!*• pošti prejeman: za eeto loto naprej 26 K — h pol leta „ 13„ —„ četrt „ , 6 » 50 „ mesec „ 2 „ 20 „ * »pravništvu prejeman za telo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — „ *etrt „ , o,-, «esec , 1 „ 70 , ?.» pošiljanje na dom 20 h na mesec. »v* . r ji i^ia • ,1,.f,1.- m f £4V [J "■■■ >v: : .L Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve nlice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pi>ma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niskih ulicah St. 2.1., 17. Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne Štev. 294. V Ljubljani, v ponedeljek 24. decembra 1900. Letn:k XXVNI. Božična ideja. Božič je tu! Božič z vso svojo mlado poezijo, s svojo gorkoto, s svojo uteho, s svojim mirom za krščanska srca. Zadnji devetnajstega veka! Bilo je žalostnih časov v tem veku. A Božič je tudi ob najhujših dobah združeval, krepil, bodril in tolažil. Božiču se značaj ne izpremeni, tudi letos ne! Duševnih sil posarnnikov in človeštva najlepše sredotočje je in ostane. Bodi lice svetu kakeršnokoli, vej v javnosti kakeršen veter si bodi, tu in tam, sedaj in preje in vedno razglaša s tisto sladilno jasnostjo, s tisto slovesno odločnostjo, s tisto ljubeznivo vnemo kot prvič na betlehemski planoti, da se je izvršil najznamenitejši dogodek v zgodovini človeštva, kateremu se noben drug ne da primerjati, da je v č 1 o v e č e n i Bog prišel na zemijo odrešit svet. Spominskih slovesnostij, jubilejev imamo dovolj! Častno je, da se ne pozabljajo važna minola dejstva, lepo je, da se jih spominjajo ljudje v slovesnem veselju, a kaj so vsi spomini, vsi jubileji proti Božiču. Loto za letom se ponavlja; in ko letos slavimo devet 11 a j s t s t o 1 e t n i c o, kar se je rodil ,najlepši izmed človeških otrok', nedosežni vzor, najgloblji učitelj, najmilejši drug, naj-/ tufogo&iejši kralj, najsrčnejši junak, poljejo prav tista čuvstva nam in vsem našim krščanskim sodobnikom v srcih, kot nekdaj, kot vedno, od prvega božičnega dne. Neizmerno dobro dene človeku, da v splošnem razdvajanju, razcepljevanju, razdiranju najde vsesplošno prvino, ki druži, spaja, jedini. Smerij razdvojil je danes in jih je bilo vedno brez broja; smer edinosti je ena in to nam obnavlja v spominu, vžiga v umu, vklepa v voljo ideja božičnega praznika. In v edinosti je mir! Blagor torej vsem, ki so še ohranili smisli za to prvo, najvišji idejo vesoljnega človeštva! Zato pa čutimo danes tem bolj v živo, da je naša sveta dolžnost ohraniti svojemu narodu smisel za njo. Vsi naši boji, vsi naši napori morajo imeti ta namen. Brez božično ideje je posamnikovo življenje raz- bito; razkosana zmes, življenje r.arodov pa razcepljeno tavanje v gotovo smrt. Zavedamo se pa, da ni v prvi vrsti člo veško delo skrb za ohranitev božično ideje ne glede na posamnika, ne glede na narode. Tu delujejo višje, neskončne, večne silo, ki so vdejstvovale to idejo v življenju od De vice rojenega Boga in v življenju njegovega skrivnostnega Telesa v katoliški cerkvi. Nam pripada le malotno sodelovanje in z občudovanjem zvezano razmišljanje o divno orjaških pojavih teh višjih sil. Tudi tu srečamo temeljni princip vedno tisti. Ni čuda! Delovanje božjih sil v ohranjenje božične ideje mora biti umerjeno človeški naturi, saj je namenjeno za človeka. Božična ideja je duhovna. Zato ji je v prvi vrsti nasprotna zmota v duhu, greh duha — napuh! Proti njemu je torej treba pred vsem boja, da se ohrani ta ideja človeškim duhovom. In ta boj je tako rekoč carta magna božje Previdnosti, vodilo njenih načrtov. Bil se je vedno, bije se danes. Pobiti padajo v njem posamniki, narodi in države, a s svojim porazom oblaženi, osrečeni. Kot titani napadajo nebes, ko se pa onemogli sesedajo, ko jim kruta realnost pojasnujc njihovo ničnost, pa so zopet sposobni, da umevajo božično idejo. Poslavljajoči sc vek je temu najboljši dokaz. Socijalne, politiške, nravne in um-stvene zmede so silno rastle. Kot Prometej se je upiralo človeštvo vsaki nadnat orni sili. Človeka so povzdignili med bogove. Napredku, omiki so napovedovali neskočna pota. In v prekipevanju človeške, samozavesti, kini bila druzega, nego trmast napuh, so zametali duha, njegove sile in njegove vzore. Vzor vsegavednega, vsegamogočnega človeka se je častil; njemu so se zažigale hekatombe. A malo časa. Pokazalo seje, da ta vzor nič ne velja; jele so se tresti podstave človeške družbe; često se je zamajalo tu in tam, počilo, razbilo se. Izpod razvalin so pa lezli ponižani, na realna tla postavljeni ljudje, a v prsih jim je iznova vskalila božična ideja, spajajoč najtranscendentalneje človeštvu pozabljene ideale z vso človeško revščino v konkretni obliki — Boga-človeka v naročju žene izmed človeških otrok. Tudi naš čas ima v javnosti samo tam nasprotnike božični ideji, kjer gospoduje človeška oholost. In boj proti nji se mora vršiti tako, kot vselej. Ponižati se mora, sicer ne more biti bolje. Kakor je poganski svet pred prvim Božičem po tisočletjih svojega razvoja jasno kot beli dan dokazal, da se po poti brez Boga pride samo na kant v vseh ozirih in zato s ponižanjem pripravljen tako željno kot suha razpokana zemlja hladilno rosico vsprejel Izveličarja med se, tako tudi danes odpad od krščanstva kaže le goloto in mraz, smrt in trohnobo in zapeljano ljudstvo se po kratkih žalostnih skušnjah vrača nazaj, k spominu na prvo božično noč. Ali je kaj druzega nego napuh, vsa nemško nacijonalna gonja, ki trga našo Avstrijo? Ali je kaj druzega nego pojav v se zaupajoče človeške oholosti vsa socijalna demokracija, ki seje razdor in sovraštvo v družabno življenje. Ali je ves naš slovenski liberalizem kaj druzega, nego izraz silnega napuha? ) i ovdarjanie inteligence, zatrjevanje svo-I hedoumnja, ki zveni dan za dan iz njega ! — je pač le sama prešerna košatost. hči božični ideji nasprotnega javnega mnenja. Ali jo pa tega treba pri nas? Ali niso najgorji sovražniki ljudstva in samih sebe t'sti oholeži, ki poskušajo tako kruto eksperimente ž njim. Božične ideje ne bodo vničili; pač pa vničujejo človeška srca ru jejo mir izmed ljudij in sejejo nesrečo v vseh ozirih v življenje Mi nočemo še-le po izgubi božične ideje spoznati, da nam je po trebna. Krščanski narodi so že prestali svojo revolucijo v duševnem oziru, ko so iz teme in reve, ob božični ideji preosnovali svoje mišljenje in delovanje. Ni jim treba novih revolucij. In kal za nove revolucije je vsako oddaljevanje od božične ideje. Teh kalij pa nehrojno sadi povsod, tudi med nami, človeški napuh Ponižanje tega napuha je boj za božično idejo in s tem tudi boj za e d i n o s t i n mir. Bolj, nego kedaj drugoč z jasnim ume-vanjem ponavljamo torej sedaj o Božiču cerkveno prošnjo: »Da sovražnike svete cerkve ponižaj, prosimo te, vsliši n a s 1« Ljubljansko mestno gospodarstvo. Deficit — božični dar župana Hribarja Ljubljani. V petek je bila soja ljubljanskega obč. sveta, v kateri se jo v prvi vrsti obravnavalo o proračunu za 1. 1901, kateri se je potrdil. Proračun izkazuje potrebščine 854.900 K in p o k r i t j a 520.391 K, n e-d o s t a t e k torej znaša 3 2 8.5 0 9 K. Ta veliki nedostatek so namerava pokriti z 20 odstotno doklado in se računa že naprej, da no bo treba plačati brezobrestnega posojila in obresti od državnega potrt snega posojila do 1. 1915., kar bi znašalo 96.000 K. Vendar znaša kljub t e mu zračnemu računu nedostatek še vedno 19.383 K! (Kaj pa I. 1915, ako ho tedanja vlada neizprosna? Do tedaj ho visel nad nami »Damoklejev« meč in mnog, ki je. na prigovarjanje županovo gradil lepo hišo, ne bode do tedaj n;t čistem.) In da se to pokrije, bodo se vzeli nekateri fondi (naredila se ne bo rampa pri tivolskem gradu, raz-sta-e motorjev ne bo itd.,) računa se pa tudi, da bode mogoče letos nedostatek še pokriti z morebitnimi blagajničnimi preostanki. O tej priliki se spominjamo, kaj je dolgovezno govoril župan II r i b a r v seji 9. novembra 1898 1. Uradni list poroča o tedanjem njegovem načrtu : Amortizačni načrt kaže, da bi se četrtprocentno posojilo 2,500.000 gld. v 100 poluletnih anuitetnih obrokih po 58.006 gld. 85 kr. do neznatne svote 26 kr. amortizovalo. Breme, katero bi mestna občina vzela nase, znašalo bi 116.013 gld. 70 kr. na leto. Župan je tedaj »s številkami dokazoval)), da je mestna občina v položaju prevzeti to breme in d a j i v p o- LISTE V betlehemski hlevec! (Sličica. Spisal A. M.) Sam ne vem, kako sem zašel na vogel hiše. — Morda me je privodila lepa otroška misel, da sloni nocoj na vsakem hišnem voglu angel ter Bkrbno posluša vzdihljaje in utripljaje človeškega srca. Streže jih z ljubečimi rokami in v ranem jutru jih nese v naročje neskončne Dobrotljivosti. Ali pa me je zvabilo zvonenje domačih zvonov. Kakor verna mati vernih koč je gledala cerkvica svetega Jurja po vsej vasi. Nje okni sta žareli v nenavadni milini kakor dve veliki očesi. In ta milina mi je segala globoko v srce. Menda je priplavala tudi cerkvici prav iz srca, iz goreče ljubezni na ravnost iz tabernakeljna. Zvonovi pa so rajali in pritrkavali, pri-trkavali in rajali, saj so obhajali najlepši večer. Kdor je kdaj slišal naše zvonove, ni mogel reči: kako čisto in jasno, ali še celo kako ,ganljivo' pojo. O, tega no! Ali nocoj je stara cerkvica tako blagoglasno ubrala svoje zvonenje, da bi nikogar neprijetno ne motilo. srčno pesemeo: „Tiha noč, blažena noč"... jelite, da se nikomur ne bi bolj podali ti glasi, kakor njej ženici — v večeru življenja? Jelite, da ste jo vselej radi poslušali? — In zvonka pesem naše stare cerkvice je bila prav podobna babičinemu petju. Oj babica, moja rajna babica, kako si ti v mladostnih letih razvnela moje srce s sladkimi božičnicami. Da! prav ti si mi zasadila v prsi nepopisno navdušenost za sveti večer in njega skrivnosti; to navdušenost, ki mi raste in izkipeva vsako leto bolj in bolj. Težko, težko bi praznoval sveto noč drugje kakor doma; zdi se mi, da sem doma božičnemu blagoslovu najbliže. * * * Ko sem nocoj z malim Mirkom hodil in kadil, kadil in kropil kroginkrog hiše, mislil sem, da romava v betlthemr-ki hle-vec. In močneje sem zazibal »domačo ka-divnico« — lonec z žerjavico tja proti polju. Pred štirimi meseci je na njem še dehtela lepa ajda in čebele so se zajedale v njene sladke cvetove, na meji pa je pela prepelica svojo »pedpedi« dolgo enolično pesemeo. Nocoj pa se jo razgrinjal nad širnim poljem mir. Pod sneženo odejo so spale ržene in druge kali. Mirko je pomočil oljikino vejico globoko v posodico z blagoslovljeno vodo in zamahnil je z desnico daleč, daleč, kakor bi hotel slednjo kal zaliti z blagoslovljeno kapljico. Zavila sva proti vrtu. Dozdevalo se mi je, da moram zdaj in zdaj zagledati betle hemski hlevec. Skozi prozorno meglo so proscvala dre vesa v bogatem zimskem cvetju. Pomlad ni nikdar tako darežljiva s cvetjem, pa še pravijo ljudje, da je zima hladna. Kaj mi koristi, če se mi kdo še tako gorkega in sladkega kaže, če pa njegova gorka sladkost ne more ogreti mojega srca! Zakrožil sem s kadilnico kroginkrog sebe. Dišeč dim je gosto vzkipel in izginil v srobrnem večeru kakor je nocoj zatonila božja Pravica v neizmerni ljubezni. Mirko je škropil z blagoslovljeno vodo vso bližino. Pri tem je zadel z oljikino vejico ob malo jablano. Z nje sc je lahno posipalo ivje... deček je gledal, kakor bi se bil nekam zamislil. Seveda ni premišljeval, da nocojšne oljikino veje oznanjajo prav isti mir,-ki sta ga pri rajski jablani zapravila vsemu človeštvu Adam in Eva. Iz vrta sva se približala skednju. Moj korak je postajal nemirnejši, kakor bi hotel šiloma steči v betlehemski hlevec. Kadilo je še vedno vstajalo kvišku do strehe — v golobnjak — med golobice. Sam Sveti Duh jo tako ljubil te nedolžne stvarce, da se jc prikazal v njih podobi; pa naj bi jim božični večer ne prinesel nobenega pozdrava? Pokropil in pokadil sem z Mirkom skedenj, drvarnico, tudi čebelnjak. In sedaj! — Stopila sva pred hlev — »Rdečka« je zamukala nekaj nerazumljivega in pogledala je naju s topim, nekam začudenim pogledom. Vse dni in noči stoji ali leži večinoma pri polnih jaslih — kako naj umeje to blagoslavljanje nocojšnega večera, in zraven je še pozabila ali pa še nikdar vedela ni, da je podobna rdečka nekoč v betlehemskem hlevu z gorkim dihom greia Sveto dete, kakor pravi legenda. (Moj Mirko bi vam to legendo lahko natančneje povedal.) Vendar se je ta nevednost in začude-nost, preprosta notranjščina in zatohli vzduh hleva, vse, vse se jo strinjalo v povoljen enoten vtis, ki je bil sposoben vzbuditi v človeku prave božične spomine. Nc vem, kje bi so mogel bolj *ivo zamisliti v siromaštvo betlehemskega hleva ! Moj betlehemski pot je bil končan. Mojo dušo je zalilo morje gorkih čuvstev. Ko sem zapustil hlev, sem začutil na kritje vsakoletnih i z r e d 11 i n izdatkov p r o o s ta j e najmanj okroglih 22.000 gld. t. j. 44.000 K! Tako župan Hribar 1. 1898. Znano nam jo, da j« pred občinskimi volitvami !. 1899 pisal »Slovenec« kaj obširno in temeljito o gospodarstvu našega obč. svita. Tedaj je »Slovenec« jns.il : »Gospodarstvo se mora spremenit . Stopiti mora na mesto nepotrebnih izdatkov le nujna potrebščina, ideja dolgov mora enkrat pasti, saj vendar ne gre se za toliko desetletij vezati v& reči, ki se lahko polagoma iz tekočih dohodkov pokrijejo«. »Slovenčev« tedanji glas se ni poslušal. Župan se j« celo tako daleč izpozabil, da je v dež. zbornici trdil, da je izdatek za tlakovanje ulic produktiven, in res se je pričelo tlakovanje, ki bi lahko čakalo leta in leta. Morali smo zidati velikansko nepro duktivno stavbo »Mestni Dom«. Tedaj je »Slovenec« našteval razne »grehe« obč. sveta ter je mej drugim dejal: Ceste, popolnoma za sedaj nepotrebne, gradile so se na periferiji mesta s težkim denarjem. Jedna ali dve hišici stojite ob nji, in ni upati, da bi kedo tako kmalo zidal v teh krajih. Potuje se za vsako malenkost, a brez praktičnega uspeha. Potovalo se je za elektriko, a gospodje, ki so na tem potovanju izmenični tok za najboljši zistem v Ljubljani spoznali, zavrgli so takoj vse svoje potovalne skušnje, ko jim je dokazal zastopnik Siemens et Halske dobroto isto-mernega toka. Župan Hribar vzame višjega inženirja seboj na Nemško, da si ogleda tuje kolodvore in zavode. Ali ne bi zadostovali dotični načrti, ki morebiti bolje situacijo kažejo, ko vsak ogled na licu mesta? Urarska potovanja občinskih svetovalcev so nam še v živem spominu. Artilerijska vojašnica je pasivna, isto tako elektrika. (V tiskani proračun za 1. 1901 tiskanega proračuna elektrike niti priložili niso!) Malih nepotrebnih izdatkov je pa še veliko, ki skupaj reprezentujejo lepo svoto. Koliko potrebuje mestni vrtnar, je znano, vremenska hišica stoji, nobeden se ne zanima za njo, ker ni — praktična, in kedo bo pa hodil iz mesta tako daleč gledat, koliko je ura v Amsterdamu ali Berlinu itd." Dokazal je tedaj „Slovenec", da mora v kratkem pokazati se tak finančni položaj mesta, kakeršen se je v istini pokazal v proračunu za 1. 1901." namreč deficit. Fej „Slovenčevi" razpravi, rogal se je v prvi vrsti z znano svojo arogantnostjo župan Hribar, češ, položaj mesta jaz bolje poznam, kot kdo drugi. Ta pesek v oči pomagal je srečno našemu županu za jedno leto (!) in morebiti sam ni mislil, da bo njegova finančna stavba, katero si je zidal s toliko samozavestjo, tako hitro razpadla. Bila je stavba zidana na pesek in ne na trda tla pravega, umnega gospodarstva. desrn in levi lahen trepet. Ozrl sem se — razun Mirka nisem zapazil nikogar. I11 vendar je moralo bili nekaj. Porosil sem božični blagoslov po hiši po vseh prostorih. „Kadilnici" je poneha-valo življenje, oljkini vejici pa blagoslovljena voda. Pristopil sem k jaslim. In zadnjikrat sem zavihtel lončeno posodo in še enkrat je živo zažarela žerjavi3a. Na desnem robu jaslic se je zazibala palma In zopet sem začutil na desni in levi pritajeno trepetanje. — Kaj bi to bilo! Sam ne vem, kako sem zašel na vogel hiše. Morda me je privodila lepa otroška misel, (b sloni nocoj na vsakem hišnem voglu angel ? Morda je bilo tisto nevidno trepetanje — trepetanje angelov? Morda je dihal na moji desni strani angel miru, saj se jo tedaj, ko sem stal pri jaslih, zazibala palma na njih desnem robu — in palma je vendar znamenje miru? In ob moji levi strani je plaval angel radosti, saj sem čutil ves čas v globini svojega srca nenavadno radost. Morda... morda?! — Jaz ne vem. Babica, ti pa veš, ki že okušaš tam gori večno radost, ki že snivaš tamle pri cerkvici blažen mir! Da! Babica ti že veš — jaz pa še verujem ... Res, agent nikdar ne zataji svoje narave! Za agenta in njegov polom nam ni žal, žal nam pa je za uboge davkoplačevalce, ki bodo vedno bolj čutili posledice finančnih operacij ljubljanskega župana. Z drugo besedo: Seči bodo morali v žep, kakor smo mi prorokovali. Naj se tudi pobere 20% doklada, znaša primankljaj še vedno okolu 115.000 K. Ako torej tudi dobimo od države olajšavo, da nam ni treba plačati rok potresnega posojila v znesku 96.000 K, ostane še vender nedostatka okolu 19.000 K, če tudi so se izredni izdatki skrčili, kolikor je bilo mogoče. Župan Hribar je nameraval najeti p e t milijonov K posojila in je trdil, da ostane, če se tudi to posojilo obrestuje in amortizuje, vender še občini 44.000 K za izredne potrebe. Sedaj naj pa pride šolarček prvega gimn. razreda — ni mu treba absol-virati 6 gimn. razreda, do katerega se je priril župan Hribar — vzame naj svinčnik in papir v roke ter naj preračuni, kako bi izgledal tisti prebitek 44.000 K pri posojilu 5,000.000 K, če sedaj znaša pri posojilu 800.000 K deficit 19.000 K. Vrgel bi šolarček papir in svinčnik od sebe ter dejal: Župan Hribar, pameten človek tega ne more verjeti. Le naši umni mestni očetje molče in zamaknjeni gledajo v bliščeči prestol vzvišenega očeta župana. Toda sedaj k resnim posledicam! Finančni odsek sam priznava, da se morajo izvanredni izdatki skrčiti na najbolj potrebne in nujne zahteve, da mora nastopiti štedlji-vost v mestnem gospodarstvu, torej se ponavljajo iz ust naših mestnih očetov besede, kater« jim je -Slovenec« klical v premislek leto poprej. Srečno smo torej prišli do onega cilja, do katerega privede prej ali slej vsake liberalno gospodarstvo, ker se to gospodarstvo ne ozira na splošne, celokupne interese ljudstva, ampak ima pred očmi le posamezne osebe ali majhen krog prebivalstva. Z donečimi frazami oznanjujejo liberalci svetu svojo »modrost«, z arogantnostjo ( in surovostjo odstranjujejo vsacega, ki bi jim hotel gledati v njih karte, nobeno sredstvo jim ni preslabo, da se vzdrže pri vo-titvah, saj je vsem nam še v dobrem spominu, kake surovosti so se dogajale o priliki volitev v občinski svet ljubljanski, ker so se neodvisni volilci hoteli upreti slabemu liberalnemu gospodarstvu. Držal je ta manever nekaj časa, a skoro se je pokazalo konjsko kopito liberalcev v podobi — deficita, kot znamenje slabega, nepremišljenega gospodarstva. Tega ni naredil potres, kajti naša izvajanja slone na računu, da občini ni treba plačevati nazaj državnega potresnega posojila in da ji ostane vse, kar se je s tem denarjem naredilo, kot čisto darilo države. Vkljub temu, da so se zgradile lepe hiše, da se je pomnožil dohodek občine, da se je mesto olepšalo, imamo vender že naprej za prihodnje leto tako znaten nedostatek okroglih 19.000 K. Sicer ga bodo za enkrat pokrili iz takozvanih blagajniških preostankov, a vprašanje je, k o loko časa bodo naši mestni očetje mogli računati še z blagajniškimi preostanki! Z znano spretnostjo je izpraznil župan Hribar vse rezervne fonde raznih podjetij loterijskega posojila, vzdignil je glavnico, katera je bila zastavljena za vžitninski zakup, ter za njo zastavil tivolski grad. Vse to ga je držalo nekaj časa na površju. Sedaj pa je prišlo prvo znamenje poloma, kateri je neizogiben pri takem gospodarstvu Ivana Hribarja in njegovih pristašev. Hribar je brez posebnega truda in študij prišel do sijajnih dohodkov, zato tudi ne ceni, kako težko ljudje zaslužijo denar. Ali bodo Ljubljančani iz takih pojavov izvajali posledice, ali so bodo streznili, ali bodo uvideli, da jih »napredno« časopisje straši a »klerika-lizmom« le, da bi preveč ne gledali na prste liberalcem? Ali bodo uvideli, da je proti takemu gospodarstvu treba odločne opozicije? Cas ježe, da ljubljansko prebivalstvo potom tajnih volitev vrže pročsvoje »napredne« prijatelje, ki pripravljajo katastrofo Ljubljani! Proračun ljubljanskega mesta. Ljubljanski občinski svet je s svojim proračunom za 1. 1901. tako presenetil javnost, da smo danes posvetili Hribarjevemu gospodarstvu članek, katerega naj bi vestno prebral vsak ljubljanski davkopla čevalec Kako rastejo izdatki občine, kaži naslednja primera: L 1888. je bilo dohodkov 297.272 gld., izdatkov 289.717 gld., 1897. 1. 649.815 gld. iz lat. 638.807 — kako bode prihodnje leto, kaže proračun, s katerega vspe-hom se bavimo na drugem mestu, pokazal se bode pa tekom 1. 1901 še večji primanjkljaj, ker bodo skoro gotovo dolgotrajna dela pri novem mesarskem mostu zadala občini še marsikak udarec. Točka „uprava v obče" izkazuje zal. 1901. potrebščine 271.840 K, torej za 12.846 K več nego letos. Mestna posred. za delo in službe donaša 2000 K ter ima torej dobiček. Za vožnjo odgoncev so občinskemu svetniku Turk u hoteli povišati plačo od 2800 K na 3000 K, a obveljal je obč. svetnika T o s t i j a predlog, naj se vožnja razpiše. Obč. svet. Le-nče je priporočil, naj se naroči, da se pri teh vožnjah ne gode več tako čudni slučaji kakor do sedaj. Sklenilo se je opustiti z novim letom dva provizorična slugi. Naslov -ceste, ulice, trgi in sprehajališča« izkazuje potrebščine 120.190 K, pokritja 66 152 K. Nedostatek znaša 54 038 K. Uprava mestne imovine ima potrebščine 32.958 K pokritja 583.212 K. Električna razsvetljava mesta velia 38.000 K. «Zravstvene in blagotvorne zadeve« izkazujejo po tiskanem proračunu, katerega smo s težavo dobili v roke, potrebščine 66 319 K, (za 25 279 K več nego letos) pokritje pa 1.440 K. »Šolstvo, znanost in umetnost" ima za 13 754 K več potrebščine in sicer 107.984 K., pokritja pa 20.050 K. Darilo »Gospodinjski šoli" se je odklonilo, postavilo se je pa v proračun darilo dramatičnemu društvu" 12.000 k, „Glasbeni Matici" 2400 K, „Plan. društvu" 700 K itd. Skupno je teh raznih troškov 31.202 K. Stroški za ljudsko šolsfVo znašajo 31.662 K, za razna učilišča 45.120 K.. Vojaška nasta nitev ima potrebščine 4 207 K, pokritja 5.055 K. „Raznoterosti" izkazujejo potrebščine 4.040 K, pokritja 430 K. »Izredna potrebščina": Amortizovanie posojil 98,602 K, potresna posojila 96.126 K, druge izredne potrebščine, kakor naprava cbščinih tal v stanovanju mestnega vrtnarja v Podturnski graščini, 500 K, prispevek za slov. vseučilišče 10.000 K. prispevek mesč. godbi 4.000 K, ustanovni prispevek za mešč. godbo 8.000 K, rekonstrukcija mestnega rastlinjaka na zahtevo vrtnarjevo 1640 K itd., znaša 53.034 K. Skupno 247.762 K. Pokritje znaša 52.822 K. Dohodek jubilejne ljudske kopeli se je sklenil povišati s tem, da so se zvišale cene za pršno kopel na 16 v., za kopel v banji na 40 v. Proračun mestnega ubožnega zaklada ima potrebščine 76.051 kron, dohodkov 43 702 K. Meščanska imovina ima potrebščine 49.835 K, dohodkov pa 49.950 K. Proračun mestnega loterijskega posojila ima za leto 1901 pokritja 170 968 K 6 h. in potrebščine 134.321 K 77 h. Mestna klavnica ima 16.822 K 16 h dobička po proračunu, in vodovod 22.593 K 12 h. Koliko bode res prebitka, se bode še pokazalo. Proračuna od elektrike še — nimamo tiskanega v rokah. Omenjamo še, da se je sklenilo zvišati davek na pse, in sicer samo na take pse, katere imajo ljudje za zabavo. Pasji davek znaša sedaj 5500 K Ostale mestne davščine, ki pridejo kot pokritje v upravo mestne imovine, ao naslednje: Mestna vžitnina 93 268 K, posebne mestne priklade 140.000 K, mestne doklade 220.000 kron, povračilo klavničnih pristojbin od loterijskega posojila 11.000 K, gostaščina 75.000 K, tržna štantnina 75.000 K, mestni lov 400 K, mestna ledenica donaša 200 K, tržne pristojbine 12 600 K, najemščina od portalov in izložb 360 K. Podturnska graj-ščina ima 9070 K proračunjenih potrebščin in pokritja 10.770 K. Volivno gibanje. Volivcem gorenjsko-notranjskih mest in trgov, osobito idrijskim! So nekaj dni in oddali bodemo tudi mi volivci gorenjsko notranjskih meHt in trgov svoje glasovnice. Važno je torej vprašanje, za koga jih bodemo oddali, komu bodemo s tem izrekli svojo zaupanje. Ni vse jedno, vqJimo li Petra ali Pavla, ni vse jedno, ali volimo liberalnega ali kat.-narodnega kandidata. Odločiti so bodemo morali ali za jednega ali za druzega ; odločiti pa se moramo za pravega, za istega, kateremu zaupamo, s katerim upamo kaj doseči. Liberalen kandidat za gorenjsko-not-ranjska mesta in trge je dr. Ferjančič. Ali moremo temu kandidatu zaupati, da se hode pv tezal za naše težnje ? Ne, — nemo- , remo mu na noben način! V zadnjih treh letih sa ni skazal vrednega, da mu zaupamo še nadalje. Ne-le, da ni ničesar za nas storil, zaigral je še isto, kar so mu priborili katol.-narodni poslanci s svojo »kršč. slovansko zvezo-, namreč mesto podpredsednika v drž. zboru. Kot ponižni sluga liberalne misli ne bo mogel vstopiti niti zopet v »kršč. slov. zvezo«, ako ne bode hotel biti 'hinavec«, kakor je blagovolil dr. Tavčar imenovati iste liberalne poslance, ki so bili doslej v »kršč. slov. zvezi«. In kaj bode sam storil, ako nima zaslombe pri svojih rojakih ? Ker niti sedaj ni storil ničesar, bode potem kot divjak še desetkrat manj. Toda pustimo to, kar se je te dni že večkrat povdarjalo v »Slovencu« Spregovorimo raje nekoliko besed na naslov idrijskih volivcev, iz katerih pa naj blagovolijo tudi drugi posneti koristen nauk. Ali je dr. Ferjančič za nas v zadnjih treh letih kaj storil ? Nič in zopet nič! Dobro vem, česa želite vi, in zato si oglejmo te vaše želje. Mnogo dečkov nad 14 let starih postopa brez dela po Idriji. Kako to ? Rudniški erar jih ne vsprejme v delo in stariši so preubožni, da bi jih poslali v Ljubljano ali v Kranj v srednjo šolo. Veliko nadarjenih otrok mora presedeti po 3—4 leta v petem razredu, da dopolnijo 14. leto, ker jih ne morete poslati v srednje šole. Zato pa britko pogrešate v Idriji kake nadaljevalne šole, v kateri bi vaši otroci z majhnimi stroški nadaljevali svoje iičenj.j. Potrebujete gimnazije. Pa kaj menite, vam jo bo li dr Ferjančič pridobil? Kaj še! Saj se že dolgo govori po Idriji o ustanovitvi gimnazije, pa menite, da se je dr. Ferjančič kaj pobrigal za-njo? Prav nič! Še-le dr. Majaron se je v zadnjem času nekoliko poprijel tega veluvažnega vprašanja, (menda za-to, ker bodo prihodnje leto zopet volitve za deželni zbor). Bil je baje celo na Dunaju pri ministru radi tega, a dosegel tudi ni tega, kar mi želimo in potrebujemo, temveč le .— realko nam je obljubil. Čemu to? Ako se pripozna sploh potreba kake srednje šole, zakaj bi se ne pripoznala gimnazija, iz katere so dijaku odprta pota na vse strani. Pa pustimo sedaj i to v stran ter pribijmo le neovržno dejstvo: da državni poslanec dr. Ferjančič ni vtem oziru storil za nas ničesar in je moral poseči vmes deželni poslanec. Pač slabo priporočilo za liberalnega kandidata. Toda, da se ne bo moglo reči, da so vendar liberalci sprožili misel o kaki nadaljevalni šoli v Idriji, naj povemo še, daje to le sedaj pred volitvami nekak pesek v oči volivcem. Ni še dolgo tega, kake dve leti mora biti, ko je kat. narodna stranka že popolnoma vso stvar v red spravila, da bi prišle Uršulinke v Idrijo, ki bi ustanovile meščansko šolo za deklice. Katoliško narodna stranka je bila, ki je hotela vsaj za deklice, ker za dečke še ni bilo mogoče, preskrbeti nadaljevalno šolo. Katoliško narodni poslanec g. Fr. Povše in ne liberalni doktor Ferjančič je izposloval cd poljedelskega ministerstva znatno podporo za vzdržavanje nameravane meščanske šole. Toda kdo je bil edini nasprotnik tej koristni napravi in kdo jo je tudi pokopal? Liberalci so tako dolgo nasprotovali in stavili vsakovrstne zapreke, daje naposled morala dobra stvar propasti. Se cel6 v gledališču so z neslanimi kupleti smešili prizadevanja katoliških mož za ustanovitev dekliške meščanske šole. Ne verujte torej več liberalcem, da jim je za vaš napredek, oni -vasle slepijo sedaj, ko so volitve pred durmi, ker potrebujejo vaših glasov. Ko so bodete vjeli na nastavljene limanice, bodo se vam smejali v pest in pozabljena bode gimnazija in realka. Drugo, kar krvavo potrebujete, je železnica. Tudi to vam liberalci sedaj zelo ponujajo in obljubujejo. Toda le dobro se spomnite, kedaj vam o nji pripovedujejo ? Samo pred volitvami. To je njihova vada, na katero vas hočejo vjeti. Železnico res zelo zelo potrebujemo; ločeni smo od sveta, da se Bogu usmili; toda liberalci vam je ne bodo dali, ker za to so je treba truditi, treba se je na merodajnih mestih zelo po-tezati za tako stvar. A tega pa liberalni poslanci ne znajo, oni so »prekomod«. Saj nas uče dosedanje izkušnje. Vsak poslanec katoliško - narodne stranke je kaj dosegel za svoje volivce vkljub neznosnim razmeram v državnem zboru, le dr. Ferjančič ni ničesar prinesel svojim volivcem za »kolače« z Dunaja. In kakor ni dr. Ferjančič dosedaj ničesar storil za Idrijo, tako tudi v prihodnje ne bo, ker ni niti volje pokazal, da želi kaj storiti. Dr. Ferjančiča torej ne moremo na noben način voliti in ga tudi volili ne bomo! — Naš poslanec moradelovativsmislu katoliško-narodne stranke! Ta stranka je ljudska stranka in njeni poslanci so res poslanci, ki se trudijo za ljudske koristi. Oni so delavni, oni niso Ie za to na Dunaju, da vlečejo desetake, oni delajo, oni se žrtvujejo za svoje volivce. Zavedno slovensko ljudstvo jih je že šest izvolilo z ogromno večino glasov in očitno pokazalo, da ve ločiti svoje prave prijatelje od navideznih, dobrotnike od izkoriščevalcev. Ker že večina do sedaj izvoljenih kranjskih poslancev pripada katoliško-narodni stranki, imeli bodo ti tudi ugled in moč pri vladi in le tej stranki se bode moral priklopiti poslanec, ki bode hotel deležen (biti iia tem ugledu in moči. Ako hočemo torej, da bode imel tudi naš zastopnik v zbornici kaj ugleda, izvolimo moža, ki ga priporoča ta stranka! O d-dajmodne 3. januvarija vsi kot jeden mož svoj glas možu, ki ga nam priporoča katoliško-narodna stranka; volimo vsi gospoda dvornega svetnika Josipa Šumana. Novomeški vodovod. Iz No vega mesta dne 21. t. m. Vodovod, to je lepo božično darilo za naše mesto." Tako se zdaj govori po našem mestu. Pa nad vse koristno in zanimivo bo za naše meščane, da so glede tega vprašanja poučeni nekoliko bolj natanko. Zavladalo je pri nas obče mnenje, da vodovoda ne bomo dobili še leta in leta; melijoracijski zaklad je prazen, kje dobiti denarja? Čakati bo treba še veliko let, tako si je mislil marsikdo. Edini, ki ni obupal, je naš mil. g. prošt dr. Elbert. Odkar živi med nami, prizadeval si je veliko, dobiti Novemu mestu prepotrebni vodovod in to kar najhitreje. Porabil je vsako priliko, da je opozoril me-rodajne faktorje na to in pri njih vzbudil zanimanje. — Dne 6. nov. t. 1. dobil je od njega ekscelence ministerskega predsednika viteza Koerberja, pri katerem je bil malo-časa prej ravno v tej zadevi v avdijenci pismo, v katerem mu leta obljubuje, da te važne zadeve ne bo izpustil izpred o čij marveč se bo prizadeval rešiti jo čimpreje. Glede potrjenja zakonskega načrta po Nj. Veličanstvu se bo zamogla visoka vlada odločiti še le tedaj, ko bo določena vsota za melijoracijski zaklad za 1. 1901. — Gledč tega za naše mesto tako važnega vprašanja stopil je mil. g. prošt ustmeno in pismeno v dogovor z g. deželnim predsednikom. Ta se je pretočeni mesec bivajoč na Dunaju, pri poljedelskem ministerstvu krepko potegoval za naš vodovod, da bi sc vsaj kaka majhna svota postavila v proračun melioracijskega zaklada za 1. 1901. Kajti le na ta način bi se dobila pravnomočna podlaga za najvišje potrjenje zadevnega deželnega zakonskega načrta, brez take podlage najvišje potrjenje sploh ni mogoče. Dne 2. t. m. dobil je naš g. prošt od ekscelence g. dež. predsednika pismo, v katerem mu zagotavlja, da se je od poljedelskega ministra poslovil s trdno nado, da bo kaka svota postavljena v proračun, in bo tako mogoče začeti z vodovodom že prihodnje leto. Še enkrat se je g. prošt obrnil do g. minist. predsednika, naj zastavi ves svoj vpliv, da se nasvetu g. dež. predsednika ugodi od strani finančnega in poljedelskega ministerstva. To je storil zlasti zato, ker je liberalno časopisje trdilo, da je melijoracijski zaklad namenjen z večine za Galicijo. In glejte, minuli teden je g. prošt od g. minist. predsednika prejel to le pismo: Prečastiti gospod! V veliko veselje mi je, da Vam morem, preč. gospod, sporočiti, da se je posrečilo mojemu prizadevanju zagotoviti vsprejem državnega prispevka 37.200 K k stroškom naprave vodovoda v Novem mestu v proračun melioracijskega zaklada za 1. 1901., tako da se bo za moglo najvišje potrjenje zadevnega zakonskega načrta izvršiti v prvih mesecih prihodnjega leta. Sprejmite, preč. gospod, izraz mojega najodličnejšega spoštovanja. Koerber 1. r. Dunaj, 19. dec, 1900. Lepa hvala za to božično darilo najprej njeg. ekscelenci g. min. predsedniku in ekscelenci g. dež. predsedniku bar. Heinu, skrbnemu predstojniku visoke vlade. Naš mil. g. prošt pa sme biti ponosen na uspeh svojega posredovanja, za katero ga je naj-prisrčneje zahvalil tudi naš blag. g. župan dr. Schegala. Kranjska mesta. Naš članek o »Mestnih volitvah« je vzbudil graško »Tagespožto«. Ona meni. da bomo s tem člankom tu in tam pridobili marsikoga. Na Gorenjskem se zdi »Tages-posti« verjetno, da bomo proti Ferjančiču kaj dosegli, dasi tega še ne more prav verjeti. — Opominja nas, naj se brigamo za kmečko ljudstvo, ki od dne do dne bolj ob-ubožuje. Res, mi se trudimo za kmečke razmere že leta in leta. Tega nas ni treba šele učiti. Ako pa želimo, da se enotno in složno oklenemo vsi gospodarskega dela za prospeh cele dežele, imamo vendarle prav, in ne more nam nihče toga zameriti, kdor pozna nase razmere. Kranjska dežela je politična enota, ki je zanemarjena v vseh ozirih. Le skupno složno delo nas more rešiti gospodarskega pogina. Če mislijo razni krogi, da bodo dolenjska mesta se temu ustavila, ne moremo reči nič drugega nego to, da je v njih lastnem interesu ležeče, da se z nami spoje v krepko obrambo naših skupnih interesov. Volivno gibanje na Štajerskem Iz slovenjegrajskega okraja se nam piše: Boljšega agitatorja zasebesipač gospodŽičkar ni mogel najeti, kakor je gospod Hribar! Ko bi ta mož lepo ostal v svoji celjski tiskarni ali v svoji ljubljanski tovarni, bi bil gotovo več glasov dobil, kakor zdaj, ko roma okrog in kaže svojo strašansko nevednost v kmetskem vprašanju. Zato mu je kmet gospod Fišer na shodu v Slovenjem Gradcu dobro posvetil in so mu pritrjevali navzoči z glasnimi živio-klici na Žičkarja! Zakaj se poda mož tako daleč, ko je lahko sprevidel, da ga »ljudski glas« ne mara ? Ali res ne sprevidi, da s Burovimi napadi v »Domovini« na gospoda Žičkarja, na duhovnike in naše katoliško ljudstvo temu listu grozno škoduje? To dela ravno zdaj, ko se bliža čas, da si privabi novih naročnikov za svoj list ? Videl bo pa ob novem letu, da so mu najboljši plačujoči naročniki list poslali nazaj. Odkritosrčno rečemo: mi obžalujemo to postopanje Hribarjevo osobito radi tega, ker je on glavni vzrok, da se katoliška slovenska stranka na Štajerskem mora organizirati samo s t a 1 n o. Ziakaj ta gnili mir, ki nikomur ne hasne? Zakaj bi zlasti duhovniki morali vedno prenašati, da jih neprenehoma blati ne le samo „Slov. Narod" in „Rodo-ljub", temveč tudi celjska .Domovina«, pristna hčerka dr. Tavčarja? Vsi razumniki vsake stranke se posmehujejo Hribarju, ki se jo oblekel zdaj v meniš^o halo ter misli, da bo vjel kakšnega neumnega kalina na svoje limanice. — Resnično, gospod Zičkar naj se iskreno zahvali svojemu nasprotniku, da tako lepo propagando dela za njega! Ogrska morska obala. Predsednik geografskega društva v Budimpešti jo čitateljem »Slovenca« znana oseba. On spada namreč med one Mažare, ki zagovarjajo, da se Dalmacija zedini z Ogersko. Ta inož tudi prav pogostoma po tuje po Dalmaciji ter to zemljo prav dobro pozna; prebivalcev pa gotovo ni razumel, ker piše, da vsi želijo zvezo z Ogersko. Ta želja dalmatinskih Hrvatov se ima pač tako razumeti, da oni hrepene po zvezi z ostalo Hrvatsko in se le tako tudi z zvezo z Ogrskor Toda tega dr. llavazs noče razumeti, kakor sploh nobeden Mažar, kajti oni prezirajo vsako hrvatsko pravo, colo nagodbo od leta 1868, po katerej se očitno in čisto jasno zahteva v § 65., da se ima Dalmacija zediniti s Hrvatsko in Slavonijo. Prigodom najnovejših borb glede dalmatinskih in boBenskih železnic med Ogrsko in Avstrijo se je dr. llavazs zopet oglasil. V obširnem članku ves navdušen za lepoto dalmatinske zemlje nagovarja svoje zemljake, naj vendar gledajo, da se izpolni davna želja mažarskega naroda, da se zedini Dalmacija z Ogrsko. Pozivlje bc pa zopet na § 65. hrvatsko ogrske nagodbe ter jo krivo tolmači, kakor smo zgoraj omenili. Potem pa takole nadaljuje: »Kampoformijskim mirom leta 1797 jo prišla Dalmacija pod Avstrijo, in sicer zato, ker je tedanji minister zunanjih stvarij Thu-gut tako zahteval, češ, da bi mogla Ogrska, ko bi dobila tako dolgo morsko obalo, lahko tekmovati z Avstrijo. Dandanes pa, ko napredni narodi smatrajo pomorsko trgovino za glavno sredstvo njihovega dobrega gmotnega stanja, je posed obale, kakoršno ima Dalmacija v daljini od 562 klm., neprecenljive vrednosti, ker se tukaj nahajajo krasne in najlepše luke na evropskem jugu. Prišel je zdaj zares čas, da poskrbi Ogrska, kako bi se 'čim prej dobila za Ogrsko ta ogrska obala (magyar tengerpart)." Dr. llavazs govori seveda le o mažar-skej obali, katero pa sploh ni, saj tudi Reka ni po § 66. ogrsko - hrvatske nagodbe mažarska, nego le separatum corpus sv. ogrske krone, pod katero se pa ne razumeva samo Ogerska, nego tudi Reka, tedaj more biti Heka le hrvatska in samo v toliko tudi ogrska, v kolikor pripada Hrvatska med zemlje ogrske krone. Če pa današnji nasilni gospodarji na Reki zovejo tudi hrvatsko Pri-morje ogrskim, delajo to čisto protipostavno, kajti v § 66. nagodbe ogrsko-hrvatske se to primorje imenuje čisto jasno hrvatsko in ne ogrsko, Ravno tako no more biti dalmatinsko primorje nikdar ogrsko, kakor to krivo uči dr. llavazs in za njim vsi Mažari. Dr. llavazs tedaj javno deluje po ma-žarskih časopisih, da si Ogrska razširi svojo obalo. A kaj delajo ogrske vlade? Mi smo doživeli pred nedavnim silen poraz ravno od ogrske vlade, ki se upira že več let splošnej želji vseh Hrvatov, da se zveže dalmatinska obala z Bosno. Dcčim je ves kulturni svet tega mnenja, kakor dr. Havazs glede morske obale in pomorske trgovine, je ogrska vlada čisto drugih nazorov, ter gre za tem, da ostane tako krasna obala, kakor jo dalmatinska, brez vsake trgovine, in to iz gole sebičnosti, ker bi od zveze z Bosno imeli koristi Hrvati in deloma tudi Avstrija. Z druge strani pa sc ta vlada noče niti najmanje potruditi, da se Dalmacija zedini z Ogersko, kar bi morala celo pospeševati po hrvatskoogerskej nagodbi. A tudi tega noče, ker bi zedinji ne hrvatske zemlje imele še večo važnost, nego jo imajo dandanes za razvitek avstroogerske monarhije na iztoku, ter bi bile njihovim neumestnim aapi-racijam na potu. A ker tudi avstrijska vlada ne mara mnogo za napredek hrvatskih dežel, popu 5ča o tako važnih stvareh, kakor je omenjeno železniško vprašanje, mažarskim neoprav-danim zahtevam. Tako je prišlo do nezasli- šanega dogodka v kulturnej državi, da se upravitelji gmotnih zadev ogibljejo morju, premda vedo, da bode to državi prineslo mnogo škodo. Rajši tedaj trpe škodo, nego da bi se zadovoljilo pravičnim zahtevam hrvatskega naroda. V tem smislu je moral dr. Havazs odkritosrčno povedati vso resnico ter bi več koristilo, nei^o vse njegovo jalovo dokazovanje o »ogerskej obali«. Politični pregled. V Ljubljani, 24 decembra. Deželni zbori so minulo soboto oziroma petek zaključili kratko zasedanje. Rešili so proračunski provizorij ter nekaj manjših zadev lokalnega pomena, vladna predloga o žganjarini jo pa vsled sklepa v dalmatinskem dež. zboru odpadla z dnevnega reda. Meritorno jo je rešil samo gališki deželni zbor, akoravno jc namestnik povedal, da jo zadeva pokopana vsaj za pol leta. Ga-liškim zastopnikom je seveda mnogo do tega, da obvelja vladni načrt, ker bi dežela dobila precej novih dohodkov. — Naj važneje je bilo zasedanie v tirolskem dež. zboru. Sej so se tokrat udeleževali tudi lta lijani in prišla je v razgovor sprava me; Nemci in Italijani. Govorniki vseh treh strank v dež. zboru so naglašali potrebo konečno sprave, namt slnik gn f Merveldt je pa izjavil, da jo vlada voljna dovoliti kake koncesije Italijanom, ako pride do trajnega spo-razumljenja. Na predlog dr. Grabmayra, ki ga je podpiral tudi dr. Wackernell, se je izvolil odsek 15 članov, ki bo v prihodnjem zasedanju poročal o načinu rešitve spravnega vprašanja. Ako Italijani opusto nekaj svojih ekstremnih zahtev, poravnava ni nemogoča. Priznanje katoliški ljudski stranki. V soboto smo omenili mej brzojavkami, da je tridentski knezoškof v svojem volivnem pastirskem listu priporočil vsem vernikom svoje škofije, naj neomajno vztrajajo pri stari katoliško-konservativni stranki. Tu hočemo posneti važneje misli tega pastirskega lista. Nadpastir izjavlja takoj v začetku, da nikakor nc namerava nastopiti kot vodja pri bližnjih državnozborskih volitvah in komu kratiti politiške pravice. Dolžnega in opravičenega se pa čuti opominjati in prositi svoje vernike, naj pospešujejo mej seboj jedinost. „V to svrho menim, da ni odveč opomin in prošnja: držite se dolgo presku-šene in zaslužne stare katoliško konservativne stranke, ki je neomajno vztrajala v zvestobi do Boga, cesarja in domovine in to zastavo vsak čas moško dvigala in jo ohranila neomadeževano .... Stranka zasluži in uživa popolno zaupanje škofov v deželi. Stranke sicer nc vladajo in vodijo škofje, česar tudi nihče nc želi, najmanj pa škofje sami; toda da sc popolno strinja z nazori škofov in da se ti smejo nanjo zanesti brezpogojno, to zasluži nc samo v mojih, marveč v očeh vseh dobrih katolikov največjo pohvalo." — Katoliška ljudska stranka sme biti pač ponosna na te višjepastirske besede in je upanje, da bodo volivci vedeli uravnati svoje korake. Čehi in Poljaki. Praška »Politik« objavlja v svoji predzadnji številki pogovor jednega svojih dunajskih dopisnikov z novoizvoljenim poljskim naprednim poslancem. Ta mož je najprej povedal, da je strankino vodstvo bilo samo iznenadeno nad izidom volitev v državni zbor v peti, četrti ter mestni skupini. Po njegovem mnenju se je to zgodilo le (?) vsled tega, ker se je v volivnem boju naglašal le narodni moment. Za politiko proste roke ni skoro noben novih članov poljskega kluba, vendar se bo določila klu-bova taktika definitivno še le pozneje. Kar se pa tiče razmerja napram Čehom, izjavlja napredni Poljak sledeče: Poljski klub nc bo podpiral politike, ki bi merila na to, da se izključi Čehe iz vsake strankarske kombinacije in se jih že naprej popolno izolira. Tako sodi splošno mnenje v Galiciji. — Oticijelni poljski klub sedaj sicer še ni govoril, vendar pa vse kaže, da si Poljaki posebno pred volitvami ne upajo razvijati proti-češke politike. Ogerski državni tbar jc v soboto prekinil zasedanje do 15. januvarija. Mini-nisterski predsednik Szell je lahko ponosen na dosedanji uspeh. Zgodilo se je vse, kar je želel, čeprav mu je razprava o izjavi nadvojvode Frana Ferdinanda provzročila mnogo preglavic. Vlada, ki ima za seboj večino, kakoršno ima Szell, izvede lahko, kar ji je drago. Nezadovoljneže se že „pana" na ta ali oni način. „Kraljeva visokost" črnogorski knez Ni kito je sedaj oseba, s katero se posebno peča avstrijsko poloficijozno časopisje. Neki dunajski list pravi o njem, da ima dve veliki slabosti: premalo zemlje in preveč fantazije, in navaja potem, da knez ni hrepenel že davno samo po praznem naslovu „kra!jevska visokost", marveč on želi biti v resnici kralj s sedežen v Belgradu. Načrt je baje takole narejen: Vsled poroke kralja Aleksandra z Drago Mašin se v srbskem narodu ni utrdilo zaupanje v trdnost prestola. Srbi sami bi torej pozdravili Ni-kito kot svojega kralja. Treba je torej le še pridobiti evropske velesile za to zanj krasno idejo. No, to baje ne bo težko. Ruski car že sedaj večkrat pošlje par milijonov patron in nekaj tisoč pušk, kar je pač dokaz velikega prijateljstva, italijanski kralj je pa poročen z njegovo hčerjo in ga torej že navadna dolžnost sorodnika veže, da pomaga kvišku svojemu tastu. Vprašanje je le, bota li zadostovali ti dve velesili in bota li hotela ta dva prijatelja radi črnogorskega kneza rušiti sedanji balkanski „mir\ Naša monarhija ter Nemčija bi temu gotovo najodloč-nije ugovarjali, in torej na tako rešitev balkanskega vprašanja ni še tako kmalu misliti. Zola protestuje proti amnestiji. Po dolgotrajni in vroči borbi je vsprejela francoska poslanska zbornica predlog, naj se pomilcste vsi politiški kaznenci, ki 60 bili obsojeni zadnja tri leta. S tem so pomilo-ščeni tudi vsi, ki so si z znano Dreyfusovo afero kakorkoli nakopali večjo ali manjšo kazen. V obče je s tem korakom zadovoljna vsa Francija, ker se pričakuje, da zavlada vsled splošne amnestije vsaj za nekaj časa v deželi toliko zaželjeni mir. Toda, kedar vse molči v Franciji, tedaj se gotovo oglasi v židovski službi stoječi pornograt Zola. In tako se je zgodilo tudi sedaj; Zola protestuje proti zakonu o amnestiji in v listu »Aurore« objavlja dotično pismo na pred sednika Loubeta. Protestuje pa, kakor sam poskrbeli že ostali burski poveljniki, ki bii pazili tndi na to, da se prične v središču' samem živahneje gibanje. Angleški vojni svet se torej ne more posebno veseliti novoletnega darila, ki je pripravljajo Buri njegovim vojakom. Slovstvo. .Družbe sv. Mohorja". večerih pri peči. GSotoro jih bode tudi brali z veseljem. To je kratka slika letošnjih „Večernic." Splošno moramo bit* zadovoljni ž njimi in družbi sv. Mohorja hvaležni za lep in' kratko časen književni dar. pravi, radi tega, ker so pomiloščeni Dreyfu-sovi sokrivci, mesto da bi se svetu pokazala njih popolna »nedolžnost«. Zola hoče torej na vsak način oprati pred svetom Žida Drey tuša, tega »nedolžnega mučenika«, katerega je vojno sodišče že dvakrat obsodilo, in zahteva, da se vsa zadeva znova spravi pred kasacijsko sodišče Seveda „navadni poet, ki vrši svoje poslanstvo", tudi tega p sma ni mogel sostaviti, da ne bi udrihal po „kleri-kalizmu" in se norčeval iz verskih dogm. No, Zola stori pač vse, kar zahteva od njega židovski denar. Najnovejši burski načrt. Nad 4000 Burov je na raznih krajih prekoračilo reko Oranje in udrlo v kapsko kolonijo. Ostali burski oddelki so ostali v južnem delu Oranje države, deloma pa v bližini Pretorije, kjer dan za dnem vznemirjajo angleško armado. S tem je postal položaj za Angleže zopet izredno resen in se torej nikakor ni čuditi, da po preteku 14 mesecev lord Kitchener z vso odločnostjo zahteva nove pomoči. Vojska je bila že davno ,.končana", toda ravno zdaj pride najhuje, ako se Burom posreči najnovejši načrt. General Dewet je namreč iz dveh razlogov udri v kapsko kolonijo: prvič si bo skušal pridobiti na svojo stran nezadovoljne elemente v tej pokrajini in pro-vzročiti splošen upor, drugič pa z njih pomočjo razdreti čim največ mogoče vse komunikacijske zveze z jugom. S tem bo dosegel dvojen namen. Angleška armada v Transvalu in Oranje državi, ki je že itak zelo slabo preskrbljena z vojnimi potrebščinami, ne bo mogla dobiti ničesar iz Kapstadta in drugih južnih pristanišč, novo došlc čete pa ne bodo mogle na pomoč stiskanim angleškim vojakom v središču. Ta izborni načrt je izvršljiv, ako najdejo Buri le nekoliko pomoči v kapski koloniji, ker imajo za to delo do dohoda novih čet iz Anglije, Avstralije in Nove Zelandije več kot dovolj časa, Kitchcnerjeva armada iz središča bi pa ob eventualnem prodiranju proti jugu zadela povsodi ob odločen odpor. Za to Knjige (Ocenili Cirilci.) II. Slovenske Večernice. Mnogolične so letošnje »Večernice«, kakor sploh knjige nase vrle Mohorjeve družbe. Slovenci bodo dobili v njih marsikaj »za poduk in kratek čas« — da bi le res padla zlata zrna, ki so natrošena v knjižici bodisi v leposlovni bodisi' v poljudno-znanstveni obliki, na rodovitna tla! Malograjski nam je napisal precej dolgo povest o Kovačku in njegovem ne hvaležnem sinu. No, posebno novega nam ni povedal, — tudi kdove kako originalen ni v svojem pripovedovanju ta »Malograjski«, vendar spis njegov se bere še dosti gladko. Ivovačkov sin je glede značaja slikan preveč trdo, a oče Kovaček se zdi kljub svoji očetovski ljubezni vendarle premehak, da kar meče svoj težko prisluženi dena? za sinom zapravljivcem. Glede na jezik pripomnimo, da pisatelj namesto pravilnega: ,zdaj —zdaj' rabi ,kmalu — kmalu'. Ta germanizem smo večkrat srečali v Mohorjevih knjigah. V »krivici in dobroti« nam Anton Medved pokaže pošten značaj v osebi dekle Polone. Morebiti bi bil značaj še čistejši, da ne pokaže Polona obtežilnega pisma svoji gospodinji in tako trpi krivico res udano in na skrivnem . . . Ako naš kmet res kdaj imenuje svojo nedeljsko suknjo: »zakmašno« suknjo — ne vem . . . Sicer bo pa Medvedova igra gotovo zanimala,, dasi bi bil g. pisatelj svojo snov morebiti laže obdelal v navadni pripovedni obliki. Mojster v letošnjih'.. »Večemicah« je vsekako naš znani F r. K s. M e š k o. Pete lina in gosaka nam je pokazal v njunem bitju in žitju plastično ia karakteristično Naš kmet, ko bo bral sličico, bo »aztegm usta v smeh in rekel: »Mencaj, kakor bi ga pred seboj videl tistega ,pieka'N In vrh tega se uglablja Meško z najboljšim vspehom otroško dušo. Ravno to, da upleta pisatelj v povest iz živalskega življenja tudi človeške dogodke — to je, kar dela take črtice žive in prikupne. Le konec bi bil g. pisatelj morebiti razpredel malo nadaljše — ker sicer se zdi sličica malo prehitro odsekana. Sicer sta junaka sličice že končala svojo tragično ulogo, vendar se nam zdi konec premalo določen. Gospod Jurij T r u n k nam je v daljšem, poljudno pisanem sestavku pokazal veliko rakrano na našem narodnem telesu : žganjepitje. Svoje trditve podpira z zgodovinskimi dejstvi, citira avktoritete, rašuje ugovore in — kar je posebnega pomena — piše zdravila, grenka sicer za tega ali onega, a edino rešilna. Dal Bog, da bi naše prosto j ljudstvo skoro izprevidelo, kam vodi preobilno žganjepitje! Josipa Kostanjeve« spis: »Z*a. I denar« se bere gladko in živo, a ima tudi svoje napake. Razni spisi so sicer lepi in natančni, a večkrat predolgi in pogosto brez psihologične potrebe. Glede tehnike bi bilo pripomniti, da začetkom tretjega poglavja ponavlja g. pisatelj taisto, kar je bil že v II pogl. z enim prizorom dobro povedal. Morebiti se temu ali onemu tudi par prizorov, ki jih g. pisatelj piše koncem povesti, kar se estetičnega čuta tiče, ne bo zdelo lepih, ali vsaj opisovanja vrednih. »Dar sprave« je pobožna legenda, zapisana v gladkih verzih — bo gotovo ugajala ljudstvu. Gosp. J. M. Dovič pove v svojih »Izkoriščevalcih« marsikaj lepega, le žal da se g. pisatelj zadovoli s samim Buhim pripovedovanjem. Naj bi se v nekatere prizore uglobil globokeje in jih obdelal res od zgoraj in od spodaj — psihologično. Saj ima tudi takih prizorov in tudi sposobnosti mu ne manjka. No, in pripovedke kakor so: »Dobro se je izvil", „0 čudoviti piščalki" ali o »Sv. Miklavžu" ljudje radi poslušajo ob zimskih I>oj*lsi. Iz radovljiškega okraja m nam poroča: Čudno, da se Vaš dopisnik ne oglasi, dasiravno je bil Ferjančičev volilni shod dne 19. ti m^ na katerem je ta imenoval njegov dopis »nesramno obrekovanje*. Kakor se Dripoveduje, »o pri teh besedah posebno ploskali socijalni demokratje in uradniki, misleč, da je navzoči g. 4apela» Vaš do-jisnik »Narad« pravi, da je »Slovenčevega« dopisnika pošteno okrcal, a g.. Uapelan je mirnodušno vsprejel to ovacjjo. Govor dr. Vilfana p« je bil menda* prikrojen prar po Slančevera. kopitu. Predhacival je katoSi narodni stranki, da hoče uničiti kmete, trgovce in obrtnike. Dokaze je dr. Vilfan seveda pozabil navajati. Čenčal jo-o slepariji, go -jufiji, peiijotu, ter kvasil, da- hočejo »kleri kalci« uničiti c«lo uradnike. Sancta »impli-citas! Ali se vam, gg. uradniki niso ježih lasje? Dr. Vilfaa ssr je menda sam v rokav smejal, ko je končal svoj duhamorni govor. Ploskal pa- mu je tudi sccijalni demokrat Burec, ki jo že večkrat uradnike pošiljal v krtovo deželo. Lepa družba to ! Upamo, da Vam dopisnik obširneje poroča in- dr. Vilfanov govor reši pozabljivosti. Iz idrijska1 okolice. Na voliž&tupnii Grudnu Jeličnenv Vrhu, kjer sta volili občini Dole in Godovič, je ■volil Franc Lenasi ia Godo-vica štev. § pri volitvah 12. m 18 t. m. z legitimacijo Anton Lenasi Ste 70. Dne 18. m. je neki č!>an komisije protestiral proti bi t. tej nepostavnosli — pa Frano Lenasi je z dovoljenjem komisarja živinozdravRika Maj-diča vendarle oddal svojo glasovnico. — Drugače je bito r Idriji. Tukaj je bil med drugimi pravočasno oglašen, tajr.ik katol. del. družbe Ivaa Brus št. 80. Res pride legitimacija, pa z napisom Išan Brus. 11. h. St. 80. Naprej vroče imenovanemu volivcu to legitimacijo z glssovnoc. vred — čez nekaj dni pa jo- zopet nazaj zahtevajo, češ... da ni njegova, ker ni Brus II., dasi se jo ime in hišna št. skladalo. Tako je prišel oj>-volivno pra-vi-30. Hujše je naletel neki član nadzorstva krščanskega goap. društva. Zglv sil se je o pravom času pri županstvu, da ga vpišejo v volivni imenik. Zapisali so si njegovo ime. Ko so pričeli dehti glasovnioe z legitimacijami, omenjeni no dobi ničesar. Vprašat gre, kako je ž njim., in tu mu povedo, da je izpuščen v- vohvnem imeniku _ kdo ga je prezrl, ni znano. Mož se pritoži, dasi jo že pretekel reklamacijski obrok, naravnost na glavarstvo, — čez par dni pa dobi namesto legitimacije povabilo c. kr. okrajnega sodišča v Idriji, naj se pride zagovarjat, češ, da se je piegrešil proti varnosti časti, kakor ga toži idrijsko županstvo. Tudi druzih volivcev je bila v V. skupini izpuščena cela vrsta. Še» marsikateri, glas bi bil dobil dr Susteršič v Idriji, ako bi bili vo'iivci vpisani. Tudi v volivnem imeniku za mestno skupino je mnogo bilo izpuščenih. Dvajset volivcev — ki so bili po večjem izpuščeni tudi v V. skupini — je idrijski duhovnik reklamiral, nekaj volivcev je osebno reklamiralo, vkljub tomu jih je izpuščenih menda še nad 20. Idrijski župan Dragotin Lapajne je pomagal pridno pri agitaciji »b volitvah v kmečki skupini. Dne 18. dec. je bil osebno v Žireli s svojim adjutantom Perkotom, ki. je prejšnji dan po Čekovniku in Beli raznašal znani »Narodov« pamflet »Božiča ali Žitnika«. Županov namestnik Šepetavec je »pomagal« v Spodnji Idriji 18. t. m. Vse prav — poštena agitacija je prosta — vendar pa naj bi ti ljudje najprej red napravili v svoji stolici! Naj sedaj župan preti s tožbami, ali pa naj toži, naj jih bode še toliko kaznovanih, ki ga v svoji nevolji, da ne morejo voliti, tu in tam hudo prijemljejo, resnica ostane vendarle : Tako površnega zapisnika ne more predložiti kmalu kako županstvo, kakor ga je idrijski Dragotin. Sicer smo pa z dosedanjim izidom v našem sodnijskem okraju zadovoljni. V V. kuriji je imel dr. Šusteršič večino v Zireh, Črnem vrhu in na Vojskem (85 proti 32 Kopačem in- 0 Jelencu) v Idriji pa 106 glasov več nego liberalec, tedaj pa imata dr. Žitnik in Božič v našem sodn. okraju vsak 299 glasov. To jo častno, ker je bil doslej ta okraj najmanj zanesljiv. Iz Brusnice, 22. dec. Dnevi vročih bojev so minuli. Padli so! Številke govore, kje je pravica ! Iz vseh krajev ste poročali o izidu. Blagovolite popraviti poročilo o izidu volitve dne 12. t. m. Da nas svet ne bo krivo sodil in ši liberalna garda domišljavala, da ima morda tudi v brusniški občini svoje pristaše, Vam naznanjamo, da je bilo od 208 oddanih glasov 205 izrecno dr. Ivan Šusteršič itd. Oni trije gospodu Lukcu od Vas pripisani, niso njegovi, ampak dva je dobil Ivan Šusteršič, torej prav za prav naš kandidat, in jednega je dobil gosp. Pfeifer. Toliko v pojasnilo s prošnjo, da one tri glasove g. Jelencu pripisane, odbijete. Da je bil dne 18. t. m. g, Globočnik »jednoglasno« voljen, ima tudi svoji vzrok. Dotični volivec je baje dobil za »vino«, torej je moral biti mož beseda. Kar po pol litra se je volivcem ponujalo, a naš mož je govoril: Ako več ne dobim, tudi tega pol litra ne maram. Ubogi poštni sel! Sleherni dan je vlačil iz mesta bisago polno Rodoljubov in katekizmov za kmete, a oni so se jezili, ker so bili v nemalih skrbeh, da jim peči razpadajo vsled prehude kurjave s temi cunjami. — No, nekaj jim je vendar koristilo. Drv so si precej prihranili Gosp. Pfeifer, o Vaši osebi se je križem sveta lagalo in farbalo, celo to, da Vi itak ne bodete hoteli biti poslanec. Vam da je le na tem, da ste izvoljeni in potem da se bodete koj odpovedali in ubogi kmetje bodo zopet morali voliti, in sicer Globočnika! No, in Vi se še niste odpovedali, na žalost Vaših sovragov in — veselje svojih volivcev? Je pa davi Slanc-a padl-a . . . Iz Bele Krajine 19. dec. (Zakaj so poslali Belokranjci Globočniku 18. t. m. „k o r b c o" ?) Na Miklavževo nedeljo imeli so, kakor je znano, liberalci v Črnomlju svoj shod, na katerem so nastavljali svoje liberalne limanice na kmete-Da bi bil vspeh toliko večji, govoril je za Globočnika, šc neizogibni g. Šetina, mož ki misli, da ima pod svojo oblastjo že vse kmete. Da bi te toliko lažje pridobil za svojega klijenta Globočnika, ki je res pravi pravcati „kmet", kakor smo povsod slišali, zato jim oznani veliko skrivnost iz njegovega zasebnega življenja in njegove „druge polovice", kar dozdaj šc ni bilo znano, da je namreč Globočnikova žena tako pridna in kmetska, da „koše plete". To je gotovo 4estimonium ad oculos", da je Globočnik .es „kmet". Kedo bi ga potem ne volil! Da bo pa imel kam dejati Belokranjske liberalne glasove, zato smo mu poslali .,korbco" Če bo še katerikrat kandidiral v Belikra-jini, pa nam ne bo treba več praviti, kako njegova žena — kmetica pridno „koše plete"^ ker smo si zdaj dobro to zapomnili. Iz spominovna Globočnikovo kandidaturo v Beli Krajini. Hudomušni ljudje pripovedujejo,^ da jc spremljal Globočnika črnomaljski Ščetinar v Dra-gatuš. Tam je zopet predstavljal on Globočnika —- kmeta kmetom. Pravijo pa, da si je Globočnik prej namazal roke, da so bile videti bolj kmetske in delavne. Oblekel je neki tudi kmetsko suknjo. In ko je bil Šče- tinar najbolj v ognju, ko je zanj govoril, tedaj potegne Globočnikovo roko, ki jc počivala do tje v žepu, svojemu zagovorniku iz žepa in pravi : Poglejte njegovo roko, kako jc kmetska in delavna !____ Dnevne novice. V L j u bljani, 24. decembra. Vesele božične praznike želimc vsem svojim dragim naročnikom in sotrud nikom! Naj nam ne zamerijo, če smo dane še vkljub praznikom v listu nekoliko osorn Ko se viharji pomire, bomo zopet prijazn Torej — vesele praznike! Dr. Tavčar — ljubljanski kandi dat za državni zbor. Dolgo se ni up; dr. Tavčar proglasiti svoje kandidature; č; kal je, kako izpade volitev v kmečkih ol činah. Splošno so je mislilo, da ne bo ka' didiral, ker bo na Dunaju ali moral vstop v skupen klub naših poslancev, katere^ je tako grdo pobijal, ali bo pa izven njega osamljen. Zdaj pa vendar kandidira. Njegova oseba je znana. On je poosebljeni boj proti katoličanstvu. Sicer od duhovnikov podpiran, da je mogel študirati, je njihov naj-strastnejši sovražnik, ki se ne boji nobenega sredstva, da jim krade čast in ljudstvo napaja s sovraštvom do katoliške cerkve. On je spisal znani roman »4000«, v katerem na neznansko grd način blati cerkvene obrede in smeši cerkev. Norčuje se iz devištva, smeši celibat, pogreva vse Iramasonske laži, »lika cerkev kot gojiteljico neumnosti. Kdor verjame dr. Tavčarju, mora misliti, da je katoliška cerkev velika norišnica in da so papeži in školje sami goljufi. Dr. Tavčar je spisal umazano brošuro »Izgubljeni Bog«. Tu slika duhovnike kot pijance in zapeljivce ljudstva ter jih smeši tiko pobalinsko, kakorse sliši po najumazanejih besni-cah. Zdaj je imel svojo roko pri izdaji »Voli 1-nega katekizma«. Tudi tu je nagro-madenih toliko neosnovanih obrekovanj zoper cerkev, da so preprosti l|udje metali proč to cunjo in dejali: «Tako more le hudič pisati, kaj takega se pri nas še ni slišalo«. Dr. Tavčar je glavni urednik »S 1 o-venskega Naroda". Kaj je ta list škodil, nam je vsem znano. Postal je v resnici jarek, v katerega se zliva vse, kar je smrdljivega na Slovenskem. Neskončno surova pisava tega lista je izpridila našo javnost. Cele številke so polne samih psovk. Izobražen človek se mora sramovati, če vzame tak list v roke. Toje vse politično delo dr. Tavčarjevo. Kaj koristnega nikdar ni naredil. Vsa njegova zasluga obstoji v tem, da je z najhujšo strastjo netil r a z p o r med Slovenci in množil sovraštvo med strankami in gojil neznačajno.st, ki zdaj tako bujno klije v javnofrti. — Za svoje volivce ni nikdar nič pozitivnega storil, ker za pozitivno delo sploh ni, ampak le za razdiranje. Najprej je bil gorenjski poslanec. A Gorenjci so ga z a v r g 1 i, ker oc videli, da tak mož ni zanje. Zatekel se je nato v dolenjska mesta. Taki ljudje, ka kor je novomeški Slane so fanatizirali po njegovem receptu volivce — tudi denar in običajno slepljenje volivcev je igralo važno ulogo, in bil je izvoljen. A tudi Dolenjci že povprašujejo, k a j j i m j e dr. Tavčar koristil? Storil ni zanje prav čisto ničesar, ampak je svoj deželnozborski mandat porabljal le za to. da je ločil slo venski stranki z nepremostljivim propadom in privedel slovensko inteligenco v naročje — baronu S c h w e g 1 u. S tem je neizmerno mnogo škodoval naši narodni stvari in ves narodni razvoj ustavil za več let. Dr. Tavčar je kriv, da je kmetijska družba toliko trpela, ker jo je on spravil v liberalni tir in ji s tem izpodkopal zaupanje. Dr. Tavčar je kriv, da je med kmečkimintrgovskim stanom prišlo do nasprotja, ker je on svoje trgovske pristaše gnal v boj zoper pametno kmetijsko organizacijo. On je kriv, da sc je ustanovilo več konsumnih društev, ker brez njegovega fanatiziranja bi bilo marsikje prišlo d o k o m p r o m i s a. Najnovejša doba Tavčarjeva pa je še posebno omadeževana. Komu se ni studilo, ko je isti dr. Tavčar, ki ja celo svojo življenje posvetil le zasmehovanju cerkve, med dolenjske kmete so hodil h 1 i 11 i t in hvalit, kak »dober katoličan« daje! Komu se ni studilo njegovo obnašanje, ko smo pribili nekaj njegovih sumničenj zoper duhovnike in smo ga poklicali, naj pove imena, drugače je nesramen lažnjivee in obre kova ve c, in on je moral molčati! Cela dežela se je izrekla soglasno zoper Tavčarja in njegovo politiko. Kjerkoli je imel na deželi sam shode in so ga ljudje spoznali, odpadli so od njega, ker se jim je studila njegova agitacija in njegovi nazori. In zdaj naj Ljubljana voli moža, ki gaje zavrgla dežela tako odločno, da nobentga njegovih pristašev ni hotela voliti — sedaj naj Ljubljana pokaže, da je slabja od dežele, in naj pošlje njega kot svojega zastopnika na Dunaj ? S tem bi stopila Ljubljana i/ nasprotje s celo deželo in razpor bi se še veliko bolj poostril, in ta razpor bi bil v največjo škodo mestu. Odkar vlada Tavčar s svojimi pristaši v Ljubljani, je mesto v gospodarskem oziru silno propadlo. Letošnji primanjkljaj v mest. proračunu kaže, da se rane ljudstva ne dajo zaceliti z zunanjim bleskom in s svetlimi frazami, ampak da je treba za to previdnih, solidnih mož, ki so ljudskega mišljenja in poštenih političnih nazorov. In zdaj, ko visi potresno posojilo kakor Damoklov meč nad Ljubljano, zdaj naj Ljubljana pošlje na Dunaj moža, ki bo onemogočil složno postopanje poslancev in s tem silovito o škodo val gospodarske koristi Ljubljane? Le za slepljenci, ki so v strankarski strasti izgubili ves premislek, morejo to storiti. Tavčar je izpodrinil Kušarja, ne v korist ljubljanskemu mestu. Kušar sicer res ni prav nič koristil Ljubljani, a ji vsaj škodoval ni, ker ž njim so mogli tovariši shajati. Tavčar bo ogromno škodoval naši delegaciji, ker bo svojo razdiravno politiko zanesel na Dunaj. Magistratova stranka, ki se čuti solidarno s Tavčarjem in z groznim pritiskom zlorablja svojo oblast, bo vse poskusila, da spravi Tavčarja v državni zbor. Inteligentni volivci, ki imajo kaj možatosti in treznosti, bodo vedeli, kaj imajo proti taki agitaciji storiti. Imenovanja. Major Anton D o 1 1 e -c z e k v kamniški smodnikarni je imenovan ravnateljem tam, dr. Avgust D e 11 e 1 a pa provizornim korvetnim zdravnikom. Šolskim nadzornikom za Celovec je imenovan profesor Janez B e n d a. Družba sv. Cirila in Metoda se priporoča, da se je spomnijo v praznikih in o novem letu naši domoljubi. Družba je v stiski in potrebna pomoči, da more vzdržati svoje koristne ustanove. Ljubljansko državno pravdništvo pusti pisati v „Narod", da je bilo „na svetem misijonu v St. Vidu nad Ljubljano vse govorjenje o spravi komedija in farbanje kmeta". Taki so misijoni v očeh inteligetnega dnevnika. Treba bo primernega pouka. Gradnja vipavske železnice je že oddana ter se čim prej prične z delom. To vest je dobil z Dunaja blag. g. Alred grof Coronini. »Katoliški Obzornik«. Radi boleh-nosti urednika dr. A. Ušeničnika je iz prijaznosti prevzel uredništvo profesor dr. Jan. Ev. Krek. Njemu naj so odslej pošiljajo rokopisi. Naročnina pa naj se pošilja kakor doslej ns »Upravništvo „Katoliškega Obzornika"«! Vsled te premembd se bo 1. številka V. letnika nekoliko zakasnila Iz;de namreč še le v drugi polovici januvarija. Častiti naročniki naj torej blagovoljno po-trpe! Slovensko umetniško razstavo v Zagrebu je včeraj slovesno otvoril žujian Moši n s k y. Katoliško mladeniško društvo v Ljubljani. Udje tega prepotrebnega društva se tudi letos — kakor druga leta — pridno zbirajo vsako nedeljo in praznik od 4. do 6. ure popoludne v ,;Rokodelskem domu" (Komenskega ulice, št. 10), kjer se zabavajo z raznovrstnimi igrami in poučujejo v krščanskem nauku, petju, i. t. d. Na razpolago imajo tudi mnogo časnikov in knjižnico. Tudi blagi dobrotniki sc od časa do časa spominjajo društva. Odkar smo zadnjič zahvalili v Slovencu" gg. darovalce, so društvu naklonili p. n. gg. dobrotniki: A. Kržič, c. kr. profesor, 24 K, A. Vodnik, kamnoseški mojster, 20 K, neimenovan dobrotnik 12 K, A. Zamejic, stolni dekan, 10 K, A. Kalan, stolni kanonik, 10 K, dr. J. Kulavic, prelat in stolni kanonik, 6 K, M. Malenšek, mestni župnik, 6 K, dr. S. Elbert, prošt in dekan v Novem mestu, 4 K, J. Benkovič, kapelan v Komendi, 4 K, J. Gnjezda, c. kr. profesor, 4 K, Ap. Gnjezda, K. Gnjezda, A. Cnjczda po 2 K, A. Hribar, župnik pri sv. Magdaleni, 2 K in Fr. Meki-nec, župnik v Ihanu, 2 K. Mili Bog povrni vsem darovalcem in nakloni društvu novih dobrotnikov! Božično veselico priredi društvo na praznik sv. Treh kraljev, 6. januarja. »Domoljub" in zadnje volitve Koliko izda pri kmetu dober časopis, kakoršen je naš vrli „Domoljub", pokazale so prav očevidno zadnje volitve. Naši liberalci premotili so prav mnogo kmetov z denarjem, pijačo, lažmi i. dr., da so glasovali pri volitvi za V. kurijo za Jelenca. Vse drugači pa je bilo pri volitvi za kmečke občine. Pred njo sti izšli zadnji 2 št. let. »Domoljuba", katerega smo v obilnem številu razdelili med kmete — volivce. Ljudje so ga prav radi brali. Spoznali so pa tudi iz njega, kaj so liberalci, in kaj nameravajo. To jim je odprlo oči in prav mnogo je odstopilo od njih in so volili pri drugi volitvi kat. može. Zatoraj na noge! Razširjujmo ta lepi list, kar je mogoče. Jaz sem ga v nedeljo ljudem priporočil. In do sobote prineslo mi je zanj naročnino za prih. leto že 20 novih naročnikov. Luka Jeleno je dal od sebe glas! »Učitel|ski Tovariš« pravi, da je vedel, »da Luka Jelene ne prodre, kajti za zmago bi morala vzeti narodna napredna stranka najmanj 20000 gld. (!) v roke.« Kadarkoli Luka odpre usta, vedno pove kaj pametnega. Torej najmanj 20000 gld. bi se potrebovalo, da se ljudstvo »prepriča«, da je Luka Jeienec sposoben za poslanca. Koliko je torej narodna stranka zapravila še le na Notranjskem in Dolenjskem, kjer je gotovo upala na zmago! Kar je Malovrh zapisal v »Novicah«, s tem se »tolaži« Luka. Te krilate besede Malovrhove se glase: »Zmagal je pač dr. Šusteršič, ali trpela bo po tej zmagi le cerkev in religijoznost, in to je tako velika škoda, da je uspeh pri volitvi ne odtehta « Res ul>oga cerkev in religijoznost, da ste potrebovali le še pomoči — Luke Jelenca. Pričakovali smo, da bode Luka Jeienec pogruntal kako izvirno tolažbo, a kakor se vidi, je njegov le vzdih, da bi narodno-napredna stranka za njegovo volitev morala vzeti v roke najmanj 20.000 gld., v ostalem pa je tolažnik njegov in narodnonaprednega učiteljstva ostal — Malovrh. Musica saera. V ponedeljek 24. decembra pontifikalna maša o polnoči: Mašo v D-dur zložil Karol Kempter, graduale in offertorium dr. Janez Benz. — V torek 25. decembra ob 10. uri pontifikalna maša: Deveto instrumentalno mašo zložil Moric Brosig, graduale Zdenko Skuhersky, offertorium Jožef Haydn. — V sredo 26. decembra pontifikalna maša ob 10. uri: Šesto instrumentalno mašo zložil Venceslav Horak, graduale in offertorium Anton Foerster. V mestni cerkvi sv. Jakoba: V ponedeljek o polnoči: Latinsko mašo v D-dur zl. K. Kempter, graduale „Pecum principium" zl. Ant. Foerster, ofertorij „Laetentur coeli" zl. Leop. Belar. — V torek, 25. dec. velika maša ob 9. uri: Instrumentalno mašo v G-dur zl. Ign. Hladnik, graduale »Viderunt omnes tines terrae" zl. Ant. Foerster, ofertorij „Tui sunt coeli" zl. G. E. Stehle. — V s r c d o 26. dec. velika maša ob pol 10. uri: Latinsko mašo v D-mol zl. V. E. Horak, graduale „Sederunt principes" zl. Ant. Foerster, ofertorij „E!egerunt" zl. Ant. Foerster. Deželni muzej kranjski se je pomnožil s Hoffmanovo zbirko, ki broji 8521 kranjskih konhilij in 1494 žuželk. Nakupila je zbirko kranjska hranilnica in jo podarila muzeju. Davčni urad se preloži s 1. januarjem iz Zatičine v Višnjo Goro. Preseljevanje bo od 27. t. m. dalje, zato se od 25. t. m. v Zatični davki več ne sprejemajo, Socijalno demokraška kandidata za mestno skupino. Socijalni demokratje kandidujejo v Ljubljani krojača Frana Žele z n i k a r j a, v gorenjsko - notranjskih mestih sodruga Jos. Kopača, ki je pogorel v peti skupini. Belokranjska nehvaležnost Kako se jezijo zdaj liberalne korifeje na Belo-kranjce, da so jim napravili tako veliko črto čez račun ! Pfeifer mora pasti, rekel je Kari Slane, in naj nas še toliko stane ! Vse so storili, da bi nas prepričali, da Pfeifer ni več za poslanca. Pomagal jim jc celo prijatelj in tovariš Bohte, ki tudi ni kar si bodi, vsaj ima velike zasluge za Belo Krajino, ker skupljuje prasce v Novcmmestu in jih potem Belokranjcem prodaje. Njegove zasluge za Belo Krajino so torej res velike. Da si pridobe še več volivcev, treba je bilo tudi malo pomazati : 25 steklenic špiritanke pri Lužarju in 50 litrov svička v „drvarnici" jc poteklo, da bo zmaga le toliko bolj gotova. — In zdaj ta grda nehvaležnost! Mislil je Ljubljanski Ivan, da bo odslej Globočnik „piskal" 6 let na Dunaju, pa ne bo. Z Novomeškim Korlnom pa vzdihnimo: »De mortuis" Dinamit ga je raztrgal. Iz Bazovice poročajo, da se je ondi na mestu pred ro- ri vom, kjer iščejo premogovo žilo, zgodila ® velika nesreča. Nadzornik delavcev 25 letni Andrej B a k iz Nakla pri Vremah, je med tem, ko so drugi delavci bili ravno na delu, * sam v tamošnji baraki na ognjišču sušil > dinamit. V dinamitu je bila kapica, ki se je užgala, in v istem hipu je nesrečni Andrej n ležal na tleh kake štiri metre daleč ves raz- ( mesarjen. O ognjišču ni več znamenja. Ponesrečenca so odpeljali v tržaško bolnico, " kjer so mu odrezali jedno nogo. Štajerske novice. Promoviran je bil na graški univerzi doktorjem vsega zdravilstva gospod Rud. T e r č, sin mariborskega zdravnika gosp. dr. T e r č a. — Svinčeno rudo n a š e 1 je v Franko- ~ lovem Gašper Petek. — Ponesrečil se je posestnik Ludvik Spindler v Radoslavcih. Zadremal je na vozu in zavozil pri mostu čez potok Turjo tako nesrečno, da jc utonil j — Zadušil se je v Mariboru kleparski •< pomočnik Oskar Mazel. Zakuril je peč z lesnim ogljem in zaspal, a nastali strupeni p dim ga je usmrtil. li, Poziv g. Dragotinu Hribarja! { »blov. Gospodar" pravi, da se po Štajarskerc q agitira za Hribarja z znanim 1 a ž n j i v i rr <( kranjskim „volivnim katekizmom" iz »Na rodne tiskarne" v Ljubljani. Na »katekizmu' kj so natisnjene besede: »Kmetje, volite v V i skupini le takšne može, ki bodo glasoval t( za Dragotina Hribarja". Mi smo z g. Dra n gotinom Hribarjem za vedno obračunali it u bomo tudi napram njegovim podjetjem izva- '.< jali najskrajnejše posledice, ako v prihodnj o številki „Domovine" ne proglasi, da se sra- ti* muje agitacije 8 takim volivnim katekizmom ker je to agitacija z lažmi, in da naj ljud r stvo ne veruje lažem, ki so zabeležene 1 k, katekizmu. Ak" je g. Dragotin Hribar po u štenjak, bode to storil, — sicer naj ve, d; n, bo dobil v nas najbrezobzirnejše nasprot p, nike. [ f Peter Levičnik, umirovljeni c » k. sodnijski nadsvetnik. V Celju ji v umrl v dan 18. t. m. po daljšem bolehanju n. večkrat previden s sv. zakramenti, starosti £ znane Levičnikove rodbine, Peter Levičnik " kot umirovljeni c. k. sodnijski nadsvet.nik 1 visoki starosti blizu 82 let. V mladinskil F letih šolal se je v domači šoli in v Ljub r ljani, zadnji dve leti zgornje gimnazije do- e vršil je v Gorici, pravoslovja pa se učil i 1 Gradcu. Kot c. k sodnijski adjunkt slu 1 žboval je na Kranjskem v Vel. LaSičah, Za tičini in dolga leta pri c. k. deželnem so 1 dišču v Ljubljani. Od tam je prišel za c. k e okrajnega sodnika v Mokronog, od koder ji bil po kratkem delovanju nastavljen svet -1 nikom c. k. okrožnega sodišča v Celju. Ko 8 tak deloval je dolga leta, in smo se reči zvest Bogu, vladarju in svoji slovenski na 11 rodnosti. Zarad njegove posebne marljivosti3 vestnosti in postrežljivosti je bil povsod spo F štovan in posebno priljubljen. Pokopan j. bil v četrtek, 20. t. m. popoldan z vsem častmi zaslug polnega višjega uradnika. Vt = c. k. uradi in velike množice odličnega ol j činstva vdeležili so so pogreba, katerega j t vodil milostni gospod opat Ogradi z micro < Pokopan je bil v lastni rodbinski rakvi ni mirodvoru celjsko okolice, kateri kraj imaj odbran za večni počitek vsi zavedni narod a njaki Celjskega mesti. Vsem mnogoštevilnin znancem in prijateljem duhovskega in svel z nega stanu se blagi rajni po svojih ostali i priporoča v molitev in trajni spomin. Sve tila mu večna luč ! Umrl je v Šoštanju gostilničar in po \ sestnik g. Mihael Breznik. Odvrnjena nesreča na železnic: i Valentin Bergant iz Mednega je bil izpi ( ščen iz železniške službe. Pri Medvodah j t podžagal hrast, tako da je visel nad prog in bi ga bil veter lahko prelomil in vrgi na jirogo. Postajni načelnik je dal nevarn drevo odstraniti. Vožnja po Ljubljanici. Koncesij | za vožnjo s parobrodotn po Ljubljanici j, podelilo ministerstvo g. Karolu Kotnik ^ iz Mirk pri Vrhniki, ki bo spomladi n; pravil večji parobrod za blizu 100 oseb. Društva. Ljubljana jo imela prošl leto 144 raznih društev 8 skupnim število)11 56.000 članov. Število društvenikov je tor večjo od števila prebivavcev, ker je po m . vadi eden ud več društev. Umeščen je bil danes na župnijo Ig 5. g. dr. Ivan Mauring, tamošnji župni upravitelj. Mestna ljudska kopelj. Od 9. do 15. grudna oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 342 kopel, in sicer za moške 304, (pršnih 210, kadnih 94), za ženske 38, (pršnih 8, kadnih 30.) Društva. (»Ljubljansko učiteljsko društvo«) priredi v petek dne 28. grudna t. 1. ob polu 8. uri zvečer v mali dvorani »Narodnega doma« na čast došlim društvenikom »Slovenske šolske Matice« zabavni večer z nastopnim sporedom: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Predavanje g. primanja dr. V. Gregoriča no zdravem stanovanju«. 3. Moški kvartet. 4. Ženski karakterji, pred stavlja gospa Danilova. 5. Moški karakterji, predstavlja g. Mat. Žužek. 6. a) Risto Savin: »Poslednje pismo«; b) R. Vrabl: »Ptice«, ; poje g. R. Vrabl. 7. Komični prizor, predstavlja g. Danilo. 8. Čitanje berila v raznih i dialektih. 9. a) Schubert: »Popotnik«, b) Da-| vorin Jenko: »Lipa«; poje g. R. Vrabl. — Gostje dobro došli. (K o n j i š k a č i t a 1 n i c a) priredi dne 31. V grudna t. 1. Silvestrov večer, ob kateri pri-,jj liki prvič nastopijo konjiški tamburaši. — Vspored je sledeči: 1. Domu, pevski zbor. 2. Lepa naša domovina, tamburaški zbor. i 3. Šiljivi nastop. 4. Na straži, pevski zbor. ! 5. Po jezeru, tamburaški zbor. 6. Šaljivi nastop. 7. Govor predsednika čitalnice ob slovesu starega leta in pozdrav novega. 8. Prosta zabava. Telefonska in brzojavna poročila. Šmarje pri Jelšah, 24. decembra. „Siidmarke" kandidat Wratschko za ptujski okraj je hotel imeti včer-j tu volivni shod. 800 slovenskih volivcev ga ni hotelo poslušati niti v prvi, niti v drugi gostilni, kamor je pribeža! po prvem porazu. Navdušenje za Ploja velikansko. Maribor, 24. dee. Nove občinske volitve v tretji razred se vrše l4. ja-nuvarja. Maribor, 24. dec. Pri sv. Kuni-gundi so pokopali č. g. Antona Me - I znariča. Mnogo se je trudil kot spovednik na sv. misijonih. Celovec. 24. dec. Nemci so priborili zmago nad dosedaj slov. občinskim zastopom v Spodnjem Dravogradu. Dunaj, 24. decembra. Predloga glede žganj ari ne se bo predložila državnemu zboru. Pred deželne zbore več ne pride, ker se vlada boji, da je ne odkloni tudi tirolski deželni zboi\ Ce bi pa tudi državni zbor predloge ne vsprejel, uvedla se bo po § H. Dunaj, 24. decembra. Učno ministerstvo je nakupilo podobo češkega slikarja Upelka. Dunaj, 24. dec. Shod zaupnikov je sklenil s 67 zoper'3 glasove, da se izreče za Steinvvenderjevo kandidaturo in mu da s tem zadoščenje za premnoge neosnovane napade. Cetinje, 24. dec. Črnogorski knez Nikita je odgovoril avstrijskemu cesarju brzojavno na častitko. V brzojavu se zahvaljuje za prijaznost avstr. cesarja in pravi: „Moje srce je polno hvaležnosti. Le čestitati si moram, da imam za soseda tako visoko razvito kulturno državo, katera je vedno najblagodejnejše vplivala na mojo deželo. Ta vpliv še povečuje plemenita dobrota cesarjeva. Prijaznost cesarjeva daje pogum knezu, njegovi rodbini in celi deželi. Kapstadt, 24. dec. Angleži se zelo boje, da bodo nastali zelo resni boji. Na severu se Holandci jako gibljejo. Delovanje angleških čet je otežkočeno, ker je vsled slabega vremena postalo nerabnih več železničnih prog. London, 24. dec. Reuterjev urad poroča: Mesto Britstown so Buri zasedli 20. t. m. Veliko število Burov je pred mestom. — Mesto Kimberley je v resni nevarnosti. — Buri so pri prehodu čez reko Oivrnje od kopali stre-ljivo in orožje, ki so je zagrebli lansko leto. London, 24. decembra. Lord ki-tchener poroča, da je burska akcija ponesrečena in ni povoda za bojazen. (?) Berolin, 24. decembra. Iz Pekina poročajo: Poslanik Conger je kot zadnji podpisal skupno noto. Danes jo poslaniki izroče kitajskim pooblaščencem. Umrli mo: 19. decembra. Anton Majce, sladčičar. 53 let, Poljanska cesta 51, jetika. 20. decembra. Marija Bukovnik, krojačeva lici, 1 mes., Hrenove ulice 20, Sileroma. V bolnici: 18. decembra. Jožefa Vilfan, dninarica, 60 let, Carciuoma uteri. Meteorologidno porodilo. Višina nad morjem 306'2m. srednji zračni tlak 736-0mm * 1 4 čas opu-zoviinia Stunje barometra T inro. Tompo-rtitura po Olssija Volrorl Nobo al 'f "U J CU 2«| V. ""?41-2 - 1-8 sl. jug jasno 23] 7. zjuti. 2. ponol. 737 6 735-5 — 1-9 - 0-6 sl. jzah. brezv. megla 03 23; 9. zvee. 736 3 -1-4 brezvetr. megla H 7. zjutr. 2. popol "39 2 739 7 — 1-3 -12 sl szab. sl. jzah. megla oblač. 00 "Srednja temperatura sobote 0 5", norinale: —2 3° Srednja temperatura nedelje —0'9°, normale: —2-4." Tržne cene v Ljubljani. od Tedensko poročilo dne 16. dec. do dne 22. dec. -- K. h K ti Goveje meso I. v. kg 1 28 Pšenična moka 100 kg 27 17 — > » II. » » 1 12 Koruzna » » » — > » III. » > — 96 Ajdova > » > 32 50 Telečje meso > : 1 20 Fižol, liter .... 16 Prašičje > sveže » 1 40 20 » » prek. » 1 1 40 Leča, » . . . . — 24 Koštrunovo meso > — 80 Kaša, » . . . . — 22 Maslo . . . . » 2 — Ričet, » . . . . - 22 Surovo maslo . . > 1 90 Pšenica . . 100 kg 16 — Mast prašičja . . > 1 40 Rž . . . > » 13 60 Slanina sveža » 1 -.6 Ječmen . . » » 13 20 » prekajena » 1 44 Oves ... > » 13 - Salo..... » 1 20 Ajda ... » > 14 — Jajce, jedno . . —> 8 Proso, belo, » » 17 — Mleko, liter . . — 16 navadno > » 14 — Smetana, sladka liter — 80 Koruza . . » > 12 — » kisla . < — 80 Kromnii » » 4 40 Med..... kg 1 20 Drva, trda , m3 8 — Piščanec . . . 130 » mehka, » 5 — Golob . , . . — 45 Seno, 100 kg . . 4 10 1 dO Slama, > > . • 4 — — _ Stelja, » » . . — — M Zahvala. 1117 1-1 Globoko potrti in užaljeni vsled nena-domestne izgube naSega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, eziroma očeta, svaka, strijca, tasta iu deda, gospoda Frana Ferlinz-a gostilničarja in viuotržra se čutimo dolžne izraziti s t m najodkritejo, najtoplejo zahvalo za vsestransko nam is ražene dokaze srčnega sočutja, za izredno mnogobrojno in nad vse častno spremstvo pok(jnika na njegovi zadnji poti, kakor tudi za krasne darovane vence vsem sorodnikom, znancem in prijateljem posebno še slavni za drugi gostilničarjev in kavarnnrjev ter slavnemu tesarskemu in zidarsk mu društvu. V L j u b 1 j a ni, dne 21. decembra 1900. Globoko žalujoči ostali. Pleskarska ifi v to stroko vštevajoča se stavbena in pohištvena dela jZS4 "'naroda iz mesta in z dežele BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulite. - Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence 13 11-7 SklaiiToFedar za 1.1901 in Stenski koledar za 1.1901 izšla fcta v jako okusni obliki pri založniku ter ju najtoplejše priporoča JOS. PETRIČ v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 2, tovarna papirnih izdelkov in tovarniška zaloga papirja. Skladni koledar stane K. 1—, po pošti K 1 20 1031 10 Stenski koledar stane 40 h. po pošti 50 h ^yccgU n minil incev sirup lekarnarja Piccoli-ja v I^juttljani '"JaDui^ ■ I se prireja kar najskrb-neje iz dišečih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo pi_ra iN je torej najbolj čist izdelek nepre-sežue kakovosti ter naj se ne zamenjava z malinovim sokom, ki je v prodaji in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker. Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 1-30. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 iu 40 klgr. ter se i kilo zaračuni s Iv 1 10, 100 kilogr. = 100 kron. Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju s K 5 30. 589 25 kMOMattiiMUitera Odpeto pismo. 1. »Slovenskemu Narodu-, 2. Vohunom v Vipavi, 3. vipavskim liberalcem in njihovemu generalu, 4 prečastni duhovščini. Pred nekaj tedni si se Ti, ljubeznivi „S!ovenski Norod1', obirajoč prav po znanem receptu vso vipavsko duhovščino, čohnil tudi ob mene. Hotel si me kar z enim samim mah-ljajem za javnost uničiti. Tvoj dobro mi znani vohun je vjel iz mojih ust v c. kr. davkariji vipavski nekaj besed, katere je tudi ob znani priliki še gorke prinesel k znanemu generalu včeraj tako grozno pogorelih vipavskih liberalcev. In ta je seveda skoval imenovani dopis, kjer trdi, da sem jaz celo v c. kr. uradu izgovoril neke besede, katere bi pač rad preklical, če bi bilo jše čas. Z drugimi besedami povedano: Šturaki župnik je žalil Nj. Veličanstvo. Ti, c. kr. državno pravdništvo, ga vtakni pod ključ. Vzpričo tega nisem smel molčati. Vso zadevo sem javil visokemu c. kr. državnemu pravdništvu s prošnjo, naj stvar preišče. In dne 14. t. m. mi je c. kr. okr. sodnija vročila obvestilo št. 53/00. da je proti meni 3 zaradi hudodelstva po § 64 k. z. pričeta uvodna preiskava ustavljena, ker je tožitelj (t. j. c. kr. državno pravdništvo) od tožbe odstopilo. Toliko ne zaupam, da bi Ti „Slovenski Narod'1 objavil to razsodbo, kakor si na ves stežaj objavil hudobno sumničenje Svojega vohuna v Vipavi. Tudi generala vipavskih liberalcev ne bom prosil za to uslugo, ker vem, da bo v bodoče v isti smeri stiskal po vseh župniščih. Samo Tebe, prečastna duhovščina, opozarjam na dejstvo, s čim se vse tlela zoper nas in s kom imamo opravit'. Včerajšnja zmaga bodi nam vodilo in bodrilo, da napovemo in vojujemo vztrajno proti tej svojati boj na celi črti. V to nam Bog NAJLEPSlr PRAZNIČNO DARILO! V N05ENI SLOVENSKI HlSl 5E°NE BI S,M,ELE POGREVATI ooooooooooo V Šent-Vidu nad Ljubljano Je na prodaj enonadstropna hiša, katera stiji tik državne ceste, blizo farne cerkve, in ob začetku stavb šča za r ameravane škofove zavode, torej prav primerna za vsakovrstne obrte. Več se poizve ravno tam hiš. št. 7. (1111 2) ^ DOKTORJA FRANCETA PRErŠErRNA UREDIL SKRIPT, L, PINTAR ILUSTRIRANA IZDAJA, SEŠITA 5 K, U fLATNU UEZANA 6'40 K, U USNJU UEZANA 9 K. NATISNILA IN ZALOŽILA IG. n. KL&NMATR & PED. BAttPERG U LJUBLJANI o D0BIUAJ0 SE PO U5ET1 KNJIGOTRŽNICAh ° 0 1023 20-16 Ker se vsled smrti opusti trgo\ina s klavirji, se prodajo novi in preigrani klavirji in pianine po zelo nizkih cenah. 1101 3-3 J M. Maront Križevniške ulice 12, ali Breg 20. St. 41.464. Razglas. 1083 2-1 Pobiranje pasjega davka za 1901. leto pričelo se bode z 2. dnem januvarija 1901. Ta davek plačati je v okrožji ljubljanskega me:ta od v=aeega psa, izimši od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni. i ■ ,„„, Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih mark najkasneje do 20. dne Iebruvarija iyui pri mestni blagajnici proti plačilu osem kron. Z oz rom na § 14 izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka, opozarjajo se lastniki psov. naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20. februvarija 1901 nadalje vse one pse, kateri se bodo-nahajali na ulicah brez veljavnih mark. -v toljsuml, dne 12. decembra 1900. ]%Ee m. JL O 2E ti M! n i_ pomagaj i V Š tur i j i, dne 19. decembra 1900 Ivan Krčmar župnik. Duhovski poslovnik, ali navod za razno uradno poslovanje v dušnem pastlrstvu ln za oskrbovanje oer kvenega ia nadarblnskega premoženja. — Z raznimi obrazci in stvarnim kazalom. — Sestavil Martin Poč. — Drugi, popravljeni natis. Brožiran izvod knjig« slane v ,,Katoliški Bukvami" v Ljubljani 4 krone, trdo vezan v pol-šagrinu ali celoplatnu 5 K 20 h. Po pošti 30 h več. Pred 14 dnevi je odšel od doma iz Borovnice z vlakom v Ljubljano in od ondot naprej moj sin, 21 letni velikošoke, Matija Švigeij, ne da bi bil komu domačih povedal, kam. Od tedaj nimam od njega in o njem nobenega poročila. Ker se mu je zadnji čas um precej omračil, se bojim, da se je kje ponesrečil. Označujejo ga: visoka, sloka postava, okrogel, bled in suh obraz brez brade, sive oči in temnopepelnati prtcej dolgi lasje, ki pokrivajo na desnem sencu dokaj veliko podolgasto udrtino od zaceljene rane. Nosi nanosnik (cviker), temno obleko in ponošen rtjav havelok. Kdor ga je zadnja dva tedna kaj videl, ali mi more o njem in njegovem sedanjem bivanju in stanju sploh kaj naznaniti, ga prosim, naj to čim prej stori ia s tem olajša meni in nesrečni materi globoko žalost in skrb. V Borovnici, 24. decembra 1900. (1120) Matija Svigelj posestnik v Borovnici na Notranjskem. h,-,.; n I • "I ■••.• . . : V I -omajT! t-" .....................« " • n\ Najlepše in najprimernejše* božično in novoletno darilo ■ 'lil za mladino ho »Pomladni Glasi a ki jili je doslej izšlo deset, letnikov. Dobe s- še vsi letniki azen I iu II. i» s cer : krasno vezani po 90 kr. v platno vezani p > 55 kr., kartonirani p > 85 in 40 kr. in broširani po 30 in 26 kr. — 111. in IV !■ tmk so dobita le broširana. D.Aie se po vseh knjigarnah in v semenišču v Ljubljani. M 1104 3- ofaib/ prodam 1054 7 Mnogovrstno kožuhovino prl/ioroča po najnižji to HHI Geni cJiarol fJčco/inagal, Mestni trg št. 24. zarad odpotovati ja nov harmonij, šivalni stroj in več pohištva Jurij Malovrh, 1107 3-3 organist v C rkljah pri Kranju. «1 nm | mŽHfc ^Ve. J> v Ljubljani, na najlepšem prostoru, z d bro kuprti|<>, se radi rodbinskih razmer takoj proda. 1114 2-2 Ve6 pove J. Poženu, Cojzova oe«ta 10 Županstvo v Sodražici išče iz kušenega - V 1 J — samca. — Služba nastopi se lahko takoj. 1093 3-3 St. 396/Pr. izpis službe. 1119 1-1 Pri mestnem magistratu ljubljanskem je vsled sklepa izredne javne seje z dne 18. t. m. popolniti služba šolskega sluge na II. mestni deški petraz.-ednici z letno plačo 900 kron, s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 100 kron in do brezplačnega stanovanja v šolskem poslopji. Od prosilcev se zahteva: 1. avstrijsko državljanstvo; 2. neomadeževano dosedanje \edenje ; 3. telesno 111 duševno zdravje; 4. staroi-t najma-j 18 in ne več ko 40 li t: 5. popolno zanje slovenskega jezika v besedi in pismu. Eventualno v začasnem svojstvu že doslužena lela se ne vštevajo v pokojnino. S potrebnimi dokazili opremljene prošnje vlagati je p i predsedstvu mestnega magistrata najpozneje do 31. decembra 1000. ' Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se pri podelitvi službe ne bodo upoštevale. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane. dne 20. decembra 1900. TTsstnno ljono leta E=» M C3 a CD ro >- 5*5 O I__ Naznanilo. Čast mi je slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem svojo prodajalnico in izložbo na novo prenaredil in povečal, imam največjo izbiro vse novosti (secesijon) zlatnino, srebrnino, na novo vpeljano kina-srebro, vso namizno opravo, bici-keljne in šivalne stroje, it Ct Ct Ct najceneje v primeri z drugim blagom. Slavno občinstvo vabim na ogled in obilni obisk z vsem spoštovanjem. FR. ČUDEH, urar, na glavnem trgu nasproti rotovža. Garancija od 1 do 5 let. Ceniki tudi po pošti prosto. Srebrne moške ure 4'50 gld., srebrne damske ure 4'40 gld., zlate z močnimi pokrovi 15 gld., budilke l-50 gld., stenske ure na nihalo v omari 100 cm 1088 4 dolge osem dni idoče 8 gld. m 1 1 m 1 w /fv n m. VTISI [3JM7'1S1 [čUvplSl IMvTlS Piiii K K * X X asnanilo. Na Dolenjski cesti pri mitnici štev. 6 so dobro znana bivša stara pri „Hrovatu" s K K X X X K R w h kat ri pripada hiša, dva konjska hleva, pod, svinjski hlev, veliki sadni ur vrt s pokritim kegljiščem, * /n ^ Natančneje so i/Ao v pivovarni tvrdke J Kosler & Co. ECST takoj proda ali oddd v najem. 1114 3-2 K X ]>ajceiioje ter po stalnih cennli s«* ki*puj<; pri P d '} ^ ni a u rarj it zapriseženemu veš^aka in oenilcu, Stari trg štev. 16 — K.jiibjjaitU — Stari trg štev. 16. Velika zaloga vsakovrstnih 1071 8-7 r|] ur, /lisičine, siehnsiiie, im fi>nog;rafov. fS) • . -j - t,;/,:/ fič&t \ >n Srebrne remontoir-ire za gospode K 11"20, srebrne remontoT-uie za dame K 11-20. Zlate remontoir-ure z močnim okrovom za dame K 3V—. Budilniki K 3'2 i. Ura na nihalo z omarico, 100 cin. visoko, gre osem dni, K 17--. — Ceniki brezplačno ln franko. Vse po Mtalnili tovarniških cenah! t; >< e 3 Najboljša in siajsžgumejša prilika za š tedanje ? Stanje hranilnih vlog 30. sept. 1900 čez 5 milijonov kron. I----v ^ Denarni p» omet v devetih mesecih -^ čez 17 milijonov kron. J Ljudsk £1* preje: Gradišče štev. 1, sedaj: Kongresni trg štev. 2, L nadstropje sprejema vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po |2 brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsaeih vloženih 100 gld. čistih 4 gld. 50 kr. na leto. Stanje hranilnih vlog 30. septembra 11)00: 5,853.620 K 97 b. Promet v mesecih od 1. jan. do 30. sept. 1000: 17,740.643 K 16 h. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1900. 966 10 Josip Šiška, knesoškofijski kancelar, podpredsednik Dr. Iran Šusteršič predsednik Odborniki: Anton Belec, Dr. Andrej Kar lin, Iran Kregar, Dr. Viljem Scliweitzer, posestnik, podjetnik in trgovec v stolni kanonik v Ljubljani. načelnik okrajne bolniške blagajne odvetniški koncipijent v Ljubljani. Št. Vidu nad Ljubljano. Karol Kauschegg, v Ljubljani. Gregor Šlibar, Josip Jarc veleposestnik v Ljubljani. Frančišek Leskovic, župnik na Rudniku veleposestnik v Medvodah. Matija Kolar, zasebnik in blagajnik ^Ljudske Dr. Aleš Ušeničnik, župnik pri D. M. v Polji. posojilnice''. l>rofesor bogoslovja v Ljubljani. Y V • y - V - " Y *y v ■ y • y -Y Y V V V MmmmMMMmmmsmMmM lil i» > ************************************* Prečastiti duhovščini in Vsem svojim p. n. odjemalcem Vošči vesele prazniie in srečno novo proseč jih nadaljnje naklonjenosti cflna *J'Cof6auer, trgovina s cerkveno opravo v Ljubljani. 1106 2-1 ************************************* mm i (0^'č) , «ws| (DtG) 1) ii n a j s k a 1 ilialka Hranilne vloge na knjižioe s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila nn vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 155 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka mi Dunaju, I., Herrenpisse l; rmtt Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi. "S \jt 5.U. a-i J t«s 3k a. t> o r a. 20. decembra. 3kupm državni dolg v uotah . . , Skupili državni dolg v ■•rebro .... Avstrijska ilata renta 4°/0..... Avstrijska kronska renta 4°/„ 200 kron Ogerska zlata renta 4"/„...... Ogerska kronska renta 40/t, 200 . . Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld...... London vista ......... Senifiki drž. bankovci ra 100 M. nem.drJ.velj 9855 98 25 117 70 9870 116 75 92 60 1692— 667 25 240 10 117-70 20 mark.............23-51 20 frankov (napoleondor) ....... 19-13 Italijanski bankovci.........90-75 C. kr. cekini........................1137 Dne 21. deoembra. 3-2°/0 državne srečko i. 1854. 250 gld.. . . 174 — 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 164— Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 198 50 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 troa . 95-10 Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... . 139— Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . 267*25 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma ar. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice » > južne železnice 3°/0 > > južne železnice 5°/,, > > dolenjskih železnic40/„ Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gid. Ogerskega > „ > 5 > BudimpeSt. bazilika-srečke, 5 gl3. . . . Rudolfove srečke, 10 gld. . . . . 106— 93-75 429— 334— 120— 99 50 395— 350- -45— 20-25 13 00 58-50 Salmove srečke, 40 gld....... St, Gen6is srečke, 40 gld....... Wa!dsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije angin-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez.. 1000 gl. 3t. v Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . Akcije južne železnice, 200 gld sr. . . SploSna avstrijska .stavbinska družba . . Montanska dražba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........ 178 203— 50— 270 — 6200— 813-11150 148 — 431 7§ 450— 254 26 jjgUT Nakup ln prodaja Tfctt rsakovrstnih državnih papirjev, M-eik. denarjev itd. Kavarovanja za zgube pri srobanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Prcmeis za vsako žrebanje. Kulantra i * v r S i t e v naročil na borzi. Wenjarnicna dnlniška druzoa „»S K 11 C U L, Wnlizei!e ID in 13, Dnnaj, 2. efUT Pojasnila T£.?!fc v vHeh gospodarskih in 1ln*n6nih itvsrufc, potem o kursnlb vrednostih vseh špekulaoijskib vr«dnMt»lk papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoja obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, "ffiffli