Naročnina: Za Ameriko in za celo leto ? arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev.
Registro ""Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
PERSOOSGO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA
Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3667 Bs. Aires
AÑO (Leto) IX.
BUEiSTOS AIRES, 12 de Marzo (marca) 1938
Nüm. (Štev.) 62
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo
Potrebno bi bilo, da bi se razpravljalo o manjšinskem vprašanju
Zelo odločno, možato in pravilno je odgovoril češkoslovaški ministrski predsednik in zunanji minister Milan HodSa Hitlerju, ki je v svojem znanem govoru brez prikrivala (povedajJ, da ibo N'emcija. slej kot prej delala za združitev vsega nemško govorečega ljudstva. In kot Je znano, živi tri mili j. (ne in pol Nemcev pod češkoslovaško republiko, med katerimi so že pričeli na-djevci s prikrito in odkrito propagando.
Hodža je dejal, da ima ta nemška manjšina popolno narodno in kulturno svobodo in enakopravnost 8 cehosiovaškim narodom, o čemer ^ se lahko prepričajo tuje države 8 posebno mednarodne komisijo, če Se jim zdi potrebno. Da pa je navsezadnje vpra ^ nje narodnih manj-i ®n> ki obstoja tudi v drugih državah, zadeva Društva narodov in ne Nemčije same. Dejal je tudi, dia če ®ehoslovaki niso klonili pred Nem-61 tekom tisoč let borbe in zatirala» j® še manj misliti aa kaj takega danes, ko so pripravljeni bciriti se za svojo svobodo in neodvisnost do zadnjega moža, če treba. Sicer pa da Nemčija lahko Poizkusi srečo, bo obenem imela pri
0 spoznati tudi, koliko je vredna ranc°ska-češoslovaško-ruska zveza.
Nemški listi so takoj oh-lo odgovorili, da naj se češkoslovaška sa ®a postavi, če se res upa in naj ne
Temelji jugoslovenske zunanje politike
EKSPOZE DR. STOJADINOVIČA V NARODNI SKUPŠČINI: OHRANITEV MIRU, OHRANITEV STARIH PRIJATELJSTEV, ISKANJE NOVIH IN NEDOTAKLJIVOST NAŠIH DRŽAVNIH MEJ — SKUPŠČINA IZPRIČALA PRIJATELJSTVO NAŠEGA NARODA NAPRAM FRANCIJI IN VERO
V DEMOKRACIJO
kliče
na pomoč tujih velesil. V o-
8 alem pa Nemčija, v kolikor po snemamo iz digodkov v Avstriji, sledi svojemu níaicájsttiénemu programu.
_ kot gotovo je, da Nemčija in italija, nista bili in ne bosta nikoli tolik0 časa ne, dokler bodo na adi današnji fašistični diktatorji, ^»eni prijateljici slovanskega in Jugoslovanskega naroda. Južni Složni smo zelo veliko trpeli in slednjič tudi mnogo izgubili vsled naše Popustljivosti in kratkovidnosti. — 6dno so tudi skrbeh, da med nami ^ bilo sloge, da se nas je lažje iz-°riščalo v svoje namene. po vojni so sicer Jugoslovani, ^ehoslovaki in Poljaki dobili svoje r^ne narodne države, a se v Ber-nu in Rimu na vsj moč trudijo, da 1 Jib napravili za svoje vazalnice r Pa ne bodo nikoli dosegli, če-í*rav se zdi zunanji videz včasih ^gačen.	. 1)V
Nekateri jugoslovanski listi, med ^aterimi je tudi ljubljanski Slo. nec, opravičeno izražajo bojazen nemšo ekspanzijo do Jadran-j e&a morja. Po drugi sjtrani pa l^ija sanja o "neodrešeni Dalma-,IJ1 JugosL.Vani bi smeli biti že ar zadovoljni, če bi lahko v miru
le^^ V dosedanJih mejah, kaj še ^a bi se drznili mishti na brate
v robstvu.
Zares, dovolj žalostna je usoda
Poročila iz Beograda nas obveščajo, da je za sejo narodne skupščine, ki se je imela vršiti v sredo 9. t. m., vladalo veliko zanimanje med ljudmi iz, diplomacije, med parlamentarci in v javnosti sploh, ker je imel ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovic govoriti o zunanji politiki svoje vlade. V zvezi z njegovim obiskom v Rimu in pozneje v Berlinu, kamor je bil šel, da vrne obisk Cia-nu oziroma von Neurathu, so se v zunanjem tisku delale tolike kombinacije o pretveznih \ preusmeritvah jugoslovanske zunanje politike, da je bilo zanimanje za to sejo narodne skupščine povsem razumljivo: saj je imel o zunanji politiki Jugoslavije povedati svojo besedo tisti mož, ki jo vodi.
In naj takoj povemo, da so se izkazale kot izmišljene vse one vesti, ki so ziatrjevale, da se je naša država začela vdinjati fašističnemu taboru, da jo privlačuje "os Rim-Berlin", da je popolnoma zapustila Francijo, se izneverila Mali antan-ti itd. Vse te govorice je ovrgel dr. Stojadinovic v svojem ekspoze-ju.
Povedal je takoj, da so smernice zunanje politike današnje Jugoslavije zapopadene v naslednjih treh točkah:
1.	Podpiranje slehernega mednarodnega sdelovanja, katerega namen je ohraniti mir.
2.	Ohranitev tradicionalnih prijateljstev.	J
3. Odklanjanje slehernih diskusij o državnih mejah Jugoslavije.
V skladu s temi načeli je dr. Stojadinovic naglasi]1,, da isje Stališče Jugoslavije napram Zvezi narodov ni spremenilo. V njej vidi organizacijo, ki jo je rodila želja po ohranitvi miru in je zato slejkoprej Jugoslavija pripravlena podpirati njena .stremljenja v tem smjsluj. Če se spomnimo na ono, kar sta pred nedavnim Mussolini in Hitler dejala o ženevski organizaciji, nam je takoj jasno, kako malo je v tem pogledu "privlačevala" Jugoslavijo toliko opevana fašistična os.
Z nič manjšo odlonostjo je jugoslovanski ministrski predsednik povdaril, da Jugoslavija ostaja zvesta svojim starim prijateljem iz Male antante, Franciji in Angliji. Ko je dr. Stojadinovic izjavil, da se prijateljstvo napram Franciji ni prav ni zmanjšalo, je vsa skupščina burno aplavdirala in ta aplavz se je spremenil v delj časa trajajočo ovacijo, ko je nadaljeval: "To prijateljstvo odgovarja čustvom celokupnega jugoslovanskega; naroda". "Poslanci so z navdušenjem vzklikali: "Naj živi Francija! Živela demokracija!"
Govornik je dejal, da išče Jugoslavija tudi novih prijateljstev in da hoče posebno s svojimi sosedi
živeti v dobrih odnošajih, na glasil pa je obenem, da se Jugoslavija ne bo vdinjala nobenemu bloku držav, naperjenemu proti drugi skupini, Njeni odnosi do tujih držav temeljijo na želji po ohranitvi miru, po gospodarskem sodelovanju in pa na medsebojnem spošitovanju svetovnih nazorov.
Dr. Stojadinovic je zaključil svoje poročilo z izjavo, da bo Jugoslavija skrbela predvsem za zaščito svojih interesov in da se ne bo pečala z zadevami, ki se nje ne tičejo. Zgodovina bo nekoč prinesla dokaz, je naglasil, da sedanja vlada na najboljši način varuje koristi države. Njena politika je v službi naroda in kralja, kateremu hoče izročiti neokrnjeno veliko zapuščino njegovega očeta, ko bo ob polnoletnosti začel izvrševati kraljevsko oblast.
Izjave ministrskega predsednika so v bistvu potrdile ono, kar je naš list v pogledu jugoslovanske politike zmerom zatrjeval: da je zvesta svojim tradicionalnim zaveznikom, da hoče v interesu miru in lastnega gospodarsqega razvoja živeti v prijateljskih stikih z vsemi državami, ne glede na njihovo notranjo državno uredbo, dočim ostaja država sama zvesta načeilom demokracije, ki odgovarjajo tradiciji in duhu našega naroda.
Plebiscit v Avstriji
irimi
orskih in Koroških Slovencev,
smo še zelo daleč od tega, mislili na popustitev od na-
vendar ^ bi
T*1 pravic. Krepi nas tudi zavest, v boju nismo osemljeni. če b0 Nemčija ustrajala glede ojih manjšin, potem bo gotovo di češkoslovaška zahtevala od *"uštva narodov, da ugotovi krivi-» ki naj bi se godile nemški na-®ni manjšini. In če drugega ne,
bi se s tem spravilo v ospredje vpra-čanje narodnih manjšin. Sk venci pod 3)(llijio bi bili ZKidlovoljtni, če, bi imeli vsaj del tiste svobode, ki jo imajo Nemci pod Češkoslovaško, in tudi v Jugoslaviji. Torej Slovani so dokazali velikodušnost in pra vičn Jst napram drugim narodom, Nemci so imeli za to veliko večje prilike kot jih imajo tudi Italijani, ki pa niso še nikoli tega dokazali, j o čemer zgodovina in aktualno stanje na Primorskem dovolj jasno izpričuje. Zato se bomo znali postaviti za naš cfostoj in za našo bodočnost, kjer koli se nahajamo, bodisi v domovini ali v tujini, kajti minuli so časi ponižnega hlapčevstva.
Navsezadnje ni za nas naj važne j še, kakšno usodo nam kujejo v Berlinu in Rimu, temveč, kakšno si kujemo mi sami. Zelo veliko gorja pa bi bilo lahko človeštvu prihranjenega, če bi nemškemu in italijanskemu nar.tlu vladah resnično pošteni možje. Mussolini ima lepo priliko, da dokaže spoštovanje do Jugoslovanov pri Slovencih in Hrvatih Julijske Krajine. Dokler pa tega ne dokaže, bodo vse prijateljske pogodbe brez veljave. Nekaj malega več svobode, k.it pred leti, ima naše ljudstvo na Primorskem, vendar tako malo, da se niti ne splača govoriti o kakšni resnični kulturni in gospodarski svobodi. Mi še vedno čakamo na obljube, ki jih je je dal grof Ciano po Mussolinijevih navodilih lansko leto v Beogradu!
Povsem nepričakovano je avstrijski kancelar Sušnik razpisal za jutrišnjo nedeljo plebiscit, s katerim naj avstrijsko ljudstvo izjavi, ali je za "složno, svobodno, nemško, neodvisno, kršč. in socijalno usmerjeno Avstrijo, za mir in za delo ter za enakopravnost vseh onih, ki so zvesti narodu in domovini". Plebiscit je Sušnik naznanli v govoru, ki ga je imel v sredo v Innsbrucku, na Tirolskem, pred 26.000 pristaši domovinske fronte, ki so se bili zbrali na Dollfussovem trgu, kjer je predsednik dunajske vlade spet izpričal svojo trdno voljo, da se hoče boriti za neodvisnost avstrijske države.
Ta nepričakovana odločitev je vzbudila pozornost po vsem svetu, v Nemčiji pa tudi neprikrito nezadovoljstvo, ki je našlo izraz v pisanju vodilnih nacijevskih listov. Ker so v zadnjem času, zaradi pritiska, ki ga je bil začel Hitler izvajati na
Avstrijo, tudi avstrijski socialisti sklenili podpreti Sušnika, je pred-vdevati, da bo plebiscit pomenil veliko afirmacijo želje avstrijskega ljudstva, da ohrani svojo državno neodvisnost, kar gotovo ne more biti prijetno Nemčiji.
Preokret, ki je nastal v zadržanju avstrijskega kancelarja napram raj-liu, upravičuje mnenje, da je Sušnik našel pri velikih evropskih državah sedaj ono oporo, ki jo je pred sestankom v Berchtesgadenu zaman iskal. Francija, Anglija in najbrž tudi Italija so še pravočasno spoznale, da nikakor ne kaže izpostavljati se zapletljajem, ki bi gotovo nastali, če bi prišlo do priključitve Avstrije k Nemčiji in so zato dale dunajski vladi potrebna zagotovila ter ji vlile potrebni pogum za odločnejšo afirmacijo svojih stremljenj po neodvisnosti.
Nova Francova ofenziva
Vladni rušilci p:topih vstaško kri žarko "Baleares", pri čemer je utonilo 600 mož - Revolucionara so začeli napadati na treh frontah
Revolucionarno vojno brodovje, ki v Sredozemskem morju skuša Izvajati blokado obrežja, ki je v rokah vladnih, je v nedeljo utrpelo težko zgubo. V nedeljo ponoči so Ee pojavile v bližini mesta Cartagena tri revolucionarne križarke, katerih namen je najbrž bil obstreljevati pristanišče. Trije .vladni rušilci so krenili tem križarkam nasproti in čez kratek čas se je začelo streljanje na dva kilometra razdalje. Vla-
dni rušilci so spustili več torpedov in eden izmed teh je zadel v vstaško križarko "Baleares", ki je takoj začela goreti. Kakor se je pozneje izjazalo, je 600 mož posadke izgubilo pri tem življenje. Več ladij, med njimi neke angleške vojne edi-nice, so prišle reševat potapljajoče. Ker so v istem času tudi vladna letala začela bombardirati gorečo ladjo, da bi se čim prej potopila, in so jo nekatere bombe zadele, so
DROBNE VESTI
"Tisoč let nismo pcznali strahu in tudi sedaj se- nikogar ne bojimo",
tako je izjavil ministrski predsednik češkoslovaške vlade v porla-mentu, v odgovor na Hitlerjeve besede, da Nemčija ne bo zapustila onih 10.000.000 Nemcev, ki žive v sosednih ^ržavah. Dr. Hodža je naglasil, dá je vprašanje narodnih manjšin zgolj notranje vprašanje Češkoslovaške republike, ki je sicer pripravljena sodelovati z Nemčijo v kateremkoli zunanjem vprašanju, a le na podlagi popolne enakopravnosti.
4.000.000.000 dinarjev notranjega posojila namerava razpisati jugoslovanska vlada; ta denar naj bi se uporabil za izboljšanje cest in za izpopolnitev vojne pripravljenosti, kar je potrebno, če noče naša država v tem pogledu zaostati za drugimi, ki se na vso moč oborožujejo.
Poljski zunanji minister Beck se je mudil v v Rimu ter se tam raz-
govarjal z Mussolinijem in Članom. Njegov obisk je baje v zvezi s pogajanji, ki so se deloma že začela, za sporazum med Anglijo, Francijo, Nemčijo in Italijo. Poljska si hoče kot velika država zagotoviti besedo v taki kombinaciji velesil, če bi pogajanja uspela.
Na Francoskem imajo spet vladno kriz;«. Ministrski predsednik Chautemps je zahteval polnomoč, da izvede ozdravljenje državnih financ in poskrbi za okrepitev vojne sile francoske republike. V poslanski zbornici je naletel na odpor pri komunistih in tudi pri socialistih, pa je zato v četrtek celokupna vlada podala ostavko. Pravijo, da bo novo vlado sestavil Leon Blum.
Pogajanja med Anglijo in Italijo so se že začela v Rimu; vodita jih zunanji minster Ciano in Lord Perth, angleški poslanik. Poročila iz Londona in Rima zatrjujejo, da bodo pogajanja obrodila uspeh.
Tudi Madžarska se hoče oborožiti. Ministrski predsednik Daranyi je izjavil, da bo v ta namen porabila eno milijardo pengov.
Velike peplave so imeli v Kaliforniji. Povzročile so ogromno škodo, porušile več ko 5.000 hiš in okrog štiristo oseb je baje utonilo.
drobci ranili tudi nekaj angleških mornarjev in enega so celo ubili. Dogodek ni imel diplomatičnih posledic, ker se je pripetil izven cone, v kateri so tuje ladje po nyonskem dogovoru zavarovane.
V sredo pa se je na kopnem začela velika revolucionarna ofenziva, katero je general Franco že dolgo pripravljal. Na treh frontah je spravil svoje čete v napad: v Ara-goniji, v Guadarrami in Guadala-jari. Najmočnejši pritisk izvaja Franco s 180.000 možmi v Aragoni-ji, kjer se je revolucionarcem, kakor zatrjujejo poročila iz Burgosa, posrečilo že prvi dan zavzeti Bel-chite, mesto, ki je ob priliki prve posrečene vladne ofenzive padlo v roke republikanskih čet. Vojaški opazovalci domnevajo, da je sedanja ofenziva samo priprava za poznejši napad proti Madridu.
GARMENDIA 4947 Paternal, Bs. Aires >MMH¡awawMMn
LADIJSKE VOZNE LISTKE
za vse parobrodne dražbe pri nas dobite po najnižji ceni.
Kabino
za gotovimo vsakemu potniku brezplačno.
Vpoklicne karte po zelo znižanih
Stran 2
SLOVENSKI LIST	Núm. (Štev.) 62
Argentinske vesti
Don Migue! Mihanovic je umrl
V nedeljo 6. marca je nenadoma pireminul v Mar del Plati Don Miguel Mihanovic, eden izmed najbolj poznanih našh izseljencev v Južni Ameriki. Nahajal se je v znanem kopalskem mestu na oddihu in pri-razmeroma dobrem zdravju, ko ga je nepričakovano ugrabila smrt dru žini, njegovim prijateljem in koloniji. NjegJve zemeljske ostanke so v ponedeljek prepeljali v Buenos Aires, na postajo Constitución, kjer se je zbrala velika množica naših in drugih tukajšnjih ljudi, ki so hoteli izkazati poslednjo čast velikemu rodoljubu in filantropu. K poslednjemu počitku so ga p:ložili v družinsko grobnico na pokopališču "Recoleta".
Don Miguel, kakor so ga splošno klicali, je imel 75 let. Rodil se je bil 6. oktobra 1862 v dalmatinski vasi Doli pri Dubrovniku. Enajst let star je prišel v Argentino, kani >■ ga je bil poklical njegov starejši brat Nikola, ki je bil takrat že začel uspešno delovati v Novi zemlji, polni velikih možnosti, katere je imel tudi Miguel Mihanovic izkoristiti s svojo sposobnostjo, dejavnostjo in vztrajnostjo. Kot srn našega m,rja se je tudi mladi Mi-, ho vrgel na vodo; ukvarjati se jej začel s plovbo in postal eden od| ustanoviteljev argentinske plovbe i posebno s tem, da je prvi otvoril redno pomorsko zvezo s Patagoni-jo&ar s tem. pvllnogel južnim krajem Argentine do gospodarskega razvoja. Ustanovil je bil v to svr-ho družbo "Navegación Sud-Atlan tica"; ta druSba se jepozneje spremenila v delniško ter razširila svoj delokrog tudi na Brazil. Leta 1920. se je Don Miguel odtegnil trgovinskim poslom, a veljal je še zmerom za plmarskega strokovnjaka, ki ga je argentinska vlada mnogorat v-
praševala za svet.
*
Don Miguel Mihanovic je bil velik rodoljub in je za časa svetovne vojne odločno podprl tedanje gibanje med našim južnoameriškim iz-seljeništvom, katero se je bilo izreklo za združitev vseh Jugoslovanov v skupno narodna državo ter je v dosego tega cilja tudi veliko storilo z zbiranjem denarnih sredstev in s pošiljanjem prostovoljcev
bil eden od ustanoviteljev južnoa-na evropska bojišča. Don Miguel je meriške "Narodne Odbrane", katero je z izdatno finančni « pomočjo pomagal vzdrževati od 1915 do 1922 Soustanovil in gmotno podpiral je tudi mnoge druge naše ustanove, kakor Jugoslovansko podprimo društvo v Buenos Airesu, Jugoslovanski klub, Patronat itd. in bil je tudi član podpornik Jugoslovanskega centralnega šolskega udruženja. — Kot velik človekoljub je tudi druge tukajšnje socijalne ustanove izdat-nr.l podpiral, kakor "Patronato de la Infancia", "Instituto Filantrópico Morris", "Instituto Mitre" in druge.
Pa tudi na svoje rojstne kraje ni nikoli pozabil. Mnoge vsote je pošiljal v domovino za razne bolnišnice, za socijalna drušitva, za šole in nacijonalne organizacije. S prav posebni ljubeznijo in velikodušnostjo sta se teko on kot njegov starejši brat Nikola spomnila svoje rojstne Vasi Doli in vsega okraja, ki nosi ime Ston. Ustanovila sta fond od šest milijonov dinarjev, katerega obresti se vsakcl leto uporabijo za socijaJni in kulturni napredek okraja in za njegovo olepšava-nje. Vas Doli in vasi vsega stonske-ga okraja so se takorekoo čez noč spremenile iz ubožnih dalmatinskih naselij v socialno vzorno urejeno in tudi za bodočnost preskrbljene občine.
Z Don Miguelom Mihanovičem je torej legel v grob velik rodoljub in človekoljubi in njegova smrt pomeni veliko zgubo za naše izseljeništ-vo. Spomin nanj pa se bo ohranil tako tu, v tujini, kakor doma, ker ga b <do trajno oživljala njegova dobra dela.
OTVORITEV PREDORA
V sredo so občinstvu otvorili predor, ki gre od postaje Carlos Pe llegrini podzemeljske železnice La-croze do križišča Diagonale z ulico Cangallo. Predor bo odprt ob delavnikih od 8. zjutraj do 7. zvečer, ob sobotah pa do 1. popoldne, t.j. v ea.su največjega pr'omteta. Ob nedeljah in praznikih bo zaprt.
Letošnji pridelek bombaža
Dasi je kazalo, da bo letošnji pridelek bombaža zaradi pomanjkanja dežja, izredno slab, so poznejši nalivi položaj tako izboljšali, da predvideva poljedelsko ministrstvo povsem ugodno letino in meni, da bo pridelek za 40.830 ton višji nego lan ski ter da bo znašal vsega 72.000 ton. Stanje plantaž je zadovoljivo, dasi se je bombaž sejal zaradi suše zelo pozno, in edino nevarnost, ki bi utegnila sedanja optimistična predvidevanja zmanjšati, predstavljajo kobilice, ki prihajajo z juga in so se ponekod že začele pojavljati.
SLABO GOSPODARSTVO
Iz Buenos Airesa so poslali v mesecu februarju 4.500 kg živeža za bedno prebivalstvo v San Luisu, ki je mnogo trpelo zaradi dolgotrajne suše. Sedaj so novinarji ugotovili, da ves ta živež še zmerom leži na železniški postaji, kjer se z njim mastijo miši in podgane, dočim lačni ljudje zaman čakajo na to, da se bodo oblasti slednjič odločile 7a porazdelitev onega, kar se doslej še ni pokvarilo. Tistii, ki imajo to zadevo v rokah, sedijo gotovo vsak dan pri dobro naloženih mizah.
Obiščite krojacnico UŠAJ
ki vam nudi v vsakem oziru naj boljšo postrežbo
OBJAVE POSLANIŠTVA
Charcas 1705 - Bs. Aires
Kr. iJugosl. poslaništvi Išfc.e in poziva, da se pri njem zglasi izseljenec Ivan Bojšič iz sela Isonci.
Nadalje tudi izseljenec Nikola Pules.
Ce, bi pa kdo od rojakov vedel za njihov naslov, je naprošen, da ga poslaništvu sporoči.
NASILEN MOŽ
Pedro Gímenez, star 23 let, se je bil pred dobrim letom poročil z 20-letno Roso Barbuta. Najela sta stanovanje v ul. Cañada de Gómez 1450 in se nekaj časa dobro razumela, toda že po medenih tednih, pa so nastala med mladima zakpncima nesporazumljenja, ki so se stopnjevala. Pred nekaj dnevi se je žena odločila, da se vrne k staršem, ul. Carliué 2314; zvezala je svojo culi-co in res tako storila. Mož je brž uganil, kam je žena šla in zato jo je šel iskat na tastov dom. Tam ji je najprej prigovarjal, naj se vrne, a ker je odločno odklonila, se je začel prepir, ki se je tragično končal. Pedro je vzel iz žepa revolver ter šestkrat ustrelil proti Rosi, nato pa vzel še nož ter jo dvakrat zabodel. Ko se je zgrudila, je hotel pobegniti, a ga je neki policaj, ki je bil medtem prihitel na sam kraj, aretiral. Njegova ž/ena, ki dta jo zadeli dve kroglji iz revolverja, ¿e bori s smrtjo v bolnišnici Salabery.
NOV JAPONSKI MINISTER
Včeraj je predložil predsedniku republike, dr. Ortizu, svoja poveril-na pisma novi zastopnik japonske vlade v Argentini, g. Iwataro Uchi-yama.
POZIV
Kralj, poslaništvo v Buenos Airesu, ul. Rodríguez Peña 1102, vogal Charcas, poziva vse jugoslovanske državljane, vojne obveznike, ki niso še dl>/xšili 25. leto starosti in pa tudi one, ki so se doslej še prijavili za ureditev svoje vojne obveznosti po čl. 45 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, da se v smislu čl. 55 začasnega pravilnika o naborih osebno zglasijo v nedelje! 3. a-prila 1938, od 9. do 12. ure, v kralj, poslaništvu, kjer bodo zdravniško pregledani.
Po čl. 152 "Navodil za konzularno službo", bo moral vsak nabornik pred pregledom izročiti nabiMrni komisiji tri kopije svoje slike v velikost 6 x 6 cm ter $ 5.— kot takso za honorar zdravniku.
Vlada dr. Ortiza hoče štediti
V četrtek se je vršila prva seja nove vlade pod predsedstvom doktor Ortiza. Finančni minister je obširno poročal o finančnem položaju ter o dohodkih, ki jih predvideva za bodoče poslovno leto. Naglasil je, da je potrebno uvesti v državno upravo varčevanje. V to svrho bo vlada proučila vse izdatke in tudi načrte nameravanih javnih del. Storila bo to z namenom, da spravi državne izdatke v ravnovesje z dohodki.
DOSMRTNA JEČA
Albert Sivitel, Pavel Jacikovski, Ivan Nabonjak, Maksim Ramanolič, Rudolf Luezinski in Vasilij Poluk so v Januarju 1935. leta umorili svojega tovariša Franca Rutzkowske-ga, baje z namenom, da se okoristijo z zlatimi zobmi, ki jih je ta imel. Ob reki blizu Palerma je policija našla truplo umorjenega ter kmalu izsledlia tudi zločince. Razen Lu-szinskega in Poluka, ki sta pobegnila, je aretirala vse krivce, pred nedavnim pa so v Chacu prijeli tudi Poluka. Vsi so bili sedaj obsojeni na dosmrtno ječo.	i
OPOZORILO
Opozarjam rojake, da sem se preselil in je moj novi naslov: Con-darco 545 (Flores). Telefon pa: 63 (Volta) 2435.
Prilika za velikonočno spoved je še nadalje v cerkvi sv. Antona, Parque Patricios. ,
Hladnik Janez,
slovenski kaplan.
SMRTNA KOSA
Matija Premzl, star 35 let, je pred nedavnim preminul v avellanedski bolnišnici Fiorito. Doma je bil iz Sv. Marijete v Prekmurju. Ostav-lja ženo Marijo, s katero ni imel otrok. Naj mu bo lahka tuja zem-
Za venerične bolezni, spolno bolezni, bolezni krvi, sploSno slabost razpolaga klinika s posebnim k°n' ziiltorijem, kateri so nahaja P0'1 vodstvom poznanega specialista z® navedene bolezni
Dra. A. IZAGUTOKE-o. . Razpolaga z 10 specializiranih zdravniki za razne bolezni
, — Imamo zdravnike speci®' lisie za bolezni na pljuiah, , stili jetrah, ialoriefti, žičevju i1"' Za bolnike iz notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljam1-
Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim poto®.
za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordiniramo: od 9—12 i 15—21-V needljah in praznikih
od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI
Ruska klinika za vse bolezni
Nedeljske volitve
Ct0
V	trinajst pokrajinah republik?» to je v vseli razen ene —San Lttis-" so se preteklo nedeljo vršile volitve za delno obnovitev parlamenta; volilci so imeli izbrati vsega 63 novih poslancev (za ostalih 16 se bodo 27. t .m. vršile volitve v Bueno? Airesu) in nedelja je v glavnem Pa tekla mirno, čeprav se opozicija bu* do pritožuje zaradi sleparij in Prl' tiska, ki se je izvajal na volilce v vseh pokrajinah razen v treh: Cor-dobi, Tueuman, in Entre Ríos. sebno težke pritožbe se čujejo ,z pokrajin Buenos Aires, San Jua°' Santa Fe in Mendoza.
V	Empedradu, pokr. Corriente«, je prišlo do krvoprelitja; neki Prl" staš liberalne stranke je ustid' predsednika volilne komisije. RaZ* burljiv dogodek se je izvršil tudi v Rosariju, kjer je radikal dr. Agustm Rodríguez skupno z nekaterimi p'¡" staši razorožil na volišču dva P0'1* caja m enega nevarno obstrelil-
Pritisk na volilce v San Juanu ie dal osrednji vladi povod, da Je ta" mošnjega guvernerja resno posvarila. Opozicija in tudi glasila, ki v3' ljajo za nestrankarska, očitajo dr. Ortizu in njegovim ministrom, za* kaj niso z enako odločnostjo na^0* pili tudi proti guvernerjem iz dflJ" gih velikih provinc.
Končni' izid volitev v vseh P°* krajinah še ni znan, ker se glas°vl še štejejo, gotovo pa je, da bo največ poslancev dobila "concordan«1* ja", t.j. vladni blok.
Udeležba je bila pičla, saj je g'a* sovalo povprečno okrog 60 od sto vseh volilcev, dasi so volitve v Argentini obvezne. To brezbrižnost, ki se je polastila mnogih Argentine^ v pogledu volitev, pripisujejo mnogi dejstvu, da se volitve že nekaj let ne vršijo v redu in pa da pravzaprav nobena stranka nima moza» ki bi ziial v ljudstvu vzbuditi zani-manje za usodo države z idejami 111 programom.
RADIKALI SE NE UDELEŽB DOPOLNILNIH VOLITEV
•Radikalska stranka je sklenila; da se ne udeleži dopolnilnih
volite^
ki se bodo vršile jutri v nekaterih volilnih okrožjih pokrajine BuenoS Aires in drugod, kjer so bile volit-ve radi enega ali drugega razloga i'aZ' veljevljene. Vodstvo stranke je javilo proglas, v katerem pravi, vodijo nasilja in sleparije pri v0' litvah sami gospodje guvernerji» posebno v buenosaireški pokraj-111' in da torej nima smisla hoditi volišča.	«	.. |f jp
v vsako izseljensko hišo "Slovenski list"

--■•H
Núm. (Štev.) 62
SLOVENSKI LIST
Str. 3
VILLA DEVOTO
Poslanik
dr. Izidor Cankar med nami
Nedeljska šolska prireditev je dobila svečano lice, ker nam je bila dana sreča, v svoji sredi g. ministra dr. Izidora Cankarja ter njegovo soprogo in hčerkico imeti. — Gospod minister se je blagohotno odzval vabilu Šolskega sveta in polastil tudi nas, Devotčane, s svojo navzočnostjo, za kar mu Šolski svet 111 üospodarsko-podporno društvo Slovencev izrekata iskreno zahvalo.
Po pozdravu ene izmed šolark ka kor tudi zastopnikov Šolskega svete in Gospodarskega društva, je g. Minister prisostvoval prireditvi. — ^red začetkom sporeda ga je z o-pozdravil zastopnik šolske organizacije z lepim govorom, v kate-rem je dejal med drugim: "Veseli smo, da imamo tako odličnega zastopnika našega naroda v svoji sre-^i in nam vsem bo njegov obisk v Pobudo za nadaljnje delo v prid na-dece, v kateri je bodočnost na-sega izseljeništva". Pozneje, tekom odmora med dvema točkama spo-reda, je gospod minister nagovoril "avzočne približno takole: '"Dragi r°jaki! Ne bi mogel iti od Vas, ne da bi Vas pozdravil s par beseda-mi na tej lepi prireditvi. V prvi rsti «e zahvaljujem Šolskemu sve-ki Se nesebično žrtvuje za vzvi-8en cilj, t.j. da se naša mladež na-Uei našega jezika. Zahvaljujem, se
tudi
zastopnikom GPDS v Villi De-
Vot°. ki so me pozdravili ob vstopu V društvene prostore; društvu gre Vse Priznanje za njegovo požrtvovalnost in pomoč, ki jo nudi šoli, • °disi s tem, da ji daje svoje prostore na razpolago, bodisi da ji polaga prj prireditvah in podobno. — e Posebej pa se moram zahvaliti gospe učiteljici devotovske šole, ki v tako kratkem času dosegla ta-lepe uspehe. Veseli me, da tako hcipljnirano in obenem nežno uči
Pogreb Matije Premzlja na Avellanedi

e gospodinjskega tečaja na Paternalu
to našo mladino, katera je, kakor je že gospod predgovomik dejal, naše upanje in naša bodočnost. Kar sem že doslej na tem odru videl, mi je dokaz požrtvovalnega, nesebičnega dela in ljubezni do naše mile pesmi in govorice.	;
Preden končam, bi rad povedal samo še dve besedi: Ta šola je v malem času in brez nobene zunanje pomoči dosegla uspehe, katerih nisem pričakoval. ¡ Prosil bi vodstvo in vse tiste, ki imate kakšno besedo pri tem, da skrbite, da gledate na to, da devotovska šola ne bo ostala sama, ampak da iščete stike 2, drugimi že obstoječimi ustanovami, ker le v združenem, skupnem delu bomo mogli doseči uspehe, ki bodo v čast in ponos slovenski in jugoslovanski koloniji v Južni Ameriki. Dragi rojaki ! Za danes se poslavljam od Vas z upanjem, da bo naše skupno delovanje v tem letu še bolj uspešno, posebno kar se našega šolstva tiče. Še enkrat vsem skupaj presrčna hvala in ne odnehajte od započete-ga dela-! Pozdravljeni!"
Govor je občinstvo pozdravilo z velikim aplavzom in z živijo klici, ki so odličnemu gostu izpričali naše simpatije do njega.
Kazen dveh pevskih točk, s katerimi je sodelovalo GPDS in ki so bile izvajene v zadovoljstvo udeležencev, so na prireditvi nastopali sami šolarji in šolarke. Da ne bo poročilo predolgo, ne bom ocenjeval vsake točke posebej. Rečem naj samo to, da so se morale skoro vse točke, ki so jih izvajali otroci — razen igre seveda —ponavljati. — Prav posebno so bili aplavdirani prizori "Zeleni gozd", "Deklica in metuljček" in "Rdeči sarafan". — Razen 1|ega nas je mala plesalka Norma Kamnikarjeva očarala z brezhibnim valcerjem in s posrečeno grotesko.
Po končanem sporedu se je začela prosta zabava, ki je nad vse živahno potekla. Obisk ni mogel biti številnejši, ker je še .zvečer prišlo prav mnogo ljudi in je bilo obširno zemljišče GPDS napolnjeno do zadnjega kotička ter je bil moralni in materijalni uspeh popolnoma zadovoljiv. Vidi se, da ima naše izse-ljeništvo smisel za šolo in da je pripravljeno podpirati jo.
Končno bi rad še povzel vse starše, ki še niso člani Šolskega sveta, naj pristopijo, in naj tudi tako podprejo šolo, posebno pa naj svoje o-troke .vpišejo in pošiljajo v šolo, da se bodo naučili tudi našega jezika, kar bo njim v korist in staršem v ponos in zadoščenje. Le na ta način bomo preprečili prehitro asimilacijo naše mladeži in bomo ohranili svoje organizacije.
Za Propagandni odsek GPDS: VIKTOR ČERNIČ
ŠOLSKI SVET V VILLI DEVOTO
Šolski svet v Villi Devoto se srčno zahvaljuje cenj. občinstvu, ki je v tako velikem številu posetilo našo šolsko prireditev. Zahvaljujemo se za sodelovanje pevskemu zboru iz Devota in še prav posebno pa g. učiteljici Bajtovi kakor tudi njenemu soprogu.
Zelo smo se čutili počaščene, ko je še pred pričetkom sporeda, prišel med nas naš poslanik, minister g. dr. Izidor Cankar z g. soprogo in hčerko. Spregovoril je tudi nekaj lepih in vzpodbudnih besed ter je čestital k našemu uspehu, predvsem požrtvovalni učiteljici Bajtovi. Najlepšo hvalo izrekamo tudi mi g. ministru za njegovo zanimanje za našo šolo.
Zahvaliti se moramo tudi Slovenskemu listu, ki nam gre vsestransko na roko za naše objave ter tako obvešča vso našo javnost, tu in v domovini, o našem delovanju.
Vsem, pra vsem se zahvaljujemo, ki so na kakršen koli način pripomogli k moralnemu in materjalne-mu uspehu.
šolski svet v Villi Devoto
Sv. Peter pri Gorici
Kroiačnica Mozetič
Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej 81 vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsako vrstnega blaga najnovejše ^ode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji — Poleg tega imam v zalogi tudi sr?jce, klobuke sPloh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam/
OSORIO 5052, (Paternal), Buenos Aires
G.P.D.S. V VILLI DEVOTO
naznanja, da bo imelo 20. marca svojo domačo zabavo, katera se bo vršila ob niavadni uri v društvenih prostorih.
Obenem sporoča, da se društvo marljivo pripravlja na 3. obletnico, katera se bo proslavila 15. maja z zelo bogatim sporedom.
Odbor.
KROJAČNICA
fg "GORICA"
Hočete biti dobro in elegantno oblečeni.
Pridite v krojacnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postrežem.
FRANC LEBAN
Ul. WARNES 2191
(Nasproti postaje Pa ternal.)
RESTAURANT - RECREO "E CAÑON"
Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom, pripravni za svadbe. — Krogljišče. Postre'zba točna.
Se priporoča lastnik
Peter Bassanese
JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires
Na novo otvorjen
Restaurant Internacional
Vam nudi velike zračne prostore, obširno dvorišče, kegljišče (v kratkem tudi krogljišče).
Hrano prvovrstno in veliko iz-bero vin.
Za obilen obisk se priporoča
EMIL JERKIČ
JORGE NEWBERRY 3372 (skoro na vogalu Alvarez Tho-mas) — BS. AIRES
VELIKA PRIREDITEV i MONTEVIDEA
Na čast vsem Pepcam in Jo'zetom, se bo vršila v soboto 19. marca na pra<znik sv. Jožefa, v društvenih prostorih TABORA, ulica Paz Sol-dan 4924, lepa domača zabava. Poleg drugih zabavnih točk, bo na sporedu tudi ponovitev zelo zabavne veseloigre "LOTKIN ROJSTNI DAN", ki je že zadnjič vzbudila pri gledalcih mnogo smeha. Preskrbljeno bo, da bodo pri sporedu lahko vsi udeleženci sedeli. Na razpolago bo tudi dobri založen društveni bufet. Začetek ob 8 uri zvečer.
ODBOR TABORA
SMRTNA KOSA
V bolnišnici v Vidmu je umrl na posledicah težke operacije na želodcu, dne 22. januarja, t. 1. rojak in zaveden Slovenec g. Anton Leban, rodom iz Stanovce pri Berginju.
Pokojni zapušča starše, 4 brate in 6 sester. Eden od bratov, g. Andrej, se nahaja tukaj, v Buenos Airesu, zaposlen pri tvrdki Otonello Hnos.
Pokojnemu večni mir in pokoj, preostalim pa naše sožalje!
PRED ODHODOM
na ehaero našega očeta Hocker Franca, ki si je z velikim trudom v par letih obdelal divjo zemljo tako, da danes rodi lepo sadje in drugo žito, kličemo, ker nimamo časa, da bi se poslovili od vseh znancev in prijateljev, potom Slovenskega lista vsem: Zbogom in nasvidenje.
Hčerke: Zorka in Helica Hocker 1 in stara mama Afelinc Maria.
V nedeljo dne 20. marca ob 11. uri bo v cerkvi sv. Frančiška, Ce-rrito y Solís sv. maša za pokojnega našega izseljenca Josipa Zorica, ki je tu v bolnici Maciel umrl dne 23. februarja M938.
Pokojni j^ bil doma iz naše lepe Dalmacije. Imel je skupaj z mlajšim bratom Karlom bar v bližini lu-ke. Bil je radi svojega poštenja in svoje vesele narave med izseljenci zelo priljubljen.
LISTNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE
Škerl Vladimir, Cordoba. — Naročnino prejeli v redu. Pozdrav! . .Petrovič V. in Spil a rl. evi- ta
Petrovič V. in Spilajr I. — Izročil članarino g. Faganel na B. Germ. v redu. Pozdravi
Angela S. Chaco. — Oba naslova imate prav. Pozdrav!
Novak J. Misiones. — Naročnino smo prejeli v redu in list tudi Vam pošiljamo ter mislimo, da ga dobivate v redu. Pozdravi
DELO DOBI
Pri železnici dobi delo v Mechita FCO. "Cborero saldador", ki se razume na lotanje bakra in medenine.
LEPA PRILIKA
Na prodaj je lepa hiša v Villi Devoto, primerna za kako obrt, ker se nahaja na vogalu. Pojasnila dobite v ul. Tinogasta 5180, Devoto.
Nekateri izfrned članstva Prosvete
DruSbsa naših avellianedskih Prek-murcev, med njimi kaplan Hladnik
iPRVA VELIKA KAMPANJA
za

99
Slovenski List"
PRVA NAGRADA
'"'MiMtti!
Vozni listek za Evropo in nazaj
Vsak star naročnik, ki pridobi novega naročnika, dobi za vsakega po eno srečko in vsak nov naročnik dobi tudi eno srečko, ko plača naročnino za ce[lo leto.
Nudi se lepa prilika, da bo eden izmed naročnikov, kogar bo zadela sreča, obiskal brezplačno svoje kraje-
Kadar govoriš s prijateljem ali prijateliico, ali jim pišeš, razloži jim, kakšna sreča jih lahko dolieti, če se naročijo na "SLIOVENSKI LIST"
Naročniki in naročnice-' če le vsak enega naročnika pridobite, pa je zadeva rešena.
Če dobiš več naročnikov, dobiš več sreček in s tem večjo možnost, da zadteneš glavni dobitek-
NA DELO, VSI, ZA VEČJI "SLOVENSKI LIST"
UPRAVA
Str. 4
SLOVENSKI LIST
Núm. (Štev.) fi2
Slovenci doma in
KEMIČAR IN LEKARNAR
diplomiran na zdravniški fakulteti v Pragi in zakonito preizkušen v Argentini.
Hh. Mr. Franciško Huspaur
Mladeniči.' Vsako pomlad se kri prenovi, pripravite se za novo življenje in spravite iz sebe vse stare bolezni s tem, da napravite krvno,analizo.— Za stare klijente zastonj enako notranjost po pošti. Dock Sud, calle Facundo Qui-roga 1441 (Avellaneda) Pcia. de Bs. Aires
Volitve v Senata
V torek 22.-II je bila seja senata,
na kateri so bili verificirani mandati vseli pri zadnjih volitvah izvoljenih senatorjev. Sledile so na to volitve predsedstva. Postavljena je bila samo ena lista ter je bil s 44 glasovi izvoljen že tretjič z& predsednika dr. Mazuranič. Praznih glasovnic je bilo 12 (JNS). Za podpredsednika sta bila izvoljena dr.! Djuro Kotur in Števan Jankovič. za tajnika pa Stamenko Božič.
Načelna proračunska debata v narodni skupščini
• Zadnjih deset dni je bila v Narod. skupščini načelna proračunska debata. Vsega skupaj je govorilo nad 80 govornikov. V četrtek 24 II. je bila debata o proračunu zaključena in je govoril v imenu vlade minister za socijalno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič. V svojem govoru je pojasnil stališče vlade do zahtev, ki jih je izražala opozicija. Odgovoril je na očitke opozicije, glede notranje in zunanje politike vlade. Prav posebno pa je še obračunal z JNS. Ob koncu svojega govora je izjavil, da bodo v kratkem imeli vsi, ki stoje na strani JNS priložnost, da pokažejo, koliko ljubezni do naroda imajo in da se bo ob tej priložnosti tudi pokazalo, koliko jih je, ki uživajo zaupanje med ljudstvom. Vsi so smatrali to izjavo ministra kot napoved bližnjih volitev v Narodno skupščino. Popoldne ob 6 uri se j-3 začelo glasovanje, ki je pokazalo, da je bil izglasovan državni proračun skupno s finančnim zakonom z o-gromno večino. Za proračun je glasovalo 183 poslancev, proti pa je bilo 96 poslancev. Izid glasovanja je vplival na opozicijo porazno in so poslanci opozicije hitro drug za drugim zapuščali dvoiano. To je razumljivo tembolj, ker se je pri današnjem glasovanju pokazalo, da je opozicija v skuščini od dneva do dneva vedno bolj razbita. Za proračun je glasovalo tudi več opozicijskih poslancev, tako med drugimi poslanci Ivan Banič, dr. No-vačan in drugi. Pa tudi več opozicijskih poslancev se je zdrževalo glasovanja. ,Tako n(i 'glasoval dr. Dobovišek. kateremu je bil pred dnevi v Narodni skupščini verificiran mandat. Dalje nista glasovala dr. Lovrenčič in Dako Makar. Tudi dr. Mirko Kosič ni glasoval, predsednik skupščinskega delovnega kluba. — Naslednji dan se je
začela podrobna razprava o proračunskih predlogih.
ITALIJANI BODO ELEKTRIF1-CIRALI NAŠE ŽELEZNICE
Iz Belgrada poročajo, da je dosežen načelni sporazum o tem, da bodo Italijani izvedli elektrifikacijo proge Sušak—Škrljevo. Italijanski koncem (kateremu načeluje grof. Volpi, bivši finančni minister) bo zgradil dalnovod visoke napetosti od Opatije do Sušaka bi bila zgrajena transformatorska postaja. Letno bi Italija dobavila 2 milij. kilo-vatnih ur toka. Nadalje še poročajo, da je to samo začasna rešitev, ker bi Italijani bili pripravljeni u-kiniti to dobavo, čim bi bila zgrajena hidrocentrala na reki Korani, kar namerava izvesti savska banovina.
VAŽNA ARHEOLOŠKA ODKRITJA V BUDVI
V Budvi pri Splitu grade nov mo deren hotel. Ko so kopali temelje, so naleteli na več grobov in na druge arheološke zanimivosti, grobovih so našli tudi nekaj zlatnikov. Budva je bila nekoč znano središče Ilirov in Grkov, potem pa Rimljanov. Ravnatelj arheološkega mu žeja v Splitu dr. Abramič je odpotoval v Budvo, da si ogleda najde-nine.
NOVO JEZERO V HERCEGOVINI
Pri Domanoviču v Hercegovini se je pojavilo naenkrat več studencev, ki so bruhnili na dan velike množine vode. Voda je preplavila 80 oralov zemljišča, tako da je nastalo novo jezero. Ogroženih je nekaj hiš v bližini.
PRVI MOTORNI VLAK NA OZKOTIRNI PROGI BELGRAD— SARAJEVO—DUBROVNIK
Prvi motorni vlak na ozkotirni progi Belgrad-Sarajevo-Dubrovnik bo izročen v promet 28. junija letos. Motorni vlak so izdelale tovarne vagonov in at rojev v »Slavonskem Brodu. Prva kompozicija bo sestavljena iz treh vagonov, prvi in zadnji bosta motorna vozova, v sredini pa bo vagon prvega razreda. Motorni vlaki bodo namenjeni v prvi vrsti turističnemu prometu, ker bodo mnogo udobnejši, 6aj se bo vožnja. od Belgrada do Dubrovnika skrajšala za več ur, obenem pa bodo odstranjene nevšečnosti, ki jih povzročajo številni predori na tej progi, kadar vozi vlak s parno lokomotivo. — Za motorne vlake se1 zanimajo tudi bolgarske železnice, saj so naročile v Brodu posebno poskusno kompozicijo.
Povečana proizvodna rud
Za 60% se je v zadnjih treh letih povečala proizvodnja rud v jugoslovanskih topilnicah in rudnikih. Samo leta 1936 se je povečala za 4-14 milijonov dinarjev, lani pa se je proti letu 1936 spet povečala za 291 milijonov dinarjev. Še večje so razlike v primerjavi s številkami iz leta 1935. Od takrat pa do konca lanskega leta se je produkcija povečala za 670 milijonov.
Splitski oceanografski institut
Za ureditev oceanografskega instituta v Splitu je v novem državnem proračunu določenih sedem milijonov dinarjev. Denarja ne bodo porabili samo za zgraditev stavbe, ki bo služila v ta namen, pač pa si bodo nabavili tudi potrebne aparate in manjšo ladjo za raziskovanje našega morja. V Splitu so se že sestali člani odbora za oceanografski institut, nekateri belgrajtski univerzitetni profesorji in člani Srbske akademije znanosti na redno sejo. Proučevanje vseh aktualnih vprašanj bo končano v nekaj dneh. Ne vrsti sta danes popoldne tudi dve predavanji o dosedanjih uspehil raziskovanja v Jadranskem morju
Ribarska zadruga v Dalmacij
Nad 40 vagonov še neprodanil rib od zadnjega lova v februarju imajo po naših dalmatinskih kra jih. Ribarske zadruge si zdaj zelr prizadevajo kako bi vse to blage spravile na tuji trg. Pred vsem so sklenile te zadruge sodelo vati na raznih mednarodnih vele sejmih, kakršen bo med drugim tu di v Leipzigu v Nemčiji. Dalmatin ci skušajo spraviti svoje ribe tu di na bolgarski trg, kamor do zda; mnogo izvažajo Grki in Turki. So delovati hočejo zato tudi na med narodnem sejmu v Plovdivu, p ole p tega pa bodo svoje ribe, predelane na domači, holandski in portugal ski način, poskusili spraviti tudi na budimpeštanski trg.
Ena milijarda dinarjev za javna dela
Novo milijardo dinarjev bo letce porabila vlada za javna dela. Prvo tako vest je prinesla sarajevska "Pravda", ki je glasilo JRZ za Bosno. List ne razlaga podrobno načrtov, za katere bo potrošenega toliko denarja, kakor tudi ne pove, po kakšnem ključu se bodo javna dela razdelila na posamezne pokrajine v državi. Pri prejšnjih javnih delih je bila Slovenija močno prikrajšana, pa se nam zdaj vzbuja up, da se bo ta krivica letos popravila.
Izvoz jajec
95 vagonov jajec je bilo ta mesec prodanih v Anglijo. Povprečno so prodajalci dobili za vsak kos po 47 par. Kupčija se bo še bolj razvijala, vendar bodo morali naši prodajalci cene nekoliko znižati, ker se je kot močna konkurentinja pojavila Madžarska, ki Angležem prodaja jajca za malenkost ceneje. Madžarska je sklenila v Angliji kupčijo za 100 vagonov jajc. Poleg Anglije je tudi Švica dober odjemalec jajc.
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, Jepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje «IARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
Fotografija "LA MODERNA
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski
koloniji. Sporočam slovenski naselbini, da bom ob priliki 25 letnice moje fotografske obrti, vse prevredil ter razstavil moje delo. kjer se bo lahko vsak pre pričal mojih neprekosljivih izdelkov.
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
Ne pozabite
FOTO "LA MODERNA"
S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Airea
Naš zeleni Maribor na severni meji
Jugoslovanski les za Nemčijo
Jugoslovanski les jfe prišel na-vupovat predstavnik nemške lesne 'rgovine in industrije v Düsseldor-*u Meents. Prispel je v Mandalino 7 Dalmaciji, kjer ima Sipad velika lesna skladišča. Namen njegovega íotovanja ni samo nakup našega leía za Nemčijo, pač pa predvsem tuli to, če bo ta les možno izvoziti ireko Šibenika in nato po morju v Nemčijo. V zvezi s tem obiskom iričakujejo, da se bo naša lesna trgovina v bodoče z Nemčijo poživila.
Nova tovarna cementa
Novo tovarno cementa zida tvrd-'ta Bata v sremski vasi Krčedinu. tatovo podjetje je zadnja le.ta zgrá lilo okrog svoje tovarne čevljev in lruge obutve veliko stanovanjsko laselbino za svoje delavce in uradnike. Tovarna je potrebovala velike količine cementa, pa je zato vodstvo prišlo na misel, da bi si podjetje zgradilo lastno tovarno cementa, ki ga bodo še obilo potrebovali za zidanje novih stanovanjskih objektov v Borovu. Banska uprava je Bati že izdala dovoljenje za zidavo, istočasno pa je Bata tudi kupil zemljišče, na katerem bo stala tovarna. Rečeno je, da bo nova tovarna sprva proizvajala cemente le za potrebe lastnika, kasneje pa bo te svoje obrate razširila in prodajala cement tudi drugim zasebnikom. Če sodimo po primeru konkurence, ki jo je Bata uvedel v pogledu obutve, lahko pričakujemo, da bo tudi na tržišču cementa prišlo do večjih sprememb, zlasti v cenah.
Nova zrašna proga izdolž Dalmacije
Hidroavionsko progo vzdolž našega morja bo uvedla italijanska letalska družba, ki ima sedež v Rimu. Te dni se je v Splitu in Dubrovniku mudil zastopnik te družbo in pregledal teren za novo progo. Vodna letala bi vezala Trst s Sušalcom, Splitom in Dubrovnikom. Baje je italijanska družba že vlo-
žila prošnjo našim oblastem za dovoljenje.
Kanonik dr. Opeka umrl
V soboto 26. n. opoldne je umr1 po daljšem bolehanju stolni kanonik dr. Mihael Opeka. Dr. Mihael Opeka se je rodil 26. septembra 1871 na Vrhniki. Študije je dovršil z doktoratom v Rimu. L. 189® se je vrnil domov, bil za kaplana T Moravčah, potem prefekt v Aloj-zijevišču, od 1. 1904—1915 pa profesor verouka na ljubljanski realki. L. 1915 je bil imenovan za deželnega šolskega nadzornika, kar je estal do prevrata. L. 1920 je postal stolni kanonik, stolni pridigar >n učitelj cerkvenega govorništva na teološki fakulteti. Izdal je 22 zvezkov svojih govorov v tisku. To je zares življensko delo!
Drobne vesti
Na otoku Visu so rudarski strokovnjaki o(<(krili •' bakreno1, rudo-Prav tako so našli ostanke starih rimsih topilnic bakra. Ugotovili bodo, če se izplača rudo izkoriščati-
Za časa ljubljanskega velesejm» dne 11. in 12. junija bo v zvezi i razstavo društva za ceste tudi vse-državni trgovski kongres. Istocas-
l 22. II. je odpotoval predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovic v Ankaro, kjer se je udeležil zasedanja stalnega sveta držav balkanskega sporazuma.
V bližini Beógrada nameravaj" ustanoviti tovarno tovornih avtomobilov. Številne tvrdke iz zamejstva so ponudile ugodne ponudbe, med katerimi so najugodnejše P0' nudbe tvrdk Praga, Krupp in
GORIŠKO GLEDALIŠČE OBNOVLJENO
Palača goriškega gledališča Je bila že nekaj let zaprta iz varnostnih razlogov. Lani pa se je zdru?1-la skupina goriških velmož, ki Jc prevzela gledališče od prejšnjih i0' spodarjev, preuredili so vse poslopje od temeljev naprej in olepšal» zlasti notranjost. Restavralcijsk* dela so že končana in 16. februarja je bilo prenovljeno gledališče zopet odprto s sinfoničnim koncertom-
| Ne izgubite prilike
PRVOVRSTNA KROJAČMCA
"psti mm"
Ima na prodai vse ostale poletne obleke po zeló znižanih cenah. — Obiščite me in se boste sami prepričali. —
Lastnik STANISLAV MAURIČ
DONATO ALVAREZ 205 9,
pol kvadre od Av. San Martin, — Bs. Aires
Núm. (Stev.) 62
SLOVENSKI LIST
Str. 5
Nova najdišča živega srebra v Idriji
Pred kratkim so odkrili nova ležišča živega srebra v Idriji. Neki kmet med Spodnjo Idrijo in Otale-'z'ém je okróg*novega leta v svojem studencu zasledil svetle kapljice živega srebra. Podstavil je škaf in ponovil se je dogodek, ki je nekdaj
SPOMIN NA SARAJEVSKO ŽA-LOIGRO
Sara je vsi kavarnar Branko Semič, pri katerem so se zbirali pred začetkom vojne srbski reVolucijo-narji in poznejši atentatorji na pre stolonaslednika Ferdinanda, je umrl. Ker je izkazoval gostoljubje atentatorjem, so ga avstrijske obla-
Tretija kategorija obsega "redne kreditne zavode" in šteje 423 zavode, od katerih pa je 89 v likvidaciji.
V četrto kategorijo spadajo Ljud ske banke in anonime družbe. Vpisan je 431 zavod, od katerih parjé 81 v likvidaciji.
Med "hranilnice" (Casse di ris-parmio) je vpisanih 91 zavod, in
omogočil ustanovitev idrijskega ylaži|e pQ raznih ječah ^ potem rudnika in idrijskega mesta. V .škaf se je namreč nateklo precej ži-vpga srebra. Njegovo odkritje je sedaj začela raziskovati posebna rudniška komisija.
Sti hudo preganjale	med zastavljalnice I reda 8. Med
zastavljalnice II reda spadata 22 za-
obdržale kot talca.
VRABCE MORAJO POBIJATI
Po 5 vrabcev mora ujeti in pobiti vsak prebivalec v občini Bočar
voda, od teh pa je eden v likvida-
ciji.
Smrtna kosa
V Trstu je umrl Jožef Pertot iz Rojana, učitelj v pokoju in bivši deželni poslanec, v 80 letu svoje «tarosti. Pokojni Pertot je bil znan organizator. Najbolj znan je iz tiste dobe, ko je služboval v Bazovici. Ustanovil je "Gospodarsko društvo" in bil član tržaške "Kmetijske družbe" skozi 40 let njenega obstoja. V mestni svet tržaški in v deželni zbor je prišel 1. 1909. Nedavno sta mu umrli dve hčeri, ženi dr. Kisiča in dr. Fornlazariča, kar ga je silno potrlo.
V Ližnjanu
—V Ližnjanu v Istri je umrl Stje pan Kljunič, znani hrvatski organizator in prosvetni delavec.
Elektriko so podražili v Trstu
Mestna elektrarna v Trstu je povišala pristojbine za uporabo električnega toka za razsvetljavo za 10%, tako da stane sedaj razsvetljava hiš po dve liri na kilovat, od česar dobi elektrarna 1 liro 25 cen-tesimov, ostalo pa je davščina, to je skoraj 60%. Tržaški listi pišejo, da bodo konsumenti napravili skupno vlogo na prefekta, da bi jim cene enižali, ker so nesorazmerno visoke v primeri z električnim tokom po drugih krajih Julijske krajine in Italije sploh.
Dr. Sfiligoj osvobojen
Razveljavljena je bila obsodba, ki jo je izreklo sodišče za zaščito države proti dr. Sfiligoju pred 7 leti, ko ga je obsodilo na 10 let ječe. Dr. Sfiligoj se je lansko leto vrnil domov, ker je bil takrat deležen amnestije. Toda sedaj mu je sploh Vsa kazen brisana, kakor tudi vse posledice kazenske obsodbe, tako da se lahko reče, da je bila obsodba razveljavljena. Vprašanje je sedaj, Če in v kakšni obliki bo dr. Sfiligoj dobil odškodnino za že prestalo kazen.
SMUšKE TEKME NA GORENJSKEM
' Smuška sezona je na Gorenjskem konec februarja bila na višku. V dnevih okrog nedelje dne 27. II. so bile zaključene državne smuške tekme, kakor tudi graničarske smuške tekme, pri katerih so nastopili graničarji z vseh obmejnih predelov Qaše države.
Najbolj obsežna je zadnja kategorija, v katero spadajo kmetske, ljudske in poljedelske zadruge. Vpi-v Vojvodini. Občinska uprava je iz-i sanih jih je 1810, toda 605 jih je v dala ta odlok zato, ker so se zad- [ likvidaciji.
Zaloga vina
,,¡í tt
Imam v zalogi vseh vrst najboljšega vina po nizkih cenah, na debe lo in drobno.
Postrežba tudi na dom.
Pripor <5a se vsem cen j. rojakom m gospodinjam
8 T A N I č STANISLAV
Triumvirato 3954 — Bs. Aires
U. T. 51—3226
^aotaoi
nja leta vrabci neznansko razmnožili in naredili kmetovalcem veliko škodo na sadnem drevju in na žitu. Noben občan se tej dolžnosti ne sme izogniti, ker ga bo sicer za-djela precej občutna denarna kazen. V dokaz, da je ukazano izvršil, mora vsakdo prinesti v občin-skoy pisarno vseh 5 glav ubitih vrabcev.
JUGOSLOVANSKO ŠOLSTVO
Pred kratkim je imel maš prosvetni minister Magaraševič v radiu govor za izseljence. Dejal je, da je bilo od leta 1918 zgrajenih 3500 novih šolskih poslopij. Takrat je hodilo v šolo 650.000 učencev, danes pa jih hodi 1,429.635, učiteljev je takrat bilo 10.000, danes pa jih je že okrog 28.000. Za potrebe šolstva je bilo samo iz državnih sredstev porabljenih v tej dobi nad 12 milijard din brez ozira na prispevke občin in banovin, ki tudi ne zaostajajo veliko za to vsoto.
DOMAČI BOMBAŽ
Glasilo slovenskih trgovcev piše: Predilnice v dravski banovini sg začele te dni presti domači bombaž iz strumiškega okraja, ker so po uredbi z dne 9. septembra 1936 u-vozniki tujega kombaža dolžni odkupiti ves domači itjombalž, ki je sposoben za industrijsko predelavo. Ceno domačega bombaža določita sporazumno kmetijski in trgovinski minister. Ta cena 6me biti do 50% višja, kakor pa je bila povprečna cena na ne\vyorški borzi v preteklem letu. Zaradi dobre cene je bilo posejano z bombažem ,v letu 1937. 3000 ha, to je za 1500 ha več kakor v letu 1936.
NOVA UREDITEV KREDITA V ITALIJI
Po uredbah Za zaščito štednje in za ureditev kreditnega poslovanja od marca meseca 1936 je vsako zbiranje leprihrankov in podeljevanje kreditov v Italiji podvrženo nadzorstvu posebnega inšpektorata;, ki mu načeluje guverner "Banca d' Italia" in ki je podrejen posebnemu odboru, katerega tvorijo finančni, korporacijski in poljedelski minister in ki mu predseduje sam načelnik vlade.
Z novo uredbo je bila uvedena •stroga hierarhija denarnih zavodov. Nekakšno priviligirano stališče zavzema odslej "Banca dltalia", ki je bila proglašena za zavod javnopravnega značaja. V isto kategorijo, d asi z manjšimi pravicami spadajo še sledeči zavodi, katerih delokrog se razteza na vso državo: Banco di Napoli, Banco di Sicilia, Banca Na-zioiíale del Lavoro, Instituto di S. Paolo di Torino, Monte dei Paschi v Sieni, Banca Commereiale Italiana, .Crédito Italiano in Banco di lío m a'.; Prvih pet ima javnopravni značaj.1 Zadnji trije pa veljajo kot zavo di >iacionalnega interesa.
V drugo kategorijo spadajo zavodi i značenjem "Ente morale". Po seznamu, ki ga izdaja gori omenjeni inšpektorat je v tej kategoriji samo 6 zavodov; 1 iz Genove, .1 iz Benetk, 3 iz Rima in 1 iz Sassarija.
Celotno je bil ob koncu prvega polletja 1937 .vpisanih 2799 zavodov, od katerih pa je bilo 276 v likvidaciji.
Na Julijsko Krajino in Zadrsko pokrajino odpade po seznamu 215 zavodov, od katerih pa je 97 v likvidaciji, tako da jih posluje redno samo 118.
Tomaj, rojstna vas pesnika Srečka Kosovel
lir, je povprečna vloga v Julijski Krajini in Badru le 320 lir na osebo. Na prvem mestu je Tržaška pokrajina s 450 lirami na osebo, sle-V posameznih pokrajinah je bi-^taji Reška s 380 in Goriška s 320 lo: v Tržaški pokrajini 28 poslujo-
lirami.
čili in 11 v likvidaciji, v Goriški poslujočih 4j8 in 30 v lkvidaciji, v Puljsk pokrajini 31 poslujoči in 44 v likvidaciji, v Reški pokrajini 10 poslujočih in 11 v likvidaciji ter v Zadrski pokrajini 5 poslujočih in 1 v likvidaciji.
Od vpisanih zavodov je bilo 129 slovenskih in hrvatskih, med temi pa so bili 74 v likvidaciji in le 55 jih je še redno poslovalo. Najhujše je seveda v Puljski pokrajini, kjer je kar 31 hrvatski zavod v likvidaciji in samo trije še redno poslujejo.
V Zadrski pokrajini ne posluje noben naš denarni zavod več. Slovenski denarni zavodi so po veliki večini radi politične pritiska zašli v likvidacijo. Največkrat je šlo za razne italijanske osebnosti, ki so hotele obogateti na račun slovenskih in hrvatskih ulagateljev. S tem pa niso uničile samo slovanske zavode, temveč so izpodkopale tla tudi italijanskim. Kajti ljudstvo je izgubilo zaupanje v hranilnice sploh, tako da je morala na pr. tudi "Cassa centrale delle casse rurali istriane", katero je vodil dr. Segnan, ki je bil vodja kampanje proti našim zavodom v Istri, tudi v likvidacijo kljub velikemu posojilu, ki ga je prejela od države. S tem posojilom bi se bila zguba naših zavodov desetkrat pokrila.
Drugačen je bil položaj v Južnem
KLUB PRIMORSKIH AKADEMIKOV RAZPUŠČEN
V ponedeljek, 31 januarja t.l. je banska uprava dravske banovine razpustila Klub jugoslovanskih aka demikov iz Trsta, Gorice in Istre v Ljubljani in zapečatila njegove pro store v areni Narodnega doma.
IZ PREGNANSTVA SE VRAČAJO
Ljubljansko "Jutro" poroča: "Že ponovno smo poročali, kako se posamezni pregnanci vračajo z ju^no-italijanskih otokov in krajev nazaj domov. Bili os amnestirani deloma o priliki obče amnestije ki je bila lani v zgodnji pomladi odrejena v proslavo rojstva prestolonasledniko vega sina, deloma v okviru posebne amnestije za pregnance iz Julijske Krajine, ki jo je odredil Mussolini 25. marca preteklega leta, ko sta bila v Beogradu potpisana politični in trgovinski sporazum med obema državama, končno pa še v okviru druge posebne amnestije za pregnance, ki je bila odrejena v preteklem decembru. Po poročilu agencije Štefani je bilo tedaj odpuščenih iz internacijskih centrov okrog 500 pregnancev. Vprav ob priliki obiska ministrskega predsednika dr. Stoja-dinoviča v Rimu je Mussolini v okviru je poslednje amnestije — odredil da se morajo odpustiti iz pregnanstva še vsi preostali pripadni-Tirolu kjer so dobili moža, ki je ra- ki narodne manjšine v Julijski Kra-zumel važnost denarnih zavodov in jini.
je postredoval tudi za sanacijo nem , pred ^ ^ bib y preguan. škili zavodov radi zgube, ki so jo utrpeli pri zamenjavi .valute. Dej-
stvo je, da je na Južnem Tirolskem od 335 zavodov samo 64 v likvidaciji.
Julijska Krajina stoji glede zavodov v likvidaciji na prvem mestu s 48 o|o, torej skoro s polovico zavodov. Sledijo ji Toskana in K;ala-brija (40 o|o), Kampanja (33 o|o), Benečija in Abruci (30 o|o), Pie-mont, Lacij in Sicilija (29 o|o), Um-brija in Sardinija (24 o|o), Južni Tirol (20 ojo), Pulje (14 o|o), Lom-bardija (13 o|o), Ligurija (10 o|o) in Lukanija (5 ojo).
Pri zavodih z več kakor 5 milijoni lir vlog, so bile koncem prve polovice 1937 naloženih 53 milijarde lir, in sicer pr hranilnicah okoli 19 milijardi, pri bankah nacionalnega interesa okoli 14 milijard, pri rednih kreditnih zavodih okoli 13 milijard in pri zavodih javnega pra va okoli 7 milijard.
Tudi glede hranilnih vlog je Julijska Krajina na slabšem kakor o-stale dežele. Dočim odpade v severni Italiji v Lombardiji 840 lir vlog na osebo, v Piemontu 810, v Južnem Tirolu 540 in v Benečiji 38
stvu okrog 130 domačinov iz Julijske Krajine. Med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki se zaradi prestopkov proti socialnim zakonom ali radi svoje skrajno levičarsko usmerjenosti ob priliki omenjenih amnestij niso mogli nadejati skorajšnjega povratka v domače kraje. Dejansko se je nekaj pregnancev ki so bili amnestirani po prvih dveh amnesti
RAZNE VESTI
10.000 letal ima sedaj Nemčija;
tako jet izjavil Goering, ki je obenem zatrdil, da bo to zračno bro-dovje "podpiralo" onih 10 milijonov Nemcev, ki žive izven državnih mej v Evropi.
Delavska stranka v Belgiji je sklenila podpreti zunanjega ministra, ki ima namen priznati priključitev Abesinije k Italiji. Morda se bo to vprašanje rešilo na način, da bo tudi Hajle Seilasje zadovoljen. Širijo se govorice, da bo Italija naj brž proglasila negušovega sina za italijanskega podkralja v Addis A-bebi, kar bi nja uporne Abesince najbrž pomirjevalno vplivalo, Hajle Seilasje pa bi dobil primerno odškodnino za prestol, kateremu bi se končnovel javno odpovedal.
Okroglih 124 milijonov fun+cv šterlingov bo porabila Velika Britanija samo za vojno mornarico v tekočem letu. Objavila je "Belo knjigo", v kateri razlaga, zakaj in kao se mora država oborožiti. V zvezi s tem je imel ministrski predsednik Chamberlain pretekle dni velik govor, v katerem je zagovarjal politiko vlade. Naglasil je, da je močno oborožena Anglija največje jamstvo za mir v Evropi. Izpričal je obenem svojo trdno vero v demokracijo.
670.000 kvadratnih kilomeitrov
zemlje so doslej zasedli Japonci v Severni Kitajski, na jugu pa 70.000 kvadratnih kilometrov. To ozemlje je približno tako veliko kakor vsa japonska dežela. V bojih, ki so bili potrebni za zavojevanje tega dela Kitajske, je padlo doslej 20.000 japonskih vojakov, 60.000 pa jih je bilo ranjenih.
vrnil v maju, in Nazarij Vatovec iz Cežarjev pri Dekanih ki se je vrnil s Ponze meseca julija. Po omenjenih prvih dveh amnestijah bi se jah, v"naslednjih mesecih vrnilo do-' moralo vrniti s pregnanstva ravno mov. Poslednja med njimi sta bila) 80 ljudi, kakor so to napovedaj hotelir Ivo Didič iz Idrije, ki se jej italijanski Isiti.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO
NUDI SVOJIM ČL ANO M--
I.
čitanje časopisov in revij iz domovine in Severne Amerike Čitanje knjig najboljših domačih in tujih pisateljev. Priložnost za pevsko ali dramatično izobrazbo. Znižanje vstopnine na prireditve in prosto domače zabave. Kulturni cilj: širjenje in izboljšanje glasila in drugih izobraže.
valnih pripomočkov. Gospodarski cilj: Ustamovitev lastnega doma, itd. Brezplačno krogi j išče.
V tvojo korist je, da postaneš član tudit;
Društveni prostori: • GRAL. CESAR DIAZ 1657 — BUENOS AIRES
Stran C
SLOVENSKI LIST
Núm. (Štev.) 62
Materinstvo in lepota
Mnoge ¡ameriške filmske zvezde so menile, da se morajo odpovedati materinskim radostim, ker si niso mogle dovoliti, da bi za dve ali tri leta ostavile svoj poklic, za toliko časa, kolikor je potrebno, da se mati spočetka posveti svojemu otroku.
Glavni kozmetični strokovnjak Holliywooda, Max Factor, pa se o-glaša proti temu naziranju. "Baš poklicni ralogi bi morali igralke pripraviti do tega, da bi se materinstvu ne odpovedale, temveč, da bi stremele za njim", pravi in nadaljuje:
"O etičnih razlogih sploh nočem govoriti in bojazen, da bi svojega otroka ne mogle preživljati, za te ženske ne velja. Toda kot strokovnjak moram opozoriti na to, da je mati lepša nego ženska, ki ne pozna sreče materinstva. Matere im'ajo lastnosti, ki jih tudi najsprtetnej-&i kozmetik s svojimi pripomočki nikoli ne more tveziti: zrelost, potrpežljivost, razumevanje in nesebičnost. Matere si ohranijo svojo mičnost in svojo mladostnost tudi dosti dalje nego ženske brez otrok. Imajo pač zanimanje za življenje, !ki nikoli ne popusti, za |njbgove
Veliki zavod
lepote in tudi za njegove grdote.
Vsak dan jim prinaša doživetij, ki njih lepoto še poglabljajo in jo delajo bolj plastično. Rad bi navedel samo nekoliko imen, ki so širši javnosti zelo znana in ki moje nazi-ranje potrjujejo: Dietrichova, Ann HarčVngova, Virginia Bruceova, Norma Shearerjeva, Joan Blondel-lova, J. Bennettova, Mary Astorje-va.
Vse te ženske imajo otroke in si hranijo lepoto že leta, celo čez svoja leta, in si jo znajo še vedno večati.
Moda površne mičnosti je prešla. Film in publikum zahtevata v isti meri poglobljeno, počlovečeno lepoto, ki je v svoji celoti važnejša nego popolnost barve in črte. Moji sitrokovni tovariši in Težise**ji so odkrili, da imajo samo matere to lepoto v polni meri. Michelangelo in Rafael nista brez vzroka tako pogostoma slikala Madonno in skoraj vedno sta si za modele jemala matere."
"RAMOS MEJIA"
VFNFRPAS
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdrav, ljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin.
SPOLNA 6IBK0ST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Iv ev rastema, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
2EL0DEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane.
CREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
ORLO, NOS, USESA, vnetje, poUpl: brez operacije in bolečin.
Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI Je edin: te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko iu mesečno plačevanje.
Od 9—21 ob nedeljah od 8--12
Rivadavia 3970P!aza Once
O UMIVANJU GLAVE IN LAS
Pravijo, da je treba vsaj vsak tretji teden dobro umiti glavo in takole storiti:
Lase moraš najprej malo ovlaži-ti, na razna mesta las nakapljati kako pralno sredstvo in glavo drgniti. da nastanejo pejne. Ko lase že zadosti obdelaš, jih izplakneš z gorko, ne prevročo vodo. Potem ponoviš ta postopek še enkrat.
Šele zdaj se bo dotični pralni prašek močno penil in odstranil še ostalo umazanijo. Ko izplakuješ lase, moraš trikrat premenjati vodo in drugi vodi dodati malo jesi-ha, ki odstrani še poslednje ostanke mila in povzroči, da so lasje mehki.
Če imaš sicer suhe lase, je treba da kožo nekaj ur pred umivanjem temeljito vtiraš z olivnim ali rici-novim oljem.
Mastnih las ti ni treba večkrat umiti kakor suhe lase. Če z umivanjem pretiravaš, so lasje le še bolj mastni. Pač pa bodo lasje manj mastni, če jih večkrat pokap-ljaš s kako vodo za lase, v kateri je špirit.
ZANIMJVA STATISTIKA
Iz "Prosvete" posnemamo:
Od 1. januarja do 31. decembra 1397 je v Združenih državah in Kanadi umrlo 796 Slovencev na podlagi dnevnih poročil v Prosvet'. Ob koncu leta 1936 smo našteli 832 primerov smrti, torej je letos umrlo 36 Slovencev manj kakor lani.
Od teh 796 rojakov, ki so letos odšli v grob, je bilo:
57 ubitih od avtomobilov (11 več kot lani):
32 drugače smrtno ponesrečenih, (utopljenih, zgorelih, ustreljenih na lovu, ubitih pri nesrečnem padcu itd.) v letu 1936 je bilo 52 takih smrtnih nesreč;
23 ubitih pri delu (34 v letu 1936);
18 samomorilcev (27 v letu 1936");
9 umorjenih (7 v 1. 1936);
3 je vlak ubil (8 v 1. 1936).
VJužni Ameriki smo v tem leHi zabeležili 12 slov. smrtnih primerov, enega več ko lani.
Nadaljna krvava in drugače slaba statistika:
Avtomobil je lahko ali težko pobil 39 Slovencev, (lani 76); pri deluje bilo pobitih 25 (lani 72); drugače pobitih je bilo 43 (lani 33); pogorelo je 9 rojakov (lani 11); n-retiranih in deloma kaznovanih za razne prestopke je bilo letos 44 Slovencev (lani 49).
Nekaj vesele statistike.
Poročilo se je 162 parov (lani 150); srebrnih porok je bilo 13, ena 32-letnica poroke in 2 zlati poroki.
PISMO IZ PARAGUAYA
Slučajno smo zvedeli, da je neki naš rojak odpothval z Dunajfe v Paraguay, ker drugam ni mogel do: biti dovoljenja. Poslali smo mu 81. list na ogled, da si ga morda naro-i. In te dni nam je pisal takole:
Gotovo si boste mislili, 110 pri tem bomo pa gor plačali, najbrže zastonj pošiljamo, a temu ni tako. Prvi denar, ki sem ga zaslužil, sem odštel naročnino za Slovenski list.
Jaz sem bil še pred nekaj meseci precej imovit človek, a sem prišel v Ljubljani ob vse. In kar me najbolj boli je to, da je bilo sodišče na strani krivcev. Po petindvajset letih mojega bivanja v Zdru ženili državah sem se namreč vrnil s precejšnjim premoženjem v domovino. Začel sem s trgovino, ter tako prišel v stike s samimi uepo-čtenimi ljudmi, ki so me pripravili ob vse. Imel sem dokaze proti njim črno na belem, pa so na scdniji neznano kam izginili. Moja največja pogreška je bila ta, da sem bil preveč zaupljiv. Za šolo mi je to, da se moram na stara leta spet ubijati in z nova začeti.
Rad bi prišel v Argentino, kjer je več naših ljudi, pa ne vem, če bi dobil dela. Sem izučen pri bav-vanju avtomobilov (lackirer) in prav tako sem izuen šofer. Rad bi, če mi morete poslati Angleško-špansko slovnico, da se priučim temu jeziku.
Kdaj pozneje vam bom skušal
poslati kak dopis, sedaj sem preveč zaposlen. Pripomniti moram še, da sem bil zelo razočaran v domovini, vendar Jugoslavijo ljubim, saj ni ona kriva, da je toliko krivic in nepoštenja v njej.
Sprejmite najlepše pozdrave 'vsi čitatelji in čitateljice Slovenskega lista.
Frank Abe
■ (Op. ur. Dela bi tu gotovo dobil, v kolikor nam je znano, ni med nami brezposelnih, vendar, če imate tam delo in če primerno plačajo, Vam ne kaže pustiti. Knjigo Vam bomo poslali. Glede trgovske smole v Ljubljani, kakor pišete, pa je pač vzrok ta kakor ste sam omenil, ste bil preveč zaupljiv. Previdnost je povsod potrebna. Želimo Vam obilo sreče iu pošljite nam kak dopis, predvsem kakšne so delavske razmere.)
EXPRESO "GORIZIA"
FRANC LOJK
Calle VTLLAROEIi 1476 Ü. T. 54 Darwin 5172 in 2094
IZKUŠENA BABICA Fiiomena Beneš de Bilek
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi
noseče v popolno oskrbo, ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer
LIMA 1217, I. nadstr.
U. T. 23 Bueno Orden 3380 Bueno« Aires
CERKVENI VESTNIK
13. marea maša na Avellanedi za Rastico Kandus, molitve tudi na Avelalnedi ob 4 uri.
20. marca maša na Patemalu za Maksa Ukmar, molitve na Pater-nalu ob 4 uri.
V postnem času se moli sv. Kri-žev pot. Ne zabavljanje čez verne kristjane in čez slabe duhovne, mar več premišljevanje Jezusovega trpljenja jé, ki človeka pojasni, zakaj živimo in zakaj trpimo. Ljudje so "pusta" tako nategnili, da seže že notri do velikega petka, post so pa izpustili... Pa je vendarle ena sama prava pot našega življenja: Pot križa. Zato pridite k sv. križe-vemu potu in v postnem času premišljujte: k^ako je Jezus trpel m zakaj je trpel.
27. marea ste vabljeni v Beri-sso posebno oni, ki vam je blizu. Tudi iz mesta se lahko pridružite.
Hladnik Janez.
CON FRIO 0 CON CALOR
HEBA QUILMES,
'0 MEJOR
FAVSTA
V veliki izbi se je začudil: krčma, ki je navzven izgubila svoje slavno lice, je znotraj takšna kakor «ekdaj. Hrastove mizo, rczljani stoli, medenina, kositer in stcklenina, vse je bilo na svojih mestih; kamin je bil zakurjen in pred veselo plapolajočim ognjem se je valjal Pipeau... in glej, izza ognjišča je vstala tiuli dobra krčmarica, gospa Hu-geta. z golimi laktmi in z nasmeškom na vdanem obličju ter ga je sprejela kakor že Bog zna kolikokrat.
,,Vendar že, gospod vitez", je vzkliknila, iztezaje mu roko v pozdrav. ..Podvizaj se, Margot, speci gospodu vitszu dobro jajčnico; gotovo je lačen, lljka skoči v klet in prinesi najboljšega, da se gospod vitez napije..."
Pardaillan jo je ves ganjen poljubil na obe lici.
..Nikarite, prijateljica," je dejal. „Ne jajčnica me ne miče v tem trenutku ne vaše rujno vince; lačna in žejna je le moja radovednost. Da^le, ¡razložite mi. . .<•
,,Vse, karkoli hočete,'1 se je nasmehnila Hugeta.
In zdajci je zardela in prebledela tik
zaporedoma; njen obraz jo postal žalosten in nemiren.
,,Kaj bi radi vedeli t" je rekla z drhtečim glasom.
,,Kakor vidim, mislite opustiti gostilno?" je vprašal Pardaillan.
„1 kakopak, gospod. Pripravila som si čedno imetje, ob katerem lahko živim brez skrbi. In ko sem pred nekaj dnevi' zvečer «edel^ pokraj ognjišča in gledala Pipeauja, me jo iznenada obšla misol, da rajši ne bi bila več gospodinja v krčmi, ki je odprta vsem ljudem..."
„A ta sobana je vendarle ostala pivska izbat...'-
Hugeta jo vzdignila glavo.
,.Opustila sem .Veduževalko' za vse ostale ljudi", je dejala s solzami v očeh, „a za vas, gospod vitez, je nisem opustila; za vas bo do moje emrti odprta in oskrbljena z vsem, kadarkoli si boste zaželeli oddiha... Hugeta ne bo nalivala nikomur več in ne bo pogri-njala nikogar nobene mize; le vam bo nalivala in vašo mizo bo pogrinjala, če vam bo drago. .. .Gostilna pri Vedeže-valkl' naj bo poslej to, kar je vklesano nad njenimi vrati...'*
Kaj hočeiš, dragi itatelj Ta zvestoba
in ta stanovitna vdanost sta sogli vitezu do živega. In mimo tega je bila llu-gea vendarle zala ženica... in Pipeau jo skaakl okoli njega ter cvilil in lajal, kakor bi ga prosil, naj pristane... in iz vseh kotov gostilno so vstajali spomini na davne mlade dni... Z eno besedo, Pardaillan je razprostrl roke in Hugeta se Je plakaje in trepetaj« vrgla na njegove prsi.
,,Pa ne bom ne minister, ne vojskovodja, ne maršal.. ." je rekel vitez sam pri sebi. ..Zakonski mož postanem in vrl meščan... Tudi ta ura jo neizogibna v človeškem življenju..."
Cez mesec dni se je dobrn krčmarica Hugeta poročila z vitezom Pardaillanom.
Prav tisto minuto, ko je stopila iz cerkve, vsa sijoča od sreče in vsa ponosna na soproga, ki je korakal ob njeni srani, so je zgodilo v Starem mestu nekaj važnega za usodo Francije in morda celo odločilnega za UBodo sveta:
Vrata mrkega dvorca so se odprla in zljalom na ulici se je pokazala zaprta nosilnica, ki jo je takoj obkolila čota do zob oboroženih ljudi. Ko je dvornlk zaklenil vrata in zlezel na konja, se je
Iztegnila izpod zastorov nosiluice bela roka ter dala znamenje za odhod.
Izprcvod je naglo odrinil. Maloue kra-doma je ostavil Pariz iu ubral cesto proti Italiji, kakor bi gorelo za njim...
Spremljevalci nosilnice so mrko gledali predse. Njihovim južnjaškim obrazom se je poznalo, da niso bili pripravljeni na tiiko slovo. Vse, kar so spotoma govorili med seboj, je bila grožnja in kletev na rovaš nehvaležne Francije, ki ni hotela njih in njihove signore. . .
In včasi so vsi utihnili. Prisluhnili glasovom, ki so jih čuli iz nosilnice-Značaj teh glasov se je izpreininjal: /.daj so bili podobni ihtenju, zdaj stoka-nu ranjenca, zdaj blebetanju blaznika, ki se lovi za poslednjo iskro razuma, zdaj škrtanju togote, ki čuti svojo n®' moč. Vse to so pomenili glasovi; zakaj trgali so se iz prs princese Favste, ki je razočarana bežala v Rim, premagana i» ponižana po Pardaillanu. ..
Konec
Ako hočete biti zdraviieni od odgovornega zdravnika
zatecite se k
Dr. A. GODEL
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJA PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. -- 8feci1a-	lir'ti za pljučne, sr^ne, živ
reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9. do 12 in od lfl do 21. GOVORI SE SI OVENSKO
CALLE CANGALLO 1542
Núm. (Štev.) 62
SLOVENSKI LIST
Stran 7
V Bahio Blanco
' «íla je že pozno a še smo bili glasni. Toda drugi dan je tirjal svoj davek. Morali so k počitku tisti, katerim začne dan že prej kot zapoje petelin. Meni ni kazalo iti spat. Ob dveli zjutraj že odhaja iz Olava-rrie vlak.
Malo smo že pomodrovali, pa smo črnega konjička zapregli, da se odpeljem. Lahko noč in na veselo svidenje. Prav gotovo, da bom spet z veseljem rad pohitel tja doli med tako ljubeznive rojake, kadar mi bo spet čas to dopustil. Pač ni besed, s katerimi bi se zahvalil vsem.
Premaknil se je vlak. Šest ur bo pota.
Naslonil sem se v svoj kot. Prostora je bilo na ponudbo in sem dremal dalje doli proti jugu. Hlad je pričel siliti skozi okno. Znamenje, da je moralo biti kaj dežja. Že se je odpiral pogled in res stale so mnoge luže po polju. Tedaj šele sem si prav pomel oči in pregledal, da sem sredi precej visokega gričevja. "Sierra de la Ventana" mi je padel v oči napis postaje. Kmalu pridemo, tako sem spoznal po uri, toda glava je pa rabila še spanja. Kimal sem dalje.
Kar nenadno se zbudim.
"Kje smo", sem vprašal.
Nikogar ni bilo več, ki bi mi od-.govar dal.
Torej kar urno.
Pazno sem gledal, če bo kak obraz kje. Kmalu mi je položil nekdo roko na hrbet. In sva si stisnila roko z Boškovičem. Li tukaj je pa naš prijatelj France in tukaj pa še eden; Ferletič. Kar z uami.
Kako? Kako?
Jugosl. ladja "Galeb" v B. Blanki
NiČ skrbi! Imamo svoj voz. Malo neugodna ura je sedajle. Ob pol 9. Ce bi bilo zvečer, bi vas kar lepo sprejeli.
Zares, kako prijetno de človeku, če doživi tako ljubeznjivo sprejem. Spet med našimi, spet med prijaznimi.
Vse je bilo že dogovorjeno pri Salezijancih. Za mašo in celo za posteljo, če bo treba. Kot starega znanca so me sprejeli, čeprav me še nikdar niso videli. In ko sem opravil mašo, smo hiteli dalje.
Kar z nami. Je že miza pogrnjena za vas. In če vem prav, celo žlalito boste našli. Novak se pišejo. pa je v njihovem rodu tudi nekdo vašega priimeka...
Škoda, da je vse tako razmočeno. Včeraj smo imeli strahoten naliv, ki je preplavil vse ulice in je seveda, še danes vse mehko. Bila je toča. da je bilo strah, tako so mi pripovedovali.
Bahia Blanca (Beli zaliv) je zelo pomembno mesto. Pred 100 leti je bila komaj kaka koča tam, danes postaja vse pomembnejše in je po gospodarskem položaju tretje mesto v republiki. Za Buenos Aire-som in Rosarijem sledi takoj Bahia Blanca. To pa radi tega, ker ima najboljše pristaniče in ker leži najbolj središčno za celo republiko. Posebno je začel rasti pomen mesta, odkar je stekla železnica iz Rosaría do B. Blanke.
Mesto ima dve pristanišči: Ing. White in Puerto Belgrano, koder lahko pristanejo vse ladje. V Buenos Aires največje ladje ne morejo in še manj v Rosario, ki leži le ob dosti plitvi reki.
Po velikosti pa ni še tako ogromno. Šteje nekaj čez sto tisoč prebivalcev, z okolico jih bo do 200 tisoč.
Zelo napreduje mlinska in mesna industrija, je tud;i središče1 sadne trgovine, kajti tjakaj teži Rio Negro, na južni obli najbogatejša dežela jabolk in hrušk. Tamkaj se je naselil tudi marsikateri Vipavec in Kraševec in niso naši ljudje zad-
nji v pridelovanju namiznega sadja. Te dni mi je poslala gospa Mila iz Cinco Saltosa zabojček maslenk, ki so prav take, kot da bi jih utrgal na našem vrtu na Petkoveu. Krasen sad, ki človeka kar očara... Ni čudno, če je mnoge naše ljudi potegnilo doli na jug in bo mene tudi, in me je že to pot mikalo, da bi jo še dalje mahnil pogledati.
Naši ljudje je pa seveda tudi v B. Blanki. Toda zelo razmetani so. Pa. jih ni raznesla tista vedna burja, ki tak po letu in pozimi poje svojo pesem na vso moč in pometa mesto v nevšečnost stanovalcev in je že nekateri utrpel radi tega veliko škodo na očeh. Prav ta večni veter je največja ovira, ki zadržuje napredek mesta, katero ima gospodarske pogoje tako povoljne.
Naši rojaki slede pač svojemu kruhu. Mnogi imajo že tudi svoje lastne hišice. So pa največ kovači, mehaniki, zidarji, mizarji... Našteli bi jih nemara kakih 80 ali kaj čefc, toda organizacije nimajo ni-kake.
Toda, kako najti ljudi, tako razmetane po širnem mestu. Nič skrbi. Ni ga kraja, kjer bi ne imeli enega ali drugega, ki ima "slovenski nos". Rojak Franc Ošelj, mož, ki je že mnoga desetletja po svetu, ki pozna Severno Ameriko in sedaj krpa čevlje v B. Blanki, njemu ne uide menda niti slovensko pišče, da. ga ne bi zapazil.
Pa sem vprašal tudi peka, raz-našalca kruha, ki je Hrvat, če on naše ljudi pozna. In mi je kaj do-ložno povedal:
"Kako ne. Samo jih ima dvojica Slovenaca, koji ne uzimajo kod mene hleb".
Pač ni dvoma, da jih pozna vse.
Hrvatov je pa seveda mnogo več. Šel sem po mestu. Posluhnem in res: skupina ljudi za mano se je pogovarjala kar lepo po hrvaško.
KROJAČMCA Peter Capuder
se priporoča cenjenim rojakom Río Bamba 879 — Bs. Aires
Pritisnil je Ferletič na mašino in kar hitro smo stali pred Novakovo hišo. Lepo urejen dom, znamenje skrbne gospodinje in pridnega gospodarja. Ljubeznivo me je sprejela gospa in hčerka Zvonka.
Mislite si, da ste kar domov prišli. Karkoli si želite, samo povejte. Tako me je pozdravila. "Mož pride o poldne. Je mizar v tovarni".
Razgledal sem se malo po pro-' stranem vrtu. Polen bogate brajde, ki je prejšen dan ta čas po vseiii videzu bila ponos tistim, ki jo goje, danes pa je bila žalostno razcefra-na. Toča je opravila trgatev.
"Da, bilo je nekaj groznega. V pol ure je padlo 72 mm padavine, dežja in toče. V hipu je bilo vse na vodi."
Malo sem sedel in smo marsikaj uganili. In tudi to smo dognali, da mora biti med nami nekako svaško sorodstvo. Toda ker mojega deda ni bilo zraven, nismo znali zraču-nati v katerem kolenu...
Pa, kaj bi. Saj "žlahta je raztrgana plahta". Zame je bilo dovolj, da sem videl, da so Novakovi zlati ljudje, ki so me tako ljubeznjivo sprejeli in to je več kot vsa žlahta.
Treba je bilo izdelati načrt, kako v enem dnevu čim več videti, čimveč naših obiskati. Malo sitno je bilo, skakati po netlakanih razmočenih ulicah, koder stoje hiše naših rojakov. Pa sem le stopil. Saj k sreči znam tudi skakati. To mi je kaj prav prišlo to pot!
Po kosilu sem jo nameril v pristanišče. Tamkaj da je nekaj tudi Slovencev, še več pa Hrvatov, ki so celo v "Domobranu" organizirani. Največ mi je pa bilo zato, da najdeni nekega. Vedel sem, da se skriva tam doli nekje. Na ženo in hčer doma v Metliki je pa čisto pozabil.
Kmalu sem našel sled za njim. V "Almacén Croacia" se je našla nit, íri je peljala po mnogih ovinkih, in nazadnje sem ga le našel v delu v pristanišču. Malo začuden me je pogledal... Crnji suknji ni nič kaj prijatelj in bi se najbrže skril, če bi slutil kak obisk bo dobil.
Le to je tožil, da je življenje sila drago, da mu kladiva in klešče
pogosto v morje padajo, da dobrih cigaret ni poceni dobiti... da je 6 pesov vse premalo, da bi dostojno živel, a kako pa šele kaj ženi poslal... «
No, naj že bo tako ali drugače. Tisti, kateri menijo, da so v tej deželi dovolj daleč od doma, da bi jih kdo nadlegoval, naj le računajo, da se jim kak dan lahko primeri, da jim pride kak nezaželjen obisk. Zato je najbolje, da vsak spolnuje po svoji dobri, ne slabi- vesti, kar je njegova dolžnost. Še dalje me je neslo po pristanišču. Nazadnje sem začudeno bral: "Galeb", "Sušak".
Precejnšo morsko bitje je stalo v pristanišču in so usipali žito v ladjo. Stopil sem gori in bil seveda deležen prav prijaznega sprejema. In kako ne bi človeka prijetno prevzelo: Stopiti na naša domača tla in vendar tako daleč od doma. Saj ie krov ladije prav naše tlo, ali mar ne?
V pi\tanišču White so zgradili velikanske "elevadorje". To so skladišča iz katerih peljejo dolge struge čez valjarje in žito teče kakor reka in kaj malo je zamude, pa je natovorjena velikanska prekomor-ska ladija. 80 m je visoka velikanska zgradba iz katere tečejo reke žita v Anglijo, Dansko, Skandinavijo in kamorkoli.
Zvečer pa na večerjo. Povabljeni so rojaki. Nekaj jih bo že prišlo, toda mnogo menda ne. Saj veste, kaki so ljudje. Vsaj upam, da kake nevšečnosti ne bo. Li če bi bilo kaj, saj vemo že, da ste tudi temu vajeni, kot beremo v vaših spisih v slovenskih listih, tako mi je razložil g Boškovič.
(Sledi na str. 8)
Med rojaki v B. Blanki 31. I. 1938
CARlčiN LJUBLJENEC
ZGODOVINSKI ROMAN
Nadaljevanje 80
Sedaj pa — sedaj bodo izvedli napad!	I \
Kakor če trči velik oblak poln električnih isker, z drugim tako se je spopadla ruska konjenica z uporniki.
Oim je garda to opazila, se ji povrne stara hrabrost in nova nada, nakar tudi ona napade z novo močjo sovražnika.
Sedaj se je bojjevaila odločilna bitka.
70. POGLAVJE Kozakovo maščevanje
Firska in vsi njegovi konjeniki
•S(> «e borili kot levi. Poveljnik brez nosa je takoj spoznal, da je izgubljen. Nemogoče mu je bilo prodreti skozi gardo, ki je zasedla celo °balo Oke, medtem ko je z druge strani pritiskala na njega earičma konjenica.
Ko je spoznal svoj obupni polo-žaj, je sklenil, da se bo boril do zadnjega moža. Besno in obupno je mahal okrog sebe s svojo veliko sekiro in je kosil kakor smrt S'.vraž-ne konjenike.
Zdajci prijezdi Potemkin. Spoznal je Finsko, ki mu je ubil zvestega konja. Sedaj se mu bo maščeval!
— Lopov, predaj se! — zagrmi Potemkin jn potegne iz žepa piSto-lo. __ Predaj se ali pa te bom ubil kakor psa! —
Namesto odgovora vrže Firska z
vso močjo svojo sekiro proti Po-| temkinovem čelu.
T-oda mladi vojskovodja se sklone. Sekira mu zleti ploge glava in zaedne za njim stoječega konjenika sredi prs. ,
Potemkin sproži. Djobro je meril in je zadel.
Divji Firska se zgrudi z razbitimi čeljusti s konja. Ce je bil morda še živ, ko je padel s konja je moral umreti v naslednjih trenutkih, ker so ga konjska kopita zmečkala v ka šo.
Ko so uporniki videli, da je njihov vodja padel, izgubijo zadnjo trohico hrabrosti. Sedaj bi se bili radi predali, sedaj so začeli prositi oni, ki niso nikoli poznali nsmilje nja. Toda sedaj se je glasil odgovor :
— Ne poznajte usmiljeaja! — Ubijte jih! — Nobeden ne sme pobegniti! —
__ Reka se pobarva s krvjo. Kri je tekla v potokih in curljala z obale v vodo. To je bila kri onih, ki so tisoče in tisoče ljudi neusmiljeno pobili, ki so rušili in zažigali mosta in vasi širom Rusije.
,— Zmaga! — Zmaga! — je klicala ruska armada. — živela Katarina! — Živel naš vojskovodja Aleksander Potemkin! —
Potemkin je globoko vzdihnil. Torej ne bo poražen! Priboril si je torej slavo, nesmrtno slavo" zmagovalca! — Oh, kaka sreča, kako neizrečna blaženost!
Ko se človeku nasmehne sreča, ga obdaruje bogato in 7 mnogimi uspehi. Tako je bilo tudi sedaj. Sreča se je ustavila pri Aleksandru Potcmkinu.	| J
NSenkrat pretrese ozračje gro-movito kričanje ruske vojske:
-	Most je gotov! Pionirji so napravili čudež! — Zgradili so most, dasiravno je Pugačev neprestano streljal na nje iz svojih topov ! — Sedaj moremo priti na zasedeni trikot! —
Potemkin in knez Trubecki se hitro sporazumeta. Knez pozove svoje konjenike, da mu slede in se postavi z njimi na obali reke, da bi preprečili Pugačevu umik.
Aleksander Potemkin stopi prvi z zastavo v roki na novozgrajeni most in popelje svoje zmagovalne vojake na drugi breg reke.
Zastonj je bilo, ko je pozival Pugačev svoje ljudi, da ostanejo pri tc-povih. — Ničesar mu ni koristilo, da so topovi še enkrat zagrme-li. — Potemkiuovi vojaki so kljun temu prodirali po mostu preko krvave OJfe in Potemkin stopi kot prvi na drugo stran reke. i Silno streljanje je prisililo upornike, da so se umaknili popolnoma, na mejo trikota.
Topničarji so zapustili topove. Ti so sedaj molčali in niso povzročali Rusom več nobenih težkoč.
Sedaj je bilo vprašanje le*še nekaj minut, da poženejo upornike v reko. — Prodiranju garde se uporniki niso mogli več upirati, pa so zato sklenili, da se rajše še enkrat spoprimejo s konjenico.
—	V reko! — zagrmi Pugačev. — Raje bomo umrli, kakor pa, da pademo v roke Katarininim slugam ! —
Visoko se dvignejo valovi reke, ko so poskakali v njo Pugačevi konjeniki. Nepregledna množica ko-
njev in vojakov je preplavila vodo. Ko pa so dospeli do druge obale in se začeli vzpenjati na suho na'svojih mokrih konjih, so jih pričakali caričini konjeniki pod vodstvom kneza Trubece in tu se razvije sedaj odločilna bitka.
Konjeniki so obkolili konjenike in nekaj trenutkov pozneje so preostali le še konji, toda brez svojih jezdecev.
Garda je medtem začela s trikota streljati na upornike, tako da so bili ti kmalu popolnoma poraženi.
Pugačev se je boril z veliko hrabrostjo. Boril se je odločno m obupno.
Vedel je, da je napočila zanj zadnja ura, — vedel je, da je sedaj konec njegovega carjevanja, pa zato ni hotel, da pride Katarina poceni do zmage, — vedel je, da bo carica zmagala in da odslej ne bo ničesar drugega kakor goljuf. Vedel je ravnotako dobro, da ne bo mogel nikjer najti zavetišča in skri vališča, četudi bi se mu posrečilo, da si reši življenje in da pobegne.
Mislil je na svojo lepo Livijo, ki je ležala mrtva v sobi v stolpu. Spo mnil se je njenega lepega obraza,
—	šfe v smrti neizrečljivo krasnega
—	in on je iskal smrt.
Da, hotel se je zopet združiti s svojo ženo, — hotel je umreti!
Toda smrt se je z njim okrutno šalila, — smrt se mu je rogala!
Vsi njegovi tovariši* so že popadali, — levo in desno, pred njim in za njim, so se kopičila trupla, — le on je še ostal živ. Noben udarec z mečem ga ni smrtno zadel, četudi je krvavel najmanj iz dvajsetih ran. Nobena krogla ga ni zadela.
Tedaj pa popade hipoma Pugačc-va gnus. — Hotel je oditi odtod, oditi za vsako ceno! — Hotel je bežati, kamorkoli v pustinjo, v samoto, da bi živel le Livijinemu spominu. Hotel se je vedno spominjati onih srečnih trenutkov, ki sta jih skupno preživela, one zadnje in prve zakonske noči, ki je bila najsrečnejša v celem njegovem življenju.
Njegov konj ga popelje iz Jju-tega boja, prebil je železne vrsic sovražnih konjenikov — in Pugačev pobegne. Brez smisla, brez cilja je jezdil Pugačev vzdolž reke Moskve.
V Moskvo se seveda ni hotel več vrniti. Vedel je, da bi moskovski meščani takoj nastopili proti njemu in da tam nikakor ne bi bil na varnem. — Hotel je doseči gozd, ki ga je zagledal v daljavi pred seboj.
—	Naprej, moj dragi konj, — naprej, nosi me dalje! Oh, da imaš vsaj krila, pa odletiš z menoj v zračne višave! — Da me moreš sedaj odvesti tja, kjer se nahaja moja Livija.
—	Toda ti si samo zemeljsko bitje, ravnotako kakor sem tudi jaz! Tvoje noge se ne morejo dvigniti s te zemlje, oba morava ostati tukaj, na tej prokleti zemlji, — dokler ne bo napočila tudi nama ura odrešenja! — Dirjaj torej po stepi, — nosi me odtod, — tja v oni gozd, kjer naju čakata mir in pokoj!
Njegov zvesti konj zbere svoje zadnje moči in oddirja v galopu v smeri gOzda, tja v daljavo, kakor da je razumel besede svojega gospodarja.
Vedno bolj se je oddaljeval Pu-
SLOVENSKI LIST
List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA"
TAK1FA KKDUOlitA CORREO ARGENTINO
Concesión 1551
Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires
No, bomo videli.
MED ROJAKI PRI "FASELNU PIVA"
Skrb je imel Boškovič in Oselj in gospa Novakova in Vadnjalova in Zvonka. Saj veste, kako je s kuharicami, kadar je kaj posebnega. In za Bahijo Blanko je bil ta dan res nekaj posebnega.
Toda pozno bo vse to. Kaj hočemo. Ni sobota ne nedelja. Ponde-Ijek je. Pa bi človek rad ohranil tudi kak spominček na sliki. Saj je moj foto stalno pobiral vtise, in ta večer v B. BI. naj gre kar tako mimo. Kar žal mi je bilo, da nisem vzel seboj velikega aparata na pleče. Mali "Agfa" s šibkim objektivom 7.7 in po noči! Vsekako bom poskusil. Preskrbel sem si raagne-zije. Morda se pa le obnese... ' Prišla je noč. Rojaki so se začeli zbirati. Tisti, katerim ni bilo veliko na tem da "gospoda" vidijo, so rekli: grem na pivo... Pa smo se zbrali okrog mize, na katero je prišlo marsikaj dobrega. Precej široko smo lahko sedli od kraja, pa spet smo se radi stisnili, da je dobil še nov gost prostora. In še in še so prihajali, tako da nas je bila nazadnje kar polno omizje.
Kar kmalu so padli vsi predsodki in smo se znašli v tako prijetni do-
ZALOGA DOBREGA VINA
Franc Kurmčič
Kadar imaš ohcet; 1 krst; obisk in sploh kadar rabiaj vino; obišči ali pokliči na te. lefon Kurinčiča, ki ti bo nemudoma ugodil in na dom po. stregel s prav dobrim vinom, saj ga imam v zalogi 25 vrst.
— Ne pozabi GARAY 3910,— telefon 61-5384 BUENOS AIRES
mačnosti, kot se to še nikdar ni zgodilo v B. Blanki. Nikdar se še ni zbrala tako velika slovenska družba in kdo ve če se je kdaj rekla slovensa beseda na glas in če je zvenela slovenska pesem. Naj-brže, da Je bilo to prvič. In zato nas je tako prevzelo neko posebno veselje in vseh 30, kar nas je bilo zbranih smo kar pozabili, da ura teče.
Smo mislite si naše pevke. Saj se jim je spet zbudila struna in je oživela pesem, ki je že pozabljena zaspala nekje notri. In naša slovenska beseda, beseda ljubeznjivega opozorila na višje stvari, katere moja črna duhovska suknja kliče v spomin...
"Le škoda, gospod, da ne morete ostati med nami".
"Pa le dajte, da se skoro med nas prikažete spet drugič".
Ne morete si misliti, kako nepopisno doživetje je za nas, ki nas vsak dan obdaja sama tuja beseda in samo delo in skrb in sedaj videti takole med nami in tako po domače, človeka ki je naše krvi, naše zemlje sin, ki ste nas prišli obiskati kot svoje brate, tako je povzel besedo g. Zeihen iz Domžal, in tako so govorili eden za drugim polni veselja iu navdušenja.
In je še Zvonka prinesla violino. Gotovo je bila njena pesem očaru-joča, ko je nastopila na javnem koncertu, a tako lepa gotovo ni bila oni dan kot ta večer, ko je zvenela njena struna v naši slovenski družbi. Seveda smo nazadnje le morali reči "lahko noč".
ZA KRATEK ČAS fcpfl
Učiteljica je razlagala učencem, kaj pomeni beseda "Nasprotje". Naj prej jim je sama navedla par primerov, nakar je pozvala učence, naj tudi oni par primerov povedo.
In oglašali, so se: "Mrzlo in gor-ko"; "vojna in mir"; "dan in noč': "sladko in grenko"; "oče in mati".
** *
Kisle» zelje
Slavni berlinski kirurg Heim je bil najbolj jezen, kadar ga je kdo za kakšno malenkost klical na dom.
Nekoč je moral iti k neki bolnici, ki je zatrjevala, da jo prav pogosto boli glava. Vprašala ga je, kaj misli o nekem domačer sredstvu, ki so ji ga priporočili.
Stari Heim je vprašal, kakšno sredstvo naj bi to bilo, in dama mu je rekla: "Svetovali so mi, naj si dam vselej, kadar me bo začela boleti glava, nekaj kislega zelja na glavo. Kaj msilite o temi"
Heim je samo resno pokimal in nato rekel: "Sredstvo je dobro. Zelo dobro. Toda, za božjo voljo, ne pozabite položiti na vrh pečene krvavice."
ZOBOZDRAVNIKA
Dra. Samoilovič de Falicov in Dr. Feliks Falicov
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ur« DONATO ALVAREZ 2181
U. T. by - J723
Pač mi bo oni večer ostal nepozabno zapisan v spominu in na sli-ku, katero je aparat dosti dobro sprejel lahko tudi drugim pokažemo obraze rojakov, ki so se sestali oni večer pri Novakovih v Bahiji Blanki dne 31. januarja 1938. Tedaj, ko je bilo menda prvič, da se je v B. Blanki slovensko zapelo o se slovenska družba sestala.
(Dalje sledi)
General
O nekem Napoleonovem generalu pripovedujejo naslednjo zgodbo:
Pred neko .odločilno bitko je videl, da vojaškega duhovnika ni nikjer. Zato je kar sam stopil pred svoje vojake in jih nagovoril takole:
"Kurata ni nikjer, zato bom jaz namestu njega ,vse opravil. Kmalu se boste udarili s sovražniki. Pred bitko je potrebno troje: kratka molitev, dober požirek iz steklenice in osnažena puška. Puške ste imeli čas snažiti mesec dni in če niso takšne
kakor morajo biti, se me bojte! Za molitev in požirek vam pa dam dve-minuti časa. — Tako, zdaj pa na-
prej.
Ni prav razumel
"Snoči sem pa dobil čudovitega kanarčka za svojo ženo."
"Kje pa? Hitro mi povej, bi tudi jaz rad'menjal."
Filozofija
Tak®
Dve kavki gledata letalo nad seboj. Pa reče ena izmed njiju:
"Je že vse lepo, — jajc pa le ne zna leči."

KADAR IŠČETE SLUŽBE
obrnite se na rojakinjo
BERTO CFRNlč
DORREGO 1583, — Bs. Aires
54 — 3588
Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje
Venerične bolszni se zdravijo na gotov in modera način. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer.
Dr. ANTONIO PEREDA
MEDRANO 151	BUENOS AIRES
gačev od kraja ljutega boja. — Vedno slabeje je slišal zamolklo rožljanje in žvenketanje orožja, hrup in krik vojakov. Zdelo se je, da se vedno bolj oddaljuje od bučnega morja. — Dihal je svobodne-je, ker tu zrak ni bil prenasičen z dimom in krvjo. — V srcu mu ponovno vzklije upanje.
Ha, zakaj se mu ne bi posrečilo še enkrat zbrati svojih pristačev? Zakaj mu ljudje ne zaupajo kakor takrat, ko so ga povsod navdušeno pričaovali in sprejemali?
Kaj pomeni to prav za prav izgubiti eno samo bitko? — Že marsikateri slavni vojskovodja je bil pre magan, potem zbral svoje čete, u daril še enkrat na sovražnika in zmagal.
Rusija je ve'ika. Tisoči nezadn-voljnežev pričakujejo ugodnega trenutka, ko bi se lahko uprli pe-tr.,grajski vladi. — Pugačev jih bo poiskal, jih združil ter šel z njimi nad Petrograd.
Livijin duh pa bo čuval nad njim in ga vodil k zmagi! — "Li-v ja"! bo njegov bojni vzklik! — Ne, Pugačev, tvoja pot še ni končana, nisi še izgubljen ! — Pugačev, upaj še, veruj v svojo zmago 1 — Nadaljuj vlogo lažnjivega carja!
— Stoj, goluf! — je naenkrat za-grmelo od nekje, ko se je Pugačev približal zaraslemu gozdu.
Pred njega se je postavil človek. . kakor da bi bil zrasel iz zemlje. Nepričakovana zapreka je bil stari kozak Čika, ki ni bil več podoben človeku. Obraz je imel strašno spa-čen, sivi lasje pa so mu v divjem neredu padali na čelo in preko oči V roki je krepko stiskal samokres.
—	Goljuf! — Odbila ti je zadnja ura! — zavpije kozak Čika, ko je Pugačev radi nepričakovanega srečanja s svojim tastom, ustavil svojega konja.
Vtem trenotku je počil strel in Pugačev konj se je mrtev zrušil na tla.
—	Čika! — krikne Pugačev. Ali si znorel? Mar si upaš dvigniti roko proti svojemu carju? Ha, ubožec, mar misliš, da nimam nič več, moči, ker sem premaganec? — Pokazal ti bom, da sem še vedno veliki in močni Pugačev! — Tebe bom piemagari, čeprav sem danes sam premaganec! —
Pugačev potegne svoj meč, Čika pa vrže v tem trenotku svoj samokres daleč od sebe.
- Če bi ne bil tega samokresa
slučajno našel na cesti, bi sploh ne bil oborožen. Iz Kremlja sem odšel brez vsakeršnega orožja. — Samokresa pa nisem sprožil nate, temveč na tvojega konja, ker sem ti hotel preprečiti beg! — Haha, tvoj beg! — to je torej tvoja sloveča hrabrost? — Tvoji ljudje umirajo ob obalah Moskve in Oke, ti pa si pribežal sem, da bi se skril v tem gozdu? — Kako bi se moglo od tebe tudi kaj drugega pričakovati? — Goljuf ne more nikdar postali junak! — Ti nisi bil nikdar junak!
— Zakaj si tako prebledel, ko sem ti rekel, da si goljuf? Čemu si tako osupitil? — Da, veliki Pugačev, spregledal sem 1 Spoznal sem te! — Vedi, da eem bil jaz tisti, ki je Liviji potisnil bodalo v roko, da bi prebodla z njim tvoje izdajal sko srce! — Toda moj ubogi, nesrečni otrok ni imel moči, da bi u-
bil tebe, obrnila je radi tega boda-
lo proti svojim grudim.
—	Goljuf, komedijant, lopov, malopridnež, prevaral si nas vse ki smo ti verjeli in šli za teboj! Nalagal si nas, da si car, ki ga je poslal Bog, da bi rešil Rusijo in ubogi narod Katarininega tir'anstva! — Jaz pa ti povem, če bi moral izbirati med teboj in med Katarino — bi pokleknil pred carico in jo častil! — Sedaj pa pridi, borila ¡se bova na življenje in smrti
—	Bog naj odloči borbo med nama! —•
—	Boril se bom v imenu vseh prevaranih kozakov, storil te bom neškodljivega, lopov Pugačev, zdro bil te bom, čeprav imaš meč v roki, jaz pa sem praznih rok. — Pridi, premagaj me, uniči me, če me moreš!
Pugačev pa je stopil korak nazaj. Ni dvignil meča in ni sunil v nezavarovana prsa starega Čike.
—	Ti si neumen 1 — zakliče Pugačev. — Med bitko se ti je omra-čil um! — Pojdi, jaz se ne bojujem z norci! —
—	Norec? zavpije glasno Čika.
—	Morda je čudno, da me res ni zapustila pamet, ker ugrabil si mi najdražje, kar sem imel na svetu. Ukradel si mi mojo hčerko iz stepe! — S Teboj se je naselila pri nas nesreča! — Livija bi bila še med živimi, srečno in zadovoljno bi živela v stepi s svojim očetom,
—	toda ti si naju omamil in zvab;l iz stepe ter naju tu izročil nesreči in obupu na milost in nemilost ko smo spoznali, da smo verjeli laž-njivcu in goljufu.
—	Ha, lažnjivi car, brani se! Bo-
riva se na življenje in smrt. Strašna bo tvoja usoda, če bom zmagal jaz! —
In stari Čika plane kakor krvoločni tiger na Pugačeva.
Pugačev se je obranil prvega naskoka, ker se je umaknil v stran, potem pa je potegnil svoj meč in ga zavihtel v zraku ter zavpit:
—	Dobro torej! Ti si tako hotel, nesrečni starec! Jaz sem ti hotel prizanesti z ozirom na to, ker si dal ljiviji življenje! — Sedaj pa boš tudi ti položil svoje življenje na oltar osvobojene Rusije! —
To rekši je Pugačev zamahnil s tako močjo z mečem, da bi Čiki s tem samim udarcem razklal glavo. V tem trenotku pa je Čika veselo zavpil.
Pugačevu je ostal v visoko dvignjeni desnici samo ročaj meča, rezilo pa je ležalo pred kozakovimi i nogami. Najbrž je bil ročaj že precej razmajan in je pri krepkem za-
i mahu rezilo odletelo.
—	To je prst b. žji! — divje vzklikne kozak Čika. — Uničila te je božja volja.
Stari Čika se je globoko sklonil in se z glavo zaletel proti osuplemu Pugačevu in ga z močjo divje zveri podrl na tla.
Ko je bil Pugačev na tleh, plane stari čika nanj, mu poklekne na prsi, ter izvleče iz žepa svileno vrvico, ki jo je odnesel iz Kremlja. Čez trenutek je ležal Pugačev na tleh z zvezanimi rokami in nogami kljub temu, da se je obupno branil.
Pugačev mu je med borbo odgriznil kos lica, kri je tekla curkoma in močila srajco na rami, stari ko-
zak pa se ni zmenil za to temveč je hitel vezati.
Ni miroval, doler ni imel goljufa v svojih rokah, — sedaj pa ga j® zvil in povezal kakor zavoj in g» pustil nekaj časa počivati v cestnem prahu.
Sam pa je storil nekaj korakov od svojega plena in si obrisal kri » robcem. Potem pa« je vrgel roboc daleč proč, kakor da bi vseboval nekaj nečistega, ogabnega.
—	Nočem si umazati rok s krvjo, ki si jo prelil ti, ogabnež, goljuf Pugačev! — reče Čika.
—	Čika! — zaječi namišljeni car — ko si je zastonj prizadeval, da bi se osvobodil trdnih vezi. Čika, poslušaj me, — rad bi g°" voril s teboj! —
—	Molči! — odvrne Čika. Iz tvo-
v i
jih ust nočem slišati ničesar veoi
—	V Livijinem imenu te prosim, poslušaj me — rotim te pri spominu na tvojega nesrečnega, izgubljenega otroka, ki naju gleda m morda tudi posluša iz nebeških vi-eav, — samo en sam trenutek me poslušaj! —|
—	V Livijinem imenu? — Dobro torej, reci hitro, kar numeravaš! —"
—	Čika, — izgubil sem to bitko, zbral pa bom znova 'svoje čete 10 zopet navalil na sovružniša.
—	Goljuf, mar bi me že zopet rad zapeljlal? Kdo naj ti bi še enkrat šel na limaniee, ko pa vendar vsakdo prav dobro ve, da si navaden kozak? —
—	Čika, to tajnost veš razen mene edino še Ti l —
—	Ni res, dragi moj! Tudi plemeniti in pošteni ljudje vedo to I
(Daljo prihodnjič)