Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKI LIST časopis sa trgovino,, industrijo In obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 30. maja 1929. Telefon št. 2552. ŠTEV. 63. K otvoritvi Ljubljanskega velikega semnja. Danes se svečano otvorijo vrata Ljubljanskega velikega semnja, ki bo pokazal javnosti, kaj so v toku kratkih let ustvarile železna volja, sniotrenost in spretnost našega podjetništva ter žila-vost našega delavstva. Zopet bodemo obhajali veličastni dan, praznik dela. Po raznovrstnosti zastopanih panog, po dovršenosti razstavljenega blaga, redkosti predmetov in izredno uspeli celokupni organizaciji obeia letošnji vele-semenj postati najinteresantnejši od vseh dosedanjih gospodarskih prireditev. Spretnemu vodstvu Ljubljanskega velikega semnja se je posrečilo pridobiti za to prireditev udeležbo vseh panog domače podjetnosti. Otvoritev velesejma pomeni zato pravi praznik slovenskega dela in slovenske podjetnosti. Z vele-semnjom podamo pred svetom živo revijo uspehov našega dela. Sejmska uprava si je dala v resnici mnogo truda, da s smotrenim in sistematičnim delom ter z dobro rutino to našo, pristno slovensko, gospodarsko prireditev tako izpopolni in ji pridobi toliko ugleda, da služijo danes prireditve Ljubljanskega velesemnja v ponos ne samo slovenski, ampak tudi celi jugoslovenski podjetnosti. Naš velesejem je postal v resnici odličen gospodarski faktor, ki si je pridobil neomajeno zaupanje med domačini, pa tudi dokaj slovesa in ugleda med inozemskimi poslovnimi krogi. Rastoče število letošnjih prijav inozemskih tvrdk nam nudi najboljši dokaz o zaupanju, ki ga imajo tudi inozemski poslovni krogi do našega velesemnja. (Na semnju vidimo mnogo domačih podjetij, ki smo jih na prejšnjih prireditvah še pogrešali, pa je slika, ki nam nudi letos sejmišče, lepša in popolnejša. Mnogo novoustanovljenih obratov najdemo med razstavljalci. Stopiti hočejo tako v stike s širšim gospodarskim svetom ter preizkusiti in dokazati svojo konkurenčno zmožnost. Letošnja prireditev bo tako bogato založena z vsakovrstnimi predmeti domače in tuje proizvodnje kakor ni bila do sedaj še nobena. Posebno bogata bo na gospodarskih in drugih strojih najmodernejših konstrukcij. Strojni park je tako velik, da je s stroji zaseden tudi ogromen prostor izven paviljonov. Tudi letos bo prirejena posebna avto-mobilna razstava. Zastopane bodo vse moderne avtomobilske znamke iz Amerike, Anglije, Avstrije, Belgije, češkoslovaške, Francije, Italije, Nemčije in Švice. Gospodarski stroji in orodje bo razstavljeno v posebni pestri in zelo zanimivi skupini. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije, Češkoslovaške, Holandije, Francije, Italije, Kanade, Madjar-ske, Nemčije, Švedske jn Amerike. Naši gospodarji bodo imelu tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, ko-silne stroje, mlatilnice, čistilnice, slamoreznice, pluge za okopavanje in osipali je, traktorje, lokomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja, lako obsežne razstave kmetijskih stro- < iev, kot bo na letošnjem velesejmu, še ni bilo. Vecina strojev bo v obratu, gnanih z lokoinobilami, motorji in električnim tokom. Na letošnjem' velesejmu bodo zopet tudi najboljše zastopani naši pohištveni mizarji iz Ljubljane, Št. Vida in Vdžmar-jev, ki bodo imeli priliko pokazati svoje zmožnosti in napredovanje v izdelovanju pohištvenega mizarstva kakor: v raznih opremah, oblikah arhitekture, tehniško konstruktivnem izdelova- nju, kombiniranju lesa in lužila itd. Razstava bo nudila vsakemu možnost, da zadosti vsem svojim zahtevam na polju umetnosti in solidnosti, ker bo razstavljeno blago po kvaliteti prvovrstno, po cenah pa vseskozi konkurenčno. Opozarja se torej, da vsak obiskovalec letošnjega pomladanskega velesejma vpo-rabi to priliko in si temeljito ogleda pohištveno razstavo v paviljonu »E«. Da ustreže zahtevani modernega poslovanja in željam razstavljalcev ter obiskovalcev Ljubljanskega velesejma, bo Ljubljanska kreditna banka tudi letos otvoriia na velesejmu svojo ekspozituro in menjalnico. S tem bo gotovo ustreženo domačinom in tujcem, ki bodo lahko opravili vse v bančno stroko spadajoče posle takoj na licu mesta. Preveč bi bilo, če bi hoteli že danes poročati o vsem, kar bo nudil letošnji velesejem. V kratkem naj bo rečeno, da nudi velesejem nazorno sliko rezultatov našega duševnega dela, sadov naših rok in vsega, kar v jasni luči kaže, da ima Slovenija vse pogoje za zdrav gospodarski razmah in procvit. Kdor pojde za sejmske dni mimo vseh razstavljenih izdelkov in ne bo gledal vse to samo s površnim očesom radovedneža, temu se mora vzbuditi v srcu ono prijetno čustvo, ona notranja zavest in prepričanje, da se razmere pri nas kljub velikim težavam vseh vrst vendar konsolidirajo, da gospodarsko napredujemo, odnosno da hočemo napredovati in da greši nad narodom in nad državo, kdor hoče naše delo zavirati. Spretnim organizatorjem te velike naše manifestacije dela, požrtvovalni in vzorni upravi želimo ob otvoritvi IX. velesemnja, da bi tudi letošnja prireditev v moralnem, pa tudi v gmotnem oziru kar najboljše uspela! IZVOZ JUGOSLAVIJE V APRILU. Izvoz Jugoslavije se glede na vrednost dviga. To je najbolj razveseljivo dejstvo prvih letošnjih štirih mesecev. Lani je znašal izvoz prvili štirih mesecev 1800 milijonov dinarjev, letos pa 1925 milijonov. Zlasti ugoden je bil mesec april, ko-jega izvoz je narasel proti lanskemu aprilu za 186 milijonov Din na 615 milijonov ali za 43 6%. Povzročil je ta napredek pomnoženi izvoz pšenice, bakra, koruze, konoplje itd. FRANCOSKI KAPITAL V JUGOSLAVIJI. V Parizu izhajajoča L’ Europe Centrale, ki jo smatrajo za nekakšno oficiozno glasilo, poroča, da je odlična francoska kovinska skupina stavila merodajnim jugoslovanskim mestom predloge glede izrabljanja jugoslovanskih rudnikov in zgradbe velike kovinske tovarne. S tem se ponovno javlja zanimanje francoskega kapitala za udejstvovanje v Jugosla- < viji. KONFERENCA BORZ. ... ( Dne 30. t. m. se vrši v Beogradu konferenca borz iz cele države. Ljubljansko borzo za blago in vrednote bo na tej. konferenci zastopal njen tajnik dr. M. Dobrila. Na dnevnem redu je predaja agend predsedstva delegacije borz v letu 1929 od beograjske na zagrebško borzo, nadalje razprava o novem zakonskem tarifu o sodnih taksah, o posebnih uzancah za žitno trgovino, o davčnih obveznostih borz po novem davčnem zakonu itd. Zopet sol! Pod tem naslovom smo dne 23. t. m. priobčili iz trgovskih krogov protest proti oskrbi Slovenije z morsko soljo. Na ta protest nam je zakupnik veleprodaje g. V. Radan iz Zagreba poslal nastopno informacijo: Uprava monopolov razprodala je vso morsko belo sol in ni imela več na zalogi te soli v skladišču na Sušaku, od koder oskrbujem jaz s soljo večinoma celo Slovenijo, temveč samo morsko sivo sol iz Paga, vsled česar mi je pričela od-kazovati morsko sivo sol. Na moje brzojavne pritožbe in proteste, naslovljene na upravo monopolov v Beogradu, se mi je posrečilo, da se je takoj ukinilo dodeljevanje te sive soli in dovolilo, da smem v Slovenijo, dokler ne dospe druga sol, odpremi jati kreško sol. Tako je tudi mesto Ljubljana, katero do sedaj ni moglo dobiti te soli, dobilo dodeljenih 20 vagonov kreške soli. Med tem je došel dne 24. t. m. pa-robrod iz Turške s 600 vagoni bele morske soli in s tem je zadeva likvidirana. Potemtakem je Vaša informacija v toliko netočna, ker se vali krivda na mene, dasi sem jaz prvi protestiral na* merodajnem mestu. Vljudno prosim, da pojasnilo priobčite v Vašem cenjenem listu, ker bi netočne vesti mogle škoditi mojemu dobremu glasu v gospodarskem svetu, dasi je znano, da ravno jaz vedno ščitim interese malo- prodajalcev in se vedno prizadevam, da bi bili oni zadovoljni.« Pojasnilo g. Radana lojalno priobčujemo, dasi ne uvidevamo, da bi mu količkaj delali krivico ali škodo. Gosp. Radan je zakupnik veleprodaje. Kot tak dostavlja maloprodajaJcem potom svojih pooblaščencev pač tako so), ka-koršno dobi od monopolske uprave. Kritika je šla torej na njegov naslov samo’ posredno, neposredno pa je veljala monopolski upravi, ki mu stav-Ija na razpolago manjvredno blago. V tem oziru se je kritika naslanjala na dejstvo, da je na neko postajo v Sloveniji, katere ime nam je znano, res že došel en vagon sive soli, vendar pa je naslovnik sprejem odklonil. Med tem smo hkrati s pismom gosp. Radana prejeli glede morske sive soli pritožbo tudi iz Maribora, v katerem’ nas interesenti obveščajo, da vlada med prebivalstvom veliko razburjenje radi grde, sive in umazane morske soli, katero v zadnjem času prejemajo. Tako imamo v eni in isti zadevi dve konkretni pritožbi, ki kažeti, da je siva morska sol vendarle v prometu in da naša kritika ni bila neupravičena. Prosimo Gremije trgovcev v Sloveniji, da nam sporoče, ali se v njihovem okolišu prodaja siva morska sol, da dobimo tako pregled, koliko sive soli je došlo v promet in kje se povsod prodaja. * • * Konferenca vseh zbornic kr. SHS v Novem Sadu. V slavnostni dvorani mestne palače v Novem Sadu se je vršila dne 26. in 27. t. m. letošnja konferenca vseh gospodarskih zbornic kraljevine SHS. Svečani otvoritvi so prisostvovali od članov vlade g. dr. želimir Mazuranič, minister trgovine in industrije, nadalje generalni direktor carin g. dr. K. Šmid, načelnik ministrstva poljedelstva g. Velja Stojkovič, načelnik oddelka za zunanjo trgovino g. dr. Steinmetz, načelnik ministrstva trgovine in industrije gosp. Bojič, inšpektor istega ministrstva g. Milan Lazarevič in zastopniki vseh zbornic v državi. Slavnostni otvoritvi je prisostvoval tudi komandant prve armije general g. Dokič in njegov pomočnik Mitrovič, mestni župan g. dr. Br. Borota, drugi dostojanstveniki in odlični zastopniki ter vsi člani novosadske zbornice. Ljubljansko zbornico TOI je zastopal na konferenci tajnik g. Ivan Mohorič, ki je na konferenci podal referat »O položaju industrije v okviru sedanje avtonomne carinske tarife.« Pred otvoritvijo konference je pozdravil vse došle zastopnike župan Novega Sada g. dr. B. Borota. Na njegov pozdrav je odgovoril minister trgovine in industrije gosp. dr. ž. Mazuranič, ki je med drugim povdaril: Današnja konferenca ima nalogo, da razpravlja o enem izmed najvažnejših vprašanj. Ni potrebno podčrtati, kako važen gospodarski faktor je trgovina z inozemstvom. Zadnja leta je bila pasivnost naše trgovinske bilance vedno večja. Potrebno je, da proučimo vse, kar more izboljšati naše gospodarstvo. Kraljevska vlada je izvedla gotove mere. Z državnim denarjem se štedi na vseh straneh. No in tudi ne glede na to štednjo si ni upal minister financ, da nam dovoli kredit za osnovanje zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Toda vse naše delo bi bilo bolj uspešno, če ne bi imeli pri tem pomagačev. Med prvimi podporniki so naše gospodarske zbornice. G. minister se ob koncu svojega govora zahvali zbornicam za podporo, ki jo nudijo ministrstvu pri izvrševanju svojih funkcij in želi konferenci obilo uspeha. Predsednik novosadske zbornice g. D. Popovič je nato prečital udanost-no brzojavko Nj. Vel. Kralju. Nato je predsednik g. Popovič imenoval predsedstvo konference. Predlagal je gg. Mil. Stanojeviča, podpredsednika beograjske zbornice, Juraja Dubo-koviča, predsednika splitske zbornice, šandora Tabačnika, podpredsednika zagrebške zbornice in v sekretar i j at vse prisotne tajnike zbornic, razen onih, ki so imeli po sporedu konference referat. Zbor je sprejel predlog z glasnim odobravanjem, nakar se je prešlo na dnevni red. O referatih, ki so bili podani in o katerih smo poročali v predzadnji številki »Trgovskega lista«, bodemo še podrobneje poročali v naslednjih številkah. Zlasti bodemo priobčili temeljit referat tajnika g. Ivana Mohoriča po možnosti dobesedno. G. minister in vsi navzoči so nad 5/4 ure trajajočim izvajanjem g. Mohoriča sledili z velikim zanimanjem in je referat vzbudil splošno pozornost. Konferenca je trajala v nedeljo in pondeljek pred- in popoldne. V nedeljo zvečer je bil prirejen gostom v čast svečan banket v hotelu »Sloboda«. Zdravico Nj. Vel. kralju je izrekel predsednik novosadske zbornice g. Popovič, a za njim je govoril minister g. dr. ž. Mažuranič ter še drugi gostje. Konferenca je končala v pondeljek popoldne in so bile soglasno sprejete naslednje resolucije: I. Da bi se moglo kriti povečane potrebe pomnoženega prebivalstva in vzdrževati nacionalno moč in neodvisnost, se nalaga dolžnost večjega izkoriščanja produktivnih energij, dolžnost pospeševanja in zaščite onih domačih podjetniških gran, ki morejo predelovati domače sirovine, da dajo možnost zaposlitve previška delavnih sil, ki ne morejo biti racionalno zaposlene v poljedelstvu. Konferenca naglaša, da je poljedelstvo danes in da bo še dolgo časa ostalo osnova našega gospodarskega življenja in da je jačanje poljedelstva in poljedelcev pogoj in jamstvo za pravilen razvoj našega narodnega gospodarstva. Vse mere, ki se uvajajo za neposredno jačanje domačega poljedelstva, upli-vajo posredno na izboljšanje pogojev za uspešno delo in napredek vseh drugih strok. Ta vzajemna odvisnost pogojev za razvoj posameznih gospodarskih strok je razlog, da tudi naše poljedelstvo čuti potrebo, da domača delavnost postane zanesljiv in ugoden predelavec njenih proizvodov in da postanejo mestna središča, kjer se vrši tako predelovanje, njeni veliki konsumenti. Iz teh razlogov smatra konferenca za neobhodno potrebno sodelovanje in kooperacijo vseh produkcijskih gran v državi v svrho okrepitve splošne produktivnosti in v cilju, da se dosežejo take živi jenske možnosti, ki bodo našemu narodu omogočile kulturno življenje in afirmacijo njegove važnosti in pomembnosti v tem kraju Evrope. II. Zbog vzajemnega vpliva vseh trgovinsko-političnih mer, ki jih pod-vzema država in ker so zbornice za trgovino, industrijo in obrt ustanove, ki neprekinjeno spremljajo in vsled tega največ tudi poznajo važnosti našega gospodarskega življenja, po-vdarja konferenca potrebo, da se pred uzakonitvijo načrta zakona o carinski tarifi isti podvrže temeljiti reviziji in da se pri tem omogoči najožje sodelovanje gospodarskih zbornic. Obenem se povdarja potrebo po stalni zvezi resornih ministrstev in predstavnikov gospodarskih zbornic pri načelnem odločevanju o carinskih vprašanjih, kar je mogoče ustvariti z razširitvijo carinskega sveta p*i carinskem oddelku ministrstva financ s sprejemom v ta svet predstavnikov gospodarskih zbornic. III. V svrho sistematičnega proučevanja pogojev za razvoj industrije in obrta in njih poedinih strok v posameznih krajih predlaga konferenca, da se v tej smeri izvrši reorganizacija zavoda za pospeševanje industrije in obi’ta pri ministrstvu trgovine in industrije. IV. Konferenca povdarja, da je potrebno, da se železniško-tariFna politika, tako autonomna kakor tudi pogodbena, prilagodi v še večji meri duhu in smernicam naše zunanje trgovinske politike ter v te svrhe predlaga: Da se splošna kvalifikacija blaga kot osnovna baza za vodenje .tarifne politike podvrže vsestranski in temeljiti reviziji in prilagodi privredni gospodarski strukturi naše države in potrebam naše zunanje trgovinske politike; da se sistem izjemnih izvoznih in drugih tarif razširi in izdela v daljni meri po potrebah domačega gospodarstva in to potom specijaliziranja teh tarif potom relacijskih in direkcij skih tarif in da se razen tega uvedejo tudi druge potrebne tarifne mere potom reekspe-dicijskih olajšav in ureditve pristojbin; da se pospeši uvedba vseh direktnih tarif z onimi državami, s katerimi nimamo še direktnih tarif, a zlasti tudi uvedba direktnih- jadranskih tarif z našimi lukami; da se zbog velikega pomena želez-niško-tarifnih določil, trgovinskih pogodb, konvencij in direktnih tarif za našo zunanje-trgovinsko politiko vsa tarifna vprašanja razpravljajo vedno v stalnem sodelovanju vseh prizadetih ministrstev, kakor tudi tarifnega odbora kot posvetovalnega organa ministrstva saobračaja in da se na ta način zajamči, da bo želez-niško-tarifna politika izvrševala v še Tečaji za avtogensko vare-nje in za mizarsko lužen j e v Ljubljani. Zbornica za- trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani priredi v delavnicah Tehniške srednje šole v Ljubljani tečaj za avtogensko varenje in za mizarsko luženje. Avtogenski tečaj se bo vršil od 15. do 24. junija 1929. Poučevalo se bo varenje železnih pločevin, profilnega železa, cevi, jeklenih izdelkov, enostavnih in kompliciranih izdelkov iz litega železa, avtomobilskih cilinderskih oblokov, štedil-niških pJošč, varenje bakra in medi z elektrolitnim bakrom, aluminija in drugih kovin. V tečaj se sprejemajo predvsem mojstri, po razpoložljivosti prostora pa tudi pomočniki raznih kovinskih strok (ključavničarji, kovači, mehaniki, kleparji, inštalaterji itd.). Mojstri plačajo učnine Din 100-—, pomočniki so prosti. Mizarski tečaj se bo vršil od 15. do 17. junija 1929. Poučevalo se bo luženje lesa različnih vrst, odnosno trdot. Mojstri plačajo učnine Din 50-—, pomočniki so prosti. Udeleženci avtogenskega in mizarskega tečaja dobe uradno izpričevalo o rednem obisku. Zbornica opozarja kovinarske in mizarske mojstre in pomočnike na ta dva strokovna tečaja ter poziva one, ki bi se želeli teh tečajev udeležiti, da se prijavijo z navedbo točnega naslova najkasneje do 7. junija 1929 neposredno Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. O pričetku pouka in drugih podrobnostih dobe udeleženci neposredno vsa potrebna pojasnila. Privreda Slovenije. večji meri nego dosedaj svojo funkcijo kot sistematično organsko dopolnilo in podpora naše zunanje trgovinske politike. Končno mora konferenca ob tej priliki posebno opozoriti ministrstvo saobračaja, da je potrebno podvzeti nujne mere v svrho zasiguranja zadostnega števila lokomotiv in vagonov, posebno za prihodnjo izvozno sezono, kajti z ozirom na današnje prometne prilike ne more gospodarstvo izkoristiti tudi še tako ugodnih tarifnih olajšav. Tudi je potrebno, da se uvedejo brzotovorni vozovi, posebno za izvoz živine na inozemska tržišča. V. Konferenca ugotavlja, da se ni od zadnjega sestanka v Ljubljani v letu 1926, na katerem se je razpravljalo o pomorstvu, mnogo naredilo za po-sveševanje pomorstva in pomorske administracije. Zato zahteva: da se določi sistematična in stalna, na daljši čas vezana pomorska politika; da se preuredi pomorska uprava po načelu koncentracije vseh upravno-pomorskih poslov na primorju in razširitve kompetence direkcije pomorskega prometa in vseh pristaniških podrejenih oblasti; da se nujno reši vprašanje subvencijoniranja svobodne plovitbe; da se čimpreje izdelajo zakoni in predpisi, ki jih ali sploh nimamo, ali so pa nezadostni in so v vezi s pomorsko administracijo, odnosno imajo direktno ali indirektno vpliv na pomorsko trgovino in industrijo, ki služi za pospeševanje prometa v lukah, in končno, da se potom železniških tarif in carin olajša in favorizira promet v domačih lukah. VI. Konferenca ugotavlja, da doslej nismo imeli v državi nikake rečne brodarske politike in da se vsled tega ni vodila rečna tarifna politika v soglasju s potrebami domačega rečnega brodarstva in z interesi narodnega gospodarstva. Zato zahteva konferenca, da se določi in sistematično izvede rečno-brodarska politika in da se predhodno nujno uredi državna administracija v tej oblasti, sedanjim prilikam primerno in na pod-: lagi zakonov, ki se morajo takoj izdati. Povodom izdaje dela »Gradivo za statistiko trgovine, obrta in industrije v Sloveniji«. Zagrebški »Jugoslovenski Lloyd« prinaša pod gornjim naslovom naslednji članek: »Pod skromnim naslovom „Gradi-vo“ je g. dr. Fran Windischer uredil in je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo izdala delo, katero je edino te vrste v naši novejši gospodarski literaturi. Delo obsega neštevilno tabel, v katerih je predočeno celo gospodarstvo Slovenije kot gospodarske celine. Publikacija vsebuje sledeče tabele: 1. Statistika trgovine na bivšem Kranjskem za 1. 1902 s skupnimi številkami za 1. 1912. 2. Statistika obrta (z všteto industrijo) na bivšem Kranjskem za 1. 1902 s skupnimi številkami za 1. 1912. 3. Statistika trgovine za politične okraje bivše štajerske, ki so po prevratu v celoti ali deloma pripadli Sloveniji za 1. 1902. 4. Statistika obrta (z vštevšo industrijo) za politične okraje bivše štajerske, ki so po prevratu v celoti ali deloma pripadli Sloveniji za 1. 1902. 5. Statistika trgovine v Sloveniji za leta 1925, 1926 in 1927. 6. Statistika obrta v Sloveniji za leta 1925, 1926 in 1927. 7. Statistika industrije v Sloveniji konec 1. 1927. Vsaka tabela ima poleg slovenskega teksta tudi nemški tekst, tako da to delo ne bo pristopno samo našemu svetu, ki obvlada slovenski jezik, ampak je to publikacija, katere se bo moglo poslužiti tudi inozemstvo, kar je neprecenljive vrednosti. — V tej publikaciji je podan zaokrožen pregled Slovenije in onemu, ki želi danes proučevati gospodarstvo te naše pokrajine, ni treba iskati drugega materij ala kot to, kar je v tej publikaciji. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je bila v stanu izdati tako delo iz razloga, ker na področju Slovenije obstoji samo ena zbornica, ter se tako v njej koncentrirajo vse niti gospodarskega življenja Slovenije. Nasprotno je to v dru- Promet na Ljubljanski borzi. (Iz tajniškega poročila, podanega na občnem zboru borze dne 23. t. m.) Da se je razvoj žitnega prometa dvignil tudi na drugih domačih borzah, nam dokazujejo številke v posameznih statistikah. Pri tem moramo koj poudariti, da se dvig tega prometa razvija na naši borzi v istem razmerju kakor na drugih domačih borzah. Iz tabelarne statistike je razvidno, da je bil promet v prvih štirih mesecih prilično normalen. V tem času je v Sloveniji vedno že producent kupec za moko, pšenico in koruzo, ker porabi do tega časa razen krompirja in lizola vse svoje poljske pridelke. Kupčijo s pšenico je sredi meseca aprila nekoliko poživilo ameriško službeno poročilo v neugodnem stanju zimskih posevkov. Ta poročila so postala povod dvigu cen ameriške pšenice in vsporedno s tem dvigom je pričela tudi špekulacija svoje delovanje v Vojvodini, ne oziraje se na odlično stanje naših zimskih posevkov. Špekulacija s pšenico se je opirala močno na slab razvoj koruzne rastline in na visoko ceno stare koruze, ki jo je v največji meri povzročil »Odbor za nabavku hrane« s svojimi nakupi za pasivne kraje. Pri ponovnem dvigu ameriških cen koruze in pšenice je producent v Vojvodini nastavil svoje cene za koruzo in pšenico tako visoko, da našim krajem ni konvenirala niti koruza niti pšenica iz Vojvodine. Pri tako rastočem dvigu cen se veletrgovina z deželnimi pridelki v Sloveniji ni mogla okoristiti, ker so inozemski trgovci in agenti mahoma preplavili Slovenijo ter založili tudi najmanjše podeželske trgovce prvotno z ogrsko, pozneje pa tudi z amerikansko pšenico in koruzo, s čimur so te prodaje inozemcev provzročile stagnacijo v žitni trgovini, ki je nastopila v mesecu maju. Že koncem maja se je pokazalo, da se visoka cena pšenici, ki se je po- gih krajih naše države nemogoče, ker vsako majhno področje ima svojo posebno zbornico, katera kontrolira samo pri vredne manifestacije svojega ozkega področja. Ako se pri nas človek v kateremkoli vprašanju obrne na katerokoli zbornico, more v najboljšem primeru dobiti samo neznaten detajl za neznaten del področja, koje spada v kompetenco dotične zbornice, dočim se mu redno svetuje, da prosi za nadaljne informacije pri sosednih zbornicah. In tako se dogaja, da pretečejo tedni in meseci, da se zbere nekaj gradiva in to redoma nepopolno, ker se običajno od ene ali druge zbornice ne dobi niti odgovora. Ta okolnost sili, da se večina zbornic, katere postojijo danes, ukine in da se obstoječe zbornice razdelijo na trgovske, obrtniške in industrijske zbornice (?!) * Obrnimo se zopet k Sloveniji. Drago nam je, da se nam je s tem dala priložnost, govoriti enkrat tudi o osebnostih, ki igrajo vlogo danes v slovenskem gospodarstvu ne po položaju svoje imovine, ampak po poziciji, ki so jo dosegli s svojim razumom in svojim delom. Slovenija ima danes lepo število gospodarskih pisateljev in osebnosti, ki delujejo v centralnih inštitucijah gospodarstva požrtvovalno in neumorno. Na čelu teh osebnosti stojita dr. Fr. Windi-scher, urednik lepega dela, o katerem govorimo in tajnik Zveze industrij-cev ing. Šuklje. Te osebnosti niso samo nameščenci in tajniki gospodarskih organizacij in inštitucij, oni so kontrolorji, svetovalci in prijatelji celokupnega gospodarstva Slovenije. Od njih bi se mogli učiti mnogi funk-cijonarji raznih gospodarskih institucij, ki ne morejo pojmiti, da funk-cijonarji takih inštitucij ne smejo biti birokrati in eksploatatorji pozicij, katere zavzemajo, ampak borci za gospodarske interese.« * Po vsebini prejšnjega je sklep v zadnjem stavku nelogičen in nepojmljiv, kajti ne ločene, ampak samo skupne zbornice morejo dati popolne in zaokrožene slike o vseh gospodarskih pojavih svojega okrožja! Op. urfed. vzpela že na Din 367 50 do Din 370-— Iranko nakladalna postaja v Bački, ne bo mogla držati, ker so preje izdana inozemska poročila o novi setvi zavzela popolnoma drugo smer .in so se pojavila zelo ugodna poročila o posevkih v vseh sosednih in tudi prekooceanskih državah. Posledice teh vseskozi ugodnih poročil za novo setev so se kmalu pokazale in pričelo je na vseh tržiščih padanje cen, kar je vsem trgovcem, ki so bili že preje preskrbljeni z blagom, povzročilo ob-.čutno škodo. Tendenca za novo pšenico je bila takorekoč od junija dalje do konca decembra trajno slaba. Cene so v intervalu dveh mesecev popustile od Din 270-— na Din 220-—. Ta je bil pač najnižji tečaj. Qd tega tečaja so se cene za kratek čas polagoma povzpele na Din 255-—, koncem decembra pa je cena pšenici zopet nazadovala na Din 237-50. Vsled dobre letine sosednih držav tudi pri tej ceni ni bila dana možnost izvoza našega blaga in posledica tega je bila, da so se vojvodinski trgovci, ki se sicer pečajo z izvozno trgovino, pojavili pri nas kot konkurenti naše žitne trgovine. Ta konkurenca in stalno slabe tendence so močno prizadele obseg prometa in zaslužka. Vsaka naša žitna trgovina je morala na prometu utrpeti vsaj petino v razmerju svojega lanskega prometa in to je tudi eden najglavnejših vzrokov, da ni bilo mogoče doseči večjega prometa na Ljubljanski borzi. Medtem ko je vojvodinski trgovec špekulativen in je bila od njegove strani pri nas precejšnja količina terminske pšenice kon-terminirana, se naša strogo solidna žitna trgovina te kontermine ni udeležila, ker se ne spušča in ne more spuščati v terminske špekulacije. Bogati dobiček so odnesli oni, ki so terminsko pšenico konterminirali, medtem ko so se naši trgovci pri prodaji blaga za promptno dobavo morali zadovoljiti s prav skromnimi zaslužki že od početka nove letine in se je ta Priporočajte, prosim, svojim odjemalcem priljubljene MAGGI 'iave izdelke za juhe. sinik, Mi Lahka prodajal Dober zaslulekl zaslužek v boju za dosego kolikor mogoče dobrega prometa skrčil na minimum, tako, da so poedini trgovci sklepali kupčije, pri katerih je znašal zaslužek komaj dva odstotka. Kakor je bila setev pšenice odlična, tako je bila setev koruze pod vsakim pričakovanjem slaba. To dejstvo je bilo vzrok, da se upanje vseh gospodarskih krogov za izvoz pšenice ni moglo uresničiti. Slaba letina koruze je ceno pšenice vzdržala vedno nad cenami inozemskih tržišč in s tem je bilo tudi jasno, da ne moremo priti pri sosednih državah za dobavo pšenice v poštev. Ogrska, ki je imela istotako odlično setev pšenice, je dovolila izvoznikom na svojih železniških progah 50% popusta od normalne tarife, na jugoslovanskih progah je uživala 25%, na italijanskih pa 30% popusta tako, da je v cenah nižja, v železniških ta-rifih pa še privilegirana pšenica lahko uspešno delovala na tujih tržiščih in se ji ni bilo treba bati naše konkurence. Radi izključitve možnosti izvoza pšenice in visoke cene koruze, ki so nastale vsled slabe letine, je bil producent prisiljen pričeti s poklada-njem pšenice živini, dočim je v letu 1927 nadomeščal koruzo z ajdo. Temu zgledu so kmalu sledili tudi živino- in prašičerejci tako, da se je zelo velike količine pšenice pokrmilo. Kupčija z novo koruzo je bila v minulem letu radi visoke cene prav slaba. Ponajveč se je uvažala v naše kraje ameriška koruza. Pri kupčijah z inozemskim blagom pridejo za nas v prvi vrsti v poštev dunajske in bu-dimpeštanske tvrdke. Vse te firme je pa prav težko pridobiti za sklepanje kupčij s posredovanjem Ljubljanske borze, ker iste naše borze skoro niti ne poznajo. Vse kupčije, ki so bile sklenjene, so se sklenile zgolj v medsebojnem osebnem zaupanju. Tudi kupčija s fižolom ni bila v pretečenem letu ugodna. Fižol, ki je med poljskimi pridelki glavni predmet izvoza v Sloveniji, je bil tekom leta od suše in deloma od slane tako uničen, da so bili trgovci v stanju nakupiti komaj 30 do 40 vagonov, medlem ko se je leta 1927 izvozilo preko 400 vagonov fižola. Cena fižola je bila vsled tega že od vsega začetka tako pretirano visoka, da sc je moral kon-zum zadržati pri nakupu rezervirano. Prodajna cena v veletrgovini je dosegla Din 8-75 do Din 9-— za kg. Ker je pri tej visoki ceni že konve-niral uvoz inozemskega fižola, je cena našemu fižolu ob nakupu pri producentu popustila zopet na Din 6-— do Din 6-50 za kg tako, da so morali trgovci, založeni z dragim blagom, utrpeti občutno škodo. Krompir je obrodil letos enako dobro, kakor lansko leto, dasi je kvaliteta bila nekoliko slabejša. Vsekakor je bilo trgovanje s krompirjem z Vojvodino, kjer je slabo obrodil, prav živahno. Na žalost se trgovci pri sklepanju teh kupčij niso posluževali posredovanja Ljubljanske borze in so se te kupčije sklepale s posredovanjem drugih domačih borz. K skupščini Zveze trgovskih grem i je v v Murski Soboti. Zdi se nam potrebno, da objavimo dobesedno interesantna izvajanja zastopnika mariborskega velikega župana g. J. Založnika ob otvoritvi občnega zbora Zveze trgovskih gremi-jev za Slovenijo v Murski Soboti dne 26. t. m. G. Založnik je pozdravil zbor z naslednjim nagovorom: če zborujejo zadružne zveze, javnost rada posluša. To velja posebno sedaj, ko nudijo ta zborovanja skoro edino priliko javnosti, da kaj zve o gospodarskih razmerah v državi, oblastvom pa, da vidijo, kako gospodarski krogi reagirajo na nove zakone in naredbe, in čujejo pritožbe in želje iz prvih ust. Pretekla poslovna doba je bogata na pojavih, ki posegajo globoko v naše gospodarsko, sosebno trgovsko in obrtno življenje; zaradi tega bo Vaše današnje poročilo dvakrat zanimivo. j Zveza, ki danes polaga račun o j svojem delu v prošlem poslovnem ! letu, je priznano ena najagilnejših in menda naj popolnejša organizacija v državi, ki živi v stalnem in najožjem stiku s članstvom in ravno zaradi tega ne prezre nobenega važnejšega dogodka v našem gospodarskem življenju. Gospod predsednik je v svojem nagovoru navajal nekatere težkoče, s kakoršnimi se bori legitimno trgovstvo že leta in leta. Smatram za potrebno, da pokažem tudi na pojav, ki je vsekakor dobra posledica doslednega samopomožnega dela trgovskih organizacij. Trgovstvo je že davno uvidelo, da velika, če ne naj večja nevarnost za vzdrževanje zdrave in solidne trgovine tiči v nerazmernem naraščanju števila obratov, in se ravno zbog tega že najmanj skoz dve desetletji bori za redukcijo naraščaja. Ta borba se je zelo poostrila po prevratu in prevladuje danes v vseh zveznih pod-edinicah prepričanje, da je ta pot prava, če hoče trgovstvo priti do boljšega položaja. Pravilnost, te trditve dokazuje naj-novejša statistika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, glasom katere je število trgovinskih obratov na sedanjem ozemlju Slovenije naraščalo tekom zadnjih 25 let v sledečih letnih odstotkih: . od 1902 do 1912 letno za 5-4 % od 1912 do 1925 letno za 2-72% od 1925 do 1926 letno za 2-57% od 1926 do 1927 letno za 1-64% Iz tega sledi, da je prirastek novih trgovin od leta do leta manjši in da se bližamo dobi, ko se bodo trgovinski obrati ustalili in ko bodemo mogli beležiti letno namestu prirastkov že neki izpadeK. To so ugodne posledice omejevanja števila vajencev in poostritve pogojev za sprejemanje naraščaja. Seveda bi bili ti uspehi še lepši, ako bi obstojal predpis dokaza usposobljenosti za vse trgovinske stroke. To je vsekakor vesel pojav v trgo- Dr. Jurij Štempihar: Tožiteljska varščina in naš meddržavni promet. (Nadaljevanje.) K. 2a). Ta klavzula bi bila po svojem besedilu samem dovolj jasna: če od domačinov ne zahtevamo varščine in če domačinom podeljujemo pravico revnih, moramo enako postopati tudi z državljani dotične pogodnice. Tako razsodba prizivnega sodišča v Rigi z dne 22. novembra 1926 glede varščine (GR. 1927, str. 143). Toda so tudi tu pomisleki. Pravno-pomočne pogodbe se sicer ne morejo vzeti za podlago tolmačenja trgovinskih pogodb. Vkljub temu pa je kazati na to, da tudi one pravnopomočne pogodbe, ki vsebujejo klavzulo 2a), urejujejo varščino in pravico revnih posebej in ločeno od klavzule 2a).; n. pr. naša pravno-pomočna pogodba z Avstrijo, Češkoslovaško, Poljsko, Bolgarijo. V Nemčiji se smatra klavzula 2a) kot »dvomljiva« (GR. 1928, str. 10). Praksa nagiba k mišljenju, da zajamčuje ta klavzula samo ius standi in iudicio enako kot domačini. K 2 b). Razlaga klavzule največje ugodnosti je tudi sporna; vsaj glede procesualnega prava. Prvotno se je nanašala v trgovinskih pogodbah gotovo samo na blagovni in osebni, ne na pravni promet (prim. ost. Staatsw8rterbuch, II. izdaja, II. zvezek, str. 696, 697; Wor-terbuch des Volkerr. u. d. Diplomatie,, I. str. 37). Melle v Holtzendorfs Iland-buch d. Volkerr, III. str. 209 pravi, da se v trgovinskih in plovidbenih pogodbah ne nanaša na vprašanja pravne pomoči in izročitve krivcev; tolmačiti se mora utesnujoče; samo v tkzv. »pogod- bah o prijateljstvu« se nanaša na vse pravne odnošaje državljanov ene pogodnice na ozemlju druge. V tem zmislu so sestavljene trgovinske pogodbe in deklaracije Srbije iz I. 1907, n. pr s Francijo, Italijo, Rumunijo, Švedsko. Pripomniti bi bilo le, da že srbsko-norveška trgovska pogodba iz 1. 1909 ne predvideva največjo ugodnost samo za »trgovino, plovbo, industrijo in uvozno carino«, temveč tudi za »državljane« pogodnic same. V slovstvu in sodstvu se pogosto zastopa mnenje, da moramo na podlagi klavzule 2 b) odpustiti varščino in podeliti pravico revnih državljanom onih držav, s katerimi imamo to klavzulo iz-pogojeno, če pripuščamo k omenjenim olajšavam državljane katere-koli druge države (Beauchet, 1. c. str. 550, 559; Fe-dozzi, 1. c. str. 124, 289). V naši praksi je bil slučaj, da je zahtevala Poljska pred uveljavljenjem sedajne pravnopomočne pogodbe za svoje državljane odpust varščine na podlagi čl. 2 trg. pogodbe (Službene Novine št. 162-XXXII1-1924) v zvezi z zadevnimi določbami čsl. pravnomočne pogodbe. Naša vlada je odklonila poljsko tezo, češ da klavzul trgovskih pogodb ni raztezati na proce-sualno pravo, ker sklepajo države p o - 1 e g trgovinskih pogodb še pravnopo-močne pogodbe. Že navedena razsodba prizivnega sodišča v Rigi oprošča varščine na podlagi klavzule o največji ugodnosti, stipulirane v trgovinski pogodbi med Letonijo in Dansko, tudi Dance, ker so Nemci v Letoniji varščine oproščeni (GR. 1927, str. 143; pripomni se, da besedilo klavzule ni priobčeno). K 2 c). Ta klavzula se pojavlja v dveh oblikah: 1. izenačenje z domačini ali z najbolj pogodovanimi tujci, n. pr. čl. 4/4 cit. trg. pogodbe z USA — in 2. izenačenje z domačini i n z najbolj pogodovanimi tujci, n. pr. čl. 1/5 cit. trg. pogodbe z Nemčijo. Človek bi mislil, da se bosta državi-pogodnici v interesu jasnosti zedinili izključno ali za eno ali pa za drugo alternativo (ost. Staatswor-terbuch, II. izdaja, II. zv. str. 697). Iz izvajanj nemškega ministrskega svetnika dr. Martiusa v GR. 1928 str. 18 izhaja, da zasledujejo Nemci s svojo kombinacijo določene cilje. Dr. Martius pravi, da se ne sme kar v naprej sprejeti načelo, da tujci ne smejo biti v boljšem položaju kot domačini in da utegne z ozirom na dejanske razmere v tej ali oni državi klavzula naj večje ugodnosti biti koristnejša kot izenačenje z domačini. Tako zlasti v razmerju z državami z močno organizirano državno oblastjo« (fašizem, absolutizem, despotija?). Nadalje pravi dr. Martius, da se pri mednarodnih pogodbah običajno gotova vprašanja posebej urede; med ta vprašanja spada tudi varščina. — Po tem mišljenju bi se pomen klavzule 2 c) omejeval na priznanje golega ius standi in iudicio. Uporaba klavzule 2 c) pod 1. je teoretično težja, ker ni jasno, katera alternativa naj se izbere (tista), ki nudi tujcu največ ugodnosti?) in kdo naj jo izbere. V praksi pa se težave ne bodo pogosto porajale, ker je k sreči malo držav, ki bi pripuščale tujcem boljši položaj kot domačinom. Pri klavzuli 2 c) pod 2. pa je seveda treba seštevati pravice, ki izhajajo iz izenačenja z domačini, in pravice, ki izhajajo iz klavzule največje ugodnosti. Tudi tu bo v praksi vsota večinoma jednaka onemu od obeh sumandov. Dočim prepušča c. p. red v § 57/1 državnim pogodbam, da določijo izjeme od splošne dolžnosti polaganja varščine, vini, ki vliva poguma, da se vzdržijo na površju, vsem tistim zdravim trgovinskim obratom, ki bijejo danes še težek boj z nesolidno in pogosto umazano konkurenco. Po tem kratkem uvodu mi je čast današnji Vaš zbor pozdraviti imenom g. velikega župana mariborske oblasti z željo, da bi razpravam, ki naj bodo stvarne, sledili izvedljivi zaključki, ki bodo pospešili materijelni in kulturni napredek trgovstva skladno z interesi splošnega narodnega gospodarstva. »Schulz Universal« tehtnica jc* vsakemu trgovcu, obrtniku in mesarju m* obli od no potrebna. Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali poset zastopnika. Jugo-Schulz d. z o. z., Ljubljana. JUGOSLAVIJA V GRŠKEM IZVOZU LESA NA PRVEM MESTU." Naš izvoz lesa v Grčijo se je v zadnjih letih prav lepo razvil. Številne katastrofe (potresi) so povzročile, da je bila lani potreba po gradbenem lesu v Grčiji večja. Po grški statistiki se je uvoz lesa in izdelkov iz lesa lani dvignil na 265.000 ton, od katerih edpade na uvoz iz Jugoslavije 144.100 ton, na uvoz iz Rumunije 77.100 ton, na uvoz iz Švedske 13.000 ton in na uvoz iz Bolgarije 4700 ton. Jugoslavija izvaža predvsem drva, gradbeni les, parkete, doge in furnirje. X 0 M 3 *» £9 N &. 0 XI p ■o c c 0 l nudijo vsakemu Irgav« dišave znamke SLON« ♦ GLAVNA ZALOGA laMm)U f ŠIBENIK ceniki Ljubljana pristopi v II. odstavku, da 011 sam v 4 točkah določi slučaje, v katerih se varščina že po c. p. redu ne sme zahtevati. 5 tem je izvrtal tudi potom avtonomnega prava izdatne luknje v načelo splošne obveznosti varščine. Po točki 1. se varščine ne zahteva, ako se »po zakonih« tujčeve domovine »v enakem primeru« od našincev ne zahteva. Ta določba je smisloma dobesedno prevzeta iz § 110 nemškega c. p. reda in vsebuje dva sporna elementa. »Po zakonih« bi moglo pomeniti, da je predvidena samo zakonodajna vzajemnost«. Vendar opozarja že Walker, I. c. str. 75, da je smislu nemškega prava razumeti pod »zakonom« vsako pravno normo. Upoštevati je dalje, da se sklicuje zadnji odstavek § 57 sam na dejansko obnašanje tuje države, da ga smatra torej relevantnim. V tem nas podkrepljuje »zakonska analogija« iz § 38 sp., §§ 63, 293 : 2, 295 : 2 c. p. reda, kjer je povsod dejanska vzajemnost brezdvomno zadostna. Ni nobenega vpoštevnega razloga, da bi se v tein pogledu baš samo glede varščine delala izjema. Izgleda, da se s tem strinja tudi Neumann, 1. c. str. 575. To razlago je prevzel tudi madjarski c. p. red v §-u 124 in praksa našega ministrstva pravde. — Izdatno težja pa je razlaga besed »v enakem primeru;. Gre za to, ali se le besede nanašajo na slučaj, da vloži naši-nec v tujini enako tožbo ali pa se nanašajo na splošno načelo 1. odstavka § 57, namreč da se varščina zahteva baš zato, ker je tožbo vložil tujec. Po prvi razlagi (Neumann, 1. c. str. 575) je vseeno, iz katerega razloga zahteva tuja država od našinca varščino; glavno je, ali mora našinec v slučaju enake tožbe varščino položiti ali ne. (Nadaljevanje prihodnja.) Stran 4. gaStOOlflnMMMD Surovine na svetovnem trgu v aprilu. Na mednarodnih blagovnih trgih je prvič v drugi polovici marca zapustila svoje sledove svetovna podražitev denarja, ki se še zmeraj ni ustavila, dalje pa v najrazličnejših oblikah vojevana borba proti špekulaciji na ameriških efektnih in blagovnih terminskih boi-zah. V mesecu aprilu se je padalna tendenca nato zelo povečala in je padec cen dosegel včasih izdatno izmero. Potem ko je v kovinski skupini, favorizirani že več mesecev, doseglo naraščanje cen na koncu marca svoj višek, je prišlo v prvi polovici aprila na podlagi londonske baisse-špekulacije do nenadnega vdora v fronto cen na kovinskih trgih; temu vdoru so morale slediti tudi newyorške notacije, čeprav v začetku obotavljaje se. Na drugih surovinskih trgih se je držalo kolebanje cen deloma v ožjih mejah, deloma je bil pa padec cen prav viden; tako v tekstilni skupini bombaža, džute in surove svile, dalje na trgu surovega kavčuka, na svetovnih trgih žita in kolonialnega blaga, kjer so nastopale v cenah večje ali manjše korekture. Dobimo na ta način vtis precej obsežnega in navidez še ne zaključenega likvidacijskega procesa. V aprilu so tendirale, primerjane z marcem, vse žitne vrste, dalje kava, riž, kopra, slanina, surovo maslo, bombaž, džuta, surova svila, baker, cin in surovi kavčuk nekoliko slabše, surova volna in cink pa nekoliko trdneje. Podamo notacijo nekaterih vrst: Vrsta Borza Marc 1929 April 1929 'Bombaž NewYork 21.45 20.05 Džuta London 33.12.6 31.12.6 Baker New Yark 24.— 18,— Svinec New York 7.75 7.— Cin !NewYork 48.75 43.87 Surovi kavčuk London 123/i 97/« Volna " Bradford 0/43 0/44 Cink ;Ne\v Yorlc 6.32 6.52 Največji je bil padec cen pri bakru, svincu in surovem kavčuku. V surovi volni je bila tendenca vseskoz čvrsta. Po zvišani svetovni produkciji povzročeni najbolj kritični čas na trgu volne moremo smatrati kot premagan in je bila z ozirom na nizke cene svettfvna st riža gladko prodana. 15. maja je nastopila na newyorški bombaževi borzi kreditna regulacija, ki naj potisne špekulativne olemente v ozadje. Bombaževi trg se bo s tem seveda zožil, kar je samoobsebi umevno, dvomijo pa, če bo njegova stabilnost s lem pridobila. V kovinski skupini je posrečeni baisse-sunek preskusil politiko bakrenega kartela; preskušnja je dobila tem ostrejše oblike, ker so se dvigi v cenah v marcu vršili uprav razbrzdano. Trg svinca se ni mogel otresti posledic v bakreni baisse, a znižana cena svinca je povzročila kmalu zopet večje povpraševanje konsuma. Kljub glavni seziji za konservne škatle se je tudi trg cina poslabšal in je dosegel cene, ki so padle pod najnižje stanje leta 1928. ri.« Takoj po teh ugotovitvah na občnem zboru pa beremo sledečo vest: »Sovjetska vlada je sklenila z Bolivijo za dobo 10 let pogodbo za dobavo 15 milijonov škatlic vžigalic po ceni 58 cents na debelo. To je prvi slučaj ruskega udejstvovanja v Južni Ameriki. Doslej so smatrali položaj švedskega trusta v Južni Ameriki za popolnoma varen. , * * * VELJAVNOST STARIH FINANČNIH ZAKONOV BO PODALJŠANA. V finančnem zakonu za leto 1929/30 se nahaja tudi paragraf, ki pravi, da vse odredbe starih finančnih zakonov, ki s sedanjem niso izrečno potrjene, prenehajo s 1. junijem tega leta. Do tega dne bi morala ministrstva vse te odredbe zbrati in predložiti zakonski osnutek v vseh potrebnih zadevah. Finančno ministrstvo je vprašalo vsa ministrstva, ali je ta materijal že zbran in se je na podlagi teh posvetovanj prepričalo, da bi bilo do 1. junija nemogoče vzakoniti ves materijal iz prejšnjih finančnih zakonov. Zato se bo veljavnost starih finančnih zakonov podaljšala do konca septembra. * * * DESETLETNICA ZVEZE DENARNIH IN ZAVAROVALNIH ZAVODOV V ZAGREBU. Dne 7. in 8. junija se v Zagrebu vrši svečana proslava desetletnice Zveze denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu. Ob tej priliki se vrši tudi kongres bank iz cele države. Referati na tem kongresu bodo naslednji: Pomen in funkcija našega bankarstva v našem narodnem gospodarstvu — referira organizacija denarnih zavodov za Bosno in Hercegovino. Principi in temelji privatnega zavarovanja: Zagrebška zveza, Reforma delniškega prava; Društvo bančnih zavodov v Ljubljani; Javna skladišča in organizacija žitarskega kredita — beograjsko Združenje bank. Po referatih bo Združenja vojvodinskih bank predlagalo osnovanje Delegacije združenja in zvez denarnih zavodov kraljevine SHS. 4c )|c 4t USODA LADJEDELNICE V KRALJEVIČI. Upravitelj konkurzne mase ladjedelnice v Kraljeviči je predložil sodišču poročilo o skupilu za prodano ladjedelnico, ki znaša 1,424.233 Din. S tem pa še ni realizirana vsa imo-vina ladjedelnice, ki sestoji še iz raznih terjatev in male ladjedelnice v žurkovu, koje dražba je bila zaradi priziva Narodne banke odložena. Ka-ltor se doznava, bo ladjedelnica nadaljevala svoj obrat, ako se z državo sklene pogodba, da bo država primerno zaposlila to podjetje, ker bi investicije, ki so potrebne za nadalj-no obratovanje, znašale približno 15 milijonov dinarjev. JUGOSLAVIJA NA SREDNJEEVROPSKI PLOVRNI KONFERENCI. Ta konferenca se je vršila v Budimpešti. Naš zastopnik Jovanovič je izjavil med drugim, da je dobro urejen promet najboljše sredstvo za medsebojno zbli-žanje narodov. Za sosedne narode imajo skupne vodne ceste tem večji pomen, čim ožje je sodelovanje raznih plovbnih družb. Donava je vez vseh podonavskih držav in zbližuje njih narode. Vsled hudih vojnih posledic Jugoslavija v plovbi še ni mogla dosti narediti, a je upanje, da se bodo razmere zboljšale. Sodelovanje je potrebno tudi zato, ker se s tem stroški zmanjšajo. 2500 km vodne donavske ceste so podlaga prijateljstva med posameznimi obdonavskimi narodi. * * * ŠVEDSKI VŽIGA LIČNI TRUST IN RUSKE VŽIGALICE. Rusi so hudi konkurenti Švedov glede vžigalic. Švedi se delajo, kakor bi se te konkurence nič ne bali. Na občnem zboru vžiga ličnega trusta so govorili o ruski vžigalični ofenzivi ter da ta ofenziva nikakor ne zasluži imena konkurence. »Na eksportnih trgih, ki pridejo za švedsko družbo v poštev, so ostali ruski poskusi brezuspešni. Tudi če bodo Husi nadaljevali z njimi, to švedski vžigalični industriji ne bo škodovalo v vidni izme- Ponudbe in povpraševanja. Nabiranje smrekovih storžev. Od enega svojih naročnikov smo prejeli naslednji dopis: »V krajih, ki so bogati na smrekovih gozdih, se nahajajo velike množine smrekovih storžev, ki bi se da- li ugodno prodati. Storže bi mogli nabirati otroci in bi se moglo to blago, ki ostane sedaj po večini brez vsake vrednosti po gozdih, dobro vnovčiti. Otroci bi bili mesto pohajanja navezani na delo, ki bi tudi zdravju otrok ne škodovalo. Sam imam že precejšnje množine takega blaga, ki bi ga hotel oddati zanesljivemu kupcu. Pri ugodnih ponudbah bi mogel (organizirati zbiranje storžev v večjem obsegu. Zato prosim tvrdke, ki bi hotele storže stalno odjemati, da stavijo svoje ponudbe u pravi »Trgovskega lista« pod A. B. 1886c. VELIKE ŽITNE PONUDHE IZ AMERIKE. V Evropi se izgledi pridelka boljšajo od dne do dne, še boljše je v tem oziru menda v Ameriki. In že se javlja v Ameriki velik strah glede transporta in financiranja pridelka, ker do takrat stare zaloge najbrž še ne bodo izpraznjene. Z vsemi sredstvi skušajo dvigniti eksport žita. Kanadska pšenična zveza je razvila živahno propagando, ker so razmere tam ravno take kot v U. S. A. Amerika se trudi, da na vsak način spravi žito v Evropo, tudi če še ni prodano. Evropski in predvsem angleški trg se pa brani sprejema teh ogromnih množin. Tudi na evropskem kontinentu se bojijo posledic zamašenja skladišč, ker bi potem ne mogli sprejeti cenejšega žitnega pridelka. Zato se špekulacija ne spušča v večje kupčije. Borze so povsod zelo rezervirane. Sz naših organizacij. URADNI DAN ZBORNICE ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI ZA CELJE IN CELJSKO OKOLICO. G remi j trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent Zbornice v torek, dne 4. junija t. 1. od 8. do 12. ure predpoldne v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se uljudno vabijo, da se pri njem v do-očenem času zglase. Denarstvo. Poštna hranilnica kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev uvede s 1. junijem mednarodni virmanski promet s Šved sko preko Virmanskega in čekovnega zavoda v Stockholmu. Za ta nakazila veljajo isti pogoji kot za nakazila v ostale države. Podrobna pojasnila glede mednarodnega izplačilnega in virman skega prometa daje brezplačno podruž nica Poštne hranilnice v Ljubljani. ^.AAAAAAAAAW.AAAA.AM & < < t > u > y > > > ) > *>/ w !Ao?r!/wywyvvvvvY^ Industrija. Jeklene valjčno zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje in se priporoča za cenjena naročila ključavničarstvo Avgust Martinčič, Ljubljana, Rimska cesta 14. Glej današnji inserat na zadnji strani! Kako dela Opel v Nemčiji. Opelove tovarne napravijo z 10.000 delavci na dan 250 avtomobilov in 2000 koles. V raznih oddelkih so vpeljali dva do tri posade (Schicht). S tem mislijo, da so dosegli za letos najvišjo produkcijo. 40 preddelavcev Opelovih tovarn je bilo poslanih v Detroit, da v obratih General Motorskih družb proučujejo tamošnjo sezijsko fabrikacijo. Fomnožitev italijanske kovinske produkcije. Italijanska kovinska industrija pripravlja spojitev v svrho dviga produkcije. Doslej so se sporazumeli glede sklenjene gospodarske organizacije o ureditvi produkcije in prodaje ter o sodelovanju pri produkciji valjanega blaga. Pogajanja se nadaljujejo. Dosedanji uspehi so pač že pomembni. V prvem lanskem četrtletju je znašala produkcija surovega železa 82.000 ton, v prvem letošnjem četrtletju pa 140.000 ton, torej letos 70 odstotkov več. V isti dobi se je dvignila produkcija jekla od 400.000 na 540.000 ton ali za 35 odstotkov. Če gledamo statistike drugih držav, ne bomo nikjer zasledili relativno tako velikega napredka. Industrija čilskega solitra se bavi z nadaljnimi koncentracijskimi načrti producentov, s čimer bi se položaj te industrije zelo zboljšal. Velepotezna koncentracija angleške jeklene industrije se pripravlja. Cilj ji je racionalizacija industrije, in sicer, kakor vse kaže, po nemškem vzorcu. Tudi kemična industrija ha Ogrskem je prešla v koncentracijsko gibanje. PO SVETU. V zadevi konkurza beograjske tvrdke Alkalaj se bojijo, da bo potegnil ta kon-kurz tudi druge tvrdke za seboj, ker je imela tvrdka Alkalaj veliko poslovnih zvez z drugimi podjetji. Beremo tudi, da je prišla tvrdka Janoševič v konkurz ravno vsled nekorektnega postopanja trgovske agenture Alkalaj. Švedski' vžigalični trust razdeljuje skupno dividendo do 15%. Ogromna vodna sesalka je razstavljena v Barceloni. Visoka je 14 metrov, široka 9 metrov. Je nemško delo. Izdelovanje papirja v Srednji Evropi hočejo kartelizirati. Kartel naj bi imel svoj sedež v Pragi. Tako je sklenila konferenca avstrijskih, poljskih, finskih in češkoslovaških interesentov. Sedaj se pogajajo Še z nemškimi skupinami. Ravnatelji srednjeevropskih efektnih borz se bodo tudi letos sestali na Dunaju, da-se posvetujejo o skupnih interesih in enotnem postopanju. Zborovanje se bo vršilo najbrž 18. junija. Dr. Voja Marinkovič, minister zunanjih zadev, je bil izvoljen za predsednika beograjske borze. I. G. Farben d. d. je dvignila v lanskem letu vrednost svojih naprav za 140 milijonov mark na 452, zaloge za skoraj 100 na 342 milijonov mark. Zunajna trgovina Nemčije je dosegla v aprilu rekordno višino. Uvoz je znašal 1255 mil. mark, izvoz 1231 milijonov. Takih številk ni izkazal doslej še noben mesec. Prihodnja seja Mednarodnega jeklenega kartela se bo vršila 17. in 18. junija v Parizu in ne na Dunaju kot so prvotno nameravali. Osterreichischo Automohil - Fabriks A. G., prej Austro - Fiat, je imela lani 830.000 šilingov čistega dobička in razdeljuje 15-odstotno dividendo ali 2-25 šilinga (leto prej 13% ali 1 -95). Mednarodni bakreni kartel je sklenil, da bo produkcijo skrčil, s čimer naj bi si cene zopet opomogle. V Apatinu so se pogajanja Bate glede ustanovitve tovarne čevljev menda razbila; sedaj mislijo ha Osijek. Konjunktura v Ameriki se bo po mnenju Hardvard Economie Soeiety poslabšala. Vsa znamenja kažejo na to. Najbrž bo padel tudi ameriški eksport. Ford hoče zgraditi tovarno tudi na Poljskem. Razen par uradnikov bi bili vsi nastavljenci Poljaki. V Lodžu je zopet ena velikih bombaževih tovarn ustavila delo, za dva meseca; odpuščenih je 7000 delavcev. Ruska naročila v Nemčiji so v prvi polovici gospodarskega leta 1928/29 (oktober 1928—marec 1929) padla od lanskih 113 5 milj. rubljev na 79 milijonov ali za 30-5%. Nemška banka je odstranila nevarnost, da bi padlo kritje v obtoku se nahajajočih bankovcev pod 40 odstotkov. Angleška, banka ima za 162 milijonov funtov zlatih zalog. Od javanskega sladkornega pridelka treh milijonov ton ni bil prodan do 15. t. m. niti en milijon ton; sladkor ponujajo v najstrožji konkurenci proti kubanskemu vsepovsod. Delniški indeks na dunajski borzi je padel od srede aprila do srede maja za 2*5 odstotkov. Avstrijske vrednote so padle za 29, jugoslovanske za 3-8, ogrske za 5'8, češkoslovaške za 1’8, poljske za 0‘3. »Krivaja«, veliko bosansko podjetje /a izkoriščanje gozdov, je ustavilo delo v vseh žagah. Podjetje zaposluje okoli 7000 delavcev. Za severovzhodno Bosno bo imel ta sklep dalekosežne posledice. Obrestno mero v Ameriki bodo morali vsekakor zvišati, in je morda sedaj, ko bravci to berejo, že zvišana. Mednarodni kartel žice hočejo povečati ne samo s pristopom Anglije, temveč tudi s pristopom Amerike. V solunsko pristanišče je prišlo v aprilu 120 parnikov z vsebino 117.000 ton, med njimi samo tri jugoslovanske ladje z vsebino 1913 ton. Avstrijsko imovino v Ameriki^ ki ;e bila po vojski zaplenjena, so piičeli likvidirati. Svetovni vozninski trg je bil v zadnjem času v znamenju živahnega povpraševanja po ladijski prostornini, zlasti v smeri Evropa—Kanada in Evropa— Laplatske dežele (v Južni Arne-' rilci)., *r RAZNO. Svetovna produkcija kavčuka. Na nekem zborovanju je razpravljal Ameri kanec Miller o izredno veliki porabi kavčuka v ameriški pnevmatični industriji. Vzrok velikega povpraševanja po pnevmatikah vidi Miller v Izdelovanju manjših kvalitet na debelo v letih 1936 iti 1927, vsled česar so se pnevmatike hitro obrabile. Zato so pričeli nato s fabrika-cijo boljših kvalitet. Vsled tega se je letna poraba v U. S. A. dvignila za 30.000 funtov. V normalnih razmerah in pri zmerni ceni kavčuka ceni Miller produkcijsko kapaciteto sveta na ca 725.000 funtov. Poraba v letu 1928 je znašala 680.000 funtov; od te vsote so porabile U. S. A. 440.000 funtov, ostali svet 240.000. V prvih štirih letošnjih mesecih je bila pa poraba v U. S. A. že za 40.000 funtov večja kot v isti dobi lanskega leta. Tudi če bi se v ostalih mesecih poraba nič ne spremenila, nastane težko vprašanje, kako preprečiti zmanjšanje svetovnih zalog, ki že itak niso velike. To je eden najbolj resnih problemov kavčukove fabrikacije. Barvane ceste. Sedanja barva cest je očesu škodljiva, zlasti ob bleščeči solnč-ni luči. V Angliji so zato pričeli s poskusi, da cestnemu betonu primešajo barve, ki so za oko prijetnejše in bolj zdrave. »Stuttgarten Bauzeitung« poroča, da je svetlozeleno najbolj praktična tovrstna barva. A ima napako, da v temi zabriše orise. Za noč se je najbolj izkazala modra barva. Zato priporočajo za glavne prometne ceste modro in zeleno barvo, za stranske ceste pa rdečo in oranžno. Zlasti se za barvane ceste zanima prometna policija, koji je z raznimi barvami naloga zelo olajšana, da se more hitrost avtomobilov in motornih koles prav natančno ugotoviti. Nekateri mislijo, da so uporabljali barvane ceste tudi že narodi starega veka. .Borza dela v Mariboru. Od 19. do 25. maja je v Mariboru iskalo dela 104 osebe in sicer 72 moških in 32 žensk, 67 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 29 moških in 29 žensk, tedaj 58 oseb; odpotovalo jih je 20, odpadlo pa 9, koncem tedna pa jili je ostalo še 8 v'. DaMSka stavnica i O In 90,000.000* % "''V-J Din 10,000.000* Se priporoia za vse bančne posle. fcttftttlOII*. «»—» M |M,| . 3302, 3503. rezanje, Izdeluje Polfabrikate, železo v šibkah, betonsko železo, kotno železo, tračnice do 22 kg INDUSTRIJSKA DRUŽBA na tekoči meter, vroče valjano in hladno valjano tračno železo, črno pločevino, elezno žico, valjano in izvlečeno, svetlo in žarjeno, pocinkano in pobakreno, vzmeti za pohištvo iz pobakrene jeklene žice, žičnike vseh vrst, izdelke iz sive in jeklene litine, zconove iz litega jekla, elektrode za električne peči DRUŽBA Z O. Z. L1UBL1AKA. Gosposvetska lO §} &* & Š • & ^ “ 9 ■# " En 0ros prodaja papirja! Stalna zaloga papirja vseh vrsti Konkurenčne tvornlSke cene! LJUBLJANA Ustanovljeno 1. 1879. KLJUČAVNIČARSTVO Telefon št. 2553. AVGUST MARTINČIČ LJUBLJANA - RIMSKA CESTA ŠTEV. 14 - LJUBLJANA prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valjčnih zastorov v Sloveniji priporoča napravo novih valjčnih zasiorov in popravo istih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču. Izdeluje in se priporoča za naročilo solnčnih plahi, okrižij vsake vrste, od priproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, žeiezja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrala in okna, okrogla železna stopnišča, predpečnike iz železa in bakra. Stalna zaloga štedilnikov Avtogeno varenje v priznani vestni in solidni izvršitvi. in MERCINA IN DRUG Trgovina s papirjem na veliko Ljubljana, Kolodvorska ul. 3 Glavno zastopstvo in samoprodaia za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir BRATJE PIATNIK • RADEČE Kvalitativno najboljše nogavice volnene in flor, rokavic«, triko perilo, vestje, puloverje, žepna robce, naramnice, kravate, ovratnike, srajce, razne Sipke in vezenine, kompletne potrebitine za šivilje, krojače, Čevljarje ln tapetnike edino le pri JOJ. PETELINCU, Ljubljana, Na veliko 1 Telefon 2913. blliu PreSernovega ■pomenlka ob vodi. Na malol OKUŽBA Z O. Z. - Tvornlca kuvert In konfekcija papirja LJUBLJANA Vožarski pot St. 1 Karlovška cesta St. 2 C IGN. VOK, LJUBLJANA - NOVO MESTO H-KOLESA Plačljivo tudi na obroke! Solidne cene! Veletrgovina A. Šarabon Telefon 2000 V Ljubljani Telefon 2000 pripor o C o špecerijsko blago, ko te deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. — Lastna praiarna za kavo ln mlin za dižave z električnim obratom Ceniki na raipolneo I# IXII L) AN* S ToCna In soIMna poatrelbal mh pre- wn kav«, Mletih tm mdulmfce Ive' ZaM«va|l« cenik Ureja dr. IVA« PLESS. — Za Trgovsko - dndu*trlj*ko d. d. »MBRSUR« kot i®dajalel(ja in tiskarja: O. MICHALEK, U^jaoa.