsfUhrerjl na veliki apel, pri katerem se ]e poslovil Ortsgruppenleiter Pg- Ludwig K1 6 s C h. Po javljenju Krels-lelterju Pg. Leo Kusbu, skupno odpeti pesmi »In Deutschiand marschleren wlr« in pred-naianem Fiihrerspruchu je obravnaval Kreis-l,eiter razna dnevna vprašanja In dal navodila In smernice za prihodnji čas. Po temeljitem opisu sedanjega položaja se je zahvalil Kreis-leiter odhajajočemu Ortsgruppenleiterju Pg KlBechu za preudarno vodstvo Ortsgruppe, ki se mora z o žirom na njegovo zdravstveno stanje tembolj uvaževati, posebno pa je poudaril napredek Ortsgruppe tekom desetmesečnega vodstva odhajajočega, Ortsgruppe zgubi v osebi Pg. KlOacha poštenega vodjo, ki je bil stal- no neutrudno delaven- Nato je vpeljal Krels-leiter novega Ortggruppenlelterja magistra Pg- Avg^usta Jungschafferja, kateri je kot star, odkrit borec že nad 33 let politično delaven in se je kot neutruden borec Izkazal vedno uspešnega- Ortsgruppe ne more biti nobenemu boljšemu zaupana- Kreislelter In Ortsgruppenlelter sta nato izročila Pg- КШ-schu v spomin na njegovo, dela polno dobo v Ortegruppi lepa, dragocena darila- Odhajajoči Ortsgruppenlelter se je zahvalil vsem svojim sodelavcem In jih pozval, da stavijo na razpolago vso svojo moč tudi novemu Ortsgruppenleiterju. Novi Ortsgruppenlelter magister Pg- August Jungschaffer se je zahvalil za izkazano mu zaupanje in je pozval vse strankine pristaše In nemške zaposlene moči z ozirom na totalno vojno, ki zahteva skupno delovanje vsega naroda, da tovariško sodelujejo. Iz delovanja nekega mesta Kanalizacija In vodovodna dela v Erainbnrgu 17 Na periferiji Kralnburga proti Grubendorfu napraivlja velepodjetje za svoje uradnike In nastavljence stanovanjsko naselbino v večjem obsegu, katero delo vrši tvrdka »Soravia«, RIscbanek & Co iz Spittala, ter gre delo hitro izpod rok. Kanalizacijska in vodovodna dela Izvrši občina Krainburg v lastni režiji- Kanalizacija je že izvršena. Sedaj se polaga vodovod, ki je v prvih desetih hišah že izgotov-ijen, v ostalih hišah se pa še dela. Ravnotako je mestna občina Izvršila onstran kokrSkega mosta v prvem delu naselbine »Neue Heimat« kanalizacijo kot tudi vodovodne naprave, drugi del teh del bo pa dovršen septembra letos-Vellkopotezno namerava zgraditi mestna občina Krainburg gasilske ribnike- Ti bodo zgrajeni zato, da se razbremeni vodovod In bodo napravljeni, da se za bodočnost zadosti preskrbi za gašenje požarov- V tem oziru bi bila najboljša rešitev, če ae napravi v predmestju Wart In podaljša Kraln-burSkl vodovod. Da se pa ta načrt izvrši, bi Urals Hrsinburg Burgetall' (Zborovanje NSKOV■) Pred da«vl Je priredila Natlonalsozlalistlsche Krlegiopferveraorgung (NSKOV) - Kameru-dachaft Burgstall svoj 2. tovarlSkt apel Radi navzoOsosU Krelsleiterja Pg K u s s a in Gauamtelelterja Pg. S e m m e 1 r o c k a, ki sta govorila bivšim bojevnikom, Je apel potekel zeU» lepo in zanimivo. KameradschafsfUhrer Biticher, ki vodi bivše bojevnike v Orts-gruppi, je preskrbel tudi dobro kapljico. Hren Radmannidoit Radmaansdorf (Smrt trgovca.) V Kropi, na poscitvu hčere. Je umrl 76 letni bivši trgovec v RadmaBnsdorfu, Leopold FUr-sager. Kot ml&d trgovec Je prišel umrli pred mnogimi leti, še pred svetovno vojno, iz Ljubljane v ^admannedorf. Na glavnem trgu si Je kupil hišo in odprl trgovino z blagom. Po svetovni vojni Je opustil trgovino In je odprl v Istem lokalu prvo kavarno v Radmannsdorfu, sam 88 Je pa posvetil vodstvu trgovskega gremija in vodstvu trgovstva v Krelsu Rad-mannsdorf. Badraannitdorf (Poletno taborišče gorenjskih plmpfov.) Letos Je vprvlč otvorll Bann Radmannsdorf zaključno poletno taborišče za gorenjske pimpfe iz področij Werner zaljubljena drug v drugega — Werner mu je C tem nejasno nekaj pripovedoval — in da se Anita spozna glede »spremljevalca, ki ni nevaren«, ki ga, vzameta s seboj na potovanje le kot slamnatega možica, in pove vse to Aniti v suhih besedah, ker se smatra solidarnega ž njo. Anito zadene to razodetje, kakor da bi treščila v njo strela z jasnega neba. Vendar se obvlada in ne da ničesar spoznati. Celć smeje se z Rabejem o triku s Schwabejem. In potem se Rabe poslovi. Vošči lepo potovanje in^ še lepše zaročno vreme. »Kako to?« vpraša sedaj ona vondavle začudena, »kako to, zaročno vreme?« »No, saj se vendar gotovo vrneta kot zaročenca, tako Je vendar dogovorjeno«, še reče Rabe in zgine. Izkazal ee je v resnici kot pravi »Un-gliicksrabe« (zlokobni ptič). Ta nov stvar ni položaj znatno ohladi Anito. Lej ga no. Werner jo torej hoče tu zva biti v past. Lepo zamišljeno z zaroko. Ampak urezal se bo. In malega Schwabeja vzame torej samo zato s seboj, ker smatra, da kot tckmec ni Dopolnoma nič nevaren? Tako. tako. To ni tavno fair. Tu se bo pa pošteno zmotil! Njene miselne zveze znenada nekaj prekine. Nekdo je zatrobil, čeprav je stvbgo prepovedano. Trobnica 3i kaj takega lahko privošči. Kakšna kazenska ovadba, ki bi morda zaradi tega nmstnla. ne Stejp veliko spričo visokosti njenega priboljša v denar- iu. Je to Kati. se rabilo 200 ton železa, ki ga pa sedaj nI mogoče preskrbeti. Zato ee bodo napravili v Wartu štirje gasilski ribniki, od katerih bo vsak vseboval 500 kubičnih metrov- V mestnem ozemlju Kralnburga je predviden po en ribnik v stanovanjski naselbini »Neue Heimat« In po en ribnik pri vsaki baraki ob Gallenfel-serstraBe- Tudi vel večji obrati bodo morali na>-pravltl take gasilske ribnike. Tozadevni predpisi bodo v kratkem Izdani. Neizmerno mnogo vode porabijo na kolodvoru nove stavbe In skladišča. Da se temu zadosti, bo napravljen dodatni »poj do Save. Za preskrbo tega okoliša z vodo ne zadostuje več stari vodovod, ki vodi do kolodvora. Vodovodne cevi na razstreljenem mostu so Imele 80 m,"m premera, katere so nadomeščene na novem lesenem mostu z dvecolnlml cevmi. Z obnovitvijo tega spojnega dela do Save se bo začelo v enem mesecu, ker je za to Se Izdano dovoljenje ,tako da je zagotovljena preskrba z vodo na kolodvoru. Hitler Jugenda- Taborenje ee bo izvršilo na enem izmed kfiLmtnersklh jezer. Mladeniči bodo spoznali vsakokrat skozi 8 dni življenje v skupnih taboriščih la se tam poučevali- Hitler Jugend hoče videti v gorenjskih mladeničih, ki se nahajajo kot HJ-An-wilrter v njegovih vrstah, s temi taborišči ponovno podkrepiti, tovariše, ki bodo v kasnejšem življenju pomagal izgraditi novo Evropo in jo utrditi. Radmannsdorf (živahen obisk kopališča-) Lepi dnevi zadnjega tedna In osvežujoča voda privlačujeta vedno več kopalcev, predvsem otrok, v kopališče pod senčnatim hribčkom, ob katerem se nahaja mestno javno kopališče- Na žalost ne gre vedno brez nesreč. Preteklo nedeljo si je zlomil nek deček pri igri z žogo roko Radmannsdorf- (Nove pisarne de r Technlschen Nothljfe-) Ortsgruppe TN je najela pred kratkim na dvorišču hiše gospe Hommannove za pisarne in skladišča potrebne prostore, ki so bill skoraj ustrezno opremljeni In so se 2e vselili- llreii IteiR stein. (Večerno Šolanje.) Dne 23 julija se je vršilo v kamniški dvorani dobro obiskano večerno Šolanje. Potem ko ga je otvorll Ortsgruppenlelter Pg. Strasser, je imel Schulungslelter dr. D o u j a k zadnje pre- тшт Kati je majhna, mehka hčerka bogatega tovarnarja paradižnikovega mozga in Ani-tina prijateljica. S svojim majčkenim kabrioletom se je ustavila naravnost tik Anite. Oba vozova drug zraven drugega dajeta podobo bul-doga zraven jazbečerja. 2e nekaj čaea stoji tukaj. Toda Anita očitno sanja. Tu mora pač poseči po bolj grobih sredstvih in zatrobi. Anita se ustraši in Kati se smeje ter brblja: »Za božjo voljo, Anita. Že celo večnost stojim vu. Ali spiš ali se ti sanja podnevi? Tu pridem menda Še ravno prav, da ti lahko stisnem roko? Ti, zavidam te za potovanje z Werner jem in vašim docentom. Sicer je pa ta krasen dečko. Ali je ta zaročen? Koliko je prav za prav on star? Toda Anita trenutno nima razumevanja za Katino sicer razumljivo radovednost. »Ne vem,« reče, »gotovo je tako star ko Werner. Ampak, poslušaj, kaj praviš ti k temu ?« Katino poželjenje po novicah je po tem retoričnem vprašanju znatno poskočilo. »Da? K čemu?« »Dognala sem, da se hoče Werner zaročiti.« »Ah? In s kom?« »Z menoj.« »In ti nrčeS?« »Tega še ne vem. O tem še nisem pre- »Ali ti je že kaj izjavil? Morda tu v avtomobilu ?< (^m (^rcHHpuH&i deb V žarišču dneva Denkt beizeiten an den Winter! TiTlFlUp K:;fc.4a ra Die Sonne hat ihren hochsten Stand iibcrsdirit-ten, <1Је Tige werdcn allm'ahlich wicder kiiricr; mit anderen Worten: der Winter ist wicdcr im Anmarsch. Sommerlichc Warme und Lichttulle djrf 1ш$ dariibcr nidit hinwegtauschen, daS wir bald wiedcr den Kampf gegen Kake und Dunkcl-heit aufnehmen miissen. Reditzeitig Vorbereitun-gen dafur treffen, ist deshalb eine widitige Pflidit: Dfen und Herde nathsehen und inst^d setzen, Fenster- und Tiirritzcn abdidnen, nidit zuletzt auch die Verdunklungseinriditungen nadipriilcn, die wirksam und doch handlicli scln miissen, damit si« abends reditzeitig angebradit und moreens ebenfallj ohne Zeitverlust entfernt werdcn konnen. Eine fehlende oder mangelhafte Verdurlk-lung kann sdiwcrsten Schaden bringen; eine un-nottge Verdunklung iiber die Verdunklungszcit hinaut aber bedeutet bestimmt eine Vcrgeudung elektritchen Stromes zur Beleuditung der vcrdun-kelten Raume. Gemeinschaftsbelange im Naturschutz Zahteve Kiiupnoxtl glede r.nSt'ite nuruve In seiner Eigensdiaft als oberste Nattirschut«-behorde hat der Reidisforstmeistcr eine verein-fadite Krlegsregelung fur die Durchfuhrung des ReidisnatursdiutMs eriassen. Es soil nur nodi das Kriegsnolwendige auf diesem Gebiet ge-sdiehen. Verfahren zur Eintragung von Natur-denkmaiern, Landsd\aftsbestandtcilen, Natur-und landsdiaftssdiutzgebieten werden daher nidit mehr eingeleitet. Die Durdifiihrung bereits eingelelteter Verfahren wird znriickgcstellt. Anderseits wlrd Vorsorge getroffen. daU da.4 GemeinsdiafteintercRse am Natursdiutz gcwahrt bleibt. Da insbeeondere audi wahrend de.s Krteges Planungen erfolgen, die zu einer Daucr-sdiSdlgung von Natur und I.andsdiaft fUhren kdnnten, werden in dieeen Fallen die Belange dee Natursdiutxes und der Landsdiaftspflcge audi kiinftig mit der gebotenen Kraft wehr-genommen. V gospoillnjstvu preže nevarnosti Soclalnozavarovalna blagajna Krainburg. kateri ee javljajo vse nezgode, ki se pripete v zavedenih ozemljih KKmtna in Kranjike, je statistično ugotovila, da se tudi v navidezno nenevarnih gospodinjstvih zgodi zelo mnogo nezgod To pa v glavnem zato, ker se v goapoUinstvu skrivajo zelo raznovrstne nevarnosti, na katere se ne polaga važnosti radi navade in ne na vse zadnje, ker nI kontrolo in zato skrite preže na svoje 4rtve. Da ие uspešno preprečujejo te nezgode, ki večinoma zahtevajo dolgo zdravljenje in vedejo pogosto do trajnih okvar zdravja, včasih imajo celo smrt za posledico, je Izdelala soclalnozavarovalna blagajna pravila o zadržanju v obliki »UnfallverhUtungsvorschrlften flir Haushal-tunge.n« (predpisi za preprečen je nezgod v gospodinjstvih), ki eo Izdana za gospodinstva z uslužbenci, da jih morajo vpoštevatl: smoter teh ukrepov je, da ee najde e skupnim delom pot, katero je treba ubrati, da ee odpravijo mnogo vre tne nevarnosti nezgod v gospodln-stvu. ' » Gospodinje, hl.^ni uslužbenci! Gre za vaše zdravje in delovno moč! Pomagajte v lastnem Interesu preprečevati nezgode v gospodinjstvu: bodite previdni In prevdarnl, poUičlte nevarnosti in jih odstranite; to je danes tudi zelo možno. davanje o nastanku etrnnke in je prikazal čas od trdnjavske moči Flihrerja, do prevzema oblasti. Z velikim pritrjevanjem so se zahvalili Schulungslelterju. Ortsgruppenlelter Pg. Strasser je opozoril Se na to ,da se vrši drugI petek v avgustu službenUapel Ortsgruppe. »Ne, Kati, bodi prosim enkrat resna.« Kati se šobi. »Saj sem vendar resna«. Ker pa sama v to ne veruje, pristavi: »Ampak tako resna ta stvar vendar ni.« »Pač, pač,« reče Anita. Po modulaciji glqeu pri tem »pač« je Kati prepričana, da tukaj nekaj ni v redu. Anita bi rada zvedela za njeno mnenje. Za njeno mnenje kot prijateljice. Kaj bi ona rekla k temu, če bi jo kdo pregovoril k potovanju z avtomobilom, prikazal vse tovariško, nasproti njej, nasproti Btarišem, in potem bi dognala, da smatra potovanje — zelo pogosto bivanje ž njo samo — le za ugodno priliko, da jo »ujame«. Toda ujetje še ne bi bilo najhujše. Ampak najhujše je to, da je svojo namero vsem pripovedoval. Celo popolnoma tuj človek, Rabe, ki ga njeni starši niti ne poznajo, ve to. Gotovo domnevajo vsi, da obstoje intimni odnošaji med Wernerjem ia njo. Le ona o vsem tem ne ve ničesar. Če ji ne bi bil ravnokar prišel na pomoč tragikomičen slučaj — nikoli ne bi zvedela ničesar o tem. Kdo ve, kaj yse je Werner š# pripovedoval. In malega Schwabeja vzame Werner le zato s seboj, ker ta kot tretji sopotnik čisto nič ni nevaren. Kakšen drug bi eventuelno postal tekmec ali eventuelno preprečil, da bi Werner pri njej, Aniti, dosegel cvoj »dlj«. »Strahopetsei«, reie EMtL »Kaj takega si ne bi mislila o Wernerju.« »Kaj bi storila ti na mojem mestu? Hitro, Kati, on bo takoj zopet tukaj!« KRalj# yihodnjWWi^ stran 8. poročcpolcc Boks ABling : Lcobeii 9 : 5 V soboto se je vrSll na športnem Igrišču v ЛВНп^и pred 1000 gledalci lepo uspeli boksar-ekl dvoWj med ABlingom In Leobnom. Do<;im so Imeli gostje Iz Steiermarka boljše moči v lažjih težah, so bili Alilingerjl v višjih kategorijah nadmočni. Po dolgi pavzi je zopet nastopil odlični ABlinSkl boksar Mainik, ki je z Sladko k o. zmago dokazal svojo kvaliteto. Tu-, di Bereichsmeister Supan ni imel težkega dela in je gladko zmagal, dočlm se jo Kiainbur-ger' Woltschltsch, ki je nastopil kot gost za ABIlng boril neodločeno. Tudi Pristov se je boril zelo dobro, dočim je mladi Smole mel preveč strahu pred nasprotnikom. V srednji teži je nastopil kot gost za ABling tudi soldat WeiS Iz VVoch. Vellacha, ki je pokazal veliko znanje in je prinesel tudi ASlingu 2 točki. V muSji teži je Smolel (A) podlegel Loi-nigu (D po točkah. V bantam teži je Wergel (A) prepustil točke brez borbe Mitterju (L). Pristov (A) je v lahki teži zmagal nad Ram-mentallerjem (L) po točkah. V velter teži je Supann (Aj premagal Weigla (L) in Mainik (A) s k o Bohna (L). WeiB (A) pa je v irednjl teži dobil nad Gallerjem (L), dočlm se je borba Woltschitz A) in Roniak (Lj končala. neodločeno. Zmaga ABlinga v Zeltwegu 2:1 ABlinško II. moštvo je gostovalo preteklo Boboto v Zeltwegu, kjer je nastopilo v povratni tekmi proti moStvu, letalcev. Kakor že v prvi tekmi 2 Zeltwegom, je bila tudi sedaj igra na tehnični višini, polna lepih momentov in v silni hitrosti. Letalci so prišli v 30 min. do vod-«tva, v 35. min. pa so ABlingerji Izenačili. V drugem polčasu se rezultat dolgo ni mogel epremeniti In oba moštva sla dala Iz sebe vse za dosego zmage Sele proti koncu se je sreča nasmehnila ABilngerjem, in so par minut pred koncem zabili zmagonosni gol. Pri obeh moštvih sta se posebno odlikovala vratarja, ki sta Težila nešteto zelo nevarnih situacij, za kar eta bila od številne publike z velikim aplavzom bogato nagrajena. Športni drobiž KAORapld je nastopil pred kratkim v Kla-genfurtu proti štajerskemu moštvu Rapidu Iz Marburga. Po vodstvu gostov z 2:0 so domači <1o polčasa izenačili, po odmoru pa so rezultat povišali na 5:3 v svojo korist Pri Klagenfur-terjih se je posebno odlikoval wienerski reprezentativni igralec Safarik, ki je zabil tri gole. Mladina KACRapid je nastopila proti wienerski Admirl In je zmagala s 3:1. Borba za naslov prvaka Bereicha Donau-Alpenland v tekmovanju za Tschammrov pokal se je vršila med wienersko Vienno in FACom v Wienu. Tekma se je končala neodločeno 2:2 in se rezultat tudi v podalj.šku ni epremenil, tako da se je morala tekma ponavljati. V d^gi tekmi je po zelo težki borbi emagalo srečnejše moAtvo Vienne «■ 5:4.. . Vlllacherskl nogometaš Uffz. Kari Petritsch, eden najboljših igralcev K&rntna in večkratni reprezentativni zastopnik Kilmtna, je padel na fronti. Njegova smrt pomeni za VSV moštvo, katerega dolgoletni kapetah je Petritsch bil, težko izgubo. ytlate j^ospođarsf^e novitx Za vse kotle iz bakra in bakrovih zlitin, tudi za take s prevleko, okovi itd Iz drugih kovin, so odrejeni zaseženje, prijavna dolžnost in oddaja, izvzeti so samo taki kotli, ki vsebujejo manj kot pet litrov. Samo po eebi umevno se taki kotil ne prodajajo. Do 31. julija jih je treba prijaviti Wlrtschafts-amtu, v čegar območju se nahajajo. Prijavnice me dobe pri prlstojhlh Krelshandwerkerschaf-ten Oddaja prijave še nima za posledico ne-jpoerednje oddaje, tako da lastnik še nadalje lahko rabi prijavljene kotle. Za nepogrešljive kotle bo dal Reich nadomestilo, stroške trpi IReich. Za druge kotle se bo plačala ustrezna odškodnina. Ceslilke k 40. ro|$lnemn dnevu rianleilerja Fiilirer le poslal sliko z lastnoročnim posvetilom o priliki 40 letnice rojstva Gauleitcrja v sredo, 28. julija, go bile izrečene iz vsega Rei-cha čestitke vodilnih osebnosti nacionalsocia-listične Nemčije. FUhrer je posla! Gauleiterju s prisrčnimi željsnil k 40-letnlci rojstva sliko z lastnoročnim posvetilom. V sredo so došle nadalje čestitke Reichsmarschalla Velikonemakega Rei-cha Hermanna GOringa, Reichsleiterjev Axmanna, Fiehlerja, dr. Ley a in Schwarza kot tudi ReichsfUhrerja U Himm-lerja, Reichsrainistrov Spe era in Lam-mersa. ReichsjugendfUhrerja Axmanna, KorpsfUhrerja NSKK K r a u s a, Gcneralgou-vemerja Franka, z vodstvom poslov Reichs-ministra fUr Ernahrung und Landwirtsphaft poverjenega Slaatssekretaerja B a c k e j a in StaatssekretSrja W i 111 k e n s a Iz Reichs-ernahrungsministerluma. Čestitke ao prispele še od BDM-Reichsrefe-rentin Jutte R U d 1 e r, od -Obergruppen-fUhrerja barona Eberstelna, profesorja dj-. ing. h. C. Porsche ja in Staatsschau-spielerja Staatsrata Emila Jannlngsa. Iz posameznih Gauov so prišle čestitke Gaulei-terjev. PartelfUhrerkoi-ps in predstojniki uradov Relchsstatthalterja Reichsgaua K&rnten in Chcfa der Zivilvervvaltung in dcn besetzten Gebieten Karntens und Kralns so tudi sporočili Gauleiterju svoje čestitke- Pridelowanje ajde na Gorenjskem (Dalje In konec ) Tatairska ajda, kateri pravijo tudi sibirska, turška ajda, rodi bogato, a daje slabfio moko. Njeno zrnje je trirobato, kakor pri navadni ајТ, a robovi so pa vegasto nazobčani. Zrnje je nekoliko debelejše in rjave barve ter ima bolj trdo lupino. Moka je grenkljastega okusa In sploh slabša za peko. Ta ajda je zašla tudi v nekatere gorate kraje na Gorenjskem pod imenom »cojzla«, ker jo je 1. 1816 s Češkega uvedel baron 2iga Cojz- To leto je po naših krajih razsajala huda lakota. Pri nas se jemo ajdo po strnlšču okoli sv-Jakoba. Gorjanl jo pa sejejo kot zgodnjo ali prašno ajdo v drugi polovici maj^ ko se ni bati več poznih slan. Za ajdo je pa treba dobro obdelane . In čiste zemlje. Pripravimo jo s tem da str-nišče preorjemo in zemljo z brano dobro zrahljamo. Hlevski gnoj ne ugaja ajdi, na svežem gnoju raste prebujno In-rada . poleže-Na vsak način pa mora imeti zemlja še dosti moči od prej, kajti na Izčrpani zemlji ne more ajda dobro uspevati- Za ajdo se priporočajo umetna gnoji-1 a, ki prav koristno vplivajo na tvorbo zrnja. Zlasti na peščenih tleh In na mahovju so dobra taka gnojila Za en ha se priporoča sledeča gTiojitev: 100 do 200 kg žveplenokislega kalija In 900 kg superfosfata kostne mokg Kjer je v zemlji dosti kalija, tam se lep uspeh doseže tudi z 200 kg amonijaka-superfosfata, ali pa z 200 kg superfosfata in 50 kg čilskega solltra- Kaj dobro vpliva tudi ta-le doma pripravljena mešanica pepela, perutninskih In zajčjih odpadkov, ter odpadkov od vseh domačih malih živali- Ti odpadki morajo biti čisti in brez postelje, pa dobro posušeni, tako da jih lahko zdrobimo v prah, ter z pepelom premešamo s pomočjo lopat, slično kot zidarji mešajo suh beton (cement) z peskom To mešanico gnoja potrosimo z roko po brazdah, na kar dobro pobranamo In vsejemo ajdo- Med ajdo sejemo tudi rdečo deteljo, Imenovano tudi laSko deteljo, katera nam daje v prihodnji spomladi, če je dobro prezimila, eno dobro košnjo, posebno če smo ji tudi pog^ojili z zgoraj omenjeno mešanico domačih gnojil- Ajdo je sejati v suhem vremenu ,tako da se za brano kadi. Za seme je jemati najlepše zrnje, ne pa praznih >babic« (premek). Seme bodi celo, ne pa razpokano In razbito. Ajdovo seme ostane 2 do 3 leta kaljivo, vendar je najbolje, da rabimo seme zadnjega pridelka. Za cn ha potrebujemo 100 do 150 litrov semenja, ki naj se plitvo zavleče- Nato pa še dobro povaljati z valjem. Ajda kali zelo hitro In potrebuje med rastjo le ugodnega vremena, da nam dobro obrodi. Skraja ji je treba gorkega vremena, kakor hitro se razvije tretji list, pa vlažnega. Ob cvetju jI je treba zopet mirnega In suhega vremena in ravno tako, kadar zori. Ugodno vpliva na dobro rodovitnost ajde tudi jutranja mogla, posebno če je suša. Ajdo moramo požeti, kakor hitro je večina zrnja zrela ne glede na to, ali se nahaja na češuljah Se kaj cvetja ali ne. Ajda zori namreč zelo neenakomerno, in ker se rada osiplje, ne smemo odlašati z Setvijo- Pri nas jo žanje-mo koncem septembra ali pa tudi v začetku oktobra- Požeto ajdo je povezati v male snope, ki se suše; ali na njivi, še boljše je pa v kozolcih. Ce jih sušimo na njivah, jih moramo snope zložiti po dva in dva skupaj v dolge razstavke, čim se snopi posuše, jih je speljati domov- Pridelek ajde je različen; včasih je bogat, večkrat pa tudi prav slab- Na en ha se pridela povprečno po 10 do 15 hI zrnja in 15 do 20 meterskih stotov slame- En hI (100 1) ajde tehta 60 do 65 kg, pa tudi več in manj. kakor je namreč ajda obrodila- IVemška obnova vzhoda Bogata ležlAča oljevltegii skrilavca v generalnem okraju Estland niso važna samo za pridobivanje gonilnega goriva: temveč tudi za mnogostransko pridobivanje postranskih proizvodov. V zadnjem času ga zelo uporabljajo tudi za napravljanje zdravil. Na znanstveni razstavi dorpatskega vseučilišča je vzbujalo posebno pozornost Iz oljevitega skrilavca napravljeno zdravilo >Bitlok (Ammonium Sulfo-bitblolicum), katero so že z uspehom uporabili pri boleznih kože In žlez. Nameravajo na-pravljatl iBitioU v večjih množinah In ga Izročiti v trgovino. Iz skrilavega olja se lahko napravi tudi uspešno sredstvo »Ordovinumt proti konjskim garjam. Po VKej deželi Izvedeno лекапје lesa je z daljnosežno udeležbo samoprcskrbovalcev doseglo meseca julija svoj višek. Od 1. oktobra 1&42. je bilo napravljenimi okoli 2 milijona prostornih metrov drv. Skupno so izdali pristojni uradi dovoljenje za sekanje okoli 222 000 prostornih metrov drv in 63.000 prostornih metrov plohov. Ssmooskrbovalcem je dovoljeno posekati do 1 milijona prostornih metrov drv. Za ■ lepše sekanje in žaganje je dala gozdna uprava na razpolago proti nizki odškodnini primerne stroje. Gozdna uprava je oskrbela sa-mooskrbovalce z vsem potrebnim orodjem. V gospodarstvu 7, ribami generalnih okrajev Letonskc, Estonske in Litve niso bile pred vojno popolnoma izrabljene proizvajalne možnosti. Pri lovljenju najbolj vpoštevanih ribjih vrst, slanikov in trsk, ki znesejo več kot trl-četrtlne vsega lova In prihajajo posebno pomladi In jeseni v celih skladih na trg, so se pokazale deloma neprekosljive težave, ki so sko-10 redoma Imele za posledico, da se je moral prepovedati lov ravno v najugodnejših časih za lov. Tudi v ribarstvu v notranjosti dežele niso bile popolnoma Izrabljene možnosti lova- Tako so obstojala ribja gospodarstva samo оУ velikih in prometno ugodno ležečih jezerskih ozemljih, d očim se je v rail lov v malih jezerih in rekah samo kot poljedelski poetranski posel, povečini v obliki enkratnega lova pozimi. Iz prehranjevalnih razlogov bodo sedaj izrabljene vse možnosti, da se pospešuje ribarstvo v Ostlandu. Z ustanovitvijo strumne odjemne organizacijo, ki nudi ribičem možnost, da vsak čas lahko razpečajo ribe, kot tudi z uvedbo najvišjih cen, je bila že ustanovljena za to potrebna podlaga. Dosedanji uspehi letošnjega pomladanskega ribjega lova že kažejo uspešen začetek dela. Mesto Op očka je odkazalo vsaki rodbini ze-lenjadnl vrt, ki zagotavlja preskrbo družine z zelenjavo. Poleg tega so radi stalnega zbolj-šavanja gospodarskih razmer v prehrani že zelo padle cene. Pri ]>ovečavanju kmetij je bilo razdeljenih v generalnem okraju Kijevu do sedaj že nad 169.000 ha zemlje med člane poljedelskih zadrug in skupnih gospodarstev. Medtem ko јч bilo v tem okraju 88 skupnih gospodarstev spremenjenih v poljedelske zadruge, se je ta preosnova letos Izvedla pri 900 skupnih gospodarstvih. Vprvič |x) razpustitvi po boljSevikih je zasedal v Rigi letonski kulturni sv&t, čegar naloga je med drugim, da preskrbi zaslužnim in ubožnim letonaklm pisateljem in umetnikom starostne, delovne in bolezenske podpore-Iz sredstev kulturnega sklada, ki ga je dovolil generalni komisar v Rigi, katerega upravlja oddelek za kulturo in javne zadeve leton-ske sahiouprave, bo sedaj vprvič od leta 1940. izdan zopet večji znesek 40 zaslužnim leton-skim umetnikom. Na svojem Ijegu pred nemškimi četami so svoj čas boljževiki razdrli načrtoma vee naprave klrovogradske tvprnlce za stroje In m tem niso vzeli samo delo 12000 delavcem, temveč so onemogočili tudi, da poljedelstvo dobi poljedelske stroje in orodja. Radi dejavne uprava je bilo med tem zopet otvorjenlh že več oddelkov te tovarne. Z velikopotezno akcijo za duševno oskrbo v Relchu zaposlenih vzhodnih delavcev se sestavljajo sedaj pri deželni upravi knjižnic, arhivov in muzejev v Kijevu knjižnice za taborišča vzhodnih delavcev, ki bodo kmalu odposlane v Reich. Knjižnice, katerih vsaka obsega 400 zvezkov, so opremljene z zabavno, leposlovno, pa tudi poljudno znanstveno literaturo. Socialnopolilični obzornik Prva Sauna na Štajerskem Te dni je Wlo izročeno javnosti parno kopališče na Spodnjem štajerskem- štajerska dobi s tem prvo tako napravo- To pionirsko delo športnega društva okrožne samouprave Trlfail naj bo vzgled za ustanovitev še dpu-gih parnih kopališč. Planinski dom za dojenčke V Lieslngenu pri Mautemu je bil otvorjen prvi dom za dojenčke na štajerskem. Ta dom je za gorjance posebno važen, kajti doslej j« manjkalo v goratih krajih popolnoma takih naprav, tako da skoro nikjer niso mogle žene gorjancev pustiti svojih majhnih otrok pri svojem obilnem delu. Ogrel povzročajo škodo Na polju pogosto opažamo letos po ogrcu povzročeno škodo- Zato priporočamo, da se ti škodljivci pri oranju in prekopavanju poberejo, prihodnje leto pa da so rjavi hrošč pridno pobira in ga člmnajveč uniči Diplom. -Optikmp C« KRONFUSS Kiagenfurf, Bohnhofsfro^c 15 bis au> MTcitaret fed#m VormiHag gudi/osstn Dr. F. J. Loku Atuechneiden! Anfbewahren! HDaitSeh meth&diSjek and ptakti^ek 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 30. 11. 12. 13. 14. is' 16. 17. 196. STUNDE Man sagt: (Bewegung). Der Zug braust uber die Schienen. Das Auto saust iiber die LandstraBe. Das Flugzeug fliegt iiber die Stadt. Das Schiff gleitet durch die Wellen. Der Spazierganger sohlendert durch die StralSen. Wir fahren zum Onkel. Wir gehen zur Tante. , Wir biunmeln durch den Garten. Wir rennen iiber die StraBe. Die Pferde laufen auf der Rennbahn. Die Hitler-Jugend marschiert durch die StraBen. Die Schnecke kriecht iiber die Wiese. Er schreitet stolz wie ein Hahn uber dcn Platz. Die Schulcr machen einen Ausflug und wandem durcH die schSne Landschaft. Er hatte sich am FuB verletzt und hinkte beschwerlich durch das Zimmer. Der Betrunkene torkelte nach Hause. Der Weg war so schlecht, daQ man nicht mehr gehen, sondem nur mchr stolpern konnte. Auf einen Berg zu steigen, macht im-mer ein Vergriilgen. 19. Der Bergsteiger kraxelte auf den hochsten Gipfel. 20. Vornehm und gelassen stolziert der Storch iiber die Wiese. Sprichwiirter und Redensarten 1. FleiB bringt Brot/Faulheit Not. 2. Steter Tropfen hohlt den Stein. 3. Erst besinn'a, dann beginn's. 4. Ein alter Baum ist schlecht -zu ver-pflanzen. 5. Das Ei will oft kliiger scin als die Henne. 6. Viel Kinder, viel Segcn. 7. Wem nicht zu ratcn ist, dem ist auch nicht zu hclfcn. 8. Wer langsam fahrt, kommt auch zum Ziel. 9. Wo gehobclt wird, da gibt's Spane. 10. Wie die Saat, so die Ernte. Die Haustiere stritten Die Haustiere hatten einen Streit. Sie wurden nicht einig iiber die Frage; »Wer leistet fiir den Bauer am meisten?« Das Pferd sagte: >Ich ziehe den Pflug und den Wagen.« Die Kuh erwiderte: »Ich liefcre Milch, Butter, Kase und Fleisch.« Das Schwein antwortete: »Die Leute essen meinen Schinken, meinen Speck und meine Wiirste.« Die Katze meinte: »Ich fange die Ratten und Mause.« Der Hund belite: »Ich bewache das Haus und den Hof.« Auch die Gans bemerkte: »Ich gebe Eier, Federn und Fleisch.« Zum SchluB sagte das Schaf: >Ohne meine Wolle miiBte der Bauer frieren.« Da kam der Bauer herbei und schlichtete den Streit, indem er sagte: »Jeder von Euch hat seine Aufgabe und daher scid Ihr mir alle gleich viel wert.« 1. steter (bestandiger) Tropfen — ved-na (neprenehljiva) kaplja 2. hčhlen (hohl machen) — votliti, dolb-sti 3. besinn's (iiberlege cs) — premisli (prcudari) to 4. vcrpflanzen (etwas) — presaditi (kaj) (kaj) 5. hobeln — skobljati 6. Spane, die — ostružki 7. streiten, ich stritt, ich habe gestritten — kregati se 8. Streit, der — spor, prepir ■ 9. einig werden, Uber etwas — zediniti se glede česa 10. fiir jemanden etwas leisten — storiti kaj za koga 11. einen Streit schiichten — poravnati spor, pomiriti prepir 12. Aufgabe, die — naloga 13. gleich viel wert sein — biti prav toliko vreden Worter brausen — hrumeti, bučati sausen — drveti, dreviti gleiten, ich glitt, ich bin geglitten — drseti, polzeti, pluti schlendem — leno hoditi, pohajkovati bummeln — pohajkovati rennen, ich rannte, ich bin gerannt — dirjati, teči, bežati Taufen, ich lief, ich bin gelaufen — teči, dirjati kriechen, ich kroch, ich bin gekroch«n —. Icsti, plaziti se schreiten, ich schritt, ich bin geschritten — stopati, korakati wandern — potovati, hoditi hinken — Sepati torkeln — spotekati ee stolpern — spotakniti se steigen, ich stieg, ich bin gestiegen — iti, lesti, kvišku iti, dvigati se, plezati kraxeln — plezati stolneren — ošabno Rtogat* - ' Sobota, 31. julija 1943. KARAWANKEN BOTE stran 7. —-Stov. ML A^TLiCHE BEKANNTMACHONGEN ^ Der Relcbvstattlialter In KUrntP.n Der Chef der ZlvilverwaUnnit In »len liesclztrii Gcbieten KUrnlene _____________IIiW jtraing___ %t IV d—Pb—8i—a—1943—K Bctr.: Erzousrer- und Verbraucherprelse fUr SpeisefrUhkartoffeln der Ernle lUiS. Bekanntmadiung Uber Erieneer- nnd Verhraucherprclse fur SpeisefrUhkartoffeln der Ernte 11143. FUt Spelsefrdhkartoffeln golten mit Wirkunjt тот 29. Juli 1913 Jiachstehcnde Preise: 1. Krzeuoerpreise: Je 5U кк in Reichemark. frachtfroi Empfansrsstation. fUr: woiUfleischiRe eolbfleiechige Sorten Sorten _ in Reichsmark Vom 29. ЈнИ b!m 4. Au(ru«t 1913 ■ . . B.."0 fi,60 Tom 6. AuBUSt bi» H. AiiKilst-10(3 . Л.— (i__ Tom 12. AuKUSt bie 18. August 1013 . 4.50 5.50 Die Preise fUr Frtlhknrtoffeln der zwcilon GroQonklas.'JC (von 2.5 bi« 3,4 cm Querdurchmegser oder von 3 bis 4.5 cm Lilnsen-durchmeseer) betrairen BO v. ]f. der obcn nnRetUhrton Preise. . Ab 5. Anenst betrilKt die VerHandverteiicrliliRliRtspanne 51» Rpf it 100 kg. die, Empfancuvertoilerhiichstspaiine KM 1.10 je 100 кв-Ab diesem Zeitpuiikt erfolKt die IjieferuiiK der Frtliikartoffcln lose. !• Verbranclierprelse: Die Verbr»pcherh8chstprei»e betrasten fUr: ilrztiidier Sonntassdienst Kralnbiirs: Лга 1 Auguet 1948: Dr Skul Stanislaus, Krainburg, Fr6- belg-aese. weiBflelsch. Sorten gelhflelacb. Sorten ▼on V» ab 2V, Ton 50 Ton '/• >b 2Vi Ton 59 kfl )• kfl kfl kfl kO kj W 9tK W W Mt Tom 29, Jul) bia 9 17 8- 10 19 i. Auifuet 1943 9-— Tom 6. Ainrist bis 15 9 17 8- 11. AuKUnt 10I3 8 7— Tom 12. AuKuiit bis 13 6- 8 16 18. AuKust 1U43 7 7-— Die Verbr»pcherh8chstprei»e betrasten fUr: Die Verbrnucherpreiso fiir Kartoffein dor zweiten GrBCen-Навио betrasen (10 v. II. der oben anseftlhrten Preise. KUitenfurt. den 28. Jull 1813. Die Gewerbe- und Handelsbank In Klagenfurt die aiteste Kredltgenossenschaft in der Ostmark, versendet zur Zelt an Ihre Mltglieder den Geschttftsbericht und den Rechnung'.sabschlufi fUr das 02 GeschUftsJahr 1942. Die Bank hat von dem In der Verordnung Uber die Elnechrankung von Mitgliederversammlungen vom 19. 4. 1943 vorgesehenen Rechte Gebrauch gemacht und halt In diesem Jahre keine Hauptversammlung ab. Uber die Qeschttftstatlgkelt und die Erfolge der Bank berlchtet sle Ihren Mitglledern ausfUhrllch-Sie stent vor allem die Stelgcrung des Geschaftsumsatsses, dieZunahme der flUsslgen Mlttel die mit dem Jahresende Uber 13 Mlo RM betrugen, d. s- rund 83 v. H. der von der Bank verwalteten fremden Mlttel, welters die Zunahme der Elnla-gen In laufender Rechnung und die besondere Stelgei-ung der Sparelnlagen (von 04 v. H.J feat. Es betrugen mit Ende 11)42 die Einlagen In laufender Rechnung 7,951.390 RM, die Sparelnlagen 8,446756 RM. Das haftende Eigenkapltal let mit 1,480302 Ril ausgewlesen, wovon auf die RUcklagen der Bank nach ZuwBlsung des Betragea von Uber 77 000 RM aus dem Reingewinn, rund 820 (XX) RM entfallen. Im Jahre 1042 wurde nach Zuwelsung elnes Betragee von 36 000 RM an die Beartiten-, Pensions- und UnterstUtzungsrUcklage eln Reingewinn von 93 649 RM erzielt, von dera an die Mltglieder eine kapltalsteuerfreie Divldende von 4 v- H. ausgezahlt wird. Der Berlcht schlieBt mit der Feststellung, daB eine etarke StaatsfUhrung, ausgerichtet auf den einheltlchen WlUen elnes polltlsch gereiften VoUces und der deutechca Wehrmacht els Garant fUr die Eirlngung des Sieges Im grSBten aller Volkerrlngen und Adolf Hitler die Gewfi.hr dafUr bleten, daQ fUr die gewerbll'che Wlrtschaft wle fUr den Bauernstand trotz der Opfer, die eln Krleg solchen AusmaBes von Jedem Volk verlangt, die Voraussetzungen filr den slchem Bestand Ihrer Exlstenz gewahrt blelben. Ои Der Transpdrtarbeiter wird »Tdi an diesem Nagel die Hand auf-reiOen. Soldie Verletzungen lawen sich verhOten. Auf die un-vermeidlidien Arbeilssdirammen und kleinen Wunden ober gleidi ein Wundpflaster auflegen. Carl Blank, Vcrbandpflaslerfabrik Bonn/Rh. VICISEITIO w»II di* dunklan G*-wabt au