List 21. m v • lecaj XLVIII I m I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr. 90 kr V Ljubljani 21. maja 1890. o b 8 eg: Pouk o kmetijstvu in sadjarstvu po ljudskih šolah. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Naši dopisi. Plesniva krma. — Novi čar. Razne reči Vprašanja in odgovori Gospodarske stvari. ura. Pouk kmetijstvu in sadjarstvu po ljudskih šolah. X (Dalje.) Načrt učbe Vzgojevanje požlahtnjenih dreves. (Vzgojevanje ia oskrbovanje 2., 3. in 4. leto.) 10. ura. Vzgojevanje požlatnjenih dreves. (Vzgojevanje in oskrbovanje, 5. krone.) leto, druga požlahtnitev vzgojevanje Teoretični pouk 11 ura Presaditev dreves ura. drevesnice na stalen prostor. as izkopavanja, stalni prostor, zemlja, saditev Kaj je kmetijstvo ? (Travnik, senožet, njiva, gozd, obramba škodljivcev.) vežnja razna zemlja, zboljševanje senožeti, travnikov, zemlje.) 12. ura. ura. Oskrbovanje sadnih dr na stalnem prostoru Gnoj. (Stelja, naprava gnojišč in gnoja, spravljanje (Oskrbovanje vsajenih, starejših dreves, jesensko mazilo gnoja, napake sedanjih gnojišč.) ura. obrezovanje, okopava jeseni.) ; gnojenje spomladi, po leti Rastline, katere sadi in 13. ura seje kmetovalec. (Žita J krmske rastline, gomolje, drevje gozdno in sadno.) Oskrbovanje starejših dreves. (Nerodovitnost dreves > pomladitev, špalirji.) ura. 14. ura. Sadjarstvo. (Razno sadno drevje — domače in tuje.) Bolezni dreves ura. Pomnožitev sadorodnih rastlin. (Seme, potaknenci, grobanice, korenični izrastki, razdeljena materna rastlina.) 6. ura. smolika, oskrumbe lost, suhotica.) ? in mah zdravljenje (Rak J trhljivost 9 snetivost, rja, zmrzlina, med 15. ura. Škodlj ive živali (Zaj > miš > domača živina, uš Požlahtnitev sadorodnih rastlin. (Razne požlahtnitve: krvna uš, vrabec, hrošči, veliki in mali pedec, gosenice > naklad, sklad, za lub, z očesom.) mravlje itd.; postava z dne 17. junija 1870.) ura. Požlahtnitev sadorodnih rastlin (Cepiči, orodje, ce- pilna smola.) 16. ura. t Koristne živali. (Krt, ptice ; postava z dne 17. junija ____/ ■A. < < ' V * S»' 1870.) > /v r _V' ura. Vzgojevanje požlatnjenih drevesec. (Sprava pred Kako 17. ura. z zrelim sadjem ravnati. (Obiranje, sprav saditvijo, saditev, vzgojevanje in oskrbovanje 1. leto.) Ijanje, sušenje, pošiljanje.) 18. ura. Mošt. (Naprava, oskrbovanje.) 19 ura. Slivovec in druge pjjače oskrbovanje.) (Naprava in nadaljno 20. ura Vrste sadne. (Jabolka, namizno sadje, sadje za kupčijo in dom.) 21. ura. Vrste sadne. (Hruške, namizno sadje, sadje za kupčijo in dom.) 22. ura. Vrste sadne. (Češplje, slive, ringlo, češnje itd,, na mizno sadje, sadje za kupčijo in dom.) Ponavljanje. 23. 24. ura (Konec prih.) Plesniva krma. Velikokrat zaradi neugodnega vremena mnogo krme ni moči spraviti, in zatoraj splesni. Prav je toraj da izpregovorimo, kako vpliva taka krma na zdravje naših domačih živali in pomanjšati. kako se da njena škodljivost Plesen sestoji iz nitkastih, s prostim očesom često komaj razločnih rastlinic (glivic), pokaže se pa na raznih živilih ki so postala vlažna ali so spravljena po vlažnih, zaduhlih krajih. Iz prva so plesnove glivice jako nežno, belo pletičje, ki sčasoma porumeni, pordeči, pozeleni, porjavi ali počrni in se vedno bolj drobi, ker sestoji iz mnogobrojnih, kaj majhnih stvorov. Te glivice provzrcčajo, da se krma kemično razkroji in jo toraj spridijo. Če človek ali žival uživa plesnivo hrano, lahko zboli ali pa celo umrje. Pred vsem lahko gotovo trdimo, da je plesniva krma manj redilna in tečna, ima pa tudi drugih škodljivih lastnosti, in primerjamo jo celo lahko z strupom. Ob kratkem izpregovorimo o boleznih, katere provzroča plesniva krma, ozirajoč se na živila, ki so pri nas navadna. v če konji zobljejo pl jim včasi jezik in zadnji del zadublo dišeč oves, ohromi vname se jim pa tudi že- lodec in črevo, in žival pogine v malo dneh. Najnavad-nejša bolezen, ki jo dobe konji, če zobljejo tak oves, pa je močenje. Živali mnogokrat in mnogo močijo, in moča jim je kot voda čista, zelo so žej Mnogokrat tudi vsled pl otožne in hujšaj Govedom se kaj rad vname gobec in tudi nijo se. Poleg tega taka k kaj rada provzroči želodčni in ledvic črevesni katar, vnetje Kivavenje. Breje krave klada plesnivo seno. Ravno lu pri govedih črevesno pa rade zvržejo, če se jim po-tako plesniva slama lahko provzroči naduho, vnetje črev in želodca in plučne ka- tare, če se tudi ne poklada, ampak rabi za steljo. Le mimogrede bodi omenjeno, da se na rži zelo često nahajajo rožički, ki so kaj nevaren strup zlasti brejim živalim. Kako se zboliša pl se taka krma ne sm 3sniva krma? pokladati, a žal Pra za prav marsikako leto se po tem ravnati ni mogoče. Gledati toraj moramo, da kolikor mogcče pomanjšamo škodljivost take krme, kajti popolnoma popraviti se izprijena krma ne da. Splošno veljavna pravila za porabo take krme so naslednja: v malih mno- žinah in Taka krma se sme pokladati z dobro krmo pomešana. Ob taki krmi mora se dajati živini sol, da po- spešuje preba\]janje. tako krmo mora se najprej narediti poskus ; če se pokaže šRodljiva, mora se popolnoma opustiti. Zrnje se mora kolikor mogoče na zračnem in suhem shraniti in pogostoma premešati. Dobro je tudi, če se plesnivo zrnje pari ali praži; z visoko toplino se gli vice ukončajo in razkrojijo kake strupenine. Dobro tudi, zrnje pariti, pozneje zračiti J e m sušiti v sušilnici. Da se ovsu odvzame zaduhlost, dobro je, pomešati ga s prahom od lesenega oglja i 24: ovsa takim prahom pomešan oves naj leži 14 dni prahu), potem pa s čistilnico odstranimo oglje. Če oves še ni zaduh- losti zgubil, pomeša se še edenkrat z ogljem, in dalj se tako ravna ž njim, kakor je poved Plesn seno ali slama se mora najprej izbrati potem presušiti, prezračiti, pretresti potem poškro piti s slano vodo Za mlado živino, ki raste, pa taka krma ni, kajti po njej se .-labo razvija, postane zmršena in lotijo se je kožne zajedalke. Če sušilo ostaje drugega, nego da se krma razreže in potem s so- ne pomaga 1 ne paro praži. Manj dobro je, če se popari, ker vročina. kar je tukaj najvažnejše. tako močno ne deluje. Vse- kakor pa moramo biti vzlic vsem tem pripravam kaj previdni, in najboljše je, če se s poskusom najprej preverimo, da je krma neškodljiva. Razne reči. 4: Sejanje balzamin Da bodo balzami močno zobi žival ne mara več rasle in cvele, posejejo naj se šele sredi prila v prav jesti, dobi grižo ali pa zboli na ledvicah. Plesnivemu tople gnojne grede. Rastline zrasto dosti do junija, zrnju se vselej plesen niti ne vidi, in tu odločuje duh. koder se na prosto presade, in so veliko lepše in moč- 30 nejše, nego zgodaj sejane. Balzamina ljubi dobro, mastno Plesnivo seno pa različno vpliva po tem, kakerš vrste in starosti je živina. Jagnjetom se od njega vname zemlj plučna mrena konj dobodo sapniški in plučni katar J o in se mora ob suši pridno zalivati. * Bolbači 80 nevarni sovražniki cvetličnjakom in vnamejo se jim ledvice, tako da take živali težko sopo. zelenjakom. Ker se boje sence in vlage, pokrivajo naj u 1 i r 163 se ob solnčnem, suhem vremenu grede, kod rastline, katere radi zalazujejo, kakor: zelje, posajene : šeboj retkev, s smerekovimi vejami in pogostoma Odgovor: Ako menite s besedo pe" konjsko reseda, bolezen ob biclji na nogi, katero bolezen Nem ime vajo Dobro je pa tudi, če se ob kraji takih gred naseje kreši Ker je seme poslednje rastline jako po ceni in ker hitrej nuje Mauke S naj Vam služi v pojasnilo to le: Vzroki vrapam niso natančno znani, le to vemo, da so nekateri konj raste, kakor imenovane cvetlice in zelenjad lahko bolj podvrženi tej bolezni nego drugi. Za vzroke se smatrajo : Prehlajenj hoj po snegu in snežnici ter po bolhači, ki krešo posebno ljubijo, na ta način odvračajo blatnih cestah, močvirnih pašnikih itd. Ta bolezen se od cvetlic in zelenjadi najraje pojavlja ob vlažnih pomladih in jesenih. Tudi * Kompostni kupi naj se posade z bučami. Na ta jo pospešuje. Naiprvo je rane izprati z mlačno način se pokrije nelepi pogled in dobe veliki, mesnati ^ j® nekoliko mila (žajfe), potem pa nogo in nežni plodo Na eni rastlini se lahko pusti čez katero se buč, pa zaradi tega ne bodo nič manj debele. Če se stavi poleg vsake rastli stara škropil po-iz katere obvezati s suhimi otrobi in s predivom, poveže povoj. Kadar je to opravljeno, pa izpirajte nogo vsak dan z mlačnim kameličnim čajem ter jo obvezujte 5 skozi navad jhno luknjico vedno voda kaplja, bodo buče ne- ^^^^^ ^^^^ povedali. Konj imej seveda suho steljo. Ako je gnojenje uže zelo mtčno, svetujemo Vam zdrav- žke Ijenje prepustiti izkušenemu živinozdravniku. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 98. Ali škoduje prašičem, kravam in drugi živini listje takih rastlin, ki so bile škropljene z modro galico ? Pri nas imamo namreč latnike, katere bodemo škropili zoper strupeno roso, spodaj pa sejemo salato, radič, zelje, koruzo za zeleno krmo itd., na ka- tere sadeže tudi pada modra galica. (J. v B. na Primorskem,) Odgovor: Vse govorice o škodljivosti bakrene ga- lice 80 ničeve 5 sa] pride tako malo bakra na rastline. da ni imena vredno, zlasti ako poprej dež izpere rastline. Kar je pa za človeško porabo ter tudi za krmo, tem ob- to je pa lahko z malim trudom z vodo izprati. bodemo uže v prihodnji številki ^^Novic" priobčili širno razpravo. Vprašanje 99. Je ostala tekočina modre galice še rabna za drugo pozcejšnje škropljenje. (H. D., župnik v V.) Odgovor: Gotovo da, saj je bakrena galica sama antiseptično sredstvo, ki zabranjuje oh sebi razkroj, oziroma kvarjenje organskih snovi. Vprašanje 100. Ako razstopljeno modro galico branimo v vinski posodi, v kateri jo potem peljemo v vinograd, ali je posoda potem še rabna za vino. (H. D. v V.) Odgovor: Posoda je še rabna, ako jo potem dobro osnažite, kar je seveda samo ob sebi umevno. Pripo ročamo Vam tako ravnati: Precej kadar nehate ra biu sod za galično raztopino, z apneno vodo, katera izperite ga na) nekaj najprvo dobro časa ostane v njem. Vodo potem odlijte in izpirajte sod toliko časa, da teče iz njega popolnoma čista oda Izp sod prav dobro zažveplajte porabite z( in hranite ga dobro zabitega. Predno ga pet za vino, morate ga seveda dobro izprati. stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jar o sla v. (Dalje.) 169. Zlati rudniki na Lachlanu. Mnoge skušnje so me prepričale, da je neobhodno potreba ločiti se od Angleža m se zanašati na sebe. ako hočem v Avstraliji česa doseči. Ob enem sem sklenil da pojdem v Bathurst. Angležu to zelo zamrzelo zena dob ro oštela, češ zlasti še zategadelj, ker ga da radi njegove lenobe nobeden ne bode v družbi ž njim delal. Poskušala sta oba, da bi me odvrnila od namena, ali nisem se dal premagati. Drugega sem šel v les ga mogel najti. Ukrali so mi konj ga ob iskat, ali nisem zadnjih nemirih. Ubral sem toraj pot pod noge. Nenadoma zaslišim znan glas za seboj: „Winter!" Ozrem se in zagledam vrhovnega komisarja Clouta. Kam pak? popraša me. Bathurst! Tu ni sreče." „Čemu v Bathurst! Poslušajte me. Idite rajše na Lachlan. Po noči so mi sporočili, da so tam dobili novo zlato žilo." „Kodi pa drži pot na Lachlan „Nikoder! Krajine te so do sedaj puste in neob- ljudene. Grem prav v to stran, kos pota vas lahko spremim. Prišla sva k nekej strugi in obstala. Komisar mi je naročal. naj grem 40 angleških milj vedno poleg struge, in kedar pridem do ovčarne, naj poprašam, kako in kodi pa dalje dvanajstih dneh sem srečno dospel Vprašanje 101. Moj konj je dobil vrape, katerih na Lachlan. mu ne moremo odpraviti. Vse kaže, da dobiva vrapaste Krajina lachlanska ni videti, da bi imela zlato v noge tudi še drug moj konj. Rad bi vedel, kaj je temu sebi. In vendar ta kraj krije v sebi ogromne zaklade vzrok, in kako vrape odpraviti? (F. F. v P.) zlata. Te zlate rudnike so po naklju(^-ju odkrili. Ob bregu Ä 164 lachlanskem se širijo tečni pašoiki, io v oiiolici je več početka težavno in nevarno. » ovčarD. Drugih ljudij tu ui bilo popreje. Nedavno je okolici je bilo mnogo vode in glioa se je veduo trgala, tako, da so kooji naši todi lezel s svojimi koli nek ovčar. Deset volov je imel komaj sproti odvažali vodo in glino. Po vrhu je bilo treba vpreženih, pa je še komaj šlo. Ob nekej močarini je jašek znotraj dobro podpirati. No Francoz nam je delo obstal, zakuril in zaspal. Zjutraj je našel dečak ovčarj znatoo olajšal. Napravil je pri jašku poseben stroj. Na velik kos zlata v pepelu. Kakor hitro se je ta novica velikem lesenem kole«u sta bila privezana dva mehova od raznesla po okolici, koj so prišli izvedavi ljudje gledat surove volovske kože. Edeo meh je šel gori, eaen doli. Tako in poskušat, ali bi se dalo kaj dobiti. In gledi, na samem površju so našli zlato, tu večje, tam manje kosove. smo vlekli služila iz jame. Za odpravljanje vode sta nam ava edra od platna tako trdega močnega Koj 80 začeli diggerji vkup vreti. Na ta način je kakor so plahte na ladijah. Ves ta stroj sta nam gonila kmalu nastalo barakarsko mesto. Mnogi zlatokopi so dva kooja, eileu po d eden po noči začeli tudi jaške kopati, to pa je stalo dosta dela 5 ker Na ta način smo kmalu prehiteli vse sosede. Okrog je bilo treba globoko v zemij iti Tudi je bilo treba oas so nastajali hitro novi jaški. Tu in tam so zadeli jaške dobro podpirati. in to je napravljalo velikih ob zlato, in naposled se je pokazalo, da ta na videz stroškov. Slednjič je poskusil nek Nemec z Ljubeka s svojimi družabniki, da napravi jašek poleg samega močvirja, in v globini 114 črevljev je zadel na zlato žilo neznaten kraj krije pet bogatih žil v svojem drobu. Žile te 80 koj nazvali po legi in smeri: severna žila, južna žila, nova Kaledonija, Vitorija in princ Wales. Morda je lati. kosovi, ki so jih vlačili iz jaška, tehtali se po funtu. Kot blisk se je raznesla ta novica po vsej kolo- niji, m sedaj 80 jeli kar v trumah vreti diggerji na še več žil skritih v drobu, ali do sedaj jih še niso mogli oslediti radi prevelike globine. (Dalje prihodnjič.) Lachlan. V šestih tednih je privrelo do 60 000 ljudij. Ko sem prišel v kopanine, oašel sem več stotin Politične stvari. stanov, a na mestih cele kupe posekanega drevja, ki je bilo pripravljeno za podpore v jaških. Mnogi diggerji se še niso dela lotili, gledali so, da popreje stana in druge potrebščine urede. Koj sem se polastil v pustem lesu mesta blizu omenjenega močvirja. Ves prostor so namreč koj v prvih dneh zemljemerci na claime zmerili. Vsak claim za štiri UiOže, kakor veli zakon. Kakor veriga se je vlekla cela vrsta claimov. Kmalu sem dobil za svoj claim tri družabnike. Švicarja, Prusa in Bavarca, Iz državnega zbora. Budgetna razprava 1890. v Govor i)oslaiica Sukljeja v državnem zboru dne 19. aprila 1890. (Dalje.) Pri tej priliki je rabil citat, kar se večkrat zgodi in koj smo mogli iti na delo. Da pa delo v jaških v" pripravljenih govorih. Ta citat pa ni bil na pravem brzej se odsedalo ? pa tudi manj stalo pojili so 86 družabniki dveh claimov v eno družbo in jašk. Tudi kopali en mestu. V zvezi s češko spravo je rabil pesnikove besede: mrzlih srcih zmrzuje zvestoba^. Ponavljam te besede, mi smo dobili takih družabnikov: dva Ka nadca in dva F tesar, kar nam Ede F je bil izboren pozneje posebno prav hodilo Delo smo si tako razdelili, da sta vedno po dva kopala v jašku, ostali pa so cepili hlode na primerne reklje za podpore v jaških. Prikopali smo 136 črevljev globoko, ali po zlatej žili ša ni bilo sledu. Tudi sosedje naši niso imeli sreče. Vsak je uže menil, da dela prazno delo. in zato mi bodete odpustili oseben spomin. Prihodnje leto bode četrt stoletja, ko sem kot mlad vojak prvič stopil na češka tla. Videl sem Češko leta 1866 za časa nesrečne vojske se se in pozneje ob pruskem zasedenji. Spominjam dobro onega časa. Kar je naravno. Toda našel sem toliko dokazov srčne udanosti in zvestobe cesarju in državi med češkim narodom, da odločno povem g. dr. Gregru, Naš družabnik Švicar je ves nejevoljen prodal svoj hiši nikdar ni in nikoli ne bode padla do ledišča. da v srcu češkega naroda udanost državi in vladarski V (Zi- del za 6 funtov šterlingov. čez nekaj dni tudi Bavarec vahna pohvala na desnici.) za funtov. Kmalu na to so štirji Švedi, ki so kopali Gospod poslanec dr. Gregr se je tudi pritoževal za nami, zadeli ob zlato žilo. To je napravilo mnogo ne vem, ali je to zahvala ali očitanje — da niso pova-vrišča. Koj so pritisnili kupci in hoteli na vsak način bili Mladočehov k obravnavam. Z mnogih strani se graja kupiti naše dele. Jaz sem prejel za svoj del 50 funtov napaka, celo staročeški listi so zadnje dni tega mnenja. šterlingov. Dozdeva se mi ? da bilo to brezvspešno. Mladočeška Brez premude smo začeli sedaj poleg Švedov ko- stranka je preveč bojevita — nemir je njen oživljajoči pati nov jašek v globini 140 črevljev smo srečno element ) ne zadeli ob zlato žilo dovolila sprave ker sama sebi iz- Sedaj še 80 nalegali na nas podkopala obstanek. (Poslanec Salašek : Tako je!) špekulanti, ponujali so vsakemu po 200 do 800 funtov Gospod dr. Gregr trdi, da je češko-nemška sprava šterlingov za njegov del. Delo naše v jašku je bilo s za češki narod neizmerna škoda, poguba. Gospoda moja!. 165 Dovolite, da izpovem našo minel. Nasprotje med Staro Tod gospoda, na nekaj Vas opozarjam. Mir se in Mladočehi je že davno več, kakor le domač prepir, tudi na Češkem ne bode ohranil, ako bode omejen Vsi ga čutimo. Akoravno tako natančno ne poznam na to deželo. (Poslanec dr. Ferjančič : Tako je!) čeških razmer, kakor gospodje iz češke, vendar vidimo nemogoče. Preslabo sodil enja moč v To je češkem stvari iz daljave mnogo mnogo jasneje in bolj nepri- narodu, ko bi mislil, da bodo Čehi malomarno gledali, stransko, kakor marsikdo, ki živi v tej homatiji in pre- kako se godi njihovim sorojakom na Moravskem in v piru. Gospoda dr. Gregra, ki češko-nemško spravo ime- Šleziji. Bilo bi nesmiselno J ko bi na eni strani volilni Duje pactum leoninum in trdi, da imajo Nemci dobiček, red na Češkem postavili na pravične podlage, na drugi Čehi da pa zgubo, vprašam naravnost, ali je on te misli, strani pa mirno trpeli čudovitost, da je isti narod v so- bili Nemci pred 12 ali 15 leti podpisali te spravne moravski deželi, kjer ga živi tri četrtino točke? (Poslanec baron Hackelberg: Nikoli!) sedni gospodarstvom manjšine, ki ima J pod 25 odstotkov pre- Prepričan sem » da nikoli! Tedaj ste še upali, da bivalstva. (Prav dobro! na desnici.) obdržite gospodstvo na Češkem; tedaj ne bi dovolili razdelitve nefidejkomisnega veleposestva Upam ) v da tudi usoda malega slovenskega naroda volilne okraje; tedaj ne bi priznali, da to vprašanje ne spada pred državni, temveč pred deželni zbor češki. Danes pa so stvari drugačne, in trdim, da so se Nemci vsled sprave odpovedali gospodstvu na Češkem in da Čehi ne bodo več videli nemške večine v deželnem zboru in kaj za nas to pomeni, vsi dobro vemo. posamezne Čehom ne more biti malovažna. Četudi nas je malo, pa Vsaka prememba na našo škodo se je pričela z nemško večino v češkem deželnem zboru. (Res je f na desnici.) Priznam, da ta sprava utegne ovirati razšir- jevaoje češsega življa, toda trdna postojanka v obrambo vsled sprave, zagotovljeno ozemlje je tolika pridobitev, da smemo višje ceniti to pridobitev nego zgube, ki so seveda tudi v tej pogodbi. Pa postavimo se na stališče dr, Gregra in pritrdimo mu > da imajo Cehi zgubo od te sprave. Potem pa vprašam: Kdo pa je temu vzrok? (Prav dobro! na des niči!) Kdo pa je pripomogel temu položaju, ki je rodil spravne obravnave in njih posledice. (Prav dobro na desnici.) Ali je nedolžna ona stranka, ki je rahljala ) ravno v trenutku, ko je disciplino v češkem narodu nasprotna stranka pokazala vzgled občudovanja vredne izurjenosti? (Dobro! Dobro! na desnici.) Ali gospodje ne previdijo. da je vera v avtoriteto za vsak narod potreba, in da so napačno postopali. ko so v na rodu izpodkopavali vero v veljavo moža v trenutku, ko je ta vera bila zagotovilo vspeha? (Pohvala na desnici.) trenotku, ko je treba skupne narodove moči, ko se nihče ne bi smel odtegniti, so pričeli napadati v soci- jalnem oziru važno vrsto, dočim je nasprotnik .zbiral svoje vrste napadu. (Prav res! na desnici.) To so Daše sodbe, izliv mojega prepričanja. Tudi obliko za govarjam, Ker se strinja z mojo. morda ostro individualnostjo. A kar se tiče stvari, zatrjujem gospodom iz Češke, da se vsa slovenska delegacija državnega zbora v tem oziru strinja z menoj. In gospoda moja, imamo ravico, da nas priznate kot najzvestejše in zanesljivejše zaveznike češkega naroda. (Pohvala na desnici.) Stopimo korak naprej. Mladočeško gibanje je morda 9 danes na Češk em močnejše. Mogoče je, in jaz upam, da se bodo stvari obrnile in da bodo na češkem trezneje presojali in pomišljali. Ne verujem, da bi mladočeška opozicija bila nevarna češko-nemški spravi. imamo žilavo življenje ter zadržujemo velik del moči J naših Nemcev. Ako bi kdaj podlegli, potem se bodo te proste moči obrnile proti Vam in boriti se bodete morali z onimi težavami, ki bi bile posledica našega propada. Mislim, da kot generalni govornik nisem zašel s pota in ne preziram svoje naloge, ako obračam pozornost na naše pokrajine. (Čujte! na desnici.) Oglejmo si de žele, kjer Slovenci združema prebivajo. Kaj mislite gospodje, kje se v resnici najbolj približujejo narodnosti? Kranjskem, v našem narodnem Mirno rečem: na središči, in sicer zato, ker so nam ravno tu najmanj skratili narodnostne pravice. Stvar se Vam morda zdi čudna, ker ste navajeni preveč na strastne članke svojih listov, toda navel bodem nekaj vzgledov, ki Vam bodo mojo trditev dokazali. Vzemimo edioi mešani okraj v deželi, okrajno glavarstvo kočevsko slovenska polovica malo večja. tem okraji je m glašati smem » da je na obeh straneh živa narodna zavest, da obe stranki Pred nedavnimi dobro pozuate svoj položaj in nalogo, leti ste se še burno prepirali obe narodnosti, toda kaj se je zgodilo pri lanskih deželnozborskih volitvah ? Vsi nemški volilni možje na Kočevskem, 31 po številu, prišli so na volišče ter glasovali za dva strogo (Cujte ! slovenska kandidata s slovenskim programom. na desnici.) In nekaj dni pozneje je pri volitvi v mestni skupini čisto slovenski trg Ribnica, ki voli z mestom Kočevjem, tudi soglasno volil nemškega kandidata, ako- ravno je v Ribnici skoraj toliko gla kakor v Kočevj (Čujte!) Nobena teh strank se ni pregrešila proti svoji narodnosti, proti svoji narodni zavesti, pač ste praktično pokazali, kako se rešujejo v prijateljstvu taka nasprotja. (Dobro! Dobro! na desnici.) In če to ne zadošča. opozarjam ua naš deželni zbor, kjer imajo Slovenci 25, Nemci 11 glasov; tu shajajo Slovenci z Nemci. Prejšoje čase narodnega pritiska 80 bili v našem deželnem zboru najhujši narodni pre- piri i najsrditejši narodni boji, danes pa obrnem se na čestite tovariše na levici ki menoj sede v deželnem zboru danes se obravnave vrše stvarno in mirno. SKupno delamo na korist dežele, da smemo reči naše razmere so se nepričakovano zboljšale. To je na too sledek , ker vsa) deloma priznajo pravice Slovencem, gačen. Naseljevanje Italijanov v Trstu se je množilo, iredenta se je organizovala po okrožjih, po vzgledu telo-Opomniti moram, da je v Gorici med Italijani in vadnih društev. Obravnava, vršivša se meseca februvarija (Dobro! na desnici.) Slovenci že več časa ista razmera. (Dalje prih). V Trstu proti metalcem petard, spričala nam je, da so našli spise z napisom : Circolo Garibaldi J sezione Pisino. To so vendar dokazi doslednje, razširjene or^a Govor poslanca dr. Ferjančiča v državnem zboru dne 22. aprila t. 1. nizacije. (Dalj e In kako se javi iredenta v mona:hiji samej ? Kdor Vrhu tega je Tržaško časnikarstvo okuženo z ireden-tiškim mišljenjem Predsednik prekine govornika: Prosim Vas, go8i)od poslanec, opozorili so me, da se svojim govorom žalite je le kedaj žive po jjanskih mestih, po mestih v Italijane. To ni parlamentarno in moram Vas grajati. Primorskej, ta ima gotovo pojem c že od 1866. leta sem. Spomicjam po nesreči pri Kraljevem Gradcu — ko so napotili obilo tem. To zasledujemo da so leta 1866 Prosim Vas, da ne nadaljujete v tem smislu. (Poslanec se k dr. Ebenbach : To je To ni žaljenje Italijan avstrijsko ! Klici na desni govori le proti Garibaldi f vojaštva od juž rmad na se Italijani bližali Go iz Gori Odstraniti kakor se vsi zovejo > so m ker severno bojišče in ko so iorali iztirati raznih ose i Favettije, Rismonde, in Posla Fliegl: Svoboda govo f Poslanec Ferjančič nadaljuje ; Dozvolim si pojasniti gospodu predsedniku, da je predmet mojemu govoru se elementi z Itaiijar predrli do Gorice, argument strahopetnežev skuDno delo bati iko Jezik iredente je petarda da De bi ti poslednji To sicer ali gl rgument in v iredenta iu da ne menim za Avstrijo dobro in poštena mislečih elementov. MisKm, da je v interesu države, da se vendar enkrat ta stvar na tem mestu primerno razjasni. (Posl. Ghon : Ves govor bil je žaljenje dobromi- vednej porabi (P dobro na desni.) Tudi o tem ve slečih avstrijskih Italijanov. Posl. Lorenzoni; Rekel kdo česa povedati, kdor je kedaj živel po italijanskih mestih. Še da se ži katerega slavnosti spominjam nekega dogodka sem sam doživel — in petarde so Bil je ob ekej cesarskej d v prvej vrsti za to da služijo kot demonstracijsko sredstvo osobito ob takih dnevih, ki so posvečeni spominu na monarha (poslanec je, da je Dantejev spomenik protiavstrijska demonstracija !) Predsednik: Govornik se je že moral posluževati žaljivih izrazov, ako se italijanski poslanci res čutijo žaljene. Poslanec Ferjančič : Namen mi je dokazati, da je v interesu države, ako Šuklj e Čujte čujte !) bilo je na večer leta 1866 Šel sem po Goriškem glavnem mestu mimo nekega slopja v katerem sta in kavarna in mišljenja. kjer so se pobila nastanjena nemško društvo shajali elementi avstrijskega tem trenotk hiše. Mnogo ljudi spočila se je bomba v J pridrl paj. Zbrali se pred poslopjem okrožnega urada (Kreisamt) bival politiški načelnik druga bomba. Druz( slavnosti v velikei cerk istem trenotku DOčila te bila veži smo er je zopet obračamo pozornost svojo tem razmeram in jaz smatram za svojo dolžnost, da pokažem^ kako podobo so zadobile te razmere, osobito v zadnjih letih, kar morem dokazati s samimi istinami. Zadnji junaški čin iredente pod Depretisom bil je pretečenega leta vzprejem avstrijskih poslancev ob njih vzprej,em s petardami. (Prav res ! na prihodu v Trst — desni.) Ali tudi te petarde bile so slabo prirejene, kakor ona v velikej cerkvi v Gorici. Tudi tem petardam bila povodu cesarske i® namenjeno, da počijo, ko dojde posebni vlak v Trst. pred slovesna služba božj Četrt ure (Poslanec dr. Woldrich ; To smo mi doživeli!) \ me, * četkom službe božje počila je v spovednici zopet da imamo mej nami priče o tem dogodku. bomba. Bomba ta brezdvombe ni bil kajti nameravalo ženska padla je v Bombe pa mečejo leto za dobro tempi J se je, da poči mej službo božj Neka To je bil sicer čin iredente, ali, kakor da je hote cficijelni Trst popolniti impertinen>o iredente, vravna vest in letom so morah odnesti, vali so vse tako, da se nam je videlo gled In naj navel sem samo jeden bodo to pritrdili, kakor omenim leta 1882, ko so določili Ober danka, da z bombami izvede zlobni, peklenski (Prav dobro ! na desni. naklep — gospodje mi bili v deželi sovražnika. Italijanski poslanci ugovar- jajo. Poslanec Steinwender: Ne, bilo je tam prav iredente? Ali zlodejci o«tali so vsikdar nepoznani, iz- prijetno. — Veselost). Vsaj tudi nesmo pričakovali slav- vzemši Oberdanka samega in nekega druzega slučaja nosti, ker smo bili vabljeni od iz najnovejšega časa. dr jge strani. Ali pričakovati smo smeli, da se nas bode vzprejelo Ko se je Depretis nastanil v rumenej hiši, vzrastel uljudno in spodobno, kakor je to navada pri občevanju je še bolj greben iredeuti in oddahnila se Mož bil navdah je z ljudmi. se srdom do Slovanov in je bil toli za Opomnim samo, da je predsednik avstrijskega dr slepljen, da je menil spreobrniti v Italijo škeleče ele- žavnega zbora stanoval v 4. nadstropju. (Čujte, ^^ij^e I m-ente z dobrohotnostjo in dobrotami. Vspeh je bil dru- na desni.) Da so mu odkazali malo sobico in še v tej 16? Dl sam stanoval. (Čujte ! čujte! oa desni.) Opomnim Ali ta je takoj začetkoma v prvem svojem nagovoru nadalje, da je moral deželni p:lavar Kranjski ob 10. uri zavzel tako stališče, katero nikakor ni bilo po tem, da zvečer z ženo in otrokom na ulici stati, ker so zanj do- ločene prostore drugim oddali, in da ni edel kam položil trudno svojo gla (Čujte čujte ! na desni.) v Slovencih vzbudilo zastopa, ali pa do vlade. zaupanje bodisi do mestnega Vsakdo iz med nas je doživel česa neprijetnega in je odšel iz Trsta zagrenjenimi čutstvi. To so resnice, katere nas silijo, da o njih mislimo, in katere so znak došlo (Dalje prihodnjič.) situvacije v Trstu. Ali denimo, gospodje moji, da v Trst 50 ali 20 poslancev italijanskega parlamenta, to videli, kakov sijaj bi gospoda kazali; (Živahno odo- jih častili in Naši dopisi. bravanje na desni) to videli kaüo r • Iz Ioub\i 3*116. — Državni zbor je sklenjen in domu 80 se vrnili poslanci ž njimi tudi poslanci slovenski. kako bi se trudili, da jim mudenje v Trstu napravijo Kaj je dosegla prijetno ! (Pritrjevanje na desni.) državnozborska desnica^ Na kaj izrekoma vprašanje Politika prejšnjega mestnika se je ponesrečila Nezmisel te politike nas je tako daleč dovela, da so vsi sl< jevi, vse razmere v Trstu in po Primorskem razjedene postalo neznosno in potreba slovenski poslanci v tem zasedanji ? odgovoriti je lahko na kratko : Večina državnega zbora Položaj, postal vrača domu t d r u ž 1 n d ki je bil začetkom zasedanja negotov in gugav J po iredentizmu. Stanje premembe bila je nujna JÖ Ta prememba se je izvršila. je sedaj jasen in stanoviten in v to pomagala je najpred sedaj srečno dognana razprava o gališkem zemljiškem Oddahnili smo se, ko je prišla ta prememba; osobito se je oddahnil narod slovenski, ki je sosed italijanskemu, ko je padel mož, kateri je se železno roko potlačil vsak slovenski migljej. (Poslanec Šuklje: Tako je!) dolgu Krhanje nemških konservativcev se je nehalo > zveza poljske delegacije, ki se je Konservativnem ele- mentom zelo približala, postala je z levičarji nemogoča, in tako je večina, kakoršna je do sedaj bila, zagotovljena. Gojili smo najboljšo nado, da se bodo stvari na Slovenski poslanci pa 80 prinesli saboj zavest, da so boljše obrnile. Celo Reichswehr*', katero glasilo je gotovo v to poklicano in nesumno, (Prav res! na desni), izrekla se je, da ne kaže v Trstu še nadalje tirati italijanske politike in se opirajo na italijanski element. Za nemško enako glede duševnih, kakor gmotnih zadev v polni meri storili svojo dolžnost. Zaupni razgovori, katere so imeli z vlado in pa javni govori v budgetni razpravi, pričajo to. Pričakujemo sedaj še dejanskih činov. V gmotnem politiko pa ni tal. oziru morejo se kranjski poslanci ponašati z dolenjsko železnico vsi skupaj z drugimi manjšimi vspehi. Za- Nasvet tega lista je bil. opirati se na slovanski kona glede osuševanja ljubljanskega močvirja, vkljub element, ki je že tako ali tako v večini. (Klici na levi: Aha!) Prosim, da mi ne posegate v besedo, „Reichswehr" je izvestno nesumen vir! „Reichswehr" se je sklicevala na Dalmacijo, na upravo Rodiča in na vspehe te uprave; nepretrganemu pritiskanju, do sedaj ni bilo mogoče dognati, osebne premembe v ministerstvu so to pouzročile nekoliko tudi eden po vsem neosnovan ugovor spod ljubljanskega mesta. toda za gotovo je pričakovati, da pripomnila je da je od Rodiča sem iredenta izbrisala se to zakasnenje popravi letos na jesen. —^ Sestra naše cesarice, dedna vojvodica Helena Dalmacijo iz vrste onih dežela, katere bi še trebalo Italiji pridobiti. Toda niso hoteli slušati dobrega sveta, Thum in Taxis, umrla je minuli teden vsled ope-naj je že prišel od te ali one strani. Izročili so potem vlado v Trstu možu J racije v Regensburgu. Vsled te smrti zaukazano je od je tudi 20. maja do 2. junija veliko, dalje pa do 30. juuija malo do tedaj že sovladal. Dvomimo, da bi imel ta mož, pred dvorno žalovanje. katerega očesi je iredenta vzrastla in se nimo. da ima res dobro voljo dovelj de sile in moči > pobijati iredento in jo iztrebiti. Do tega je malo upanja, ako motrimo razmere, ki 80 nastale v Trstu in po Primorskem po rečenej oseb-nej premembi. — Ljubljanski vodovod je že nekaj dni poln pri- trombane vode, ki se že rablja za škropljenje ulic; vode je po ceveh dosti se še ni pokaz pak Bile 80 volitve v mestni svet, ki je zajedno de- želni zbor. Pričakovali so od teh volitev, da se bodo in povsod je vode dcsti, pričakuje se da bode do 29. junija dan otvorjenja voda tudi pitna, čista. Zgodovina Cerkljanske fare, spisal Ivan Lav- ' imenuje se ravno- r e n č i č „založil Anton G o 1 o b i č > nove razmere pokazale v lu^i, Avstriji prijaznejšej. In kar na svetlo prišla 158 strani obsegt j )ča lična knjiga kaj so dosegli? Mesto štirih ekstremnih mož volili so v s krasno podobo sedanje farne cerkve Cerkljinske. Pi mestni zastop, oziroma deželni zbor, štiri zmernejše Mej satelj sam s svojo znano spretnostjo nam je porok za diugimi je padel dr. Piccoli, spominjate, posebno protiavstrijsko ulogo v zadevi kon kateri je igral, kakor se mičnost in temeljitost spisa. Kujiga stane mehko vezana po 90 kr., trdo vezana pa po 1 gld. in se dobiva pri sula Durando. Tako so sestavili deželni zbor in mestni založnikih in v katoliški tiskarni. Vsak rodoljub naj si svet in volili so starega župana. omisli zanimivo to knjigo! — Gospa Josipina Hočevar-jeva znana dobrotn vsi deželi, odlikovana je z zlatim križem s kro za zasluge. Srčno čestitamo velikodušni dobrotnici! kmetov dokladati, toda zapisavala je te doneske deželi kot dolg, ki se je že tel do 76 milij in bil dne Topniške strelske vaje pričnejo se na Krškem konečno dorastel do 106 milijo državnem zboru stale so stranke hudo nasproti J julija, za mesec avgust napovedana sta tje nad- pravi levičarji pa so vendar govorili stvarn in mirno vojvoda Viljem in vojvoda Wüi temberški. strastno pa je hujskal bivši desničar L i e n b a c h Novičar iz domačih m tujih dežel. Dunaja. Delegacije, ki se je tudi pri tej priliki zopet pokazal kot starega, ljudstvu sploh sovražnega birokrata, ki vedno Nemcem hoče meriti z drugim merilom, kakor drugim narodom, in pri katerem bi bili radoved kako bil ukal ki zborujejo letos v Lienbacher besede, ko se prizadeta dežela ne imeno- Budimpeštu, sklicane ste na 4. dan junija. Letos so v vala Galicija, ampak Solnograška, Avstrijska ali Tirol državnem zboru Nemci s Češke prvič sprejeli po porav- navi troje mest izmed 10 za Češko postavno dolo^.enih. Za Kranjsko izvoljen je kanonik K 1 u n namestnika pa dr. Ferjančič. > za njegovega Včeraj imela je zadnjo sejo tudi gosposka zbornica, ta je rešila vse v zbornici poslancev sprejete predmete razun zakona mitniškega ki je preložen na jesen. Pri obravnavi glede pogodbe z Gališko, pritrkovala je de- Državni zbor sklenil je svoje zborovanje dne 17. loma tudi gosposka zbornica s Plenerjem na čelu. Go- maja minulo soboto popoludne ob V2 Potem, ko so voril pa je za pogodbo med drugimi tudi knez Alfred bile dognane volitve v delegacije. Prav na konec zbo- Lichtenstein, čegar besede so bile poglavitno obrnjene rovanja nakopičilo se je toliko imenitnih predmetov, da zoper hujskanje Lienbacherjevo. Konečno bil je predlo ste bili vsak dan ali po dve seji ali pa redno po ena, sprejet v soglasji s sklepom zbornice poslaLcev z g ki je trajala od 10. ure zjutraj bila pa je seja celo na praznik v do 5 ure popolud ; b O h O d a popolud ki je trajala od 1. ure popoludne do % 9 zvečer, ako ravno je tudi predvečer seja trajala od do blizo 1. ure zjutraj. V razpravi bil jo namreč vladni predlog o poravnavi dežele Gališke z državo zarad ga-liškega zemljiško-odveznega dolga. Lcev z odločno večino, potem, ko je govoril tudi minister deželan gališki vitez Zaleski. Ko 80 bili vsi predmeti dnevnega reda rešeni, pro-ure zvečer, glasil je ministerski predsednik grof Taaffe, po naročilu 1 cesarjevem, da je državnega zbora zborovanje odloženo. Te dni poda se grof Taaffe v Prago, da tam pomaga pri posvetovanji češkega deželnega zbora glede To vprašanje bilo je namreč na Gališkem še vse huje sklepanja o nemško-češki poravnavi. zamotano, kakor pa v vsih druzih deželah. V drugih deželah cenila se je namreč desetina in tlaka in od tako Češka. Hipoma postala je ^Zlata Praga u računj vrednosti prevz 80 1 3 nase grajščaki sami središče političnega delovanja, v katero se bode obra ) I / prevzeli so obvezani posestniki in ostalo tretjino čala pozornost vse države. ponedeljek zbral se ]e /3 prevzela je vsa dežela. Preniske naklade, katere dr žava v prejšnjih letih 1861) nakladala obvezancem in deželam in odkupavanja. pa preobilni troški, prizadeti po poftlu bili 80 krivi, da se je skoraj vsem deželam deželni zbor, v katerega so vstopili tudi Nemci. Deželni maršal naglašal je v svojem nagovoru imenitnost in veliki pomen nalog, katere pričakujejo rešitve v posvetovanji in sklepanji tega zbora. Ko je omenjal, da pogodba ne bode v škodo nobeni narodnosti, čuti je bilo zemjiško-obvezni dolg visoko narastel. Vse drugače razmere pa so bile v Galiciji. Tu je meseca marci.ja 1848. leta cesar sam obvezanim posest- Kinsky-a po 9 členov z vsake kurije: mladočehi zahte nikom, toraj vsem kmetom, odpustil ono tretjino oho"-klicev od strani mladočeških poslancev. Včeraj volili so se odseki in to po predlogu grofa do vali so po 12 členov iz vsake kurije, pa ta predlog bil neskov. katere bi jih bila zadevala po sicer sploh ve- je zavržen. Ijavnih zakonih in razglašalo se da to tretj prev Kučera zame nase država sama. To zgodilo se je v ta namen je potem v imenu mladočehov, da > da bi se kmetje ne bili združili z grajščaki in oboji skupaj se ne uprli zoper državo, kakor se je to zgodilo na Ogerskem. oni ne smatrajo vsih pet predlogov o poravnavi kot ce- pri vsaki posebej, kakor Jim njihovo loto, temveč bodo prepričanje veleva, zavzimali posebno stališče. Govornik Ta namen se je tudi dosegel ) ker naglaša, zabranil se je ljudstva. da imajo mladočehi za seboj veliko večino upor. Ko pa ste nevarni dve leti minuli, začela se je vlada krčiti ter je skušala Algier. Arabci napadli so mesto Guelma in da naj dežela Gališka oropali prodajalnice judov, enako se poroča z druzih prevzela tudi drugo tretjino. Ta pa se je vedno branila, tamošnjih mest. ni nikdar prevzela upravo gališko-zemljiško obveznega zaklada, vlada pa, ki ga je oskrbovala, je morala mesto Odgovorni urednik Gustav Pire. Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki.