Kako so basni nastale. (Snej prijatnej ddbi, v katerej je bil človek še tesaeje i zemljo zvezan nego li je dandanes, ko sc se cel6 najhujše zverf s človekom drnžil«, t 6nej dobi % m nastale tudi basni.
i           Kak6 radi poslušajo otroei mične pripovedke, ki jih zna babica pri-
povedovati, bodi si že o stvahovih, krvavik bojib, tatovib ali kaj enacega. V iuhu ]o spremljajo. kakor Iji v povesti sami pvižujoči bili, in večkrat jim a&-pravi kaka basen ali pripovedka globokej^i vtisek. uego li najboljše podučevaaje. Basen je kakor zrcalo, r katerem se vidi, kako lehko člorek zitbrede v nesrečo, ako se je ne jzogiblje.
Naj vam tu za zgled povem oasledujo basen o ježu in Iisiei: wKo je nekdaj prišel jež v hudej zimi k brJogu, v katPrem jy bila lisica, prosil jo je. naj ga pusti v gorko luknjo, ker luora zunaj njraza poginiti, ter jej je obetal, da hofie inirno v kotu eepeti, samo da bo na gorkem. Dobrikal se jej je toliko fasa, da, ga je naposled pustila k sebi v lukujo. A.U že za malo fiasa za^l se je jež stegovati in s svojo trajevo kožo ubogo lisico zbadatu Ko ga ta, opfiinne na iijegovo obljubo, potisne jo nelivaležnež iz brloga. Zdaj je biia lisica primoraua ježa prositi, da bi jo pustil k sebi v brlog, ter mu tudi s sladkimi besedami obljubujc, da hočo vse pozabiti, kar se je zgodilo. Ali jež je bil previdnejši; bojžč se, da bi ne bil zopet on na prejSnem mestu, obrne hrbet ter se aiti ne zmeni za lisifije obljubo."
Iz te in iz sto druzih basni torej lehko razvidimo, da se človek prej po tnjej nego li po lastnej nesreči izmodrt. To so izpojnali nže stari mo-drijani. Potrebovali so le kako skrivnost ali kak priiuer a dnrainskega lii-Ijenja; a po uajveč so se basuoslovci držali živalskega žifljenja, katero so lepo opisovali ter raztegOTali z Iastnimi skušnjami, in basen je bila gotova, mla-diui iu odraSčeiiim v pouk in zabavo.                                                 Fr. K.