Oospa^r§ha oiifcstiSa Koljo za vinograde ln za sadno drevje, kakoi Tsaks vTste rezan les prodaja all zamenja za dobro vino Franjo Gnllšek, Maribor, Razlagova ulica štev. 25. 1376 »Flugs« kose s kosirjem I. VIDEMŠEK, MAHIBOR, Koroščeva cesta 36. 110 Dvodnevnl kletarski tečaj se vrši dne 7. in 8. marca (petek in sobota tega leta na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Zanimanci, ki se žele tečaja udeležiti, naj javijo to z dopisnico do 5. marca ravnateljstvu šole. Sprejera v vlničarsld tečaj. Uprava banske trtnice in drevesnice v Pekrah, pošta Limbuš pri- Mariboru, obvešča tem potom vse interesente, da se začne dne 1. marca tega leta pri imenovanem zavodu četrti 9 mesečni viničarsld tečaj, v katerega se sprejme 12 mladeničev. Pouk je v prvl vrsti praktičen in le v toliko teoretičen, v kolikor je to za boljše razumevanje vsacega posameznega opravila v posameznih kulturah neobhodno potrebno. Go.jenci dobe prosto stanovanje, brezplačno kmečko hrano in mesečno po 100 Din za pranje perila in nabavo potrebnih učil. V tečaj se sprejemajo viničarski in kmečld mladeniči, ki so stari najmanj 16 let, dovolj razviti in močni za opravljanje vseh opravil na zavodovem po?estvu. Lastnoročno pisanim z Din 5+20 kolekovanim prošnjam je priložiti: 1. krstni list, 2. zdravniško spričevalo, 3. nravstveno sprifevalo, 4. izjavo staršev, da pustijo prosilca 0 mesecev nepretrgoma v tečaju in 5. odpiistnlco osnovne šole. Tako opremljene prošnje naj prosilci osebno izroče zgoraj navedenemu — upraviteljstvu najkasneje do dne 25. februarJa 1930. O sprejemu v tečaj bodo prosilci takoj obveščeni. Tečajniki dobe ob zaključku tečaja Izpričevala o doseženl sposobnosti za opravila v vinogradništvu, sadjarstvu in kletarstvu. BsTelsisrečJjnl t»čaj pxi JU30II. Tudi letos fco na tukajšnji banovinski ustanovi 9 mesečni tečaj v svrho temeijite izobrazbe kmečkih in viničarskih mladeničsv v vinarstvu, sadjarstvu in kletarstvu V tečaj, ki traja od 1. raarca do 30. novembra tega leta se sprejme 10 mladeničev, ki so stari najmanje 16 let, dovolj razviti in močni za opravljanje vseh praktičnih opravil. Pouk je v prvi vrsti praktičen in le v toliko tudi teoretičen, v kolikor je to za boljše razumevanje vsakega posameznega opravila v vinogradu, v trtnici, v sadonosnikih, v dreveanici in v vinski kleti neobhodno potrebno. Gojenci dobe prosto stanovanje, brezplačno kmečko hrano in mesečno po Din 100 na roko za nabavo manjših potrebščin. Priloge iste kakor za tečajnike v Limbušu. Tako opremljene prošnje naj prosilci osebno predložijo najkasneje do 18. februarja tega leta pri upravi banovinske trtnice in drevesnice v Kapeli, pošta in železniška postaja Slatina Radenci. Upravnik nasada: J03. Glaser. Zimski tečaj v Žičah. V Zičah se je dne 21. januarja tega leta otovoril šesttedenski zimski kmetijski tečaj. Tečaj je otvoril gospod sresld načelnik Trstenjak. Po nagovoru g. sreskega načelnika Trstenjaka je razvil program tečaja g. ing. Ferlic, nakar sta sledili dve predavanji: živinoreja in travništvo. Tečaja so se udeležili tudi g. arhidijakon Fran Tovornik iz Konjic, šolski upravitelj iz Loč in Žič, ter domači g. župnik Tomažič. Na tečaju se bodo obravnavali vsi predmeti: sadjarstvo, poljedelstvo, kmetijsko pravo, zadružništvo itd. Slovenigiadec. Pri nas se je vršil v tukajšnji okrajni hranilnici zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo. Obče znani sadjar in drevesničar naš priljubljenl gostitelj mladi Borovnik, podpredsednik podružnice je otvoril zbor in vodil zborovanje do izvršenih volltev. G. Fr. Cajnko se je v prav ganljivih besedah spominjal umrloga predsednika in ustanovitelja podružnice ravnatelja g. Vrečka. Izvolil se je nov odbor, kateremu naieljuje sedaj g. Fr. Rogina, posestnik in sadjar v Starem trgu. Tajniške posle je prevzel šolskl upravitelj g. Leopold Kopač. Kmetijsko zadružni tftčaj v Slovenjgradcn. V sredo, dne 5. tega meseca se je vršil v Gollovi dvorani dobro obiskan tečaj, katerega je priredila Zadružna zveza. Odbornik zveze katehet gosp. Kotnik je otvoril in vodil tečaj. Nadre- vizor Pušenjak je obrazložil vso današnjo pomembnost zadružništva za narodno gospodarstvo, — vrline novega kmetijskega zakona in velevažen pomen Agrarne banke za naše kmetij3tvo itd. Okrajni kmetijski referent \Vernig pa je pojasnil položaj kmetijstva z ozirom na spremenjene gospodarske prilike, ki so nastale po vojni ter je začrtal smer gospodarskega delovanja za Mislinjsko dolino. Zanimanje za izvajanja strokovnjakov je bilo nepričakovano živahno, vendar bi bila udeležba lahko še nekoliko večja. Da pa Gollova dvorana ni bila napolnjena do zadnjega kota, kakor je bilo običajno ob takih prilikah, je pripisati predvsem temu, da ta tečaj ni bil v listih razglašen. Nosf cf za Lepi kosi zemlje še ležijo ne dovolj izrabljeni ter takorekoč kričijo gospodarju v obraz: Posej nas, ukreni nekaj, da boš imel večji dobiček od nas! KaJ je torej 'storiti? Oglejmo si naša polja. Pri nas smo pač še dosedaj vajeni drevja le samo v sadonosnikih. Uvideli pa bomo, da se sadno drevje jako dobro počuti tudi na njivah. Uredili si bomo torej njivskl nasad. Predno se pa lotimo tega posla, moramo jako strogo pretehtati vse raorebitne zapreke, ki nam zastavljajo pot. Da so še njivski (poljski) nasadi prl nas tako redki, so vzrok naše posestna razmere. Kmetska polja so povečinl razkosana, na njih še vidimo vse preveč majhnih parcelic, tako, da si je v tem oziru sosed sosedu napoti. Potrebno bl bilo misliti o zložbi zemljišč (komasaciji), to je, da se ima vsako posestvo zložiti v en celoten ali skupaj iežeč kos, ali pa vsaj v dvoje aii troja večjih kosov, iz katerih je mogoče po skupni vozni poti odvažati pridelke. To ne pride v poštev pri vseh kmetskih posestnikih, kajti tu pa tam še naletimo na jako obsežne parcele (seveda brez komasacije), ki se zaradi dedščine niso še kosale. Ako bi posestniki tiste parcele zasadili s sadnim drevjem, bi imeli"Łez nekaj let že velike dohodke in to kar od dveh strani. Ni mišljeno namreČ, da bi se z nasadom drevja morali opustiti sadeži, ampak drevje rabi za svoj prostor le 1.5 do 2 metra širok trak zfmljc (kakor tečejo vrste), na kateri raate trava, ki jo pokosimo o seneni in otavini košnji. Med vrstami pa rastejo pridelki kot običajno. Kakor nam kaže rczultat, dobimo na takih parcelah jako radovoljive pridelke. Pomniti morsmo, da se najboljše obnesejo pod drevjem na njivskih nasadih le razne žitarice in okopavine, dočim se drugih vrst sadeži žc slabo obnesejo. Njivski nasadi nam prinašajo večje pridelkc bolj na srednje težkih zemljah, ki so rodovitne in koder je podnebje ugodno. Vlažno planinsko podnebje in težka mrzla zemlja za tak nasad ni pripravna, ker zcmlja v senci drevja ostane preveč hladna, kar vpliva neugodno na rastoče sadeže. Velika prednost njivskih nasadov pred drugim je ta, da teh ne napadajo tako močno razni škodljivci in bolezni, kajti drcvje je močne rasti radi gnojenja in obdclave zemlje okoli njega. Ker se vrši pod drevesnimi vejami obdelovanje njiv, zasajajmo samo visokodebelno drevesno obliko — deblo 1.80 m — pozno zorečih sort, ki jih trgamo še le tedaj, ko so poljski pridelki pospravljeni. Dobrodošel nam je v tem slučaiu bobovec, nadalje jonatan in druge, ki s svojimi, na videz nezrelimi in trdimi plodovi ne vabijo k sebi nepoklicnih gostov. Vrste bi naj bile oddaljene ena od druge 10 do 30 metrov, v vrstah pa razmaknemo do 10 metrov vsaksebi. Slično kot poljske, uredimo tudi na sadc po pašniklh in travnikih. Razlika je samo ta, da, kakor je primerna za njivske nasade najbolje jablana, tu pa tam tudi hruška in bolj redko kakšno drugo sadno pleme, tako je pa za pašnike najbolj primeren oreh. Znano je namreč, da oreh prenaša ne- ugodne pogoje, kakršni so navadno na pašnikih, najboljc in se vsled tega tudi najbolj priporoča. Da domača živina ne poškoduje na katerikoli način drevja, ga je trcba na primeren način obvarovati. Travniški nasadi so povsem slični njivskim, samo razdalja vrst je nekaj večja, to pa radi sušenja krme med drevjem. Za sajenje je izbirati le neobčutljive moštne in gospodarske sorte, katerih ne napadajo tako glivične bolezni. Kar se pa tiče rentabilnosti travniških nasadov, se mora reči, da je ta v nekaterih letih celo večja, nego vrednost trave na isti parceli, čeravno je tukaj krma glavni, sadje pa postranski pridelek. Treba pa je naše sadjarje še opozoriti na nekaj. Kdor bi si omislil katerega koli od opisanih nasadov, naj ne sadi preveč vrst. Ena, dve: to popolnoma zadošča. Isto naj stori tvoj sosed, tako da bo v poznejših letih, ko začne drevje roditi, produkcija sadja iste sorte v istem sadjarskem okollšu čim večja. Le na ta način se bomo mogli uspešno staviti y tekmo z nevarno inozemsko konkurenco na svetovnem trgu, in to, dragi sadjarji, dosežemo edinole z racionalnim in naprednim gospodarstvom. Čuš Janko. Cenc m selmsft a poroCila. Mariborskl trg. Na mariborski trg dne 8. februarja tega leta so pripeljali špeharji na 70 vozeh 240 zaklanih svinj. Svinjsko meso so prodajali po 15 do 27, špeh 18 do 21 Din. Kmetje so pripeljali 10 voz sena po 85 do 100 Din, 7 voz otave po 90 do 100 Din, 6 voz slame po 60 do 75 Din. Krompirja je bilo na 8 vozeh 83 vreč. Krompir je bil po 1 Din, čebula 2.50 do 3, zeljna glava 1 do 6 Din. Pšenica 2.50, rž 2, ječmen 2, oves 1.25 do 1.50, koruza 1.75 do 2.50, ajda 2, ajdovo pšeno 5, proso 2.50, fižol 3 do 3.50 Din. Kokoš 30 do 50, par piščancev 50 do 95, puran 75 do 120 Din. česen 24, kislo zelje 4, kisla repa 2 Din. Jabolka 4 do 8, suhe sllve 10 do 12 Din. Mleko 2.50 do 3, Bmetana 12, surovo maslo 40 do 48, jajca 1 do 1.25, med 14 do 20 Din. Mariborski sejem. Na svinjski sejem dne 7. februarja je bilo pripeljanih 140 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7 do 9 tednov tednov stari, komad 280 do 350 Din; 3 do 4 mesece stari 380 do 450 Din; 5 do 7 mesecev stari 480 do 550 Din; 8 do 10 mesecev stari 650 do 850 Din; 1 leto stari 1100 do 1200 Din; 1 kg žive teže 10 do 12.50 Din; 1 kg mrtve teže 17 do 18 Din. Prodanih je bllo 103 komadov.