Tolo^fska nddlega v HaRdžurili. Ni dolgo tega, ko je bil napaden na progi Harbin—Hsingking v Mandžuriji ponočni ekspresni vlak od tolovajev. Napad je zahteval poleg popolnega izropanja potnikov _e 28 mrtvih. Omenjena drznost mandžur&kih tolovajcv je vzbudila pozornost celega kulturnega sveta, ker so bili v vlaku napadeni, izropani ter ubiti bogati kitajski trgovci, japonski vojaški dostojanstveniki Ln imenitnejši člani ruske izseljeniške kolonije v Harbinu. Treba še pomisliti, da nastopajo ti mandžurski roparji z nepopisnimi grozovitostmi. Da pride tolovaj hitreje do uhana, odreže žrtvi uho; da oropa lep prstan, odreže prst in mu je vse eno, če gre pri iztirenju vlaka za težko ranjene, ali za taJke, ki hočejo pobegniti pred napadalci. Svet se vprašuje: Kako je mogočc, da se je tolovajstvo taiko razpaslo po Mandžuriji, ker je vendar ta ogromna, razsežna pokrajina pod nadzorstvom Japonske? '"^ "i Odgovor na to vprašanje je mogo./ če pomislimo, kako so sestavljene mandžurske tolovajske tolpe. Pretežna večina tolp obstoja iz pobeglih ikitajskih vojakov ter iz obubožanih kitajskil- ikmetov. Njihovi kolovodje so iz vrst ikitajsikega izobraženstva, ki je študiralo v Evropi, ali pa so bivši častniki ter višji uradniki. Gre za povsem obupane, ki nimajo ni.esar drugega za zgiibiti kakor golo življenje. Tolovaji se dobro zavedajo, da jih čafca smrt, ako padejo oblasti v roke. Kot roparji se iklatijo po Mandžuriji vsi oni, iki so bili v številnih kitajskih prekucijah ob vse in znajo, da je pribežalo v Mandžurijo na tisoče bogatih' Kitajcev. In zlati reki, ki je pritekla iz Kitajske v Mandžurijo, sledijo tolovajske tolpe. Minula bodo desetletja, predno bo_te uspelo Japoncem, da bodo očistili z jekleno pestjo rassežno Mandžurijo deset- in desettisočev obupanih, ki so se zatekli v to pokrajino, da se preživijo z ropanjem, dokler jih ne objame smrt!