CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNINC Honolulu, 5. aprila. "Nepisa J.iout. Thomas Mosaic Mrs. Thalia Massie Mrs. Gronvilli Fortescno Albert Jones lit1. Honolulu courthouse. M© VIN ft SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 81 LETO XXXIV-VOL. XXXIV . Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah Rojak John Gašperič, v Calu-»etu, je izdelal nove vrste har- Nekaj iz zgodovine Filipinskega otočja in odnošaju z Zedin jenimi državami V pondeljek je kongres Zedi-njsnih držav odglasoval, da se ^oniko brez tipk. Dolgo let je I vrne svoboda Filipincem, ki poze delal na tem, in marsikateri | stanejo tekom osmih let samo-^delovalec raznih del, katere je stoj en narod in država. Pred-Gašperič naročal, ga je smatral j sednik Hoover je radi tega sil-za mogoče iznajditelja perpe-lno raztogoten, toda demokrati tuum mobile. Te dni je John so s pomočjo nekaterih republi-lzgotovil svoj instrument in ga kancev z ogromno večino gla-Pokazal svojim prijateljem, ki t-čvali za svobodo. Ob tej priliko bili vsi začudeni, ker niso pri- ;ki je primerno, da podamo ne-cakovali tak glas iz njega, ko je kaj podatkov iz zgodovine Fili-Zaigral neko znano pesem. Har- pincev. Dne 1. maja, 1898, je toonika igra po načinu klavirja 2 valjarji in je zelo umetniško delo. Valjarji, ki so mnogo Manjši kot klavirski, so bili narejeni na Dunaju, dočim je dal ameriški admiral Demey razbil špansko brodovje pri Manili in preglasil Filipinsko otočje za amsrisko provinco, dočim je prej ječalo pod špansko a.vto- 0&tale dele izdelati raznim stroj- kratijo. Filipinci so takoj potem mkom in mehanikom. Na mno-vprašanja je Gašperič povest1- da je 50 let star, da je bil !'°jen v Ameriki in so mu starši Umrli še, ko je bil otrok, ter so Potem sorodniki vzeli v staro j ameriški teritorij in domovino, še kot otrok je hotel! španski $20,000,000. ustanovili lastno lokalno vlado in pozneje proglasili republiko, toda vlada ni mogla vzdrževati miru. 6. febr. 1899 je kongres Zed. držav proglasil Filipine za je plačal Filipinci so pa pod Aguinaldom še naprej se borili za popolno svobodo. V februarju, 1900, je ameriška komisija organizirala civilno vlado, začelo se je graditi pota, postavljati šole, urejevati pristanišča. V letu 1900 je Wm. J. Bryan kandidiral za predsednika na platformi, da se Filipince osvobodi. V letu 1901 so Ame-rikanci vjeli vstaškega vodjo Aguinalda, obenem pa poklali na Filipine ; 1000 učiteljev, ustanovili sodnijski sistem, oddelek za zdravje, gozdove, poljedelstvo in policijo. Julija meseca, 1901. je bil odpravljen vojaški governor in imenovan civilni governs , - ner. Leta 1913 je predsednik ™dmka Lieghleya dala zaple- j wilgon imenoval za filipinskega uiti včeraj popoldne javne m tajne knjige okrajnega blagaj-nika. Coliistra. Detektivi so do- P°stati muzikant, toda kje naj dobi denar, da si kupi harmoni-Končno se je podal na delo, Hvko je bil star 14 let, je harmo-n'koi izgotovil. Ko je bil star 18 Jet. se je poročil z neko 16 let staro deklico, toda je kmalu odpotoval v Ameriko in ženo pustil tta Dunaju. Voznino si je zaslugi s harmoniko. Po 9. letih se je Zopet podal domov, pa se kmalu z»pet vrnil v Ameriko, še dvakrat je šel domov, končno je pa vzel svojo družino sem. -o- Knjige zaplenjene Velika porota mesta Cleveland je na predlog državnega Kitajci, Japonci,Havajciin National _Broadcasting Amerikanci sodijo Ame-rikance na Hava jo družba podarila pol ure za slovenski program Pravočasno naznanilo v časo- na postava" bo prišla v poštev' pisju, da se bo v pondeljek zve-pri zag.ovoru Mrs. Granville čer ob 11. uri za pol ure glasila Fcrtescue in treh ameriških!slovenska pesem potom radio mornariških častnikov in voja- oddajne postaje WTA1VL v kov, ki so obdolženi umora mla- Clevelandu, je pač povzročilo, (k ga Havajca, ki je posilil so- da so Slovenci sinoči ne samo v j progo ameriškega mornariškega Clevelandu, pač pa tudi po dru-; častnika. Državo zastopa mla-gih državah, verno poslušali pri di državni pravdnik Kelly, do- svojih radio aparatih. Nation-čim je zagovornik sloviti, ameri- ui Broadcasting družba je po-ški odvetnik Clarence Darrow. torn močne radio oddajne po-I Med gledalci je bil danes navzoč staje WTAM v Clevelandu ob tudi oče umorjenega Havajca 0sem minut preko enajste ure ICehahawai. Včeraj je minul podelila Slovencem pol ure časa dan z zbiranjem porotnikom. za njjm pesem in godbo. Pro-Šest jih je bilo izbranih. Med gram je otvoril Loganov orkes-porctniki sta doslej dva Kitajca, en Havajee, en Japonec in dva Amerikanca. Kitajci in Japonci na Havajskem otočju so ameiiški državljani, ker so bili rc.jeni na ameriškem ozemlju. ter z Radezky koračnico. Pri slovenskem programu bi ta koračnica prav lahko izostala, in bi se mesto nje lahko zaigralo, recimo, "Mladi vojaki." Ra-detzky koračnica tudi ni bi- Tho courtroom speli governerja Harrisona, ki je prvi pripravil pot za neodvisnost Filipincev po naročilu Wilsona. v urad blagajnika m od Pr(!Rnal je Amsrikance iz javnega nepričakovano, zahtevah Lih ur.ld()V in jih nadomestil s jTJlge- Državni pravdnik Liegh- FilipincL v letu 1916 je kon- ni ničesar podrobnega povedi- Izjavil je le, da. je posel ve hke porote, dognati nepravilno sti- Govori se pa mnogo in do sti greš ustanovil filipinski kon-Igres, obstoječ z zbornice poslan-|cev in zbornice senatorjev. Toda v letu 1921 je preds. Harding o tem in o tem, govori se o;poslal na Filipine generala Woo-^cimh, spremljanih z vodstvom d&> ki je pcročal> da Filipincj jnjig, o silnem primanjkljaju;^ godni za neodvisnost. y uavkov, itd. itd. Pričakuje se, da j )etu 1924 lSe bo v najkrajšem času posveti- 10 v to temo. Smrtna kosa Sinoči je preminula Frances ^•greš, rojena Goznikar, stara 71 . • Tu je bivala 41 let. Rojena Je bila v fari sv. Jedert. Ranjka ,le bila članica društva sv. Reškega Telesa. Zapušča tu soproga. štiri hčere, Mrs. Frances Mrs. Ema Kolkowski, Mrs. ^ary Zaje in Mrs. Ella Kastelic, p dva sina, Franka in Martina, °greb ranjke se vrši v soboto zjutraj iz hiše žalosti na 7725 sage Ave. pod vodstvom Louis Ferfolia. Naj bo ranjki hlad- 11 a ameriška zemlja, preostalim ?0rodnikom pa naše goboko so-zalje! 9 Milijoni so — raca Mr. Theodore Hartman je do- 11 iz Ilirske Bistrice od svoje ' Vakinje pismo, v katerem mu a naznanja, da je vest o pode Uov Po ftik; je filipinski kongres javno zahteval neodvisnost Filipincev. V letu 1926 je izvan-redni komisar Thompson, republikanec, zopet poročal predsedniku, da Filipinci še dolgo ne bodo godni za, svobodo. V letu 1932, 4. aprila, je pa demokratski kongres odredil neodvisnost Filipincev, ki naj pride v osmih letih. Ves svet z zanimanjem zre na potek sodw'jslc obravnave, ki se je -pričela\ v pondeljek na .sodniji^v Honolulu, Havajsko otočje.. Obtožena je mati soproge ameriškega častnika, Mrs. Fortescue, njen zet, poročnik Massie in dvti pomorščaka, da so umorili Havajca Kahahaicai, ki je posilil ženo poročnika Massie. Zagovornik Amerilcancev je sloviti odvetnik Clarence Darrow. Na sliki vidite glavne osebe te drame in poslopje, kjer se vrši obravnava. Slovenski denar v slovensko banko Slovenska društva v Clevelandu in skupno članstvo teh društev, vsi so ponosni na svoje narodne domove v naselbini. Narodni Dom na St. Clair Ave. je prvi in največji S. N. Dom v Ameriki, in poleg tega pa imamo krasne narodne stavbe v New-burgu, v Collinwodou kar dve, Slovenski Dom na Holmes Ave. in Slovenski Delavski Dom na Waterloo Rd. In poleg tega je narodno poslopje tudi v Euclidu, na Prince Ave. v Newburgu in v West Parku. Narod je spoznal potrebo teh domov, postavil jih je in se jih tesno oklepa. nov je jako lepa svota, toda teh šest milijonov predstavlja le del našega narodnega premoženja. Več milijonov našega denarja je raztresenega po vseh mogočih bankah, in stotisoče dolarjev pa leži in trohni na domovih, kjer ne prinaša nobene koristi, nobe šten način vodili narodno gospodarstvo ! Kot nam poroča The North American Trust. Co., dobijo vsi Računa se, da bo vzelo en čeden, ]a ] Frank j Lauscheta, umaknejo busi cestne železnice ki je v trirninutnem, majeste-jiz prometa, ali se pa zviša voz- tičnem nastopu podai jako po-nina na karah na deset centov. sregin opis zgodovine in karak-Busi prinašajo občutno zgubo tenstike slovenskega naroda v cestni železnici, in. so bili upelja-1 Ameriki in stari domovini, ni le radi ugodnosti nekaterih' «i h > > » Harmonike vložniki, la prinesejo nove vloge j Union Trugt Co > je izjavil> da od vsakih $500.00, ki gredo za' do 9. aprila v slovensko banko polne obresti od 1. aprila na- šo pri tem prišle spremljevanju do polnega nrei tako da ne zgubite niti cen- |nakup n0Wga avtomobila' dobji" j izraza. Najlepša pesmica veče-v. i * • ^ + prej taKo da ne zgubite niti cen ddavc. samQ y Clevelandu bila Gotovo "Oi večer nih obresti, kjer je denar mrtev jta, ako sedaj prenesete svoje vlo- ^5000 ^^ Ako vsak ra Pa Je ,:)Ua gotovo uj večer j e ze. za posameznika, kot tudi za;ge iz tujih bank v naše lastno skupni narod. In več tega de- domače, trdno in pošteno sloven-narja leži skritega po kotih in sko finančno podjetje. Vam ni drugod, toliko več zgubiva narod letno na obrestih, na moči, na poslovanju, na delu. Gotovo je, da zgubijo ljudje, naši ljudje, sa- skladba Mr. Ivan Zor-Mici Grdina jo je zape- anih milijonih Mrs. Tavčar Svojem stricu, navadna čas-arska, raca in da je ime Kle 8 enc tam nepoznano. Naš ča-v je že predj par dnevi poro- Pisje . da je tudi ljubljansko časo- 1:54 ni o tisti bogati dedščini. Rojakinja zbolela I^SA la Je An^ela Bogolin, Ij- Trafalgar Ave. Prijate-Ce so prošene, da jo obiščejo. Smrtna kosa Po dogi bolezni je preminul Stanley Doljan, stanujoč sa 3763 E. 77th St. Star je bil 62 let, in je 30 let bival v Clevelandu. Zapušča tu dve setsri in enega brata. Pogreb ranjkega se vrši v četrtek zjutraj iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia na 3515 E. 81st St. Naj bo pokojnemu ohranjen blag spomin! Pozor, Addison Rd! Vsi posestniki hiš na Addison Road, ki ste podpisali proti tlakanju Addison ceste, ste pro-šeni, ako vam čas dopušča, da se udeležite seje v mestni dvorani, v četrtek, 7. aprila, ko bo zaslišanje. Kolikor več jih pride, toliko bolje.—Frank Kačar. Ponesrečen rojak Preteklo soboto ponoči je bil ranjen od avtomobila, Rudolph Gornik, 1111 E. 61st St. Nahaja se v mestni bolnici. Prijatelji ga lahko obiščejo. Enako se tudi tisoče našega naroda oklepa svojih cerkev in slovenskih šol, in tri lepe, moderne slovenske šole v naselbini so znak delovanja naroda v tej srtie-ri. Vse to je slovensko, narodno, in je narod sam zbiral skupaj potrebni denar, da so se dvignile te stavbe. Velika podjetja narodni zavodi, stavbe, društva, trgovci, kot tudi posamezniki, pa rabijo tudi centralo, kjer se osre-dotočuje naš denar, naše finance in se s spretnim in razumnim vodstvom pomaga narodu tudi v finančnih zadevah, katerih imamo dovolj in vselej na razpolago. Zato se je pred 12. leti ustanovila prva slovenska banka v Zedinjenih državah, The North American Trust Co., ki posluje vztrajno, uspešno in v zadovolj-nost naših ljudi in oblasti že 12 let v naselbini. V tem času je naš narod, naša društva, trgovci in posamezniki, zbrali v tem prvem slovenskem denarnem zavodu v Ameriki, skoro šest milijonov dolarjev svojega, premoženja, šest milijo- mo na obrestih na leto do $20,-000, ker imajo doma skrit denar. In ne samo, da se zgubijo obresti, pač pa prihajajo dnevno tožbe, da je bil denar ukraden, da je zgorel, da se je zgubil. Tako gre trdo prislužen denar v gmotno in moralno škodo naroda v nič! Slovenska banka, The North American Trust Co., je bila ustanovljena, da sodeluje z narodom v vseh finančnih zadevah, da hrani slovenski denar, da ga po-sojuje na varna posojila, da pomaga društvom, trgovcem, posameznikom, narodnim zavodom in podjetjem. Slovenska banka je last slovenskega naroda, in vsak, kdor ima le kak dolar, bi moral biti ponosen, da ima denar naložen v svojem lastnem domačem podjetju, v slovenski banki, čimprej bo sleherni Slovenec in Slovenka prišel do tega prepričanja toliko prej bo bolje za nas vse! Kdor ne zaupa slovenskemu denarnemu zavodu, ta ne more zaupati samemu sebi, in koliko manj še tujcu, katerega ne pozna, dočim imate tu v svoji sredini može iz naroda, ki so delali vse svoje življenje in z umno besedo in dejanjem na po- samo delo. Ako bi ClevelandDkn, ki le more, ku- ma,ia pil sedaj nov avtomobil, bi de-|]a z VSQ izrazitostjo> ki je last_ treba druzega, kot da na sloven- ^ ^^^ kfnl Teta na tej peSmid" PosluŠali bi kar ski banki izročite svoje bančne ^e/tj W tk^T a^"" ~ * ^ knjižice, m The North Amen- j mcbi'j ^ can Trust Co. bo skrbela, da se; prenese denar, in dobite obresti točno od 1. aprila naprej. "Ameriška Domovina" pra,v resno svetuje vsem našim ljudem brez razlike, da uporabijo to ugodno priliko in stopijo v zvezo, z edinim slovenskim bančnim podjetjem v Ameriki, z North American Trust banko. 12 let poštenega in razumnega dela ima za seboj. Bodite tudi vi z njo. V skupnosti je moč! --o- Radio program Na prihodnjem hrvatskem radio programu v nedeljo, 10. aprila, igrajo izvrstni "Balkan Se-renaders" tamburaši, poleg tega pa pride sem cel pevski zbor "Slavec" iz Detroita, ki bo pel na radio in bo pozneje zvečer gostoval na koncertu, ki ga priredi Hrvatski Radio klub v S. N. Domu v nedeljo, 10. aprila. Vstopnice k temu koncertu, rezervirane sedeže, lahko dobite v našem uradu.. Colonial gledališče V kratkem bodo začeli podirati poslopje Colonial gledališča na Superior Ave. Prazen prostor bodo porabili za parkanje avtomobilov. mo s tem predlogom, in prosi mo le še, da se nam preskrbi de nar za nakup avtomobila. Ne vozite prehitro! Policist Willie Vernon je vi del velik avto voziti v največji . . . |la Slovanska koračnica od Čaj- Se_i, ren°:. n.riJ.}!" kovskega. In pol ure je minulo, ikot bi trenil. Iskrena hvala |WTAM radio postaji, našemu zboru, pevcem in pevkam ter govorniku, in zlasti Mici Grdi- " |na, ki se je potrudila, da se je , ^ . TT., 1 priredil tak program, pri kate-naglici po Pearl Rd. Hitro se jrem je sama častno nastopila. je zapodil za njim m ko je av-, In M . se t «3lišimo?-, tcmobilista dohitel, je hotel na-: _0_ pisati poznani "tiket," toda opa- J * , -i v i . zil je pri tem sumljive kante v j JclIllK ZHZgtll ZapOH avtomobilu. Ko je natančneje j j0liet, Illinois, 5. aprila. Ne-pogledal, je dobil šest kant, vsa- ki jetnik, ki se je nahajal že 35 ka po 5 galonov, polnih žganja. het v zaporih mesta Joliet, je In sedaj je moral avto, žganje, j včeraj zažgal jetniško kapelo, ki dve ženski in dva moška v avto- je za£eia goreti. Potem je pa hi-mobilu, prepeljati na policijsko ;tej v urad ravnatelja in povedal, postajo. | naj gredo gasit. Izjavil je, da je Aresti v Clevelandu j že sit vsega in da je zažgal, ker Iz poročila policijskega na-'.je mia.Hi, da bo lahko v zmešnja-čelnika v Clevelandu se doznava,1 vi pobegnil. Ker se mu pa ni poda odkar je župan Miller pre-; srečilo, je izdal samega sebe in vzel vlado, da je padlo število pravočasno naznanil požar, ki je aretiranih radi gemblanja za naredil $5,000.00 škode. 20 odstotkov, toda 'število aretiranih radi nemoralnosti in dru-! Trgovine zaprte ob šestih gih zločinov se je zvišalo za 140 S Družba prodajalcev pohištva procentov, in število aretiranih |v Clevelandu je sklenila, da bo-radi prohibicije, je padlo za 20 do trScvci opirali trgovine ob procentov torkih,s redah in petkih ob še- V kongresni knjižnici v Wa-shingtonu knjig. stih zvečer. Med slovenskimi trgovinami prideta v poštev sa-se nahaja 4,300,0'00 j mo Grdina in Sinovi in Joseph iKremžar. AMERICAN HOME AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY C< AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 83 No. 81, Wed., April 6th, 1932 Republikanske obljube in tarif Iz kongresnega zapisnika z dne 31. marca, posnemamo nekaj izčprkov jako zanimivega govora, ki ga je imel demokratski senator iz Texasa, Connally. Tekom svojega govora je pobijal senator Connally republikanski visoki tarif, ki je prvi povzročitelj velike mizerije, v katero je zabredla Amerika. Mr. Connally je odgovarjal senatorju Fessu iz države Ohio, načelniku republikanske stranke v Zedinjenih državah,na sledeči način: "Senator Fess je v letu 1928 izjavil sledeče: "Bistveno prizadevanje republikanske smernice je ustanoviti in vzdrževati visoki standard življenja med vsemi razredi prebivalstva. Republikanci garantirajo najvišjo prosperiteto za vse ameriške državljane, zlasti pa za one, ki so zaposljeni v poljedelstvu in industriji." "Tako je vodja republikanske stranke, senator Fess, samo ponovil, kar ponavljajo republikanci že zadnjih 40 let, namreč, da je republikanska stranka — stranka prosperite--le, demokratska stranka pa — stranka mizerije. In posrečilo se je republikancem v mnogih volivnih kampanjah preslepiti volivce s svojimi lažnimi trditvami. Ob mnogih prilikah je republikanska stranka pregovorila ljudi, da so ji verjeli. In o delavcu najraje govorijo ti republikanci, ker so mnenja, da so delavci najbolj lahkoverni. Najraje imajo republikanci delavce — o volivnih kampanjah. Republikanska je doktrina tarifa in prosperitete. Nihče drugi ne zna narediti dobrih časov, kot republikanska stranka. Glejmo, kaj je govoril senator Fess, kot vodja republikanske stranke v Zedinjenih državah, v letu 1928, ko se je vršila predsedniška kampanja. "Republikanska stranka bo zgradila temelje največje prosperitete. Nobene boljše garancije za dobre čase in za najboljšo prosperiteto ne moremo dobiti kot je garancija predsednika Coolidga, da če nadaljujemo z istim delom, kot ga je zasnoval, da bo Amerika imela stalno dobre čase. Pod Coolidgeovo vlado se je Amerika dvignila iz hude krize v Sijajno prosperiteto. In republikanska stranka si s ponosom lasti čast, da je ona prispevala k prosperiteti, da je prosperiteta delo republikanske stranke. ZedinjeneJ države so danes prvi narod na svetu, toda pomisliti moramo, da bo tako ostalo le, če sledimo republikanski stranki in jo obdržimo na moči in vladi. Rekord sedanje administracije je garancija, kaj lahko pričakujemo od prihodnje administracije, kateri bo načeljeval Herbert Hoover. Naše besede bodo postale dejanja. Mi ničesar ne obljubujemo, mi govorimo o živih dejstvih. . . Tako je govoril senator Fess leta 1928, ko je Herbert Hoover kandidiral za predsednika Zedinjenih držav. In glasom izjave senatorja Fess se je tedaj nahajala Amerika v največji prosperiteti in se valjala v premoženju. In v letu 1928 je republikanska stranka sveto obljubila, da če bodo republikanci ponovno izvoljeni, da ta prosperiteta ne samo, da bo ostala, pač pa se bo še zvišala. In od leta" 1928 obstoji vse delo republikanske stranke v tem, da je zvišala tarif. In kaj se je zgodilo, kakor hitro je republikanska stranka sprejela visoki tarif? Ne, ne bom vse gorje in trplenje naroda pripisal na račun visokega tari fa, toda ob času, predno je bil tarif republikancev sprejet, Kmo imeli še precej ugodne čase. Toda, kakor hitro je bil republikanski tarif sprejet kot postava, tedaj smo se v naglici znašli v prepadu največje mizerije, kar jo pomnijo Zedi-njene države od civilne vojne sem. "Ako ima republikanska stranka pod vodstvom "zmožnega" senatorja iz države Ohio, Mr. Fessa, moč zopet vrniti prosperiteto ameriškemu narodu, tedaj javno pozivljem republikance v imenu trpečega ameriškega naroda, da vrnejo prosperiteto narodu! Ako so trdili, da je prosperiteta odvisna od republikanske stranke in visokega tarifa, tedaj jih prosim za Boga, da se usmilijo ameriškega naroda in vrnejo dobre čase! Zakaj ne držijo, kar so obljubili, zakaj jim je nemogoče spolniti, kar so obljubili! Senator iz države Ohio, Mr. Fess, načelnik republikanske stranke v Zedinjenih državah, je zelo velik prijatelj predsednika Hooverja. Oba, Fess in Mr. Hoover sta republikanca in izvajata veliko moč. Torej javno pozivljem senatorja Fessa, da vporabi vso svojo moč in ves svoj vpliv, ki ga ima pri predsedniku, da prinese na dan svoja zdravila za strašno depresijo, v kateri živimo. Prosim ga, iskreno ga prosim, da spolne svojo obljubo in pokaže ameriškemu narodu prosperiteto, o kateri so republikanci v letu 1928 trdili, da imajo patent na njo, in da le pod republikansko vlado more dežela uživati zlate čase!" Mr. Louis šeme izvrsten pevovodja, ki se je vnel z dušo in telesom za to društvo. Vse skupine : mešan zbor, moški in ženski, dueti in solisti, vsi so krasno peli. Občinstvo je pazljivo zasledovalo program in z burnim aplavzom zahtevalo ponovitev več pesmi. Krasen večer je bil. Pevci, pevke in pevovodja ste lahko ponosni, čast vam in ponos vsej naselbini, ko ste priredili v šestih mesecih dva tako krasna koncerta. Le kmalu zopet priredite tako užitka poln večer. Koncerta se je udeležilo tudi več rojakov iz Clevelanda. Ve- seli nas in tudi mi bomo prišli na vaše prireditve. Prišli so: Mr. in Mrs. M. Rakar, Mr. in Mrs. P. Kogoj, Mr. Drašler, Mr. in Mrs. J. Menart, Mr. in Mrs. F. Kačar, Mr. in Mrs. J, Dur-javal in več drugih, katerih imena mi pa niso znana. Koncerta se je udeležilo tudi več Ameri-kancev, ki so bili zelo zadovoljni in ker so bile na programu tudi štiri ameriške pesmi. Koncert je bil velik uspeh, poln najlepšega užitka in gotovo ni nikomur! žal, da se je udeležil. Obilen poset pa znači, da se vse zanima za naš napredek. Louis Balant. RAZDELITEV ŽIVIL V COLLINWOODU to prešteto. Počasi gre naprej in bolj ko štejem, bolj me zanima. Oh, ko bi tudi jaz prišla do kake nagrade, si mislim. Da bi si kupila nogavice, ker moje imajo tudi luknjo, dasiravno nisem plesala. Tako vidim danes zapisano v Jakatovi koloni, ko je plesal, pa je plesalki na noge stopil in ji nogavice raztrgal. Sedaj ga pa tista ženska tir j a za nove. Previden bodi, Jaka, in nikar ne trgaj nogavic pri plesu. Pozdrav! Mary Urbas. Za nami so velikonočni prazni- šo zahvalo bo izrekel Vsemo- \ Lorain, O.—V nedeljo 27. marca je imelo tukajšne pevsko društvo, "Naš clcm" v S. N. Do- škem jeziku. To je bil že drugi koncert kar društvo obstoji. Takoj pri pr- mu koncert s krasnim progra- vem koncertu se je pokazalo, da mcm. Dvorana je bila nabito bo društvo lepo napredovalo in polna občinstva. Pozdravni govor je imel predsednik zbora, Mr. J. Mramcr, ki je pozdravil jje društvo v treh mesecih pri-občinstvo v slovenskem in angle- 'dobilo. Vidi se, da je pevovodja ki, ki so nam prinesli predvsem Zveličarjevo vstajenje in vstajenje pomladi. Pomlad prihaja v deželo in vse je pomlajeno in prerojeno. Prestali in prebili smo trdo zimo— eno izmed najhujših, kar jih pomnimo — in to ne toliko radi mraza, ki nam je očividno prizanašal, temveč radi brezposelnosti, katero še vedno občuti marsikatera slovenska družina. V tem času smo tudi videli, kako velikega pomena je za naselbino društvo sv. Vincenca Pavlanskega, ki se udejstvuje v smeri dobrodelnosti. Tako se je to društvo tudi za minule velikonočne praznike pripravljalo, da pomaga sleherni slovenski družini v Collinwoodu, ki živi v pomanjkanju, svojo pomoč. Društvo se je pravočasno potrudilo, da pride do sredstev za nakup potrebnih živil. Začrtalo si je svojo prireditev, izžrebalo je "Apex" pralni stroj, povabilo slednjič Mr. Anton Grdina za kazanje novih slik, ki se v Col-linwodu še niso videle. Mr. Grdina se je vabilu radevolje odzval ter izpopolnil naš spored s kazanjem zanimivih slik. Veš čisti dobiček je Mr. Grdina naklonil naJ^mu društvu, ki se mi| za to najtOpieje"zkhvta]ju-je, želeč mu najboljše uspehe pri kazanju slik. Velikonočna delitev živil se je vršila v torek 22. marca ter se je razdelilo živež med 112 družin, ki so, zaupajoč v boljše čase, prihajale v tihem blaženstvu na licih in odhajale s prazničnim razpoloženjem v srcih. Vse se je vršilo točno in v najlepšem redu. Razdelilo se je pravično ter nepristransko in ne glede na prepričanje ali mišljenje družine. Da se je vse to moglo vršiti v tako veliki meri, se ima društvo sv. Vincenca Pavlanskega zahvaliti v prvi vrsti Community Welfare klubu, čigar članice so se toliko potrudile in še več žrtvovale, kot smo pa pričakovali. Nad 200 dolarjev so potrošile za naše društvo ter preskrbele, da so živila bila dostavljena pravočasno in točno na mesto. Odkrito priznamo, da je njihovo delovanje velika izpodbuda pri našem delu. Nimamo niti izbranih besed, niti visokih izrazov, da bi jim izrekli primerno zahvalo. Take zahvale naše društvo niti izreči ne more. Naša skromna zahvala je le izraz našega čuvstvovanja, ki se globoko klanja taki velikodušnosti. Takega žrtvovanja ne poplača ne suhoparna zahvala in ne dolgovezne besede, ampak najbolj- pri drugem koncertu, je vsak lahko opazil, kako mnogo gočni, ki bo vsa dobra dela stotero poplačal. Velikonočna razdelitev pa bi ne bila popolna, ko bi ne bilo peciva in običajnih kolačev. To nalogo pa je imel Mr. John Za-lar, slovenski pekovski mojster na Waterloo Rd., dobrotnik in sotrudnik našega društva. Pripravil in spekel je 115 kruhov in 115 kolačev. A darežljivost Mr. Z'alarja se ne kaže samo takrat, kadar so prazniki, marveč je vzorna in vzgledna tudi tedaj, kadar je treba šolskim otrokom vsakdanjega kruha. In to plemenito delo vrši Mr. Zalar skozi celo zimo za sam "Bog plačaj." Iz teh in enakih ozirov si je pridobil velike zasluge za društvo sv. Vincenca Pavlanskega, ki ga je iz hvaležnosti izvolilo svojim častnim članom. O priliki tako obširne delitve, kot se je vršila pri društvu za minule praznike, se pogreša mar-sikakšne druge potrebščine, ki je neobhodno potrebna. Za vse talce reči so pa skrbeli slovenski trgovci, ki so požrtvovalno sodelovali in se radevolje odzvali, kjer je bilo potrebno. Tako so se še posebno odlikovali: Frank Lavrič, Frank Marzl ikar, John Asseg in John Trček. To znači, da uživa društvo sv. Vincenca Pavlanskega \Jelik ugled po naselbini in da se slovenski trgovci spominjajo sorojakov ne le v dobrih letih, ampak tudi v težkih in hudih časih. To tudi pomeni, kako pametno in previdno ravnajo slovenski odjemalci, ki podpirajo domača podjetja, katera vračajo zopet obresti v korist sorojakom. Med tem, pa ostane denar, potrošen po tujih trgovinah, za Slovence popolnoma mrtev in se nikdar več ne povrne nazaj v naselbino. Slednjič ne smemo prezreti še enega moža, ki se je največ potrudil, da je poklical v življenje to prekoristno društvo. Ta zaslužni mož je Rev. Vitus Hribar, duša in srce društva sv. Vincenca Pavlanskega. Z velikim trudom je organiziral in ustanovil to dobrodelno društvo pod skromnimi razmerami ter dihnil vanj duha sv. Vincenca Pavlanskega. Zbral je okrog- sebe peščico mož ter jih vztrajno vodil do velikih uspehov. Vsa čast takemu možu! To je tedaj udejstvovanje društva, ki nesebično in nepristransko razširja svoja krila nad Col-linwoodom ter z združenimi močmi deluje med rojaki, blažeč potrta srca in deleč pomoč ljudem, ki so pomoči potrebni. George Panchur, predsednik. ................................................................................ BESEDA NAŠIH ROJAKOV O KONTESTU V NEKAJ IZMED ŠTEVILNIH DOPISOV O PIŠK IN PIRHOV ŠTETJU ZAJCEV, -rs 11 m i n 11 ii 111 id 11...................................milimi......mi...................... Cleveland, O.—-Podajam šte- Tako je lepo, da se oglaša v Od nas vilo zajčkov, piščancev in pir-hov. Ko pregledujem in čitam dan za dnem Ameriško Domovino, se mi vedno bolj dopade. či-tajo se vsak dan novice, dopisi, povesti, članki. Posebno pa s<.j mi dopade Jakatova kolona, ki toliko smeha napravi. Ko sem pregledovala velikonočno izdajo, sem videla veliko število oglasov se Ameriško Domovino. Slovencev je pa tudi dolžnost, da podpiramo svoj narod — svoji k svojim! In: kdor nima še dnevnika Ameriško Domovino, naj si ga takoj naroči, mu ne bo žal. Ko pregledujem zajčke, piščance in pirhe, si mislim, da bi jaz tudi začela šteti, ko so tako dolgi večeri. Začnem šteti: sto, od naših slovenskih trgovcev, tristo, petsto ■— oh, kedaj bo vse Je zajčkov res veliko, če šteti prav ne znaš; če jih pa šteje skrbno, le polovico pet imaš. Le eden je še pravi, ki spredaj je zadet, pa, vsakdo lahko vidi, da on več nima pet. Je piščet tudi mnogo, da vse kar mrgoli; piščanec pa ta pravi prav res nobeden ni. i A pirhov komaj pet med vsemi sem našla, vsa druga bela jajca, so nepopisana. Z upanjem na nagrado, ostajam vaša zvesta naročnica Julia Frank. Cleveland, O.—Prav z veseljem, čitam list Ameriška Domovina, ker mi res jako ugaja. Dobro ste naredli, da ste nam obljubili nekaj nagrad v teh časih depresije. Samo škoda, da ni par tisoč nagrad, da bi več naročnikov dobilo nagrade. Seveda sem siguren za prvo nagrado, ker sicer vam bom poslal račun za glavobol, katerega sem si naprtil pri štetju vaših zajčkov, piščancev in pirhov. Moja glava je kot starokraj-ski mernik. Pa saj ni čuda, ker notri pleše in se vrti tisoče in tisoče živalic. Pa ne samo v glavi, celo po' životu vse , mrgoli. Vseeno sem imel dosti zabave s štetjem, želim; vam obilo novih naročnikov, sebi pa prvo nagrado. Vas pozdravlja Bartol Bervar. Ce verjamete al' pa ne. že en par me jih je dregnilo in namigovalo, kaj je z mojo nagrado. Uh, kako so te ženske nestrpne. Saj nisem pozabil na nagrado, ampak sem nalašč ča- bil pa od slovenskih trgovcev, od groceristov in mesarjev lepo darila: šunke, klobase, telečja je-trca, srce in noge, povrh pa še kislega zelja, katerega imam tako strašno rad. Začel sem šteti pri oglasih trgovcev, ki so najbližje mene, da bodo imeli manj stroškov, kadar bodo vozili tisto robo k meni. Začel sem torej s Klubom collinwoodskih groceristov in mesarjev. Naštel sem 422 pic-kov) in 428 pirhov. Ali kam ste pa zajčke djali, ki jih ni? Ali ste jih prodali, ali ste jih pojedli? Morda ste jih pustili pri meni na farmah, kjer jih je toliko, da jih prešteti ne morem. Tukaj Vam torej pošljem celokupno število. Če sem jih kaj preveč naštel, mi jih pošljite nazaj, če jih je pa premalo, Vam jih bom pa jeseni še enkrat toli ko poslal. Pozdrav! Josip Grame. Cleveland (Collinwood), O.— Ker nam je gospa depresija dala dosti prostega časa, sem tudi jaz štel in upam, da sem pravilno seštel, tako da sem gotov, da dobim, prvo nagrado. Naj prvo se zahvalim Ameriški Domovini, ki nam je vsaj za en teden olajšala naše skrbi, ki nas tlačijo pod republikanskim režimom, na katere smo pozabili, ko smo šteli zajce in, piščance. Vsa ta živina, je bila okrog slovenskih trgovcev. Tako nam ni treba hoditi drugam kupovat, ker imajo slovenski trgovci veliko zalogo vsakovrstnega blaga, da nam lahko dobrq postrežejo in naš dolar bo ostal med nami. List A meriška Domovina je list, ki bi ga ne smelo manjkati v nobeni slovenski hiši. V njem dobiš vsakovrstno čtivo: vsakdanje novice, podučne članke, dopise, povesti, pesmi, oglase in tako naprej. Ako bereš ta list, gotovo pozabiš za par ur svoje težave, zato ga priporočam vsem Slovencem širom sveta. Pozdravljam vse naročnike tega lista, listu pa želim mnogo novih naročnikov. Anton Stefančič. Geneva, O. — Tudi mene se jei prijela želja šteti zajčke, pic-ke in pirhe, da bi dobil tisti ce-kinček, ki se meni tako dopade. Tako je luštkan, tako lepo se sveti in tako fletkano glavco ima, da je kaj. Lepo Vas prosim, g. urednik, predno mi ga boste poslali, da ga lepo zavijete v kako zidano ruto in denete v pozlačeno škatljico. Notri de-nite tudi malo bate, da se ne ob-tolče, vsaj veste, da je dolga pot do mene. Sedaj Vam pa povem, kako sem štel. O, križ božji, tako sem 'štel, da so mi kar lasje beli postali. Pa saj ne bodo zastonj, ker bom dobil tisti sekinček. če pa ne dobim cekinčka, bom do- Shinnston, W. Va. — Priloženo Vam pošiljam število zajčkov, pirhov in piščancev, katere sem s tako težavo preštela. Dva dni sem jih štela in sem na prvi pogled mislila, da jih sploh ni za preštet, ker jih je toliko. Ko sem pa začela šteti, pa nisem mogla nehat, tako sem bila radovedna koliko jih je. Poleg tega sem pa tudi vse oglase prečrtala, ker dosti trgovcev osebno poznam in sem bila radovedna kateri oglašajo. Tako se prav lepo zahvalim Ameriški Domovini, ki mi je dala dva dni lepega razvedrila, da sem se kratkočasila za velikonočne praznike. List Ameriška Domovina je res nekaj vreden, ko se spomni za nagrade in tako nekoliko razveseli svoje naročnike. S pozdravom, Josie Stepech. Cleveland (Collinwood), O.— Tudi jaz sem prevzela to zabavno delo, katerega nam je preskrbela Ameriška Domovina; Povedati Vam pa moram, da to ni kar tako z lahkoto šlo. G. urednik, ako prezrete moj račun, ne vem kaj bo. Kaj bo moj mož rekel, ko dobimo račun za elektriko, ker mi je vsak večer očital: "Kaj pa delaš še sedaj v kuhinji? Ali ne greš spat?" Jaz sem pa s tako ihto letala okoli oglasov in štela zajčke, piščance in pirhe. Največja reklama je bila ona Kluba collinwoodskih grocerjev in mesarjev. Mislila sem, da hodim okrog sveta, predno sem prišla od kraja do kraja. Se dobro pozna, kako si radi privoščijo kaj takega, ker so si še za okvir izbrali to lepo živalico. Naj bi bili dali tudi nekaj zajčkov vmes, da bi se vedelo, da je pri klubu nekaj takih, ki so od lovskega kluba. Toda oni dobro vedo, da bodo sedaj na pomlad rajši streljali po piščancih kakor po zajcih. Da bi bila jesenska doba, bi bilo vse drugače. Ako sem pravilno naštela, bom gotovo deležna kake nagrade, ako pa nisem, sem Vam pa vseeno hvaležna za zabavo. Opozarjam Vas pa že sedaj, da ne pozabite razpisati enake zabave tudi drugo leto. čestitam tistemu, ki je najbolj uganil, Ameriški Domovini pa za lep napredek. Mrs. Mary Jane. Demokratski glasovi na-rastli za 30% Chicago, 5. aprila. Razna poskusna glasovanja so prinesla na, dan dejstvo, da so demokratski glasovi narastli za 30 procentov, dočim so se republikanski glasovi znižali za 50 odstotkov. kal lepega vremena, da se boste bolj postavile z lepimi nogavicami. Torej: kaj je bilo prej na svetu, kokoš ali jajce? To bi bil rad videl, da bi mi bile ženske razjasnile. In so mi. Dobil sem mnogo odgovorov in sicer takih, da še sedaj ne vem pri čem sem. Nekatere pišejo, da je bil najprej na svetu petelin in je ta jajce znesel, iz katerega se je izvalila kokoš. Sklicuje se na Adama, ki je bil tudi prej ustvarjen kot kokoš. Druga piše, da je bila najprej ustvarjena kokoš, ki je takrat, ko sta Adam in Eva paradiž spravila na beraško palico in šla po svetu s trebuhom za kruhom, da je takrat kokoš od same žalosti odmedlela in jajce znesla. Tretja zopet piše, da je bilo oboje hkrati na svetu: jajce in kokoš. Na, sedaj naj pa vem kaj je prav. In pa saj veste, kakšne so ženske. Vsaka trdi svoje in kadar ženska nekaj trdi, je živ človek ne pregovori. Zdaj naj se grem pa žnjimi štrajtat. Aha, jaz se že ne bom. Saj bi jim ne prišel do konca, jih preveč dobro poznam. Ampak, kako naj pa nagrado razdelim? če bi jo prisodil tej, bi druga nos zavihnila in bi me desodnjega dne ne pogledala. Ce bi jo prisodil drugi, bi pa prva regljala, češ: "šur, s to sta si. bolj na roke in bekont, pa si ji dal štumfe!" Ej, pa ne boste Jakata! še vselej sem se zmazal in, mislimr da sem se tudi sedaj. Ko so začela prihajati pisma z odgovorit mi je vroče prihajalo in bi bil. najrajši preklical tisto uganko, ali pa rešitev prestavil za pa* let, da se razmere zboljšajo, da bom lahko kupil en truk nogavic in jih razdelil ženskam. Ampak potem pa zopet ne bi bilo gma- f ha in ne bi bilo za prestajat. Pa sem rekel tako, da imajo naši slovenski trgovci toliko nogavic, da*jih prodajajo. Pa mi pade srečna misel v glavo, da bi se obrnil na naše trgovce, če bi hoteli ti mesto mene nagrado dajat. Pogledal sem v velikonočno številko in gledal, kdo prodaja take stvari, ki ženskam najbol.1 v oči padajo. Potem sem pa rekel našima zastopnikoma, Tonetu in Joškotu, naj gresta do teh trgovcev in naj jih vprašata, če bi hoteli nekaj žrtvovati za Jakata. "Za Jakata pa vse!" so rekli-In ko sta jima naša fanta razložila, da bi jaz rad en par najlepših, svilenih nogavic, so rekli: "Kar pride naj, pa si naj jih izbere." Strašno vesel sem bil naklonjenostih naših trgovcev in jim ne bom tega pozabil do sodnjega dne popoldne, da so mi odvalili tako velik kamen od mojega nežnega srca. Torej nogavice so bile na razpolago. Sedaj je bila pa druga težava. Ali naj grem jaz po nogavice in jih grem potem nati-kovati ženskam? To je videti čisto enostavno, ampak težje J1' izpeljati, če bi vsaka ženska, ki mi je poslala odgovor, poslala tudi mero od svojih nožic, ali pa da bi mi vsaj nogo poslala, da bi vedel za številko, bi že šlo. Ja? se sicer na ženske noge nič zastopim, ampak zdi se mi, da so vsake sorte: debele in suhe, dol' ge in kratke. Potem naj pa človek izbira nogavice, če jih more. Jakec, bistra glava, se je pa tudi tukaj izmazala. ženske naj gredo same po nogavice in naj s) jih izberejo po svoji nogi in P° svojem okusu. Tako sem ti" skrajnosti izrabil naklonjenost naših trgovcev in naj kar sami vlečejo nogavice ženskam na noge, jaz jih že ne bom. Jutri bom pa povedal, katera bo dobila nogavice in kam jih bo šla iskat. Samo toliko povem, (Ja deset parov jih bomo dobili j11 deset naših punc se bo v nedelj^ nosilo v najlepših nogavicah, k1 si jih morejo le misliti. POSLOVENIL DR. A. R.: CARSKI SEL "Konje!" je dejal z glasom m°ža, ki je vajen zapovedovati. "Nimam razpoložljivih konj," Je odgovoril poštar in se priklonil. "Rabim jih takoj!" "To je nemogoče. "čigavi so konji, ki so vpreženi v taratajko in ki sem jih pravkar videl pred pošto?" "Tale potnik jih je najel," je odgovoril poštar in pokazal Mihaela Strogova. "Takoj se morajo izpreči!" je dejal potnik z glasom, ki ni dopuščal ugovora. Tedaj je stopil Mihael Strogov naprej in dejal: ; , "Konje sem naročil zase," "Nič ne de. Imeti jih moram 3az! Naprej! Hitro, ker se mi mudi!" "Tudi meni se mudi," je odgovoril Mihael Strogov, ki je hotel le šiloma ; Koren jaški mladi mož je bil te-pen in za toliko žalitev ni zahteval zadoščenja! Poslovila sta se nekam v zadregi in se mu umaknila. Alcide Jolivet je dejal Har-ryu Blountu: "Tega bi ne bil prisodil možu, ki je tako spretno preparal ural-skega medveda. Je li res, da ima pogum svoj čas in svoje oblike? Tega ne razumem. Morda zato ne, ker nismo bili nikdar podaniki." Kmalu nato se je oglasilo dr-dranje koles in pokanje biča. Kočija, v katero so bili vpreženi konji taratajke, je naglo zapustila poštno poslopje. V čakalnici sta ostala samo potrpežljiva Nadja in Mihael Strogov, ki je vsled razburjenja nalahno trepetal. Roki je prekrižal čez prsi in se usedel na bližnji stol. Bil je podoben kipu, samo da mu je čudna rdečica, ki je pa ni rodila sramota, zalila bledi obraz. Nadja je bila prepričana, da je tak mož mogel požreti tako ponižanje samo iz najtehtnejših razlogov. Stopila je torej k njemu, ka-ostati miren in se je' le šiloma kor je stopil on k njej na polici-Premagoval. ji v Nižnjem Novgorodu, in mu Nadja je stala poleg njega. Bi- rekla: ia je sicer mirna, dasi se je na "Daj mi roko, brat!" skrivaj bala prepira, ki bi ga bi- In kakor ljubeča mati mu je la rada preprečila. obrisala solzo, ki se mu je utrni- "Dovolj!" je ponovil potnik. la iz očesa. Nato se je obrnil k poštarju: TRINAJSTO POGLAVJE "Taratajko takoj izprezite!" Dolžnost, nad vse! je zavpil z grozečo kretnjo, "in Nadja je uganila, da je ravna-konje naprežite v mojo kočijo!" nje Mihaela Strogova vodila va-Poštar je bil v veliki zadregi, žna skrivnost. On ni bil sam ker ni vedel, koga naj posluša, svoj gospodar in ni imel pravijo ogledal je Mihaela Strogova, ki ee, razpolagati s seboj. Samo zaje očividno imel pravico, da se to, ker se je žrtvoval neki njej i Upre krivični zahtevi potnika. neznani dolžnosti, je mogel pre-! Mihael Strogov se je za trenu- nesti nesramno, smrtno razža-tek obotavljal. Potnega lista ni ljenje. hotel pokazati ,da ne bi nase obr- Zato od njega ni zahtevala no-nil pozornosti, a tudi konjem se benega pojasnila. Ali mu ni ro- i 11 i hotel odpovedati, da še ne bi ka, ki mu jo je podala, odgovo- j zakasnil na potovanju. N4 vsak rila že naprej na vse, kar bi ji j način pa se je hotel izogniti1 pre- mogel povedati? Mihael Strogov 1 Piru, vsled katerega bi se moglo je molčal ves večer. Ker je po-1 izjaloviti njegovo poslanstvo. štar mogel dati spočite konje še-! Časnikarja sta ga opazovala in le drugo jutro, je bilo treba prebila pripravljena, da mu pomo- biti vso noč na postaji. Da se ne-1 Sata, ako bi bilo treba. koliko odpočije, so Nad j i pripra- j "Konji ostanejo pri mojem vo- vili posebno sobico, zu!" je dejal Mihael Strogov z Mladenka bi bila gotovo rajši j naglasom, ki je bil primeren pre- ostala pri svojem tovarišu; toda prostemu irkutskemu trgovcu. čutila je, da mora biti sama, in j Tedaj je potnik stopil preden j se je naravnala spat. in mu trdo položil roko na ramo. Ker ni mogla oditi brez slove- "Tako!" je dejal s kričečim sa, je dejala potihoma: glasom. "Torej mi nočeš odsto- "Dragi brat! ... ." Piti konj?" Tcda Mihael Strogov jo je "Ne," je odgovoril Mihael prekinil in z nemo kretnjo od-Strogov. klonil razgovor. Mladenka je "Dobro, imel jih bo oni izmed globoko vzdihnila in molče zapu-naju, ki bo potem še zmožen za stila sobo. Pot, Brani se! Jaz ti nebom Mihael Strogov ni legel, ker bi Prizanašal!" nikakor mogel zaspati. Mesto, Potegnil 'je sabljo iz nožnice kamor ga je zadel bič surovega in se postavi v borilno stojo. potnika, ga je sklelo kakor pereč Nadja je planila pred Mihaela ogenj. Strogova. Harry Blount in Al- "Za domovino in za njenega i eide Jolivet sta stopila na njego- otca!" je mrmral na koncu tihe Vo stran. večerne molitve. "Ne bom se bil," je kratko od Na vsak način pa je hotel izgovoril Mihael Strogov in pre- vedeti, kdo je mož, ki ga je uda-križal roki na prsih, da bi se laže ril, odkod je prišel in kam je bil Premagoval. namenjen. Poteze njegovega ob-1 "Ne boš se bil?" raza si je tako živo začrtal v spo- j "Ne!" min, da jih ne bi mogel nikdar "Tudi sedaj ne?" je zakričal več pozabiti. Potnik. In preden so mogli za- Mihael Strogov je dal pokli- ^ 'n'aniti, je z ročnikom biča usekal cati poštarja. g Mihaela Strogova po plečih. Mož, Sibirec stare korenine, je g> Globoko razžaljeni Mihael prišel takoj, ga pogledal nekoli- g Strogov je strašno prebledel. Kr- ko po strani in čakal na vpraša-čevito je stegnil roke, kakor bi rije. jp hotel kar zmleti suroveža, Le z "Si li domačin?" ga je vpra-ju največjim naporom se mu je po- šal Mihael Strogov. j g Prečilo, da se je premagal. Dvo- "Da." hoj ne bi pomenjal le zamude ča- "Ali poznaš moža, ki je vzel Sa> ampak bi spravil v nevarnost moje konje?" njegovo poslanstvo! . . . Bolje "Ne." >e bilo izgubiti nekaj ur! . . . "Ali ga nisi nikoli videl?" 1Ja! Toda požreti tako razžalje- "Nikoli." nje! "Kaj misliš, da bi bil ta člo~ "Ali se boš bil, strahopetec?" vek?" te Ponovil surovi potnik. "Gospod, ki zna uveljaviti svo- "Ne!" je odgovoril Mihael j jo voljo!" Strogov irt nepremično gledal Mihael Strogov ga je poglg-Potniku v oči. dal, kakor bi mu zapičil bodalo g "Konje meni, in sicer takoj!" , v srce, toda poštar ni povesil oči. jg ]e velel potnik in odšel iz sobe. "Ali se me drzneš obsojati?" g mož! Imam leta in pogum, da ti to povem." Mihael Strogov se je približal poštarju in mu položil mogočne roke na rame. Nato je dejal s čudovito mirnim glasom: "Pojdi ven, prijatelj! Pojdi, sicer bi te ubil!" To pot ga je poštar razumel. "Tak si mi bolj všeč!" je za-mrmral in odšel brez ugovora iz sobe. Drugi dan, 24. julija, so ob osmih zjutraj v taratajko zapre-gli tri močne konje. Mihael Strogov in Nadja sta se usedla vanjo in za ovinkom ceste je kmalu izginil Išim, ki je ostal obema v tako neprijetnem spo minu. Na različnih postajah, kjer se je Mihael Strogov ustavil tega dne, je mogel ugotoviti, da se je kočija vedno vozila pred njim po irkutski cesti in da potnik, ki se mu je mudilo kakor njemu, na poti čez stepo ni zapravil niti trenutka. Ob štirih popoldne se je bilo treba 75 vrst dalje pri abatski postaji prepeljati čez reko Išim, ki je eden glavnih pritokov Ir-tiša. Prevoz je bil nekoliko težav-nejši kakor čez Tobol. Reka Ir-tiš je namreč prav na, tem mestu zelo deroča. Pozimi vse sibirske reke zamrznejo več čevljev globoko in potnik jih prevozi, ne da bi opazil strugo, ki je bila izginila pod belo odejo, s katero je pokrita vsa neizmerna ravan. Poleti pa je prevoz včasih zelo težaven. V resnici so porabili dve uri, da so prišli čez Irtiš. Mihael Strogov je bil zelo slabe volje, posebno še zato, ker je od brodnikov izvedel vznemirljive novice o tatarskem vpadu. Pripovedovali so sledeče: Nekateri poizvedovalci kana Feofarja so se že prikazali na obeh straneh spodnjega Irtiša v južnih delih tobolske pokrajine. Omsk je bil zelo ogrožen. Govorilo se je o boju med sibirskimi in tatarskimi četami na meji velike kirgiške orde, ki se je končal za Ruse neugodno. Ker so se morale maloštevilne ruske čete umakniti, so se tudi kmetje izselili iz pokrajine. P'ripolve-dovali so o strašnih grozodejstvih vpadnikov, o ropih, tatvinah, požigih in umorih. Tako so se znali vojskovati Tatari. Zato je vse bežalo že pred prvimi četami kana Feofarja. Mihael Strogov se je zelo bal, da v zapuščenih trgih im vaseh ne bi mogel dobiti za vožnjo potrebnih konj. Skušal je torej, da kolikor mogoče hitro pride v Omsk. Onstran mesta bi bilo morda lažje prehiteti tatarske poizvedovalce, ki so se bližali po dolini Irtiša, in priti pred njimi na irkutsko cesto. Taratajka se je prepeljala čez reko prav tam, kjer se konča tako zvana "išimska zapora," t. i. vrsta lesenih stolpov in utrdb, ki se razteza od južne sibirske meje 400 vrst (427 km) daleč proti severu. V teh utrdbah so bili nekdaj nameščeni oddelki kozakov, ki naj bi varovali pokrajino pred napadi Kirgizov in Tatarov. Ko pa je moskovska vlada mislila, da so se te orde popolnoma vdale, jih je dala izprazniti. Bile so torej brez pomena prav tedaj, ko bi mogle največ koristiti. Večina teb utrdb je bila že upepeljena in oblaki dima, ki so jih brodniki pokazali Mihaelu Strogovu nad južnim obzorjem, so pričali, da se bližajo prve tatarske čete. Brž ko je bila taratajkai in vprega na desnem bregu Išima, je Mihael Strogov z vso naglico nadaljeval svojo pot čez stepo. — Bilo je ob osmih zvečer. Nebo je bilo zelo oblačno. Večkrat se je ulila tudi ploha, ki je spra-la prah in tako cesto izboljšala. Od išimske postaje je Mihael Strogov vedno molčal. Gledal pa je na to, da kolikor mogoče obvaruje Nadjo pred naporom neprestane vožnje, četudi se mladenka ni pritoževala. Rada bi bila dala peroti konjem taratajke. Nekaj ji je reklo, da se njenemu spremljevalcu še bolj mudi v Irkutsk kakor njej; in koliko vrst ju še loči od tega cilja! . Na misel ji je prišlo tudi, da bi bila mati Mihaela Strogova, ki je prebivala v Omsku, v veliki nevarnosti, ako bi Tatari vdrli v mesto. Zaradi tega je moral biti sin v velikih skrbeh in je imel po njenem mnenju zadosten vzrok, da se mu je tako mudilo. Zato se ji je zdelo umestno, da o priliki govori z njim o stari Marfi in njeni osamelosti sredi tako važnih dogodkov. "Ali nisi prejel nobenega poročila od svoje matere po tatar- THE OLD HOME TOWN - Kejtisturcci U. S. Patent Ofiice By STANLEY xe7mophpn meeks,the towns baseball h0pe,pulleo a boner when he<50t seats for h)s friends behind the sox players' bench for the sox-hodtsto\mn sluggers' exhibition qame to day__" skem vpadu?" ga je vprašala. "Nobenega, Nadja. Zadnje pismo mi je pisala že pred dvema mesecema in mi ni sporočila nič dobrega. Marfa je odločna žena, vrla Sibirka. Vkljub starosti je ohranila še vso svojo duševno silo in zna prenašati trpljenje." "Obiščem jo!" je dejala Nadja živahno. "Ker me imenuješ sestro, sem tudi njena hči." In ker Mihael Strogov ni hotel odgovoriti, je dostavila: "Morda, pa je tvoja mati zapustila Omsk?" "Mogoče, Nadja," je odgovoril Mihael Strogov, "in upam celo, da je šla v Tobolsk. Stara Marfa sovraži Tatare, pozna stepo in se ne boji. želel bi, da je prijela za palico in se ob Irtišu napotila; proti severu. Ni ga mesta v pokrajini, ki ga ne bi poznala moja mati. Kolikokrat je prehodila celo deželo z mojim očetom, kolikokrat sem ju spremljal tudi jaz še kot otrok po sibirski puščavi! Da, Nadja, trdno upam, da je moja mati zapustila Omsk." (Dalje prihodnjič.) DNEVNEVESTI Brueggeman na delu župan Miller je odredil, da prevzame vse nadzorstvo nad deli v podzemeljski razstavni dvorani in nadzorstvo nad gradnjo kanalov na vzhodni strani mesta direktor utilitet, Brueg-geman, ki je uspešen inženir. Nadzorstvo je doslej imel direktor javne službe, Kennedy. Pri delih se bo prihranilo $36,000. Dobre učiteljice Učiteljice v Clevelandu so prispevali v mlekarski fond za revne otroke lepo svoto $3000.00. V fondu se nahaja sedaj $4500. Treba je pa $14,000, da dobijo vsi revni otroci potrebno mleko. Stari učitelji Šolski odbor v Lakewoodu namerava odpustiti iz službe vse učitelje in učiteljice, ki so že 60 let stari, in zaposliti mlajše moči. i Japonci naselijo 500,000 družin v Mandžuriji Tokio, 4. aprila. Japonska vlada naznanja, da namerava naseliti v pridobljenij Mandžuriji tekom, prihodnjih deset let najmanj 500,000 japonskih družin. S tem pride Mandžurija popolnoma, pod japonski vpliv. Prebivalstvo na Japonskem je pre-gesto naseljeno in se ne more preživljati, dočim je Mandžurija skoro prazna. Japonsko prebivalstvo se množi za en milijon duš vsako leto. Naseljevanje v Mandžurijo bi veljalo dvesto milijonov jenov. Mati umorila sebe in vse svoje otroke Montclair, New Jersey, 5. aprila. Mrs. Raymond Fosdick je danes ustrelila dva svoja otroka, stara 15 in 9 let, nakar je zvršila samomor, ko si je pognala krogi j o v glavo. Njen soprog, ki je odsoten, je poznan newyorški odvetnik. Mrs. Fosdick je bila zelo nervozna in je storila svoj čin v hipu blaznosti. * 2,080,000 članov štejejo mladinske fašistovske organizacije v Italiji. * Umrl je na Dunaju grof čer-nin, svoječasni avstrijski zunanji minister. * 12,000 kokoši je uničil požar v neki vasi na Nizozemskem. * V Minnesoti je včeraj zapadlo 11 palcev debelo snega. "MALI OGLASI Stanovanje se da v najem, 5 sob, kopališče, garaža,, zgorej. Vprašajte na 14306 Westropp Ave. Stanovanje dobite jako poceni. (83) Naznanilo! Cenjenim rojakom in prijateljem naznanjam, da sem prevzel od J. Konchana popravljal-nico čevljev. Ako hočete imeti zanesljivo delo in poceni, prinesite vaše čevlje na 6630 St. Clair Ave. Frank Longar (82) V najem se da štiri akre izorane, rodovitne zemlje. Na zemljišču se nahaja hlev za živino in perutnino ter dvojna garaža in stanovanje obstoječe iz dveh sob. Zemljišče se nahaja ob 200. cesti in Kildeer Ave. V najem se da radi odhoda iz mesta. Pripravno za samce. Cena nizka. John Fabec, 776 E. 200 St. (82) l^i Pta Pfe ^ l^i T^i fei le® (Ka rta Ps tsa ^ fe ^ ^ fm Pte lasa Paa T^ai P® P® l^i Paa l^i ps® r^i lasa I! Ako hočete imeti v . , , [lepo, nanovo papirano in moder- Drzavni tajnik Stimson no prenovljeno stanovanje, pet odpotuje V Evropo | zračnih sob, podstrešje, klet, se Washington, 5. aprila. Dr- j oglasite pri Mar jahci Kuhar j ©v i, 1123 Adison Rd. Stanovanje se nahaja v isti hiši zgorej in se odda prav poceni pravi družini. _(x) Slovenska šivilja izdeluje obleke po vaši želji in po jako zmernih cenah. Najboljše delo garantirano v vašo ziado-voljnost. Vprašajte na 6026 St. Clair Ave., suite No. 2. (82) Zelena seč naprodaj za ograjo. Prav poceni. če kdo potrebuje za obrezovanje dreves ali druge rastline, naj se zglasi na 1087 Addison Rd. (81) žavni tajnik Stimson namerava odpotovati prihodnji petek v Genevo, Švica, da pomaga ame-rikanski delegaciji pri irazoro-ževalni konferenci. Na Irskem se upirajo delavci Forda Cork, Irska,, 5. aprila. Velika večina delavcev v Ford tovarnah v tem mestu, je odšla na stavko. Vzrok -štrajku je, ker je Ford ponovno znižal plače. Delavci poročajo, da so prej več zaslužili v enem tednu, kot za-o sedaj v dveh tednih. VESELICA Žena ruskega diktatorja dobila ukor Moskva, 5. aprila. Mrs. Jo-j scphine Stalin, žena ruskeg.a diktatorja Stalina, je dobila te! dni javni ukor, ker je zamudila J tri dni v šoli, kjer se uči veze- j nja svile, in ker ni prinesla šolskih knjig ob pravem času nazaj. Pošt ar je skomizgnil z rama-j je vzkliknil Mihael Strogov. i vprašujoče pogledal Mihaelu j "Da," je odgovoril Sibirec. m Strogova in naglo odšel za tuj- "So stvari, ki jih, tudi preprošt g Cern. . trgovec ne sprejme, ne da bi jih;g Nastop Mihaela Strogova naj vrnil." |f bo popoten uspeh, ako jo oglašate v "AMERIŠKI DOMOVINI" Društva imajo izjemne cene na oglasih! jjffl J PEČI BEL 1'OltCELAN ENAMEL ZUNAJ IN ZNOTRAJ. RAZSTAVNI VZORCI. $29.75 Vprašajte za Mr. Feruška The Stern Furniture Co. 15428 Waterloo Rd. foročevavca ni napravil dobrega1 vt*sa. Vidno sta bila razočarana, j 'Udarec z bičem?" 'Da, udarec z bičem, I mladi ftfcfe^Sifefemti^RaliaPte^fetePai^l^tefel^R&^fia^ Nov urad f I župan Miller je včeraj i meji noval znanega prodajalca zem-JI ljišč, Patrick S. Mahona, za me-f stnega nakupovalca zemljišč. V JI tem uradu so razni republikan-flski agenti doslej potrošili več: JI kot $15,000 na leto pri nakupu : |f'mestnih zemljišč, v bodoče bo1 iS pa Mahon sam vse kupoval in 3 bo imel letne plače $3000.00. I Lieghely ne bo tožil J Državni pravdnik Lieghley se; I je izjavil, da ne bo tožil sodnika S Sawickija radi zaostalih dav-I kov. Lieghley je izjavil, da bo j prišel čas, ko se bo stvar porav-inala. rrxxxxxxxxzxxxxxxxxxxxxxxr WILLIAM A. VIDMAR SLOVENSKI ODVETNIK 212-214 Enclntera Bid*. TeT. MAIn 1195 O R E i 9 da B Pnndeljek, torek, četrtek od 6:90 do g, in v soboto od 2.— 4. 6:80 — 8 18785 Chaoman Ave. Tel. KEnmors 2307-M LED IN PREMOG TOČNA POSTREŽBA JOSEPH KERN SLOVENSKI RAZVAtALEO LEDU IN PREMOGA 1194 E. 16711« St. Pokliiltei KEnmors 4381 ^iueiuEiueiOHEi Mrtvec na mostu Ameriško Domovino" priredil M. U. ENAJSTO POGLAVJE Izginoli podnajemnik čim je Gilmartin prispel v London, jo poobedoval kar v restavraciji na postaji, ker je vedel, da ga bo ppdkomisar Roche, katerega je o svojem prihodu obvestil, pričakoval v uradu. In res je detektiv našel podkomisar j a že tam. Poročal mu je na kratko o vseh dogodkih in zapleti jajih. Takoj sta ukrenila, da se izdelajo fotografije žepnega robca, ki ga je Gilmartin našel ob samostanskem zidu. Obenem je tudi Roche telefoniram potom pod vzel korake, da jima preskrbe podrejeni organi na čim bolj takten način od svojcev fotografije izginolih bratov-laikov. "Kaj naj storimo z načrti, čim nam jih pošta dostavi V" je vprašal Roche. "Shranili jih bomo v veliki blagajni v drugem nadstropju, dokler zadeve ne razrešimo," je odgovoril Gilmartin. "Hm, to bi bilo seveda najbolje, a bojim se, da pravice." voriti s kakim višjim uradnikom. Zaslišal ga je inšpektor Stanley, a ker ni bilo Meldru-tna v uradu, je poročal o zadevi meni. Tako sem sam sprejel mladeniča. Izgleda, da je lastnik ali vsaj solastnik neke električne delavnice na zahodnem delu mesta. V delavnici izdelujejo brezžične aparate. V svojem prostem času pa študira mladenič radiotelegrafijo. V zadnjem času, pravi, da bolj slučajno, je izpopolnil iznajdbo, ki je vredna — vsaj po njegovem mnenj u — denarja. Popisal mi je iznajdbo, vendar pa sem le toliko razumel, da se gre za ra-dio-telefonijo. Nekaj s čimer bi se jako pocenilo prekooceanske pogovore." Mladenič živi kot podnajemnik pri neki gospodinji, ki oddaja tudi drugim sobe. Sredi oktobra se je priselil v hišo nek Nemec, s katerim je postal Wy-lie prijatelj, menda zato, ker se je tudi ta precej zanimal za ra-diotelefonijo. Nemec, katreemu je ime Gottschalk, je bil o tem nimamo (predmetu precej dobro podučen, 'a Wylie je bil dovolj nepreviden, "Res," je pristal Gilmartin. "Vendar bi pa moral uradnik za potne liste ob povratku konštati-rati, dali se je odhajajoči tekom svojega bivanja tu podvrgel tozadevnim predpisom." "Morebiti," je suho odvrnil Roche. "Kaj pa, ako resnično ni bil nad dva meseca tu? Vsekakor se lahko vsakdo predej prosto kreta po Angleškem." "In zakaj ste mi vso to zgodbo povedali, gospod podkomi- tam ter poizvejte v pralnici, da-ije hotel vrniti — nu, v tem silili je Gottschalkov. Poročajte:čaju ne bi bil še ukradel mlade- mi, koj ko se vrnete." Roche selničevih načrtov. Ko ste za- sar 9" "To me ne briga," je izjavil Irec. "Opat nam je hvaležen, ako jih| tu shranimo." 'Tedaj je vse v redu," je pri- da mu je svojo iznajdbo zaupal. Sicer mu ni pokazal načrtov, vendar je imel Gottschalk dovolj prilike ugotoviti, kje najbrže stal Roche. "A sedaj vam mo- hrani Wylie načrte, ker je več- ram nekaj povedati." Gilmartin je poslušal. pozorno. "Saj niste pozabili mrtveca na Waterlooskem mostu?" Irce je odkimal. "Vaš prijatelj Peters je prepričan, da je na sledi. In jako ga. veseli, da bo potegnil vsaj enkrat vas, ki vas smatra skoro za svojega Boga." "Peters je bolj sposoben, kakor ga pa smatrate vi, gospod podkomisar," je dejal smehljaje Gilmartin. "Noče nam pa ničesar povedati, čeravno izgleda, da je svoje stvari gotov." "Upam, da bo imel srečo," je dejal prisrčno Gilmartin. "Hm, da — vendar ni to, kar sem vam hotel povedati," je nadaljeval Roche. "Ali se spominjate, da ste trdili, da je dotič-nik bil redovnik? Vidite, tedaj: Poslal sem vsem samostanom, izvzemši onega v Alderborough okrožnice, vendar ga pa nihče ne ni spoznal. Gvardijan v Er-dingtcnu je odposlal odtise v Nemčijo. Ravnotako smo tudi mi poslali odtise francoski in belgijski policiji. Seveda vsled kratkega roka nimamo še odgovorov." "Ne pozabite, da je več redov. Saj imamo Kartuzijance, Cister-cijance, Trapiste, in še nebroj drugih verskih kongregacij. Nadalje pa je tudi precej različnih redov v anglikanski cerkvi sami, čeravno izljučujem, da bi ti nosili Spodnje perilo, kakršno ga je imel mrtvec na sebi." "Sveta nebesa!" je vzkliknil Roche. "Kdo bi si bil pa mislil to! Takoj moram ukreniti, da pošljemo tudi tem okrožnice. Zakaj mi tega ni nihče prej povedal !" Nadjnšpektor se je smehljal. "Rad bi seveda dosledno preizkušal vašo teorijo," je pojasnjeval Roche. "Povedati vam pa moram, da so bili danes zjutraj tudi tu v Londonu ukradeni načrti neke brezžične iznajdbe." "Kaj?" je poskočil Gilmartin. "Da, a kar je čudnega na stvari : tat, vsaj dozdevni tat, je neki Nemec, ki je kar nekako izginil s sveta." "Za to poslednje, je samo ena edina pot," je pripomnil mirno Gilmartin. "Stvar je sledeča: Nek mladenič — ime mu je Gilbert Wylie — je prišel zjutraj ter hotel go- krat prihajal v njegovo sobo. Zadnjič sta bila skup pri obedu 4. novembra, ko je Nemec povedal, da sci bo kmalu moral vrniti v Nemčijo. Wylie se je is- "Ker sem prepričan, da je ta tatvina v zvezi z vašo samostansko zadevo." "Hm," je dejal Gilmartin — ne preveč navdušen za stvar —, "mogoče, ampak —" "Trenutek, trenutek, prosim," ga je prekinil podkomisar. "Bas tu je popis Gottschalka. Visok okolo pet čevljev in 11 palcev, star okolo 40 let, svetle oči, visoko čelo, povešene sive brke, redki sivi lasje na vrhu, a gosti v ozadju in na straneh glave, finega obnašarija. Konci prstov rumenkasti kakor od nikotina, čeravno ni nikdar kadil; je vedno nosil visoke ovratnike, črne ovratnice in sivkaste srajce; oblečen navadno v frak, ki je pa bil precej star in pokapan ?, mastjo ali stičnim ter sive, široke hlače. Govori jako pravilno angleški, čeravno z malim naglasom tujca., Zelo mirnega obnašanja. Sicer malo šepa, a je jako urne hoje." Roche je pogledal Gilmartina. Ta je dejal: "Moj Bog! Saj Ivam jih najdem v pol ure dvanajst, ki bi popolnoma odgovarjali takemu popisu. Poznam nekega cunjarja, ki do pičice soglaša, v ki j uči vsi celo tuj naglas jn mirno obnašanje: Kaj pa nam tudi pomaga drugače tak popis Saj lahko vsako stvar takoj spremeni. Lase — lahko si jih pri striže! Brke — ravnotako, ali i pa si jih sploh obrije! Obleka! ti dan odpeljal na neko razstavo 0blecitfe ga v salonsko, pa vam ter je bil odsoten tri dni. Čim ne os^ane se je vrnil, mu je gospodinja scjiaij{a) z mimogrede omenila, da se Ne- j prsj-ov mec po 4. novembra zvečer ni1 vrnil v stanovanje, čudno vec pa je vsekakor, da gospodinja trdi, da. ga je slišala v sobi še niti najmanj Gott izjemo rumenkastih pa še te si lahko zdrg-ne s kakim praškom!" Podkomisar' ni ničesar odgovoril, pač pa je bral neko listino, In Gilmartinu se je dozdevalo, da nekako o polnoči. Vsaj tako se|bere podkomisar s takim zani-ji zdi, ker ga je slišala v sobi manjem in tako hitro> da je bi vsekakor prepričan, da je podkomisar šele sedaj zapazil v isti kašljati." "Da, da," je silil Gilmartin, "kaj pa z načrti?" "Takoj pridem k temu," je nadaljeval Roche. "Wylie je šel nato v svojo sobo. Ker se je hotel preobleči, je zapazil da je njegov predal odklenjen, a perilo razmetano. Načrti, katere je imel spravljene med srajcami, so izginili. Wylie pa ni spravljal Gottschalkov odhod v zvezo z izginotjem načrtov, pač pa mu je to šele drugi dan sugestirala njegova zaročenka. Na njen nasvet je potem prišel semkaj." "Hm/ je modroval Gilmartin, čim je Roche končal. "Ne izgleda baš tako važno. Sicer so menda slučajno bili ukradeni načrti brezžičnega aparata, vendar pa sem prepričan, da se gre za čisto navadno tatvino, ki ni imela za cilj načrtov samih. Vsled tega treba iskati Gottschalka na običajen način — kar ste gotovo že storili. V doglednem času tedaj bo gotovo pod ključem." "Ako se nam ni že izmuznil na kontinent," je pripomnil Roche. "Tedaj lahko poizvemo pri uradu za potne liste." "Da — kaj pa če ni to njegovo resnično ime?" "Saj se je moral držati predpisov za tujce." "I, seveda," je odvrnil Roche, "Z največjo lahkoto se lahko izognete takim predpisom. Gottschalk je najel pri gospodinji sobo. Povedal ji je svoje ime, plačal najemnino za mesec dni. Gospodinja je bila s tem pomirjena, ker javiti bi ga morala le, ako bi stanoval pri njej delj kakor dva meseca. Pa mislimo si, da si je Gottschalk nadel to ime šele na stopnicah hiše, a na Angleško je pa prišel pod imenom Schmidt ali Schneider itd. Tedaj vidite: kdo bi mogel v takem slučaju sumiti gospoda Scmidta ali Schnei-dreja, ki je šel pred tedni mimo imigracijskega uradnika?" kako stvar, katero je prej spregledal ali pa ni polagal nanjo važnosti. "Ah, tu imamo!" je konečno vskliknil ta. "Kako znamenje pa je bilo na onem robcu?" "Ne spominjam se," je odvrnil detektiv z zanimanjem. "Grem pa lahko in poizvem v fo-tegrafičnem uradu." "Nepotrebno," je dejal Roche ter že prijel za telefon. "Halo! Fotografični oddelek? Vi, Rob-bins?--Ali ste že fotografirali oni robec? Da, Gilmarti-nov slučaj. Kako pa je znamenje? — Modra nit, ste dejali? ---Hvala!" Odložil je slušalo ter pogledal Gilmartina. Takoj pa je je zopet dvignil: "Inšpektor Stanley!" jq velel in čez par sekund. "Stanley? Poizvejte pri gospodinji, kam je oni Nemec Gottschalk poslal svoje perilo. Baš ste v pogovoru z njo Dobro! Sporočite mi takoj!" Nato je Roche dejal Gilmarti-n.u : "Robbins misli, da je znamenje na robcu, ki ste ga vi našli: X375X in sicer z modro nitjo." "Misli?" se je čudil Gilmartin. "Da, ker ni gotov, dali je 3 res tri, ali pa (8, a 5 je morebiti 6. S tem bil imeli koliko kombinacij f" "četvero," je odvrnil Irec. "Mari ste našli ista znamenja na Gottschalkovem perilu?" "Da." "Potem mora biti pravcati norec, da je ostavil isto." "Jaz pa menim, da obstoja neumnost v tem, da je imel oni robec s sabo v samostanu," se je nasmejal Roche. V tem, trenutku je zvonil telefon. "Da? Kaj? Dobro. Stanley! Pojdite v fo-tografični oddelek, vzemite robec, ki ga je oddal Gilmartin je nato obrnil k Gilmartinu: "Ko je inšpektor Stanley nasilno odprl vrata Gottschalkove sobe. je ugotovil, da je Gottschalk odstavil vse svoje imetje, oziroma, obleko, vključivši star frak in hlače, perilo, nogavice ter celo umazano perilo, ki ga je imel na sebi. Z eno besedo: vse!" Gilmartin je p r e m i š 1 j eval. Trenutek na to pa je zopet zvonil telefon. Ko je Roche odložil slušalo, je zaklel ter dejal: "Vrag vzemi še komuniste in z njimi vred vse one, ki se jih boje. Zopet seja pri notranjem ministru !" Vstal je ter nujno odstavil Gilmartina samega. DVANAJSTO POGLAVJE Slišnost Na hodniku je Gilmartin srečal svojega prijatelja inšpektorja Petersa, ki je izgledal bolj podoben kmetovalcu kakor pa detektivu. Zdravo, Peters," je pozdravil Irec. "Lepe stvari čujem r> vas!" Hm," je nekako zaljubljeno dejal Peters, "zdi se mi, da sem prezgodaj govoril z "oso." "Mar ne gre vse v redu?" "Ne ravno to. Nekdo pa me je spravil na neko idejo in precej sitnosti imam, da dokažem, da je pravilna." 'Kako to?" je vpraševal Gilmartin. "Tega pa ne povem še — ker bi se mi gotovo smejali. Toliko pa vam lahko zaupam, da se gre za slučaj, ki ste ga imeli vi v rokah — mrtvec na waterlooskem mostu. Skušam namreč ugotoviti, kako je pravzaprav prišel do zaključka, kdo ga je umoril." "Da vam povem resnico," je priznal Irec, "tudi jaz se čudim temu slučaju." "Kako? Mar ste končali, kar ste imeli na rokah in začnete zopet na tem?" "Skoro da bo tako. Moram pa delati počasi -+- moram, vam pravim. Vendar pa, dobro srečo, prijatelj!" ]e dejal Gilmartin ter ga zapustil Naenkrat pa se je vrnil ter odšel v sobo podkomisar ja Rocheja, kjer so ležali še na mizi spisi tikajoči se Gottschalka. Sedel je v podkomisar j ev naslanjač, izvlekel svo jo beležnico ter začel pregledovati zapiske, ki so vsebovali izjave vseh ljudi, ki so živeli : Gottschalkom pri dotični gospo din j i, telefonske pogovore z imi-gracijskim uradom ter druge ra-por le. Od časa do časa si je Gilmartin zapisoval v svojo beležnico. Baš je hotel vstati, ko je pozvonil telefon. "Halo! Ne! Pcdkomisarja Rocheja ni tu — Gilmartin govori. O, Stanley? Da?---Ne dvomim. Dobro! Poslušaj tedaj! Povej mi telefonsko številko gospodinje. Pozabil si to napisati v raportu. — Hvala!" Ko je Gilmartin odložil slušalo, je vstopil Roche, "še tu? Novice zame?" "Stanley poroča, da so v pralnici ugotovili, da je robec Gottschalkov." "Hm, potrjuje tedaj moje mnenje, da sta si oba slučaja \ zvezi." "Da," je pristal Gilmartin. "Vsekakor mora biti Gottschalk član tolpe, ki krade načrte brezžičnih brzojavnih aparatov." "Jaz ne bi tega trdil s tako gotovostjo. Spominjate se, da je Gottschalk ostavil vse svoje perilo. Zakaj naj bi jemal s seboj tedaj samo dotični robec? Mogoče je, da je imel tega poslednjega oni, ki je odstranil Gottschalka." "Je že bolj mogoče, da si je Gottschalk nabavil popolnoma novo perilo in obleko ter da se je preoblekel danes ponoči, ko ga je gospodinja čula. Ali ni mogoče v naglici pozabil nabaviti si robce, pa je vzel s seboj sta- "Da, in vi ste gospod Wylie?" pustili sobo, sem vas hotel vprašati še: Ali ste pokazali Wylie-ju sliko mrtveca z waterlooškega mostu?" "Da." "In — " "Ni ga spoznal, akoravno je trdil, da bi bil morebiti podoben Gottschalku, ako bi imel lase in brke." "O, to je dejal? Bogve dali je Knox sedaj v službi?" "Mislim da je. Zakaj?" "Knox je tako "malo umetnika." Rad bi, da napravi na fotografiji lase in brke." "Razumem, sedaj, razumem," je dejal Roche ter sedel na sedež, ki ga je zapustil Gilmartin. Ta pa se je podal h Knoxu, kateri mu je tudi obljubil, da stori na fotografiji vse, kar manjka do pravega Gottschalka. Nato je Irec odšel proti Southampton poslopju, kjer se nahaja patentni urad. Čim je tu opravil, se je podal proti domu. S pomočjo dekle je njegova žena pripravila obed, a v krogu družine je, Gilmadtin skoroda pozabil na vse j brige in težave svojega poklica. I Kako uro po obedu pa je že pritisnil na gumb električnega zvonca neke hiše blizu Victoria postaje. Peljali so ga takoj v | sprejemnico, kjer sta sedela kakih dvajset let star mladenič ter nekaj mlajša, zelo lepa in, kakor je izgledalo, tudi odločna mladenka. "Nadinšpektor Gilmartin?" je vprašal mladenič. je odvrnil Gilmartin. "Da. Sporočili so mi tele-fonično, da pridete. Tu pa imam pismo, ki ga je ostavil za vas nek stražnik." "Hvala." "Dovolite, da vam predstavim gospodično Cannan. Zelo se zanima za moje podjetje." Gilmartin se je smehljal ter segel dekletu v roko. Ta je dejala: "Ker se že pripravljam, da bom skrbela, v življenju zanj, je vsekakor razumljivo, da se zanimam tudi za njegovo podjetje, ali ne, gospod Gilmartin?" podoben Gottschalku?" Iz naglasa je sklepal Irec, da je deklo Amerikanka. "Seveda, seveda," se je smejal, "in prepričan sem, da boste skrbeli dobro zanj, ker sicer ne bi bili zvesti amerikanskim tradicijam." "To pa je poklon, ki ga ne bi nikdar pričakovala tostran Atlantika," je vzhičeno vzkliknila gospodična Cannan. "Vendar pa ne smerno tratiti vašega časa. Hoteli ste izprašati Gilberto tatvini načrtov?" "Ne." je odvrnil Gilmartin. "Ne bom ga več mučil z izpraševanjem o tem. Vsekakor, ako je kaj novega, mi pa sporočite." "Ničesar, gospod Gilmartin. Vse sem že sporočil gospodu podkomisar ju," je lie. "Tedaj," je nadaljeval Gilmartin, "nimam tudi jaz drugega vprašanja, kakor to — " Wylie je celo minuto strmel v fotografijo. "Ne," je odgovoril. "In vendar — " "Da, vidim tudi jaz," je dejalo dekle. "Videla sem ga sicer samo dvakrat. Gilbert — saj mu je podoben. Tu je čelo, pa tu nekako njegove smešno nosnice. Oči seveda niso — " Gilmartin je pogledal na sliko ter dejal: "Ah,» popravil mu ni oči. To so namreč oči mrtveca, gospodična Cannan." "Oh!" "škoda, Ivanka," je omenil Wylie, "da ga nisi videla češče. Potem bi ga lahko po spominu narisala." Obrnil se je k Gilmartinu : "Gospodična namreč študira slikarstvo." "Ali ne bi ga poskušali narisati vseeno, gospodična ?" je svetoval Gilmartin. "Hm — skušam lahko," se je obotavljala. "Ali imaš papirja in svinčnik, Gilbert?" Gilbert ji je postregel. Gor spodična Cannan 'je za trenutek sedela ter strmela predse, ka*-kor da si hoče osvežiti vtise, na* to pa je začela s krepkimi potezami risati. V par minutah je podala risbo Wylieju. "Ali mu je podoben?" "Da, seveda da — kakor izre-odvrnil Wy-!zan," je vzkliknil Gilbert. Podal je risbo Gilmartinu, ki si jo je molče ogledoval ter primerjal s fotografijo. Kmalu nato je dejal: "Gospodična, ako Medtem je odprl zavitek, kij damo tem očem na fotografiji mu ga je izročil poprej Wylie, j živ izraz in ako še dodamo visok ter vzel iz njega fotografijo, ki j ovratnik, potem sta si obe sliki jo je dal Wylie-ju. "Ali je ta podobni." *v\\wvv\v\v\*\v\\\v*v\v\vvw\v\w\\\\\\\v\\\\v w«nwumv\uuumumuumuvwmmmvuiV; S Jr rega?" "Lahko si tudi to mislim," je odvrnil Roche. "Nikakor pa ne morem razumeti, zakaj bi Gottschalk prostovoljno ostavil vse svoje imetje." "Seveda je jako čudno," je priznal Irec. "Morebiti pa se -^r UJ! trr iH Zato so ljudje zadovoljni v teh kritičnih časih, ker so imeli svoj denar spravljen v slovenski banki, v North American BANKI Trust 6131 St. Clair Ave. 15601 Waterlo Rd. CLEVELAND, O. Brez skrbi so, ker dobro vedo, da je njih denar varno naložen in nosi poštene obresti. • < - Kdor še nima svojega denarja shranjenega v North American Trust banki, tej edini slovenski banki v Zedinjenih državah, ima sedaj lepo priliko, da ga vloži. Ako prinesete novo vlogo v North American Trust banko do vštevši sobote 9. aprila, boste dobili obresti že od 1. aprila. Vložite svoje prihranke v to močno in solidno banko, pa boste lahko brez skrbi zaspali, ker boste prepričani, da je vaš denar varno shranjen. V -4»