Sw pis oLvko,
t/iutL)<:m\
AMERISKft
AMERICAN IN JHRIT FOREIGN ; I IN LANGUAGE ONLY

AMERICAN HOME
SLOVENIAN MOBNINQ DAILY NEWSPA?i)R
NO. 182
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 7, 1939
LETO XLII. - VOL. XL1I.
700 grobov priča o rdeči strahovladi
Madrid, Španija. — Na pokopališču v vasi Aravaca blizu Madrida, so našli 700 trupel, ki so padle kot žrtve novembra 1936 pod komunistično strahovlado. Tri dni in tri noči je tedaj rdeča tolpa morila vse, kar jih je prišlo v roke. Vse te žrtve so odpeljali iz ječe pod pretvezo, da jih prepeljejo v drug kraj, potem s(/jih pa kar po živinsko po-rtorili brez vsake obravnavs. Zdaj se je dognalo, da je bilo med temi žrtvami 215 frančiškanov, katerim so rdeči požgali ali sicer razdejali 64 cerkva in samostanov.
Po deželi zdaj iščejo razne cerkvene svetinje, ki so jih odnesli rdeči iz cerkva in samostanov. V Covadonga, v Asturiji, so deli v groto Marijin kip, ki so ga našli te dni v Parizu, v kleti bivšega španskega poslanika. Kip je stal v tej votlini 13 stoletij. Postavili so ga na svoje staro mesto z veliko svečanostjo. Po vseh mestih, koder so peljali ta kip od francoske meje, so se zbirali ljudje, da počaste svojo Zavetnicg. Krona, katero cenijo na $1,000,-000 v vrednosti, je bila zopet postavljena kipu na glavo.
Molk gov. Brickerja o Taftovi kandidaturi ustvarja različna mnenja med politikami
Columbus, O. — Ohijska postava zahteva, da se delegati za narodno konvencijo izrazijo, predno gredo na konvencijo, kdo je njih kandidat in sicer za prvo in drugo izbiro. Delegati pa morajo imeti od takega kandidata Pismeno dovoljenje, da smejo rabiti njegovo ime. To je bil torej
je. ohy^i ssMtor jaVrio naznanil svojo kandidaturo za predsedniškega kandidata na republikanski listi.
Precej časa se je ribalo sem in tje, če bo predsedniški kandidat senator Taft ali governer Brick-
er. Ker so se politikarji bali, da bi to zelo škodovalo stranki, se je umaknil Bricker. Toda svoje šance' ni še pustil iz rok in še vedno upa, da bo postal kandidat v slučaju, če se delegati na narodni konvenciji nebi zmogli ze-diniti na Taftp.
Ta governer Bricker resno misli sam, na kandidaturo, kaže dejstvo, da ni rekel ne bev ne mev, ko je Taft naznanil svojo kandidaturo. Bricker pričakuje od Tafta zagotovilo, da bo tudi nekaj njegovih pristašev izvoljenih delegatom, predno bo sam dal svojo podporo Taftu.
Glede neodvisnosti Filipinov
Washington, D. C. — Kongres Zed. držav je odločil, da postane Filipinsko otočje, ki je zdaj pod protektoratom Zed. držav, neodvisno leta 1946. Seve, vprašanje je, če se bodo hoteli Filipin-ci iznebiti ameriškega varstva v očigled razvojev na Daljnem Vzhodu. Gotova stvar je, da Japonci gledajo z obema očesoma na Filipine in prav lahko je možno, da bodo Filipinci naprosili Zed. države, da ostanejo še nadalje pod njih varstvom.
--o--
Poletni koncerti Na sledeče dneve se vrše lepi poletni koncerti v mestnem avditoriju: avgusta 9, 11, 12, 16, 18 in 19. Začetek' vselej ob 8:15 zvečer. Pri koncertu igra znameniti Cleveland orkester, obstoječ iz 70 godbenikov. Nastopi tudi več solistov pevcev in glasbenikov. Mestni avditorij je za to priliko spremenjen v čarobni vrt, kjer lahko sedite pri mizah in si tudi naročite okrep-čila. Vstopnina je 25 centov.
Lepo uspel piknik
Včeraj se je bilo zbralo sila naroda na farnem pikniku Marije Vnebovzete, ki se je vršil na fintarjevi farmi. Dan je bil lep m vse je bilo vesele volje. Okrog 70 nagrad je bilo oddanih. Gla-vna nagrada je bil nov Plymouth avto, katerega je dobil Steve Jamnik iz 177. ceste. Med drugimi "srečnimi" je bil tudi gro-cerist Ludwig Raddell, ki bo dobil za $2.50 grocer i je, ki jo je daroval grocerist Metlika.
Zadušnica
Jutri ob šestih se. bo v cerkvi sv. Vida brala sv. maša za pok. Frank Kenikom. Prijatelji so Prijazno vabljeni.
MOTENJE PRIDIGE
Sparta, Ga. — Pridigar Rev. Robert j. Kerr je imel ginljive besede do svojih poslušalcev. Naenkrat je opazil, da govori, gluhim ušesom, ker vsi zbrani verniki so vneto zijali proti stropu in nihče se ni zmel več za nauke z ece. Zato tudi on brne oči proti nebu in tam vidi, kako leze iz odprtine v stropu velika črna kača. Pridigar je jiapovedal odmor, dokler niso "sneli" kače.
--o-
Vodni računi
Na 14. avgusta se zbere finančni odsek mestne zbornice k posvetovanju, če se odpravi 40% plačevanje vodnih računov, ali se isto zmanjša. Cuyahoga davčna liga je apelirala na mestno zbornico že pred enim letom, naj se vodni'računi ne zvišajo za več kot 33 in eno tretjino, kar se rabi za vzdrževanje odvodnega si-•stema. Mesto je zahtevalo 50 odstotkov in je pozneje pristalo na 40%. Demokratski council-mani so za to, da se to 40% zvišanje vodnih računov ali popolnoma odpravi, ali pa vsaj izdatno zniža.
Obisk iz Wyominga
Na potu domov v Rock Springs, Wyo. sta se ustavila Mr. in Mrs. John J. Kržišnik Jr. Bila sta na svetovni razstavi v New Yorku in sta se peljala skozi Cleveland, katerega sta sedaj , prvič videla in se jima prav do-pade.
Pozdravi iz Kanade
Mr. in Mrs. Anton Kozlevčar, Miss Mary Brodnik in Mr. Joe Brodnik pošiljajo pozdrave iz Collander, Ontario, kjer so obiskali znane kanadske petorke Obiskali so,tudi znance v Toronto in si ogledali Niagarske slapove.
To in ono med našimi rojaki
V	avtni nezgodi v Johnstownu, Pa. je bil1 ubit John Turk, star 57 Jet, doma iz šmihela-Stopiče na Dolenjskem. V Ameriki je bival 32 let. Zapušča ženo in pet otrok.
V	La Salle, 111. je težko obolel rojak John Pelko. Podati se je moral v bolnišnico.
Glavni tajnik JPZS, Frank S. Ermens, je resigniral. Na njegovo mesto je gl. odbor začasno imenoval Johna Jelenca, dokler članstvo ne izvoli novega gl. tajnika.
V	Milwaukee, Wis. sta se težko poškodovala v avtni nezgodi Frank Koprnjck in George Babi.
V	Milwaukee, Wis. so umrli sledeči naši ljudje: Matt Saga-din, star 55. let, Mary Kodrich, stara 37 let in Frank železnik, star 63 let, doma iz Mirne vasi pri Trebnjem.
V	Chicagu, 111. je za srčno kapjo umrla Mrs. Mary Rose-man, roj. .Frankovič, doma iz Nove Lipe pri ičrnomlju. Zapušča sedem hčera in enega sina.
' V Rock Springs, Wyo. se je smrtno ponesrečil Frank štefic, star 59 1st in doma iz Boštajna na Dolenjskem! Tukaj zapušča družino. V Ameriko je prišel pred 32 leti.
V	Soudanu, Minn, je umrl Anton J. Gornik, star 26 let. Tu zapušča starše, štiri brate in dve sestri.
V	Duluth, Minn, je umrla Mary Perič, stara 54 let. Zapušča moža in sina, na Elyu pa hčer.
V	Chicagu, 111. je umrl John Gešel, star 73 let, doma iz Dobli-čev pri Črnomlju.
Iz obeska v .stari domovini se je vrnil Paul Berger, ki vodi v Chicagu restavracijo. Potoval je po domovini z avtom, toda na Dolenjsko ni mogel, ker so ravno takrat velike povodnji preplavile ceste.
John Žagar iz Chicaga je stal pred sodnikom, ker je. v nekem restavrantu izbil iz ust cigareto neki ženski, ki je sedela zraven njega. Izgovarja se, da ni mogel prenesti dima. Sodnik ga je postavil pod varščino, dokler se ne pronajde njegovo duševno stanje.
Ne bo spal v kleti!
Chicago, lil. — John Ku-bu, star Gl let, se je pritožil na sodniji, da lastuje hiša, v kateri so tri spalnice in vendar mora on spati, v kleti. V spalnicah tabori njegova žena s tremi hčerami iz prvega zakona. Možu so pa postlali v kuhinji. Ker je bil pa tudi tukaj v napotje, so mu postlali v kleti. 'Mož je šel iz kleti na sodni j o» Sodnik je odločil eno spalnico za hišnega očeta.
Kongres zaključil zborovanje
Važne določbe glede W. P. A. del
V očigled tega, da kongres ni ničesar ukrenil radi 130 delovnih ur za WPA delavce, bo vlada začela izvajati odredbe postave, kakor je določena po kongresu. S tem" bo Cleveland zelo prizadet in relifno vprašanje bo postalo precej akutno. Po novih določbah bo moralo mesto prispevati 25 ■jdstotkov k vsem WPA projektom. če ne bo dalo mesto tega denarja na razpolago, bodo delavci brez dela. Kadar bo en WPA projekt dogotovljen, bodo morali iti delavci na čakalno listo, da se jih zaposli kje drugje, če do pri enem projektu preveč delavcev, se jih ne bo premestilo drugam, ampak se jih bo enostavno odslovilo.
Zdaj bodo začeli odslavljati delavce, ki delajo pri WPA 18 mesecev ali ..vež,.. S^tem io bili nekaj časa prenehali, ker se je mislilo, da bo kongres tozadevno postavo spremenil . . . Mestna administracija se je izjavila, da ne bo mogla prispevati 25 odstotkov k WPA projektom, torej bo toliko več delavcev ob delo . . . Mesto mora pripraviti od $9,-000,000 do $12,000,000, ali pa bo moralo skrbeti za toliko več delavcev, ki bodo brez dela.
Župan Burton je včeraj naznanil, da se bo najbrže razpisalo nove davke za relif in sicer 1.5 levy. O tem bi volivci glasovali 3. oktobra pri primarnih volitvah.
JUGOSLAVIJA BO DELJENA V 3 DRŽAVE
Bled, Jugoslavija. — Po vsej Jugoslaviji se napeto pričakuje, kako bo odločil princ regent Pavel, ki se nahaja tukaj na oddihu," glede bodoče osnove Jugoslavije. Kot se silši, ima regent Pavel pred seboj načrt, da se razdeli Jugoslavijo v tri federalne države, ki bi imele samostojno avtonomijo, vojaštvo, denar in politični sistem pa skupen. S tem, kakor sodijo, bi se zadovoljilo Hrvate. Končna odločitev bo naznanjena še ta teden. Dosti se ugibije o rešitvi hrvatskega vprašanja, gotovega ne ve pa nihče, ker vlada drži. vse načrte tajno.
Vatikan ni za špansko kraljevino
Rim, Italija. — Iz vatikanskih krogov se poroča, da je sv. Sto-lica precej hladna napram prizadevanju bivšega španskega kralja Alfonza XIII., da bi postavil svojega sina na španski kraljevski prestol. Alfonzo se nahaja v Švici in tam se ga je baje prosilo od. strani španskih monarhi--stov, naj bi zopet postal španski kralj. Alfonz bi to rad storil, ali pa posadil svojega sina, Don Juana, na prestol.
Kakor se poroča, je Vatikan absolutno proti Alfonzu, ne pa toliko proti njegovemu sinu, da-si je tudi proti njemu precej hladen.
--—o--
S počitnic
Mrs. Unetič, hčerka in sin pošiljajo najlepše pozdrave domačim ter vsem prijateljem in znancem. Nahajajo se na počitnicah na Ribičevi farmi, Rock Creek, O., kjer se jim prav dobro godi. Radovedni pa so, kako se Mr. Unetič doma sam pečla ta čas.
Vreme
Za danes ali jutri prerokujejo dež in mrzleje, ostali dnevi v tednu da bodo pa Lepi.
$13,000,000,000 JE KONGRES ODOBRIL V TEM ZASEDANJU. - VAŽNE SPREMEMBE ZA POKOJNINO
Starostno pokojnino se prične plačevati 1940
Washington, D. C. — V soboto je zaključil svoje zborovanje kongres Zed. držav in se podal na počitnice do 1. januarja 1940. K zasedanju med tem časom se zbere le,.če ga pokliče predsednik, kar bi se, na primer, zgodilo, če izbruhne v Evropi vojna, ali če se pripeti kaj drugega zelo važnega.
Pred zaključkom je prišlo do viharnih scen, ko so prijatelji novega deala zmivali konservativne demokrate in republikance, ki so tako strahovito gazili po Rooseveltovih predlogih in priporočilih.
To .zasedanje kongresa, ki je bilo 76, odkar je v veljavi sedanja ustava, je dovolil vladi ogromno vsoto trinajst bilijonov dolarjev, ali za dva bilijona več kot lansko leto. To kljub temu, da je toliko črtal iz Rooseveltovega programa.
V zadnjem trenutku je bil poražen predlog, da bi se smelo v vladnih tovarnah izdelovati orožje, ki bi se ga prodajalo ameriškim republikam. To je bilo priporočilo administracije.
Kar se tiče delavskega razreda, je kongres sprejel jako važne in jako dobre spremembe k starostni pokojnini. Nova postava pravi, da bodo delavci in delodajalci plačevali po en odstotek za starostno pokojnino prihodnja tri leta. Prej je bilo določeno, da se s 1. januarjem plača en odstotek in pol.
Starostno pokojnino se bo pričelo plačevati leta 1940, mesto 1942 kot prej določeno.
Določeno so razne koristne spremembe v starostni pokojnini za stare omožene žene, vdove, otroke in ostarele starše, ki so odvisni od podpore drugih.
Med CIO in General Motors je prišlo do poravnave. Delavci začno danes z delom na 1940 modelih
Društvene zadeve
Nocoj bo tajnica društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ pobirala asesment od šestih naprej v stari šoli sv. Vida. Ob osmih se pa prične redna mesečna seja.
V	soboto je prišlo do sporazuma med General Motors in med CIO avtno unijo, ki je vodila stavko v 12 tovarnah, spadajo-čih k G. M. Zastopniki CIO so se pogajali direktno z G. M., potem so pa delavci v posameznih
ovarnah glasovali, če te pogoje sprejmejo ali ne. Tako so v so-joto glasovali delavci od Fisher Body v Clevelandu in sprejeli te pogoje. Nekaj delavcev gre ta-<oj na delo, nekaj pa v prihodnjih dneh, da začno z delom na 1940 modelih. Kompanija je pri-aližno en mesec zaostala z delom.
V	splošnem se je doseglo sporazum v sledečem: V vseh tovarnah, kjer ni dvojne unije, to je CIO in AFL, ima pravico zastopstva delavcev komitej od CIO. Ob^sobotah se plača delavcem čas in pol in ob nedeljah
Konvencija Slovenske moške zveze
V soboto ob 9:15 uri dopoldne se je zbrala delegacija Slovenske moške zveze k rednemu konven-čnemu zasedanju v dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. Zborovanju je prisostvalo 48 delegatov in glavni odbor.
Konvenčnemu zborovanju je predsedoval sedanji glavni predsednik Fred Udovich. Vodil je zborovanje zelo spretno in taktično. Konvenčni tajnik je bil Vincent Lavtar. Zapisnik pa je vodil Jože Grdina.
Z veliko večino je bila sprejeta točka pravil, katera določa, da se tudi v naprej organizacija imenuje Slovenska moška zveza, katere glavni stan naj bo v Bar-bertonu, Ohio.
Zbornica je vzela za podlago razpravljanja pravil priporočila vseh podružnic ter iz istih sestavila dobra in času odgovarjajoča pravila.
Sklep konvencije je, da ostane organizacija strogo na nepristranski podlagi, v katero se sprejemajo člani med 16 in 55
letom, ki so slovanskega porekla. Za članarino 25 mesečno bo član opravičen po letih članstva od $25 do $100 smrtnine.
Delegacija je soglasno izvolila dnevnik Ameriško Domovino za glasilo organizacije. Pravila narekujejo, da bo prihodnja konvencija v Girardu, O. v mesecu septembru leta 1941. -
Na konvenciji je vladala izredna živahnost, znak velikega zanimanja za organizacijo. Delegacija je med seboj tekmovala, kdo naj več prispeva k boljšemu porastu organizacije. Vladalo je absolutno najiskrenejše bratstvo v živi in odkritosrčni besedi. Rekord vseh rekordov pa je bila ta konvencija v tem, da je vse uradnike od prvega do zadnjega izvo/ lila soglasno.
f
Bodoči glavni odbor je sledeči: Glavni predsednik, Fred kJdo-vich, Barberton, O. Prvj/ podpredsednik Anton Rud m • Cleveland, drugi podpredsednik, Frank Bencina, Clevekynd, glavni tajnik Vincent Lavtar,
dvojni čas, to j«, M imajo v tednu več kot 40 ur delovnih ur. Noben delavcev pa ne sme biti med tednom! odslovljen, da bi tako ne bil opravičen za nadurno delo.
Vpeljalo se bo standard mezdo, kakor se plačuje v Fisher Body tovarni št. 23 v Detroitu. Vsi delavci, ki so bili na stavki, morajo biti sprejetij na delo in ne izgube svoje starostne pravice. Tudi ne sme biti noben stav-kar preganjan radi tega, ker je
šel na stavko.
Unija se je zavezala, da ne bo vprašala za novo plačilno lestvico do 1. marca 1940. Dalje se je CIO unija zavezala, da ne bo stavke, dokler bodo v delu 1940 modeli avtomobila. Unija je zahtevala pred .uavko lOc povišanje na -uro .m Strokovno izuče-ne delavce, česar pa ni dosegla.
-Omir
PES REŠIL GOSPODINJO
Clintwood, Va. — V tukajšnjih hribih je velik medved napadel Mrs. May Barker prav pred hišo. Ženeta je imela v naročju triletnega otroka, katerega je krčevjb stiskala k sebi, z drugo rgito pa pograbila poleno in skušala odgnati medveda. Ta jo je precej razpraskal in ne ve se, cako bi bilo izpadlo, da se ni zakadil domači pes medvedu v be-dra in ga pognal v beg. Mrs. Barker so odpeljali v bolnišnico.
Perutninarski kongres
Danes se zaključi perutninarski kongres. Ob dveh popoldne bo prirejena posebna predstava s cirkusom. Otroci izpod 12 leta so v spremstvu staršev prosti. Do danes je obiskalo razstavo 789,000 oseb.
Nadškof gre v Rim
, Clevelandski nadškof, Most Rev. Joseph Schrembs, odpotuje 12. avgusta v Rim, kjer se bo poklonil papežu Piju XII.
Profesor v semenišču
Rev. Francis Srebrnak, ki je bil dozdaj pomožni župnik v Monroe, Mich., je bil imenovan 'za profesorja v detroitskem semenišču.
Nov rekordi letal
Rim, Italija. — Italija si lasti svetovni rekord v hitrosti in vztrajnosti aeroplanov. Ta rekord je te dni dosegel laški aero-plan, ki je bil neprestano v zraku 57 ur in 32 minut in je preletel v tem času 7,763 milj, ali 12,937.77 kilometrov. Dosedanji rekord sta imela dva Japonca, ki sta preletela v enem poletu 7,235 milj. V Laškem letalu je bila posadka štirih mož.
Star masni strežnik
Kelleys Island, O. — Charles Seeholzer je star 79 let, pa še vedno streže pri maši. Za mašni-škega strežnika je postal, ko je bil star 10 let in od tedaj neprenehoma opravlja to lepo službo. Vid mu je nekoliko opešal, da ima težave po stopnicah, drugače je pa še trden.
-—o-
Na počitniee
Miss Rosie Chandek iz 1053 E. 71st St. in Miss Antoinette Skok sta se podali na počitnice v New York. Ogledali si bosta svetovno razstavo in druge zaman* ve kraje.
H
Akron, O. blagajnik Jerry Zu- r pec, Barberton, O., zapisnikar j Jože Grdina, Cleveland, O. Pred- g sednik glav. nadzornega odbora g je John Lintol, Barberton, prvj j nadzornik Chas. Benevol in Ifj_ i< kola Klasa oba v CleveUtndu. k Predsednik glav. finančnega od- d bora je August F. Sv^fcefcf Cleve- l land, prvi odbornik"Frank Mer-har, Clevel&nd iiydrugi odbornik pa Joseph Pišk&r Girard, Ohio.
Zvečer se j p1' pa vršil lep ban- s ket, katerega se je udeležilo lepo 1 število f "o jako v iz Clevelanda, t Barbertona in Girarda. Stolora- s vnatflj je bil Joško Penko, ki je : poklical k besedi več dobrih go- ' vodnikov. Poleg gl. predsednika &MZ, Fred Udovicha in gl. odbornikov ter zastopnikov podru- '. žnic, so še govorili: v imenu SDZ ' gl. predsednik Jos. Ponikvar, v : imenu KSKJ pa Jos. Leškan in ■ John Pezdirtz. V imenu SŽZ je
-	pozdravila navzoče gl. odbornica
-	Frances Susel. Govori so bili , kratki pa dobri in zatem se je pa
-	vršil ples in živahna, prijatelj-' , ska zabava pozno v noč.
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
>117 St. CUlr Avenue
___________________PubUsheg jJaUy except BuncUya ml Holidays
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko to Kanado, na leto »6.50. Za Cleveland, po porftl, celo leto »7.00. Za Ameriko tn Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50 Za Cleveland, po rarnalalclh: celo leto »5.50; pol leta »3.00. Za Evropo, celo leto, »7.00. Posamezna Številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, »3.00 for 8 month« Cleveland, by mall, $3.50 for 8 months Cleveland and .Euclid, by carrier«, »5.50 per year, »3.00 for 6 months. European subscription, »7.00 per year. __Single copies, Sc
Entered as second class matter January 6th, 1809, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Sd, 1878.
83
No. 182, Moil., Aug. 7, 1939
Bruna v svojem očesu ne vidimo
Jo j, koliko pišemo v naših časopisih, ki imajo prosto pot in pišejo kar hočejo, kako so drugi narodi po svetu zatirani! Kako se nam smilijo preganjani in zaničevani, ki stokajo pod težo ošabnih vladnih mogoteev. Kako nam je pri srcu usoda zasužnjenih podložnikov diktatorskih držav. Kričimo in se togotimo nad krivico, ki se godi brezpravni raji v Rusiji, v Nemčiji, Italiji, in drugod.
Lepo je to od nas in gotovo zaslužijo ti reveži vse naše simpatije. Ampak, če bi malo pogledali okrog sebe tukaj doma, bi pa videli, da nismo mi prav nič boljši in naše postave so prav tako krute v nekaterih slučajih. Ampak mi vidimo samo ven iz dežele, ne vidimo pa bruna v svojem očesu.
V mislih imamo naše stroge naselniške postave. Je prav, da so stroge, če hočemo imeti red in mir. Vendar so pa slučaji, ki se dogajajo v okvirju teh naselniških postav, pri katerih nam krvavi srce, ko jih beremo.
Naj navedemo samo enega izmed sto in sto slučajev in videli bomo, da je treba tudi pri nas pomesti pred svojim pragom, če hočemo biti res demokratični in vredni biti imenovani širokogrudni, veliki Amerikanci.
Slučaj John McNeila iz Los Angelesa, ki je bil prej Kanadčan. Prišel je v Zed. države nepostavnim potom.. Ž njim so prišli trije njegovi otroci, ki so bili rojeni v Kanadi.
Dobil je tukaj delo in žena mu je rodila še štiri nadalj-ne otroke. Zdaj v krizi je izgubil delo in prisiljen je bil prositi za relif. Tedaj so oblasti pronašle, da je prišel nepostavnim potom v Zed. države. Vlada je ukazala deportacijo. Oče, mati in en sin so bili izgnani čez mejo v Kanado.
Vlada je ukazala tudi dvema hčerama, ki sta bili rojeni v Kanadi, da morata iz dežele. Ena od teh se je skrila neznano kam. Druga je poročena in pričakuje otroka, zato se ji je dovolilo, da sme začasno ostati tukaj.
Oni štirje otroci, ki so bili rojeni v Zed. državah, so hoteli iti s starši v Kanado, da ne bodo sami tukaj. Tedaj je pa nastopila kanadska vlada in jih: ni pustila v deželo, ker so bili pač ameriški državljani. Postali so breme Strica Sama. Kaj naj stori ž njimi? Oddalo se jih je v zavod.
Oče, mati in en otrok v Kanadi, štirje otroci v zavodu, ena hči se skriva neznano kje, ena bo morala kmalu v Kanado, moža in otroka bo morala pa pustiti tukaj, ker sta ameriška državljana.
Družina razpršena na vse vetrove^ in pravici ter naši postavi je zadoščeno.. .
Torej?
Kdo je oborožil Nemčijo?
Demokratske države vpijejo, kako da se Nemčija obo-rožuje in ogroža svet. Kaj bo, kaj bo? Na pomoč, da se nemškega vojnega boga ubije!
Prav je tako in streti je treba nemškega gada, ki ogroža svetovni mir in rožlja s sabljo, da se trese ves demokratski svet. Ampak, če pa pogledamo, kdo je dal nemškemu vojaku puško v roke, kdo je Nemcem dal material za letala, topove, za bojne ladje, tanke, se bomo prijeli za nos.
Le poglejmo ! Leta 1938 je Francija izvozila v Nemčijo 5,056,121 ton železne rude. Anglija je lani izvozila v Nemčijo 32,065 ton bakrene rude, in Francija 155,000 ton. Rusi-' ja je prodala Nemčiji 60,924 fon magnezije; angleška Indija 17,226 ton, južna Afrika 268,044 ton,
Nadalje je Kanada poslala lansko leto v Nemčijo 13,368 ton niklja. Zed. države so poslale lansko leto V Nemčijo več starega železa kot v katerokoli drugo dežele* na svetu, to je 462,782 ton. Anglija je dala Nemčiji 117,816 tofl starega železa, Belgija 244,842 ton in Francija 822,560 ton. s.
In potem, ko so demokratske države storile vse> svoji moči, da so dale Nemčiji dovolj materiala, da si vlije topov, izdela strojnic, zgradi bojnih ladij in podmornic, in ko so te demokratske države zadovoljno spravile denar za prodani vojni material, pa začno vpiti v svet: pomagajte, Nemčija je premočna, preveč oborožena, svetovna demokracija je v nevarnosti!
To se pravi dati otroku kladivo v roko, potem ga pa pfetepsti, ker je ž njim ubil okno.
Če bo torej prišlo v Evropi do vojne in bodo podlegle demokratske države, bodo podlegle v sladki zavesti, da so dale same sovražniku orožje v roke za vsemogočnega mo-loha — denar.
BESEDA IZ NARODA
Narod in kulturni vrt
.....----....._-,
Kaj pravile!
........................1
Vrt je zgodovinski. V nedeljo 30. julija smo prisostvovali slavnostnim in zgodovinskim obredom.
Naj prvo je bil odkrit spomenik "Miru," ki so ga postavili ameriški legionarji. Nato smo bili priča, ko so bili na slovesen način vsi vrtovi 'izročeni narodom kot njihova lastnina. Lahko smo spoznali kako neprecenljive vrednosti so bile in kaj so pomenile vse te ceremonije za vse narodnosti in med njimi tudi za nas Slovence in Jugosovane sploh, ki smo narodno zavedni in ponosni odkar se nahajamo v naši novi domovini. Kje smo slišali kaj enakega.! Samo pri nas v Ameriki je kaj takega mogoče. Le ponosni bodimo!
Zadnjih 12 let smo pisali in debatirali o narodnem vrtu. Začetek je bil bolj počasen in nezaupljiv, zbiranje prispevkov je bila najtežja zadeva in brez teh bi vrta ne bilo. Ako-ravno smo prispevali samo del vsote, ka,r je vrt stal, vendar smo morali pokazati, da smo narodna skupina in da hočemo vrt, drugače bi nam ga ne izročili.
Naporna leta so potekala, veliko nam je zavirala opozi cija iz samega osebnega sovraštva, a na drugi strani so nam stali dobromisleči in narodno zavedni ljudje. S finančno in moralno podporo je delo v vrtu napredovalo in prišlo do cilja v nedeljo 30. julija.
Ko smo prisostvovali progra mu omenjeni dan, smo zrli v duhu nazaj v preteklost, spomnili smo se vseh dogodkov, ki so bili v zvezi z vrtom. Daleč preko vseh težav je segala ta slavnost, ki se je vršila 30. julija pred spomenikom "Miru" in potem na odru, pred kate rim so bile zbrane množice na rodov v slikovitih kostumih, da uradno sprejmejo po zastopni ku ameriške vlade vrtove v svojo last in oskrbo in narodu v ponos. Ali ni to nekaj zgodovinskega, ali ni to nekaj takega, kar nimajo narodi nikjer drugje, kakor imamo narodi v Ameriki v priznanje kulturnega delovanja. To je nekaj takega, da ne moremo mimo, da ne bi ponovno in ponovno poudarjali.
Hvala vsem, ki ste sodelovali ! Vsi tisti, ki ste sodelovali ste upravičeni, da se vam izreče zahvala in priznanje. Malo kdo se bo spomnil, da bi napisal vam, ki ste delali, kakšno priznanje. Smo pač ljudje taki, da radi slišimo, da nas drugi pohvalijo, zelo neradi pa mi pohvalimo tiste, ki smo jim zahvale dolžni.
Dovolite mi vsi, ki berete te vrstice, da vas opomnim na one, ki smo jim vsi hvale dolžni. Bertte! Mi smo delali vrt in obenem smo delali podlago za dobro ime našega naroda. Potom vrta smo zaslužili našemu narodu neizbrisno ime. Ime, Ifkbo ostalo zapisano v Zapisniku, da smo Slovenci naj-zavednejši fyirod izmed vseh narodnih skupin in to so zaslužili naši uniformirani vežbalni krožki in naše niir0dne noše, ki so največjega pom£!"ia pri takih prireditvah. Tore> te skupine so bile tiste, ki so s<? vselej odzvale in sodelovale, kadar sO nas poklicali mestni ali gradniki lige kulturnih vrtov, da Nastopimo. Tem smo dolžni priznanja in zahvale in teh se ne sme pozabiti! Hvala vam, po"- ; udarjam v imenu organizacije Jugoslovanskega kulturnega j vrta. Mnogokrat ste doprinesle j velike žrtve, ko ste stopile v j vrste v različnem vremenu, bo- j disi žgoče sonce ali dež, vselej | ste kakor vojaki vršile svojo nalogp, samo da ste narodu pri-1
dobile dobro ime. Ob vsaki taki priliki je ameriško časopisje prineslo pohvalo za "Slovenian's," da ste se vselej najsi-jajnejše pokazali. To ste storili tudi ob zaključku, za kar vam bodi izrečena najlepša in tisočera hvala za vse vaše tako veliko požrtvovanje.
Žal, da je bil 30. julij tak dan, kakoršnjih smo imeli že mnogo poprej, da je dež kalil veselje in strašil tiste, ki so imeli nastopiti v uniformah. Le prevečkrat so bile te skupine premočene od dežja in tako je tudi zadnji dan lil dež vse dopoldne. še v vrtu nas je nalahno škropil. Kdor se je ta dan odločil, da bo navzoč pri tej paradi je moral biti pripravljen za dež in to je bilo vzrok, da so se naše vrste precej skrčile, a vseeno smo bili častno zastopani in še rečem: "čast vam!"
Prav ta dež je zakrivil, da smo imeli izmed štirih domačih godb le dve domači godbi, kakor smo že omenili, godbi sv. Lovrenca in sv. Vida fare. Obe godbi sta bili v novih uniformah. Mi vas popolnoma opravičimo, če niste nastopili, ker ste oddaljeni in vreme tudi ni drugega kazalo kot dež. Zato nista v naših očeh nič manj zaslužni godba Bled in godba sv. Jožefa, ki se nista udeležili. Storili sta svojo dolžnost poprej pri raznih prireditvah za naš vrt, in upamo, da boste storili to tudi še v bodoče v prid narodnega vrta. Ravno tako velja moja zahvala tudi vam, ki ste mnogokrat prej s svojo udeležbo pomagali do lepih uspehov. Hvala!
Dalje se zahvaljujem vsem podpornikom, ki ste že darovali za vrt, ki naj vam priča, da ste vi pomagali, da je ozelenel tak kakoršen je. Do tistih pa, ki še niste ali pa s£e že darovali se bomo tudi še v bodoče obrnili, za eno ali drugo pomoč. Vrt ostane z narodom in narodno življenje bo ostalo zvezano z vrtom. Naše delo ne bo nikdar dokončano, kajti potreba bo postaviti še spomenike in zbirati doneske. Vrt ima svoje stroške in potrebuje vas, kakor vi potrebujete vrt za dobro ime našega naroda.
V bližnji bodočnosti bomo priredili slikovno predstavo celotnega nedeljskega programa in še drugih slik kulturnih vrtov, da bomo ohranili spomin na najbolj zgodovinske dni, ki smo jih doživeli potom kulturnega vrta v zadnjih letih.
Zahvala in pozdrav,
Anton Grdina, predsednik J. K. V. --o—---
ve pa sem bila presrečna in ve sela, ko sem po dolgih letih za gledala mojo hčerko, ter smo se prisrčno objele, da se kar ločiti nismo mogle, ter pretakale solze veselja. Res veliko sem tam v tujini pretrpela in prestala pa vse je sedaj pozabljeno, samo da sem se hvala Bogu tako srečna in zdrava vrnila v svoj preljubi domači kraj k svojim otrokom.
Kako sem bila presenečena in začudena, da se je Ljubljana tako spremenila, povečala in vsa modernizirala, res pravo vele mesto je postalo. Pa tudi druge kraje lepe Slovenije in štajerske sem si medtem že ogledala, kjer se mi je povsod zelo dopa-dlo. V stari domovini se prav dobro in prijetno živi, gostoljubni ljudje, ter življenske razmere so tu veliko boljše kakor pa tam v tujini, sem popolnoma zadovoljna in srečna, da sem zopet na domači grudi, le žal mi je, da se že pred več leti nisem vrnila.
Da sem se pa sedaj kljub moji starosti podala na dolgo potovanje, se imam pa še prav posebno zahvaliti g. Kollandru, da mi je dal pogum, ter tako ljubeznivo in po očetovsko skrbel, ko sem bivala še v Clevelandu, kakor tudi ves čas naše skupne vožnje, ter pripomogel, da sem se brez zaprek tako srečna, zdrava in zadovoljna vrnila v svojo staro domovino.
Nisem zmožna, da bi se mu mogla dovolj zahvaliti za vso njegovo dobroto, toda ostanem mu vedno hvaležna, ter iz srca želim, da ga ljubi Bog ohrani še mnogo let zdravega, prav srečnega in zadovoljnega.
Iskrene pozdrave iz stare domovine pošilja vsem ameriškim rojakom in rojakinjam vdana
Ivana Hribar Celje, 14. julija, 1939.
ZAHVALA G. KOLLANDRU
Sprejmite prosim tudi mojo najvdanejšo zahvalo za vse, kar ste dobrega storili ter pomagali, da se je moja že tako željno pričakovana zlata, dobra mamica po dolgem času tako srečno in zdrava vrnila.
Za Vašo izkazano naklonjenost in ljubeznivost ostanem Vam do smrti hvaležna. Naj Vam ljubi Bog vse tisočkrat povrne ter nakloni mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva.
Prav vdano Vas pozdravlja hvaležna hčerka,
Ela Cerar. Celje, 14. julija, 1939.
-o-
0 godbi sv. Vida
Dopis iz domovine
ne 14. junija t, 1. sem se odpeljal a iz Clevelanda z drugimi imeriškimi rojaki pod vodstvom priljubljenega in znanega organizatorja potovanj g. A. Kollan-dra v našo staro domovino. — Vožnja z največjim parnikom na svetu "Normandie" je bila zelo lepa in prijetna, katera mi ostane v večnem spominu.
Na parniku smo bili prav ljubeznivo postrežem, izvrstna in okusna kuhinja, ter dobra kapljica, vsega je bilo dosti na razpolago, da sem se ves čas moje-vožnje prav zdrava in dobro počutila, kljub moji starosti.
■	Mimogrede smo si ogledali
■	tudi razne zanimivosti Pariza, • katero mesto se mi je zelo dopa-
dlo.
i Nadvse prisrčen sprejem pa je i bil v Ljubljani, kjer nas je spre-IjeJa velika množica občinstva, j ter ;obsula z cvetjem in zastopniki raznih društev, so nam pa j izrekli toplo dobrodošlico. Zelo i sem Mia presenečena, da so nas rodni "bl-atje in sestre tako lepo i in prisrčno sprejeli. Seveda nad-
Znano je že naši širši javnosti, da se je v naši veliki St. Clairski naselbini ustanovila tako potrebna godba "St. Vitus Parish Band," torej to je naša župnijska godba. Prav je, da se je ustanovila. Svoje godbe imajo že v Newburgu in Colilnwoodu, kar sramotno bi bilo, če bi je ne imela tudi največja slovenska fara v Ameriki ter najstarejša v državi Ohio, kar se tiče Slovencev.
Vsak začetek je težak in nikjer ne gre brez stroškov in pri godbi pa še najman. Zato se je sklenilo na seji godbe, da se pobira prostovoljne prispevke v ta namen od društev ,kakor tudi od posameznikov. Sklenjeno je bilo, da društvu, ki bi darovalo $25.00 bo godba ob priliki društvene prireditve brezplačno na razpolago. Vsi darovi posameznikov in društev bodo objavljeni v časopisu.
Dragi rojaki in rojakinje! V nedeljo 30. julija ste gotovo videli to našo godbo, kako fest fantje so, pa najsi bo po uniformi ali po igranju. Reči moramo, da izvrstno igrajo za tako kratek čas vaje. Na to je lahko ponosna vsa naselbina. Ker pa stane uniforma precej denarja, se obračamo do vas dragi rojaki in rojakinje, da priskočite na pomoč naši godbi s kakim darom. Vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejet in nam bo pomagal, da bomo plačali vse to.
Če verjamete al' pa ne
mmmmtommtommmwmto««mm
Kar dobro sem presmrčal prvo noč v bolnišnici. Saj mi ni bilo sile, za enkrat še ne. če bo šlo
Tozadevno vas bodo obiskali nabiralci in kdor pa želi sam kaj prinesti ali bi ga mogoče ne obiskali, lahko izroči dar Miss Agnes Kiemenčič 5806 Prosser Ave., ki je blagajničarka te usta nove, ali pa tajnici Mrs. Frances Novak na Carry 4ve., kakor tudi pri podpisanemu. Vse darovalce bomo priobčili v časopisu. Ker je to res dobra in kulturna stvar, ki bo nam vsem v ponos in korist, upamo, da bo vsak, ki mu je mogoče tudi kaj prispeval.
Jože Grdina, predsednik. ■-o-
Hočete lepe rože?
Naznanjam vam, da imam velike in krasne cvetlice in bi jih rada dva lonca oddala, kajti te cvetlice imam v loncih v sobi, ker pa so že prevelike in mi zakrijejo skoro vse okno bi jih rada oddala. Zelo bi bile pripravne za v veliko pročelno okno trgovine ali gostilne (soluna). Kdor bi jih želel imeti, naj se zglasi pri podpisani in vse podrobnosti oskrbovanja vam bom natančno razložila. Povedala vam bom tudi kdaj in kako cveto.
Ce jih kateri mojih prijateljev želi, naj se zglasi pri meni in jih bo dobil brezplačno, in vem, da bo vsak prav zadovoljen z njimi. Pridite jih pogledat k
Tončki Jevnik, 1199 E. 61st St.
--o-
8. ALI AVGUSTOVA ŠTEVILKA "NOVEGA SVETA"
Ta teden bo izšla osma ali av-gustova številka "Novega Sveta" s sledečo zanimivo vsebino:
"Kruh, kruh . . . ", "Pregled", Dr. J. Pata: "Lužiški Srbi", "Rev. P. Ciril Zupan, OSB", Franjo Neubauer: "Domovino ljubim," J. M. Trunk: "človeško dostojanstvo," J. M. T.: "Iz narave," J. J.: "Vrnil se je . . .", "Slovenski pionir," "Mussolini-Hitler," "Dom in zdravje," — Dr. R. P. Zaletel: "Nekaj splošnih podatkov o osredujočih infekcijah"; Dr. J. W. Mally: "Zobozdravstvo, "Za smeh in zabavo." T. Brdar: "Velika ljubezen."
"Novi Svet" prinaša mesec za mesecem važne informativne in poučne članke. O Lužiških Srbih ste gotovo že velikokrat culi, da žive kot mali slovanski otoček sredi Nemčije. Ti Slovani so prišli v te kraje med 2. in 4. stoletjem po Kristusu. Torej nad 1500 let žive že tamkaj in se junaško vzdržujejo proti silnemu pritisku germanstva. Ali veste" odkod je ta žilavi narod prišel v Lužice? To vam pove jasno članek v avgustovi številki "Novega Sveta." Naročite si družinski mesečnik "Novi Svet" ter čitatje in bogatite svoje znanje. Obenem ta mesečnik objavlja tudi vsak mesec, v vsaki številki zgodovino slovenskih naselbin in slovenskih družin, ki bivajo v njih. "Novi Svet je zanimiv za vas in vsakega. Naročite se nanj. Kdor more ga naj naroči tudi svojim domačim v stari kraj. Veliko veselje jim boste napravili s tem. Mesečnik "Novi Svet" lahko naročite od naših zastopnikov po naselbinah, ali pa sami pišite direktno na: Uprava "Novi Svet," 1849 West Cermak Rd., Chicago, Illinois. Naročnina stane letno $2.00; za Kanado in stari kraj pa $3.00 letno.
-o-
vedno tako, bo prav prijetno tukaj in se mi ne bo prav nič mudilo domov, sem se pohvalil, ko me je zjutraj zbudilo tisto prijetno ropotanje posode iz kuhinje in pa mamljiv vonj okusne kave, pa opečene slanine in drugih takih pritiklin. Veste, taka godba je za moja ušesa najmilejša in še zdaj grem tako rad spat, ker se nadejam, da ne bo dolgo, ko bo Johana postavila predme začetek dneva, ki se prične za mizo, če se hočemo ravnati po pravem redu v tem življenju. Jaz se držim tistega zlatega reka, da prej vsta-nem kot kam grem in da prej sedem za mizo, predno se lotim kakega pravdanskega dela. To delam že nad petdeset let, pa se nisem še nikdar kesal. Se reče, v starem kraju je bila včasih kaka mala pomota, kadar sem moral gnati krave v gmajno, predno se je posvetilo v peči. Pa je bilo to malokdaj, ker je moja ljuba sestra Francka redno skrbela, da ni bil Japček lačen. Zato je pa tudi še vedno lepo pri življenju, ker ji je Bog dal ljubo zdravje samo radi tega menda, ker je mene tako cartala.
Torej tisti želodčni alarem me je spravil k zavesti in prav željno sem čakal, da se prismeje skozi vrata moje nove domovine kak prijazen obrazek bolničarke. In se tudi je, pa se je bila menda zmotila in ni prišla v pravo sobo, ker prišla je praznih rok. Pa niti najljubkejši na-smehljaj me ni podkupil, ampak sem kar naravnost in brez ovinkov položil svoje karte na mizo, hoteč rešiti svetovni problem brez zavlačevanja in intrig, kot to delajo v Evropi. Kar iz oči v oči sem jo vprašal, če imajo tudi tukaj tisto lepo in krščansko navado,- da zjutraj vzamejo kakšno gorko zadevo vase.
Pa tudi bolničarka ni oklevala in mi je tudi naravnost in brez ovinkov povedala, da bodo vsi jedli, kar jih je pod to blaženo streho, samo jaz ne bom. Kaj jp to prav, vas vprašam? Zdaj je že drugi dan, kar sem ob svojem, kakor da bi bil kje v ruskem ujetništvu. Za tistih par kapljic krvi, ki jo mi bodo puščali tukaj, pa res ni treba, da bi človek od gladu umrl.
Ko sem povedal bolničarki, da se bom meldal k raportu, da se pritožim na generalštab, mi je pa povedala, naj zaenkrat kar pozabim na jed in da je še tisto, kar se pozabivši nahaja še v moji jedilni shrambi, preveč in da bodo isto poklicali na svet po najkrajši mogoči poti.
Sveta pomagavka, saj sem vedel, da bi bil prav napravil, če W se bil skesal, sem si mislil in strašno sem se kesal, da se nisem včeraj doma malo bolj nabasal, ko nisem bil še pod pokroviteljstvom bolnišnice. Pa kar je je.
Potem' se je pa začela predigra k igrokazu', ki je bil naročen točno za enajsto dopoldne, ne glede na to, če bo dvorana polna ali ne. Najprej sem moral vzeti k sebi neko slabo stvar, ki je bila poslana v črevesje, da tam napravi revolucijo in izžene mirno prebivalstvo po svetu. Menda je morala biti to kaka komunistična stvar, ker kmalu se je začutilo nemire in prerivanje po jedilni shrambi in vse je kazalo, da se zavdeva ne bo poravnala mirnim potom. Tudi če bi poslal v notranjost kake vladne pomir-jelavce, ne bi nič opravili, kakor se je čutilo. Celo narodna garda ne bi nič napravila.
—V Dobu - pri Domžalah je umrl 75 let stari šolski upravitelj v p. g. Ivan Kuhar, ki je bil obenem kmetski posestnik. Uči-teljeval je 15 let v kranjskem, 13 let pa v kamniškem šolskem okraju.
— Mestni ubožec Valentin Ham je nesrečno padel ter si poškodoval desno roko.
Nekaj časa sem poslušal to prerekanje, potem pa, ko se mi je zdelo vsega le preveč, sem tek«1 na odmerjeni prostor in vs6 skupaj vrgel Ven, one, ki so imeli v najemu notranje prostore prej in one, ki so prišli najzadnji. Saj bi ne kazalo držati ne s to ne 2 ono stranko. Najbolje je, da Je stanovanje prazno za nekaj časa.	■«?. ".d **'■ 4
Potem je bil pa mir in splošn0 zadovoljstvo je kraljevalo v n°' tranjih razmerah.
(Dalje prihodnjič.).
župan Burton, katerega je postavilo na županski stolček ameriško časopisje, ki ga je naslikalo v privlačnih barvah kot "neodvisnega" kandidata, je letos sprevidel, da enodvisnost ne vlepe več in je pokazal voje prave rožičke, 100% republikanske. Vendar, ker se še vedno dobi lahkoverne kaline, ki gredo za "neodvisnim" kandidatom kot ovca za soljo, jo je brihtni Burton pogruntal tako, da je v svojem glavnem kampanjskem stanu odprl dva urada. Eden je za 195% procentne republikance, drugi pa za neodvisne. Tako ne more noben reči, da se je pregrešil zoper svoje principe. Znat se mora 1

«»mmumj»iiiiiiiiiiiiiiiiiii!itiiiiiii»i!iit»tti!!t»iiiitriiiiiiiii»»niittt»i:iitti>unui
WINNET0U
Po nemlk«m Ivrtralka K. M»y»
<uuiuu«umn»t:Knt:iiiiiiitiiiiiiiiiuuuimMititi»iiit»in»i»»i»i»>l»iiiliiiiiiiim
Ležal sem tistikrat čisto blizu ognjev, porabil sem zmedo, ko je Sam planil Santerju na vrat in je vse letelo vkup, skočil med Kiowe in ga potegnil za seboj. Da me je Ubogal, bi bil sedaj med nami, prav kakor jaz. Pa zdi se, da si je nocoj vtepel čisto posebno trmo v glavo."
Pripovedoval sem jim, kako je bilo. Ko sem skončal, je vzkliknil Will Parker:
"Vi niste krivi, da je spet ujet, sir! Več ste tvegali, nego bi kdorkoli drug na vašem mestu! Sam je bil danes res čisto svojeglavem Pa radi tega ga še ne smemo zapustiti."
"N>e! Ne bomo ga. Toda to pot bo reševanje težje. Kiowe b-o do previdnejši in se ne bodo dar li iznenaditi."
"Gotovo da ne. Morebiti pa bo le mogoče, da ga izvlečemo iz zagate."
"Hm —! Mogoče je. Ampak dvanajst ljudi proti petdesetim, ki komaj čakajo, da jih napa-demo—!"
"Well! Torej jih napadimo še nocoj!"
"Le počasi! Stvar je treba še perudariti!"
"Preudarite jo, sir! Toda dovolite mi, da se medtem splazim k njim, pa pogledam, kak je položaj !"
"Lahko greste, pa ne koj sedaj. Počakajte, da se pomirijo in da se njihova pozornost poleže! Pa tudi sann ne pojdite, spremljal vas bom. In tudi Apače vzamemo s seboj."
"Lepoij želo lepcf, air! Tako je prav! Tudi Apače vzamemo s. seboj! čisto pravilen napad. Storili bomo, kar zahteva naša dolžnost. Šest do osem Kiow vzamem sam na sebe in tale Dick Stone tudi ne bo z manjšim številom zadovoljen. Ali ne, stari Dick?"
"Yes! Pogodil si jo, stari Will! Eden ali dva več ali manj, kaj za to, če le našega starega Sama rešimo! Je sicer navihan človek, naš Sam, pa nocoj jo je temeljito polomil!"
Ugibal sem, kako bi Sama najlaže rešil. Svoje življenje bi vsekakor tvegal za njega. Toda ali sem .smel tvegati življenje Apačev, ki mi jih je Winnetou zaupal v čisto druge namene —? In življenje obeh belih tovarišev?
Morebiti se je dalo z zvijačo prej kaj doseči ko s silo. Vsekakor smo morali najprej spet pogledati h Kiowam. Tam bi se že pokazalo, kako bi bilo treba udariti. Za vse slučaje bi vzel Apače s seboj. Morebiti bi nenaden uspel bolje, nego sem mislil.
Kiowe so bili izprva zelo živahni, kmalu pa so se pomirili, glas sekir je zapel po gozdiču. Menda so sekali drva in pripravljali kurivo, da bi jim močni ognji do jutra ne ugasnili.
Pa tudi sekire so utihnile. Zve-de so kazale na polnoč in čas se mi je zdel primeren, da začnemo. Konje in našega ujetnika smo morali seve pustiti v taboru. Privezali smo konje k drevesom, ujetniku pa zamašili usta in ga še posebej trdno zvezali. In na-ta smo odšli, v
Previdno smo se plazili v gosjem redu drug za drugim po levem bregu potoka. Onstran potoka v taboru Kiow so visoko pjamteli tabtfrski ognji, čiemu neki kurijo take močne ognje? Vse je bilo tiho v taboru.
Priplazili smo se do kraja, kjer sem malo prej sam šel črez strugo v tabor Kiow. Tam sem pustil svojo četo pod poveljstvom Dick Stoneta, jim naročil, naj se ne ganejo, pa zlezel s Parkerjem črez potok in v gozdič na desnem) bregu.
Poslušala sva. Tabor Kiow je bil kakor izumrl, le ognji so prasketali in plamteli. Cel'e kupe v«j so nametali v nje. Kaj so
nameravali —? Zakaj so bili tako tiho — ?
Lezla sva dalje, prišla na rob gaja — žive duše ni bilo nikjer. Kiowe so odšli.
"šli so! čisto tiho so odšli!" je zasodil Parker. "Le čemu so zakurili take mogočne ognje?"
"Da si krijejo umik. Mislili bi naj, da so še v taboru."
"Pa kam so jo popihali?"
"Kdo ve, kaj nameravajo. Morebiti so res odšli. Mogoče je pa tudi, da so kje skriti, in da nas mislijo napasti."
"Kje?"
"V našem taboru."
"Vraga —! Seveda je čisto lahko mogoče! Koj moramo nazaj, sir!"
"Da! Spraviti moramo naše konje na varno. In sicer nemudoma, pa če bi se tudi pokazalo, da je bila naša previdnost nepotrebna."
Brž sva se obrnila črez strugo in hiteli smo nazaj v naš tabor.
Hvalabogu, Kiow še ni bilo na obisk. Pa utegnili so le še priti. Zato smo pobrali ujetnika, za-jahali in odjezdili globlje v odprto prerijo. Tam smo se uta-borili. Če so Kiowe prišli, so našli tabor prazen in so morali počakati do svita, ker nas po noči niso mogli najti.
Pa tudi sami smo morali počakati. LegJi smo, kdor je moral zaspati, je spal, drugi pa smo bedeli.
Ob zori smo se vrnili k taborišču. O Kiowah ni bilo videti nobenega sledu, niso nas iskali. Brez potrebe smo se umaknili. Pa nič ni škodilo, previdnost je vedno dobra reč.
Šli smo še črez potok in obiskali tabor Kiow, Ognji sq ugasnili, kupi pepela so pričali, kako zelo so se naši sovražniki potrudili, da bi nas prevarili. In posrečilo se jim je.
Pogledali smo po sledovih. Jasni so bili. Kiowe so pobrali posušeno meso, zajahali in odjezdili proti jugovzhodu. Da bi nas napadli, na to niso več mislili. Vedeli so, da nas ne morejo iznenaditi.
In Sam — ?
Sarrta so seve vzeli s seboj. Stone in Parker sta hudo žalovala za njim, tudi meni se je •milil. Sam si je bil kriv. Trmast je bil. Pa zapustiti ga vkljub temu nismo smeli, vse smo morali poskusiti, da ga rešimo.
"če ga ne rešimo, ga bodo mučili na kolu!" je tožil Stone.
"Ne bodo ga!" sem ga tolažil. "Nič mu ne bodo storili. Saj i-mamo talca v rokah!" Če le vejo za njega —!"
Gotovo. In če ga niso pogrešili, jim je gotovo Sam povedal in jih opozoril, da ujetnik jamči za njegovo življenje."
"Pa osvoboditi ga le moramo! Jezdili bomo za Kiowami."
"Ne."
"Ne —? Ali ga bodete zapustili —? Sama —?"
"Tudi ne."
"Ne razumem vas! Kako bodete osvobodili Sama, če ne jezdite za Kiowami —?"
"Tako bomo naredili, da nas Kiowe ne bodo po preriji za nos vodili."
"Za nos —? še manj vas razumem !"
"No, pa si poglejte sled! Koliko je stara?"
"Zdi se, da so že pred polnočjo odjezdili."
"Da, tako bo. Minulo je torej deset ur, kar so na potu. Ali mislite, da jih danes dohitimo?"
"Ne."
"Ali pa jutri?"
"Tudi ne."
"In kam sodite, da so jezdili?"
"V svojo vas."
(Dalje prihodnjič)
1939		AUG.			1939	
[Sn P	'MoJ	Ta	jWel	Thl	Fr	fel
		T]	2	A	4	tli
1-6	7	8	91	10!	li	112
[13	14	lisi	HELM.			(19!
|20	21	22	ill			
|27	28	29	30|	311		ti
						
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
AVGUST
12.—Društvo	Bled št. 20 SDZ priredi zabavo na Zornovih prostorih v počast novim članom, ki so pristopili tekom kampanje.
13.—Društvo	Ameriški Slovenci št. 21 SDZ, Lorain, O., piknik na Lovčevih prostorih na Clinton Ave.
20—Piknik Zveze društev Najsv. Imena na špelkotovi farmi.
20.—Skupni koncert odraslih in mladinskih pevskih zborov pod avspico Slovenskih narodnih domov.
27.—Olimpiada SDZ na Pin-tarjevih prostorih.
27.—Workmen's Sick and Death Benefit Society, piknik na Stuškovi farmi.
27. —Piknik skupnih društev fare sv. Lovrenca pri Mr. Zor-nu na Bradley Rd.
SEPTEMBER
2.—Proslavo 45-letnice KSKJ priredi društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ na Pintarjevi farmi.
2.—Društvo Majnik št. 28 SDZ, Barberton, O., praznuje 25-letnico obstoja v dvorani društvar Domovina, na 14. cesti.
2.—Sam. društvo Presv. Srca Jezusovega praznuje 40-letnico v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
9.—Eddie-Kovačič-for-Coun-cil ples v Twilight Ballroom.
9.—Lucky Stars SDZ, plesna veselica v avditoriju SND. ....10.—Proslava 10-letnega obstoja podružnice št. 32 SŽZ v cerkveni dvorani sv. Kristine.
17.—Piknik skupnih društev fare §y. Kristine na Špelkotoviji prostorih.
23.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ priredi ple-
sno veselico v avditoriju S. N. Doma.
23.—Društvo	sv. Cecilije št. 37 SDZ, ples v Twilight Ballroom.
24.—Plesna	veselica SŽZ v dvorani sv. Kristine na Bliss Rd.
OKTOBER
7.—St. Vitus Cadets, ples v Twilight Ballroom.
7.—Little Flower Cadets SWU No. 47, plesna veselica.
7.—Društvo	Marije Magdalene, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
8.—Skupni	mladinski pevski zbori, koncert in ples v avditoriju S. N. Doma.
8.—Koncert združenih pevskih zborov mladine v S. N. Domu na St. Clair Ave.
12-—Plesna veselica društva Mother of Perpetual Help, reda Katoliških Borštnarjev.
14. —Društvo Žumberak HBZ, ples v Twilight Ballroom.
14.—Društvo Dvor Marije Pomagaj št. 1G40 priredi plesno zabavo v Slovenskem domu na Holmes Ave.
21.—Bunco Girls' Club, ples v Twilight Ballroom.
21.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ, plesna veselica v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130th St. in Mc-Gowan Ave., West Park.
26.—Društvo	Clairwoods št. 40 SDZ, ples v avditoriju SND.
27.—Carniola	Tent št. 1288, The Maccabees, ples v avditoriju S. N. Doma.
28.—Accacia	Club, ples v Twilight Ballroom.
28.—Zadružna plesna veselica z večerjo y Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
28. —Društvo Clevelandski
Slovenci št. 14 SDZ, ples v S. N. Domu na St. Clair Ave.
29.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju SND.
29.—Koncertna proslava 25-letnice društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
NOVEMBER
4.-—Buckeye Stars, ples v Twilight Ballroom.
4.—Društvo Sloga št. 43 SDZ v Niles, O., priredi veselico v nemški dvorani na Belmont Ave.
4.—White	Motor Union Local 32, ples av avditoriju SND.
5.—K.	o n c e r t mladinskega pevskega zbora Kanarčki v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
11.—Cvet hrvatskih 3estara, ples v Twilight Ballroom.
11.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
12.—Samostojna	Zarja, opera in ples, v avditoriju SND.
12.—Mladinski pevski zbor "črički" ima koncert v S. N. Domu na 80. cesti.
18.—Društvo Eastern Star št. 51 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
18.—Young	Ladies' Sodality of St. Vitus, ples v Twilight Ballroom.
19.—Društvo	Adria priredi koncert v Društvenem domu na Recher Ave.
19.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
22.—Interlodge League, ples v avditoriju S. N. Doma.
26. — Koncert Mladinskega pevskega zbora SDD, Waterloo Rd., v auditoriju S. D. Doma.
26.—Podružnica št. 25 SŽZ priredi igro in ples v Knausovi dvorani.
29.—Little	Flower Cadets SWU No. 47, plesna veselica— "Silver Dollar Dance."
30.—"SDZ	dan" pod vodstvom Junior League, program in ples. S. D. Dom na Waterloo
Na newyorski razstavi je bilo odpuščenih 10% vseh delavcev. Tukaj se jih vidi nekaj, ki so se zbrali, da spijejo enega za slovo.
Rd.
DECEMBER
2.—Pevsko	društvo Lira, ples v Twilight Ballroom.
3.—Društvo	Pioneers HBZ, ples in obletnica v avditoriju S. N. Doma.
9.—Društvo sv. Janeza Krst-nika št. 37 JSKJ, zabava v avditoriju S. N. Doma.
16.—National	Screw Manufacturing Co., božičnica v obeh dvoranah S. N. Doma.
17.	— Slovenska mladinska šola S. N. Doma, božičnica v avditoriju S. N. Doma.
31.—Silvestrow večer priredi Slovenski narodni dom in klub društev S. N. Doma v avditoriju S. N. Doma.
JANUAR
20.—Pevsko društvo Lira, ples v Twilight Ballroom.
FEBRUAR
3.—Društvo Kranj, ples v Twilight Ballroom.
MAREC
30.—Pevsko društvo Lira, ples v Twilight Ballroom.
IZ DOMOVINE
Prvak rokoborbe, Joe Lottis, levo in Bo b Pastor, ki se bosta spoprijela 21. septembra v Detroitu.
—Kolonija za obmejne otroke na Prsvoli pri Kranju. Društvo prijateljev Slovenskih goric je organiziralo in izvedlo kolonijo za obmejne revne otroke, da bi jim vsaj s skromnimi darovi dobrih src mogli omogočiti prijetne počitnice. Težavno in kočljivo vprašanje, kje naj bi bila nameščena kolonija je zelo posrečeno rešila mestna občina v Kranju s tem, da je dala brezplačno na razpolago prostore na svojem posestvu Prevola pri Kranju. Iz nabranih darov je bilo treba najprej nabaviti vso opremo, kar je zelo veliko stalo, posebno če pomislimo, da se je moralo kupiti vse od kuhinjskih posod, jedilnih priborov, pa do postelj z vso opremo. Tako ima vsak gojenec na razpolago udobno posteljo z dvema odejama, dobro tečno hrano in prijetno zabavo na igrišču, ki leži v bližini dvorca. Ko je bilo vse pripravljeno, je bilo sprejetih 41 dečkov v starosti od 8. do 14. leta v dva meseca trajajočo kolonijo. Administrativno vodstvo kolonije je v rokah zaščitne sestre gdč. Jakličeve, ki skrbi naravnost vzorno in z materinsko ljubeznijo za te revne otroke. Pomaga ji potem še gojenka za zaščito1 sestra gdč. Lampičeva in pa učiteljska abiturijentka gdč. Hre-ščakova. Nadzorstvo nad kolonijo, telovadbo, šport in igre je zaenkrat prevzel g. šolski upravitelj Klavora Adolf iz Doline. Vsi stroški se krijejo iz darov plemenitih darovalcev'. Nabiralna akcija se še nadaljuje. Vplačila se zbirajo pri podružnici Ljubljanske kreditne banke v Kranju, ki naproša plemenite darovalce, naj svoje prispevke nakažejo na imenovano podružnico pod označbo "Počitniška kolonija bednih otrok na PrevOli pri Kranju." Društvo prijateljev Slovenskih goric upa, da bo kolonija Uspela in že sedaj računa na to, da se bo mogla kolonija v prihodnjem letu še povečati.
—Karlovški most in del Karlovške ceste od mosta proti mestu so začeli te dni tlakovati z drobnimi granitnimi kockami. V zvezi s tem na novo posipajo tudi Grubarje-vo nabrežje. Uredili bodo ves ta del, ki je glede na težki pormet, ki se steka čez Karlovški most v Ljubljano, nujno potreben Ureditve. Čez Karlovški most se steka v Ljubljano prav ves promet z Dolenjske in je prav zaradi tega Karlovška cesta ena najbolj obremenjenih v mestu, čeprav se je sleherni voznik izogne, če le more. Tudi stanovalci ob Karlovški cesti to bridko občutijo, saj se ni mogdče zavarovati pred prahom, ki se dviga s ceste. Tlakovanje Karlovške ceste je zato ena najnujnejših gradbenih zadev v našem mestu.
—S kolesa je padel 47 letni delavec Gornik Anton iz Nazarja pri Mozirju. Pri padcu si je zlomil desno nogo v gležnju. Zdravi se v celjski bolnišnici. — 17 letni čevljarski vajenec Šorina Anton iz Celja se je peljal s kolesom mimo okoliškega pokopališča. Nenadoma mu skoči pred kolo neki delavec, zaradi česar je Šorina padel s kolesa in si zlomil levo roko v ramenu. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico.
—Tragična smrtna nesreča na Teznem, o kateri smo obširneje p o ro č a 1 i v "Slovencu," je v Mariboru globoko odjeknila. Ni dosedaj še povsem ugotovljen vzrok smrtnega padca mladega jadralca 22-letnega drogerista Miha Novaka, čigar starši stanujejo v Višnji gori. To bo ugotovila šele uradna komisija, ki bo čez nekaj dni prispela v Maribor. Novak, ki je bil navdušen član jadralne sekcije mariborskega Aerokluba, ter je imel že dva jadralna izpita, je bil včeraj popoldne s svojimi tovariši na Teznem. Vežbali so z visokoztnožnim jadralnim letalom, katerega je dvigal avtomobil z žično vrvjo v višino, kjer se je jadralec Sam odpel ter potem v krogih zavijal nad letališčem in pristal na tla. Okrog pol 8 zvečer se je^Jvignil v zrak mladi Novak. Pihal je močan Veter, ki je z močnimi sunki metal letalo po zraku. Verjetno, da je ta veter povzročil tudi katastrofo. Ko je bilo letalo nad železniškimi tiri, na katerih stoje stari vagoni, je nenadoma šinilo s kljunom proti zemlji ter se je med Vagoni razbilo, letalec pa je dobil pri padcu smrtonosne poškodbe. Prebilo mu je lobanjo ter je po prenosu v hangar izdihnil v naročju svojih tovarišev.
— Posurovelost. V prepiru med posestnikoma Jožetom R. in Francetom J. iz Orehka pri Kranju je Jože R". z leseno vago udaril Franceta po glavi in mu prizadejal štiri centimetre dolgo rano. Ponesrečenca so z rešilnim avtom nezavestnega prepeljali v Kranj, kjer mu je nudil prvo pomoč dr. Fajdiga. Posurovelega Jožeta R. e policija aretirala in ga zaenkrat pridržala v policijskem zaporu.
—Nova ležišča nikljaste rude so odkrili med Valjevom in čač-kom. Ruda vsebuje pol odstotka čistega niklja. Istočasno pa javljajo s Skopske črne gore, da so tudi našli nikljevo rudo, vendar pa vsebuje ta ruda komaj dve desetinki odstotka niklja ter je zato izrabljanje nerentabilno. Pač pa upajo, da utegnejo imeti več uspeha nadaljnja raziskava-nja v okolici, kjer so odkrili prva ležišča.
—Na desnem očesd sc je poškodoval Leopold Gošte iz Litije.
MALI OGLASI
Proda se lot
na Norwood Rd., blizu Glass Ave., ali pa naredim hišo za eno aii dve družini. Vpraša se pri Joseph Kraiger, 1193 Addison Rd., telefon ENdicott 0487.
(182)
Službo dobi
pridno dekle za varstvo otroka in hišna opravila čez dan (brez pranja). Naslov se izve v uredništvu tega lista.	(182)
Delo dobi
ženska za kuhanje in hišna opravila. Delo je od 8 zjutraj do 6 zvečer. Vpfašajte na 16301 Waterloo Rd., Kfinmore 1358. (182)
Lepa prilika za podjetnega človeka!
Proda se stiskalnica za grozdje, št. 16, ki stisne do 2 toni in pol grozdja naenkrat. Zraven gre felder za čiščenje mošta in vaga, ki potegne do 20 ton. Proda se dobro ohranjen sod za 1000 galon, 1 sod za 300 galon in 100 sodov po 50 galon. Tudi 50 sodov finega starega vina se proda. Oglasite se pri Jerneju Knausu, 1052 E. 62nd St. (181)

"•Oh, moj ljubi oče," odvrne hčerka, "kaj za to, če je njih lastnina sedaj naša! Vi ste jo kupili in plačali, kaj ne? Tako je pošteno in postavno vaša."
Lacheneur se nekaj časa obotavlja, predno odgovori. Toda njegova tajna ga je dušila. Bil je v eni izmed onih kriz, v katerih as trese tudi najbolj močni značaj.
"Imela bi prav, hči moja," šepeta s povešeno glavo, "če bi-denar, ki sem ga plačal za Sairmeuse posestvo bil resnici moj?"
Po teh nenavadnih besedah u-bogo dekle prebledi.
"Kaj?" vzklikne s slabotnim glasom. "To zlato ni bilo vaše? Kdo je bil njega lastnik? Odkod je prišel denar?"
Nesrečni mož je zašel predaleč, da bi jemal besedo nazaj.
"Povedal ti bom vse, hčerka," reče, "potem pa sodi. Ti boš odločila. Ko je Sairmeuse družina pobegnila iz Francije, sem imel kot bogastvo samo moje roke, in ker je bilo nemogoče dobiti delo, sem se pripravil na stradanje.
"V takem položaju sem se nahajal, ko me nekega večera nekdo pokliče in mi pove, da umira gospodična Armanda Sair-emuse, moja botra, in da bi rada govorila z menoj. Takoj sem se podal v grad.
"šel je povedal resnico. Gospodična Armanda je bila bolna na smrt. Videl sem jo ležati na postelji bledo kot vosek.
"Ah, Četudi bi živel sto let, ne
Rešeni zrakoplova iz letala, ki je treščilo nedavno morje IGO milj od New Yorka. Tri osebe so utonila in j, topilo se je tudi letalo, last obrežne straže.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE!
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
WOLFF HEATING CO.
|||gg||L	GRELNI INŽENIRJI
p| ePk^ I, Gorak zrak, para, vroča voda, plin,	^
Si SMEJ	nl.it", air conditioning. — Poprav- Tfr'fej
I i	'jamo vse vrste furneze' in boilerje. LUfjg
liffira^Ba NOBENE gotovine takoj, H® I jPB; ||M	PLACATE v TREH LETIH < " j|§3
lip®®! jyffip Urad in razstava vseh predmetov I fflpBf
715 E. 103 ST. GLenville 9218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Robash
Ohranite ta kupon, je vreden 25^'
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Damn
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle.
Ta kupon in 75c je za vstopnino rlvem osebam na petkovo zabavo
v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer.
Hollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke.
Ohranite ta kupon, je vreden 25^
Društva imajo izjemne cene na oglasih
John L. Leech iz Los Angelesa, bivši komunist, hi je pričal proti Harry Bridgesu radi njegove komunistične propagande v Ameriki.
Daniel Noe, star 39 let, ki je umrl na posledicah poboja med stavkarji in narodno gardo v Harlan, Ky. Kmalu potem, ko je dal zadnji poljub svoji ženi, je umrl.
Bodoči ameriški generali. To so kadeti iz vojaške akademije v West Pointu, ki se vežbajo pri težkih topovih za obrežno obrambo.
Za cast in poštenje
(ROMAN)
; bom nikdar pozabil njenega o-i braza. Na tem, obrazu je odseva-
>	!a moč odločnosti in energije, ki
>	zna zadrževati smrt toliko časa, dokler ni izvršena naloga, katedro je sklenila izvršiti za vsako t ceno.
"Ko sem stopil v njeno sobo se
-	mi je zdelo, kot bi se stara gospo-
•	dična globoko oddahnila.
"Kako dolgo vas ni bilo!" je
•	slabotno mrmrala.
"Nameraval sem se opraviči-
-	ti, ko mi namigne z roko, češ, ' naj preneham, nakar je naročila ženskam, ki so ji stregle, da zapustijo sobo.
l In ko sva bila sama, je začela:
"Pošten fant si," je rekla, "in podala ti bom dokaz mojega zaupanja. Ljudje mislijo o meni,
■	da sem sirotna, pa se motijo. Dočim so moji sorodniki zaprav-
1 ljali denar v veselju in razkošju,
■	sem jaz hranila onih petsto zlatnikov, katere mi je letno pošiljal
l moj stric, vojvoda."
"Potem mi je pa ukazala, da , stopim bližje in da pokleknem pred njeno posteljo.
"Ubogal sem, gospodična Ar-
■	manda pa se je naslonila proti
■	meni, da skoro pripečatila svoje
•	ustnice k mojim ušesom in re-
•	kla:
i "Moje premoženje znaša osemdeset tisoč frankov."
"V glavi se mi je skoro zavrtelo pri tej vesti, toda moja botra tega ni opazila.
"Ta svota," je nadaljevala, ! "ni niti ena četrtina svote biv-
jl ših dohodkov od posestev naše družine. Toda kdo ve, mogoče bo nekega dne edini vir dohod-J kov družine Sairmeuse! Torej bom svoto izročila v tvoje varstvo, Lacheneur. Izročam jo tvoji časti in tvojemu poštenju, ču-J jem, da bodo prodali posestva, ki so bila last naše družine, ker so lastniki pobegnili v tujezem-stvo. Ako se ta krivica v resnici zgodi, tedaj ti bo najbrž mo-. goče kupiti naše posestvo za pri-. bližno sedemdeset tisoč frankov, i Če bo vlada prodala posestvo, kupi ga, ako pa posestva ne bodo . prodana, vzemi denar in ga ne , si vojvodi, mojemu bratu, ki se nahaja pri grofu d'Artois. Kar . preostaja, to je, deset tisoč fran-. kov, pa izročim tebi — to je tvoj denar.
. "Zdelo se mi je, da je zopet prišla k moči. Dvignila se je v . postelji, prijela je za križ, ki se je nahajal ob koncu rožnega ven-. ca, ga pritisnila k mojim ustnicam in rekla:
"Priseži pri svetem razpelu, da : boš zvesto izpolnil zadnjo željo tvoje umirajoče botre!"
"Prisegel sem in zdelo se mi je, da se je nekako zadovoljstvo naselilo v njo.
"Sedaj je vse dobro," je rekla. "Umrla bom zadovoljna. Iz . nebes doli bom zrla na tebe in te [ čuvala. Toda to še ni vse. V' časih, v kakoršnjih danes živimo, L zlato ne bo varno v tvojih rokah, i razven če tvoji prijatelji in znanci ničesar ne zvedo o tem. . Mnogo sem že premišljevala na i kakšen način bi bilo mogoče pre-seliti zlato iz moje sobe in iz . gradu, ne da bi o tem kdo kaj zvedel. Dobila sem sredstvo. Zlato dobiš v tej omari pri mojem vzglavju, v močni hrastovi . skrinji." Imeti moraš moč, da l premakneš skrinjo — na vsak način jo moraš premakniti sam. Okoli skrinje navezi rjuho in . skupsti polahko vse skupaj navzdol na vrt. Potem pa zapustiš hišo na enak način, kakor si prišel sem, in kakor hitro si zunaj, pojdi na vrt, vzemi skrinjo in jo nesi domov. Noč je zelo temna, in če boš pazil, te nihče ne bo videl. Toda požuri se, kajti moje moči mi odpovedujejo.
"Skrinja je bila v resnici težka, toda bil sem močan.
"Niti deset minut me ni vzelo, da sem pr€senel skrinjo iz gradu, ne da bi se izdal z najmanjšim ropotom. Ko sem zaprl okno, sem rekel: "Botra, gotov sem!"
"Bogu bodi hvala!" je zašepe-tala. "Sairmeuse je rešen.
"Začul sem globok vzdih. Ko se obrnem opazim, da je botra mrtva."
Prizor je bil še preživo v spominu Lacheneurja, da bi mogel pozabiti najmanjšo podrobnost. Pozabil je na sebe in na svojo hčer, mislil je le na mrtvo botro, gospodično Armando Sairmeuse. Po trenutku molka nadaljuje s pripovedovanjem:
"Poklical sem ljudi, ki so kmalu dospeli. Gospodično Armando so vsi ljubili in spoštovali. Vse je jokalo in za pol ure je vladal največji nered v gradu. Tako mi je bilo mogoče neopaženo oditi iz sobe. Hitel sem na vrt in odnesel hrastovo skrinjo. Uro pozneje je bila skrinja skrita v si-rotni bajti, v kateri sem stanoval. In prihodnjega leta sem kupil Sairmeuse posestvo."
Lacheneur je tako vse priznal; umolknil je, tresel se je in skušal čitati v očeh svoje hčerke pričakovano obsodbo.
"Ali se morete še obotavljati?" je zahtevala hčerka.
"Ah, ti ne veš —"
"Toliko vem, da morava Sairmeuse vrniti."
Tako je Lacheneur že sam sklenil v svojem srcu, ko mu je šepetal oni komaj slišni glas, ka-terega^pa ves svet ne more pre-kričati.
"Nihče me ni videl, ko sem odnesel skrinjo," se mož obotav-iiia~ "ipeje kdo kaj sumil, tedaj nima enega samega .dokaza. napram meni. Toda nihče niti ne sumi ne."
Marie-Anne vstane in v nje-, nih očeh se zabliska sveta nevo-
; Ija.
"Oče moj," vzklikne, "oh, moj
oče!"
Kmalu pa pristavi z bolj mirnim glasom:
"Ako drugim ni ničesar znanega o tem, ali morete vi pozabiti ?"
"Da bi vrnil!" vzklikne Lacheneur. "Kaj naj vrnem? Ono, kar sem dobil. Tako naj bo. Pri volji sem; vojvodi izročim 80,000 frankov, in k tej svoti priložim še obresti od svote, odkar sem imel posestvo — potem nismo nikomur več kaj dolžni."
Toda dekle žalostno zmaje z glavo.
"Zakaj se zatekate k izbega-vanjem, ki so vas tako nevredna?" mehko vpraša. "Popolnoma dobro veste, da vam je gospodična Armanda zaupala posestvo Sairmeuse, da ga izročite pravemu lastniku in to posestvo mora biti vrnjeno.
"Ah, kruta si, hči moja!" reče oče z nenavadno bridkostjo, "tako kruta, kot otrok, ki še nikdar trpel ni — tako kruta kot človek, ki še sam ni bil nikdar v skušnjavah, pa se ga nihče ne usmili."
"Ako bi bila vaša uboga svetniška mati še vedno pri življenju," nadaljuje Lacheneur, "bi ti lahko povedala o strahu in skrbeh, katere sem prestal, ko sem postal mojster bogastva, ki pa ni bilo moje. Bal sem se samega sebe. Počutil sem se kot igralec, kateremu so drugi igralci zaupali svoje dobičke, počutil sem se kot pijanec, katerega so postavili za stražnika kleti, v kateri se nahajala najbolj izbrana vina.
"Tvoja mati bi bila lahko povedala, da sem šel do skrajnosti pri iskanju vojvode Sairmeuse. Toda zapustil je grofa Artoisa in nihče ni vedel kam je šel ali "kaj se je zgodilo z njim. Minilo je deset let, predno sem se odločil, da stanujem v gradu da, deset let — in vsak dan sem dal očistiti pohištvo prahu, misleč, da se vrne pravi mojster.
"Končno sem se drznil. Slišal sem po gospodu Escorva-la, da je bil vojvoda Sairmeuse ubit v bojnem metežu. Šel sem in začel stanovati v gradu. Od dneva do dneva, ko je radi moje pridnosti r a s 11 a vrednost posestva sem vedno bolj čutil, da sem pravi gospodar."
Toda vsa ta jadikovanja o-bupanega očeta niso dosti vplivala na lojalno srce plemenite hčerke.
"Posestvo se mora vrniti," je neprestano ponavljala.
Gospod Lacheneur v obupu vije roke.
"Neutolažljiva je," vzklikne, "neizprosna! Nesrečno dekle! Ali ne more razumeti, da ravno radi nje želirii ostati na tem posestvu? Jaz sem star, težko delo in siromašči-na sta mi znana. Nisem dobil žuljev na roke, ker sem postopal in lenaril. Saj ne potrebujem dosti za sebe do o-nega dne, ko me položijo v hladni grob! Skorjo kruha in par čebulic zjutraj, močniko- 1
vo juho'zvečer,, za ponoči pa otep slame. Vse to si še ved-. no lahko zaslužim. Toda ti, J nesrečni otrok! In tvoj brat,' kaj bo z vama!"
"Nikdar ne govorimo o naših obenem z našimi dolžnostmi, oče moj! Sicer pa se brez
-	potrebe razburjate. Po mojem mnenju ima -vojvoda preveč
-	plemenito srce, da bi privolil, > da trpite pomanjkanje, potem
•	ko ste tako pošteno s takimi 1 žrtvami vodili njegovo pose-
■	stvo."
Stari sluga Sairmeuse hiše
■	se grenko in glasno zasmeje.
"Ali res misliš tako?" re-: če. "Ti ne poznaš plemenita-šev, ki so bili leta in leta na-
•	ši gospodarji! 'Dobro si nare-
•	dil!' to je vse, kar bom do-
•	bil od njega, a drugega dne
■	me boš videla pri pljugu, a i ti boš služila kot dekla. In
■	če bom omenil onih deset ti-
■	soč frankov, katere je botra meni zapustila, tedaj me bodo smatrali za lažnika in sleparja, kot prismojenega norca. Pri Bogu in pri nebesih, ne, tako se ne bo zgodilo!"
"Oh, oče moj!"
"Ne, nikdar ne! Jaz se zavedam sramote, kar je tebi nemogoče. Misliš, da si priljubljena v Sairmeuse. Grdo se . motiš! Bili smo preveč sreč-, ni, da ne' bi postali žrtve sovraštva in zavisti. Ako jaz pa-. dem jutri, boš videla, da vsi, , ki ti danes poljubujejo roke, . te primejo jutri in te raztr-. gajo na kose!"
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571
Pripeljemo na dom.

bo popolen uspeli, ako ga j
oglašate v
"AMERIŠKI DOMOVINI" j