! GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TXLXFON PISARNE: 4687 OORTLANDT. Entered m Second-Cl&u Matter, September 21, 1903, »t the Post Office at Mew York, N. V., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 GORTLANDT. NO. 199. — STEV. 199. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 24, 1916. — ČETRTEK, 24. AVGUSTA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Situacija na Balkanu. Boji ob celi froitfi. desno krilo zaveznikov se je moralo NEkoliko umakniti. — bolgari poročajo o velikih uspehih. — bolgarske čete so zasedle kakih Sest ali sedem vasi na levem bregu reke strume. — prodiranje južno od florine. — venizelos je zopet začel navduševati grško prebivalstvo. — vr hovni poveljnik general serrail. Pari«, Francija, 23. avgusta. — General Sarrail, vrhovni poveljnik zavezniških čet na Balkanu, je danes zvečer sporočil, da je ofenzivno prodiranje Bolgarov in Nemcev popolnoma vstavljeno. Zadnje generalovo poročilo se glasi: — Zavezniki so utrdili vse svoje postojanke med Mo-glenieo in višinami Veleš ter na ta način zavstavili prodiranje sovražnega cent ruma. Postojanke so tako dobro utrjene, da jili sploh ni mogoče zavzeti. Srbske čete prodirajo severno od Strupina in so si zadnje dni priborile že več lepih uspehov. Bolgari so bili v-čeraj vprizorili vroč napad na vas Veleš. Vnela se je izvanredno vroča bitka, v kateri so bili Francozi zmagovalci. Sovražnik se je moral z zelo velikimi izgubami u-rnakniti. Ob našem desnem krilu pri reki S trumi in ob levem krilu pri Ostro v i je sovražniško ofenzivno prodiranje popolnoma vstavljeno. London, Anglija, 23. avgusta. — General Mahon, ki poveljuje angleškim četam na Balkanu, poroča, da so se Bolgari utrdili na črti med Jenekenoin, Elišanom, Kada-varom in Osma nI i. Bolgari so bili vprizorili napad na one francoske čete, ki so branile most pri Komarjanu. Srbi so se morali pri jezeru Ostrovo nekoliko umakniti. Atene, Grško, 23. avgusta. — Ko je grško prebivalstvo izvedelo, da so začeli Bolgari prodirati v grško o-zemlje, se ga je polotilo veliko razburjenje. Bivši grški ministrski predsednik Venizelos je zopet začel ščuvati prebivalstvo. Njegova želja je, zanetiti v deželi revolucijo, ozroma toliko uplivati na grško vlado, da bi se pridružila zaveznikom. Vlada je proti njemu in drugim vojnim ščuvačem odločno nastopila. V posebnem razglasu je pojasnila, da bodo Bolgari grško ozemlje le začasno zasedli. Bolgari ne bodo zasedli mesti Drama, Seres in Kavala. London, Anglija, 23. avgusta. — Neka tukajšnja brzojavna agent ura je dobila iz Aten poročilo, da so začeli Srbi uspešuo operirati proti Morihovu. severno od Soluna. Srbi so zavzeli bolgarske strelne jarke v dolžini 150 metrov. Berlin, Nemčija, 23. avgusta. — Avstrijske čete v Albaniji so dobile zadnji čas precejšnja ojačenja. Dunajske oblasti odločno dementirajo vest, ki jo je raztrosila po svetu Havasova agentura, namreč, da je v Albaniji in (^rnigor izbruhnila lakota, da se je začelo prebivalstvo puntati in da je pregnalo avstrijsko vojaštvo iz dežele. Prebivalstvo se prav dobro počuti. Živila in druge potrebščine razdelujejo vojaške oblasti. Berlin, Nemčija, 23. avgusta. — Ofenzivno prodiranje nemških in* bolgarskih čet na Balkanu se prav dobro razvija. Bolgari so prepodili Srbe iz okraja Ostrovo ter prod rajo jugovzhodno od Korce. Poročilo, ki ga je izdal veliki generalni štab, se glasi: — Na planoti zapadno od jezera Ostrovo ni nobenega Srba več. Samo pri Megleni so vprizorili Srbi par protinapadov, ki so se jim pa temeljito izjalovili. Bolgarske čete, naliajajoče se ob reki Strumi, izvrstno napredujejo. Berlin, Nemčija, 23. avgusta. — Bolgarski generahii štab poroča nekoliko podrobnosti o zavstavljenem zavezniškem prodiranju v dolini reke Strume. Poročilo se glasi: — Naše čete, ki operirajo med Butkovom in jezerom Tahino, so pognale sovražniško desno krilo nazaj in zasedle na levem bregu reke Strume kakih šest ali sedem vasi. Bolgari so nadalje razkropili tudi neko francosko brigado, ki je sestajala večji del iz zamorcev in Indijcev. Najbolj uspešna je naša ofenziva južno od Florine. I*ri Mala rek i smo zavzeli nekaj važnih višin in ^ih utrdili. Sovražniško pozicijo pri Nidze, katero sta ti*&nili dve srbski diviziji, smo z lahkoto zavzeli. Sovražnik se je po par urnem vstavljanju umaknil in pustil na bojišču veliko vojnega materiala. Vrhovni poveljnik nemških in bolgarskih čet na Balkanu je nemški general Makenseu. Avstrija in Italija. Obstreljevanje laikih postojank v Astieo dolini. — Italjanako uradno pon. Itf, Rim, Italija, 2°. avgusta. — Vrhovno poveljstvo italijanske armade poroča : V Astieo dolini je sovražnik z vso silo obstreljeval naše pozicije. Povzročena škoda je precejšnja. Mislil je, da nas bo prisilil umakniti se. kar se ria ni zgrodilo. Na Asiago planoti je začel prodirati raed Casero Cingarello in Ca-sero Zebijo. Ko se je bil zadosti približal našim pozicijam, smo vpri zorili nanj splošen napad in ga pognali v beg. Pri Gorici in na ostali primorski fronti se vr»f neprestano vroči artilerijski boji. Vsled izvanredno slabega vremena, naša artilerija skoraj ne more stopiti v akcijo. — Ko se je poskušal danes popoldne približati sovražnik potoku Vertojniea, smo ga pregnali. 1'makuil se je z velikimi izgubami. Berlin, Nemčija, 23. avgusta. — Vrhovno poveljstvo avstrijske armade razglaša: Na italjanskem bojišču se ni pri-godilo ničesar posebnega. Ob Soči vlada mir. Liebknecht. Amsterdam, Nizozemsko, 23. avgusta. — Ko je bil obsojen nemški socialistični poslanec dr. Liebknecht na dve leti ječe, so njegovi zagovorniki poslali na vrhovno o-krajno sodišče priziv. Vrhovno sodišče je priziv zavrnilo in obsodilo dr. Liebkneehta na štiri leta ječe. Napad na skladišča, Amsterdam, Nizozemsko, 23. avgusta. — Belgijsko časopisje poroča, da so nemški letalci napadli francoska in belgijska vojaška skladišča v Ardo/e. — Povzročena škoda baje ni posebna. Kitajski ministrski predsednik. Peking, Kina, 23. avgusta. — Kitajski parlament je odobril nominacijo Li .Tuan Hungsa, ki bo prihodnji predsednik kitajske republike. Naslednik dr. Dumbe. Berlin, Nemčija, 23. avgusta. — Iz Budimpešte poročajo, da bo stavljena jutri v parlamentu in terpelacija glede naslednika poslanika Dumbe. Madžari bodo sko rajgotovo zahtevali, da bo Dam-bin naslednik kak Madžar. DSN AH SE LAHKO ODPO&UE V STARO DOMOVINO TUDI PO BBBTŽI6NKM BRZOJAVK. Cena kronam je ista kot pri na Tadnih potiljatvah; le za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljie je, da se nam polije $4 sa vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali na saj ali pa sporočili, da se nam ie dopoilje. Zdaj je mogoče poslati le okrogle svote, kot naprimer: K100,200, 300 itd. do K 10,000. Brezžične pošiljatve gredo vse ▼ Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto. Natančno smo poizvedeli, da take pošiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere. — Zgo di se pa kaj lahko, da poiiljatev traje tudi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne more izgubiti, pač pa je mogoča zakasnitev, ako ae urine kje kaka napaka. Kdor želi poslati na ta način denar ▼ staro domovino, mora natančno napisati nasloT in dodati: poilje aay n po brezžičnem brzojavu. Denar za brezžične brzojavke pošljite po poštnem Money Orderu ali pa gotov denar v priporočenem pismu, ne pa potom privatnih čekov. Železničarji. Stališče Rumunske. Predsednik Wilson se je posvetoval z voditelj ima poslanske zbornice in senata. — Kratek proces. Washington, 1). C'.t 23. avgusta. Odbor železničarskih organizacij se je že naveličal raznih obljub in zagotovil. Ako ne bodo družbe v najkrajšem času dovolile osemur-nega delavnika, bodo železničarji enostavno zastavkali. Železničarji so postali nepotrpežljivi in zahtevajo, tla naj se jim v najkrajšem času pove, kaj se bo zgodilo. Na današnjem zborovanju je rekel nek delavski voditelj : Železnice in železniški voditelji si hočejo pridobiti časa. Tako so delali že mesce in mesce in ravno tako delajo tudi zdaj. Zakaj odlašajo, zakaj nočejo povedati svojega mnenja? Utruditi nas hočejo in vzbuditi v ljudeh nezadovoljnost. Predsednik Wilson se je danes posvetoval s senatorjem Newland-som in reprezentantom Adamso-nom. Baje so odločili, da se bo o-snovalo permanentno komisijo, ki bo preiskovala take zadeve. Cela zadeva bo najbrže že tekom par dni rešena in sicer v prid železničarjem. "Deutschland". Nemški podmorski čoln je dospel po enoindv&jset dnevni vožntji v Nemčijo. — Dolga pot. Berlin, Nemčija, 23. avgusta. — Nemški podmorski čoln "Deutscli land", prvi podmorski čoln, ki je preplul Atlantski ocean, je dospel danes popoldne v ustje reke We-ser. Kapitan in mornarji so zdravi. Med prebivalstvom je zavladalo zelo veliko navdušenje. Zavezniki so namreč napeli vse sile, da bi podmorski čoln potopili oziroma vjeli, toda poskus se jim je temeljito izjalovil. Ob ameriški obali je bilo razpostavljenih vse polno francoskih in angleških bojnih ladij, toda kapitan je premagal vse zapreke in srečno dospel na cilj. Kodanj, Dansko, 23. avgusta. — Podmorski čoln je plul med Skočijo in Islandijo. Kdaj bo dospel podmorski čoln "Bremen" v Ameriko, se ne ve. Podmorski čoln je napravil pot iz Baltimore v Bremen v enoin dvajsetih dneh. Iz Nemčije v Ameriko je prišel v šestnajstih dneh. Visoko posojilo. Tukajšnji bankirji so osnovali posebno zvezo, ki bo posodila fran-coski vladi $25,000,000._ GREATERNEWYOR&KI SLOVENCI POZOR! fie nikdarf v zgodovini slovenske naselbine v Greater New Yorku ni bilo takega piknika kot bo v nedeljo, dne 27. avgusta popoldne na vrtu pri "Revnem Lazarju". Ker je čisti dobiček namenjen skladu "Za revne Slovence v stari domovini", smo prepričani, da bomo videli tam vse, kar je v Greater New Yorku slovenskega. Kot smo slišali, se vrše že dalj časa velike predpriprave, tako da bo vsak zadovoljen in da ne bo nikomur ničesar manjkalo. Posebno zanimiv bo nastop in skupno petje treh slovenskih pevskih društev: "Domovine", "Slavca" in "Brooklynskega Zvona". Nastopil bo tudi "Jugoslovanski Tambura&ki Zbor", ki je med Slovenci že splošnoznan po svojem preciznem igranju. Za ples in za drugo zabavo je vse izborno preskrbljeno. Na razpolago bodo pristne kranjske klobase, katere bosta preskrbela mojstra Luteršek in Škrabar. Ker je vodstvo v najboljših rokah, smo prepričani, da bo piknik izpadel tako kot ni še nobeden v slovenski greaternewyorSki naselbini. Vstopnina je nizka. Vsak rojak naj pripomore k nai- Rumunska vlada se nikakor ne more odločiti, kaj nao sto/i. — Ru-munski kralj in diplomati. Bukarešt, Ruraunska, 23. avgusta. Rumunski kralj se je posvetoval danes z raznimi rumunskimi državniki, med katerimi je bil tudi Filipeseu. Razpravljali so o političnem položaju. — Če so prišli do kakega zaključka ali ne, se do-' Vzhodna fronta. rusi prepoznavajo, da so nemci zopet v ofenzivi. — boji v vzhodnem delu galicije in v bukovini. — avstrijske čete pod poveljstvom prestolonaslednika. zdaj še ni moglo dognati. Sofija, Bolgarsko, 23. avgusta Bolgarski zunanji minister je re kel nekemu časnikarskemu poroče-| valcu, da je rumunska vlada sicer začela mobilizirati svojo armado, da pa nima s tem nobenih namenov. — Zunanji minister je baje iz skrajno zanesljivega vira doznal. da se Runiimska ne bo vmešala v vojno. Berlin, Nemčija, 23. avgusta. — Neka tukajšnja brzojavna agentura je dobila od nekega "znanega diplomata, kateremu so izborno znane rumunske zadeve" poročilo, da se še ni odločilo, če se bo rumunska vlada vmešala v vojno ali ne. — Zo od začetka vojne zavezniki na vse načine upi i vajo na Rumun-sko. Skoraj vsi politiki in vsi časopisi so podkupljeni. Za časa zadnje ruske ofenzive je ta agitacija dosegla svoj višek. Nenadno prodiranje Bolgarov je pa situacijo mahoma izpremenilo. Ker stavijo Rumunski obe stranke skoraj enake obljube, ne ve, komu bi se pridružila. Velike izgube. Berlin, Nemčija, 23. avgusta. — Štab nemške admiralitete je izdal poročilo, iz katerega je razvidno, da so izgubili Angleži in Francozi do 1. avgusta 72 bojnih so imele vsega skupaj deplacementa. Nemška mornarica je izgubila samo 25 bojnih ladij, ki so imele 62,666 ton deplacementa. Tzgube zaveznikov so torej desetkrat večje kot izgube Nemčije. — Pri tem je treba pomisliti, da niso računane niti ruske niti italijanske bojne ladijc. Petrograd, Rusija, 23. avgusta. — Vrhovno poveljstvo ruske armado priznava v svojem poročilu, da so stopile nemške čete pri Brodv zopet v ofenzivo. Tozadevno poročilo se glasi: — Južno od Kreva, jugovzhodno ocrVilne, je vprizo-ril sovražnik par vročih napadov, katere smo pa uspešno odbili. Sovražni letalci so vrgli na postajo v Manecviči več kot sto bomb. Povzročena škoda je precejšnja. Ob Seretu južno od Brody je sovražnik je zopet stopil v ofenzivo. Ob PrutiL, južno od Hrdjuleca, smo zavzeli dve višini, ki sta zelo velike strategične važnosti. Večerno poročilo se glasi: — Položaj na gališki iil volinski fronti je neizpremenjen. Berlin, Nemčija, 23. avgusta. — Fronta avstrijskega prestolonaslednika: Pri Zabio ob Bistrici smo odbili vse ruske napade. Jugozapadno od Zielone smo vjeli nad 100 ruskih vojakov in zaplenili dve strojni puški. Fronta generala Hindenburga: Pri Terepelnike je bil vprizoril sovražnik par napadov na fronto generala Er-mollija. Vnela se je strahovito vroča bitka, v kateri smo bili mi zmagovalci. Sovražnik se je moral z velikimi izgubami umakniti. Berlin, Nemčija, 23. avgusta. — Tukajšnje časopisje poroča: — V bojih, ki so se vršili od 14. do 17. avgusta pri Horozanki, je padlo pet tisoč ruskih vojakov, dočim so znašale naše izgube samo osemdeset mož. Rusi so vprizarjali napade, mi smo pa streljali s strojnimi puškami in kar kosili ruske črte. V vzhodnem delu Galicije in v Bukovim se ni pripetilo ničesar posebnega. Sovražnik se je že gotovo iznebil misli, da bi prodrl preko Karpatov v Ogrsko nižino. Ob obeh strani Ozarny Czeremosza so poskušali Rusi ih ladij, ki'osvojiti nekaj izgubljenih pozicij. Vprizorili so bili par 469,000 ton vročili napadov, ki se jim pa niso obnesli. Na tem delu fronte ni mogoče Avstrijcev premagati. Pozor pošiljatelji denarja! ▼sled negotovoga dostavljanja ooftte, ki je namenjena Is A mori k* r Avstrijo in Nemčijo ter narobe, •prejemamo denarne pošiljatve do oreUioa le pod pogojem, DA SI 78LSD VOJNE tOOOČE Z ZAMUDO. DXNAX fl BO V NOBENEM SLUČAJU ZGUBLJEN, ampak nastati za-oorejo le samude. m jamčimo a tako denarno poifljater toliko fesa, da se isplača na določeni na-lov. Istotako nam jamčijo isnes j ire ameriške banket s katerimi . „ , , - , - i • -i i ^ . . . .. . . lo vzročen a škoda znaša i.>.0 • •v i , -i ., - v . , Kako je nastal požar, se do zdai puje s pijačo. | Sodnik Gray ima že več izkušenj !nj lll(),rj Prosim, da izvolite tako urad- v mednarodnih zadevah, kajti on nike, da jim ne bo treba vedno se je leta 1900 vdeležil baaške kon-pod roke gledati, in se jih naj po- vencije kot član mednarodnega! i, „„„ ^ • i stavi pod jamščino. rudniki naj razsodišča. Izjava japonskega admirala. se ravnajo po pravilih, ako pa ne. Dr. Mott-u j«* pa predsednik \Vil-' PariZ' avgusta. — potem pa menda sploh pravil ni soll |)r0ll nedavnim časom ponudil ";m''s J,\t)"slwl japonski ad- treba. mesto ameriškega poslanika za Ki-'!,.niral Ak,Jama< kl JJ 1,51 r*as (Jlasilo imamo eno dovolj, in tjsk0| katerega pa ni hotel spn sicer naj bo dnevnik, ne pa ted- j,»ti. A ni moglo dognati. — Ogenj so omejili po preteku š«*stih ur. nik ali še kaj inanj. Zdaj smo taki "tiči", da imamo kar dva! F. C\, društvo sv. Barbare št. 81. Michvav. Pa. Delovodje. Predsednik Wilson in naseljniška predloga. Washington, I). <\, avgusta. Danes prišel i/ Be|»* hi.š»* glas, tla bo predsednik Wilson vetiral na-seljniško predlogo, ak<» jo ho spre jel senat. Vojaška predloga. Washington, I). C., avgusta. | štabni s»*f admirala T«»ga. Nekemu j poročevalcu "Časnikarske Zveze" rekel: •laz sem prepričan, da so zavezniki v vseh ozirih dvakrat močnejši kot pa Avstrija, Nemeija in Tur-čija. Xai'-ekoin vnjn«* ni nikdo mislil. da j»* Nemčija tak«> močna. -Se nožni rodovi s.- bodo čudili u ^peliom, ki jih je dosegla Nemeija V zadnjem času. Conemaugh, Pa. — Kakor je bilo .porocano, je zadnjo nedeljo priredilo piknik na Now D err v oudotno podporno društvo št. 70 in pa slov. delavsko pevsko društvo "Bled" iz Oonemaugh. Vreme smo imeli krasno. Zgodaj zjutraj zadnjo nedeljo, 20. avgusta, so se pričeli pevci "Bleda" skupaj zbirati in okrog 7. ure smo jo že od kuril i na avtomobilih pre^co New Derry. Ker so pa naši motovili preeej hitro tekli in ker je bila jako lepa eesta, smo prišli na mesto pred časom. Nekaj pevcev nas jo obiskalo naselbini Whitney in Hostetter. Tamkajšnje ljudstvo je že naprej vedelo,, s kakim namenom smo prišli. Pri-Prijazno nas je sprejelo in postreglo, kar je le moglo, z eno besedo: povsodi smo bili dobrodošli in bili nadvse prijazno in rojaško postrežem, za kar jim izrekamo našo najlepšo pevsko hvalo. Po kosilu smo jo odrinili na postajo Lat robe; tam simo se sesli z ostalimi pevci "Bleda", kateri so se pripeljali z vlakom, od tam smo pa krenili naravnost, na piknik v New Derry. Okrog 2. ure smo dospeli na mesto, kjer je bilo zbrano že veliko število občinstva. Društvo št. 70. tako.tudi ostalo občinstvo, nas je prijazno in pri-| jateljsko pozdravilo ter navdušeno sprejelo v svojo sredo. Par minut odmora in že se oglasi naš pe-vovodja Mr. Navinšek: "Pevci, nastop!" Zadonela je krasna pestro "Pozdrav", katero je občinstvo navdušeno pozdravilo. Temu so sledile druge pesmi, katere so bile pa vse najboljše rešene. Ljudstvo je bilo nadvse zadovoljno iu večkrat smo morali pesmi ponavljati na njih željo in prošnjo. Na HARRISA^riNC. WASK AMERIŠKI GENERALNI MAJO R BURRY. Okoli 20.000 rudarjev v Virgi-niji Biwabiku, Chisholmu in dni-'Pričakuje se, da bo trajal dolg boj gili tam bližnjih mestih že dalj- predno bo vojaška predloga toliko časa stavka in se bori proti kapi- spn menjena. da j., bo predsednik j ^"''"»P-št" poročajo, da bo v talizmu. katerega današnji namen Wilson podpisal, kajti znano je. dal .Pdrajšnji seji ogrskega državnega je streti delavski duh, ki seje po- je zadnjo predlogo, v kateri se je ?,mra k:,k»h štirinajst javil zlasti v zadnjici par letih; nahajala točka, da vpokojeni east-' !llt,'r'P4'hn-ij. kateresra namen je zasužnjiti de- niki regularne armade niso'pod- lavea kot lahko človek zasužnji vrženi vojaškim postavam, Wilson' Separatni minister. Same interpelacije. Berlin, Nemčija, avgusta. — 'WERWOBD f UNO^WOOO, N." Y» ANGLEŠKI GENERAL J\S. CLAYTON. koda Kozlarju v Ljubljani. L je, da je tako hitro dan minul in da smo se morali tako naglo raz-j iti. Naj bo izrečena na tem mestu članom društva št. 7<> najlepša z;i j hvala za vso postrežbo, tako tudi lepa hvala vsem, kateri so se ude-i pikniku se je mudil tudi ondotnij ležili tega piknika, hvala lepa ro-cej oglašajo veleposestnik, obenem mestni sod- " Konvencija društva sv. Barbare. živa!, ki nima pameti iu ne more vetiral razsoditi. ' Dvanajst stavkarskih voditeljev se nahaja v zaporu, to pa zato, ker so plačani kompanijski stražniki izzvali boj in izgrt*ile, za katere delajo zdaj odgovorne delavske voditelje. Stavkarski odbor je svoječasno sporočil : "Plače so j>ovpreeno $2 na dan. toda vsled kontraktnega sistema se dogaja, da so večkrat še manjše. Odbor ima na rokah dokaze, da so kompauije svojim delavcetm odtrga vale od 8 do 10 centov dnevno plače. | "NezasLišne nesramnosti so počenjali z delavci razni kompanijski foreman i, za katere so družbe dobro vedele, kako postopajo z ljudmi, toda niso napram njim ukrenile niti najmanjšega koraka. Znano je, da je nok foreman v par letih "naredil" $15,000. namreč s tem, da je izsesaval uboge delavce, ki so so trudili od jutra do večera v podzemeljskih luknjah in tvegali svoja življenja. Nekateri delavci so bili celo toli-' ko odvisni od forenianov, da so morali žrtvovati svoje žene, da niso prhšii v nemilost nesramnim delovodjem." j Tako poroča štrajkarski odbor. Zanimivo je, da morajo delavci toliko trpeti od onih, ki so bili včeraj še navadni delavci, ki so pa pozne j postali loremani. Fore-mani točno sledo svojim gospodarjem in tlačijo delavca, kjer-j London, Anglija, avgusta. — —- - ! Pred kratkim s.- j.- bila raznesla _ .... . (vest, da namerava skleniti Anglija So videli Deutschland . J aniil>otai, .„•. , ... • | separaten mir. — l«i n>ro.'ilo je Newport News, \ a., 22. avgu- , , , , - ■ . ... ^ ' . iHokadiii minister oitlo<-no •{emen- sta. Sem je dospel norveški par- j;... j nik "Alf", katerega kapitan —»j —:-- po imenu Olsen — je pov.-dal, «ta DARUJTE PAR CENTOV SLO-je veia uradu. I »oktor Sloan pravi: Predno s«> za more ko^a /.ilraviti. je neol>ho«liio |H»tr«'hno. |H>irel>iu» zdruvuiku ve«leti /-i pravo iM.lezeu holnkia. kakor pa znati, kako z«!raviti. To j«- I on-j. o v«mIo. kri in želode«-, m- «-el«» rahilo ho eh'ktrh'n«' žiirk«*. Potem ?U>le .m- prieiie zdravljenje <«"•«• s«> ho!e/.«-n proiiaj«!«' o/dr.ivljivim» in z«lravnik ]H.ve prili«'iio. kako doluo j«- |H.tr«-huo zdraviti in koliko h«» >talo. Njegovi uradi so eni izmed najboljših. Tu boste videli čudovite stroj««, potom katerih se večkrat doseže znatne uspehe, ki se jih ni dos«*jrlo j n i «lruir«'in načinu. C'udili se h«»-ste, kako vse na vas neinkujejo ti stroji in aparati TET ste bolni. $14MM).(N) X ŽARKE se rahi pri preiskavi in zdravljenju. Prid It« takoj, d« vam ta »pecialist pokaže. k»i z&more za vab nar«-dhi. povedal vam bo ako i»-■arete biti (idrulini. Ako aleže rabiti v»e d rute im. , "J"« "V"" ':----- r"' prave za zdravljenje v»eh bolem i, ki jih ie mojtoče zdraviti. Njegova uporaba r«ako»r«tnth priprav je po«l«dica večletnega učenja. V«e to je brez vsakih bolečin ali Akode. Ver ozdravljenje je prijetno in ni potrebno gubiti gvojejra delavnega rana. Doktorjev namen je. da nihče na troii avoj teiko prialuženi denar brez uBpehov. torej pO kratki uporabi njegovega načina t«te na potud^jogolneg^drajna^ Mncga priznanja in uspehe ima radi znau- stvenejja uaeitia, ki tfa pri vsakem bolniku uporabi. Ni«" ne «>pusti. kar zamore i»«>- ma^ati Imlniku v najkrajšem «"tisu Osebno z«lravlje- nje in iMi|iolno ugodnost se jam- «'i Itoliiiknin. najine brez vipeha. nikar ne obupajte, temveč pridite in pustite profesorju in doktorju, d« rabi avoje fudovtte pri-prave, ki jih dobil iz raznih delov »veta, pri njem bo»te videli pri- Ali imate nered v želodcu, katar, bronehitiB. nered v ledicah ali mehurju, reumatizem. bolna jetra, zaprtje, »lavotol. nečiBto kri. ture ali mazule? Otrpnelost. bolečine, zbadanje aii zvijanje, nervoznoat ali onlabeloat. Ka-kršnokoli balezen aH onemoeloat? Bolne pljuča? Bolno srce? Kašelj? Spolne bolezni, možke ali žentke? Vaia prilika. Zdaj je vaia prilika, da obiAčete velikega Specialista, da via preišče z X žarki popolnoma brezplačno. Nikdar preje »e ni te na-dila taka prilika bolnikom, ki ne zdaj nudi ženskam ali moškim vtem meatu. Svetuj« mo vam. da ga. takoj obiščete. Uradne ure veak dan od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer. V nedeljah od 9 30 do 1. ure popoldan. Prof. Doktor Slo»n za »talno nastanjen 303 Smith field St.. Nasproti po*te. PUUburch. Pa tajnik pri njegovi postaji napra-j Obe vladi komaj čakati, da bi vil kako pomoto in ga obvesti. i se že enkrat pričelo reševati te Kar se tiče konvencije, bi pri- stvari, ki niso, ako se jih zadržuje, pomnil, da bi scvršila kje v sre-'za drugega, kot za škodo Združeni in i okolice, v kateri sc nahaja nim državam in Mehiki, največ postaj. Najbolj' nespamet-J Kje se bo konferenca vršila ie no je plačevati velike vožnje stro- dozdaj še ni odločilo. Mnenje je, ske, ako se more ceneje skozi da najbrže v kakem letovišču ob priti. I atlantiški obali. Moje mnenje je, da bi naj tudi Vladni krogi pričakujejo, da bo-ženske obiskovale bolnike, seveda do mehiški komisarji najbrže od-le ženske, da ne bo treba vsega kraja zahtevali, da ameriška vlada opravljati. • ____takoj odpokliče svoje čete is Me- so razprodane. Imel bom zalogo sopet po končani vojni, ter se za pozneje rojakom priporočam. Kupujem, prodajam in popravljam stare rabljene harmonike po dogovora; izdelujem nove KOVČKE po $6.00 ter nove mehove od $6.00 do $10.00. Delo trpežno in zanesljivo. Alois Skulj, 323 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y. t / GLiAS NAHODA, 24. AVG. 1916. Slovansko KAtollilro podp. društvo sveti Barbare ZUHNJENZ DKŽAVC SEVERNE AMERIKE. Sedtž: FORRST CITY, PA. mm SI. fr— tjm 1SOS v difavi P*mrhub. ZA SLAVNI UKADNHQ: PndHddft: JOZET PETERNEL, Bok 86 Wllloek, Pa. • 1 podpredsednik: KAKO L ZA T. AR. Box M7, Forest City, Pa. a podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835. Bock Springs. Wya. Tajiuk: JOHN TELBAN, Box 707, Fore* City, Pa. IL twJnlk: JOHN OSOLIN. Box 402, Foreot City, Pa. BUfSjntk: MABTIN MUHlC, Box 537. Forest City, Pa. PouMuKomc: JOSIP Z A LAB, 1004 North Chicago St., JoUot, QU TKHOVNI ZDRAVNIK t Dr. MABTIN IVBC. SOO Chlcaco BL, JoUot ID. NADZORNI ODBOR t Prednednlk: IGNAC PODVASNIK, Station St. E. E., Pittsburgh, Pa. L nadzorni*: JOHN TORNlC, Box 622, Forest City, Pa. n. nsdronilk: FRANK PAVLOVČI0, Box 706, Oonemaugh, Pa. II aadaorulk: ANDREJ SLAK. 7713 Isaler Ara, Cleveland, Okla. POROTNI ODBORI Predsednik: MABTIN OBBEŽAN, Box 72. Best Mineral. I. porotnik: MABTIN flTEFANČIČ, Box 78, Franklin. Kana IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 628 Davson Are., R F. D. L « field. Detroit, Mick. UPRAVNI ODBORI Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box lift, Bridgeport, a I. aprsrnlk: ANTON DEMfiAB, Box 136, Brooghton, Pa. IL apravalk: PAVEL OBBEGAB. Box 402, Witt. 111. Otv. Dopisi aaj ee poSUjaJo L tajnika Iran Telban, P. O. Box 707, glasilo: "O LA S N ABO DA". ES5EE559EE9E5H9SES5S9 Baker Furniture Co., za Steel Files 200.00 Raynold Bros., za Steel Files 283.00 Bond za Jose* Zalar 74.00 John Telban, za luč 5.00 Farmers & Miners Nat. Bank, povrnjene obresti od bondov 45.11 Tiskovine za glavnega predsednika 5.88 Selitev glavnega urada in premog 17.45 Pee za gorkoto in drugo, kar je za k peči 21.30 Zavarovalnina od glavnega urada 42.63 Baksa za premog 6.00 J. B. Williams, rent od glavnega urada 80.00 .John Dečman. za zaprisego uradnikov 2.00 4 svetilke za električno luč 3.44 Premog 9.90 Odvetnik v Johnstown, Pa. , 35.00 Glas Naroda; tiskovine 152.91 V. H. .Jones, za linoleum 22.48 John R. Bel, 1 miza in 6 stolov 11.00 Ralph Bros:, tiskovine 21.00 Letne plače uradnikom za 2 leti: Karol Zalar 30.00 Louis Tauear 20.00 John Osolin 20.00 Josef Zalar 100.00 Ignac Podvasnik 30.00 John Tornie 20.00 Frank Pavlovčič 20.00 Andrej Slak 20.00 Martin Oberžan 50.00 Martin Štefaneič 40.00 j Mihael KlopeiČ v 40.00 Anton Hočevar 20.00 Anton Demšar 20.00 Paul Obregar 20.00 FINANČNO POROČILO OD 1. JANUARJA 1914. DO 30. JUNIJA 101«. Za moške in ženske. Dohodki: Vstopnine s«- j«- vplačalo ..............4,323.45 Assignment za smrtnino .............. 81,335.71 AsNi-sriH-nt /a bolniško podporo......93,693.22 '/.» rezervni sklad ................... 11,378.91 Za poftkodnino ...................... 14,248.54 Za upravni sklad ................... 10.772.98 Za vrhovnega zdravnika ................ 304.75 Za certifikate ........................ 114.50 Za knjižice ........................... 293.80 Za društvene znake.................... 141.15 Dolg izplačan ....................... 1,498.18 Obresti od denarja .................. 2,695.79 Surety Co. povrnjeno od bondov ........70.00 .Nerazdeljeno po sklatlih od št. T........ 507.50 Vsi dolio«lki skupaj ................ 221.464.57 Se odštejejo stroški kakor izkazano .. 182,672.15 Ostane »"istega v tem času .................... 38,792.42 Denarja je bilo v blagajni 1. jan. 1914 .......... 23,005.75 (iotovega denarja z 30. junijem 1916 ........... 61.798.17 . / Pregled stanja po skladih: Assesment za smrtnino je ......................... 81,335.71 Podpore iti drugih stroškov ..................... 144,789.90 Skupaj ................................ 226,125.61 Odštejmo dohodke .............................. 221,464.57 Ost« e primanjkljaja za srartninski sklad .......4,661.04 Ako vzamemo splošno dohodke in pa stroške za vse sklade skupno, imamo, ako hočemo pravilno vplačati v smrtniski sklad dolga $4,661.0-1. Gotovo smo napredovali od 1. januarja 1914 pa do 30. junija 191 tj, to je v dveh letih in pol za $15.787.67 za ta oddelek več kakor polovica ali še enkrat toliko, kot je bilo v blagajni 1. januarja 1914. ) Podrobni račun za glavni urad od 1. januarja 1914 do 30. Plača glavnemu predsedniku Josefu Peternel Plača glavnemu tajniku Johnu Telban Plača glavnemu blagajniku Martinu Muhič Nadzorni odbor: vožnja in dnevnice: Ignac Podvasnik Josef Peternel Martin Gerčman * Frank Sunk John Toruič Frank Pavlovčič Andrej Slak John Dečman John Telban John Osolin Martin Muhie Karol Zalar J. Golob Express od kovčeka Pošta Express, John Telban E. Bach man. Chicago, pečati Narodni Vestnik McMahon. Pittsburgh. Pa., tiskovine SI. N. Jednoti za stroške za konferenco Martin Štefančič za stroške za konferenco (»las Naroda, pravila American Surety Co., za bonde J. Bonroe. Serantoiu velika pisalna miza Burroug računski stroj Raynold Bros., pisalne potrebščine Amerikanski Slovenec, za knjige in tiskovine John Telban, rent od urada Anton Hočevar, za delo pri pravilih Anton Demšar, za delo pri pravilih Vrhovnemu zdravniku W. Siter, za stroške pri nakupovanju stvari in načrt Odvetnik, plača Gerrit Gerdner W. Siter, za delo in vožnjo, stroški za gl. urad delo v gl. uradu (ko se je predelal sistem) fmyw jun. 1916. 300.00 3,750.00 750.00 354.82 433.45 8.00 14.65 84.00 197.63 131.06 26.00 20.00 60.00 98.00 70.00 2.00 166.75 6.50 405.13 80.00 15.95 29.55 739.73 905.20 55.00 269.50 32.50 3,500.00 151.00 36.00 14.55 344.03 16.04 27.00 230.77 290.00 304.00 Teh stroškov je vseh skupaj 15,833.52 Prenos postajnih stroškov je in kakor sledijo stroški, kar se je izplačalo in zakaj se je izplačalo: V moškem oddelku smo nazadovali, v ženskem in otročjem pa! napredovali. Sobratski pozdrav vsem delegatom! Dobrodošli! Ivan Telban, glavni tajnik. Bolniške podpore se je izplačalo Za umrle člane in članice se je izplačalo Poškodniae se je izplačalo Poštnino se je povrnilo postajam Assesment i povrnjeni in drugo postajam Stroški kakor goriopisano za gl. urad Tora j vsi stroški skupaj: Ako prenesemo dohodke * in odštejemo stroške nam preostane čistega 30. junija 1916 Gotovega denarja je bilo 3. januarja 1914 Imamo čistega denarja za moški oddelek in ženski 30. junija 3916 326,348.00 37,882.25 3,550.00 865.14 193.24 15,833.52 182,672.35 221,464.57 182,672.15 38,792.42 23,005.75 61,798.17 Dohodki za otročji oddelek od 1. januarja 1914 do 30. jun. 1916. Za postaje assesment. vstop in knjižice Obresti od denarja Skupaj STROŠKI: Smrtnine se je plačalo Za upravni sklad Povrnjena ust opni na Skupaj Se odštejejo stroški 9,119.13 524.05 9,643.18 1,950.00 1,890.68 20.20 3.860.88 preostane v tem času prejšnji denar 1. januarja 1914 v blagajni 3,860.88 5,782.30 5,370.63 DELEGATJE ZA PETO REDNO KONVENCIJO. Za postajo štv. 1 v Forest City, Pa. Matija Komin in Avgust Gostiša za postajo štv. 3 v Moon Run. Pa. Frank Močnik. za postajo štv. 6 v Cleveland, Ohio John WiderwoL za postajo štv. 7 v Lasalle, 111. Anton Klanšek. za postajo štv. 8 v Johnstown, Pa. Josef Intihar. za postajo štv. 31 v Duryea, Pa. Martin Sore. za postajo štv. 13 v East Mineral, Kans. John Kastelie. za postajo štv. 16 v Willock, Pa. John Fatur. za postajo tv. 17 v Broughton, Pa. Mihael Mali in Jakob Dolenc. za postajo štv. 19 v Bridgeport, O. Martin Potnik. za postajo štv. 20 v Claridge, Pa. Frank Zupančič. za postajo štv. 21 v Little Falls, N. Y. Frank Gregorka. za postajo štv. 22 v Imperial, Pa. Louis Teršinovič. za postajo štv. 23 v Springfield, 111. Joe Golob. za postajo štv. 25 v Jeny Lind, Ark. Frank Teropšič. za postajo štv. 26 v Collinwood, O. John Grošel in Josef Gubane. za postajo štv. 29 v Rock Springs, Wyo. Frank S. Tavčar. za postajo štv. 30 v Eveleth, Minn. Jakob Anean. za postajo tv. 31 v Calumet, Mich. Josef Srebernjak. i za postajo tv. 32 v Braddock, Pa. John Gačnik. za postajo štv. 33 v Cleveland, O. Joseph Marinčič. za postajo štv. 34 v Vandling, Pa. Louis Zavrl. za postajo štv. 35 v Ralphton, Pa. Anton Budna. za postajo štv. 37 v Radley, Kans. John Lekše. za postajo štv. 41 v Mulbery, Kans. John Homec. za postajo štv. 42 v Winterquarters, Utah Ignac Podvasnik. za postajo štv. 44 v Franklin, Kans. Anton Selak in Jul. Bognar. za postajo štv. 46 v Pens Sta., Pa. Frank Demšar. za postajo štv. 47 v Frontenac, Kans. Rok Firem. za postajo štv. 49 v E. Palestine, O. Jakob Istenič. za postajo štv. 50 v Burdine, Pa. Jernej Hafnar. za postajo štv. 53 v Pittsburgh, Pa. Anton Zbašnik. za postajo štv. 54 v Greensburg, Pa. Frank Novak. za postajo štv. 55 v Conemaugh, Pa. Anton Gabrenja. za postaj o štv. 57 v Homer City, Pa. Frank Omejc. za postajo štv. 58 v Chisholm, Minn. Ferdinand Živortnik. za postajo štv. 65 v Joliet, 111., John Živec. za postajo štv. 68 v Indianapolis, Ind. Josef S. Zore. za postajo štv. 70 v Gilbert, Minn. Josef Brajer. za postajo štv. 71 v Johnstown, Pa. Mihael Cene. za postajo štv. 72 v Hostetter, Pa. Anton Planinšek. za postajo štv. 76 v Detroit, Mich. Charles Gabrovšek. za postajo štv. 77 v N. Alexandria, Pa. Tony Modic. > za postajo štv. 85 v Bryant, Okla. zastopa John Telban. za postajo štv.86 v White Valley, Pa. Anton Rozina. za postajo štv. 90 v Gross, Kans. Alojz Vene. za postajo štv. 92 v Edison, Kans. Fred Konec. V NAZNANJE DELEGATOM. Delegatje iz oddaljenih držav najbolje store, da pri nakupova nju vožnjih listkov vprašajo na postaji za listek do Scranton, Pa., oziroma Carbondale, Pa. ali pa za Susquehana, Pa. ker tamkaj laž je najdejo iste postaje, kakor pa Forest City. Ko se pripeljejo do omenjenih krajev, lahko vzamejo listek za Forest City, Pa. Želeti je, da si delegatje uredijo vožnjo tako, da pridejo že nedeljo v Forest City, Pa. Za one, ki so namenjeni brzojaviti v času zborovanja, naj pošljejo brzojavke na naslov: City Hall. Kateri pa želi poslati pismo na zborovanje, naj naslovi takole: Za peto gl. zborovanje, Box 707 Fo rest City, Pa. Z bratskim pozdravom _JOHN TELBAN, gl. tajnik. spominjajo nekdanjega tropičnega podnebja. Palme in praproti, dre-vjn podobne, se izkopavajo tamkaj iz ledenih tal. kjer leže zakopane zraven slonom podobnih 'mastodontov' in drugih debelokož-, i" (Dalje prihodnjič). 36 jih je še obolelo na Long Island-u, N. Y. Tekom včerajšnjega dne je bilo priglašenih še 36 novili slučajev o-bolelosti na paralizi. Vse bolnišnice so že prenapolnjene. Gotovega denarja v blagajni z 30. junijem 1916 11,152.93 Nevrnjeni čeki 652.84 Inventory društveno premoženje 5,178.70 Denar in premoženje skupaj 30. junija 1916 78,795.36 V blagajni je 23,005,75, 30. junija 1916 je bilo pa čistega denarje za ta oddelek $61,798.17. V dveh letih in pol je torej blagajna toliko narasla, toda kot se je izkazalo, bi morali biti še več $4,661.04. To svoto smo zdaj dolžni smrtninskemu skladu. Tako velike svotc bi gotovo ne primanjkalo, ako bi ne bilo toliko stroškov za glavni urad. Toda ti stroški so morali enkrat priti, prej ali pozneje. V teh dveh letih in pol smo plačali za bolniško podporo $126, 348.00. Za smrtnino se je izplačalo $37,882.00. V teh dveh letih in pol je umrlo 113 možkih, 13 žensk in 38 otrok. V tem času je umrlo 11 članov več kakor prejšnja 3 leta. Otrok je umrlo šest manj ter dve ženski manj. Odkar obstoji organizacija, je umrlo 350 možkih članov, 31 ženskih članie ter 118 otrok. Ako seštejemo dohodke za te dve leti in pol, nam izkazuje smrtninski sklad: Sklad $81,335.71 ako odštejemo izplačano smrtnino 37,882.25 $38,792.42 4,661.04 bi moralo odstati za ta sklad čistega denarja 43,453.46 Vsega skupaj denarja je pa v tem času ostalo le Tako dobimo, da smo v tem skladu prekratki za PREGLED ČLANSTVA. Možkih članov je pristopilo od 1. januarja 1914 do 30. junija 1916 — 1,029; umrlo jih je 113; odstopilo, oziroma črtanih jih je bilo 1,309. 30. junija 1913 je bilo vseh možkih članov 4,866 ; 30. junija 1916 jih je pa 4,473. Torej jih je 393 manj kot pred tremi leti. Ženskih članic je pristopilo v tem času 260. — Umrlo jih je 13. odstopilo jih je in črtanih je bilo 137. — 3. junija 1913 je bilo vseh članic 770; — 30. junija 1916 pa 880 in 59, ki so enakopravne ali tudi zavarovane za bolniško podporo. Torej jih je 169 več kakor tri leta poprej. Otrok je pristopilo 1,049. — Umrlo jih je 38, črtanih jih je bilo in odstopilo jih je 223. — 30. junija 1913 je bilo otrok 2,343; — 30. junija letošnjega leta pa 3131. Potemtakem jih je 788 več kakor tri leta prej. Pregled članstva je torej sledeči Možkih članov je bilo 30. junija 1916 ženskih članic samo za smrtnino Članic, zavarovanih tudi n boln. podporo otrok Iz prirodoslovja. (Nadaljevanje). Kdo bi vpričo takih dogodb smel tajiti, da v deželah, kjer še sedaj vulkanske moči tako silovito prodirajo zemeljska tla, ne bi bil v nračasih notranji podzemeljski o-genj še huje razganjal trdih tal? Ce nastajajo ognjeniki s svojimi razpokami v novejši dobi, koliko bolj se je to dogodilo v pravekih, zlasti ker so bile tedaj vulkanske sile še manj ukročene! Ne manjka nam velikanskega vzgleda te vrste na svetovih, zemlji sorodnikih. Na planetu Jupitru so pred nekimi leti zvezdo-slovci opazovali strašanski ogenj njegovega sveta. Vulkanske njegove sile so izmetale toliko ognja izpod njegovih tal, da se je razširil na širji površini, kakor jo ima naša zemlja. V tin*.ih starih vekih se je utegnilo zgoditi tako: Notranji podzemeljski ogenj je prodiral tla: tukaj je vzdignjl iz globočine velikansko goro, tamkaj pa razkrojil na dolgem prostoru zemeljsko skorjo. Iz take razpoke je puhtela podzemelska vročina proti vrhu zemuje ter je ogrevala tla in ozračje. Iz takih vulkanskih razpok so se vzdigovali ne le posamezni hribi, temveč tudi cele verige hribovja in gora. — In da se je kaj takega tudi res godilo v pračasih, za to je nam porok nad štiri milje dolga razpoka, ki se je naredila v naših dneh na Islandiji; preklale so se vsled hudega potresa ravnine, in preklale so se gore tak onaravnost in gladko, kakor bi bil kdo z ostrim nožem in z jed-no potezo preparal skorjo in pre-rezal hleb kruha do sredice. Recimo, da smo pred stotisoČ leti stali na sosednjem svetu, na planetu Martu, in gledali doli na zemljo; mislimo si, da smo ugledali prav tak ognjen požar na našem svetu, kakršnega smo v resnici videli na planetu Jupitru, reeite: — Kaj bi si mislili, kako bi sodili o takem ognju? Rekli bi: Zemeljska je pa ostala odprta velikanska raz poka, in iz rozpoke se vzdiguje vročina, ogenj pa sveti daleč na o krog. Pri takih in jednakih prekuci jah bi prihajala velika množina gorkote iz osrčja zemlje na nje po vršje. Vzgled, ki ga nam daje no va gora Xorullo, nam kaže, da so se nad tako razpoko vzdigovale nove verige gora, če ni ostala od prta, dokler se ni zasula bodisi lastnimi izmečki, bodisi od kake ga potresa ali pa od samega tlaka postranskih bregov, ki se udirajo v votlino. V tistih pravekih,. ko je dalje časa prihajalo veliko prorkote \z vročega zemeljskega osrčja na po vršje, tedaj je dajala zemlja sama svojim tlem in svojemu ozračju do sti več toplote, kakor je prihaja dandanes od solnca. Toda med ogrevanjem z lastno in med ogrevanjem s solnčno gor koto dela za solncem hode znane toplotne oddelke ali pasove na ze ml j i. Lastne zemske gorkote, iz puhtevajoče iz odprte zemlje, ni razdeljevala nobena sila po kakih pasovih, temveč razširjala se je krog silovite razpoke od kraja do kraja in krog sveta. Seveda, čim bliže je kdo požaru, tem večjo vro čino čuti: vendar je izdatna,, notranje zemlje puhteča gorkota zadostovala za tropično razgreva nje tudi oddaljenih dežel. Če bi se bilo v resnici godilo kaj takega, ugovarjajo dvomljivci, bi se po zemeljskem površju ne bili poznali tisti toplotni pasovi, ki pri hajajo iz sedanjega solnčnega o grevanja. V tistih vekih se niso razodeva le take toplotne meje. kakršne so sedanji pasovi ali gorkotne "zone zakaj zemlja sama nam podaje podobi okamenelih organizmov ti ste dobe priče, da je tedaj celo sedanjih arktičnih ledenih krajih imela tropično podnebje s tropič nim rastlinstvom in živalstvom. In prav ta pojav podaje geologom in sploh zemljeslovcem težko uganj ko: od kod je prišla v severne pokrajine taka gorkota f V Oren landiji tako kakor v severni Sibi tla ao. se odprla, n. pr. poleg Andov v Ameriki, in ae je nudila go- riji izkopavajo geologi iz zamrlih NAŠI ZASTOPNIKI, kateri bo pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" In knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. Jenny Lind, Ark. In okolica: Mihael Clrar. San Francisco, CaL: Jakob Lovila. Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cullg, Frank Janesh in John Germ. Salida, Colo. In okolica: Louis Caste Ho. Clinton, Ind.: Lambert Bolakar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Woodward, la. in okolica: Luku Podbregar. Aurora, IU.: Jernej B. VerblC. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. Depue, 111.: Dan. Badorlnac. Joliet. 111.: Frank Laurlch, John Zaletel In Frank Bamblch. La Salle, III.: Mat. Komp. Nokomis, IlL in okoUca: Math. Gai-shek. So. Chicago, IU.: Frank Černe Springfield, IU.: Matija Barborlč. Cherokee, Kans.: Frank Režlsaik. Oglesby. IU.: Matt. Hribernlk. Waukegan, IU. in okolica: Fr. Pet-koviSek in Math. Ogrin. Columbus, Kans.: Joe Knafelc. Franklin. Kans.: Frank Leskovee. Frontenac, Kans. in okolica: Frank Kerne in Rok Firm. Kansas City, Kans.: Peter Schneller. Mineral, Kans.: John Stala Ringo. Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. in okoUca: Frank Vodoplvec. Calumet, Mlcb. In okoUca: Pavel Shaltz, M. F. Kob« in Martin Rade. Manistique, Mich, in okolica: Frank Kotzlan. So. Range, Mich, in okolica: M. U. Likovlch. Chisholm, Minn.: K. Zgonc In Jakob Petrlch. Duluth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okoUca: Ivan GouSe, Jos. J. Pesbel In Louis M. PeruSek. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert. Minn, in okolica: L. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan PouSe. KitzvUle, Minn, in okoUca: Joe Ada-mlch. Nashwauk, Minn.: Geo. Maurln. New Duluth, Minn.: John Jerlna. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlcb. Red Lodge, Mont.: Joseph JeraJ. Roundup, Mont.: Tomaž Paulin. Gowanda, N. ¥.: Karl SterniSa. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka. Barberton, O. in okoUca: Math Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnlk. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. Marinčič, Chas. Karlinger, Jakob Rea. nlk, John Prostor In Frank Meh. Lorain, O. in okoUca: J. KumSe In Louis Balant. Niles, Ohio: Frank KogovSek. Youngstown, O.: Ant. KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin. AUegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. BridgeviUe, Pa.: Rudolf PleterSek. Burdine, Pa. in okoUca: John Demšar. Canonsburg, Pa.: John Kokllch. Cecil, Pa. in okoUca: Mike Kočevar. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk in Vid Rovan.šck. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Broughton. Pa. In okoUca: A Demšar. Darragh, Pa.: Dragutln Slavic. Dunlo, Pa. in okolica: Joseph Snhor. Export, Pa.: Frank Trebetz. Forest City, Pa.: K. Zalar In Frank Leben in Math. Kamin. FareU. Pa.: Anton Valentlnčlč. Greensburg, Pa. in okoUca: Frank Novak. Irvin, Pa. In okoUca: Fr. DemSar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc. Luzerne, Pa. In okoUea: Anton O-solnlk. Meadow Lands, Pa.: Georg Scbulta. Moon Ron. Pa.: Frank Maček. Pittsburgh. Pa. in okoUca: Z. Jaksbe, L Podvasnik, I. Magister in U. R. Ja-kobieh. South Bethlehem, Pa.: Jernej Ko> prlviek. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta, Pa.: Joseph SkerlJ. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: Fr. Seme In J. Peter* nel. Tooele. Utah: Anton Palčič. Winterquarters, Utah: L Blaflch. Black Diamond. Wash.: G. J. Po- renta. Davis, W. Va. In okoUca: J. Brook*. Thamas, W. Va. in okoUca: Frank Kod jan In A. Koren chan. Wia.: Aleksander Pesdlr. Via.: Joalp Tratnik tm Ang. Col lander. Sheboygan, Wia.: Heroaim Svetita la Martin Koo In John ■i*- Sij - - iyif: ■- GLAS NARODA, 24. AVG. 1916. * JlglStlffmkl rAkorfkxnrana dne 74. januarja 1901 v državi Hi Sedež v ELY MINNESOTA. SLAVKI UliOim: :: J. A. GERM, 607 Cherry Way «1 Bos 97. due k. Pa. Mpredaadnik: ALOIS BALANT, Box 106. Peart Ara- Ohio. •lavni tajnik: GEO. L. BROZ3CH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN OOUŽE, Box 105. Ely. Mina. Sanpnik: LOUIS C08TELL0. Box 563. Salida, Oote. VRHOVNI ZDRAVNIK: Df. MABTIN IVEO, 000 N Chicago St., Joliet, DL NADZORNIKI: EUNICH, 421 —, 7th St., Calnmet, Mlak. * PET KB ftPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN A US EC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O, JOHN KJBŽlSNIK, Bonte 2. Bur ley, Idaho. POROTNIKI: ftAN JUSTIN, 1708 E. 28 th St., Lorain, O. JCtf EPU PiHHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. C. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond. Waah. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MEKTEL, od druitva n. Cirila In Metod«, HeV. % Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jtruss, itev. 2, Ely, Minn. JO UN (JRAHEK, at., od društva Slovenec, Štev. 114. Ely, Minn. Val dopisi, tikajoči se uradnih aadev, kakor tudi denarms >o4iljatve, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse p*-, tctbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani šlanov te a* hoda saftraio Društveoo glasilo: "G LAS NA ROD J" Cilji. K (Nadaljevanje). — To je tako, —- in hitela je nekoliko vznemirjena razkladati. —Liste *em n«ldia še takrat, ku je bil otrok pri tu-ktri na Štajerskem. Tudi to je moja sestra najmlajša. — pri tem je pokazala na deklico, katera se je hila vsedla k mizi. opazovaj«* «m1 strani nov«*-i ira aotdanovavea. — Bila je do-J nlej * mojo beer k o vred pri M-stn.j ki je na Štajerskem omošena. Se-' ct zavila oei, trlolHtko vzdihtiila in skl«* uila roke. Pospišil in .lerica sta gledala \ tla. otrok je nepr^mičAO sedel na Molu iti upiral mrtve o«'-i v nova eloveka. Podpiši lovka se je pa držala na jok. — Ali je že dolgo, kar ste izgubili stari«*'? - je vprašala Po Ijanka slednji«". — /e štirinajst let. .Jerica j« bila stara komaj leto. Oh, takra* je bilo strašno: v jedtiem meseci, sta umrla oče in mati. pomislite, oba. Ore se je bil |M»vozil. ko j« (leljal vino, in precej je bil mrtev na m«**tu. Mati pa je umrla o«I ža losi i. Potem so naiu vse prodali. — veste, kaj s«* pravi, vse: tako lepo domačijo. gostilno — one velik« s«n{e, polne vina! In kam str šli vi potem? — j«* vprašala Poljanka. Služit. Jaz sem bila v razi i •'uih gostilnah... najdalje sen' služila v hotelu "Pri nadvojvodi Ivanu". A povsod so me ra«li i meli. Neka iroKtilui«'arka je joka I a, ko sem šla pro«"'. Rekla je, da bo izgubila }M*dej polovico go stov. Seveda, človek mora biti > ljudmi... K meni so prihajali \ gostilno najbogatejši gospodje; do polno«"i jih je bila gostilna ve . Za tajnost jamčim. F. J. Carpenter, .116—17. St.. Moliit*. lil. flair ST. CLAIR AVE. JEWELRY CO. Joseph Marinčič, lastnik Ave., Cleveland. Ohio. Slovencem in lira tout Hrvatom priiM>r«W*aiii nakup finih vsakovrstnih verižic, priveskov, prstanov. tmli takih z -glup<» smejal, a Poljanki je bilo nerodno in vroče na oguljeni zofi. l/pre«?nvoril j«' Pospišil : Kes. dva najpridiiejaa člo-v«ka sta s«- našla. Meni je večkrat pravil moj mojster, «la bom srečen zato. ker sera bil njegov najboljši delavec. Po dvanajst kap sem mu napravil na dan. In najlepše mute sem jaz delal: z angore, ku.-ne, muflona, ameriškega zajca, vi-«lr«\ sobolja.. . Pospišil je znal vse krznarske snovi na pamet. — Imel sem dovolj dela in jela. Tudi brez «l«*uarja nisem bil. Še v hranilnico sem kaj nesel. Hm, se daj pa s«' je vse nekam razgubilo. Tu nič, tam nič... Pri t«-h besedah mu je zastala saj »a. zakaj žena ga je pogledala ostro in mu po«! mizo takti t:«lo stopila na nogo. da se je ugriznil v ustnice in umolknil. Sedaj j«! vedel. da ne sme nocoj več govorili. Pod mizo pa je zadela gospa Pospišilova ob jeduem tudi ob noži eo svoje male hčerke. Otrok j«-tenko zapiskal in bl«'«li ohn^-k s« mu j«* skremžil v belestnr gube. — Mitnica! Pospišilovka je skočila pokoneu, stisnila otroka k sebi in začela ž njim plesati po sobi: — Aja. aja. Mimiea naša je bolan«'kana, bolančkana! Dete je utihnilo in zopet odprlo svoj«» blede, vodene oči. — Sitnira je bolna. Sama ne vera, kaj ji je. Že dolgo bo»« ha. Poglejte, pritlikavka je že tri leta stara, pa je kotnaj shodila. In Pospišilovka je postavila »lete na tla in se mu začela smejati, ko je omahovalo. Mitnica je zaostala v rasti. Bila je šibka iu slabotna, da je komaj stala. — Poglejte, tako je suha, da jo veter odnesel, pa se ne pritakne nobene jedi a nič. Gleda kot teliček in sedi, kamor jo posadim, eele ure. Same oči so jo. Izprego-voriti ne zna niti besedice, putika umazana, a plesati — to pa, to! — Poglejte! Pospišilovka je zgrabila otroka trdo za rame in ga postavila na tla. Nato je vzela male orgljice iz žepa in začela piskati nanje. De te se je ozrlo žalostno na očeta, ki je gledal v zadregi v stran, po tem pa se je začelo počasi sukati. Mati je igrala poekočno polko in udarjala s nogo ob pod; le se- A 1 - »4 v*-..:, WNOMWOOB « UNOKMWOOC, H. T. NEMŠKI PODMORSKI ČOLN ' DEUTSCHLAND'KI JE DOSPEL VČERAJ IZ AMERIKE V NEM ČIJO. daj. j »a sedaj jo je premagal smeh i z mirnim, resnim obrazom in po-ko se je ilcte komaj ulovilo, da ni! vešenimi očmi. Potem je odšla iz- pa«llo — Ne smeš je mučiti. Rezi. — je izpregovorila nato Jerica in V zela Mitnico v naročaj. — Seničks moja, saj si ti moja, kaj ne? — poljubila jo je na blede ustnice pred vrat; a Janko je nekateri-krat slišal v veliki sobi razkavo vpitje gospodinjino: — Avša avšasta! Pri tej priči ini sleci novo obleko! Vse boš za- Otožnost leži na njenih lepih, ostarelih potezah, hrepenenje iz osamelosti. Pogled ji gre čez pustinjo. mimo cerkvice .nad griče in hribe, v daljavo... Naprej in naprej... A tema se vlega na zemljo, in tako čvrsto, kakor j«* 1. da.! si i mazala, cuinlra nora ! Pa še trak],,« molčečem, mrtvem obzorju se avcznje. da je potem taka kol | kažejo samo sive. razblinjene pi- pndelj! Fej te bodi! A rjavega krila vendar ( ke in mrzla, ni o- danjost. mračno-siva brez- blekla več. Rajša je zbežala opol dne od mize. kadar ni mogla več poslušati zbadanja sestre in zadrževati solza, ki so ji silile izpod košatih trepalnic. j ko je izgubila moža. Oh takrat ..... .... j \ soboto popoldne je sedel j«? imela sinčka, a sedaj nima ni-j Janko ob polzaprtem oknu. Trn j kogar, da bi kramljala ž njim dol->a jaz n« j«lno jesensko solnce se je mirno ge jesenske večere. Da, prikrila bi rada, prikrila bi stara mati solzo, a ne more. Njena osamelost ji dene na stara leta < Iva krat huje, kakor takrat. Pr Ali imate samo tega otro-ljoči in umirajoči v nevidnem po-ka? — je vprašal« Poljanka. I jemanju. Izpod težkih smrek, tis — Samo! He, več jih ne mara in jelk pa se je plazila modro- sivkasta megla ter se vlegla na mo! — je odgovorila Pospišilo\ ka z drznim smehom. Stara Poljanka je skoro zarde la. a rekla ni nič. Po noči pa, ko sta bila z Jankom sama v sobi. ga je dvakrat v-prašala. če bi bil rad tukaj na stanovanju. In ko ji je Janko o-brakrat pritnlil, naročevala mu j«* dolgo v noč, naj se ne zmeni za nič drugega kakor za knjige IIo«li naj večkrat k Martinovemu gospodu, ki ga imajo jako rad i. in moli naj. Govoriti pa mu ni treba veliko niti z gospo linjo niti s kom drugim v hiši. Janko je materi obetal naro čilo za naročilom, dokler ga ni slednjič premagal zaspanec. Ko sini več oglasil, je utihnila tudi Poljanka. a zaspala ni dolgo. Premišljala je in hudo se ji j< storilo, ko je pomislila, da pušča svojega otroka samega v tujini Tiha solza ji je pripolzela po licu. za prvo druga, tretja — solza za solzo... III. Zopet je hodil Janko v šolo re dno. točno kakor prej. A kadar se je vračal iz šole vselej je stala pred kuhinjo Jerica z Mimieo v naročju, vselej vesela, razposajena.. . V rjavem. 1 ponošenem krilu jo nt več videl, ampak vedno le v o-ni sivi obleki s fresnem oprsjem in nabranimi rokavi na rami. Pr krilu je nosila kratek, rožast predpasniček. obrobljen s čipkami. A okrog vratu si je privezom vala moder trak. No, samo pozdravila ga je pred vrati veselo, vljudno in prijazno ko je prihajal domov malce u-pognjen radi svoje visoke rasti. Dete se j«- stisnilo v gubo in skril«' obrazek na prsih Jeričinih. Pospišil je hvaležno pogledal svast. Pospišilovka pa j«' rekla sni«*jt- se: — Gledališka igravka bo. dru-1 gega ne bo i/. iij«>... baletna ple-j savka, ha, ha! — N«-. ne. Rezi, tega pa r ^ osmelil reči Po [bližalo zapadu. Na Oi-adu se jej Moj Janko, moj sin spis,l in hoje«e pogledal svojo | blišča I o osamljeno okno kakor o-1 Stara, okršena ura je tiktakala XT . , rumenel demant. Na brezovih; šepavo, votlo; iz odJaljene-a sta- — Norec, mar mislis. da zares-deblih sosednjega vrta so poči- novanja je noisl veter raztrgane av.mt Ne bodi neumen! j vali zadnji žarki, bledi, trepeta- j akorde klavirja: hrepeneče, poje- - Vil ilUMti-k cainn Inn.j I ____:___1 _ -_______• I . v 1 ' ' •> i majoce, mroče v dolgih, težkih kadencah. Zavel je veter in prinesel strastno A'zburkane glasove, ki so se razleteli z rezko disonaneo. In potem se je culo neslišno tiho ječanje kakor razbitih delcev... Naslonil se je na mizo in solze so mu polile obraz. — Gospod Poljanec! — Ali vas motim, gospod Poljanec T Pred njim je stala Jerica. Temačno je bilo v sobi. V slabem svitu s ceste se je videla samo njena postava, njene košate obrvi in trak na njenem vratu. — Prosim. Le za spoznanje se je premaknil. Glave ni obrnil od mize. — Vroče mu je postalo. Sram bi ga bilo. ko bi bil kdo videl njegove solze. — Saj niste hudi namef — Ne, nisem. — Tudi ne, če vas poz«lravim? — Tudi ne. — Vidite, pa me sestra krega. — Zakaj T — Pravi, da ste hudi, k«T vas vsak dan pozdravim. — Jaz nisem nič hud. Saj mi niste nič hudega storili. Potem sta molčala. Jerica se je ozirala po sobi. Bada bi bila seka j rekla. A v istem hipu ji res ni prav nič prišlo na misel. Tako čudno ji je bilo pri sreu. — Kako rada imam, da ni ta sobiea več prazna! Prej je bilo tukaj tako dolgočasno in pusto, sedaj je prav prijetno. Janko je molčal, a Jerica je nadaljevala: — O, jaz imam to sobico zelo rada! Zato sem prav vesela, da ni prišel kak dolgočasen človek vanjo. Janko ni odgovoril. — Ali je tudi vam všeč, gospod Poljanec! (Pride ie.) POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški _.25 Ahnov nemškoaugleški tolmač, vezan _.50 Berilo drugo, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.7<) Ilitri raeunar ^.40 Poljedelstvo _,r»0 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom _.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Slov.-angleški in angl.- slov. slovar _.50 Slov.-angl. in angl.-slov. slovar 1.50 Trtna us in trtoreja _.40 Umna živinoreja _.50 Umni kmetovalec —.50 Veliki slovensko-angleški tolmač $2.00 gnile georgine in astre. Iz dimnikov se je vlekel duš-1 ji v dim nad visoka slemena hiš. da je bilo videti iz tretjega nadstropja cel omesto kot preplavljeno s kalno mlako. Nad mestom je strmelo daljno, temno modro z redkimi zvezdami. Iz somraka so stopali na nekaterih mestih potegnjeni hribi, s položnimi hrbti, brez določnih o-brisov kakor razbrisani madeži, daleč, daleč... Ta 111 za onim hribi leži svet. pa leži krasen svet. Od njega n«' vidiš ničesar, niti umazanega madeža ne. Tudi tam, v onih globinah se poslavlja jesensko solnce. Večni mir leži nad vejami gozda, le sedaj pa sedaj se odloči od obletel mla••' -i ' v .A t - :%V-:- Vrt, vrt! Povest. — Spisal I. Štrukelj. (Nadaljevanje). "Hudika vendar, kaj bora samo delal, jedel pa nie!" togotil je Andrej pred hišo na klopi »edeč, pa toliko glasno, da ga je Košeek razumel pri zaprtih durih. Sveti Paral pravi: kdor ne dela, naj tudi ne je, jaz pa pravim: kdor ne pa tudi delal ne bo. Včasih nie, včasih pol dneva prepozno, včasih tako, da nima nobenega pravega okusa — ali je to red! Potlej pa človek vse sam. V dru&eini se mi vse bolj ljubi delati, sam seru, pa sam, «e dobro, da ne zadremljem. Vse skupaj bom pustil m si poiskal drugod službo..." "Andrej, — Andrej!" klical ga je iz h»Ke Košček. "Sedaj ini bo pa samo pravil, ka j naj storim! Nič, lee pojdem, pa bo vse v kraju", je/.il se je hlapec na tihem, glasno pa ven-' GLAS NARODA, 24. AVG. 1916. ' š -j IVICS. NIW YORK. PRIZOR 2 AMERIŠKE BOJNE L ADJE "MAINE". dar-le poprašal: "Kaj pa bo?" |pa pro ho VP51 kot zato pa rilec kuha. i, kje gre vse gladko ' ('e je kaj posebnega, ^aj se bo kiualu zvedelo. Cič?" *' Preeej J *' T<>da. ta "precej" se je preeej raztegnil; Andrej je namreč Se s fo n,,JO tomve^ S1 Vl nekaj ,-asa gledal kakšno bo vre- kozaree dj| nfl })i ^ mnhe me, potem se je dobro pritegnil Ju j tfm opravilu mu je M in nato self sel v hi*o. 1 ,.A , . . ... . L- -- 1 I vzdih: "O, da bi bil ze Ko»eek "Danes ne bo jedi o pravem zdrav, kdaj ga že ni bilo prične Košček zlepa. 41 pa meni!" Pa je že talko: želja, imajo ljudje pač mnogo, a le preveč takih, i:i se nočejo uresničiti. eavu boš menda /e počakal. Ce hočeš malo siivovke, kar v omarico s«' sti-uni, sir-er pa ne bo drugače, kakor da si gren sam kuhat." "Sam pa že ne bom kuhal." 1 "Saj to ni vselej." "Pri vas bi moral biti človek pravzaprav vsej Kuhaj, peri, molži... " "Kaj ti ni vseeno, če delač to ali ono? Vesel bodi, da ti ni treba samo težkih del delati. Hlapec pri velikem posestniku, ki štirinajst dni ykujuij mlati, ali cel te den zdržema kosi, t« k kaj izkusi!" "Pa ima tudi jed potem.*' "No, kaj ti stradaš? Ali ti ne pravim, da si skuhaj, kar si že- Markec si ni več ubijal glave :i pri Tisi o popoldne se jr bil Lazar namenil v hosto, da bi poiskal nekaj palie za natič. Pod pazduho je imel .sekirico, pa jo je počasi mahal svojim potom. Skozi Robi dovje -mu je bilo iti. Kaj r.eki že kaj Košček počne?" mislil je sam pri sebi, "Koliko pa zamudim, če sc mimogrede malo oglasim pri njeni.'" dejal si je in jo krenil v njegovo hišo. t "liog daj dober dan, Košček! Kaj pa pravi noga?" nagovoril je lin?" "Skuhaj, skuhaj! Jaz m pri- jil P*»vedoval hkrati, za hlapca, ne pa za kuha-' "E. prijatelj, slab dan je, nco. "Pomisli, da jiiz nisem kriv." " No, ali sem morda jaz?" ''Kdo ti bo ustregel?" Saj mi ne lw> treba dolgo, pojdem pa drugam." "Držal te ne bo nihče." "Pa dobro! V štirinajstih dneh mi pripravite, kar mi gre." "Ne boj se!" "Že prav." slab!" sprejme ga Košček resno. "Na vse strani mi nagaja, kar le more." " f. pa bi poslal po zdravnika." "IJi že, pa... Toda saj z nogo ni ravno nevarno, da bi dejal, ali sicer..." "Kaj sicer? Pa saj lahko sedem, kaj ne?" "O, le, le, brez vse skrbi! Hvala Bogu. da si prišel; ti ne verja- "Prav, prav! Ali misliš, da je meš, v kakšnih zadregah sem!" zame, tvojega gospodarja, prav "Ti si danes nekako ves ob-prijetno, če te vse noči ni doma?" upa n. Kaj se ti je vendar pripe-"Kdo to pravi?" ,tilo?" 44Na tem ni nič ležeče, samo to "Vse ti razložim, — ali hočeš ti povem: jaz imam tudi vest, in požirek slivovke?" vem, 2la Koščku zadnje besede Lazarje ve kar niso hotele iz glave. U<*i ^ ! z** OJ no potrebujem denar. Lazar je odšel po svojem opravku, Spela pa se je tudi kmalu napotila k sosedu. Med potjo pa sta sijo. Jaz ne bom kriv, ako bodo ianeli nepotrebne stroške. Tukaj bal iu ugibal je, kaj neki bi bil je f, d.nigi 1UPSeC Sfavka hl mislil prijatelj, a ni mogel zadeti nPObhfKl pravega. "Dober človek — naj bi oir n , 2lfi Oak St., Chisholm, Minn. (22-28—8) bili vsi taki!" tako si je ponavljal precejkrat in gledal skozi ok-| 110. Kar naenkrat zagleda Spelo.' "Pa ne, da bi jo bil Lazar semkaj poslal/"' šinilo mu jo v možgane. 4'O. ti Lazar... " j "Ali res še ni nihče krav po-molzel ?" to je bilo prvo Špelino vprašanje. • Košček je jel sedaj tožiti svoje gorje iu povedal Špeli vse, tudi kar je mislil o Ton L Špela ni odrekala. ni naravnost obetala, ven-1 dar vse je kazalo, da se ji Koščeik smili. Seveda je storila svoje tudi slivovka, katere se ni mogla ubra-j hiti tudi ona. dasi je trdila, kako' peče in žge in reže. "Pa je le dobra!" pogovarjal' Kadar pridete v moj urad, nikar ne io ie Košeek lil nvav eta CO pričakujte, da vam bodeni postregel s JU je K. 111 pia\ lepo sta se kislim vinom ali s kako drugo pijačo. pogovorila Iker ne prodajam nič druzegu kakor r _ I »o, kar spada k takemu uradu kot je Soela ie Vse Opravila • krave nn ! ~ Tu m. kjer Vam hočejo postreči Jtr se 0}»: .-r gat. $*_\2r», $2.GO, 7 i in $300 SHvovltz per sral.................$J.75— Troplnjevec y.al>oj .................... ^ !mmi SUvovitz zaboj........................$1X.iH) "Oy Rye Whiskey 5 let star. za hoj......$11 »i0 PHONE 240 Zastopnik "GLAS NARODA 82 Cortlandt Street. New York, N. Y. RiKle/a Ohio vina iier j:al........v»e. GO«-., 7.V. Cat:t\vha iu J »H a ware per Kal.......7.V. 80<*. Za ."» in 10 gal. |»os»h1o raCnnaiu« $1 iKi, zn 2.1 Ral. $"J.0o, za večja naročila je s<-l isastonj. Naročilu naj se i»ril«(ži denar all Mmey «>rder In nutančul naslov. Za pristnost pi^ačr jamčimo. The Oiiio Brandy Distilling Co. 1ČS244 ST. CLM8 AVR., CI EVELAN1', 0 Frank Petkovseki i Javili uotar (Notary Public) ] 718 720 MARKET STREET j WACKIGAN, ILL j PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vozne listke vseh prekomor-skih Črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. wimmmnmummtf | SLOVENSKI HOTEL p UNhJSKA BARA 0 Frank Cvetic, lastnik i 5104 BUTLER ST., PITTSBURGH, PA. Najboljše, vedno sveže^pivo, fine unijske smodke, impqj" no in domače žeranie. Ciste nostelie dohra dnrr.»ea len. tirano in domače žganje. Čiste postelje,' dobra domača kuhinja. Vsakovrstni časopisi vedno na razpolago. Naše geslo: "Dobra postrežba, nizke cene' York, VS. Penna. "Edino pravi a tem podpisom nike v Rusiji in Italiji. Lahko n poČlj« denar sorodnikom, prijateljem in xn&ncem, ka teri m nahajajo ▼ njetniitra t Rusiji ali Italiji. Potrebno je, In. dar se nam denar pošlje, da m priloži todi ujetnikova dopisnice alJ pumo in te nam tako csiocofi pravilno sestaviti aaslor. Ako nameravate poslati denar njetniko, poiljite gs takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako U odlašaU, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne nsšH več na Istem mesta in mo ne mogli motiti de- 14100» at0(ytto4t m« V«v Tort, v. T. Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo z& ?eslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI dru&tvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno 'Clevelandska Amerika" Mi isdelojemo tn drnStvcne, trgovske in privatne tiskovine. Naia tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren ▼ Ameriki. Piiite za cene vsake tiskovin« nasi, predno se obrnete kam dra> S*m. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNLJSKA TISKARNA «119 ST. CLAIR AVE CLEVELAND, O. ■1 ftLAS NARODA, 24. AVG. 1010. S" ': V ' 'W WWW W 9 r- — » » ^ ♦ ^ a Berta pi* Suttneri OTROCI MARTE (Nadaljevanje romana "Doli z orožjem!") (Za "Glas Naroda" priradil J. T.) Tako se mu je mudilo, da bi se kmalo ne poslovil ne od matere ne od Silvije. Predno je izvedel grozno novieo, se je še odpravil k vp oko j enemu ministru in žnjim debatiral. 21 Isti (Nadaljevanje), eas je tudi Silvija pisala. — Pisala je svojemu možu: Ljubi Anton: — Na svetu je marsikaj, o čemu se lažje pismeno kot pa ustineno pogovori. — .laz želim, in če se ne motim — je tudi tvoja želja — ločitev zakona. — Že več let ljubiš lepo umetnieo, katera ti je rodila sina. — Skoraj vedno si v hiši, katero si ji podaril. — Ti si se torej že pravzaprav ločil od mene. Tudi jaz sera se zaljubila in zato hočem biti prosti. — Varati noeem nikogar, niti tebe niti drupih ljudi. — Prosim te torej, stori vse potrebno da se bova ločila. — Če nočeš, bom odpotovala. — Vedi, da ne sama. Kot ti je znano, imam dov»»,; ^remoženia, da lahko sama živim. Vrjemi, da sem nekoliko žalostna, ko se poslavljam od tebe. — Spominjam se namreč še časov, ko sem mislila, da bova srečna. — Toda prišlo je drugače. — Ti si prvi poiskal srečo izven najine hiše; zdaj sem si jo poiskala jaz. Ko je do tukaj napisala, je stopila v sobo hišna in ji izročila Itresserjevo pismo. Silvija je spoznala pisavo, toda pisma ni odprla. — Počakaj malo — je rekla hišni in s tresočo roko dokončala pismo za svojega moža. — Tako. — To nesi gospodu grofu. — Samemu oddaj, veš. — Gospa grofica, ali ne veste, da se je gospod grof danes odpeljal? — Portirju je rek^l, da se bo vrnil šele jutri ali pojutrišnjem? — Vseeno. — Položi pismo na njegovo pisalno mizo. Ko je bila sama, se je zaglobila v Hugonovo pismo-. —- Prebrala f»a je polglasno enkrat, dvakrat, stavek za stavkom. — Besede so se ji zdele kot prijetna godba. Naenkrat je planila kvišku in pozvonila hišni. — Pokliči kočijaža. Peljala se je k svoji materi, toda matere ni bilo doma. Kočijaža je poslala domov, in se odpravila peš po Ringu. Ko je šla preko eeste, je zaslišala za seboj glas: — Silvija! Ozrla se je in vzkliknila: — Ah! Polg nje je stal Hugon Bresser. Bil je ravno tako bled in razburjen kakor ona. Slednjič je zajeeal: — Ali ste moje pismo?.... Tikati je nikakor ni mogel. Stavka ni dokončal ampak ie vprašal: — Odkod prihajate? — Pri materi sem bila, pa je ni doma. •— Davi sem videl grofa Delnitzkyja. — Ali je odpotoval? — Da, za eden ali dva dni. — Potemtakem ste sami doma? Ona je razumela smisel tega vprašanja in odvrnila: — Na svojem domu ne sprejmem nikogar. — Kaj, če bi se kam peljala? ± — Kam ? — Kamorkoli. Odkimala je in šla molče dalje. \ Po dolgem molku je izpregovoril Bresser: — Nekdo mi je pisal: — Tvoja hočem biti. Ona je zamahnila z roko. Na cesti se ni hotela dotakniti te svoje svete skrivnosti. — Pogovarjala sta se o raznih stvareh, toda v njenem glasu je bilo nekaj tako .prisrčnega in tako mehkega kot da bi hotela neprestano govoriti. — Jaz te ljubim zdaj in na vse veke. Sama ni vedela, kako sta dospela do Delnitzkvjeve hiše. Hotela mu je ponuditi roko in se posloviti od njega, pa ni mogla. — Vsi udje so ji bili nekako okoreli. — Tudi stati ni mogla več.j Mehanično je šla proti vratom, on pa za njo. Tedaj ji je začelo sree divje utripati. — Tedaj ni več hotela, da bi jo zapustil. V stanovanju svojega očeta je ležal Hugon Bresser. — Onemu prizoru je namreč sledil dvoboj, v katerem je bil pesnik ranjen. — Kroglo, ki ga je ranila, so mu odstranili, toda bolnik je še vedno visel med življenjem in smrtjo. Vsi zastori so bili zagrnjeni, v sobi je vladala poltema. Ob vzglavju je sedel stari Bresser. ob postelji sta pa sedeli dve ženski, Silvija in Marta. Po dvoboju se je Anton Delnitzkv odpeljal z Dunaja. Svoji ženi je pisal pismo sledeče vsebine: > — Ločila se bova, in povod za ločitev si dala ti. — Tvojega ljubimca sem moral pozvati na dvoboj. — Med menoj in teboj ni nobene vezi. — Tudi odpustiti ne moreva drug drugemu, kar sva drug drugemu prizadela. — S tem naj bo vse končano. Ko se je Silvija zavedla, se je nahajala v svoji postelji, kamor so jo bili prenesli. Prav nič ni vedela, koliko časa je bila v nezavesti, in kaj se je potem zgodilo. Da bo tistemu prizoru sledil dvoboj, ji je bilo takoj jasno. — Prepričana je bila, da se bosta moža borila. — Kaj naj stori? — Ali.naj pade pred moža na kolena in naj ga prosi milosti? — In tudi če bi se je mož usmilil, bi Hugon ne miroval. — Udarca, ki ga je dobil v obraz, bi ne mogel pozabiti. Ko je bil dvoboj že končan, je zamogla vstati iz postelje. — Zahtevala je, da so ji vse razodeli. Marta je ugodila njeni želji. — Dvoboj se je torej vršil. — Na pištole. . . . Anton ni bil ranjen in je odpotoval.... Hugon .... (Dalje orihodiijič). it lue, kakor tudi ___Befce ia brado. OS tava bmIJi tnilfjo v •tik tadalh kraami |Mtl la dotal kaj« kakor tudi aiS^ krasa! brki ta brada ia aiboJt odpadali ia oiML Rarmatizem. kosti bol ali trganje v rokah, ma»li {a v kriin. y nanlh daafc popolnoma oidrt-opeklina. bala, tura, kraata ingriat«, i kurje _ curje očaea. oaaMina v Mr dneh _ odstranita. Kdor bi moja mdravila bres aapshs rabil mu jamčim za WOO. Pižite takoj po fwik. Id ca takoj poftljam zaatnnaj. JAOOB WAHOlO, 6702 Bonna Art., Cleveland, Ohio. Rad bi izvedel za naslov svojih dveh bratov ANTONA in JO-SrPA ROLTCH. Doma sta iz Gornjega Zerauna pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Pred par leti sta bila v Davis, W. Va., in zdaj ne vem, kje se nahajata. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da m* naznani, za kar bom zelo hvaležen, ali naj se pa sama javita.-Frank Rolich, Box 145, Hudson, Wyo. (22-24—8) Dr. KOLER 638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. SLOVENSKI ZDRAVNIK Dr. Kolor je najstarejši slovenski zdravnik, ftpecija-11st v Pittsburyhu, ki Ima 131etno pr&k so v zdravljenju tajnih moških bolezni. Sifilis aH zastrupljen je krvi zdrail s Klasovi tim 606. ki ta je lzumel dr. prof. Erlich. C« 1-mate mozolje sli mehurčke po telesu. v »riu, izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izčistli vam bo krt. Nf čakajte, ker ta bolezen se naleze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec all tri« per In tudi vse druse posledice, ki nastanejo radi Izrabljivanja samega sebe. Kakor hitro opazite, da vam po-nehuje moAka zmožnost, ne čakajte, temvefi pridite in Jas vam Jo bom »opet povrnil. Sufeinje cevi, ki vodi ls mehurja ozdravim v kratkem času. Hydrocelo ali kilo ozdravim v SO urah in sicsr brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi pri spuščanju vode, ozdravim S gotovostjo. Rsumstlzsm, trganje, bolečine, otekline, srbečico, ikrofle In druos kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času ln ni potrebno leiatl. Uradne ure: V ponedeljkih, sredah ln petkih od 8. zjutraj do 5. popoldne. V torkih, četvrtkih ln sobotah od I. ure zjutraj do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne. 8 poŠto ne delam. — Pridite ošabno. — Ne pozabite Ime ln Številko! S. in VABILO na PLESNO VESELICO, >ki jo prirede skupno društvo sv. Barbare .št. 54, J. K. J. Št. 77. S. N. P. J. št. 223 S. S. P. Z. Št. 125 v Greensburgu, Pa., v soboto 26. avgnsta 1916 v dvorani g. M. Miheuca na Havdenville. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina za člane društev $1, za nečlane SOf1; dame proste vstopnine. Igrala, bode slovenska godba iz Johnstowna, Pa. Za dober prigrizek in sveže pivo bode preskrbel odbor. Tempotom vljudno vabimo vsa sosednja društva, kaikor tudi vse rojake in rojake in rojakinje, da se polnoštevilno udeleže naše veselice. Toraj, rojaki, nasvidenje dne i 26. avgusta! Odbor. J (23.24—8) J Jaz sem edini hrvagko govora-3 Specialist moških bolezni v Plttaburghu, Pa. DR. LORENZ. Ml Penn Av. II. nadut, na ulica. Uradne nre: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure zvečer. V petkih od 9. d o polne do 2. popoldne. Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL 'GLAS KAZODA" dnevno, lirami! nedelj in postavnih prainikov. "GLAS NAKODA" Uhaja dnevno na betih straneh, teko, ia dobit« tedensko 36 strani berila, v mesecn 156 strani, ali 624 strani t itlrlh mesecih. "GLAS NAS OD A" ionaia inemo poročila ■ bojišča in rame alike. Sedaj ga sleherni dan raspoiiljame IS,0001 — Ta številka Jasno govori, da je list selo raziirjam. Tt« osebje lista je organizirano in spada ▼ strokovne valj«. ,, T v. v* ;t * • . \ v-• / Mi-4 <• v' 11 -s --> * ,*. -V K\\*v, >. - i • > v v. ... . ; '-.i \ .v 'v V'- . j NAZNANILO IN PRIPOROČILO. | Cenjenim rojakom v Ciovelas-dn, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni omenjenih lgotopnik « « , • lili a \ -i' A . * ' I ■ - v j n v-s.- L^ .- r t!k\ .{, , 1 — «v.r- 5S .,' W-. šNV« ■ r •JI ...» v .. \ Kadar Je kako društvo namenjeno kupiti bandere, zastave, regalje, godbene Instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. Cprašanje Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljamo brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa., Box 328. HARMONIKE bodisi kakrfinekoli vrste izdelujem la Na stopnicah ji je ponudi! roko, pri vratih je potegnil za zvonee.IM^Jivo.^^popiaTO Služabnik je odprl. — Ona bi se ga ao vedno lahko iznebila, pu'wiesljlvo vsakdo poSlje, ker le ni mogla. Silvija je stopila na hodnik. Bresser za njo. Ona je izročila služabniku ogrinjalo, Bresser pa klobuk in palico. Ne da bi se ozrla, je šla skozi celo vrsto soban in slednjič dospela v svoj mali salon. ^ i Klobuk je vrgla na zofo in se je ozrla. Hugon je stal. naslonjen na vrata in je razprostrl roke. Silvija je pridušeno vzkliknila in mu planila v naročje. — Moj ljubi, ljubi, ljubi.... ji je dvignil glavo in ji pogledal v oči: — Moja si! Zatem jo je poljubil na napolodprte, po poljubu hrepeneče ustnice. — Par minut sta stala tako. zatem se je pa Silvija iztrgala iz njegovega objema in stopila par korakov nazaj. Sedla je na zofo in globoko vzdihnila. On se ji je približal. ® — Tam — je rekla in pokazala na fotelj. Ubogal jo je. — Vedel je, da v to sobo lahko vsak trenutek kdo pride. — Nisem verjela — je rekla Silvija, — da znam tako ljubiti —Ja zvem pa že dolgo, dolgo, kako te ljubim. — Že tedaj v Brunnhofu, ko je bila nevihta in ko si padla..... Tedaj sem mislil sam pri sebi: — Nebo bi imel, če bi imel tebe — Da, srečna bova, neizmerno srečna. — In ti boš postal še večji pesnik. — Višjega od tebe nisem mogel doseči. — Tako čudno mi je pri srcu in vendar tako prijetno... Ponudila mu je roko. On je primaknil stol, da jo je lažje dosegel. S šepetajočimi besedami sta si povedala na stotine stvari. Kljub temu da so bila vrata odprta, so se njune ustne združile v dolg strasten poljub. Ta poljub je bil tako strasten, da nista slišala, kako so se vrata na 8tcžaj odprla, da nista videla človeka, ki je prišel do srede sobe. Šele jezna kletvica ju je razdružila. Hugon je planil kvišku in obstal pred Antonom Delnitzkyjem. S klicem: — Prokleti lopov! — je planil na Hugonm in ga z vso silo udaril po glavi. Silvija je zakričala in padla brez zavesti na tla. > nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po deln ka-korino kdo sabteva bres rpraflanj. 1§17 john wen zel. s2nd 8t_ Brezplačen nasvet in pouk XXVI. Ko ae je odigravala v Delnitzkyjevi }iiii ta drama, je nameraval poldne ia ob podati v in« ............ "THE BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili osleparjeni, oropani ali če so ■ njimi slabo ravnali. Brezplačna navodila in pouk t naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kjer se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi čakali dovo-došle priseljence na Ellis Tslend ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPASTEMENT OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Newyoriki urad: 230, 5th Ave^ Room 2012. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do derete ure sveto. Urad v Buffalo: 704, D. & Mor-gan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih pood HIŠE NA PRODAJ nove na lahka odplačila, kakor tudi prazne lote in farme. Zavarovanje proti ognju. JOHN ZULICH, 1163 Norwood Rd^ Cleveland. Ohio NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. TRANS MEH, kateri je pooblaščen pobirati na ročnino na naš list, knjige in druge v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne potrdila vsled česar ga rojakom naj-topleje priporočamo. Upravništvo "Glas Naroda" Mr. Janko Pleško. ki je pooblaščen sprejemati naroč nino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo šli rojaki v vseh ozi-rih na roko. Uredništvo. It CZ SE GOZDARJE Za delati drva; $1.35 od klaftr« za rezati kemični les. Za lupljenje; najboljša plača. Ko preneha sezija, je dovolj dela od kosa ali pa v kempah. Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logae, stebre, trame, švelarje itd. Za splošno delo y gozdu; najvišja plača. Stalno delo skozi celo leto. L STEPHENSON CO., Trustee^ i fll—7 v d) Wells. Mich. Kaj pravijo pisatelji, ntaijakl tm drflstalB e SaJW Berts "Doli z orodjem!" Lev MkstaJerU TeMaJ Je pisal: Knjifo w lom prebral ln v njej našel veliko koristnega, vpliva na Človeka in obsega nebroj lepih misli. Frtterft pL Bodenatodt: Odkar Je bl\o na svetu tako Slavne pisateljica kot Ja Bnttnagjara« Praf. dr. A. Dedal: 'Doli s oroijem* ja pravo ogledalo ga Časa. Ko človek preata to knjigo, mora nabota poastslitl, ga aa bližajo čiavefitvu boljU CasL Kr&tkomalo: salo dobra knjiga. Dr. Lod. Jakabevaid: To knjigo bi dove* najrajia poUaML T dno area ma Ja pretreslo, ko sem Jo braL Štajerski pisatelj Peter Fsaaggsr pHaf Sedaj as* v goado pil Grleglacb ln aem bral kn£go s naslovom "Doll a Jemr Prebiral aem Jo dva dneva neprenehoma ln rataa. da ata ta dva dneva nekaj poaetmega v mojem ilvljenjm. Ko sem Jo prebrat« sem aaielel. da bi aa praatavilo knjigo r vsa knltorne Jaaika, da bi Jo Imela vsaka fcnjig^itiy, da M Jo tndl r ■olab aa smelo manJkatL Na svetu ao droflM, ki rasBrjaJo Sveta Plana Ali bi m ne moglo ustanoviti drnšbo, ki bi raaKrJala to kaJigoT Bsartk Harts — To Ja najbolj očarljiva fajlga. kar asa ft* Kdaj bral — — C. Winn Hate: » To Ja najboljša Knjlfls, kar se JU aail ljudje, ki se borijo aa svetovni mir. Hsm Lend (na shoda, katerega Ja lmal lita UBO r Bacliaa)! Na bom Slavil knjiga, aamo imenoval Jo bom. Vsekamo Jo boas pe-aodlL Naj bi tndi to knjiga naBa in nflll vsa naroda. Je takal r tiHfes abornid: Saj Ja bCa pred ktatktaa r pt km aa pietraaljlv način vojna. nt atrokovnjak, noben drSavnlk, pač pa pripraata PL Hal I asa Js i a. Pwialm Vas, paaratlto par nr tamn tekata* MODERNO UREJENA TISK ARIA GLAS NARODA vsakovrstne tiskovine izvršuje po nizkih cenah. ,« s s s. delo okusno. fe. •. a. izvršuje prevode v druge jezike. 'A £ • 'Si unijsko organizira: Is," (W •» POSEBNOST SO: društvena pravila, okrožnice — pamflete, ceniki i. t. d. vsa naročila pošljite na: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. svoja apoatoUa. ki M BI ta ivojem gove> krt li _ Slovenic Publishing Co., BOsflfsSIhMlf .M«rTorit!»ty,S,yJ iwwwwiiihiiiiuiiubw Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih drža?. Velikost Je 21 pri 28 palcih, Cena 15 cen tor. flT a Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij itd. V zalogi imamo tndi * Stensko mape cele Evrope $1.50, _^ Veliko stensko mapot ni eni stiaiu*£jedi-njette države in na drogi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogn^eXItftlijo. Cena je 15 centov. Veliki vojni atlas ?oj8kijoSh sa evr ^ddh drav n pa kolonij, sirih posestev vseh velesil Obsega 11 rtmih zemljevidov Cena samo 25 centov. Naročila in d ena? poiljite oat Slovenic Pofoiishmg Coropaay9 H. T. rnšm r iTniiTr' rWitiifl t vMmlt iifttirr ^AaiMaL^i: t** ■■ .. , c« L-iifcj