No. 98 AM6RICAN IN SPIRIT #0R€1GN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation SLOVGNIAN MORNING NGWSPAPGfi CLEVELAND OHIO. MONDAY MORNING, MAY 18, 1964 ŠTEV. LXII — VOL. LXH Hladi rod dela KP povsod vrslo težav Te niso omejene samo na komunistične partije v komunističnem svetu, ampak so pogoste tudi v svobodnem. CLEVELAND, O. — Zdi se, da Dara za komunizem zmeraj manj lle samo tisti mladi rod, ki ni včlanjen v komunistične organizacije, ampak celo tisti, ki dr-*i s komunističnim gibanjem. V Dri pogledu imajo velike težave ne samo komunistične stranke železno zaveso, ampak tudi v ^’obodnem svetu. Najbolj znan i6 spor med mladimi in starimi komunisti v Italiji. Pa menda iudi v Franciji ni nič boljše. Mladi francoski komunisti iz-^ajajo svojo revijo “Jasnost,” ki neprenehoma skače čez ojnice, tako da glavna komunistična tiskarna v Parizu ni hotela niti tekati zadnje številke. Mladi ko-Dimisti ne obsojajo namreč ki-'ajskih tovarišev tako ostro kot njihovi partijski voditelji; se tu-D jezijo, da jih starejši tovariši Ockivajo iz komunističnih odbo-lov in komisij. Najbolj je komunistično francosko mladino ujejte, ker so starejši tovariši ho-te‘i spraviti v vodstvo Unije komunističnih študentov svoje za~ uPnike. Ta teden bo francoska kemu-ntstična stranka imela svoj 17. narodni kongres. Vodstvo konusa se boji, da bodo zastopniki mladega rodu zahtevali 40'< mest v glavnem in izvršilnem naboru. Starejši komunisti ne kako daleč so, mlade du-•ove razburkali kitajski komu-‘SN, ki dobro vedo, cia franco-"ka uradna komunistična stran-a stoji trdno na moskovski S{nani. komunistični kongres vla-radi tega v francoski politič-Javnosti veliko zanimanje. da zna kampanja nas je °srečila z versko vojno sredi New Yorka YORK, N. Y. — V nju-skem 19. volivnem okraju ži-g'J° volivci judovskega porekla. ' Po tradiciji pristaši demo-^atske stranke. Za njihovo za-V atlje pri primarnih volitvah se si/6§ujeta dva kandidata judov-, ega porekla: Farbstein in Had-^ ; Pri Farbsteinu ni težko ugo_ kateri rasi pripada, ime 'kud je pa bolj megleno. ^aj, To štej. so izrabili prebrisani Farb-(j Pristaši in začeli trditi, j-jj... acMad ni noben Jud, ampak ^ Arabec! Ko je Haddad za to, se je takoj pritožil sl;rankinem odboru kot tudi 5 . Odboru za pošteno volivno 151 acijo. Seveda bo zmagal pri °beh Sre 'Dle odborih, toda med volivci Pa vendarle debata, menda ob Precej živahna, kdo med Ja^1Yla kandidatoma je boljši Pri Jhdi kem je nova težava: med samimi je več pojmov, kaj Pese^a pomeni, in po teh nai stru ’jRiih so razdeljeni v razne cej lG- To bi utegnilo škodovati h v,.0 Purbsteinu, ako namreč ne Pada “pravi oma sončno in toplejše. lsJa temperatura 78. Novi grobovi Katherine Šoštarič (Šuštarič) V St. Alexis bolnici je umrla Katherine Šoštarič (Šuštarič), roj. Bogataj, stara 77 let, stanujoča na 15920 Corsica Ave. Zapušča soproga Štefana, doma iz Babnega polja na Notranjskem, otroke Mary Opalek, Katherino Klemenčič, Estello Sestafe in Stephena, 7 vnukov in vnukinj ter 4 pravnuke in pravnukinje. Vnuk John D. Sestak je umrl leta 1963. Rojena je bila v Podgo-ri pri Gorenji vasi nad Škofjo Loko, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki je bila 56 let. Bila je članica Društva V boj št. 53 SNPJ, Krožka št. 1 Pro-gres. Slovenk, Podr. št. 41 SŽZ, ■Marije Vnebovzete št. 103 ABZ in Kluba upokojencev v Collin-v/oodu. Pogreb je danes zjutraj ob 8.15 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče. Louise Mitchell V Booth Memorial bolnici je umrla Louise Mitchell, roj. Roc-co, stara 75 let, stanujoča na 15328 Shiloh Ave. Bila je vdova, soprog John je umrl leta 1951. Zapušča otroke Roso Moyer, Franka, Eleanor Vellan, 6 vnukov in vnukinj, brata Johna Rocco in dbuge sorodnike. Rojena je bila v Italiji, v Ameriki je bila 45 let. Pogreb je danes zjutraj ob 8.45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Jer oma ob 9.30, nato na pokopališče. Frank Svigel V Richmond Heights bolnici je umrl Frank Svigel, star 63 let, stanujoč na 390 E. 222 St., Euclid. Zapušča soprogo Emily-jo, roj. Koprivec, hčer Violeto Reed, sina Franka, 7 vnukov in vnukinj, sestro Mary Marn in druge sorodnike. Rojen je bil v Grahovem pri Cerknici. V A-meriki je bil 51 let. Bil je član Društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ. Zadnjih 13 let je s sinom vodil gostilno Svigel’s Inn na 1321 E. 40 St. Pogreb se vrši v sredo ob 10.30 dopoldne iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Highland Park pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. . . 1 j ! 1 , -------o------ Vojaki bodo jedli več govedine, manj svinjine WASHINGTON, D. C. — Nasi farmarji, ki se pečajo z živinorejo, se že par let pritožujejo, da cene za živino niso v skladu z ostalimi cenami. Zahtevajo, naj jim federacija pomaga. Pror testirajo proti uvozu mesa iz Avstralije in Nove Zelandije, ki ga rabijo naše tovarne hrenovk in podobnih mesnih izdelkov. Predsednik Johnson je farmarjem obljubil, da jim bo pomagal. Imenoval je najprvo posebno komisijo, ki naj preišče, odkod izvirajo- težave za farmarje. Farmarji s tem niso bili zadovoljni. Sedaj jim je obljubil, da bo njjegova administracija nakupila 14 milijonov funtov govedine in jo razdelila na vojaške menze. Temu primerno bo seveda treba spremeniti vojaško hrano. Vojaki bodo dobivali svinjino največ samo pri zajtrku, pri kosilu in večerji bo prevladovala govedina. Vprašanje je seveda, kaj bodo rekli vojaki. Zato administracija še ne ve, ali je njen načrt res izvršljiv. ------o------ — Naselja s preko tisoč prebivalci zavzemajo nekako en odstotek površine Združenih držav. ; , - L; Johnson se povezuje z Mlllsovim odborom Predsednik skuša dobiti večino važnega odbora Doma za svoje predloge. WASHINGTON, D C. — Predsednik Johnson ima dober političen nos. Se boji, da utegne Millsov odbor za sredstva in načine postati cokla za kongresno delo. Zato je sredi preteklega tedna povabil k sebi na razgovor vseh 10 demokratskih članov tega odbora. Prišlo jih je pa samo sedem. Med povabljenimi sta bila tudi predsednik predstavniškega doma McCormack in načelnik demokrat, kluba kongresnik Albert. Zato so na Kapitolu smatrali ta sestanek za zelo važen in močno podčrtali, da se ga ni udeležil načelnik odbora Mills, dalje znani muhasti kongresnik Smith, ki odloča o tem, kateri zakon bo prišel pred plenum predstavniškega doma, in Elliott, ki pa navadno drži z Johnsonom. Večina z'elo negotova Predsednik Johnson je povabljenim razložil svoj program za ostanek sedanjega zasedanja, ki obsega kakih 15 zakonskih predlogov, ki se Johnsonu zdijo vsi važni. Bo pustil zasedati Kongres tudi “do' Božiča,” ako ne bo slo drugače. Ta opazka je največ letela na račun načelnika Millsa. Vse bo pa odvisno od kongresnika Smitha, ki je postal v tem odboru jeziček na tehtnici. Ako Smith potegne z Johnsonom, ima Johnson v 15-član-skem odboru sigurno večino 8-9 glasov, ako glasuje z opozicijo, zgublja administracija bitko. Tako je Smith postal trenutno bolj važen na Kapitolu kot sam predsednik predstavniškega doma McCormack. Vse to se trenutno ne čuti, ker divja v senatu obstrukcija proti civilnim pravicam. Ko bo obstrukcije konec, po prišla na vrsto politična igra med Johnsonom, Millsom in Smithom. Dom odklonil nove železniške tarife Formalni povod za predsednikovo povabilo na sestanek je tičal v nedavnem glasovanju predstavniškega doma, ki je odbilo pooblastilo administraciji, da lahko dovoli spremembe nekaterih železniških tarif. John-senu tako ni dana možnost, da izpolni obljubo, ki jo je dal železnicam, da so pristale na kompromis z železniškimi unijami in tako preprečile štrajk na železnicah. Johnson vztraja, da predstavniški dom glasuje ponovno o tem pooblastilu in ga odobri, kajti drugače bi bil preveč blamiran pred železnicami in železniškimi unijami. -------o------ V Oregonu odnesel zmago Rockefeller PORTLAND, Ore. — Pri republikanskih. primarnih volitvah v državi Oregon pretekli petek je kljub vsem napovedim in prerokovanjem zmagal guv. N. Rockefeller. Dobil je 337' vseh glasov. H. C. Lodge, ki so mu vsi napovedovali zmago, je dobil le 27% glasov in s tem izgubil upanje na imenovanje za predsedniškega kandidata, če ga je sploh kaj imel. Na tretjem mestu je senator Goldwater z 18% glasov, na četrtem R. Nixon s 17%. Od vseh kandidatov je bil samo Rockefeller osebno v Oregonu in se osebno udejstvoval v volivni kampanji. Dr. V. Mačka bodo danes pokopali v Washington!* CLEVELAND, O. — O poslednjih urah življenja dr. Vladka Mačka smo zvedeli še tele podrobnosti. Bil je vse do zadnjega sorazmerno živahen in dobre volje. V sredo, dne 13. maja, je prišla iz Zagreba na obisk k go-spej Mačkovi njena sestra, gospa Ruža Čavlek. Njenega prihoda je bil pokojni zelo vesel in se živahno zanimal za novice iz Zagreba in Hrvatske. V četrtek zvečer je kot navadno posedel v domači družinski družbi in nič ni tožil. V noči od četrtka na petek, zjutraj okoli tretje ure, je klical ženo, ker da ima hude bolečine v trebuhu. Skuhala mu je kamilice, pa so muke ostale. O-koli šeste ure je dejal, da težko diha. Tedaj je gospa Maček klicala sina Andreja, ki je prihitel. Oba sta smatrala, da je zelo slab in Andrej je klical duhovnika, zdravnika in sanitetni voz. Duhovnik je pokojnega še dobil pri življenju, zdravnik in rešilna postaja pa ne več. Malo pred sedmo uro je dr. Maček preminul. Ob smrtni postelji so bili: duhovnik, gospa Maček, sin Andrej in gospa Čavlek. Pogreb je v ponedeljek dne 18. maja s slovesno pogrebno sv. mašo v župni cerkvi Božjega rojstva v Wash-ingtonu, D. C. Predsednik Narodnega odbora za Slovenijo dr. Miha Krek je poslal k odru dr. Mačka venec rdečih nageijev z, napisom: Voditelju Hrvatov — Slovenci, Dr. Krek in gospa Malka sta v nedeljo odpotovala na pogreb.' Dr. Vladko Maček zapušča v Ameriki soprogo1, gospo Josipino Maček, sina dr. Andreja, ki živi v Washingtonu, D. C., in hčer Neno, ki živi s svojo družino v Baltimoru, Maryland. — Gospej in družini je dr. Krek izrazil sožalje takoj, ko mu je bivši tajnik dr. Mačka, odvetnik dr. Pe-šelj, sporočil žalostno novico. A. D. RDEČI VOJAŠKI PRITISK V LAOSU SPR02IL NOVO KRIZO Vojaške operacije levičarskega Patet Lao, podprtega z vojaškimi enotami Severnega Vietnama, ogrožajo položaje vladnih čet na Planoti vrčev. Rdeči napredujejo tudi v samo dolino reke Mekong, kar vznemirja sosednjo Tajsko. — Washington skuša ohraniti Laos nevtralen, WASHINGTON, D.C. — Položaj vladnih čet se je koncem tedna očitno poslabšal. Levičarji so udarili na njihove položaje na Planoti vrčev, pritiskajo pa na nje tudi v dolini reke Mekonga, kar povzroča vznemirjenje v sosednji Tajski, ki se na tej strani hoče na vsak način obvarovati neposredne rdeče soseščine. Vlada Združenih držav se trudi, da bi ohranila Laos nevtralen. .Državni tajnik Dean Rusk se je o tem včeraj razgovarjal s predsednikom Johnsonom, pa tudi s sovjetskim poslanikom Dobrininom in angleškim poslanikom Greenhillom. Rusk je govoril tudi z zastopniki Indije, Poljske in Kanade, omenjene tri države sestavljajo namreč posebno mednarodno komisijo za nadziranje premirja v Laosu, pa se posvetoval tudi z zastopniki držav članic SEATO. Gen. Kong Le, poveljnik nev-1 ^--- > . .. tralističnih čet, se je umaknil iz ški radio je objavil, da je vod-svojega glavnega stana v Muongi nik levičarjev princ Sufanuvong, Prvo ‘atomsko brodovje’ je sestavljeno WASHINGTON, D. C. — Vojna mornarica je sestavila v Sredozemskem morju prvo “atomsko” skupino vojnih ladij, ki obstoji iz letalonosilke Enterprise, križarke Long Beach in fregate Bainbridge. Križarka in fregata sta oboroženi z raketami, ki se dajo voditi. Letalonosilka: Enterprise ima 85,000 ton. Phanhu, ko so rdeči prodrli v njegovo neposredno bližino. Večji del Planote vrčev je bil že preje v oblasti komunističnih čet, sedaj je padel pod njihov nadzor izgleda še njen zadnji del, kjer so se doslej držali ‘nevtralci’ in nekaj enot vladnih čet. Rdeči so prešli v napad sredi tedna VIENTIANE, Laos. — Proko-munistične enote Patet Lao, podprte z enotami iz Sev. Vietnama, so prizadele v sredo hud poraz enotam nacionalne armade, s katero se je umikalo kakih 3000 pripadnikov plemena Meo iz področja na Planoti vrčev, ki je pod nadzorom rdečih. Armadni oddelki so izgubili blizu četrtino moštva, kakih 400 mož, padlo pa je tudi do tisoč beguncev. V petek je obrambno ministrstvo objavilo, da so rdeči zasedli Tha Thom, kakih 100 milj severno od tod, važno oporišče nacionalnih enot. Do omenjenih spopadov je prišlo zaradi prevrata, ki so ga izvedli general Kuprasith in tovariši 17. aprila v Vientianu. Zahtevajo večji vpliv nacionalnih sil v koalicijski vladi, medtem ko so levičarji, katerih vojaško stran predstavlja Patet Lao, za ohranitev dosedanje koalicije, ki pa je dejansko razpadla že pred enim letom. Kompromis še možen? VIENTIANE, Laos. — Peipin- po pol brat predsednika koalicijske vlade princa Suvane Puma, tega povabil za jutri v svoj glavni stan- na Planoti vrčev. Predložil mu je, naj pripelje s seboj tudi zastopnika Sovjetske zveze in Velike Britanije, ki sta odgovorni za izvrševanje ženevskega dogovora iz leta 1962 o nevtralizaciji Laosa. Vest je vplivala pomirjevalno in ob.toji upanje, da se bo večji mednarodni krizi v južni Aziji le še mogoče izogniti. Združene države upajo v tem pogledu na sodelovanje Velike Britanije in tudi Sovjetske zveze. Levičarji protestirajo proti pred nekaj dnevi razglašeni združitvi desničarskega tabora, ki ga vodi gen. Nosavan, in nevtralcev, ki jih politično vodi princ Suvana Fuma, predsednik vlade, vojaško pa gen. Kong Le. Zahtevajo, da ostane vsaka skupina sama za sebe tako vojaško kot politično, ker naj bi vlada Laosa po dogovoru v Ženevi sestoj ala iz zastopnikov vseh treh taborov. Marni razvija program za Latinsko Ameriko WASHINGTON, D.C. — Johnsonov zaupnik za Latinsko Ameriko, državni podtajnik Mann, je v nekem predavanju povedal državam Latinske Amerike, da ni spremenil svojega načrta glede Latinske Amerike. Še zmeraj misli, da je treba postaviti agrarno reformo na prvo mesto med vsemi socialnimi reformami. Pri tem pa ne zadostuje, da bi kmetje zemljo samo dobili. Morajo dobiti tudi poljedelske stroje, posebno seme in umetna gnojila. Predvsem pa jim je treba dati priliko, da se naučijo, kaj pomeni umno kmetijstvo. Mann je dalje opozarjal, da nobena država, ki računa na a-meriško pomoč, ne sme zanemariti delavske zakonodaje. Prav posebno pa je poudaril, da mora vsaka država smatrati ameriško pomoč samo kot dodatek k svojim lastnim naporom za zboljšanje življenjskih pogojev za delavce in kmete. Tisti, ki so mislili, da je predsednik Kennedy dva dni pred Mannovim govorom napovedal spremembo v ameriški politiki, so se zmotili. Dokler bo Mann ostal na svojem mestu, se bo držal svojega načrta in se malo menil za politične govore svojega gospodarja, še manj pa za pobožne želje, ki mu prihajajo iz Latinske Amerike. Iz Clevelanda in okolice V bolnišnici— Mrs. Frances Komar z 230 E. 200 St. je v Booth Memorial bolnišnici. Obiski so dovoljeni od 8.30 do H zvečer. Asesment— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala danes od 5.30 popoldne do 7. zvečer asesment v šoli sv. Vida. Lepa starost— Danes praznuje g. Anton Se-stan s 3435 W. 60 St. svoj 78. rojstni dan. Dolgoletnemu naročniku AD čestitamo k rojstnemu dnevu in mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. * i Zadušnica— Jutri, v torek, ob 6.30 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Antona Lauscheta ob 10. obletnici smrti. Štrajk pri Fordu v Lorainu— V veliki Fordovi tovarni pri Lorainu, kjer je običajno zaposlenih preko 4,000 delavcev, je upanje, da bo pretekli teden začetega štrajka konec; propadlo. Napovedujejo, da bo štrajk nemara trajal še ves ta teden. -------------o------ Se bosta pomerili? COLUMBUS,O. — Mrs. Jerrie Mock je predložila Mrs. Joan Merriam Smith iz Long Beacha v Kaliforniji, naj bi se še enkrat pomerili, katera je boljša letalka. Tokrat naj bi leteli na isti progi. Mrs. Mock je predložila polet od Guama v zahodnem Pacifiku do Oaklanda v Kaliforniji. Mrs. Smith je to zavrnila, češ, da je ta razdalja “prelahka”, po njenem naj bi leteli okoli ekvatorja, kjer ima pilot opravka z najrazličnejšimi težavami. Mrs. Jerrie Mock je 17. aprila letos kot prva, ženska sama poletela okoli sveta v 29 dneh. Napravila je 22,858 milj. Mrs. J. M. Smith je letela okoli sveta bližje ekvatorju in je zato napravila precej daljšo pot, skupno 27,500 milj. Zaradi mehaničnih težav njenega letala je rabila za pot 57 dni. Mrs. J. Mock je bila kot prva letalka okoli sveta deležna posebnih časti, odlikovanja in sprejema pri predsedniku Johnsonu, Mrs. M. Smith je druga vsled daljši poti in za druge se svet zmeraj manj zanima kot za prve. Na račun zmagovalke v nenapovedani tekmi okoli sveta je Mrs. Smith napravila nekaj pripomb in med obema je prišlo do javne debate in predloga, naj nov polet na isti poti odloči, katera je sposobnejša letalka. -------------o------ Zadnje vesti VATIKAN. — Papež Pavel VI. je včeraj v baziliki sv. Petra objavil pred 20 kardinali in okoli 6,000 bogoslovci, da bo ustanovil posebno tajništvo za vzdrževanje ožjih zvez z nekr-ščanskimi verami. MIAMI, Fla. — Vodniki kubanskih beguncev trdijo, da bodo začeli do 20. maja, to je do prihodnje srede, obsežen vojaški nastop za osvoboditev Kube izpod komunističnih oblasti. MOSKVA, ZSSR. — Komunistična partija je včeraj objavila, da je umrl O. V. Kuusi-nen, najstarejši član prezidija Centralnega komiteta KP, — eden zadnjih ožjih sodelavcev Lenina. Napovedujejo, da bo njegova smrt povod za obsežne spremembe v sestavi prezidija. /tnERišš4A Bormmm /n-m* rti r-ct. V- M,. 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Zs Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year vest o smrti dr. Vladka Mačka z globoko žalostjo in sočustvovanjem. Iz vseh naših src sedaj mi prosimo vsemogočnega Boga, naj mu da svoj večni mir. Dr. Miha Krek Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 98 Mon., May 18, 1964 Ob smrti dr. Vladka Mačka Dr. Vladko Maček, predsednik Hrvatske kmetske stranke in predsednik hrvaškega narodnega vodstva v emigraciji, je v petek, 15. maja, umrl v Washingtonu, D.C. Tako je odšel iz družbe naših političnih emigrantov iz Jugoslavije najstarejši in najuglednejši politik, človek izredno dobrega srca, zgledno vztrajen borec za vse, kar je smatral dobrim in koristnim za narod, ki mu je dal svoje zaupanje in ki ga je on politično usmerjal in vodil zadnja desetletja. Izgubili smo tudi iskreno dobrega prijatelja Slovencev. Dr. Vladko Maček je bil sin slovenskega očeta, ki je iz kozjanskega okraja prišel kot mlad cestnogradbeni inženir v svojo prvo službo na Hrvaško, si tam ustanovil družino in tam ostal vse življenje. Vladko Maček je preživljal počitnice na domu svojih dedov v zeleni Štajerski in kasneje s svojo lastno družino pogosto obiskoval slovenske kraje. Kot malokdo je dodobra poznal slovensko kmetsko življenje. Rad je bil med Slovenci, rad je v pogovoru navajal slovenske pregovore in naša ljudska gesla., V zabavni družbi je rad recitiral na pamet slovenske pesnike, zlasti Gregorčiča, Prešerna in Vodnika. Tudi zapel je slovensko pesem, ki jih je izredno veliko znal po besedilu in glasbi. V javno življenje je stopil po prvi svetovni vojni kot eden prvih sodelavcev ustanovitelja Hrvatske kmetske stranke, Stjepana Radiča. Bil je podpredsednik te stranke in po Radičevi smrti postal njen predsednik. Stranka je pod njegovim vodsrvom dobila absolutno večino med vsemi Hrvati tako, da je bil v zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno dr. Vladko Maček nesporni politični predstavnik hrvatskega naroda in Hrvatske. Med nemško okupacijo, pod ustaškim režimom med vojsko, je bil dr. Maček deloma v zaporih in kazenskih taboriščih, deloma priprt v svojem stanovanju v Zagrebu ali konfiniran na svojem kmetskem posestvu v Kupincu. Ob koncu vojne je izbral svobodo in odšel v politično izgnanstvo. Dr. Maček je po Radičevem nauku in zgledu ter po svojem gladkem krščanskem prepričanju bil vse svoje življenje predvsem boritelj za pravico in korist kmetskega stanu. Hrvatski in vsak kmet je bil njegova prva ljubezen in skrb. Kmetska družina, njena zemlja, njen znoj, njeni žulji, to in vse, kar je vsebina življenja svobodnega kmeta, je bilo dr. Mačku vir narodove moči in zdravja, lepote in pobude, najdragocenejše narodovo bogastvo; zato mora biti predmet vse ljubezni narodnih delavcev in združenj za javno blaginjo, srčika narodne politike. Razumeval je politično življenje kot moder kmetski gospodar, politične svobode kot ponosen kmetski svobodnjak, odnose z drugimi narodi pa kot dober kmetski sosed, član srenje. Kmetska družina mu je bila tudi jamstvo in čuvar duhovnega narodnega zdravja in napredka. V Jugoslaviji je dr. Maček skušal doseči notranjo ureditev, v kateri naj bi; “Vsak narod imel svoj denar in kruh v svoji torbi, svojo puško pa na svoji rami”. Proti centralizmu, za čim popolnejšo samostojnost in neodvisnost jugoslovanskih narodov se je prizadeval, pa istočasno po-vdarjal svojo vero, da ti narodi morajo radi skupnih interesov ostati v državni skupnosti napram tujini. Očitno je, da smo Slovenci z možem takih političnih misli lahko iskreno sodelovali, kadarkoli je bila prilika, in da so se na obeh straneh narodni zastopniki prizadevali, da bi bilo to sodelovanje čim stalnejše in vse bolj vsestransko. Dr. Maček je bil graditelj slovensko-hrvatske in jugoslovanske vzajemnosti. Daši je velik del življenja moral preživeti po ječah in zaporih radi kazni, ki si jih je nakopal s svojimi političnimi nastopi, so ga prijatelji in sovražniki častili in spoštovali kot politika in državnika, ki je nad vse cenil mir, mir ohranjal in se zanj prizadeval ter vedno najodločneje obsojal vsako nasilje Zlasti mednarodno vojno je smatral za najstrašnejše zlo in nesrečo. Hrvatje so mu rekli “naš Go-spon — Mirotvorac”. Tujci so mu dali vzdevek “hrvatski Gandi”. Da bi svojemu hrvatskemu in vsem jugoslovanskim narodom ohranil notranji mir, je sklenil s. knezom Pavlom sporazum Cvetkovič-Maček, ki naj bi Jugoslavijo okrepil in pripravil na hude zunanje nevarnosti, ki jih je nosil vihar hitlerjevske osvojalne vojne. Da bi Jugoslavija ne postala žrtev, je bil najodločneje za sklenitev takozvanega dunajskega sporazuma v letu 1941. Kot svobodnjak in mi-rotvorec je bil do konca nepopustljiv nasprotnik ustaške in komunistične diktature. Za zadnji Božič je objavil politično pismo, ki ga je končal takole; “Jaz v teh razmerah ne more drugega kot prositi vsemogočnega Boga, da tako Hrvatom kakor Srbom razsvetli pamet, da se ne bi dali nikdar več od nikogar zapeljat:, da bi srbsko-hrvatske račune skušali reševati z bodali in noži.” Ameriški in vsi drugi svobodni Slovenci prejemamo In tako - spet je bil slovenski Materinski dan v Mew Yorku NEW YORK, N.Y. — In tako smo njujorški Slovenci imeli spet prisrčen Materinski dan. Kdo od nas tega ne bi bil vesel! Bil je to' dan nas vseh: dan mater, očetov, sinov in hčera. Predvsem pa je bil to dan mladine, kar se je še bolj očitalo po končanem programu. Oživela se je duša slovenskega njujorškega naselja. Morda so se na ta dan mevno in korajžno pride na o-der mala smehljajoča se Marija Bagatel j s svojo punčko in nam je z besedo in mimiko dokazala, kako zna biti dobra “Mlada mamica”. Ne bi rekel, da je bila Marijina punčka “Sirota”, ker nam je Babnikova Marija o siroti z žalostnim glaskom govorila. Žalost zaradi uboge “Sirote” sta nam takoj pregnala škrata Robert in Stanko Rupnik, ko sta nam veselo “Uro” navila ter priklicala malega “Cicibana” — Andreja Cuka. Ciciban je nagajiv ponavadi in tako nam posadi Babnikovega Janezka na ko- utrdili življenjski temelji nju- ..v . jorške slovenske fare?! _ ^lca- da v g«™ in pocu- Začuda, kako se je izpričala fa zasPanef ^venskega juna-resnica po pomanjkanju veselih 3 v . a a a ^aza za :mu“ kulturnih prireditev, z hiranj,Stace m brad° ‘ ‘ ’ mladih in starejših. Na materin- Po kratkem presledku je sto- siki proslavi pa smo imeli v dvo- Pd na oder Babnikov Tonček rani toliko otroških in mladih'v §orenjski narodni noši in nam obrazov, da je vsesplošni mla-'^e ze bar m°2a^0 ter odločno po-dostni izraz prešinjal prostor-^vedab Slovenec sem, Slovenec nost cerkvene dvorane. sem ''' Njegova sestrica Franc- Šola je bila prireditelj tega Materinskega dne, s katerim se nam je odkrilo dvoje: Prvič, kako lepo in toplo je, zbrati se v globljem čustovanju in izpričevan ju ljubezni do slovenskih mater, slovenske besede in pesmi, drugič, ravno s to priredit- ka pa nam je odmolila pretresljivo “Molitev naše Francke”, ki ji je mati umrla in prosi Boga, da vsaj njo ohrani kot Slovenko. Marjana Jenko pa se pokloni “Domovini” s takšno čustveno in jezikovno dovršenostjo, ki je presenetljiva za deklet- vijo se je pokazalo, kolikšna je “ takor tudl nJen koristnost slo.enAe - pa še ta-jTfr ?“°S ~ “ P1*!™® ko skromne - šole vprav v me-' VeSeh pasUr ' Joncka Ba’b"1- kova nam je lepo ponudila “Dramilo” za zdaj in bodoče. Medtem ko nas je Ravnikarjeva Veronika z vodečo robo in toplino vodila po žalostni “Kraški cesti” ..., da nam je “Na planincah” vzkipelo srce z vzklikom: “Sijaj, sijaj sonceče”, ki je zasijalo v glasu mladih glasov njujorške slovenske šole. Vprav v takšno vzdušje so nas mladi pripeljali. In v takšnem splošno radostnem vzdušju je gospod župnik F. Rogan lahko z odra vsem zbranim zakli-sal: še bomo živeli... Tone Osovnik stu, kot je New York, kjer se maloštevilni Slovenci kaj hitro poizgubimo v mednarodnem o-kolju in vzdušju. Naši otroci, čim prestopijo domač prag, jih že zajame in prekrije vseobča nedomačnost. — In vprav iz tega vidika presojana nedeljska materinska proslava in gledana ob dejstvu, da so — z dvema izjemama — bili na odru sami mladi in naj mlajši, ki so prvič stopili pred tako številne — s posebnim namenom zbrane poslušalce; potem šele spoznamo, kako velik moralni uspeh zadnja prireditev nosi v sebi! Učiteljica gdč. Cirila Saksidova je lahko zadovoljna, ker soj bili njeni napori kronani z u-spehom. Mladini je dala svoje srce in mladi so ji dali svoja srca z iskrenostjo njihovega nastopanja. Po cerkvenem opravilu šmarnic in kronanja Marije se je dvorana pod cerkvijo hitro napolnila. Tokrat je bila polna! Brez vsake zamude, seveda na naše veselo presenečenje, se je zavesa odra odgrnila. Oder je bil odet v plavimo (razsvetljava ni bila dobra) ter primerno u-rejen in okrašen s cvetlicami podobno našim poljskim rožam Pred malo Goršetovo “Pieta” so potem nastopali. Najprej so večje učenke, oblečene v bele halje — izvedle zborno recitacijo “Brezmadežna” in nato simbolično vajo ob glasbeni spremljavi “Lepa si, Marija”! Sledil je govor dr. Jože Basaja, katerega je dokaj preširoko zasnoval in mestoma — po mojem okusu — se je preveč oddaljil od sržnega pomena dneva. Ven' dar je bil nagrajen z odobravanjem. Po govoru nam je deklamirala Helka Pucova iz višjega oddelka šole Gradnikov sonet “Materi”. Podala je dognano in občutno globoko, kar je pri njej zmeraj tako. Marinka Ravnikarjeva nam je (čeprav prvič) kar lepo in zadovoljivo zapela Adamičeva samospeva: “Na tujem” in “Uspavanko”. Čeprav je bila sprva malo boječa, se je znašla; posebno pri drugi pesmi. Ima sicer še šibak, toda prijeten glas z lepo, toplo barvo. Pri klavirju jo je spremljala s svojo u-metelnostjo — kot je tudi z njo male učence vadila — gospa Marjanca Kalanova. Po “Uspavanki” kar lepo, u- Zhiranje gradiva za igo dcmno ameriškifi S!@vesi-cev eiapredisje potrebno osebno poznanje in o-snovo, ki naj bi mu olajšala proučevanje. Trudi se tudi z obvladovanjem slovenskega jezika, kar pa je vsekakor za Američana precej trd oreh. Prof. Smithu in njegovi družini želimo na potovanju po Sloveniji veliko prijetnega užitka, trdnih utisov o kulturni in narodni osnovi, pa tudi polno u-speha pri njegovem poklicnem delu! V. L. IZ NAŠIH VRST Cleveland, O. — V začetku meseca se je mudil v našem mestu prof. Timothy L. Smith z univerze v Minneapolisu, Minn., ki se ukvarja z zbiranjem gradiva za zgodovino slovenskega naseljenstva v Združenih državah, prav posebno pa v Minnesoti. Zgodovinski oddelek te u-niverze ima posebni oddelek za zgodovino priseljencev, med njimi tudi slovenskih. Tega ureja in vodi Mrs. A. Molek. Prof. T, Smith je pripovedoval, da je zbranega že izredno veliko gradiva iz obeh taborov slovenskega naseljenstva, katoliškega in naprednega. Poleg mikrofilmov večjega dela v A-meriki izhajajočega slovenskega časopisja, je v zbirki tudi precej periodikov, raznih knjižic, izdanih za posebne priložnosti, sporedov in okrožnic, pa tudi nekaj arhivaličnega blaga, največ iz delovanja društev. Pokazalo se je, da je dober del zgodovine naših ustanov, organizacij in društev sorazmerno malo znan in da ni na razpolago njihove ostaline, iz katerih bi bilo mogoče njegov nastanek in razvoj dognati. Vse kaže, da se bo treba v nekaterih slučajih nasloniti na povpraševanje živih sodelavcev. Univerza v Minnesoti bo izredno hvaležna za vsak tak ali podoben material, pa tudi za sejne zapisnike in kronike posameznih društev, v kolikor so seveda na razpolago. Prof. Timothy L. Smith bo odpotoval prihodnji mesec za par mesecev v Slovenijo, da si jo ogleda na lastne oči in dobi Cleveland, O. — Pod tem za-glavjem priobčujemo kratka pisma in pozdrave naših naročnikov, ki nam jih pošiljajo obenem z naročnino iz vseh krajev Amerike in iz vseh delov sveta. Pa tudi v našem uradu se o-glašajo rojaki in rojakinje in plačujejo naročnino. Vsak od njih nam rad v naglici kaj pove, povečini so to kratki utrinki iz minulega pionirskega življenja. Tako se je nedavno, ob toplem sončnem vremenu, pripeljala iz Euclida, kjer živi precejšnje število naših naročnikov, Mrs. Margareta Jamnik. Ko je vstopila, je globoko vzdihnila, se oddahnila in začela pripovedovati: “Oh, saj bi se bila skoraj zgubila na tem vašem St. Clairju. Predaleč sem se peljala, pa sem pred 45 leti tukaj živela in bi morala vedeti, kjer je vaš urad. Takrat sva imela s pokojnim prvim možem hišo in trgovino poleg Šornove restavracije. Vse ljudi sem poznala, pa jih je v teh dolgih letih toliko odšlo v večnost, še vedno se dobro spominjam g. Martina Šorna s St. Clair j a in pa g. Antona Anzlo-varja z Addison Rd. Pa pokojnega urednika g. Jaka Debevca sem tudi dobro poznala. Bog mu daj dobro na onem svetu in v miru naj počiva. Veste, na Ameriško Domovino sem naročena že 59 let. Ko sem se naročila, se je list imenoval Nova domovina. Prihodnje leto bom torej praznovala 60-letnico naročništva. Tudi lep jubilej, kajne! Če hočete, pa dajte malo v list, kar sem vam povedala in lepo pozdravite vse stare znance.” Tako je pripovedovala zvesta naročnica — pionirlka ga. Margareta Jamnik, ki živi že celih 45 let v Euclidu na 250. cesti. Njeni želji ustrezamo in se zahvaljujemo za osebni obisk! A. D. VESTI Od 50 do 60 tisoč Jugoslo- 12,500 dinarjev, med tem ko Vanov na delu V Nemčiji stane oskrbnina v visokošolskih Zahodna Nemčija je poleg domovih najmanj 15,500 dinar-Belgije najbolj gosto poseljena'jev na mesec. Študentje se pri-država Evrope, vendar uporab- tožujejo tudi nad izredno dra-Ija v indutstriji poleg domačih gimi knjigami, skripti in drugi-še blizu milijon tujih delavcev, mi učnimi pripomočki. Med tem milijonom je tudi odi Po privatnih podatkih je med 50,000 do 60,000 delavcev iz Ju-Tem znano, da plačuje vlada črn-goslavije, kot poroča ljubljanski skim študentom, ki so prišli v list “Delo”. Jugoslovani so za-'Jugoslavijo študirat, tudi po posleni kot “rudarji v porurskih 50,000 dinarjev na mesec in celo rudnikih, kot delavci v tovar-.več. Seveda pritiskajo na vse nah, na gradbiščih in drugod. V,načine na profesorje, docente in glavnem opravljajo splošna, ne-'drugo visokošolsko učno osobje, strokovna dela. Ženske so strežbda je do črnih gostov čim bolj nice v bolnišnicah in hiralnicah,'prijazno in jim do skrajnosti čistilke, natakarice ali služkinje; dela, ki jih domačinke nočejo ali nerade opravljajo.” Poročevalec, ki je te delavce obiskal v Nemčiji, piše o njih: “Nihče mi ni dejal: tukaj se bom naselil ali bi želel ostati za vedno. Govorili so, da je to le prehodna postaja na poti do boljšega delovnega mesta in lažjega dela. Tako vsi upajo in sanjarijo... Ne poznam starejšega izseljenca, ki ni prišel v tujino tudi z trdnim namenom, da se bo vrnil. Vendar je večt ne le ostala in vprašanje je, koliko se jih bo vrnilo ... ‘Plače so tukaj res večje in kar dobro zaslužimo,’ so mi pripovedovali. ‘Toda doma ne vedo, kako živimo in čemu vse se moramo odpovedati, če hočemo kaj prihraniti!’... Drugi je hudomušno dodal: ‘Odlično bi bilo, če bi imeli tukajšnje plače, živeli pa bi v Jugoslaviji!’ Dela dosti? Lani v januarju je bilo v Sloveniji po uradni)i podatkih več tisoč brezposelnih, tudi strokov nih delavcev. Letos se je položaj v tem pogledu precej popravil in ljubljansko “Delo“ trdi, da je v letošnjem januarju iskalo delo le 9,430 oseb, med tem ko je bilo na razpolago 13,825 delovnih mest, torej precej več kot iskalcev dela. Povpraševanje je bilo posebno po strokovnih delovnih močeh. Lokomotiv jim manjka Okoli 60, parnih lokomotiv na jugoslovanskih železnicah je dognanih in izrabljenih v taki meri, da bodo morale v staro železo1. Namesto njih bodo kupili ali pa najeli parne lokomotive v tujini, kjer jih bodo pač • dobili pod ugodnejšimi pogoji. Sudbury, Ont. — Spoštovano Poleg Zahodne Nemčije in uredništvo! Zopet je minilo leto- in s tem se mi izteka naročnina za Ameriško Domovino. Ker mi je list zelo priljubljen, obnavljam naročnino zopet za eno- leto. Želim še nadaljnje lepe uspehe in obilo novih naročnikov. Vas lepo pozdravljam! Stephen Germ * Akron, O. — Dragi nam! Prav lepo se Vam zahvaljujemo, na ste nas. obvestili, da nam poteče naročnina na naš slovenski list. Prilagam Vam štirinajst dolarjev za naslednje leto. Zahvaljujemo se Vam za vse novice in sploh za vse, kar nam list prinaša. Vse nam ugaja, zelo radi čitamo romane. Res ne vem, kateri je bolj zanimiv. Roman “Novo življenje” bi bil čital še in še, pa ga je žal bilo konec. Prav lepo Vas pozdravljamo! Vinko in Marija Curk O Euclid, O. — Cenjeno uredništvo! Kakor vidim, mi je potekla naročnina 9. maja. Zato Vam pošiljam ček za eno nadaljnje leto. Ameriška Domovina je moja draga prijateljica, Francije ponuja parne lokomotive Jugoslaviji tudi Sovjetska zveza. To je precej razumljivo. Naprednejše države zahodnega sveta so večji del parne lokomotive nadomestile z diesel lokomotivami, v kolikor niso' sploh železnic elektrificirale, kar velja zlasti za Švico, Zahodno Nemčijo in Italijo. Jugoslovanske železnice imajo težave tudi iz redno oskrbo s premogom. V zadnji zimi je železnicam premoga večkrat zmanjkalo. Da bi bili za drugo zimo pred tem obvarovani, so sklenili kupiti xže pretekli mesec 150,000 ton črnega premoga na Poljskem. Domača oprema za ladje Jugoslavija je dobila po drugi svetovni vojni dve večji ladjedelnici, reško in puljsko, izpopolnila pa je še splitsko, ki je nastala med obema vojnama. Večji del ladijske opreme so v prvih letih uvažali iz tujine, sedaj pa skušajo tega čim več izdelati doma, da bi prihranili pri devizah. Na posvetovanju v O-patiji pretekli mesec so zastop- nalklonjeno. Večje število teh črnih “gostov” iz Afrike je tudi na visokih šolah v Ljubljani. Poleg šolanja se udejstvujejo seveda tudi “družabno” in menda ne čisto brez uspeha. Nenačrtna načrtnost V komunističnih deželah gre vedno vse po planih, pa naj bodo ti že enoletni, dvoletni, petletke ali celo sedemletke. To velja seveda tudi za Jugoslavijo, kjer vsako leto novi plan “temeljito” javno predebatirajo. Vse to seveda še ne vodi k preudarnemu gospodarstvu. Igor Prešeren razlaga v ljubljanskem listu “Delo” 4. aprila letos razliko med umnimi gospodarji v tujini, “na Vzhodu in Zahodu”, ter med razmerami v Sloveniji. Takole piše: Naša dosedanja praksa v investicijski dejavnosti pa je živo nasprotje tega, kar počno umni gospodarstveniki na Vzhodu in Zahodu. V večini primerov Je pri nas'odnos med projektiranjem in izgradnjo diametralno nasproten: projektiramo hitro, hlastno in z nervozno naglico —-velikokrat ob taki naglici tudi površno — gradimo pa počasi, razvlečeno ... če je beseda načrt kakorkoli v zvezi s pojmom načrtnosti, lahko menda ugotovimo, da je bilo naše dosedanje investiranje, ki tako malo da na pretehtan načrt, precej nenačrtno ... Stopnjevano zanimanje za družbena vprašanja Komunisti univerze in visokih šol v Ljubljani so prišli do spoznanja, da je treba nujno poglobiti idejno akcijo med viso-košolci, ki kažejo v zadnjem času “stopnjevano zanimanje za splošna družbena vprašanja in ° aktualnih stvareh sproščeno i*1 vsestransko razpravljajo bodisi na takoimenovanih svobodnih katedrah, bodisi v tisku”. Zborovalci so prišli do zaključka, da “organizacija Zveze komunistov in Zveza študentov nista znali podpreti in usmerjati te takorekoč spontane družbene angažiranosti študentovske mladine ...” Zadnja ugotovitev kaže, da se visokošolska mladina v Sloveniji nemara odmika od komunizma in komunističnih naukov ali vsaj ne kaže za nje dovolj zanimanja. Verjetno išče v novo smer mimo komunizma in morda celo proti njemu, zato je “idejna akcija” med njo nujna, so sklenili zborovalci, člani Zveze komunistov. IZ SLOV. primorja Slovenska služba božja v Trstu Na prizadevanje slovenskih duhovnikov so sedaj ob nedeljah slovenske službe božje v sledečih tržaških župnijah: Novi sv. Anton, Sv. Jakob, Sv-Ivan, Rojan, Barkovlje, ške- niki ladijske elektrotehnike in katero vedno tako težko priča- strojništva svetovali, naj bi se denj, Sv. Janez Bosco, Sv. Vm kujem. Sprejmite mojo najlep- jugoslovanska industrija speci-|cencij, Žalostna Mati božja (P‘rl šo zahvalo za trud, ki ga imate alizirala za izdelavo ladijske o- Sv. Ani). preme, namesto da izdeluje nekatere dele opreme cela vrsta tovarn, drugih pa nobena in jih je treba uvoziti iz tujine. z izdajanjem in urejanjem lista. Res, trudite se za narod. Vas prisrčno pozdravljam in Vam želim mnogo novih naročnikov, da bo tiskana slovenska beseda v Ameriki še dolgo živela! Theresa Troha Obsežna polja LONDON, Vel. Brit. — S°di' Nizke štipendije domačinov ‘d0’ da je okoli 54 odstotkov vse Povprečna štipendija sloven- površine zahodne Evrope upa' skega visokošolca znaša po pi- rabne za polja, travnike in P9, sanju ljubljanskega lista okoli nike. š- AMERISKa doMoVinA, ' '""»iiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ROKOVNJAČI IZPOD TATRE "''''■iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii j ^eter, ki je šumel z vrhov tudi Jendreka Zgornjega, a se ! ?ugal nad njim smreke, se ne ve, ali zato, ker je bil sila zdel Bartku kakor grozna, visok in ošaben, ali zato, ker ^°be polna godba, kakor .^ebno petje na pokopali- \ ^rvič se je Bartku Groni-,°vskemu razžalostilo srce ob “^nju vetra. ^nad gozdov so gledali j ®0vi žabjega špika, nagi, 0l> strmi. Popadla ga je jeza ^ njimi. “Hej! Vam je lah-tam gori!” je zakričal nad s povzdignjeno roko. vam kdo more tam gori? ne pojde k vam, da vas ^ Vl’eči odnese v mlin! Gozd, pa kaj drugega:” ^ tako se bo godilo kar na-■ b -— jutri, pojutrišnjem, l leto, čez deset let, čez tri-6set let — dokler tam te po- e^ne smreke zopet ne dora-!^°. /. Hej! On jih ne uča- ^našno, zlovestno, za Bart-^ Uničujoče strašilo je padlo 2 tatranske gozde s hru-.etri sekir in žag, kakor pada J 0na na posejana polja. Ne S; ane drugega kot mrtva pu-... Bartek je sedel pod l^6vesom, naslanjajoč se s Jtom ob deblo, in žalostna Je bila duša. Puško je dr-v roki, kopito k sebi, ka- nepotrebno orodje, kakor ^Jelomec drži vrvi krmila, je bila raztreskala skala. Vračilo se je. Veter je pi- Proti Jezercu, hip je nekaj zahreščalo je živel malo v nižavah, temveč skoro vedno v gorah. Mogoče pa, da iz obeh vzrokov. Obraz je imel jasen kot solnce, podolgovat in vedno na smeh, človeka pohabiti pa je bilo njemu toliko, kakor če bi z roko zamahnil. Bil je visok in gibčen kakor elka. Dve človeški smrti je imel na vesti. Starejši Jožek in mlajši Stašek, brata Luščikova, sta bila močna fanta širokih pleč, silne rasti, zagorelih obrazov. Nosila sta dolge lase s “kjek-cami”, to je s prepletki od sencev do rame, v katere so bile vpletene srebrne bleščice in pentljice. Lase sta imela črne, vedno skrbno z oljem namazane. Imela sta navado, da sta razsvetljevala pot s tem, da sta zažgala kako kočo na koncu mesta ali pa vasi, kjer sta ponoči ropala. Zato so ju imenovali Luščikova Bleskotca. Četrti, Hilarij ali Filarij, Piton iz Koščelisk, je bil fant srednje rasti s priimkom Previjaš, ker se je znal zvijati in prekucevati na vse mogoče načine. Bil je plavih, kodrastih las, neprekosljiv grabež kaštrunov in volov po ravnini in je znal svirati na piščalko, da si je s tem lajšal dolga pota in prenočevanja v pustinjah. Vodja ali “harnas” te tolpe MAJ ' n m n! n & 1 S>: ^2 3 i 4 F 6 7 8 9 uu 1718 12 19 13J 20, 14 21 22 16 23 %l|25| 26 27 28 29 £0 KOLEDAR društvenih prireditev P 2ašumelo v goščavi.— Pred;je bil najstarejši in najsme-se je postavil iz gošča-jlejši Jožek Luščik, vzgojen v 6 Jelen, oddaljen komaj par šoli že pokojnih Jožka in Ja- °rakov. ^°pal je proti njemu Ovohal. ^ je obstal: Gledal je Bart-^ ki niu je bil mrak zagrnil avo in je kot mrtev sedel smreko. Bartek Gronikov-Se je ozrl na njegove kras- Ibst, tod tie Negove in široke prsi, za- j^miil proti njemu s puškinim ^Mtorn in žalostno izprego-v •' ‘‘Kaj pa bo zdaj z na-t . ■ ’ ■ .. Jelen pa se* je pri *°šč, Priči obrnil in izginil v avi... i , §; Rokovnjaška koča j^ekog v začetku listopada grozen gorski vihar, ki je %! Jal tri dni in dve noči, iz- '•a V al toliko dreves v Tatrah, s° bila na nekaterih me- cela pobočja pokrita z iz-j. ahimi smrekami, izmed ki m^rih je samo tu in tam štr- ]j bukev z zmrzlim rdečim ^Jem, ki se je bila ohranila ki reninah, tjčečih bolj glo- °ko d zemlji. Potem je prišel je ’ Potem sneg in nazadnje koncu listopada nena- >a V Tisto noč so prišli na fra-dva stoV globokem lesu pod Koši- Luščikova Jožek in UVa brata ^kovine, jjRjb'ek Košla iz Pardolovke h Rilarij Piton iz Koščelisk. in i a,)'ati 80 od daleč, s Spiža, Pali Ud° °t*0 v or J oni, kajti oro-s° bili židovsko štacunico ta 6 denarja, ampak tudi Pa blaga, platna in suk-j)*.’ ki ga je bilo kaj lahko Židom v Novem trgu. Pa ^ Pa Je nesel Košla bij b ečih veliko srno, ki jo je ?acjb° sreči ubil s kamenom; Jo je bil naravnost v žpai° Pri Beli vodi. Ako je že Pw ^ako imenitno lučati ka-t)0v ' Je umel tudi to, da je p°se prijel za palce na . bi skočil na visok stol. Prij Pako teči, da je psa do}j]e Za reP in z njim tekel, Prii f°ne Pa e k Je hotel. Košla ška Novobilskih iz Bjalke, ki je bil rod, slaven po starosti in po svojih lopovstvih. Njih imen se je vedno spominjal s častjo in je večkrat molil, naj bi v miru počivale njih duše. “Naj jima na onem svetu Bog odpusti tistih sedemindvajset oropanih štacun in tri uboje! Imenitna fanta sta bila pa vendarle!” tako je govoril. Stašek Luščik je zažgal ogenj na goličavi, kajti mraz je pritiskal tako, da je bilo težko prenašati. Mesec je jasno svetil, Piton je gledal po izruvanem drevju, se popraskal po glavi in rekel: “Hej, ko bi nam le koča iz-rastla iz tega! Potem bi se vsaj kje pogreli.” Stašek Luščik ga je bistro pogledal. “Veš kaj, Filarij, saj bi lahko izrastla kar hitro. Saj ni treba drugega, kot oklesiti veje, obtesati debla in pa par desak na streho. Prav prilegla bi se taka koča.” “Saj odtod tudi ni daleč na žago v Poronini”, se je oglasil Košla ter dvignil glavo od srne, ki jo je deval iz kože, in oči so mu zaiskrile ob misli, ■Stašek, da bi v najhujšem mrazu ne bilo treba posedati v očetovi hiši na Pardolovki. “Veste kaj, fantje, pasji mraz je to, lotimo se dela!” je rekel Pitonu. “Se vsaj malo pogrejemo!” Jožku Luščiku je bil prav všeč ta nasvet. Se bo vsaj kje lahko prenočevalo in skrilo od Murane prignano živino, in pa — sam Bog ve, kaj se lahko zgodi — včasih tudi dalje časa presedelo daleč proč od človeških bivališč. Dobro se je spominjal tistih strašnih noči, katere sta bila primorana z Jaškom Novobilskim pred leti prebiti v magorski jami, kajti hajduki so napravili nanju gonjo kakor na vol-Zdeli so mu kove. Takrat sta mu zmrznila Vrtavka ali na levi roki dva prsta, ki si Preko noči pritisnil hud MAJ 24.—Društvo Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti priredi romanje v Frank, Ohio. JUNIJ 7.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima piknik na društvenih prostorih na White Rd. 14.—Slovenska pristava priredi na svojih prostorih otvoritveno veselico. 20. —Slov. telovadna zveza priredi telovadne tekme na Slovenski pristavi. Začetek ob desetih dopoldne. 21. —Slovenska telovadna zveza priredi velik telovadni nastop na Slovenski pristavi. Začetek ob pol štirih popoldne. 28.—Prireditev Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slov. pristavi. 21.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti naredi izlet k jezeru Pymatunihg, na meji držav Ohio in Pennsylvania. JULIJ la. - 16. - 17. - 18. - 19. — Letni farni karneval pri Sv. Vidu. 26.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi letni piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 9,—Ohijska federacija K.S.K.J. društev priredi piknik v parku društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J. SEPTEMBER 19.—Slovenska moška zveza ima konvencijo v SDD na Recher Avenue. Zvečer ob osmih ples in prosta zabava. Igra E. Ha-batov orkester. OKTOBER 3.—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi vinsko trgatev v svojih prostorih. JO.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 17. —Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi zabavni večer (card-party). Začetek ob sedmih. 18. —Slovenski dom, 15810 Holmes Ave., praznuje 45-letnico obstoja. 25.—Ohijska federacija K.S.K.J. društev priredi proslavo 70-letnice K.S.K.J. v S.N.D. na E. 80 St. Opoldne sv. maša pri Sv. Lovrencu, nato banket v S.N.D. na E. 80 St. 25.—Cerkveni pevski zbor Ilirija pripravi svojo običajno Jesensko prireditev. NOVEMBER 1.—Glasbena matica poda v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue opero “La Traviata.” 15.—Pevski zbor “Jadran” poda koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. DECEMBER G.—Pevski zbor Slovan priredi svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. do črnci živeli tako strnjeno v tako obširnih mestnih okoliših, kot je na primer Harlem. Integracija bi se dala izvesti samo z obsežnim prevažanjem otrok v oddaljene šole, proti čemur so pa vsi beli starši, ki hočejo pošiljati svoje otroke le v najbližje šole. Organizacije belih otrok so že zagrozile, da bodo začele akcijo za ustanavljanje zasebnih šol po katoliškem vzgledu. To pa ne straši črnih organizacij. So celo sklenile, da bodo zahtevale, naj se nove šole postavljajo na meji med obema rasama ne glede na to, da bodo morali otroci hoditi zelo daleč v šole. Tako stališče je seveda zopet razburilo starše belih otrok. Mestna šolska uprava sedaj čaka, da se razburjenje poleže. Kaj bo sklenila, pa še sama ne ve. Ben Bella vendarle komunistični sopotnik Tekom svojega obiska v satelitskih državah je to očitno poudarjal. CLEVELAND, O. — Beseda “socialist” je danes- postala dvoumna. Lahko pomeni “komunist,” lahko pa tudi “socialist.” Na ta račun radi robarijo* v kalnem jugoslovanski komunisti. V Italijo pošiljajo na primer iste komuniste na komunistične in socialistične prireditve. Tov. Marinko iz Ljubljane je bil na primer lani v Italiji enkrat “socialist,” drugič pa “komunist,” kakor mu je kazalo. Podobno taktiko uporablja alžirski doktator Ben Bella. Ravno sedaj hodi za železno zaveso in je kar zadovoljen, da ga imenujejo tovariša in ne sodruga. V Ptagi je šel še korak dalje. Povedal je češkim komunistom, da njegova dežela ne podpira samo osvobodilnega gibanja v portugalskih kolonijah, ampak tudi vsak boj “za socializem.” Češki komunisti so to pravilno razumeli. Ben Bella je komunist in brenka na komunistično struno, da bi dobil od Čehov čim več podpore in posojil. Pa je Ben Bella naletel na gluha ušesa. Čg-ški komunisti so namreč očitno nezadovoljni, da misli vsak levičarski režim v svobodnem svetu, da bo čisto gotovo dobil podporo v Pragi. Svoje dni je Praga res morala dajati podpore vsem in vsakemu, ker je tako zapovedal Stalin. Danes se pa češka diktatura upira časti, da bi morala biti med vsemi satelitskimi državami tista, ki največ podpira v tujini komunistične akcije. Zato je sedanji češki diktator Novotny odgovoril Ben Belli zelo previdno, kaj lahko pričakuje od Češkoslovaške. Upal je, da ga je Ben Bella pravilno razumel, česar pa alžirski gost ni hotel pokazati. Seja NATO se hvali stem, da ni ničesar pokvarila PARIZ, Fr. — Seja zunanjih ministrov NATO v nizozemski prestolici je potekala po programu, pa tudi po napovedih. Sklenila ni ničesar, kar bi NATO poživilo. Sklepi so bili le misli po željah, ki jih nihče ne upa resno zagovarjati. Seja je dosegla, da se Turčija in Grčija ne bosta še bolj prepirali kot se že. Je lahko ugotovila, da Francija trenutno ne namerava NATO* torpedirati še bolj kot jo je že. Se je zadovoljila z idejo, da je treba vse predloge za rekonstrukcijo te organizacije znova proučiti, s čemur je bila izjemoma tudi Francija zadovoljna. Državni tajnik Rusk ni ničesar dosegel glede (Kube. Dobil je le obljubo, da je ameriška želja vredna ponovne debate. Še manj je bilo navdušenja za brodovje NATO z atomskim orožjem, ki bi pa ostalo pod ameriško kontrolo. Glavnih vprašanj niti načeli niso, so* hodili okoli njih kot mačka okoli vrele kaše. Kako doseči več ravnopravnosti v okviru NATO? Kje naj bo meja odvisnosti od Amerike? Kdaj naj pride do rabe atomskega orožja? Udeleženci seje NATO so odšli domov vsaj z upanjem, da ni ničesar pokvarjenega, ako že ni ničesar zboljšanega. Le tako upanje so imeli tudi v začetku zasedanja. Tako presojajo NATO sejo nizozemski diplomatje, ki so gostili NATO delegate. Imenovali so ga pa jih je potem odsekal s sekiro. — V Združenih državah je nad 65 milijonov raznih motornih vozil. Njujorška šolska uprava ne veruje v možnost popolne integracije NEW YORK, N. Y. — Njujor-ške črnske organizacije so najbolj nestrpne v zahtevi p0 čim hitrejši in popolnejši šplski integraciji. Pod njihovim vplivom je šolska uprava napravila sklep, da strokovnjaki presodijo, kako hitro bi se integracija dala izvesti. Strokovnjaki so prišli d0 za_ ključka, da je popolna integracija sploh nemogoča, dokler bo- Tudi komunisti v Severnem Vietnamu se koljejo med seboj HANOJ, Sev. Viet. — Do sedaj je svobodni svet mislil, da bodo složni vsaj komunisti v Severnem Vietnamu, ki nosijo vso težo državljanske vojne na jugu Vietnama. Pa menda ni tako, vsaj pisanje hanojske publikacije Huyen Huan trdi to. Revija napada s svoji zadnji številki, ki je prišla v svobodni svet, tiste tovariše, ki so čisto brezbrižni za usodo osvobodilnega bojevanja na jugu Vietnama, da se ne brigajo za svoje dolžnosti in da celo obupujejo nad bodočnostjo Južnega Vietnama. Navadili so se na razkošno življenje, sredstva zanj pa dobivajo potom korupcije. V o-pravljanju svoje službe so površni in zanikrni, ne poznajo nobene odgovornosti itd. Skratka, potrebni so temeljite politične in partijske prevzgoje. Članek opozarja komuniste, da razrednega in ideološkega boja še dolgo ne bo konec in da mora vsak tovariš biti pripravljen na še dolga leta trdega življenja. Človeku se zdi, kot da bi bral tožbe vodilnih titovcev. Če je vse to res, potem je lahko mo-gove, da ima de Gaulle deloma prav, ako trdi, da je Severni Vietnam pripravljen na kompromis v državljanski vojni. Prevoz pohištva s kamioni prišel pod strožjo federalno kontrolo WASHINGTON, D.C. — Povprečna ameriška družina se seli povprečno vsakih pet let. Za prevoz pohištva je v naši deželi na stotine prevoznikov, ki pa imajo navado, da pri prevozu svoje klijente pošteno molzejo in goljufajo. Meddržavna federalna komisija za trgovino je v tem pogledu dobila toliko upravičenih pritožb, da je sedaj izdala za prevoznike podroben pravilnik, ki našteje njihove pravice, pa tudi njihove dolžnosti. Prevozniki ne bodo več mogli delati neopravičenih zamud s prevozom, kar je delalo družinam velike nepredvidene stroške: čakale so v praznih stanovanjih in hišah, navadno so pa morale iti v hotele in motele, da tam čakajo, da pride pohišt\h). Prevozniki bodo morali dati kli-jentom podroben račun stroškov. Računi “na oko” ne bodo več dovoljeni. Prepovedane so tudi vse manipulacije z zavarovanjem. Prevozniki so navadno zavarovalnino vračunali v stroške, pohištva pa niso zavarovali v zadostni vrednosti ali pa sploh nič. Lastniki so pa imeli škodo, ki so jo morali sami nositi, kajti navadno niso imeli denarja za pravdanje. Rdeči izpustili ameriška letalca v Sev. Koreji PANMUNJON, Kor. — V soboto so Severni Korejci ameriška letalca, ki sta lani 17. maja zašla v helikopterju pri nadziranju vmesnega pasu ob črti premirja nad ozemlje Severne Koreje in bila sestreljena, pustili tu skozi nevtralni pas na svobodo. Severna Koreja je izjavila, da je ameriška letalca izpustila, ker sta priznala, da sta bila na “vohunskem poletu” in ker se je poveljnik ameriških čet in čet ZN v Koreji opravičil zaradi tega- Poveljnik čet ZN ameriški general H. Nowze se je opravičil dejansko le zaradi tega, ker je helikopter zašel nad severnokorejsko ozemlje, medtem ko je poveljstvo čet ZN v Koreji ponovno zanikalo, da bi bil polet obeh letalcev imel kakršnokoli vohunsko nalogo. Tobakarji so povsod pogumni ljudje WASHINGTON, D.C. — Ko je bil pri nas boj proti kajenju na vrhuncu, so tovarne cigaret trdile, da se bo vihra hitro polegla, kot se je v Angliji in da bodo kadilci potem še bolj vneto kadili. Podatki, ki jih je sedaj objavila federalna trošarin-ska uprava, dajo prav napovedim tovarn. Dohodki iz trošarin na cigarete so res padli v februarju na 187,000,000, bili so torej za $80 milijonov manjši kot prejšnje leto. V marcu so se dvignili na $304,000,000, v aprilu pa so bili par milijonov manjši. V obeh mesecih so presegali vsote v prejšnjem letu. Podobno so narastli dohodki trošarin na alkoholne pijače. Zanimivo pa je, da je prometni davek na avtomobile padel, ako-ravno je bilo letos prodano več novih avtov kot lani. ■ HHnaB.iBgiii.BunaiiiaasBmaHBiBBlBfiaHaBBIHEliBHBHBEMBHBSIHBDIi; POCENI HLAČE! Nova zaloga cenenih letnih hlač za dečke in odrasle moške je v razprodaji. — HLAČE PO $2.98 in več. — Tudi bogata izbira moških letnih jopic. GENERAL MERCHANDISE CENTER — 6922 St. Clair Avenue ibbho RUDY KRISTAVNIK COMPANY Gradbena dela * Mizarstvo — 5908 Bonna Ave. Spomladi popravljamo in lepšamo zopet domove, stanovanja, poslovne prostore. — Obrnite se na nas. — Vsa dela zavarovana, — Proračuni brezplačni. — Kličite po 5. uri zvečer HE 1-1108, ! podnevi pa HE 1-0965, Cleveland, O. Tito svetoval Castru, naj se ne meša v tuje posle? CLEVELAND, Ohio. — New York Times poroča iz Belgrada, da je Tito svetoval Castru na Kubi, naj se ne meša v notranje razmere držav Latinske Amerike in naj ne skuša tam pripravljati poti komunističnim revolucijam. Kubanski listi so pretekli mesec precej stro napadli Jugoslavijo, ker je podpirala povabilo Venezuele na konferenco “neopredeljenih”, kamor Kuba tokrat ni bila povabljena. Vest NYT je precej dvomljive vrednosti, vsaj za tiste, ki jugoslovanski komunizem poznajo. Ta sam vztrajno širi komunistično propagando povsod, kjer le more, in ni verjetno, da bi Castru svetoval kaj drugega. Ženske dobijo delo Hišno delo Iščemo žensko za hišno delo tri dni v tednu—ponedeljek, sreda, petek, $25.00. Rocky River—kličite po 2. uri ED 1-3967. —(99) MALI OGLASI Hiši naprodaj Dve hiši na enem lotu, sprednja za tri družine, zadnja za dve. Na 6710 Bliss Ave. Za pojasnila kličite Antona Vahčič, RE 1-4293. (98) Izvršujemo cementna ffai*. Dovozne poti, pločnike,; M> (staro poslopje) na St. Clair Ave-_ SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ Predsednica Molly Legat, Podpredsednik John Gerl, tajnica SF*' via Banko, 877 E. 185 St., tel. Iv 1-7554; blagajničar John Bark0' vič. Zapisnikarica: Anne Cecehc-Nadzorni odbor: predsednica Marj Koljat, EvaTrškan, Frances Medved. Zastopniki za klub društev: J0™1 Barkovic, Martin Vogrin, Angeli Barkovich. — Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 8. uri zvečer. DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 SDZ Predsednik Louis Erste, P00 predsednik Joseph Lausin, tajmk Andrew Champa. 245 E. 246 St., Rb 1-7458, blagajnik John Borso, za' pisnikar John Sever, nadzorniki-Frank Ahlin, John Pestotnik, J°e Peterlin.; vratar A. Škerl. Zastopnik za klub društev SND: Frank Cesnik. Za mladinske dejavnosti-Joseph Lausin, John Pestotnik. Zdravniki: vsi slovenski. Seje so vsako 1. nedeljo v mesecu v s°bi št. 3 starega poslopja SND na St-Clair Ave. ob 9 dop. DANICA ŠT. 11 SDZ Predsednica Josephine Cent J podpredsednica Pauline Stampfc-’ tajnica in blagajničarka France* Kodrich. 6522 Schaefer Ave., ^1 1-4679; zapisnikarica Frances Z®' krajšek, nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Franc^ Homovec. Društveni zdravniki slovenski. — Seje se vršijo vsa1' drugi torek v mesecu ob 7:30 zveče v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje št. 1. DR. RIBNICA ŠT. 12 SDZ , Predsednik William Vidmar, P0.' predsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., IV >' 2246, zapisnikar Anton Tavžel. blagajnik Anton Debelak, nadzorni o0' bor: Joseph Champa, Frank Lunde. m Ivan Cendol. — Za pregled vs* slovenski zdravniki. Zastopnik z® Klub društev SND in za konferenco Frank Wirant, za Slov. nar. cl' talnico Anton Tavzel, zastopnik z AJC v Euclid, O., Louis LustiS in Joseph Post. Seje so vsaki dUJ gi petek v mesecu ob pol osmih sobi št. 4 SND na St. Clair Ave. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ , Predsednik Joseph Kalsic; P° . predsednik John Zagorc; začasn tajnik Joseph Kalsic, 19111 Arrowhead A v., tel.: IV 6-4835; zanisnikar Anton Strniša, 1273 Norwood Roam nadzorniki: Marie Jean Golder, Anton Levstik in D. Germanovic; vratar Jennie Hudoklin; zastopnik SND Mary Geromi; društveni zdravnik^ so vsi slovenski zdravniki stanujoč v Clevelandu. —- Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND, staro poslopje št. 4. COLLINWOODSKE SLOVENK® ŠT. 22 SDZ Predsednica Mrs. Stefi Koncil)®’ podpredsednica Mrs. Rose Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrf' Mary Černigoj, nadzorniki: Ab1" Grosel, Jack Šimenc in Gertru-le Bokal. Zastovonošinja Mrs. MaU Malovrh. Zdravniki: vsi slovens k zdravniki. — Seje so vsako drug0 sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave' v spod. dvorani. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SD2 Predsednica Agnes Žagar, P°“’ oredsednica Mary Filipovič, tajn}. ca Alice Arko, 3562 E. 80 St., 1-7540, blagajničarka Agnes Žagaj’ zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Ange-a Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu o 7:30 v Slov. nar. domu na E. SOj^j DRUŠTVO DANICA ŠT. 34 Predsednica Mary Rožanc, P00 predsednik Frank Stare, tajnica i blagajničarka Rose Vatovec, 10^ . Prince Ave., BR 1-4532, zapisni karica Mary Bubnič. Nadzorniku John Samsa, Joseph Rolih in J°b Laurencic. — Seje so vsako drug0 nedeljo v mesecu ob 10. uri dop0*' dne v SDD na 10814 Prince AVj Zdravniki: Dr. Anthony Perko, D1; Folin, Dr. Jelarcic, Dr. Volk in vSl slovenski zdravniki. DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SP^ Prpdsednica Nettie Zamlck. P?.' oredsednica Anna Zalar, ta)!l’!i Mary Jeraj, 5150 Thornbury Ra'’ HI 2-8036, blagajn. Cecilia Znida*" sic, zapisnikarica Fanny Majef' Nadzorni odbor: Mary Otoni°af’ Emma Tofant in Dorothy Strniš9-Vsi slovenski zdravniki. Seja se ši vsaki drugi četrtek v mesecu 0 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Thomas Kraich, taj. Matt Debevec, 24151 Yosemite Dr., IV 1-2048; blag. Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec, Frank šte- DR. NAŠ DOIK ŠT. 56 SDZ , Predsed. Stanley Pervanje, P0°^ predsednik Theodore Szendel, t9J niča in zapisnikarica Jennie PugsU’ 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts-44125, LU 1-4230; blag. Antonia linar. Nadzorni odbor: predsednic Helen Tomažič, Henry Pervanj9: Terezija Bizjak. — Zdravniki: priznani zdravniki. Zastopniki z SND na 80 St. Stanley Pervanje 1 Theodore Szendel; za SDD 11 Prince Ave. Frank Skrl: za SNU Maple Hts. Henry Pervanje. — Se) se vršijo vsako 3. nedeljo v mes6^ ob 2:00 pop. na 8601 Vineyard A''--