Primorski dnevnik
Poštnina plačana v gotovim	i m !•
Abb. postale I gruppo ViCIlžl 1DU llF
Leto XXXII. St. 80 (9385)
TRST, nedelja, '4. aprila 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 56. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
licalistični pogledi na osimske tovore
Prizadevanja za krepitev gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo in širše med Zahodno in Vzhodno Evropo so v preteklem tednu zabeležila pomemben Premik naprej: mesec dni potem, ko je prispela vest, da se je s so-Olasjem vseh zborov skupščine SR Slovenije začel postopek za ratifikacijo osimskih sporazumov na ju-Ooslovanski strani, je ministrski svet v Rimu sprejel zakonski osnutek, ki pooblašča predsednika republike, da jih Italija ratificira in hkrati določa finančna sredstva za Praktično uresničitev dogovorov, r štirih letih bo za to pobudo na razpolago 300 milijard lir, kar bi moralo pokriti dober del predvidenih stroškov. Skupina tržaških izvedencev je pred kratkim izračunala, da bo uresničitev dogovorov, vključene notranje in zunanje infrastrukture za industrijsko cono na Krasu, zahtevala pri sedanjih vanah naložbo okrog 220 milijard, c o ustreza, kakor je omenil neki svetovalec ob petkovem poročilu Predsednika deželnega odbora Co-mellija v deželni skupščini, triletnim proračunskim dohodkom deže-e Furlanije - Julijske krajine. Z določitvijo finančnega nakazila je rta postavljena osnova za prehod °d ugibanj k praktičnemu načrtovanju; zdaj gre za to, da se napnejo vse sile za pripravo vseh pogrebnih okvirnih in področnih načrtov za uresničitev predvidenih *kupnih pobud.
Skoraj v istem času, ko je v Ri-^ zasedal ministrski svet, je bil v trstu občni zbor združenja indu-stiijcev iz naše pokrajine. Tudi v tem okviru so vprašanja v zvezi * izvajanjem osimskih sporazumov Preglasila vse druge probleme, če-Prav so skrbi, ki v tem kritičnem renutku tarejo italijanske, dežel-ne in tržaške poslovne kroge, šte-ne in nelahke. O osimskih spo-azumih so na skupščini industrij-vev spregovorili župan Spaccini, redsednik deželne vlade Comelli, redsednik industrijcev Mediano in zedsednik vsedržavnega združe-teh Avstrijcev Agnelli, ki je do vprašanj pokazal znaten politič-Va ^ Bosb°darski realizem. Njego-a. izvajanja so opravila z «oponki», fa so v dvorani zastopali nea?e desničarske in nacionalistič-od ■ r0®e, k* 80 nasprotni vsakemu pranju na Vzhod in vsakemu so-°vanju s sosedi.
pvPnedi je predsednik družbe j ki ima, kakor znano, velike erese v Jugoslaviji, v Sovjetski Vzh**' m Poljskem in v drugih J,1 ^neevropskih državah. Njegova n.lZadevanja za krepitev sodelovalo s lemi državami, zlasti še če r °stcvamo dejstvo, da se name-kr r finski koncern menda kon-ind "n ovjožireti v okviru bodoče su U?!rifske cone na našem Kra-^ i se torej lahko zdela do neke e tudi «sumljiva». Na občnem industrijcev pa je Agnelli zar .. kot glasnik krovne organi-pr 1e italijanskih industrij, ki so štev i tak° kakor FIAT v velikem skih U mo^no Prisotne v gospodaren d ^Akturah Vzhodne Evrope, samo ne 0re pr njegovih stališčih že t j* Aeres njegove družbe, ka-Qled< vzP°rcdnost njegovih po-glec^V na osimske sporazume s po-nim' jk* tik je med svojim nedav-VerU]Skom v naših krajih izpo-ihisi e <<nesunrtjivh predsednik ko-rtosti prvroPske gospodarske skup-re£	' Ortoli. Agnelli se nam-
de	strinja z Ortolijem gle-
inejr, ale'^cega pomena našega Ob-ttaror;90 p°rtročja za razvoj med-poj, blagovne menjave in za
no Ev
fanje med zahodno in vzhod-
morjeT°P.0’ celinskn Evropo in čez-blanr.. .in Za razvoj mednarodnih Oovnrti tokov.
Nekateri
tjne’Ujevem
komentatorji so v A-ujeij j Pocoru v Rossettiju Ven g,0™0 nje9ovo trditev, da «iz-Vse (jr,r0pe in Zahoda ni rešitve». Res n; U°0 pf 80 nekako preslišali, li v tjnogoče dvomiti, da je Agnel-0°vih ■Prepričan, toda bistvo nje-drugje!ZVaianj je vendarle nekje 7nora T V nieg°vih trditvah, da se noVno rsf P današnjem času po-edprto UVeijavtti kot svobodno in
sPeševaTnib^ Evropi in kot p0'
menjang blagovne in kulturne 90sPodo državami z različno jo, Aan'iv - družbeno ureditvi-e 1 je poudaril, da bodo ta
prizadevanja uspešna samo v primeru, če bo Trst znal premostiti ovire, ki jih je postavila zadnja vojna, in sicer s poslovno strategijo, odprto na široke in mednarodne poglede, če bo znal izrabiti možnosti, ki jih nudi tehnološka komplementarnost med Zahodom in Vzhodom in vzpostaviti z vzhodnoevropskimi državami ustrezne oblike sodelovanja in globlje človeške odnose. Italija in Jugoslavija sta ob skupni meji ustvarili široko osnovo za postopno zbliževanje med Zahodno in Vzhodno Evropo in ta zametek bo zadobil še večje razsežnosti z ratifikacijo osimskih sporazumov. Na njihovi osnovi se bo Trst lahko prelevil iz «zakotnega mesta ob skrajni vzhodni meji Evropske gospodarske skupnosti» v prava vrata, ki bodo na široko odprta na vzhodni svet in prav tej novi vlogi se mora naše mesto posvetiti z vso vnemo in resnostjo.
Izvajanje osimskih sporazumov bo nedvomno zahtevalo pri nas resne napore za rešitev več zahtevnih problemov: sama ureditev industrijske cone postavlja vrsto tehničnih, sindikalnih in pravnih problemov; vendar predstavljajo ti sporazumi — kakor je dejal predsednik tržaških industrijcev Modiano — za Trst in za vso deželo neponovljivo zgodovinsko priložnost, ki jo je treba zagrabiti z obema rokama. Temu pa ne bomo kos, če se ne bomo osvobodili spon, ki jih postavljajo ozka, provincialna gledišča, ki prevevajo nekatere kroge na našem ožjem območju. «Neponovljive zgodovinske priložnosti» se je treba lotiti s širino in politično . gospodarskim realizmom, s kakršnim gleda na osimske sporazume vodstvo EGS, gospodarski vrh in velika večina deželnih, političnih in gospodarskih krogov ter javnosti. Ta priložnost po ne sme iti mimo Slovencev in gospodarskih interesov slovenske narodnostne skupnosti, kar pomeni, da Slovenci ne smemo biti izločeni od soodločanja pri uresničevanju dogovorov.
Ko že govorimo o realizmu, je treba poudariti, da gospodarski realizem ne more mimo političnega, to je mimo tistega dela osimskega sporazuma, ki zagotavlja globalno zaščito naše narodnostne skupnosti v deželi. Oba dela predstavljata celoto in se morata skladno in istočasno izvajati.
EMO CO D M ATA n I
ZA EN DAN ODLOŽENO SREČANJE VLADE S SINDIKATI
Prvi dnevi tega tedna bodo u-sodni za Morovo vlado, kajti pokazalo se bo, v zvezi s sprejemanjem gospodarskih ukrepov, v kolikšni meri je stališče KD do splava skalilo politična ravnotežja in možnosti sporazumevanja v komaj zaznavni vladni koaliciji. Socialisti so prepričani, da ostaja e-dino upanje skupni dogovor strank ustavnega loka, ki ga vodi La Malfa, vendar to povezo-jejo že z možnostjo nove vlade. Bo KD na to pristala? Prvo negativno znamenje je odložitev za en dan srečanja med vlado in sindikati.
V	zvezi s stališčem KD do splava je v Rimu demonstriralo 50 tisoč žensk. Manifestacija je potekala mirno, vendar so ženske izlile ves svoj gnev na KD, ki jo obtožujejo, da je s svojim zadržanjem legalizirala skrivni splav,
V	petek opoldne je v Libanonu stopila v veljavo prekinitev ognja, ki pa ni bistveno pripomogla k premostitvi hude politične krize, ki pretresa državo. Čeprav so premirje oklicali ž namenom, da bi omogočili ponovno zasedanje parlamenta, ki naj bi v ustavo vnesel nekatere popravke, se zbornica po vsej verjetnosti v ponedeljek ne bo sestala. Temu botruje vrsta vzrokov, ne nazadnje tudi dejstvo, da parlamentarcem ni zagotovljena varnost. Mnogo bo torej odvisno od tega, ali bo libanonskim političnim predstavnikom uspelo v desetih dneh, kolikor bo trajalo premirje, izvolit! novega predsednika republike namesto Sulejmana Frangieja, ki nikakor noče odstopiti, še več, sedaj zahteva, da mora bit! osebnost, ki ga bo zamenjala na čelu države, tudi njemu pogodu. Pri vsem tem pričakujejo nekateri, da bo Sirija le pritisnila na Libanon, da bi že končno rešili dolgotrajno krizo.
Razprava o gospodarskih ukrepih usodna preizkušnja za Morovo vlado
La Malfa se je srečal s sindikalnimi tajniki - Querci (PSI): Edini izhod je dogovorjen gospodarski program, toda katera vlada ga ho uresničila?
RIM, 3. — Prvi dnevi tedna bodo odločilni za obstoj Morove vlade in morda parlamenta. Po polemikah o splavu stopajo v ospredje sedaj gospodarski ukrepi, ki so po mnenju politične levice in sindikatov neustrezni in jih je treba spremeniti. Ni znano, ali je vlada pripravljena sprejeti socialistične in komunistične popravke, oziroma zahteve sindikatov. 0-čitno se je Moro zbal razvoja dogodkov, če je odložil srečanje vlade s sindikalno federacijo za en dan. Srečanje je bilo napovedano za torek, ko bi se več stotisoč kovinarskih delavcev zbralo v prestolnici in podprlo sindikalne voditelje na pogajanjih z Morom. Slednji pa se je izgovoril, da se mora istega dne srečati z egiptovskim predsednikom Sadatom.
Na splošno niso sindikabsti optimistično nastrojeni. Štiri ure so se sestali z republikancem La Malfo in se pogovarjali o njegovi pobudi (skupen gospodarski program strank ustavnega loka). Na koncu sestanka, s katerim se odpira (če bo še mogoče) drugi krog posvetovanj, je Luciano Lama, tajnik CGIL, izjavil časnikarjem, da so sindikati «nà razpolago za tak sporazum», a ne vedo, «kaj se bo zgodilo prihodnjih 48 ur». Socialistični sindikalist Boni je bil celo bolj jasen in je dejal, da je gospodarski sporazum nujno povezan z novim političnim sporazumom. Po domače povedano, potrebna je nova vlada. Morovi vladi se torej že obeta klavrn konec, če je ne bo rešil kak čudež.
Član direkcije PSI Nevol Querci je izjavil, da je «La Malfova pobuda edino upanje», vendar odpira vprašanje, kakšna vlada naj «izpolnjuje dogovorjeno gospodarsko politiko». Toda KD je z glasovanjem o splavu pokazala, koliko ji je pravzaprav pri srcu družbeno pomirjevanje in politično sporazumevanje Querci je zato izrecno omenil možnost predčasnih volitev, da se «razmerja sil v parlamentu prilagodijo stvarnosti».
V palači Chig-' so se medtem sestali «gospodarski ministri» in začeli razpravo o fiskalnih in kreditnih ukrepih, verjetno tudi v luči skorajšnjega srečanja s sindikalisti. Po prvi seji niso ministri izcimili nič posebnega, tako da je še vedno v ospredju zanimanja spor med ministrom Colombom in ravnateljem državne banke Baf-fijem. Časnikarjem so ministri povedali, da je Baffi poslal vladi izčrpno dokumentacijo o trenutnem stanju italijanskega denarnega gospodarstva. «Preučujemo ga,» so dejali.
TEŽAVE Z JUTRIŠNJO SEJO PARLAMENTA
Kljub premirju pičle možnosti zu izhod iz iibuttonske krize
Polemika glede popravkov, ki naj bi jih vnesli v libanonsko usta* vo, da bi prisilili predsednika Frangieja k predčasnemu odstopu
Predsednik in tajnik PRI UIL, ki so jo zastopali
La Malfa in Biasini sta se srečala s tajništvom sindikalne federacije CGIL - CISL -Storti, Camiti, Vanni, Lama in Didò	(Telefoto ANSA)
BEJRUT, 3. - Premirje, ki je stopilo v veljavo včeraj opoldne, se je le delno obdržalo, saj so se spopadi, čeprav omejenega obsega, nadaljevali v središču Bejruta, pa tudi na goratem območju, ki obkroža glavno mesto.
Pot k politični rešitvi pa je še vedno polna ovir. Z ene strani zaradi vzdušja negotovosti ima parlament dokajšnje težave z izdelavo popravkov ustave, ki naj bi omogočili izvolitev novega predsednika, z druge strani pa ne morejo najti soglasja o osebnosti, ki naj bi jo izvolili za državnega poglavarja. V Bejrutu menijo, da se parlament po vsej verjetnosti v ponedeljek ne bo mogel sestati, da bi sprejel ustavne popravke, čeprav so v teku mrzlična pogajanja, da bi zagotovili varnost parlamentarcev, ki bi se morali sestati v središču starega mesta.
Govorijo, da bo spet začel delovati višji vojaški odbor, ki so ga sestavili januarja, da bi nadzoroval izvajanje premirja. Napredne sile predlagajo, da bi za
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.rfiHiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii
SKUPNO ZBOROVANJE VSEH ŽENSKIH ORGANIZACIJ
50 tisoč žensk demonstriralo v Rimu s vojgne v zaradi stališča KD o splavu
Največ dnška so si ženske dajale pred sedežem krščanske demokracije Piccoli poziva Zacčagninija, naj poišče sporazum z laiki
BUENOS AIRES, 3. - Argentinski predsednik general Videla se je zahvalil mednarodnemu tisku za objektivno poročanje o državnem udaru.
RIM, 3. — Piccoli sedaj celo izziva, saj je nedolžno,, izjavil, da če se hoče kdo sporazumeti z laiki o splavu, naj to odloča Zacca-gnini, če si upa. Toda ne zdi se, da bd sploh pogovarjanje Več mo-goče.
«Pol neba prekriva vihar», je pisalo na transparentu, ki so ga nosile rimske ženske na manifestaciji, ki je celo popoldne pretresala prestolnico. Bilo jih je več kot 50 tisoč. Primerjave niso mogoče, saj se v Rimu spominjajo takih sprevodov samo iz let dijaškega oporekanja ali ko so se zbrali kovinarji. Tokrat pa so bile same ženske. Od najmlajših, dijakinj in delavk, do izkušenih, aktivistk raznih ženskih gibanj in organizacij, tja do naivnih rimskih predmestnih matron, ki so se morda prvič v svojem življenju udeležile neke
nuumiiiitf imimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinu,nuni,,,,,i,nmn„„l„„„t„„l„imilii,,unii,iniiiiuiiiiiiiiii
NA POVABILO PREDSEDNIKA REPUBLIKE LEONEJA
Predsednik Sadat jutri v Italiji
V ospredju italijansko-egiptovskih pogovorov vloga EGS v krizi na Bližnjem vzhodu
RIM, 3. — V ponedeljek bo dopotoval v Rim egiptovski predsednik Anvar El Sadat, ,ki bo ostal v italijanskem glavnem mestu tri dni, v tem času pa bo imel vrsto pogovorov s predsednikom republike Leonejem, predsednikom vlade Morom in z drugimi vladnimi predstavniki, v Vatikanu pa ga bo sprejel papež Pavel VI. V delegaciji, ki jo vodi egiptovski predsednik, je vrsta, gospodarskih izvedencev, čeprav bodo v ospredju egiptovsko-italijanskih pogovorov, tako vsaj menijo v Rimu, predvsem politična vprašanja se pravi vloga, ki naj bi jo Evropska gospodarska skupnost odigrala v krizi na Bližnjem vzhodu.
Zaradi hude gospodarske krize, ki pretresa Italijo, je morebitni italijanski poseg v prid egiptovskemu gospodarstvu nujno zelo omejen. Uspeh Sadatovega obiska v Rimu bo torej z gospodarskega vidika skoraj brezpomemben.
Egiptovski predsednik bo prispel na letališče Ciampino približno ob 15. uri, sprejela pa ga bosta predsednik republike Leone in zunanji
minister Rumor! Državna poglavarja bosta s helikopterjem odletela na Kvirinal, kjer bosta Sadat in njegova žena gosta do konca uradnega obiska. V torek, 6. aprila se bosta Leone in Sadat spet sestala, navzoča pa bosta tudi oba ministra Rumor in Fahmi. Istega dne se bo egiptovski predsednik sestal s predsednikom vlade Morom v palači Madama. Uradni del obiska se bo nadaljeval popoldne, ko bo Sadat položil venec k spomeniku neznanega vojaka.
Izmenjava med Italijo in Egiptom se je v zadnjih šestih letih stalno višala, čeprav je Italija, ki je leta 1970. bila na četrtem mestu, zdrknila na peto med egiptovskimi partnerji.
Predsednik Sadat je danes prispel v Rim, nakar bo še obiskal Dunaj in Beograd.
ATENE, 3. — V grškem glavnem mestu so uradno sporočili, da bo bolgarski predsednik'Todor Živkov uradno obiskal Grčijo 9. aprila. Njegov obisk bo trajal dva dni.
demonstracije in niso vedele kaj početi, vsaj prve minute. Ppzneje pa so s svojo iskrenostjo in preprostostjo znale povedati marsikaj.
Na manifestaciji je bilo čutiti vsega: od jeze za vse, kar se je zgodilo in predvsem zato, ker jih še smgtrajo za «predmet» neke politike, tja do zadovoljstva, ker so se spet, po tolikih letih, zbrale skupaj.
Ob robovih demonstracije so bili tudi mladinci, v glavnem mladi komunisti in vseučiliški študentje, ki so moralj nekajkrat s silo odstraniti izzivače neke izvenparlamentame skupine, ki zadnje čase stalno napada ženske z vulgarnimi gesli.
Rimljani so s pločnikov z zani-manjem, pa tudi simpatijo in solidarnostjo, spremljali nekajurni ženski sprevod. Mnogi so ploskali ali pozdravljali s pestjo, na kar so ženske odgovarjale z pozdravom «trikotnika» odprtih dlani in združenih odprtih prstov.
Morda so ženske dale največ du-ška pred palačo na Trgu del Gesù, kjer je obdan s kordonom do zob oboroženih karabinjerjev sedež direkcije KD. Na balkonih palače ni bilo nikogar. Tudi incidentov ni bilo, predvsem zato, ker so se med demonstrantke in karabinjerje postavile «rediteljice», ki so imele samo rdeče nageljne na prsih.
Več kot eno uro je trajal mimohod pred sedežem KD. Razlegala se skandirana gesla: «Splavile bomo KD», je bilo najhujše, pa tudi druga, kot «Moro, Zaccagnini — morilci, za skrivni splav ste krivci» ali še «Skrivni splav in milijoni, to je morala duhovščine in gospodarjev.»
Od tod so se ženske odpravile na Trg Navona, kjer so posedle in uprizorile «sit in» z odprto razpravo. Spregovorile so razne predstavnice in vse poudarile, da se ženske ne borijo za splav, temveč proti množičnemu in nevarnemu pojavu skrivnega splava. Ženske v Italiji morajo vedeti, so poudarjale, kako odgovorno načrtovati družino: za to pa so potrebne spolna vzgoja, družinske posvetovalnice, zdravniška oskrba, kontracepcija. In šele na koncu, kot izjema, pride splav.
Da tod politična kronika ženske demonstracije. Naj omenimo še, da bo KPI v jutrišnji številki svojega dnevnika naslovila KD zadnji poziv k skupni rešitvi. Napolitano piše v «l'Unità», da je odprta samo še ena pot: KD naj se vrne k izvirnemu besedilu zakona, kakršnega je izdelala parlamentarna komisija. V nasprotnem primeru pa naj prevzame vse odgovornosti. Toda prav tu postajajo razumljive be-
sede Piccoli ja: če se hoče kdo sporazumevati, ta naj bo Zaccagnini. Piccoli očitno ve, da bi v tem primeru tajnik KD pogorel in s tem bi desnica dokončno zmagala.
CANDIDA CURZI
V Milanu so zaprli
«rdeče tržnice»
MILAN, 3. — Občinski odbor, ki mu predseduje socialistični župan Aldo Aniasi ter ga podpirajo KPI, PSI in socialdemokratski ^disidenti, je z izgovori, da blagb v prodaji ni higiensko nadzoro vano, zamrl «rdeče tržnice». Gre za pobudo nekaterih izvenparla-mentarnih skupin, ki so nakupile meso, sadje in zelenjavo naravnost pri kmetih in ga po isti (to-
rej zelo nizki) ceni prodajali na osmih improviziranih tržnicah. Pri odstranjevanju stojnic je prišlo med ekstraparlamentarci in mestnimi stražniki do incidentov. Več oseb je bilo ranjenih, posegla je policija in aretirala nekaj mladeničev. Popoldne je edino kovinarski sindikat CISL grajal početje občinske uprave in pri tem poudaril, da so «rdeče tržnice» bile le «politično opozorilo» proti špekulaciji z draginjo.
PUGNOCHIUSO (Foggia), 3. -Z govorom senatorja Chiaromon-teja se je zaključila programska konferenca KPI o kmetijstvu. V ospredju te konference so bili konkretni predlogi o vlogi kmetijstva pri premeščanju italijanske gospodarske krize in uravnovešanju družbenega sistema.
to nalogo skrbela palestinska o-svobodilna vojska in pa oddelki samozvanega začasnega guvernerja Libanona generala Ahbada. Proti temu je desnica, ki zahteva, da to nalogo prevzamejo redne libanonske čete. V teku je tudi o-stra polemika o popravkih, ki naj bi jih vnesli v ustavo. Vlada je predlagala, da bi samo omogočili parlamentu, da izvoli predsednika republike šest mesecev pred zapadom mandata predsednika Frangieja. Raymond Edde, vodja nacionalističnega bloka in tistega dela kristjanskih sil, ki nasprotuje predsedniku Frangleju, pa bi hotel, da bi z zakonom prisilili sedanjega predsednika, da odstopi takoj po izvolitvi naslednika. Tej rešitvi je naklonjena tudi levica. Po drugih vesteh pa je predsednik Frangie baje izjavil, da ne bo odstopil, dokler ne bodo izvolili predsednika, ki bo tudi njemu pogodu.
Posebni ameriški odposlanec v Libanonu Dean Brown nadaljuje s svojimi pogovori z libanonskimi vod'telji in predstavniki nasprotujočih si strani. ZDA so proti kakršnemu koli vojaškemu posegu v Libanonu ter menijo, da bo rešitev vprašanja izvolitve predsednika omogočila tudi rešitev celotnega libanonskega vprašanja.
Radio Damask je danes izjavil, da je Sirija proti vsem poskusom, da bi uničili Libanon in da upa, da bo premirje postalo trajno. Sirija upa, je rečeno v poročilu, da bo desetdnevno premirje dovolj za izvolitev novega predsednika republike in za to, da nasprotujoče si strani najdejo načm sožitja.
Agencija TASS poroča danes, da je Sovjetska zveza zahtevala od ZDA pojasnila, kaj pomenijo ameriške pomorske enote, ki naj bi plule proti libanonskim obalam. TASS pravi, da je s tem v zvezi sovjetski odpravnik poslov v ZDA imel daljši pogovor na ameriškem zunanjem ministrstvu.
Bijedid v Libiji
TRIPOLIS, 3. — Predsednik jugoslovanske vlade Džemal Bijedič je prispel danes na uradni obisk v Libijo, kamor ga je povabil premier Džalud.
V izjavi za libijsko radiotelevizijo je Džemal Bijedič izjavil, da je krog vprašanj, o katerih želijo razpravljati, širok. «Kot je znano, sta trdnejše temelje za sodelovanje naših dveh prijateljskih in neuvrščenih držav postavila predsednika Tito in Gedafi in dala glavne smernice za razvoj naših odnosov. Na teh temeljih smo gradili in razvijali konkretno sodelovanje na dvostranskem in mednarodnem področju.»
......l,ll,l,l,illlil11lllll,l>ll»|l"l>ll»IIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||iui||N|||||||m|||,|,,|,||||,|||||||||||||||||||t||||||||||||n
Nameren požar v Fiatovi tovarni

TURIN, 3. — V karoserijskem oddelku turinske tovarne Fiat je silovit požar, ki naj bi ga zanetili pripadniki samozvanih rdečih brigad, povzročil 500 milijonov do ene milijarde lir škode. Vodstvo družbe je najavilo, da se bo proizvodnja kljub temu nadaljevala že v ponedeljek.
Tega si kajpak še zlasti želijo delavci, ki bi jih sicer bilo treba vpisati v dopolnilno blagajno, kot se glasi izjava kovinarskega sin-
dikata FLM. Glavni tajnik Benvenuto je ostro obsodil izpad požigalcev, ki naj bi hoteli pod krinko nekake levičarske ideologije pojačiti napetost v državi po izbruhu gospodarske krize. Taka dejanja so naperjena očitno proti delavstvu, tembolj, ker smo na pragu obnovitve skupne delovne pogodbe kovinarjev.
Izpad so ožigosali tudi komunisti, ki vidijo v tem provokatorstvo in vabijo demokratične sile k bud-
nosti. Notranji minister Cnssiga je odredil temeljito preiskavo.
Neznanec, ki se je izdajal za rdečega brigadista, je v telefonskem pozivu turinskega urada a-gencije ANSA dejal, da je bil uničen le delček bogastva Agnellijeve imperialistične večnacionalne družbe in pripomnil, da je to šele začetek...
(Na sliki razdejanje, ki ga je povzročil požar. Telefoto ANSA)
TRŽAŠKI DNEVNIK
.. . ’
4. aprila 1976
RAZGOVOR Z REPENTABRSKIM ŽUPANOM DR. P. COLJO
V sedanjem gospodarskem položaju je treba ponovno preučiti načrt za tovorno postajo
Pri določanju avtoporta pri Fernetičih naj se upošteva bližina bodoče industrijske cone - Predlog o organizaciji javne razprave o teh vprašanjih
Lastniki zemljišč pri Fernetičih, na katerih nameravajo zgraditi tovorno postajališče, so te dni prejeli od konzorcija CMF pismo, v katerem jih vodstvo konzorcija vabi, naj se javijo v njegovem uradu, da bi se prijateljsko pomenili o odškodnini. Kolikor bi se posamezniki ne javili v roku 10 dni — pravi pismo — bo konzorcij sprožil postopek za razlastitev njihove imovine v javno korist. V zvezi s tem in sploh s problemom nadaljnje gradnje tovornega postajališča ob meji z Jugoslavijo, smo postavili repentabrskemu županu dr. Pavlu Colji vrsto vprašanj, na katera nam je rade volje odgovoril, za kar se mu javno zahvaljujemo.
— Kako ocenjujete zadnjo pobudo konzorcija CMF?
— Pobuda je brez dvoma v nasprotju s političnim dogovorom, ki ga je repentabrska občinska uprava svoj čas dosegla s konzorcijem za gradnjo postajališča. Ta se je namreč s sklepom 2. oktobra 1975 obvezal, da bo pri odkupu zemljišč upošteval deželni zakon štev. 39 iz leta 1975, ki predvideva, da se razlaščencem izplača polovična tržna cena. Moram priznati, da tu pravzaprav ne gre za samovoljo konzorcija Morteo - Farsura: 10. februarja letos je namreč konzorcij za gradnjo avtoporta sklenil pogodbo s konzorcijem CMF za izgradnjo druge faze del, ki predvideva izgradnjo carinarnice, objektov za špediterje, razširitev ploščadi in ceste ter izgradnjo nadvozu na cesti Fernetiči-Poklon. Pri tem je treba pojasniti, da je bila pogodba sklenjena, ne da bi bilo pred tem izdano ustrezno gradbeno dovoljenje. V pogodbi je tudi rečeno, da mora konzorcij CMF v tej prvi fazi del odkupiti vseh 452.000 kv. m površine. Takšen je namreč obseg načrtovanega postajališča.
Razume se, da konzorcij tudi pri najboljši volji ne more upoštevati zakona 39, ker bi moral izdati o-gromno vsoto denarja za odkup zemljišč, po drugi strani pa ima koncesijo samo za izgradnjo prve faze del. Predstavniki konzorcija so mi v tej zvezi pojasnili, da bi bilo v skupnem interesu, ko bi se pogodba med njimi in konzorcijem za postajališče spremenila v tako, da bi si CMF zagotovil posest samo nad zemljišči, za katera bi imel predhodno gradbeno dovoljenje. Mislim, da je tako stališče konzorcija CMF resno, saj bi v tem primeru lahko dejansko izplačal pravične odškodnine.
Mar vas ni prav, konzorcij pred kratkim obvestil, da bo postavil na bodočem gradbišču barake za delavce, ne da bi čakal na izdajo gradbenega dovoljenja?
— Rgs je, vendar moram pojasniti, da se je konzorcij za to pozneje opravičil naši upravi in pojasnil, da noče in ne želi začeti nobenih gradbenih del brez predhodnega gradbenega dovoljenja naše občine ter da si želi najboljšega sodelovanja
«iiimiiiimiiuiiiiiiiiiiii'1111'iiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiii
Spominu Borisa Trampuža ob prvi obletnici smrti
bodisi z občinsko upravo, bodisi z lastniki. Konzorcij sam se je tudi ponudil, da bi nam tehnično pomagal za vnos morebitnih variant za zaščito naravnega okolja ali v korist prebivalstva. Osebno smatram, da je bilo neprimerno, da je konzorcij za postajališče vključil med obveznosti podjetja, naj podjetje samo poskrbi za odkup celotnega zemljišča. Prav tako se mi zdi nepravilno, da se odvzamejo lastnikom površine, ki ne bodo direktno služile za postajališče. Pridobivanje zemljišč je mogoče le vzporedno z gradbenimi dovoljenji, ki jih lahko izdaja naša občinska uprava. Ne-
isS
Eno leto poteka danes od nenadne smrti bivšega generalnega konzula SFRJ v Trstu, Borisa Trampuža. Njegova smrt nas je globoko pretresla. Le nekaj mesecev prej se je iz zamejstva, kjer je štiri leta zastopal svojo državo, vrnil na novo službeno mesto v domovino, v Ljubljano. Za nas je bilo, kot da je še med nami, saj smo se nanj navadili kot na del nas samih, kot na del naše zamejske slovenske skupnosti. Spoštovali smo ga in ga imeli radi. Spoštovali zato, ker smo v njem videli uglednega in zavzetega predstavnika matične domovine, radi smo ga imeli zato, ker smo čutili, da nas ima rad tudi on. Ob vsaki priložnosti je to potrjeval, vsakokrat, ko je bilo treba zastaviti besedo za nas pred komer koli, vsakokrat, ko je s svojo prisotnostjo počastil naše prireditve, pa naj so že bile v razkošnem Kulturnem domu, ali v najpreprostejšem podeželskem prosvetnem sedežu. V teh poslednjih še najraje in najpogosteje, ker je bil tako rad med našimi ljudmi, med katerimi ni delal razlik in med katerimi je zaživel v vsej svoji kraški domačnosti in iskrenosti.
Zaradi vsega tega nas je tako prizadela njegova smrt in zaradi vsega tega se ga spominjamo tudi ob njegovi prvi obletnici z nezmanjšanim spoštovanjem in hvaležnostjo.
vzdržno je, da nam na eni strani zagotavljajo, da se bodo dela opravljala v postopnih fazah, v okviru katerih naj bi prišle do veljave tudi naše potrebe, z druge strani pa hočejo takoj razlastiti celotno površino. Očitno je, da hočejo s tem postaviti občino pred izvršeno dejstvo. V pogodbi, ki jo je konzorcij za gradnjo sklenil s CMF, ima slednji na razpolago za odkup zemljišč manj kot 700 milijonov lir. Glede tega se konzorcij izgovarja, da bo razliko med to vsoto in polovično
tržno vrednostjo zemljišč dal na razpolago graditelj. Smatram, da to ni resen izgovor: če' je že bil izglasovan zakon št. 39, bi se morala za zemljišča izplačati pravična odškodnina ob upoštevanju tega zakona. Konzorciju CMF bi morala biti dana na razpolago že c J vsega začetka večja vsota.
— Kaj pa obveznosti, ki jih je svoj čas sprejel konzorcij za gradnjo in upravljanje postajališča?
(Nadaljevanje na zadnji strani)
iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiinutiiiiiiiiinii
SLOVENŠČINA V POKRAJINSKIM SVCTU
Zanetti predlaga odložitev problema do ratifikacije osimskih dogovorov
Predsednik pokrajine nanizal vrsto programskih točk ■ V ponedeljek nov sestanek načelnikov svetovalskih skupin
Gledališča
Kino
S S G
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Alda Nicolaja «Stara garda» v Kranju od jutri, 5. aprila, do sobote, 10. t.m„ z začetkom ob 19.30.
ROSSETTI
Danes, 4. aprila, ob 16. uri Goldoni: «Il Campiello». Zadnji dan.
AVDITORIJ
Danes, 4. aprila, ob 16. uri La Cooperativa Sociale Gli Oziosi predstavlja: «Il giudizio universale dei Re, Profezia Sanculotta, seguirà una brillantissima farsa». Zadnji dan.
• • «
Od 8. do 11. aprila Cooperativa Salone Pier Lombardo predstavlja Ru-zantejevo «La Betìa». Igra Franco Parenti. Veljajo odrezki Auditorium. Popusti za abonente 30 in 20 odst. Rezervacije za vse predstave.
Pavel Colja
Kakor napovedano, so se včeraj na pokrajini sestali načelniki svetovalskih skupin ustavnega loka, katerim je predsednik Zanetti orisal programske točke, glede katerih je enobarvni odbor pripravljen sprejeti določene obveznosti.
V poročilu je Zanetti omenil naslednje točke: programsko soglasje glede najnujnejših del, politični odnosi v zvezi z napredovanjem demokratičnih in antifašističnih prizadevanj, ovrednotenje pokrajinskega sveta, zavzetost v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov, ovrednotenje vloge pokrajinske uprave, uskladitev družbeno - gospodarskih dejavnosti in prizadevanj za ohranitev zaposlenosti, priprava kultur-
iiiiiiiiiiitiiiiiiiiliiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiliimilliiuuniiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiii
OBJAVA RESOLUCIJE Z JASNIMI ZAHTEVAMI
Protest slovenskih dijakov zaradi ukovskih dogodkov
Dijaki so trenutno preklicali protestno manife-
slačijo no videmskih ulicah, ki bi se je morali
J 1	_	. _ n 'j\.a h’ T7p rro '>tt ^
udeležiti tudi italijanski dijaki iz Vidma
venščine;	-h
2.	da pooblasti vse šole, ki za to zaprosijo, da uvedejo pošolski pouk slovenščine;
3.	da spričo jasno izraženih želja tamkajšnjega prebivalstva v videmski pokrajini predlaga ministrstvu za javno vzgojo, da uvede pouk slovenščine v okviru rednega pouka. Od naše zahteve ne bomo odnehali in opozarjamo, da bomo, če bo treba, zopet odločno nastopili.
Krožek za družbene in politične vede «Finko Tomažič»
V petek, 9. aprila, ob 20. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4
večer posvečen temi
POMORSTVO IN SLOVENCI
Predaval bo dr. Mirko Koršič avtor knjige «30 let slovenskega pomorstva».
Vljudno vabljeni.
Odbor
ne in gospodarske konference, psihiatrična in splošna oskrba, šolske gradnje.
Glede vprašanja pravice slovenskih svetovalcev, da se v okviru pokrajinskega sveta poslužujejo svojega materinega jezika — glede drugih programskih točk obstaja med svetovalskimi skupinami precejšnje soglasje — je Zanetti zagovarjal stališče, da je treba najprej počakati na ratifikacijo osimskih sporazumov, nakar naj bi posebno pokrajinsko odposlanstvo poneslo vprašanje v Rim. Stališča drugih svetovalskih skupin do tega problema so znana in so jih predstavniki posameznih strank potrdili tudi na včerajšnjem sestanku. Komunisti, socialisti in predstavnik Slovenske skupnosti zahtevajo takojšen vnos ustreznega popravka v pravilnik pokrajinskega sveta, in sicer ne glede na čas ratifikacije osimskih dogovorov.
Kar zadeva programske točke, ki jih je nanizal predsednik Zanetti, so predstavniki svetovalskih skupin izjavili, da jih pač jemljejo na znanje, o njih pa bodo sklepala tajništva posameznih političnih formacij. Jutri ob 17.30 se bodo načelniki zopet sestali, da pregledajo možnosti sodelovanja v luči novih dogodkov. Glede seje pokrajinskega sveta, ki je napovedana za sredo, 7. aprila, pa sta predstavnika PRI in PSDI predlagala njeno odložitev na poznejši čas.
Prosek, 4. aprila 1976
Dijaki slovenskih .srednjih.'šol, o* gorčeni zaradi genocidnega in protidemokratičnega ravnanja videmskega šolskega skrbnika Marsillija, ker je prepovedal slovenski pošolski pouk slovenskih otrok v Ukvah smo sklenili,
da bomo v ponedeljek, 5. aprila, množično protestno manifestirali po videmskih, ulicah skupaj z dijaki iz videmskih višjih šol in nesli protestno resolucijo šolskemu skrbniku.
Izvedeli smo, da je šolski skrbnik končno 30. marca izdal dovoljenje, da se ukovski otroci učijo v pošol-skem pouku slovenščine v šolskih prostorih. Zato že napovedano protestno manifestacijo trenutno preklicujemo. S tem pa ni niti zdaleč rešeno vprašanje pouka slovenščine v videmski pokrajini, kjer živijo Slovenci. Vsekakor ugotavljamo, da je šolski skrbnik prav tako nedemokratično že prepovedal slovenski pošolski pouk v Bardu in Teru in da navadno zavlačuje po več mesecev vsako prošnjo za pošolski pouk.
Zato zahtevamo:
1. da šolski skrbnik preneha enkrat za vselej zlorabljati uradne predpise in preprečevati pouk slo-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Danes komemoracija 71 talcev na Opčinah
Danes popoldne, 4. aprila, ob 15. uri bo na openskem strelišču spominska svečanost ob 32-letnici junaške smrti 71 talcev, ki so jih nacifašisti najprej ustrelili na Opčinah, nato pa sežgali v Rižarni.
Govorila bosta senator Paolo Sema in Vladimir Kenda.
Predsedovala bo Živa Gruden.
Pokrajinski odbori borčevskih organizacij ANP1 - ANPPIA - ANED, ki skupno s protifašističnim odborom na Opčinah prirejajo svečanost, se obračajo na vse demokrate s pozivom, naj se v čim večjem številu udeležijo te pomembne svečanosti, ki poteka, ko poteka razprava o nacifašistič-nih zločinih v Rižarni na tržaškem porotnem sodišču in v letu, ko slavimo 30-letnico republike in ustave.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja JOSIP TAVČAR
IGORJU UGAJA BACH
Igra v dveh delih Krstna uprizoritev
Glasbena oprema Anton Natek Lektor	Majda Križajeva
Scena	Demetrij Cej
Jože Babič Kostumi	Marija Vidauova
Režija JOŽE BABIČ
Danes, 4. aprila, ob 16. uri — ABONMA RED C, prva nedelja po premieri.
SLOVENSKI
KLUB
v torek,
6. aprila, ob 20.30
UROŠ LIPUŠČEK in
BORIS BERGANT novinarja RTV Ljubljana bosta govorila o aktualnem problemu
RAZOROŽEVALNA POLITIKA V EVROPI
Vabljeni!
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141 ; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.	i •	<
La Cappciia Underground 11.00, 17.00, 19.00 «11 mangiaguardie». Claude Feraldo, Michel Piccoli in Marilù Telo. Barvni film.
Ariston 16.00 «L’affare della sezione speciale». Režija Costa Gavras. Barvni film.
Mignon 15.00 «Tarzoon la vergogna della giungla». Barvna risanka. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 14.00 «Scandalo». Igrajo: Lisa Castoni, Franco Nero in Claudia Marsani. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 15.30 «I ragazzi irresistibili». Igrata Walter Matthau in George Bums. Barvni film.
Excelsior 15.30 « Lina donna chiamata moglie». Igrata:	Gene Hack-
marni in Liv Ullmann. Barvni film.
Nazionale 15.30 « La valle dell’Eden ». Igrata James Dean in Julie Harris.
Eden 15.30 «Il medico... la studentessa». Igrata Gloria Guida in Pino Colizzi. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 15.00 «Salon Kitty». Igrajo Helmut Berger, Terry A. Savoy in Ingrid Thulin. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 15.00 « Stringi i denti e vai ». Igrata Candice Bergen, Gene Hack-mann. Barvni film.
Capitol 16.00 «Emanuelle nera». Igra Emanuelle. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 15.30 «Soldato blu». Barvni film. Igrata Candice Bergen in P. Štraus. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 15.00 «San Pasquale Baylon-ne, protettore delle donne». Igra Landò Buzzanca. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00 «Stringimi forte, voglio la tua dolce violenza». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 15.00 «H giustiziere di Dio». Igrata William Berger in Donald O’Brien. Barvni film.
Impero 15.00 «L’infermiera». Igra Ursula Andress. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 15.00 «Mandingo». James Mason. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 14.30 « La fabbrica dell’orrore». Igra: Vincent Priče. Barvni film.
Astra 15.00 «Piange il telefono». Igrajo D. Modugno, Marie L Donaud in F. Guadagno. Barvni film.
Abbazia 14.30 «Dieci secondi per fuggire». Igra Charles Bronson. Barvni film.
Volta (Milje) 15.00 « Finché c’è guerra c’è speranza». Igrata: Alberto Sordi in Silvia Monti. Barvni film.
Razna obvestila
Na pobudo sekcije KPI občine Dolina bo jutri, 5. aprila, ob 20. uri v Dolini predaval Vojko Škrlj, tajnik občinske konference ZKS iz Sežane.
• ■■■	: '>C* JllOir, i	_____
ZAHVALA
Ganjeni zaradi tolikšnih izrazov sočutja ob smrti naše drage
MARIJE RUPEL por. MILIČ
se toplo zahvaljujemo vsem, Id so nam bili ob strani v tem težkem trenutku. Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: mož, sin, hči, vnukinji, stri, svak in drugi sorodniki
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani in na katerikoli način z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega moža in očeta
MAKSA HMELJAKA
Trst, 4. aprila 1976
žalujoča družina
Danes, NEDELJA, 4. aprila IZIDOR
Sonce vzide ob 5.39 in zatone ob 18.37 — Dolžina dneva 12.58 — Luna vzide ob 8.03 in zatone ob 23.21.
Jutri, PONEDELJEK, 5. aprila VINKO
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 17,6 stopinje, najnižja 9,8, ob 19. uri 16,1 stopinje, zračni pritisk 1015,2 mb stanoviten, brezvetrje, nebo jasno, vlaga 63-odstotna, morje mimo, temperatura morja 10,3 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 3. aprila 1976 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO: 79-letna Rosalia Co-ghei vd. Pelizon, 60-letna Emma Pegan por. Obersnel, 64-letni Bruno Misculin, 51-letni Lucijan Mužina, 91-letna Mattea Radoslovich vd. Gia-drossi, 70-letna Anna Parovel por. Morgan, 80-letna Emilia Petarin vd.
Včeraj - danes
Z4//r 30 AfAJBOUŠi:
REALTONE ' NOV US SANYO
ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI
VESTI TRŽAŠKE KRONIKE NA 3. 7. IN 10. STRANI
Petarin, 66-letna Michela Fontanot vd. Albertini, 77-letna Maria Sturm por. Compie, 64-letni Giuseppe Cleva, 74-letna Maria Ruppel por. Emili, 76-letni Antonio Zecchini, 63-letna Orlanda Marinangeli por. Marchi.
OKLICI:	podčastnik Francesco
Marcellinaro in gospodinja Filippa Maiello, železničar Claudio Galan-tucci in gospodinja Angela Lorusso, delavec Flavio Pavisani in gospodinja Marilena Cecchettin, univ. študent. Franco Di Gregorio in trg. pomočnica Giuseppina Cantisani, u-radnik Roberto Godas in gospodinja Giovanna Seliš, finanči stražnik Vincenzo Battista in gospodinja Graziella Baggiani, finančnik Francesco Savria in frizerka Vittoria Anita Marino, mehanik Lucio Go-misel in uradnica Fabia Zorzon, delavec Mario Furlan in uradnica Gabriella Bavaresco, delavec Silvio Lonzaric in uradnica Fiorella Peric, elektrotehnik Livio Vocali in šivilja Giovanna Sancin, mehanik Ferruccio Kalač in blagajničarka Renata Cocevar, delavec Luciano Marcon in trg. pomočnica Annamaria Suban, zdravnik Piero laschi in uradnica Daniela Lebani, delavec Vittorio Cossutta in bolničarka Ornella Monticelli, uradnik Salvatore Terracchio in uradnica Maria Zambarlin, uradnik John Bedgood in trg. pomočnica Marly Piapan, delavec Moreno Vuck in likalka Sara Castelletti, delavec Antonio Ivančič in frizerka Donatella Devetta, mehanografski operater Bruno German in uradnica Sogna Sen, Hubertus Rademakers in Lionella Dei-campo, finančni stražnik Rosario
Fontana in uradnica Nadia Cher-bocci, uradnik Gasare Auberti in uradnica Gianna Porcelluzzi, delavec Beniamino Pobega in gospodinja Eugenia Fabiani, uradnik Emilio Canducci in upokojenka Bruna Ravalico, uradnik Edoardo Cetin in služabnica Paolina Batic, uradnik Ugo Biagini in študentka Patrizia Maliardi, mehanik Francesco Gri-soncich in uradnica Rita Kukac, u-radnik Dario Papagno in otroška vrtnarica Brigitta Volgger, radioteh-nik Boris Sirca in radiomonterka Daniela Janesich, pristan, delavec David Rebula in trg. pomočnica Caterina Radosevic, šofer Fabio Ruz-zier in trg. pomočnica Vlasta Čok, uradnik Giorgio Ugo in trgovka Flavia Ballarin, varilec Donato Gag-giano in trg. pomočnica Iolanda Riccobon, upokojenec Eugenio Sossi in upokojenka Bruna Bertolini, tapetnik Egone Bukavec in trg. pomočnika Luciana Cossutta, inženir Mario Micheletti in uradnica Lucia Pisani, delavec Marino Apollonio in uradnica Flavia Agrini. trgovec Antonio Speranza in trg. pomočnica Luciana Blason, mehanik Luciano Pierro in uradnica Wally Grisi, vrtnar Nico Scodellaro in snažilka Maria Armani, uradnik Ampolio
ZA VAŠO POROKO...
«FOTOGRAFIA» EGON
Oglasite se pravočasno Telefon 793-295
TRST, Ul. Oria n) 2 (Barriera)
Zanzottera in uradnica Daniela Trani, mesar Gilberto Cherri in trg. pomočnica Livia Pribaz, inženir Raffaele Cassia in profesorica Maria Giovanna Castellano, karoserist Michele Nicastro in trg. pomočnica Liviana Zubin, mehanik Walter Co-ren in trg. pomočnica Graziella He-mala, bolničar Marino Lorenzutti in trg. pomočnica Franca Bencich, natakar Pietro Vidotto in točajka Maria Cristina Davanzo, karoserist Mario Predonzan in uradnica Eleonora Bat, zabotehnik Giorgio Bidelli in profesorica dr. Luciana Smun-din. uradnik Fulvio Canciani in u-radnica Rosanna Česen, mehanik Franco Grauner in uradnica Marisa Quargnali.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) All'Alabarda, Istrska ulica 7; Gri-golon • Alla Minerva, Trg Giotti 1; Ai Due Mori, Trg Unità 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30)
Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al
Samaritano, Trg Ospedale				8;	Neri,
Ul. Dante 7.					
LOTERIJA					
BARI	47	83	53	46	26
CAGLIARI	77	40	82	22	11
FIRENCE	2	20	37	59	88
GENOVA	74	46	26	33	84
MILAN	76	32	23	37	65
NEAPELJ	71	42	16	52	19
PALERMO	71	83	29	16	86
RIM	40	37	46	38	67
TURIN	34	58	78	79	48
BENETKE	73	15	56	14	52
ENALOTTO					
X 2 1	2 2	2	2 X X			2 X X	
+
V petek, 2. aprila, nas je zapustil
Lucijan Mužina
Pogreb bo jutri, 5. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Trebčah.
žalostno vest sporočajo: mama Justina, sestra Dorina z družino ter drugo sorodstvo
Trebče, 4. aprila 1976
ZAHVALA
Ob izgubi tete
Francke Vouk
vd. Sancin
se iskreno zahvaljujem č. g. župniku Dušanu Jakominu ter vsem sorodnikom in prijateljem.
Nečakinja Emilija
Pridružujejo se družine Miklavc. Trst, 4. aprila 1976
Godbeno društvo Prosek izreka globoko sožalje tov. Milanu čuku ob izgubi matere.
KVOTE: 12 točk • 11.980.000; 11 točk - 424.500; 10 točk - 36.900 lir Ena dvanajstica je tudi v Trstu
Združenje Union izraža ob smrti očeta Antona svojemu častnemu predsedniku Lucijanu Malalanu iskreno sožalje.
Spokojno je preminila naša draga mama, nona in pranona
FRANČIŠKA vd. BENKO
Pogreb bo v torek, 6. aprila, ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
žalostno vest sporočajo: sinovi Fortuna! z ženo Marijo, Rudolf z ženo Marijo in Emil z ženo Lauro, hči Lidija ter vnuki in pravnuki
Trst, 4. aprila 1976
(Občinsko pogrebno podjetje. Ul. Zonta 7/c)
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, nono in tast
VLADIMIR KOŠUTA
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 4. aprila, ob 15.30 iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Žalujoči: žena, hčeri, zet, vnukinje ter drugo sorodstvo
Sv. Križ, Zagreb, 4. aprila 1976
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani ob težki izgubi naše predrage mame, none, pranone in sestre
AMALIJE RACMAN vd. FONDA
Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru Slovenec iz Boršta, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin.
Žalujoči:	hčere Malči, Zmaga in
Vesna z družinama, vnuka Radivoj in Ada z družino, sestra Francka ter drugo sorodstvo
Gročana, Pesek, 4. aprila 1976
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame in none
KAROLINE BANDI vd. BANDI
Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so ju^rčnšili na-';zadnji poti;'"’'! 0ilJwl"v	\
Žalujoči hčerki Vilma in Jolanda z
.. ... ilhlic. , dr«žiiW)a ««r drugo sorodstvo
■ Prebfeneg/Genova, 4. aprila'1976'“'” -n
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega
EDVARDA LEGIŠE
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala župniku dr. Jožku Markuži.
Družina Legiša
Mavhinje, 4. aprila 1976
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene, mame in sestre
GIZELE SLABÈ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam stali ob strani ob tej težki izgubi.
Posebna zahvala vsem, ki so ji pomagali med dolgo boleznijo, predvsem osebju bolnice v Piranu, osebju in dijakom Zdravstvene šole Piran za pomoč pri negi na domu ter dr. Munichovi iz Kopra.
Žalujoči mož, hčerki z možema, sestra in bratje z družinami
Koper, 4. aprila 1976
iaa
ZAHVALA
Vsem, ki so pospremili na zadnji poti našega dragega
ANTONA MALALANA
se iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala darovalcem cvetja, župniku Miklavcu in vsem. ki so na kateri koli način počastili njegov spomin.
Družina in sorodstvo
Lonjer, 4. aprila 1976
Ob prvi obletnici nenadomestlji
ve izgube
SILVESTRA GRGIČA
se ga spominjajo oče, mati. žena Silva, sin Igor, hčerki Tat:l in Sonja ter sestra Milena z žem ter družina Sancin-
Padriče, Izola, Beka, Orlek, Trst, 4. aprila 1976
PrmwrsfcTSne^mfc
3
4. aprila 1976
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU	
Dario Fo	
BURKAŠKI MISTERIJ	
Burkasta štorija v dveh delih (Prvič v slovenščini)	
Danes, 4. t.m., ob 18.30 v skem domu v KRIŽU Vesna).	Ljud- (PD
Narodna in študijska knjižnica v Trstu
sporoča, da bo v sredo, 7. aprila, ob 18.30 v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu četrto predavanje iz cikla zgodovine slovenske glasbe.
Predaval bo prof. dr. Andrej Rijavec:
« Novejša slovenska glasba »
Vljudno vabljeni.
7 VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE V GLEDALIŠČU «ROSSETTI;
SKLEP ZGONISKEGA OBČINSKEGA ODBOR A
Gostovanje zagrebške «Komedije» v Trstu Poziv svetovalcem, naj prisostvujejo plod tesnega sodelovanja treh gledališč sodni razpravi 0 zločinih V Rižarni
Ravnatelja «Teatra Stabile» in SSG Batteri in Tavčar poudarila vlogo gledališč za zbliževanje narodov - Ravnatelj «Komedije» in režiser Stefančič prikazal vsebino in značilnosti rock-opere «Gubec-beg»
Občinska uprava odredila prepoved vožnje po poljskih poleh - Ugodna ocena dejstva, da se je občina prijavila kol zasebna stranka na procesih proli črnim gradnjam'
S P D T
obvešča, da bo
NAGRAJEVANJE 10. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER 1976
v mali dvorani Kulturnega doma v sredo, 14. aprila 1976 ob 19.30.
Po nagrajevanju bo sledila o-krogla miza o igrah s predstavniki društev.
Sledi zakuska.
komisija ZA ODRAŠČAJOČO MLADINO pri SKGZ Prireja letovanje otrok v Zg. Gorjah pri Bledu od 24. julija do 14. avgusta.
Vpisovanje in podrobnejše informacije dobite na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Mazzini 44 od ponedeljka, 5. aprila, dalje od 9. do 12. ure.
Izleti
SPOT priredi 11. aprila avtobusni izlet v Brkine. Planinci bodo šli peš ^ez vas Tatre in Prem v Vremsko dolino, turisti pa se bodo z avtobusom ustavili v Ilirski Bistrici in oko-hci ter obiskali Prem. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Ul. Ceppa 9, do '■ aprila.
SPOT organizira v nedeljo, 11. a-prila, izlet na Volnik za osnovnošolsko mladino. Zbirališče je na Proseku (Kržada) ob 9.30. Odhod avtobusa za Repen je ob 9.45. Povratek ba Prosek je okoli 15.30. Malica iz krušnjaka. Vodja izleta sta Zlatko Jelinčič in Adrijan Pahor.
Spot priredi 1. in 2. maja dvodnevni avtobusni izlet na Korošico. Postanki v Ukvah, na Mokrinah s krajšim peš izletom, v Zahomcu z ogledom smučarske skakalnice pod vodstvom predsednika slovenskega Planinskega društva Zahomc, pre-docevanje v Reki. Drugi dan vzpon da Dobrač, znani razgledni stolp. Vrbsko jezero, Celovec z obiskom ove slovenske gimnazije. Povra-ek čez Ljubelj in Ljubljano v Trst. vpisovanje v Ul. Ceppa 9.
V	dneh od 9. do 11. t.m. bo v Trstu gostovalo zagrebško gledališče «Komedija» s prvo jugoslovansko rock-opero «Gubec-beg». Predstave, ki bodo sicer za redni abonma Stalnega slovenskega gledališča, bodo zaradi scenskih zahtev v gledališču Rossetti, kjer je bila včeraj tudi tiskovna konferenca, na kateri so prisotne časnikarje predstavniki SSG, deželnega «Teatra Stabile» in gostujočega zagrebškega gledališča | seznanili s pomenom tega gostovanja, kakor tudi z delom samim.
V	imenu «Teatra Stabile» je njegov ravnatelj dr. Botteri v uvodnih pozdravnih besedah poudaril zlasti dva aspekta tega dogodka, ki predstavlja novo etapo v gledaliških stikih med našo deželo na eni ter Slovenijo oziroma Hrvaško na drugi strani. Prvi aspekt je v sami prisotnosti tako eminentnega gledališča, kakršno je «Komedija», v našem mestu; drugi je v dejstvu, da je to gostovanje rezultat stanovskega in prijateljskega sodelovanja, ki je značilno za odnose med Teatrom Stabile in Stalnim slovenskim gledališčem. Botteri je dodal, da si Teatro Stabile šteje v čast, da je stike s slovenskim in hrvaškim gledališčem spodbudilo z uprizoritvijo klasičnega hrvaškega dela «Dundo Maroje» in Grumove slovenske meščanske drame «Dogodek v mestu Go. gi», da je k poznavanju slovenskega gledališča med italijanskim občinstvom prispevalo z objavo prve antologije slovenskega gledališča v italijanščini in bo z uprizoritvijo Cankarjevega «Martina Kačurja» v počastitev 100-letnice pisateljevega rojstva ter obratno, italijanskega gledališča z gostovanji v Sloveniji in Hrvaški. Gojenje in razvijanje teh stikov spada med obveznosti, ki smo jih sprejeli — je poudaril Botteri
v okviru našega gledališkega poslanstva ob meji.
Predsednik upravnega sveta SSG prof. Tavčar se je zahvalil dr. Bot-teriju za sodelovanje, ki je našlo svoj odraz tudi v odstopu dvorane Rossetti za to izjemno gostovanje. Poudaril je dolgoletna prizadevanja SSG za navezavo in razvijanje stikov med našo deželo in Slovenijo oziroma vso Jugoslavijo, izrazil svoje zadovoljstvo, da so ti stiki sedaj prešli v tradicijo in izrekel misel, da pretakanje živih kulturnih sokov osmišlja občečloveške vrednote.
Ravnatelj gledališča Komedije in režiser rock-opere «Gubec-beg» Vlado Stefančič je nato v strnjenih besedah prikazal nastanek, delo in vlogo gledališča «Komedija» ter predstavil vsebino in uprizoritvene značilnosti predstave, s katero se bo gledališče po izrednem uspehu z muzikalno «Jalta, Jalta» že drugič predstavilo v Trstu. Gledališče je nastalo pred 25 leti. Njegov repertoar obsega v glavnem sodobno komediografijo dramske in glasbene zvrsti. Vsako leto ima na programu eno ali dve veliki glasbeni postavitvi muzikalov ali rock-oper.
V teh dneh je zgoniška občinska uprava namestila na začetku vseh poljskih poti in klancev cestna znamenja, ki prepovedujejo kroženje avtomobilov in motornih koles. Ta akcija je posledica prezirljivega vedenja izletnikov, ki navadno, predvsem ob prazničnih dneh, vozijo s svojimi vozili po travnikih in povzročajo kmetovalcem škodo. Predvsem pa ta ukrep meri na nadležne motoriste, ki so kraške hribe zamenjali za tekmovalne proge, kar povzroča velik hrup in kvari okolje.
Moški pevski zbor Tabor z Opčin čestita svojemu pevovodji prof. Svetu Grgiču za uspeli diplomski nastop.
Zlatanu Bogatcu je žena Magda rodila prvorojenčka HENRIKA
Malčku želi obilo sreče v življenju, srečnima staršema pa čestita
ŠD Mladina iz Križa
Med včerajšnjo tiskovno konferenco v gledali šču Rossetti
Spomnil je na «Jalto, Jalto», ki je I pevci, toda glavne vloge pojejo ljud- ......................
doživela že nad 250 ponovitev, na je iz Estradnega gledališča, pa celo
muzikal «Dundo Maroje», na tako imenovani glasbeni strip «O-kaj». Največji dosedanji podvig pa je gledališče nedvomno doseglo z rock -opero «Gubec-beg», ki ni le prva jugoslovanska rock-opera, temveč tudi ena od dveh na svetu, ki živita in se uprizarjata. Druga je znana «Jezus Kristus superstar».
Rock-opera «Gubec-beg» je dve leti ležala v predalih, kajti za njeno uprizoritev je manjkalo denarja in poguma — je dejal režiser Stefančič. Morda predvsem poguma spričo neobičajnih scenskih, režiserskih in kadrovskih zahtev, ter seveda, spričo pomanjkanja izkušenj.
Delo je postalo odrska realnost, ko se je za njegovo uprizoritev odločil Vlado Stefančič. Postalo pa ni samo odrska realnost, marveč tudi e-den doslej največjih uspehov tovrstne odrske zvrsti na svetu. V predstavi sodeluje 230 ljudi, nastopajočih v individualnih vlogah je 32 poleg velikega števila statistov, kmetov, deklet, meščanov, vojakov, o-trok in ostalih, 40-članski orkester in ogromen tehnični aparat z 32 mikrofoni, ki se v igri sami spremenijo v rekvizite. Med nastopajočimi so delno poklicni, tudi, operni
Prof. NEVA GODINI - GODNIČ
je pred komisijo, ki so jo sestavljali predsednik prof. Vaiassi in člana prof. Gusmani in prof. Jevnikar, opravila izpit za stalno asistentko na stolici za slovensko filologijo fakultete za jezike v Vidmu.
Čestitamo!
POSEBNO OBVESTILO SSG TRŽAŠKIM IN GORIŠKIM ABONENTOM
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V SODELOVANJU S STALNIM GLEDALIŠČEM DEŽELE FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE
V GLEDALIŠČU ROSSETTI
PO IZREDNO USPELI PREDSTAVI «JALTA, JALTA» V LANSKI SEZONI BO PONOVNO MED NAMI GLEDALIŠČE « K O M E D I J A » IZ ZAGREBA!
TOKRAT NAM BODO PREDSTAVILI IZJEMNO ODRSKO POSTAVITEV, PRVO JUGOSLOVANSKO ROCK-OPERO
GUBEC-BEG
(Kmečki upor iz leta 1573)
Avtorii: KRAJAC - METIKOS - PROHASKA
pevci lahke glasbe, ki prej niso nikoli nastopali na odru, ki pa so se uveljavili kot vrhunski interpreti. Med njimi pritiče v pevskem smislu prvo mesto superlativni Josipi Li-sac, pa nosilcu glavne vloge Branku Blačeju, Djaniju šegini in mnogim drugim.
V spektakularni scenski postavitvi sodelujejo tudi folklorni ansambel «Koledo», studio za moderne plese «Ladarice», pa celo člani karate-kluba.
Avtorji «Gubec-bega» so Krajačič (besedilo), Metikoš (glasba), Proha-ska (instrumentacija), realizatorji pa režiser Vlado Stefančič, dirigenta Miljenko Prohaska in Pero Gotovac, scenograf Drago Turina, koreograf Tihana Škrinjarič in kostumograf Ika škomrlj.
Snov je vzeta iz zgodovinskega upora hrvaških in slovenskih kmetov proti okrutnosti in nasilju razuzdanih fevdalcev leta 1573 pri vasi Stubica, ki se je končal s porazom kmečke vojske in z usmrtitvijo vodje upora Matije Gubca na Markovem trgu v Zagrebu. (Povzetek vsebine bomo še objavili.)
O' svojem delu so avtorji zapisali naslednje; «Po svojih osnovnih značilnostih je rock-opera zelo blizu klasični, po resnosti tem in problematiki, ki jo izbira za svoje vsebine, hodi celo vštric z. njo. Vendar ju bistveno razlikujeta samo dve stvari: glasba in način njene interpretacije ...in da ne pozabimo — aduti rock-opere n:so enaki adutom njene mnogo bolj poznane in stare kolegice, pač pa so to mladost, ritem, hipertrofiranost zvoka in — šok.
j. k-
80 PLODNIH LET
ANTONA MAGAJNE
Ker je scenska postavitev tega dela izredno zahtevna, nam je Stalno gledališče dežele Furlanije - Julijske krajine odstopilo gledališče Rossetti. PREDSTAVA BO V NAŠEM ABONMAJU. Zaradi drugačne razporeditve sedežev v gledališču Rossetti, vljudno prosimo vse naše abonente, da se zglasijo pri blagajni Kulturne-Sa doma z abonmajsko izkaznico, da se jim dodeli sedež za ogled predstave. Blagajna bo odprta od petka, 2. t. m., do vključno četrtka, 8- t. m., od 8.30 do 12.30 in od 13.30 do 16. ure ter v času predstav v Kulturnem domu. Prosano tudi imetnike brezplačnih abonmajskih izkaznic, da se zglasijo pri blagajni Kulturnega doma. Pri vstopu v gledališče Rossetti mora Vsak naš abonent predložiti abonmajsko izkaz-nico z dodeljenim sedežem.
Goriškim abonentom sporočamo, da zaradi tehničnih ovir ne moremo uprizoriti «Gubca-bega» v Verdiju v Gorici. Zato jih vljudno vabimo na predstavo v Trst. Prosimo, da se vsi a-bonenti zglasijo z abonentsko izkaznico, da se jim dodeli sedež, na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2 (pri Jožici Smetpvi) od ponedeljka, 5. t. m., do četrtka, 8. t. m., od 9.30 do 12 ure, in od 16.30 do 18.30. Gledališče nudi goriškim abonentom prevoz z avtobusom. Za pravočasno organizacijo prevozov z avtobusom prosimo'vse abonente, da ob prevzemu številke sedeža sporočijo, če se nameravajo po-služiti našega prevoznega sredstva. Številke sedežev bomo delili_ tudi med prireditvijo «Primorska poje» v četrtek, 8. t. m., v gledališču Verdi.
VRSTNI RED ABONMAJEV:
V petek, 9. aprila 1976, ob 20.30
Abonma
Abonma
Red
Red
A
B
Abonma Red E —
v soboto, 10. aprila 1976, ob 20.30 Abonma Red D —
v nedeljo, 11. aprila 1976, ob 16.00
Abonma Red H Abonma Red I
GORIŠKI ABONMA Abonma Red C —
Abonma Red G —:
premierski prva sobota po premieri
mladinski v četrtek
mladinski v sredo
prva nedelja po
premieri
okoliški
Razpis natečaja za glasbeno nagrado «Mesta Trsta»
V državnih in mednarodnih glasbenih krogih je v teku razdeljevanje razpisa za XXU1. glasbeno : a-grado «Mesta Trsta» - XV. mednarodni natečaj za simfonično skladbo. Namen tega natečaja je ovrednotiti sodobno simfonično ustvarjalnost neglede na slog in težnje zlasti med mladimi in manj mladimi vsega sveta.
To tekmovanje beleži iz leta v leto večji odziv in samo lani je bilo za natečaj prijavljenih 120 skladb, pretežno iz inozemstva. Nagrajeni so bili skladatelji nesporne kvalitete, žirije pa so sestavljali pretežno tuji izvedenci, kakor predvideva Zveza mednarodnih glasbenih tečajev s sedežem v Ženevi.
Novost natečaja za leto 1976 je v eni sami nagradi namesto dosedanjih treh. Nagrada bo znašala 3 milijone lir, kar je več kot vse tri dosedanje nagrade skupaj. Ta sprememba naj bi dala večje zadoščenje zmagovalcu. Če bo žirija še za kakšno drugo skladbo menila, da je vredna priznanja, bo poskrbljeno za njeno javno izvedbo, kar velja tudi za zmagovalno kompozicijo.
tod v Buchenwald, od koder se je vrnil šele avgusta leta 1945.
Takoj po vrnitvi iz Nemčije se je Anton spet oprijel prosvetnega dela v šentjakobskem pevskem zboru «Ivan Cankar», v katerem je pel dolgo let. Pri Sv. Jakobu ima veliko prijateljev, s katerimi se srečuje v gostilni «Jadran», kjer «lahko vrže eno na karte».
Slavljenec je dolgo let zvest naročnik in čitatelj našega dnevnika. Čestitkam žene, otrok, sorodnikov ter vseh šentjakobčanov se pridružujemo tudi mi in mu želimo še dolgo srečnih in zdravih let.
M. M.
Prepoved bo predvidoma stopila v veljavo 15. aprila, ko bo župan izdal potrebni odlok in od tedaj bodo lahko poljski čuvaj in občinska redarja naprtili kršiteljem globo. Lastniki zemljišč, ki imajo ob teh poteh svoja posestva, pa se bodo lahko posluževali teh poti s svojimi prevoznimi sredstvi, vendar bodo morali prej zaprositi na občinskem uradu za ustrezno dovoljenje.
Kar zadeva področje črnih gradenj, beležimo razveselj:vo vest. Kot znano, se je decembra lani zgoniški občinski svet jasno opredelil, da se na sodnih obravnavah proti kršiteljem urbanističnega zakona občina prijavi kot zasebna stranka. Dosedanja praksa nam kaže, da je bila ta odločitev pravilna, saj je pretor obtožencem med drugim zapovedal, naj vzpostavijo prvotno stanje, se pravi naj porušijo razne hišice, barake, «bidon - ville», ki so jih postavili na območju zgoniške občine brez vsakega dovoljenja gradbene komisije in v nasprotju z določbami regulacijskega načrta. Vendar poleg tega kazenskega postopka, ki je najhitrejši in najučinkovitejši, ima občina še zmeraj na razpolago, kolikor bi to bilo potrebno, upravni postopek, da izvede vzpostavitev prvotnega stanja. Toda ta postopek otežkočajo številne birokratske ovire, ena od katerih je obvezno mnenje deželnega odborništva za javna dela. ki se mora izreči, ali naj kršitelj urbanističnega zakona v specifičnem primeru poruši svojo zgradbo, ali pa predlaga le možnost sanacije z izplačilom ustrezne denarne kazni. Po skoraj šestmesečnem roku, odkar je občina vložila omenjene zahtevke, je v teh dneh deželno odborništvo, po ustalitvi kazenskih razsodb, ki izpričujejo nujnost po zaščiti okolja, odgovorilo na dobršen del teh prošenj s povsem pozitivnim mnenjem, da je treba porušiti vse protizakonite zgradbe. To pomeni, da kolikor ne bo občinska uprava dosegla vzpostavitve prvotnega stanja z razsodbo preture, bo lahko prišla do istega cilja po upravni poti.
Pobuda, da bi ustanovili med na-brežinsko, zgoniško in repentabrsko
občino konzorcij za živinozdravniško službo, je bila ugodno sprejeta in kaže,- da bodo v najkrajšem času izdelali ustrezen pravilnik. Tako se bo bistveno izboljšala služba, sorazmerni del stroškov, ki jih bo krila vsaka posamezna občinska uprava, pa bo znatno nižji kot doslej.
V zvezi z negativnim odgovorom šolskega skrbnika, ki ni dovolil, da bi uprava uvedla na osnovni šoli s celodnevnim poukom psihopedago-ško službo, ki jo sicer predvideva deželni zakon št. 62, češ da nima kandidatinja še potrebne diplome, je uprava sklenila, da ponovno zaprosi dovoljenje za uvedbo te službe, ki je zelo koristna in potrebna.
Tudi zgoniški upravitelji smatrajo za potrebno, da prisostvujejo procesu o Rižarni in se tako oddolžijo spominu nedolžnih žrtev nacifaši-stičnih zveri, zato uprava poziva vs« občinske svetovalce, da se jutri. 5. aprila, polnoštevilno udeležijo jutranje razprave na tržaškem porotnem sodišču.
Prihodnja seja občinskega sveta j« najavljena za četrtek, 15. aprila.
— bs —
Zahlcva po sodnem poslopku proli prof. Francu Basagli
Namestnik državnega pravdnika dr. Brenči je zahteval sodni postopek proti ravnatelju tržaške psihiatrične bolnišnice prof. Francu Basagli ter dr. Lucianu Carrinu, ki sta obtožena, da sta dajala nekaterim pacientkam psihiatrične bolnišnice zdravila s kontracepcijskimi nameni. Prof. Basaglia pa je posebej obtožen, da je odvzel prof. Antonellu Missagli naloge in funkcije, ki bi jih moral po svoji strokovni kvalifikaciji opravljati ter mu dodelil drugo mesto. Sodna preiskava v zvezi s to zadevo se vleče že nekaj mesecev in jo vodi sodnik Fermo. Sedaj bo moral Fermo odločiti, ali pristane na sodni postopek proti prof. Basagli, ki je uvedel nov način zdravljenja umsko bolnih.
								
Darovi in prispevki
Sociologi pravijo, da se poprečna življenjska doba v sodobnem času daljša. Temu bo najbrž res tako, saj še tudi v ' našem list'.: kar nekam pogosto radujemo z «grčami» in «koreninami», ki dosegajo častitljive starosti 80 ali še več let. Med temi je tudi Anton Magajna, ki praznuje 80 let.
Anton Magajna se je rodil 2. aprila 1896 v Vrhpoljah pri Kozini v številni in zavedni delavsko - kmečki družini. Po končani ljudski šoli v rojstni vasi, je kot 14-letni deček odšel v mesto k sorodnikom, kjer je delal v pekarni pri Sv. Jakobu. Pozneje se je zaposlil v trgo-v:ni jestvin in končno, leta 1933, je odprl lastno trgovino najprej v Ul.
Settefontane, nato v Ul. Coroneo, nazadnje pa v Ul. Rossetti, kjer je delal do nedavnega.
Ko je Anton še kot otrok prišel k Sv. Jakobu, se je takoj vključil v Prosek - Kontovel 10.000, za godbe-prosvetno življenje tega okraja. Bil j no društvo Prosek - Kontovel 10.000,
ZA POSTAVITEV SPOMENIKA
PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S
KOLONKOVCA- IN OD SV. ANE
V	počastitev spomina Ivana Gustinčiča darujeta Zora in Marina Pregare 3000 lir.
V	počastitev spomina Ivana Gustinčiča daruje Peter Cerkvenič 19.000 lir.
V	spomin tete Frančiške Vouk vd. Sancin daruje nečakinja 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	SAMATORCI
Jožko in Zmaga Rebula (Samator-ca) darujeta 7500 lir.
Marija Furlan (Barkovlje) daruje 5000 lir.
PUSTNI ODBOR «KONTOVEL»
1976 DARUJE;
za ŠD Kontovel 10.000, za ŠD Primorje Prosek - Kontovel 10.000, za pevski zbor Vasilij Mirk Prosek -Kontovel 10.000, za Kulturni dom
je član šentjakobskega Sokola in leta 1914 se je udeležil sokolskega ta bora na Opčinah. Nato je bil član tamburaške skupine «Viktor Parma», ki jo je vodil učitelj Lah in član mešanega pevskega zbora «Ilirija», katerega je vodil najprej Fran Venturini nato pa pevovodja Komar. Omeniti moramo da je kot o-trok pel v cerkvi na Gročani. Tako s tamburaško skupino, kot s pevskim zborom «Ilirija» je Anton več krat nastopil v Narodnem domu ter po Krasu in Istri.
Prvo svetovno vojno je Anton preživel v Galiciji in na italijanski fronti, kjer je bil hudo ranjen. Leta 1924 se je aženil z Leopoldo Rau ber, ki mu je v zakonu povila tri sinove
Kot zaveden Slovenec je v času NOB delal kot aktivist, dokler ga niso Collottijevi zločinci aretirali, ga odpeljali v zloglasno Villa Triste v UL Bellosguardo, kjer so ga mučili, nato v koronejske zapore in od
V prodaji , je še nekaj vstopnic
Vabimo bivše prekomorce in njihove svojce na
5-dnevni izlet
RIM - BARI od 30.4. do 3.5.1976 Cena izleta:	2.250 din
Rok prijav: 10.4.1976
Vabimo tudi na naše prvomajske izlete z vlakom:
RIM - NEAPELJ - POMPEJI
Cena: 1.900 din
Cena: 3.000 din
od 29.4. do 3.5.1976 PARIZ - VERSAILLES od 28.4. do 3.5.1976 HOLANDIJA V CVETJU od 23.4. do 25.4.1976 SOFIJA - CARIGRAD od 26.4. do 4.5.1976 BENETKE
1 dan s posebnim vlakom. Cena 250 din
Podrobne informacije zahtevajte v naših turističnih poslovalnicah:
Ljubljana:
Maribor:
Celje:
Postojna:
tel. 311-851 tel. 21-217 tel. 23448 tel. 21-244
Rog. Slatina Koper:
Pulj;
tel. 23-491 tel. 23-629
T T G LJUBLJANA
za Amaterski oder Prosek - Kontovel 10.000, za novo kotalkališče na Opčinah 10.000, za TPPZ 10.000, za spomenik padlim v NOB pri Brišči-kih 10.000, za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu 10.000, za mladinsko godbeno društvo v Križu 10.000, za bolnega Marija I-vašiča 60.000 lir.
V	počastitev spomina Marije Križ-mančič - Grgič darujeta Marija in Zora štancerjeva (št. 201) 5000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
V	spomin na nepozabnega kolega prof. Jožeta Peterlina daruje učno in neučno osebje znanstvenega in klasičnega liceja France Prešeren 88.000 lir za pošolski pouk slovenščine v Ukvah.
V	počastitev spomina Marije Grgič (botre) daruje Ivan Kalc (Opčine) 5000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Ob 1. obletnici smrti dragega brata Silvestra Grgiča daruje sestra Milena z možem Rafkotom 5000 lir za šolo K. D. Kajuh in 5000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Ob 1. obletnici smrti moža Silvestra Grgiča daruje žena Silva z družino 5000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
V	počastitev spomina Marije Grgič darujeta Vladi Grgič 3000 lir za SD Gaja in Just Grgič 1000 lir za K. D. Kajuh.
. Namesto cvetja na grob Marije Cuk roj. Bukavec darujeta Vilma in Drago Antoni 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V isti namen darujeta družini Kapun in Blažon 5000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Marije Bukavec vd. Čuk daruje Vida Me-nucci 2000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Antona Malalana darujejo Slavko in Vida Simčič 5000 lir za TPPZ, Blanka in Vilko Batič 2000 lir ter Lidia, Rudi in mama 3000 lir za PD Lonjer - Katinara.
Nosilci vencev pri pogrebu Viktorije cuk darujejo 4000 lir za poimenovanje šole v Trebčah.
„ Namesto cvetja na grob' Marije Čuk roj. Bukavec daruje Dragica Husu 3000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Marije Milič roj. Rupel daruje Dragica
Za bolnega Marija Ivašiča:
Družina Pavel Baretto daruje namesto cvetja na grob Maksu Hmeljaku 2.000 lir ter ob prvi obletnici' smrti sestre Nade 5.000 Ur.
Namesto cvetja na grob Alojzije čač vd. Glavina in Antona Malalana daruje družina Čok (Tinčetovi) 6.000 lir.
Zvonko, Silvana in Marcelo Malalan 10.000 lir.
Z današnjimi prispevki smo za bolnega Marija Ivašiča da sedaj v našem uredništvu nabrali 2.221.500 lir. \
Husu 5000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Amalije Racman vd. Fonda daruje družina Petaros (Gročana 22) 3000 lir za dom hand:kapiranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Amalije Racman vd. Fonda daruje Grozda-na Grahonja (Gročana 29) 5000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Marije Rupel por. Milič darujeta Francka in Liči Puntar 5000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Marije Bukavec vd. čuk darujeta družini Puntar - Kapun 5000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel V isti namen darujejo Lotka Antoni 10.000 lir ter Etka in Drago Ukmar 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Ob 24. obletnici smrti Franca Hu-suja daruje hčerka Slavica z družino 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Karolino Bandi daruje Gracija Falkoner 5000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
V	počastitev spomina Franca Čeparja daruje Mira Sardoč 5000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Marije Bukavec vd. čuk darujeta Anica in Miro Blažina 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V isti namen darujejo družini Ukmar - Ban
10.000	lir in Olga Ban 5000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	počastitev spomina pok. Maksa Hmeljaka darujeta Milči in Pepi Škabar 3000 lir za PD Škamperle.
V	počastitev spomina prof. Ivana Šavlija darujeta Milči in Pepi Škabar 3000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Marijo Vecchiet roj. Petelin in na Ivana Klariča daruje Marija Pipan 4.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Maksa Hmeljaka darujeta Pavla Danev in družina Košuta (Križ 276) 10.000 lir za ŠZ Bor.
Ob 16. obletnici smrti nepozabnega moža daruje Frida Kalin 10.000 hr za Dijaško matico.
_ Namesto	cvetja	na	grob	Marije
Cuk roj. Bukavec daruje družina Ban-Ukmar 10.000	lir za Kulturni
dom Prosek-Kontovel.
Namesto	cvetja	na	grob	Antona
Malalana	daruje	družina	Kjuder
2.000	lir za TPPZ. V isti namen daruje Rudolf čok 1.000 lir za TPPZ.
_ v spomin na dragega moža in o-četa Antona Malalana darujeta žena Marcela in sin Lučano 10.000 lir za PD Lonjer Katinara, 10.000 lir za Kolesarski klub Adria in 10.000 lir za TPPZ.
V	počastitev spomina pok. Antona Malalana daruje Angela Pečar z družino 2.500 lir za ŠD Adria in 2.500 lir za PD Lonjer Katinara.
Za poimenovanje šole po Franu Venturiniju v Boljuncu darujejo: Tržaška kreditna banka 20.000 Kmetijska zadruga 30.000. Import-Export Vatovec 30.000, jestvine Man-zin 30.000, La Combustibile Lovrečič 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Alojzije Glavina in Antona Malalana daruje Antonija Barovina 2.000 lir za PD Lonjer-Katinara.
V	spomin na Maksa Hmeljaka darujeta Albina Bavčar in sestra Melanija 5.000 lir za PD Škamperle.
^ Namesto cvetja na grob Amalije Fonda in Karoline Bandi daruje družina Abram iz Grecane 6.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Nosilci vencev pokojne Viktorije Čuk darujejo 5.000 lir za ŠD Primorec.
V	počastitev spomina Ančkota Košute daruje N. S. 10.000 lir za RMV.
Za poimenovanje osnovne šole v Sesbanu po Karlu žtreklju daruje Srečko Colja 10.000 lir.
Za poimenovanje ricmanjske o-snovne šole po Ivanu Trinku Zamejskem darujejo prebivalci od Domja, Pulje in Lakotišča: Celestin Malalan 5.000 lir, Edvino Klabjan 5.000, Lidija Sternad 5.000, Angel Veljak 5.000. Stanislav Bandi 10.000. Marija Komar 7.000, Amalija Cociani 3 000. Olga Rodella 1.000, Ida Mar-sich 10.000. Dora Berdon 2.000. Sonja Pregare 1.000, Danilo Birsa 5.000. mesnica Pangerc 5.000, Evgen Zobin 5.000, Josip Derganc 5.000. Angela Praše) 5.090. Giordana Ber-seneda 1.500. Ivan Lovrečič 5.000, Geni Lovrečič 5.000, Anita Blokar
5.000,	Ervina Ludvik 2.000, Vera Kral 2.500. Paola Kra! 2.500. Ljudmila Zobec 1.000, Darijo Brajnik 3.000 Renato Ocretti 10.000. Laura Koren 10.000, Avguštin Dobrila 3.000 Ernesta Dobrila 2.000, Dina Blazan
2.000,	Ana Berdon 2.000, Vilma Samec 3.000, družina dr. Stojan Sancin 10.001), Karmela Rakar 1.000, Aldo Bernetti 2.000, Marija Samec 1.500, trgovina Jež 2.000, Adrijan Bandi 10.000, Mikela Velikonja 5.Ó00, Anita Pertot 5.000, Dinora Jakaz
5.000,	Giordano Crisma 7.000 Livio Cona 10.000, Peter Glavina 5.000, Bruno Žerjal 6.000, Ervino Purger 5.000, Srečko Žerjal 5.000, Nadja Guzzardi 5.000, Loredana Albertini
5.000,	Antonia Ciacchi 5.000. Cvetka Štrajn 5.000, Nadja Samec 5.000, Alma Samec 5.000, Albino Čuk 1.500 Milenka Mahnič 2.000, Mafalda Križman 5.000, Mirko Maver 1,000, Angela Mauri 1.000. Jolanda Šavron 1.500, Miradna Manri 2.01.10, Olga Rener 5.000, Karla Ugrin 5.000, Ljuba Smotlak 1.000, Vilma Grgič 1.500, Bruna Klobas 2.000, Albina Racman 5.000. Nela Nardin 2.500, Marino Zobec 2.000, Zofka Kozina
3.000,	Mario Macor 2.080, Silvana Mohorčič 2.000. Flavia Masten,
1.000,	Eda Babič 1.000, Sonja Zobin
2.000,	Gilda Kofol 2.000. Pina Čefuta 1.500, Sonja Felda 2.000, Vilma Secoli 2.000, Kristina Secoli 1.000, Nada Breženda 2.000, Fortunato Hrovatin 2.500, Marija Male 5.000, Karlina Pizolin 1.000 in Celestina Fines 1.000 lir.
Pnmorski’dnév’iilfc 4
4. aprila 1976
GORIŠKI DNEVNIK
PRORAČUN JE BIL IZGLASOVAN V PETEK ZVEČER
Nič o slovenskih vprašanjih v odgovoru župana svetovalcem o proračunski razpravi
Za proračun je glasovalo 23 svetovalcev, proti pa jih je bilo 14 - V petek izredna seja občinskega sveta zaradi gradbenega dovoljenja Standi
njo soboto stavko in «zasedbo» županstva. De Simone je na petkovi seji govoril o «neodgovornosti» sindikatov in socialističnih svetovalcev, zato sta proti takemu pojmovanju protestirala svetovalca Del Ben in Waltritsch. Vsekakor pa bo o stvari govor na izredni seji občinskega sveta, ki bo na predvečer stavke, v petek zvečer.
Za letošnji občinski proračun, ki ga je predložil sedanji tribarvni sredinski odbor, so v petek pozno zvečer glasovali le svetovalci treh sredinskih strank KD, PSDI in PRI, proti pa so bili vsi drugi svetovalci leve in desne opozicije. Za proračun je glasovalo 23 svetovalcev, nasprotnih glasov pa je bilo 14. Glasovanje je bilo v petek pozno zvečer, potem ko so svetovalci raznih strank na treh dolgih sejah povedali svoja mnenja o letošnjem proračunu.
O prvem delu petkove seje, ko sta posameznim svetovalcem odgovarjala odbornika Ciuffarin in Fantini, smo že včeraj poročali. Odgovore so dali tudi ostali odborniki, vsak s svojega področja. Zucalli je dejal da bodo skušali, kljub finančnim težavam, dokončati dela pa že začetih gradbiščih in da se bodo odslej bolj soočali z rajonskimi kon-zultami. Moise je dejal, da je že pripravljen osnutek statuta za medobčinski avtobusni konzorcij in da bodo o njem razpravljali v prizadetih občinskih svetih; govoril je tudi o nameravanih poviških vode in avtobusnih prevozov, kritiziral je delovanje službe za pobiranje smeti in zvrnil odgovornost za osebje.
Odbornik Cefarin je govoril v glavnem o rajonskih konzultah in omenil nov zakon ki predvideva nepo- ! sredne volitve, Brancati pa je dejal, da bo skušal preosnovati občinske urade.
V	svojem zaključnem govoru pa je bil župan De Simone zelo piker in polemičen do vseh opozicijskih strank, čeprav je levičarjem priznal, da imajo konkretnejšo polemiko. Zelo oster pa je bil do socialistov.
Zaželel si je tudi skupne nastope in dal primer skupnih prijemov pri obnovitvi zakona o prosti coni. Ni pa sploh omenil v svojem govoru vprašanj slovenske majšine, kar so mu potem v glasovalnih izjavah svetovalci tudi očitali.
Sledile so glasovalne izjave. Dali so jih kar trije demokristjani (Polmonari, Piani in Tuzzi), dva socialdemokrata (Tacchinardi in Bian- -	.	- .
coni), komunist Coceani, republika-Ì cer se ‘30 Pncel 20. uri. nec Luciani, socialist Nanut, liberalec Fornasir in fašist Romoli ter predstavnik Slovenske skupnosti Paulin.
Po tem glasovanju je prišlo do razprave o treh predloženih resolucijah. Odložili so razpravo o dveh, ki so jih predložili prvo svetovalca Slovenske skupnosti, drugo pa komunisti. Pri tretji, ki obravnava zunanje vzroke sedanjega občinskega deficita, ki so jo predložili komunisti, je prišlo na predlog demokristjana Tuzzija do kratke prekinitve seje, med katero bi imeli načelniki skupin možnost sestaviti skupni tekst.
Za ta tekst pa so glasovali predstavniki KPI, KD, PSDI, PRI in SS, medtem ko so se socialisti vzdržali. Svetovalec Del Ben je dejal, da sicer soglaša z vsebino komunistične resolucije, da pa ugotavlja ta krivde za proračun le v zunanjih faktorjih. Iz obširne razprave pa je prišlo na dan, da ni sedanji sredinski odbor, zmožen demokratično upravljati občine, zato je vsebina resolucije pomanjkljiva in daje le opravičilo sedanjemu odboru. Zato niso svetovalci PSI glasovali za resolucijo in so se vzdržali.
V	nadaljevanju seje so odobrili še nekatere upravne točke, na tajni seji pa so odobrili sprejem v službo koordinatorja za «družinsko skupino» z glasovi sredine in desnice.
Socialisti so bili proti, komunisti pa so se vzdržali.
Omeniti moramo še županovo izjavo na začetku seje, ko je socialističnim svetovalcem očital, da hujskajo proti odboru sindikate in u-službence Stande. To v zvezi z napovedano stavko uslužbencev Stande za prihodnjo soboto, o kateri smo v našem listu poročali v petek. Pred desetimi dnevi je socialist Waltritsch vprašal, kako je z gradbenim dovoljenjem za preureditev stavbe; dovoljenje je bilo namreč obljubljeno za konec januarja. Po negativnem odgovoru župana je sindikalna federacija proglasila za prihod-
V	petek predavanji v Fcvmi in Podpori
Ob izteku letošnje sezone pripravljajo naša prosvetna društva vrsto kulturnih in filmskih večerov, da bi popestrili prosvetno dejavnost. S tem v zvezi ne gre pozabiti pobudo prosvetnih društev «Sovodnje» in «Jezero», ki sta pred časom pripra-vili ciklus desetih znamenitejših filmskih del. Doslej so si Doberdob-ci in Sovodenjci ogledali prvi štiri filme in moramo reči, da je bila udeležba vsakokrat zadovoljiva, čeprav moramo ugotoviti, da je mladina, kateri je «kineforum» v prvi vrsti namenjen, večkrat odsotna. Glede filmskih večerov moramo na tem mestu omeniti pobudo PD «Briški grič» iz Števerjana, ki je v petek na svoj sedež povabilo Danila Nanuta in Zdenka Vogriča, ki sta predvajala kratkometražne filme.
V	tem tednu pa bosta podobni predavanji v Pevmi ter v Podgori. Prosvetno društvo «Naš prapor» je za petek, S. aprila, ob 20. uri pripravilo v pevmski Prosvetni dvorani filmski večer. Na njem bo Goričan Zdenko Vogrič predvajal kratkome-tražna filma o lanskoletnem štafetnem teku ter o mladinskem dnevu v Števerjanu. Na obeh manifestacijah so sodelovali tudi člani prosvetnega društva «Naš prapor».
Vedno v petek bo na sedežu prosvetnega društva «A. Paglavec» v Pcdgori predavanje na temo «Dolenjska in NOB». O tem bo Podgorcem spregovoril Novogoričan Rudi Hoenn, ki bo svoje predavanje o-premil s številnimi diapozitivi. Ve-
Danes odprte bencinske črpalke
Na Goriškem so danes odprte naslednje bencinske črpalke:
GORICA: BP, Ul. Lungo Isonzo; Mobil, Tržaška cesta; Agip, Tržaška cesta; Shell, Ul. Don Bosco; Esso, Ul. 24. maja.
GRADIŠČE; Agip, državna cesta št. 56.
FOLJAN — SREDIPOLJE: Agip, Ul. Terza Armata.
MEDEJA: Chevron, Ul. Trieste.
ŠLOVRENC OB SOČI: Chevron, Trg Monte Santo.
TRŽIČ: Total, Ul. Matteotti; Esso, Ul. 1. maja; BP, Ul. Boito; Fina, Ul. Cosulich.
GRADEŽ: Shell, Riva Gregori.
ŠKOCJAN OB SOČI: Total, Fosa-lon.
RONKE: Total, črpalka na letališču.
ROMANS OB SOČI: Moncisa, Trg Candussi.
ŠPETER OB SOČI: Agip, Ul. Battisti.
FARA OB SOČI: Chevron, Ul. Pit-teri.
Nad tisoč mladih na pohodu prijateljstva
Kot smo že napovedali, bodo prihodnjo nedeljo, 11. aprila, po goriš-kih in novogoriških ulicah pripravili prvi pohod prijateljstva, katerega se bo udeležilo približno tisoč mladink in mladincev od 12. do 17. leta. Pobudnika zanimive manifestacije, ki ima kot glavni namen ta, da nudi mladim s te in one strani meje možnost, da se pobliže spoznajo ter da spletejo trdnejše prijateljske vezi, sta Društvo mladinskega, socialnega turizma (TGSI) ter te-lesnokultuma skupnost iz Nove Gorice ob sodelovanju občin Gorica in Nova Gorica.
Zanimivost te manifestacije je, da bodo mladinci dvakrat prečkali državno mejo, saj bo proga speljana tudi po novogoriških ulicah. Ob tej priložnosti bodo odprli obmejni prehod na Gabrijelovi ulici, ki so ga prvič usposobili ob prihodu kolesarjev «Gira d’Italia». Kot so nam prireditelji povedali, se bo pobude udeležilo preko tisoč tekmovalcev iz raznih italijanskih mest ter tudi z Novogoriškega. Na tem pohodu bo sodelovala tudi skupina mladih članov Slovenskega planinskega društva.
Prireditelji obveščajo vse tiste, ki bi se radi udeležili pohoda prijateljstva, da se vpisovanje zaključi jutri zvečer. -
Avtobusa z Goriškega v Trst na predstavo rock-opere «Gubec-beg»
Po uspeli predstavi iz lanske sezone «Jalta Jalta», se bo letos našemu gledališkemu občinstvu predstavila zagrebška «Komedija» z rock-opero «Gubec - beg». Ker bo tokrat'pri uprizoritvi te prve jugoslovanske rock-cpere zaposlenih na odru in za kulisami nad 250 ljudi se ne bodo mogli zagrebški umetniki predstaviti v Gorici, zato bo predstava v gledališču Rossetti v Trstu. Za goriške abonente in vse druge, ki si žele ogledati predstavo, bosta na razpolago dva avtobusa. Prvi do peljal obiskovalce iz Gorice in okolice, ter Števerjana, Sovodenj in Štandreža; drugi pa iz Doberdoba, Vrha, Poljan, Rupe, Peči, Gabrij, Dola in Jamelj. Za prvi avtobus sprejema rezervacije sedežev Jožica Smet v Gorici, Ul. Malta 2. Za drugi avtobus pa sprejemajo rezervacije: trgovina Franc Ferfolja iz Rupe, za Rupo, Peč in Gabrje; trgo-1 vina Jožef Černič za Vrh; trgovina Juren Natalija za Poljane; Jordan Vižintin za Dol ter Janko Gergolet za Doberdob in Jamlje. Za abonente je rezervacija obvezna ter vožnja in I vstopnina brezplačni.
iiiiiiiiiiimmiiiiimiimiiiiiiiiiimiiiiMniiiiiiiiiiiiiKiiiiiiHiniiiiiiiniiimuiiiiiiuimmiiiimMHmtiiHimiii
PRORAČUNA ŠE VEDNO NISO SESTAVILI
Pokrajinski svet v Gorici se ni sestal poldrugi mesec
KD na križu zaradi proračuna, od katerega je odvisen nadaljnji potek dogodkov na pokrajini
Goriški občinski svet je svoj proračun odobril v petek zvečer po dolgi razpravi, ki je trajala kar tri seje. Večinska podpora temu proračunu, ki je programski dokument občinske uprave, ni bila nikoli vprašljiva, ker razpolagajo stranke KD, PSDI in PRI z absolutno večino.
Pač pa se z zadostno večino ne moreta pohvaliti niti pokrajinski svet v Gorici in niti občinski svet v Tržiču. Oba, prvi usmerjen proti sredini, drugi proti levici, trpita zaradi pomanjkanja večine, kakršna je potrebna za izglasovanje proračuna.
Ta stiska pa narekuje stranki KD še druge možne izbire. Tako obstajata glede proračuna kar dve- če hoče pokrajinski odbor sprejeti proračun, ki ne bo izkazoval primanjkljaja:
na večina, ki jo lahko zagotovijo KD, PRI in PSDI s tem, da v času glasovanja fašističnega svetovalca ni v dvorani. Takšen proračun bi bil najslabši, kar si jih je mogoče zamisliti. Predstavljal bi namreč vodo na mlin nedelavnosti pokrajinske- uprave, ki je že sedaj ena izmed poglavitnih značilnosti sedanje pokrajinske uprave po 15. juniju. Dokaz te nedelavnosti je tudi poldrugi mesec trajajoče razdobje, v katerem se pokrajinski svet ni sestal.
Druga izbira bi bila predložitev proračuna s primanjkljajem, ki bi ga morali kriti z najemom posojila. Takšen proračun pa je mogoče odobriti s podporo absolutnega števila glasov, ki je mogoče samo s podporo svetovalcev KPI in PSI. Upoštevajoč razmerje sil v KD, druga rešitev nima izgledov, ker se očitno hoče KD letos izogniti odpiranju. Tako obstaja realna možnost nadaljevanja «zimskega spanja», če ne celo komisarske uprave in predčasnih volitev tako v pokrajini kot tudi v Tržiču, zakaj meščanske stranke se še vedno niso sprijaznile z dejstvom, da so 13. junija izgubile tržiško občinsko upravo, pomembno postojanko gospodarskega značaja celo v deželi Furlaniji -Julijski krajini.
gu čim več naših vin, istočasno pa so naša vina razstavljena na Koroškem turistična vaba za Avstrijce, ki prihajajo na počitnice v naše kraje.
Goriški paviljon so si ob otvoritvi ogledali vidni zastopniki koroškega javnega življenja, v naslednjih dneh pa so bili dobrodošli gostje predvsem zainteresirani trgovci.
Še o gradnji nove tovarne La Roche-Hoffman
Glede gradnje nove farmacevtske tovarne La Roche-Hoffman v trži-ški industrijski coni, proti kateri potem mu zadostuje navad- se je pred dnevi izrekel pokrajinski
' odbor PSI, je tržiška občinska u-prava sklenila poglobiti to vprašanje. S tem v zvezi so sestavih delegacijo, ki je pred dnevi odpotovala v Švico, kjer se bo srečala s predstavniki družbe La Roche-Hoffman. Na tem srečanju bodo tržiški predstavniki morali dobitf zagotovilo, da bo družba pri gradnji tovarne odpravila vprašanja, ki so jih nakazali socialisti na pokrajinskem odboru. V prvi vrsti gre za vprašanje onesnaženja okolja.
V tej delegaciji so bili tržiški župan Maiani, odbornik za javna dela De Marchi, predsednik konzorcija za industrijski razvoj Romani ter tehniki prof. Calzolari, prof. Paponeco ter dr. Nottoh.
Četverica v zapor zaradi posesti orožja in mamil
S kaznimi od osmih do osemnajstih mesecev zapora se je pred go-riškim sodiščem zaključila sodna o-bravnava proti štirim Tržičanom, ki so bili obtoženi posestva mamil in orožja. Gre za 63-letno Elettro Cerioli por. Montanari iz Ul. Virgiliana 10 (obsojena je bila na 13 mesecev zapora pogojno ter na globo v višini 200 tisoč lir), 23-letnega Giorgia Gergoleta iz Ul. 24. maja (8 mesecev zapora pogojno ter 180 tisoč lir globe), 23-letnega Luigija Marconeja iz Ul. Rosselli 3 (8 mesecev zapora pogojno in 100 tisoč lir globe) ter za 34-letnega Antonia Magrina iz Ulice Virgiliana 10 (18 mesecev zapora ter 500 tisoč lir globe).
četverico so finančni stražniki javili sodnim oblastem februarja lanskega leta, potem ko so v njihovih stanovanjih našli 66 zavojčkov hašiša ter orožje.
Razstava naših vin na sejmu v Celovcu
Na celovški turistični in gostinski razstavi «Gast 76», ki je bila v glavnem koroškem mestu od 13. do 19. marca, je imela svoj paviljon tudi goriška trgovinska zbornica. V tem paviljonu so letos imeli razstavljena briška in nižinska poso-ška vina. Razstavo so priredili sporazumno s konzorcijema za tipična briška in nižinska vina. Trgovinska zbornica si je namreč prizadevala, da bi plasirala na avstrijskem tr-
Okoli 800 študentov centra za blagovni promet v Novi Gorici, ki obsega šest strokovnih šol, si je prejšnji teden ogledalo predstavo «Pomladno prebujenje», ki jo je Stalno slovensko gledališče odigralo v Verdiju v Gorici.
Vesti ir bolnišnice
V Ul. Oberdan v Gorici je prišlo včeraj malo pred 13.00 do trčenja med fiatom 128, ki ga je upravljala 32-letna uslužbenka Annamaria Sessi iz Gorice, Drevored Colombo št. 7 in avtomobilom znamke union, za volanom katerega je sedel 59-letni Jordan Tosič iz Ljubljane, Celovška 99/c. Pri nesreči se je laže poškodovala Sessijeva, ki je v osmem mesecu nosečnosti in obstaja nevarnost preranega rojstva. V go-riški bolnišnici so jo sprejeli s prognozo okrevanja v 5 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije.
Približno ob isti uri se je na križišču med Drevoredom XX. septembra in Ul. Don Bosco ponesrečil z motorjem 21-letni Fabio Menotti iz Gorice, Ul. Gelsi 13, ki bo okreval v 7 dneh.
NASTOPI 10 PEVSKIH ZBOROV
V četrtek v gledališču Verdi koncert «Primorska poje»
Nastopili bodo zbori iz Gorice in oko-lice ter iz drugih primorskih krajev
Deset zborov bo nastopilo v četrtek, 8. aprila, ob 20.30, v Verdijevem gledališču v Gorici, v okviru revije «Primorska poje», na kateri sodeluje letos okrog 80 zborov z o-beh strani državne meje. četrtič bo ta revija v Gorici, tretjič pa v Verdijevem gledališču. Za razliko od drugih koncertov, ki so ob sobotah in nedeljah, mora biti goriški koncert sredi tedna, ker ne bi bila drugače velika dvorana Verdijevega
oktet iz Nove Gorice, ki pa bo prvič nastopil v tej veliki goriški dvorani. Vodi ga Tomaž Tozon, zapel pa bo pesmi O. di Lassa, Zorka Prelovca, Pavla Kernjaka. Novost bo predstavljal tudi novi Komorni mešani zbor Glasbene matice iz Trsta, ki ga vodi Janko Ban in ki ima na sporedu pesmi Marija Kogoja, Nina špehonije in Jakoba Ježa. Moški zbor «Mirko Filej» iz Gorice, ki ga vodi Zdravko Klanjšček, je
gledališča na razpolago. Sicer pa je ; nastopal na Primorski poje, pr-
nnviSlrrt 'niihlilsn	rlnioh nrzJdč- *	• j? .. i.	*7 tt_____.7:r_
goriška publika že ob dveh prejšnjih prilikah do zadnjega kotička napolnila prostorno dvorano, zato si prireditelja četrtkovega koncerta, Slovenska prosvetna zveza in Združenje pevskih zborov Primorske, nadejata, da se bo naša publika tudi letos odzvala.
Program goriškega koncerta je obsežen in napovedan je nastop dobrih zborov. Med temi bomo nekatere prvič poslušali v Gorici. Prvič bomo tudi slišali mešani zbor društva «Oton Župančič» iz Štandreža, ki je sicer že enkrat nastopil na letošnji Prešernovi proslavi
Kot prvi bo nastopil Dekliški zbor iz Devina, ki ga vodi Herman Antonič. Ta zbor bo zapel eno koroško narodno ter dve pesmi Vlada Miloševiča in Staneta Maliča. Kot drugi bo nastopil zbor «Razpotje» s Cola, ki ga vodi Leopold Koren. Zapel bo tri pesmi Benjamina I-pavca, Antona Nedveda in Frana Venturinija. Mešani zbor «Oton Župančič» iz Štandreža, ki ga vodi Stanko Benko, bo zapel pesmi li-balda Vrabca, Karla Pahorja in Benjamina Ipavca. Četrti bo na o-dru moški zbor «Jezero» iz Doberdoba, ki ga vodi Silvan Križman-čič in bo zapel pesmi Aleksandra Vodopivca, Rada Simonitija in U-balda Vrabca.
Sledil bo nastop moškega zbora «Ciril Silič» iz Vrtojbe, ki ga vodi Franc Župančič. Na sporedu ima pesmi Jacobusa Gallusa,
vič pa bo tokrat nastopil v Verdijevem gledališču. Na sporedu ima pesmi Danila Bučarja, Rada Simonitija in Marija Rijavca. Za zaključek pa bo prišel na oder moški zbor «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine, ki bo nastopil pod vodstvom Klavdija Koloinija. Na sporedu i-, ma pesmi Vasilija Mirka, Blaža j Arniča in Ubalda Vrabca.
Dolani in Jameljci obiščejo Rižarno
Prosvetno društvo «Kras» iz Dola in s Poljan ter domača sekcija VZPI - ANPI priredita v nedeljo, 11. aprila, izlet na Tržaško z ogledom Rižarne. Avtobus bo odpeljal ob 8.30 izpred gostilne Peric pri Devetakih. Avtobus se bo nato ustavil še na Palkišču (pred spomenikom), v Mikolih (pred bencinsko črpalko), v Bonetih (pred avtobusno postajo) ter v Jamljah.
Za vpisovanje, ki se bo zaključilo jutri, 5. aprila, se je treba javiti pri Viktorju Vižintinu pri bencinski črpalki, v gostilni Peric na Poljanah ter pri Ernestu Semoliču v Jamljah.
KOMISIJA ZA DORAŠČAJOČO MLADINO PRI SKGZ
prireja letovanje otrok v Zg. Gorjah pri Bledu od 24. 7. do 14 . 8. 1976 in v Savudriji od 13. do 27. 7. 1976.
Vpisovanje in podrobnejše informacije dobite na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2 od ponedeljka, 5. t.m., dalje.
nniHiimiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiuumiuiniiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMummniimmuiuiiiiiii!imi«i
Z MESTNE SKUPŠČINE PSI
Socialisti so za resnično avtonomijo rajonskih svetov
Zahteva po neposredni izvolitvi članov rajonskih svetov
Analiza dosedanjega delovanja rajonskih svetov ni rožnata, čeprav so skušali pred letom dni izvoljeni predsedniki in člani rajonskih svetov resno pričeti z delom v prid prebivalcem posameznih mestnih rajonov. Občinska uprava pa je bila gluha za delovanje teh svetov in jih je na vse mogoče načine o-virala, ker se zaveda, da prihaja s široke ljudske baze ostra kritika do centralističnega in neprogram-
....... skega delovanja občinskega odbora.
Ubalda j Kljub temu pa je treba borbo za
Vrabca in Rada Simonitija. Po dre-! popolno uveljavitev rajonskih sve-letnem premoru bo spet nastopil v tov nadaljevati, dokler ne bodo ti
goriškem gledališču mešani zbor «Drago Bajc» iz Vipave, ki ga vodi Darja Žorž in ki bo zapel pesmi Jacobusa Gallusa, Luke Kramolca in Sama Vremšaka. Priljubljen gost na raznih prireditvah je Goriški
Kmečka banka je darovala celodnevni šoli v števerjanu 45.000 lir za športne rekvizite.
Za dragocen prispevek se učenci in učiteljski kolektiv ^zahvaljujejo.
postali resni faktor demokratičnega soočevanja.
To so v glavnem analize in sklepi sestanka, ki ga je sklicala mestna sekcija socialistične stranke, kjer se je razpravljalo o dosedanjem delovanju rajonskih svetov. Po kratkih uvodnih besedah tajnika Wal-tritscha je imel občinski svetovalec dr. Vladimir Nanut izčrpno poročilo. Govoril je o vztrajnih zahtevah leve opozicije v občinskem svetu, da bi prišlo do običajnega, stalnega predhodnega soočanja med -občino in rajonskimi sveti o vsakem vprašanju, ki neposredno zanima določeno področje. V občin-
skem svetu pa smo vedno naleteli na gluha ušesa, je dejal dr. Nanut, kajti sredinski odbor je šel vedno svojo pot, ne da bi se oziral nazaj. To pa je sprožilo reakcijo tudi v samem demokristjanskem taboru, kot je pokazal zadnji primer stanovanjskih gradenj v Ločniku.
V diskusijo so s kratkimi poročili posegli tudi predstavniki raznih rajonskih svetov Sošol, D. Nanut, Dell’Orco, luram, Devetag, itd. Iz vseh poročil z raznih koncev mesta je bilo slišati, da so prihajale
Predsedniki niki vaških
društev ter zastop-organizacij
združeni v upravni odbor za gradnjo doma «A. Budal» v Štandrežu obveščajo slovensko javnost v zamejstvu in domovini, da bo
SVEČANO ODPRTJE
KULTURNEGA DOMA
«A. BUDAL» V ŠTANDREŽU
v nedeljo, 9. maja, v pred-poldanskih urah.
Vsi vabljeni!
Kino
Gorica
VERDI 15.15—22.00 «Marcia trionfale». Igra Franco Nero. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 15.15—22.00 «Io non credo a nessuno». C. Bronson in I. Yrel-land. Barvni film.
MODERNISSIMO 15.00-22.00 «Adele H., una storia d’amore». I. Aiani in B. Robinson. Barvni film.
CENTRALE 15.00—21.30 «Che stangata ragazzi». R. Widmark in B. Gol-dan. Barvni film.
VITTORIA 15.00—22.00 «Peccati di gioventù». G. Guida in D. Lassan-der. Barrai film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Irzic
EXCELSIOR 14.00-22.00 «L’infermiera». Barvni film.
PRINCIPE 14.00—22.00 «La moglie vergine». Barvni' film.
Nova Gorica in okolica
SOČA (Nova Gorica) «Jaka racman in njegova družina», ameriška risanka ob 10.00. «Moj prijatelj Hain-tie», zahodnonemški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
SVOBODA (Šempeter) «Jaka racman in njegova družina», ameriška risanka ob 16.00. «Vinetow I. del», nemški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Forzo Italia 89, tel. 24-43.
tako s strani demokristjanov kot DESKLE «Vroča sedla», ameriški socialdemokratov ovire za delovanje barvni film ob 17.00 in 19.30. teh svetov. Le v zadnjih dneh so nekateri odborniki pričeli z resnejšimi sestanki v rajonskih svetih.
Poročilom je sledila izčrpna debata, v katero je z daljšim govo-| rom posegel Dellago. Prišlo pa je do zaključkov, da se je treba še naprej boriti za afirmacijo rajonskih svetov, da je treba preiti tudi v odkrito kontestacijo z občino.
Istočasno pa si bo socialistična skupina v občinskem svetu prizadevala, da pride, takoj po parlamentarni odobritvi zakona o neposrednih volitvah članov rajonskih svetov, -do takih neposrednih volitev tudi v goriški občini.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je V Tržiču dežurna lekarna Sant’Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497.
Prispevki
iN. M. je za gradnjo Kulturnega doma «Andrej Budal» v štandrežu prispeval 10.000 lir.
KMEČKA BANKA V GORICI r. z. z o. j. BILANCA 31. DECEMBRA 1975 AKTIVA					PASIVA
		Lire			Lire
Blagajna		55.853.279	Hranilne vloge	3.177.304.597	
Blagajna tuje valute		7.670.569	Vloge na tek. računih	1.620.413.268	4.797.717.865
Korespondenti	1.491.628.022				
Bankitalia — vez. rač.	638.805.983	2.130.434.005	Korespondenti		87.960.000
			Cedenti		72.058.080
Lastni vred. papirji		892.250.165	Razni računi		216.329.515
Udeležbe		125.001	Sklad za odpravnine		98.003.000
Tekoči računi		1.349.951.144	Reeskompt aktive		15.000.000
Menice — posojila	297.724.000				
trg. eskompt	196.183.440	493.907.440			5.287.068.460
			Premoženje:		
Svojeročna posojila		86.298.364	Zadružni deleži	15.725.000	
Premičnine		5.056.601	Rezerve	161.134.510	
Nepremičnine		44.584.355	Sklad za rizike	17.100.000	
			Sklad za razvred.		
Menice v inkaso		204.724.645	vred. papirjev	7.000.000	200.959.510
Razni računi		163.397.680			
Sklad za odpravnine (naložba)		92.077.200	Čisti dobiček		38.302.478
		5.526.330.448			5.526.330.448
Račun obveznosti in rizikov		100.434.000	Račun obveznosti in rizikov		100.434.000
Evidenčni računi		2.157.454.280	Evidenčni računi		2.157,454.280
Skupno		7.784.218.728			7.784.218.728
	RAČUN ZGUBE - DOBIČKA				
Izdatki					Dohodki
Pasivne obresti		279.721.793	Obresti vrednostnih papirjev		47.375.252
Upravni stroški		210.903.628	Obresti bank		114.551.204
Davki		27.412.258	Obresti, komisije, razno		395.944.376
Amortizacije		3.705.795	Dohodki nepremičnin		2.175.120
Čisti dobiček		38.302.478			
		560.045.952			560.045.952
^ C. C. 1. A. A. — TRGOVINSKA ZBORNICA
GORICA, 30. APRIL - 9. MAJ 1976
) espomego
/ ÉI MEDNARODNI SEJEM
■	TEHNIČNA POMOČ PRI TRANSPORTU
■	NAVTIKA / KAMPING
■	VINA IN LIKERJI
Sodelujoče države:
ITALIJA - ČEŠKOSLOVAŠKA AVSTRIJA - JUGOSLAVIJA POLJSKA - MADŽARSKA ROMUNIJA - BOLGARIJA
Tajništvo sejma: BIWU PUBBLICITÀ
Gorica — Korzò Italia 10’l — Tel. (0481) 87.466

Pnmoriki'dnevmfc
KULTURA
w
4. aprila 197f
TRETJI IN ČETRTI NASTOP NA REVIJI «PRIMORSKA POJE»
V Dolini in v Sežani so nastopili številni novi in prenovljeni zbori
Is zamejstva so se predstavili zbori iz Ricmanj, «Fantje izpod Grmade», iz Bazovice, od Dom ja, iz Bolj unča in TPPZ, dekliški zbor «Vesna» iz Križa, z Opčin, iz Boršta in s Proseka-Kontovela
Tretja revija je bila v Dolini dne 27. prejšnjega meseca. Nastopilo je osem pevskih zborov in en oktet.
Med najboljše zbore tega večera sta se uvrstila moški in mešani zbor iz Divače pod vodstvom Edija Raceta in moški zbor «Si-fflon Gregorčič» iz Kopra pod vodstvom Ivana Tavčarja. Če pri-rnerjamo prejšnjo kvaliteto prvega zbora, zlasti še stanje lanskega leta, sta tako moška kakor Mešana postava pokazali zazna-yen napredek v lepoti samega petja. Dotok novih pevcev je zapolnil določene praznine v glasovnih skupinah in zboru dal toplejšo barvo, k čemur pa je pripomogla seveda tudi temeljitejša pevska priprava. Zbor je poleg tega Prišel do boljše enotnosti delovanja in homogenosti. Zlasti pri sopranih, ki so bili v višinah in-ionančno labilni in zlasti v večjih dinamičnih stopnjah neenotni to včasih razpršeni, je bilo pre-cej doseženega. Lahko si predstavljamo, da sta se zbora in pevovodja morala krepko spoprijeti * delom, ki pa je rodilo uspeh. Vendar so še pomanjkljivosti, kakor na primer, stisnjen način petja pri Posameznih sopranistkah, ki povzročajo občasno nehomogenost skupine, pa neenotnost pri posameznih basistih in nejasnost v izgovarjavi. Kar se tiče interpre-toeij, bi lahko rekli, da so ra-zen Vrabčeve Slovenske pesmi, ki le bila tudi najbolj plastično in Prepričljivo izvedena, ostale zapustile -kis obetajočih začetkov, a °n koncu občutek nedorečnosti ; celoti je manjkala občutenjska zaokroženost. Pesem En starček je živel (v priredbi Zorka Kareja) Pa je zašla v trenutne priprošnjiš-ke zamaknjenosti in izgubila na torazu pristne ljudske prešernosti tw prikrite rahle hudomušnosti. Tudi moški zbor iz Kopra se je Predstavil v številnejši postavi, ki 80 jo dopolnili mladi, sveži glasovi. Celota je tako postala sonor-Pejša pa tudi zvočno bolj uravnovešena, v dinamičnem stopnjeva-Pju zlitejša, k čemur je- seveda doprineslo tudi delo pri pripravah, najbolj nazorno je bila interpre-hrana Srebotnjakova Bori. Simo-totijeva Za šačicu riže bi bila Ptostičnejša v večji kontrastnosti.
V knjigarni je nova knjiga MANUA CECOVINIJA
«PROSIM,
imenujte me vam»
180 strani, v kateri je kot Protagonist nakazana zgodovinska osebnost, baron Andrea von Čehovin, rojen v “ranici na Krasu, ki je postal iegendaren zaradi svojih junaških vojaških podvigov.
Edizioni LINI Trst
ri Vodopivčevi Na poljani so pr-1 tenorji znižali. Zbor je vseka-°r boljši kakor lansko leto. i»<r?e*' Perutninskega kombinata : Flvke, ki ga vodi Mira Rebec, za -Prviy nastopil in se srečuje z g Cetniškimi težavami. Pred vsem ? ®. za nadaljnje izpopolnjevanje v s, .-to samem, ki manjšim pev-čisf11 ®^uPinam nalaga za dosego iate tokmacije, glasovnega zlit-tP’ Preciznosti in elastičnosti v in-v £r?.tiranju toliko večje naloge, ma 0^or bolj so občutljive po-cih n^vdsti pri posameznih pev-• Prepričan sem, da bi oktet šestično boljših pogojih bolj-čitn • sai ie zadrega izvirala o-no iz slabe medsebojne slišno-
sti mu
v j nabosti, ki so nastale zlasti j; lnt°r
nnaciji, moramo v veliki me-
he ^Ptoati neakustičnosti dvora-all 'la P°-iav je bil pristojen več še ^r'an'! Pri vseh zborih, posebej hitn ri ^s^h z večjim razvrstitve-toa razP°norn med obema krilo-pe ’ Zaradi tega je pri marsikateri haru Ptošlo do negotovosti in ni-Zan«l razen pri Tržaškem parti-toel -111 Pevskem zboru, ki je i-7k lnst!'umentalno spremljavo. Vlaa°r, iz Ricmanj, ki ga vodi hiK-u Svara, bi lahko označili kot
nosti in se strnili v intonančno preciznejšo ter zlitejšo pevsko e-noto. V tem pogledu je bila relativno najbolje zapeta, pravzaprav najtežja, prva pesem, Passereau-jeva Res je lep in zlat, kar je gotovo rezultat vlaganja največjega truda prav pri tej pesmi. To
še večje izboljšanje že doseženega.
Ženskemu zboru iz Sežane, ki ga vodi Evgen Prinčič, se obeta lepa bodočnost, če bo svoje delo nadaljeval v glasovni izobrazbi. Ima lepe glasove in je prisoten že določen uspeh, ki se je najbolj odrazil v Canzon villanesca Da
je tudi razlog mnenju, da bi zbor i Noie, tako kar zadeva homogenost
tolari" vura, di lanKO označili st	mešani zbor, saj ga
tovedno mladi pevci in začpfu Pevovodja je takorekoč na sko aut.uvajanja le-teh v zborov-z p Petje,, pa se seveda srečuje VenH ahlrni problemi začetnikov, zbor ^ mu j® usPel0 pripraviti Priči r° ^ločene ubranosti in pre-čeve pri interpretaciji Vrab-
soblipL® ttožim’ ^ J® sloPuji USP°'
jaiaJ nostl zbora najbolj odgovar-
Ebor E *	zh°r svoje delo nadaljeval in po-
ha lari;šant-)e ^Pod Grmade ostaja	lagoma začel krepiti svoje sposob-
Kralj iem nivoju. Vodi ga Ivo	—- —;-.u.	;;u
ob'nadaljnjem delu lahko prišel do dobrih rezultatov, vendar bi bilo umestneje začeti z lažjimi pesmimi ter ob sistematično zastavljeni glasovni vzgoji postopoma postavljati pred pevce zahtevnejše pesmi, pa le do tiste mere, ki jih stvarno zmorejo dostojno in prepričljivo izoblikovati.
Zbor Franjo Venturini iz Dom-ja, ki ga vodi Rudolf Franci, je zadržal svoj način petja in interpretacije.
Številen mešani zbor «France Prešeren» iz Boljunca, ki ga vodi Drago Žerjal, je bil na letošnji reviji nekoliko bolj ubran in enotnejši v delovanju, za čemer se že zaradi novih mladih pevcev skriva precejšen trud in požrtvovalnost zbora in pevovodje. Petje je bilo preprosto, a je učinkovalo iskreno. Seveda, ne bi s tem hotel ostati brez pripomb glede pomanjkljivosti, ki so podobne tistim, ki smo jih omenili že pri drugih zborih.
Revijo je zaključil Tržaški partizanski pevski zbor pod vodstvom Oskarja Kjudra. Odnos med zborom in instrumentalno skupino je bil letos skladnejši kakor lani, ko je slednja včasih prekomerno prevladovala. Tudi petje zbora je bilo bolj čisto in umerjeno. Mislim pa, da ne bi bilo potrebno posebej poudarjati pomena delovanja tega zbora pri širjenju borbenih tradicij s slovensko partizansko, jugoslovansko in uporniško pesmijo drugih narodov.
Naslednjega dne je bila četrta revija v Sežani. Tu je nastopilo osem pevskih zborov in en kvartet. Poprečje te revije sicer ni doseglo kvalitete prvih treh, vendar je imelo svojo zanimivost v tem, da je nad polovico udeležencev prvič nastopilo. To so moški kvartet gimnazije iz Postojne dekliški zbor «Vesna» iz Križa, moški in mešani zbor «Piama» iz Podgrada tdr ženski pevski zbor iz Sežane.
Po daljšem času se je vendarle oglasila pesem tudi s postojnske gimnazije. Nastop bi seveda sodil prej v vrste mladinskih pevskih zborov osnovnih in srednjih šol, vendar je iniciativa mladih pevcev zaslužila svoj poudarek na reviji «Primorska poje». Saj bi utegnila vzbuditi željo po petju tudi večjemu številu sovrstnikov in so-vrstnic, da bi se zbrali v pevski zbor, kakršna sta na primer, ženski na gimnaziji v Tolminu in mešani na gimnaziji v Kopru. Pevska vzgoja in zborovsko udejstvovanje na srednjih šolah je lahko odločujočega pomena za nadaljnji razvoj zborovskega petja.
Vsi našteti zbori in kvartet se seveda srečujejo z začetniškimi težavami, na drugi strani pa potrjujejo željo in potrebo po petju, ki so mu posvetili že precej prostega časa in dela. Potrebno bi jim bilo priskočiti na pomoč in jim posvetiti skrb za njihovo glasovno izobrazbo, da bi nekateri dosegli čistejše petje, lepšo in pravilnejšo izgovarjavo, večje zlitje glasov, drugi zopet odpravili polzeče prijemanje tonov — zlasti med soprani je to v navadi — dalje enotnejše vstopali in zaključevali fraze, zbraneje sledili pevovodji in podobno. Pri mladih pevcih, ki so na tej reviji prevladovali, bo potrebno že od vsega začetka paziti, da se njihovi glasovi ne bi deformirali z načinom forsiranega petja, kakršno smo, na primer, slišali pri zboru «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela.
Učinek iskrenosti je odražalo petje dekliškega zbora iz Križa, ki ga vodi Pija Cah. Opozorili bi na dve predolgi pavzi, ki prekineta ritmični tok pri Kozinovi Vstani mladina. Zbor ima lepe glasove, dosegel je določeno stopnjo ubranega petja, ki mu bo dobro posvečati še nadaljnjo skrb za večjo gotovost v intonaciji in polnejšo homogenost zlasti pri prvih in drugih sopranih.
Moški zbor iz Bukovja, ki ga vodi Frančiška Milavec, je bil glasovno bolj kompakten kakor lanskega leta. Zanimivo je, da nas na samem nastopu ni tako zagrel kakor na predhodni vaji, ko je v prirodni sproščenosti njegovo izvajanje učinkovalo bolj nazorno in bolj prepričljivo.
Oba pevska zbora iz Podgrada vodi Anton Demojzes, ki je svoje pevce zadovoljivo pripeljal preko začetnih težav. Sedaj pa naj bi
pevci’ še^b^l ^atere^a na^ se
?n Ì0?egli’
strnili pri delu, da m	večjo pevsko ubranost
nju. J0 sProščenost pri oblikova-di 2a gre pa ji® priznanje, tu-Vali «J®: kar so do sedaj žrtvo-“ 2elh Po lepem petju.
di f\i.zl:>or iz Bazovice, ki ga vo-de, še en Priné;®, združuje mla-Zararii »e itasene pevske moči. četek »,tega 3® spored za za-Potrehmre,zailteven za zbor, ki bi Prišel h ae aekaj časa, da bi ko da h'° ve®3® uvežbanosti, ta-razviian1 ?e Iepi glasovi postopno k večji pevski dovrše-
glasov kakor tudi po interpretativni plati, medtem ko je bila za zdaj Simonitijeva Dopolnil čas je bolečino še pretežka.
Mešani zbor «Slovenec» iz Boršta je pod vodstvom Draga Peta-rosa najprepričljiveje in tudi najbolj ubrano zapel Kogojevo Stoji, stoji mi polje. Sicer pa je bilo petje preprosto, a iskreno.
Moški zbor «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela vodi Ado Daneu, ki je večerno spokojnost izrazito lirične Večerni ave s pompoznim
interpretativnim konceptom spremenil v pravo nasprotje: v vsebinsko razpoloženjsko negacijo, v muzikalnem pogledu v prazne e-fektivnosti pevskega bleska brez odraza notranje napetosti. Z ozirom na lanski zborov uspeh pod istim dirigentom ne bi pričakovali, da bo zbor zašel v take, lahko že rečemo kar manire, za katere je značilno prevladujoče iskanje učinkov v ostrem razmerju med p in f, pri čemer seveda trpita fraza in gradnja. Končno je tu še vprašanje plemenitosti tona v ff, ki ga pevci amaterji ne morejo doseči v potrebni meri šolanih pevcev. Da pa ima zbor svoje določene pogoje in sposobnosti, je pokazal lanski napredek, kar naj bi zboru in dirigentu služilo v premislek.
IVAN SILIČ
revije
MLADJE 21
Slovenski gledališki in filmski igralec Polde Bibič, ki nastopa v televizijskem filmu posnetem po Tavčarjevem romanu «Cvetje v jeseni». Film v barvah bo ponovno predvajala ljubljanska televizija v nedeljo, 11. aprila ob 17.25
iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiufiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiifiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
nosti v smislu že v prejšnjih vrsticah navedenih priporočil in nasvetov.
Moški zbor «Tabor» z Opčin se je pod vodstvom Sveta Grgiča glasovno bolj konsolidiral in tudi v interpretiranju je bil izrazitejši, zlasti če upoštevamo izoblikovanost Vrabčeve Moj rojstni kraj. Mislim pa, da bi si zbor le še v nadalje prizadeval odpraviti pomanjkljivosti, kakor so na trenutke preforsirano petje (zadnji a-kord v Vodopivčevi Rižarni) in za-strtost v p, ki je posledica zapiranja ust, kar pa je sicer napaka pri večini pevcev. Torej gre za
K njiževn iška srečanja s Korošci za medsebojno kulturno oplajanje
Na Obirskem so gostovali književniki iz Maribora, v Mariboru pa predstavniki koroških literarnih ustvarjalcev - Pestra likovna dejavnost
Izredno delavni pododbor Društva siovenskih pisateljev v Mariboru, ne vrši pomembne literarne naloge samo v severovzhodni Sloveniji. V tesni povezavi s koroškimi prosvetnimi društvi in koroškimi, pisatelji širi slovensko besedo tudi v širšem slovenskem štajerskem in koroškem prostoru v zamejstvu. Vsakoletna književ-niška srečanja štajerskih in koroških pisateljev so postala tradicija, ponoven dokaz, da je slovenska beseda na avstrijskem Koroškem, kljub težkim pogojem, globoko zasidrana v zavesti med našim življem pod Karavankami.
Letošnji nastop književnikov iz Maribora se je vršil v organizaciji slovenskega prosvetnega društva Obir in slovenske prosvetne zveze iz Celovca v dvorani gostišča pri Kovaču na Obirskem. V prijazni dvoranici, ki so jo do zadnjega kotička napolnili starejši in mlajši poslušalci od blizu in daleč, so brali svoja dela mariborski pisatelji Branko Rudolf, Slavko Jug, Miroslav Slana in Teodor Lorenčič. Gostom in prisotnim je zapel nekaj koroških narodnih pesmi ženski oktet prosvetnega društva Obir. ki ga vodi učitelj in pesnik Valentin Polan-šek, kar je doprineslo k še večji domačnosti in prikupnosti prireditve.
Nekaj dni zatem so zamejski pisatelji iz Celovca, na povabilo Slavističnega društva in društva slovenskih pisateljev pododbora Maribor, vrnili obisk Mariborčanom. Literarni včer književnikov iz zamejske Koroške je bil v počastitev stoletnice rojstva Ivana Cankarja. Žal, prišla sta le nisa-telja Florjan Lipuš in Janko Messner in opravičila odstotnost Milke Hartmanove in Valentina Po-lanška, ki zaradi bolezni nista mogla na pot.
Vendar poslušalci, ki smo nov-sem napolnili veliko predavalnico, nismo bili docela prikrajšani, študentke slavistike s pedagoške a-kademije so občuteno interpretirale nekaj pesmi Valentina Po-lanška in Milke Hartmanove in tako, kljub njuni odsotnosti, približale njuno tehtno pesniško u-stvarjalnost.
Študentke so tudi v zgoščeni obliki predstavile vse štiri književ-
nike z biografskimi podatki in bibliografijo njihovih literarnih del.
Nato je pisatelj Florjan Lipuš, učitelj iz Lobnika pri Železni Kapli prebral ironično zasnovano satiro Lahko smo veseli. V njej se z dokajšnjo mero poguma posveča odzivu širšega sveta ob izumiranju slovenskega življa v Avstriji.
Naturalistično zasnovano humoresko Buteljni si odrežejo nosove, duhovito in učinkovito napisano, je prebral avtor Janko Messner, ki ji je pridal še v podjunskem narečju napisano črtico Pokržni-kov Lukan.
Po uspešnem literarnem delu se je predsednica pododbora mariborskih pisateljev prof. Nada Gaborovičeva toplo zahvalila koroškim kolegom za prijeten in koristen obisk in njihovo prepričljivo pred-našanje svojih del, ki so vzbudila pri poslušalcih navdušen sprejem.
Sledil je živahen informativen pogovor poslušalcev s koroškimi pisatelji, ki je razkril marsikatero bridko resnico, med katerimi je najbolj bolestno odjeknila ugotovitev pisatelja Lipuša, ki je o smislu njihovega delovanja za o-hranitev slovenskega jezika dejal — da imajo sicer od pisanja samo škodo, a kljub temu pišejo. . .
V Umetnostni galeriji so odprli eno najbolj zanimivih retrospektivnih razstav v zadnjem času. Na vpogled so posmrtna dela najmar-kantnejšega hrvaškega umetnika med obema vojnama, shkarja in pedagoga Ljuba Babiča. Njegovo likovno snovanje zavzema izredno široko področje. V vseh prostorih galerije je čudovit pogled na razstavljena olja, pastele, akvarele, litografije, scenografske osnutke za dramske, operne in lutkovne predstave, plakate, risbe s tušem in nešteto književnih oprem in ilustracij.
Moderna galerija v Zagrebu, ki je pod vodstvom kustosinje Jelene Uskokovič zbrala obsežno gradivo, saj obsega skoraj ves najvažnejši umetnikov opus, je z vzgled-no prizadevnostjo predstavila zares zaokroženo podobo velikega hrvaškega umetnika, ki so ga vezale tesne vezi tudi s slovensko umetnostjo. Mnogo priznanih sim venskih slikarjev se je šolalo pri
njem v Zagrebu. Kako tesno prijateljstvo ga je vezalo s slovensko kulturo, priča, da je obvladal slovenski jezik in v Ljubljani celo predaval o hrvaški umetnosti v slovenščini.
V tem duhu je tudi bila svečana otvoritev mariborske razstave, kjer sta v pozdravnem govoru ravnateljica Umetnostne galerije Maja Vetrihova in višja kustosinja zagrebške Modeme galerije Jelena Uskokovič podrobno orisali umetniško osebnost. Sekretar komiteja za kulturo SR Slovenije Andrej Ujčič je zatem govoril o pokojnem velikem hrvaškem sli-
karju in nanizal nekaj osebnih spominov nanj. Poudaril je umetnikove plemenite človeške in bratske lastnosti do slovenske umetnosti in umetnikov, nakar je podsekretar za kulturo Hrvatske republike prof. Stjepan Humel, v daljšem, prav tako nenapisanem govoru v slovenščini, podčrtal pomen te razstave v slovenskem prostoru, v želji, da bi v kratkem mogli v Zagrebu in v drugih hrva-ših mestih pozdraviti razstave slovenskih umetnikov.
EMIL FRELIH
Izšla je 21. številka Mladja, revije za literaturo in kritiko, ki jo izdaja napredna slovenska inteligenca v Celovcu, številka ima v celoti pečat tragičnosti in jeze zaradi obupnega stanja, v kakršnem so se znašli Slovenci na Koroškem. Janko Messner objavlja Pesem o deželi posebne vrste (v nemščini) in prozo Božična pripovedka za branje tudi o pustu. Živali v slovenskem hlevu, seveda na živalski način «rešujejo» slovensko narodno vprašanje. Groteska, napisana v obliki pogovora, je huda in ostra satira na slovenske razmere onkraj Karavank. Prav tako bridek je satirični sestavek Florjana Lipuša, drugega vodilnega literata Mladja, z naslovom v parku evropske zrelosti. Koroška dežela da za ta park nagačiti s slamo vse vidne in manj vidne predstavnike slovenskega kulturnega in političnega življenja, študent Janko Portsch je napisal kratko prozo Samotežni mlin. Preseneti pa Sezonska zgodba dijakinje Olge Vouk; zgodbo o-dlikuje redka odkritost, domišljena izbira drobcev, s katerimi pisateljica ustvari vzdušje pred prometno nesrečo, s katero se (skoraj nenaključno) zaključi življenje nekega dekleta. Zelo po dijaško pa je napisana črtica Janija Oswalda Odrešeniki. Avstrijski časnikar Harald Irnberger je v svojem članku Spremembe opisal, kako se neki mladenič zave Slovencev okoli sebe in odkrije, da je tudi sam — po daljnjem izvoru — slovenskega rodu. Po tej spremembi v svojem ozaveščanju se mladi človek vpraša, kaj je pravzaprav. Odgovori si; «Nekdo, ki nikomur ni več pripadal in spadal; nekdo, ki zanj niti materin jezik ni mogel biti to v resnici, potem ko je spoznal, da ni bil jezik njegovih prednikov.» Pesmi objavljajo: Gustav Januš, Franc Serajnik, Anton Gal-lob. Zanimiva je razprava Anice Koncilja (maturirala je na slovenskem učiteljišču v Trstu) o freski v proštijski cerkvi v Tinjah. Sploh je treba poudariti, da so ženski prispevki v tej marčni številki zares tehtni; tudi slikovni material, ki revijo bogati, je delo slikarke Iške Rano, po rodu iz Ziljske doline, sicer pa živi na Dunaju. V reviji sta še dve poročili iz kulturnega življenja in pa Pomisleki zoper neke «kritike», ki jih je napisalo polemično pero Janka Messnerja. Na koncu so še publicistični zapiski.
JEZIK IN SLOVSTVO
št. 6
Matjaž Kmecl je v spominskem zapisu ob smrti Borisa Ziherla poudaril pokojnikov pomen za_ literarno zgodovino in kritiko. Štefan Barbarič je objavil predavanje pri Slavističnem društvu —
(Nadaljevanje na 6. strani)
........milil umi n mi n m n m um n n mi impilimi®.i,iiimiiiuiiiiiiiiiiimiiiiii!imiiiiiiiiiimiim>immimi'im'm'"m"mmm>i,,,,rH",,n,,,"",,,nii
DO KONCA LETA BO IZŠLA ŠE ZADNJA, 30. KNJIGA
Izšle so tri nove knjige Cankarjevega zbranega dela
Uredili so jih Janko Kos, France Bernik in Dušan Voglar
Ko je Državna založba Slovenije takoj po osvoboditvi zasnovala zbirko zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, je imela že od vsega začetka v mislih tudi izdajo Cankarjevega zbranega dela. Toda težave so se začele pri izbiri urednika, ki bi bil Cankarju pripravljen posvetiti svoj čas in svoje znanje, do nesporazumov pa je prihajalo tudi med tistimi, ki naj bi to izdajo pripravili in glavnim uredništvom. Pri tem so se od vsega začetka pojavljali problemi v zvezi s samo ureditvijo besedil in značajem opomb. Tako sta si nasprotovali dve osnovni pojmovanji, kronološki vidik ureditve celotnega opusa in vidik ureditve po zvrsteh. Tudi pri opombah je bilo še dosti nejasnosti kakšne naj bi bile. V primerjavi z drugimi slovenskimi klasiki v tej izdaji naj bi jih modernizirali ter vnesli vanje čim več idejnih in estetskih prvin, opombe same pa naj bi se spremenile v analitične in
genetične razprave ter pripombe k samemu besedilu.
Tako je počasi le dozorela izdaja Cankarjevega zbranega dela, ki naj bi v tridesetih knjigah izšlo pod vodstvom glavnega u-rednika Antona Ocvirka. Ta je zbral okoli sebe nekaj mlajših sodelavcev, ki so že izpričali svojo znanstveno veljavo in ki bi bili pripravljeni prevzeti določeno področje. Izdaja se je oprla na misel, da naj bi Cankarjevo delo izdali po zvrsteh z več sodelavci hkrati, knjige pa bi izhajale ne po vrsti, temveč navidez v neredu, na koncu pa naj bi se strnile v ubrano celoto. In tako se je skupina mladih znanstvenikov lotila svojega dela. Janko Kos je prevzel uredništvo proze, France Bernik ureditev Cankarjeve lirike, Dušan Moravec se je lotil dramatike, Dušan Voglar publicistike, Jože Munda pa naj bi uredil korespondenco in vse tisto, kar sodi k njej. Dogovorili so se, da objavijo vse Cankarjevo delo v
..................................i»111..
Domača glasbenika v Gallusovi dvorani
V Gallusovi dvorani na sedežu Glasbene matice v Ul. Ruggero Manna je bil v sredo diplomski koncert hornista Svetka Grgiča sicer pedagoga na šoli G. M. Ob klavirski spremljavi prof. Nade Omanove je izvajal skladbe, ki jih je izbrala posebna komisija in ki so ustrezale zahtevam tako visoke diplome, kakršna je diploma slovenske Akademije za glasbo y Ljubljani, na kateri je Svetko Grgič študi-
ral v razredu profesorja Jožeta Falouta, hornista svetovnega slovesa. Koncertni program večera je dopolnil naš tržaški operni pevec Ivan Sancin, ki je stalno angažiran v ljubljanski Operi. Ob klavirski spremljavi prof. Nade Omanove je zapel Haydnove in Ipavčeve so-lospeve in potrdil ne le svoje glasovne in tehnične odlike, marveč tudi izrazite lastnosti koncertnega pevca velikega formata.
njegovem pravem, pristnem jeziku z le najpotrebnejšo modernizacijo, dogovorili pa so se tudi za značaj opomb, ki naj bi se iznebile pozitivistične navlake in ki bi pomenile analitčne in genetične študije ter pripombe k besedilu. Tako so začele prihajati na slovenski knjižni trg posamezne knjige Cankarjevega dela. Prvo in drugo knjigo je obsegala Cankarjeva lirika, tretja, četrta in peta knjiga pa je prinesla Cankarjevo dramatiko. Najobsežnejše delo, u-rejanje proze, je odpadlo na Janka Kosa, kateremu sta kasneje priskočila na pomoč še France Bernik in Dušan Moravec. Glavni urednik Anton Ocvirk pa je k 6. in 7. knjigi prispeval razpravo o stilnih premikih v Cankarjevem zgodnjem pripovedništvu ter tako prikazal prehod od tradicionalistične proze k naturalistični in simbolistični. Knjige Cankarjevega zbranega dela so začele izhajati leta 1967, v letošnjem letu, ko bomo obhajali stoto obletnico pisateljevega rojstva, pa bo izdaja zaključena. Pravkar so prišle na knjižni trg skupaj tri knjige Cankarjevega zbranega dela, knjige z oznako 22, 23 in 24. Do proslav obletnice pisateljevega rojstva bo izšla še 25. knjiga, ki bo prinesla nadaljevanje Cankarjeve publicistike in sicer Cankarjeva predavanja o umetnosti in kulturi ter njegovo politično publicistiko. Do konca letošnjega leta pa bo išla še zadnja, 30. knjiga, ki bo prinesla bibliografijo.
Pravkar so izšle torej tri knjige Cankarjevega zbranega dela, s katerimi je založba očitno pohitela, da nadoknadi zamujeno in v jubilejnem Cankarjevem letu zaključi to največjo edicijo v zgodovini slovenskega založništva. Dvaindvajseta knjiga Cankarjevega zbranega dela prinaša Cankarjevo prozo in sicer je to predzadnja knjiga proze. Prinaša pa najprej pisateljeve spomine na mladost z naslovom Moje življenje, povest Grešnik Lenart ter črtice, ki jih pisatelj sam nikoli ni zbral in so ostale raztresene, dokler jih šele Izidor Cankar leta 1935 ni zbral v knjigi Cankarjevih zbranih spisov. Vsa navedena dela so nastala v letu 1914, med njimi pa je tudi močna notranja sorodnost. Moje življenje, ti pisatelje-Sl. Ru.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Ivan Prijatelj v razvoju slovenske literarne misli. Viktor Kudelka iz Brna pa je napisal razpravo Delež Jana Kollarja pri južnoslovanskem prerodu. Gre za vplive tega čehoslovaškega pesnika in njegovih romantičnih idej o vseslovan-stvu na literarne osebnosti in literaturo pri Slovencih, Srbih in Hrvatih. Razpravo je v slovenščino prevedla Božena Orožen. Za vse tiste, ki poučujejo slovenščino na srednjih šolah, a tudi za druge, ki jim je slovenščina pri srcu, je koristna anketa, ki so jo sestavili avtorji Gregor Kocjan, Jože Koruza in Matjaž Kmecl. Anketirali so namreč študente prvega letnika na pedagoški akademiji in filozofski fakulteti. Vprašanja so sestavljena tako, da zahtevajo le minimalno srednješolsko, če ne celo osnovno znanje. Avtorji so seveda odgovore na vprašalnik analizirali in prišli tako do nekaterih zaključkov. Stane Suhadolnik predstavlja Jožeta Stabeja ob osemdesetletnici. Mogoče je malokateri priložnostni zapis ob jubileju tako poln nenapisanega, a žlahtnega sporočila, to je končno čestitka človeškemu delu! Jubilant Jože Stabej je šele po 35 letih pisarniške tlake mogel posvetiti znanosti svojih 25 jesenskih let: postal je leksikograf in zgodovinar materialne in duhovne kulture, piše Stane Suhadolnik. Revijo zaključujeta še dva zapiska in zaključni račun JiS za lansko leto.
BOREC št. 3
Ljubljanski časnikar Janez Kajzer v rubriki Na novo rojeni objavlja nadaljevanje Življenje Slovencev v svobodi. Poljudno kramljanje, podprto s potrebnimi podatki nas seznanja s prvimi dnevi svobode v Trstu in v Sloveniji. Preberemo lahko tudi dva prispevka k zgodovini NOV; dr. Tone Ferenc objavlja chupatorjev dokument o uničenju Radomeljske čete na Golčarju; četo je izdal nacistom domači izdajalec. V prvem nadaljevanju drugega prispevka k zgodovini NOV Ivan Križnar piše o tem, kakšna je bila socialna in politična pripadnost slovenskih partizanov 1. 1941. Dore Kiemen-čič-Maj, znani slovenski slikar, objavlja konec svojih spominov V opankah po Dolenjskem in Beli krajini. Fran Roš z navajanjem dokumentacije in pričevanj podaja sliko medvojnega slovenskega šolstva v Celju. Ob 8. marcu — dnevu žena je Gema Hafner objavila črtico Groza v brezovem gaju. Drago Novak pa je napisal krajši zapis o junakinji Nadi Rajh iz Prlekije. V reviji je natisnjenih več pesmi z vojno tematiko. Razveseljivo je, da revija, ki pred nami razgrinja vojne strahote, skrbi tudi za književnost. Marija Stanonik piše o pesniških zbirkah, ki so izšle po 1. 1945, čeprav so nastale v vojnem času: razčlenjuje zbirko Ane Galetove, ki so jo domobranci ubili 1. 1944; Javorškove pesmi Usoda poezije, pesniško zbirko Ulaka, Vinka Šumrade — Radoša, obsežno zbirko partizanskih pesmi Mihe Klinarja, Jetni-ške sonete Igorja Torkarja, Brazgotine Črtomira Šinkovca in Ko je prihajal dan Maričke Žnidaršič. Po tem pregledu povojnih pesniških zbirk so recenzije nekaterih knjig: Iztok Ilich pretresa knjigo za otroke, čas brez pravljic Boruta Pečarja. Slavko Rupel se pomuja ob zbranem delu Ceneta Vipotnika Zemlje zeleni spomin. Lojze Penič pa predstavlja knjigo Mirka Fajdige — Zidanškova brigada.
PROBLEMI — LITERATURA
Izšla je nova številka Problemov — Literature. To številko so uredili Igor Antič, Matjaž Hanžek, Lev Kreft, Pavle Lužan in David B. Vodušek. V zanimivo — koledarsko opremljeni reviji so prispevki Milana Jesiha, Tomaža Šalamuna, Ifigenije Zagoričnik itd. Od starejših objavljata Ivan Mrak in Peter Božič. Revija predstavlja tudi najmlajšo makedonsko in črnogorsko poezijo.
Ivanka Hergold
LITERARNE VAJE št. 5
Pravkar je izšla 5. številka letošnjih Litaramih vaj, mesečnika dijakov slovenskih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem. Lidija Rupel in Igor Vrabez nadaljujeta v njej svoji povesti «Maja» in «Pred oltarjem sveta», ostale prispevke pa objavljajo: Neva Regent, Marko Pisani, Jure. A. Lokar in Š. Schillani, Igor Cossut-ta, Lilijana Ban, Sonja Levstik. Marko Hussu, Marija Cenda, Suzi Pertot, Ticijana Purger in Jasna Rodošek.
Zanimive so «Golobrade pesmi» Jureta z gimnazije Fr. Prešeren o življenju, smrti in ljubezni, ki kažejo na bogato izrazoslovje. Z aktualno tematiko ekologije, o-kolja in onesnaženja sta se spopadla Andrej Lokar in Štefan Schillani in prav je, da se zlasti mladi zavedajo tega vedno bolj perečega vprašanja za naše življenje in obstoj. Tudi pesmi Suzi Pertot, zlasti Rižarna, pa tudi o-stali dve, so lepe in neprisiljeno a zato toliko bolj občuteno angažirane. Intervju z režiserjem Jožetom Babičem Jasne Rodošek je koristna informacija mladim o delu tega našega gledališčnika.
V Kulturnih novicah je nekrolog za pok. Jožetom Peterlinom, daljši zapis o novem romanu Milana Lipovca «Leseno jadro» in izčrpen prikaz knjig Mohorjeve družbe v Celovcu za leto 1976.
j. k.
horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ta teden boste nemirni in čudno razpoloženi. V odnosih z ljubljeno osebo boste
nestrpni. Če se ne boste skušali pravočasno brzdati, se né boste smeli čuditi, če bo postal položaj napet. Če boste potrpežljivi, boste imeli uspehe na delu.
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) Čustveni položaj je še vedno ugoden. Na koncu tedna se bodo odnosi z ljubljeno o-
sebo še zboljšali. So pa še drugi činitelji, zaradi katerih postajate razburjeni. To bo odvisno tudi od negotovosti na delu zaradi nezadostnega zaslužka.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Torek in nedelja sta najbolj primerna dneva, da vzpostavite stike simpatije z o-
sebo, ki vam želi le dobro. Poleg tega pa utegne nastati še neko prijetno ljubezensko čustvo, ki bo morda celo naletelo na odziv. Na delu ne bodite raztreseni.
Veljaven od 4. do 11. aprila 1976
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Ta teden je '	1 zelo ugoden za vse,
kar se tiče srčnega in čustvenega življenja. Doživeli boste nekaj burnih in zanimivih dni, pri čemer ostanite mirni in prisrčni. Glede nekaterih poslovnih predlogov, bodite previdni in ne nasedajte obljubam.
____^ LEV (od 23. 7. do
N 22. 8.) V čustvenem f	\ življenju bo vlada-
J lo veliko soglasje. V	y Spoznali boste tudi
^-----^ nove osebe. Zaljub-
ljenci imajo priliko sprejeti dokončne sklepe. Starši naj bodo previdni pri ravnanju z otroki in mladimi sorodniki. Srečna ponedeljek in nedelja.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vaši čustveni odnosi so pod negotovim in mešanim vplivom zvezd. Ta teden boste nagnjeni k črnoglednosti in malodušju. V družinskem življenju in v odnosih s prijatelji bodite zelo taktni in diplomatski. Uresničili boste neki poslovni načrt.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) Čudno in nepredvideno obnašanje ljubljene osebe vas bo spravilo v precejšnji nemir in negotovost. Poleg sebe imate osebo, ki vam je sicer naklonjena, toda morali boste pokazati več razumevanja. Nekateri starši bodo imeli zadoščenje od otrok.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21. 11.) Če P' « hočete živeti v soglasju z ljubljeno osebo in uživati srečen teden, se morate nekoliko brzdati. Ne bodite zato prestrašeni niti ljubosumni, še manj pa skušajte gospodovati. Izkoristite priliko, da navežete nova poznanstva.
STRELEC (od 22.
11.	do 20. 12.) Zvezde so vam ta teden še posebno naklonjene v vsem, kar se tiče vašega zasebnega in čustvenega življenja. S svojo privlačnostjo boste dosegli nepričakovane uspehe. Tudi prijateljstvo se bo u-
©
godno razvijalo. Srečna četrtek in petek.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Čustveno življenje je zelo razgibano. Mnogi bodo strastno zaljubljeni ter bodo navezali stike, ki se bodo končali s poroko. Sprejmite vsako vabilo in povabite prijatelje na svoj dom. Sreča vam bo mila tudi v poslovnem življenju.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ta teden se boste morali mnogo truditi, da oživite nekdanje čustvene odnose. Vpliv zvezd ni ravno ugoden v tem pogledu ter boste morali premostiti malodušje. Prav bi bilo, da se ne zaprete v hišo ter greste na obiske in v družbo.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ta teden bo-r	do osebe, ki so se
J rodile v marcu pre-cej muhaste. Zaradi položaja zvezd bodo te osebe nemirne in bodo tudi opustile nekatera prijateljstva. V družini se bodo poznale posledice sporov, vendar je treba storiti vs", da se zveza o-hrani.
xa rum v
(S)
Tri nove Cankarjeve
(Nadaljevanje s 5. strani)
vi spomini na mladost, je klasičen tekst slovenske proze, izbru-šen in dodelan do podrobnosti. Povest Grešnik Lenart sodi v sam vrh Cankarjeve proze, med črticami, ki so izhajale v revijah in časnikih, pa najdemo nekatera dela, ki obujajo spomin na pisateljeva avtobiografska doživetja (na šolska leta, na ljubezen s Štefko Loffler), na nekatere osebnosti tedanjega časa (Petkovškov obraz) ali pa obravnavajo Cankarjev odnos do zabavne literature.
Dvaindvajseta knjiga Cankarje-
I vega dela, ki jo je uredil in ji i opombe napisal Janko Kos, predstavlja določeno novost v uredniškem in komentatorskem delu. Novo je zaporedje, v katerem so teksti objavljeni, saj je zbirka Moja njiva našla svoje mesto že v 21. knjigi zbranega dela, čeprav so jo navadno uvrščali za Moje življenje in za Grešnika Lenarta. V urednikovih opombah pa je analiza in geneza v tej knjigi objavljenih del še poglobljena.
Knjiga z oznako 23. je zadnja knjiga Cankarjeve proze. Pripravil jo je France Bernik, ki je v knjigo uvrstil Cankarjevo zadnjo

KRIŽANKA... z našim krajem
1	2	3	4		5	6	7	8	9		10 'I
11				a	12					a	
T5			a	14	a	15			a	16	
vr		a	18		19			a	20		
	■	21					a	22	■ '	a:	■r
23	24	a	25			a	26			ir.oadc	27..
2a~		29				30			a	31	
■	32			a	33					a	
134			m	135					a	36	
"37		a	38					m	39		
	■	40				41	S	42			
43											
Rešitev križa nke v torek
VODORAVNO: 1. trener jugoslovanske košarkarske reprezentance; 11. bivša znainka italijanskih motorjev; 12. nekdanja Ljubljana, 13. neozdravljiva bolezen; 15. žensko ime; 16. Peter Sellers; 17. Adolf Kcster; 18. naravno rastlinstvo kakega področja; 20. življenjska . . . vez; 21. tržaška mestna četrt; 22. črna ptica; 23. Ada Škerlj; 25. oče; 26. sanje v angleščini; 28. znani italijanski play-boy (Gigi); 30. življenjska tekočina; 31. medmet; 32. udav; 33. izvrstno, sijajno; 34. če; 35. tisoči deli kg; 36. Pad; 37. naša pritrdilnica; 38. klinastorepe, živahno obarvane papige z dolgim repom; 39. liho število; 40. i-me glavnega urednika SN Mornarja; 42. italijanski filmski komik; 43. značilno področje našega mesta.
NAVPIČNO: 1. «naš kraj»; 2. vsaj, vseeno; 3. termin; 4. Karl Marx; 5. naša nikalnica; 6. del pohištva; 7. kemijska spojina vodika s kisikom; 8. osebni zaimek; 9. Sarajevo; 10. pismo. . . Kološanom; 14. uporabljati grobe besede; 16. raznobarven; 18. stavek, rečenica, 19. dolinski odbornik; 20. praoče vsega človeštva; 22. ki odstopajo iz osnovne smeri; 24. bolehava, poprečna, skromna; 26. razgibano, napeto, pretresljivo dogajanje; 27. sovjetski politik (pravo ime Skrjabin); 29. živalski vrt; 30. žabji glas; 33. posnema glas strune; 34. pri kartah najmočnejša barva; 35. nekdanji nemški srebrnik. pozneje drobiž; 36. po četrtem; 38. ime filmske igralke Gard-ner; 39. tečaj; 40. Zois Žiga; 4L italijanska vojska; 42. kazalni zaimek.	(lako)
prozo in sicer zbirko Podobe iz sanj (leta 1917) in druge črtice nastale v letih 1915-1918. Zbirka Podobe iz sanj je Cankarjeva zbirka, ki je menda edina bila deležna splošnega priznanja kritike in bralcev. Značilno zanjo je, da se je pisatelj odvrnil od svoje notranjosti in izpovednosti in se u-smeril k dogodkom prve svetovne vojne. Glavni junak teh črtic je vojna. V prvi polovici zbirke so črtice, ki kažejo pisateljevo pesimistično gledanje vojne in njenih dogodkov, proti koncu pa je vse več optimizma tako da so vsi razumeli te črtice kot izpoved pisateljeve vere v bodočnost slovenskega naroda. Črtice iz zadnjega obdobja pisateljevega življenja pa so v tej knjigi zbranega dela prvič objavljene skupaj in dajejo pregled nad Cankarjevim snovanjem kratke proze ob koncu življenja. Pri tej knjigi zbranega dela je poudariti tudi obsežne opombe urednika, ki so posvečene zlasti zadnji Cankarjevi izdani knjigi Podobam iz sanj.
Štiriindvajseta knjiga Cankarjevega zbranega dela prinaša v redakciji Dušana Voglarja Cankarjeve kritike in polemične članke in sieer leposlovne in likovne kritike ter tiste članke, polemike in drobne zapise, ki govore o umetnosti in kulturi. Zajemajo pa vse obdobje Cankarjevega življenja od prve kritike v dijaškem listu Sloga (1893) do članka o Slovenski matici iz leta 1918. Snov je razdeljena na dva tematska razdelka. na kritike in članke, polemike ter feljtone. Posebno mesto je na koncu knjige dobila Bela krizantema, Cankarjev odgovor njegovim kritikom, pač glede izjemnega mesta v pisateljevem delu. Ta knjiga Cankarjevega zbranega dela je izjemno obsežna, saj obsega nad 550 strani, od tega čez 200 strani opomb, ki pa so bile glede na značaj teh kritičnih in polemičnih spisov nujno tako temeljite in obsežne, da pomenijo po svoji temeljitosti že urednikov tehten prispevek k slovenski politični in kulturni zgodovini.
Srečanja s Korošci
(Nadaljevanje s 5. strani)
Ljubiteljem umetnosti je na vpogled obsežno umetnikovo delo, ki vzbudi izredno zanimanje. Upodobitve v olju na velikih slikarskih platnih prikazujejo v subtilnih pa-stoznih barvah izredno poetičnost upodabljanja pokrajine in ljudskih običajev. Izredni so njegovi nor-treti kmečkih ljudi. Posebnost so obmorske pokrajine razkošnih živih barv, ki jih ogrevata sonce in modrina morja.
Posebno pozornost vzbujajo scenografski osnutki, s katerimi je
z znanjem in okusom dvignil o-premo gledaliških predstav na izredno umetniško likovno raven. Največ je ustvarjal za hrvaško Narodno kazalište v Zagrebu. O-premil je okoli dvesto odrskih del, največ v režijah dr. Branka Ga-veile, med drugimi vse prve izvedbe Krleževih dram. Nekaj scenografij je ustvaril tudi na češkoslovaških odrih prav tako v Ga-vellovih režijah.
Naj omenimo še razstavo gva-šev akad. slikarja Maksa Kavčiča v razstavni galeriji Ars 2 Mladinske knjige v Gosposki ulici. Maks Kavčič je bil, podobno kot Babič, izvrsten kolorist in predan likovni pedagog. Prav tako je slikal v mnogoterih tehnikah: olja, gvaše, akvarele in bil tudi nriz-nan gledališki scenograf, zlasti opernih del, nekaj časa v Mariboru in nato pretežno v ljubljanski Operi.
Znane in priljubljene med ljubitelji likovne umetnosti so njegove prikupne, v moderni tehniki upodobljene figuralne kompozicije in tihožitja. Predvsem pa so mojstrske njegove vedute Maribora, Haloz in Slovenskih goric, kot pejsaži iz obmorskih mediteranskih krajev Dalmacije, Italije in Sredozemlja.
V miniaturni a prikupni galeriji Ars 2, so tokrat razstavljeni njegovi gvaši, ki razodevajo temperamentnega ustvarjalca, ki ga je z njegovo smrtjo slovenska likovna umetnost prerano izgubila.
NA KNJIŽNIH POLICAH
Indijanske pravljice
Zbirka Zlata ptica je zbirka najlepših pravljic in pripovedk iz svetovne književnosti. Izdaja jo že vrsto let založba Mladinska knjiga, urejata pa Kristina Brenkova in Niko Grafenauer. Zdaj so v tej zbirki izšle Indijanske pravljice, pravljice Indijancev Severne A-merike, kakor so jih zapisali lovci, misijonarji, učitelji in drugi beli priseljenci že od začetka 17. stoletja pa do današnjih dni. Zbirka pravljic Indijancev Severne Amerike, ki je pred nami, sicer ni mogla zajeti vseh značilnosti in posebnosti ustnega izročila teh prvotnih prebivalcev Severne Amerike. Je pa pisana, pestra in zanimiva. V knjigi so zbrane indijanske pripovedke, pravljice, basni, miti, legende, anekdote in druge zgodbe, zapisane v različnih obdobjih in priložnostih. Tudi jezik je različen, način podajanja prav tako.
Slovenski izdaji je napisal predgovor Dušan Ogrizek, ki je knjigo tudi prevedel in dela izbral, ilustrirala in opremila pa jo je Cita Potokar.	Sl. Ru.
NEDELJA, 4. APRILA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.15 Kmetjiska oddaja
12.55	Risani filmi
13.30	DNEVNIK
14.00	O rastlinah, cvetju itd.
15.00	Madame Curie — prvo nadaljevanje
16.10 Pot v pustolovščino — Speedy — peto nadaljevanje 17.05 Skupaj, kot da se nas ne tiče
18.00	ŠPORT
18.30	All’ultimo minuto — film
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo: Registriran polčas športnega dogodka, Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45 Majakovskij — TV priredba v dveh nadaljevanjih
21.55	Športna nedelja
22.55	DNEVNIK in Vremenska slika
PONEDELJEK, 5. APRILA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	Poljudna znanost: Risani filmi
12.55 Knjižne novosti: Tedenska informativna oddaja
13.30	DNEVNIK
14.00	Sedem dni v parlamentu
16.45	PROGRAM ZA NAJMLAJŠE: Leteča preproga
17.15	PROGRAM ZA MLADINO: Slike iz sveta 17.40 Ob izviru Nila — šesto nadaljevanje
18.15	Poljudna znanost: OD ENOJKE DO NESKONČNOSTI
18.45	Aktualni problemi dela in ekonomije 19.10 Magoojeve pustolovščine — risani filmi
19.30	Kronike in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45	Bastogne — film
22.45	Filmske premiere
DNEVNIK in Danes v parlamentu
Drugi kanal
14.30	Druga nedelja: Kronike o športnih in kulturnih dogodkih
18.00	Napoved programov za prihodnje dni
18.15	Italijansko nogometno prvenstvo — Registriran polčas nogo-
tplrrnp
19.50 DNEVNIK - Odprti studio
20.45	Bim, bum, barn — glasbena oddaja 21.40 DNEVNIK
22.05 Sedmi dan — Kulturne aktualnosti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.35 Za nedeljsko dobro jutro: Pevski zbor Šentvid 9.45 VZPON ČLOVEKA, poljudnoznanstvena oddaja
10.35	Otroška matineja: Mojstri stare japonske obrti
11.30	Ljudje in zemlja
12.30	POROČILA
13.45	Pravljica z lutkarjevega vozička: Kako je revež prodajal zajca bogatinu
14.10 Pisani svet
14.45	Okrogli svet
15.00	Praga: EVROPSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU
17.45	Nadštevilna — celovečerni film
19.15	Risanka
19.30	TV DNEVNIK
19.50 Tedenski gospodarski komentar
20.00	A. Diklič: SALAŠ V MALEM RITU, nadaljevanka 21.25 TV DNEVNIK nato Športni pregled
Koper — barvna
19.30	Otroški kotiček
20.15	Poletne počitnice, film
21.45	Teta Liza, dramatiziran roman, 2. del
22.35	Namizni tenis, evropsko prvenstvo
Zagreb
14.30	Živel Benjovski 15.20 Nedeljsko popoldne
19.30	DNEVNIK
Drugi kanal
18.00	Ob 18. uri
18.30	Rubrike dnevnika št. 2
19.00	Kratke vesti
19.02 TO JE MOJ SVET četrta epizoda
19.30	DNEVNIK — Odprti studio
20.45	Ugo Gregoretti: PICKWICKOV KROŽEK
21.45	Gulp — stripi za TV
22.00	Simfonični koncert
Ob zaključku DNEVNIK
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.10, 10.00, 14.10 Šola
Polja in dvorišča. Zagrebški spomeniki, Jugoslavija po vojni, Čile 17.25 Znameniti živalski vrtovi: San Diego
17.55	Obzornik
18.20	Sodobna medicina: Davek na hojo po dveh
18.35	Odločamo
18.45	Mladi za mlade
19.30	DNEVNIK
20.00	S. Rozman: ROJSTNI DAN STARE GOSPE, TV drama 21.05 Kulturne diagonale
21.35	Mozaik kratkega filma
22.00	DNEVNIK
Koper — barvna
19.55	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.30	Rekordi, film iz dokumentarne serije Podvodno življenje
21.00	Želim biti z vami, Boris Bizetič — glasbeni program
22.15	«Govorica telesa» in «Etudes», baleta v koreografiji Smiljane Mandukič in Vere Kostič izvaja Beograjski sodobni balet
Zagreb
17.45	Pustolovščine morskega konjička
20.00	športna oddaja 20.30 Komunisti, feljton
21.20	Slike iz Finske, celovečerni film
TRST A
8.15, 13.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 10.15 Poslušali boste; 11.15 Mladinski oder; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Glasbena skrinja;
13.00	Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po želja; 15.45 Koncert; 16.30 Operetna fantazija; 17.00 Šport in glasba; 18.00 Dobrohotni godrnjač; komedija; 19.40 Zvoki in ritmi; 20.00 šport; 20,45 Pratika;
22.00	šport; 22.10 Sodobna glasba.
KOPER
6.30, 7.30,	12.30,	14.30, 16.30,
18.30, 20.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 8.30 Pisan spored; 10.15 Glasbeni portret; 10.30 Dogodki in odmevi; 10.45 Nasveti; 11.15 Orkester; 12.00 Glasba po željah; 12.40 Tedenski zunanjepolitični pregled; 14.00 Plošče; 14.45 La Vera Romagna; 15.15 Koncert na trgu; 16.00 Slikar Avgust Černigoj; 16.30 Sosedni kraji in ljudje; 16.50 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Primorska poje; 18.30 Šport; 19.00 Prenos RL; 20.00 Srečanje s pevci;
21.00	Benedetič - Košuta: «Rižarna»; 21.45 Operetna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.30 Glasba za dobro jutro; 9.30 Maša;
11.30	Roditeljski krožek; 12.00 Nove plošče; 13.20 Kič; 14.30 Drobec satire; 15.30 Hit Parade;
16.30	Sporna nedelja; 18.00 Operni koncert; 19.20 Zabavni program; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Koncert; 21.45 Skeči; 22.30 Kabaret.
II. PROGRAM
8.30, 13.30, 19.30 Pordčila; 7.45 Pevci lahke glasbe; 8.40 Stare popevke; 9.35 Veliki variete; 11.00 Alto gradimento; 12.00 Šport; 13.00 Kvizi; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Nove plošče; 17.30 športna nedelja; 18.45 Diskoteka; 21.30 Lahka glasba.
SLOVENIJA
8.00, 11.00, 14.00, 19.00, Poročila; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.42 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši. . .; 9.55 Glasbena medigra; 10.05 Koncert; 11.10 Neneljska reportaža: 11.30 Poslušalci čestitajo; 14.05-18.50 Nedeljsko popoldne; 17.50 Radijska igra; 19.40 Glasbene razglednice; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 23,05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah: 17.00 Program za mladino;
18.15	Umetnost in prireditve; 18.50 Scenska in baletna glasba; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Jazz;
20.00	Šport; 20.35 Slov. razgledi;
22.15	Glasba za lahko noč.
KOPER
6.30. 7.30,	12.30, 14.30, 16.30.
18.30, 20.30 Poročila; 8.35 Mali umotvori velikih mojstrov; tfcfKl Folk glasba; 9.15 Pisan spored; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Nasveti; 11.15 Pevci lahke glasbe;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.45 La Vera Romagna; 15.00 Mladinski kotiček; 15.20 Pisana glasba; 16.45 O-perne uverture; 17.00 Športni pregled; 17.30 Primorski dnevnik;
18.00	Glasbeni koktajl; 18.35 Pevski zbor; 19.00 Prenos RL; 20.00 Jazz; 21.00 Bertolt Brecht; 21.35 Wagnerjeve opere; 22.35 Pop-jazz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00 , 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Plošče; 11.30 Orke-
ster lahke glasbe; 12.10 Drobec satire; 13.20 Hit Parade; 15.30 Za vas mlade; 17.05 Radijska nadaljevanka: 17.35 Operna in komorna glasba; 20.20 Ponovno na sporedu;
21.15	Literarna oddaja; 21.45 Folk glasba; 22.30 Koncert.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.55 Nove plošče; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Skupen program; 12.40 Alto gradimento; |13'.39J Plošče lahke glasbe; 15.40 Glasbeno-govorni program; 17.50 Zabavni program: 19-55 G. Pucci-irft Tosca : 22.50 Človek v noči. SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.40 Ljudske pesmi; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.03 Za vsakogar nekaj; 12.10 Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Amaterski zbori; 14.30 Poslušalci čestitajo; 15.45 «Vrtiljak»; 17.20 Koncert po željah poslušalcev; 18.05 Znanstveniki pred mikrofonom; 18.20 Zvočni signali; 20.00 Ti in opera; 22.20 Popevke; 23.05 Literarni .noktumo;
23.15	Za ljubitelje jazza.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 6. DO 10. APRILA 1976
TOREK, 6. aprila
8.10, 10.00, 11.05 Šola; 16.20 Kmetijska oddaja; 17.20 Vrtec na obisku; 17.35 Papirnati mesec, film; 18.00 Obzornik; 18.15 Ne prezrite; 18.45 Narodna glasba; 19.15 Risanka: 19.30 Dnevnik; 20.00 Diagonale; 20.55 Feliks in Otilija, nadaljevanka; 21.45 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV 19.30 Odprta meja; 20.15 Dnevnik; 20.30 Slavolok zmage, film; 22.00 S poti po Latinski Ameriki, Perujski sever se prebuja.
SREDA, 7. aprila 8.10, 10.00 Šola; 17.15 Deklica Delfina in lisica zvitorepka; 17.30 Mojstri stare japonske obrti; 17.55 Obzornik; 18.10 Od zore do mra-
ka; 18.45 Prikloni se in začni; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Gangster je izstopil iz vlaka, film; 21.45 Jazz na ekranu; 22.00 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Ta svet ni za o-troke, dokumentarec; 21.00 Prošnja za nosvojitev, film; 22.00 Rock koncert, Marc Almond. ČETRTEK, 8. aprila 8.10,	10.00,	14.10 Šola; 17.20
Cvetlične pravljice; 17.35 Neven, barvna oddaja; 18.05 Obzornik; 18.25 Gospodarji morja, film; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Mladi Garibaldi, nadalj.
KOPRSKA BARVNA TV
19.55 Otroški kotiček:	20.15
Dnevnik; 20.30 Bang bang Kid, film; 21.55 Grappeggia show, zabavna oddaja; 22.30 Otok Hvar, dokumentarna oddaja.
PETEK, 9. aprila 8.10, 10.00, 14.00 šola; 17.10 Križem kražem; 17.20 Morda vas zanima; 18.10 Zbori sveta: Mehika; 18.40 Ali je uho tudi radar?; 19.05 Kako uporabljamo slovar slovenskega knjižnega jezika; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.55 Tedenski zunanjepolitični komentar; 20.55 Vzpon na Makalu; 21.25 Dnevnik; 21.45 Šerif v New Yorku.
KOPRSKA BARVNA TV
19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Londonski sodnik, film; 22.10 Glasba v Skadarliji-SOBOTA, 1(1. aprila 9.30, 10.35, 12.10 Šola; 15.10 Nogomet; 17.35 študij na univerzi: 17.55 Obzornik; 18.15 Mladinska igra; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.50 Zunanjepolitični komentar; 20.00 Ljubezen med ruševinami — film; 21.40 Moda za vas: 21.50 Dnevnik; 22.50 Jazz.
KOPRSKA BARVNA TV 15.10 Nogomet: Sarajevo - Dina^ mo; 19.30 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Dekameron — O pastirju, ki je volk postal; 21.15 Pionirji letalstva.
i5S
3
13.
ISTRSKI
ODRED
(ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU)
Ob kapitulaciji Italije so v Istri delovali tile politični organi: okrožni komite KPS in 6 rajonskih komitejev KPS, okrožni in sedem rajonskih odborov OF, precejšnje število terenskih odborov OF, odbori mladine in AFŽ; v nekaterih vaseh je bila ustanovljena tudi narodna zaščita. Organizacija OF je povezovala skoraj vse vasi.
PRIPRAVE NARODNOOSVOBODILNEGA GIBANJA NA FAŠISTIČNI PORAZ
Jeseni in pozimi 1942-43 je Mussolinijev fašistični režim zaradi porazov na frontah hitro slabel ter izgubljal zaupanje meščanskih krogov in italijanskih delovnih množic. Angloameriške čete so v Severni Afriki od 23. oktobra do 7. novembra razbile Rommlov afriški korpus in italijanske sile ter se 8. novembra izkrcale v Maroku, nato pa do 12. maja 1943 uničile nemško-italijanske čete v Tuniziji. Jugoslovanska NOV pa se je medtem krepila in pozimi 1943 ob Neretvi uspešno prestala obsežno 4. ofenzivo. Vse to je krepilo zaupanje v zmago našega ljudstva. Po-
manjkanje hrane v Italiji, slaba preskrbljenost industrije s surovinami in nezadovoljstvo z nemškim zavezništvom so spodbudili italijanske antifašiste, da so organizirali marca 1943 v večjih industrijskih centrih — Turinu, Milanu, Genovi in drugod — množične stavke in demonstracije, ki so hudo pretresle ter zmedle Mussolinijevo fašistično stranko in vlado ter povzročile v njenih vrstah diferenciacijo in razkroj. Ko so bolje poučeni meščani in kraljevi krogi ugotovili, da je vojna izgubljena, so začeli razmišljati, kako bi odstranili Mussolinija, na katerega so padle obtožbe za vse zlo, pretrgali zavezništvo z Nemčijo in sklenili ločen mir z zavezniki. Maja 1943 so italijanske protifašistične stranke dosegle soglasje o tem, da preidejo na množične akcije, če ne bodo mogle doseči sporazuma s kraljem in vojaškimi krogi o odstranitvi Mussolinija. Prizadevanje za strmoglavljenje Mussolinija se je medtem nadaljevalo na dvoru in v vojaških krogih. Proti Mussoliniju so nastopili celo nekateri njegovi tekmeci v vrhovih fašistične stranke, npr. Dino Grandi. Naposled so dosegli, da je veliki fašistični svet sprejel 25. julija 1943 z devetnajstimi proti sedmim glasovom Grandijevo resolucijo: Mussolinija so odstranili kot vrhovnega poveljnika vojske in šefa vlade ter s tem zrušili fašistični režim.
Vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega boja je bilo, kot je poudaril Boris Kidrič — že novembra 1942 prepričano, da obstaja «možnost naglega zloma Italije», marca 1943 pa obveščeno iz zaresljivih virov, da pripravljajo nekateri italijanski vojaški krogi državni udar, s katerim nameravajo odstraniti Mussolinija, vzpostaviti vojaško vlado pod Badoglievim predsedstvom, umakniti svoje sile z Balkana, prekiniti zavezništvo s Hitlerjevo Nemčijo in skleniti ločen mir z zahodnimi zavezniki. To pa je pomenilo, da želijo z odstranitvijo Mussolinija zadušiti italijansko
revolucionarno gibanje, čeprav so ga bile 1922. leta prav te reakcionarne sile postavile na oblast z enakimi nameni.
Vesti o delovanju italijanskih meščanskih in delavskih organizacij, ki so si bile podobne in jih je dobivalo osrednje slovensko vodstvo NOB iz raznih virov, so se proti poletju 1943 množile. Porazi italijanskih čet na vzhodni fronti ter v 4. in 5. ofenzivi v Jugoslaviji, izkrcanje zavezniških čet na Siciliji 10. julija 1943 ter padec Mussolinijeve vlade 25. julija 1943 so napovedovale burne in korenite spremembe v Italiji in v pokrajinah, ki jih je bila zasedla italijanska vojska, zato se je bilo treba na italijansko kapitulacijo temeljito pripraviti, zlasti na Primorskem. CK KPS, IOOF in glavni štab NOV in PO Slovenije so o tem večkrat razpravljali na sejah, temeljito ocenjevali razvoj mednarodnih dogodkov in razmišljali o potrebnih ukrepih. Spričo predvidene kapitulacije je izdalo vodstvo NOB od 14. julija do konca avgusta 1943 več okrožnic in navodil. V njih je zlasti poudarjalo:
—	potrebo po javni manifestaciji trdne enotnosti slovenskega ljudstva, združenega v Osvobodilni fronti ;
—	naj se odbori Osvobodilne fronte na vseh ravneh in krajih Slovenije dobro pripravijo na takojšen prevzem oblasti ;
—	naj se krepi politično-propagandni boj oziroma prepričevanje italijanskih vojakov, da bi se borili proti nacistični Nemčiji ali pa izročili orožje enotam NOV in PO Slovenije ter odšli iz Slovenije;
—	potrebo po izvedbi čimširše mobilizacije v enote NOV in PO Slovenije;
—	da je treba temeljito pripraviti enote NOV in PO Slovenije na italijanski zlom, pri čemer je še posebno potrebno reoi'ganizirati glavno poveljstvo... ustanoviti 14.
in 15. divizijo in zbirati operativne brigade ter divizije na Dolenjskem in Notranjskem, da bi z napadi na glavne prometne zveze — proge Zidani most - Ljubljana - P°' stojna, Sevnica - Trebnje in Ljubljana - Novo mesto — onemogočile odhod italijanske vojske iz Slovenije v Italijo ter razmeščanje enot nemške vojske iz Avstrije, Gorenjske in Štajerske proti Primorski ter Italiji.
Na Primorskem je potekalo utrjevanje NOV zelo uspešno; 21. februarja 1943 je bila ustanoveljena primorska operativna cona, že prej je bil z naredbo štaba alpske operativne cone 13, februarja 1943 reorganiziran Soški odred, namesto tega pa sta bila ustanovljena Južni in Severni primorski odred. Nameravali so ustanoviti tudi udarno brigado Andreja Laharnerja, vendar do tega ni prišlo. Končno pa sta bi i konec aprila 1943 ustanovljeni udarni brigadi Simona Gie-gorčiča in Ivana Gradnika, ki sta v maju izvedli pohod y Benečijo, ki je močno vplival na razvoj NOB na P11' morskem.
Italijansko kapitulacijo je pričakoval tudi vrhovni šta NOV in PO Jugoslavije. Žato je tovariš Tito o tem obvesti glavni štab NOV in PO Slovenije z brzojavko 14. avgus a 1943, v kateri je določil dva pogoja za prenehanje boje* proti italijanski vojski:
—	da enote italijanske vojske ustavijo sovražnosti Pr0|j enotam NOV in PO Slovenije in se začno boriti pr° Nemcem ;
—	da izročijo svoje orožje naši NOV in se umaknejo * našega ozemlja.
Primorsko ljudstvo v Brkinih in Slovenski Istri je ^ čakalo po 25 letih italijansko kapitulacijo politično m ganizacijsko dobro pripravljeno.
(Nadaljevanje sledi).
4. aprila 1974
Z OBČNEGA ZBORA POKRAJINSKEGA ZDRUŽENJA REJCEV
Vložiti bo treba še več prizadevanja za razvoj živinoreje v naših krajih
Rejci izrazili nezadovoljstvo nad nesprejemljivo odkupno ceno mleka - Zaskrbljenost nad usodo kmetijstva ob perspektivi obširne proste cone na Krasu
V sredo je bil v Velikem Repnu občni zbor pokrajinskega združenja rejcev, ki je obravnaval celo vrsto vprašanj, ki zadevajo usodo naše živinoreje ter kmetijstva sploh. Na občnem zboru so rejci posebej izrazili nezadovoljstvo nad nesprejemljivo odkupno ceno mleka, ki je ostala že skoro leto dni nespremenjena, medtem ko so se v istem obdobju dvignili proizvodni stroški za 25 - 30 odstotkov. K temu je treba dodati še občutne zamude (včasih tudi po dva meseca), s katerimi odjemalci plačujejo mleko. Z občnega zbora je tako izšel sklep, da se bo združenje, ob podpori kmetijskega nadzorništva, zavzelo za Pravično rešitev tega vprašanja in istočasno zahtevalo od pristojnih oblasti, da začnejo čimprej z izvajanjem zakona št. 306, ki predvideva določanje cene mleka po novih rejcem bolj naklonjenih kriterijih.
Številni rejci so se pritožili tudi nad dejstvom, da nimajo krajevne občinske uprave, tudi tiste, v katerih je kmetijska dejavnost razširjena, dovolj posluha za upravičene zahteve in pričakovanja našega kmetovalca.
Izčrpno je širšo problematiko kmetijstva v širšem in krajevnem merilu obravnavalo poročilo glavnega odbora, ki ga je na občnem zboru Prebral predsednik pokrajinskega združenja rejcev Miro Križmančič.
«Leto 1975 ni bilo ravno najbolj Uspešno,» je dejal predsednik, «saj ®o bili napredki naše živinoreje dokaj skromni, tako na deželni, kot na Pokrajinski ravni.
Če malo podrobneje pogledamo stanje živine v naši pokrajini, pridemo do zaključka, da je reja molz-U'c le malo napredovala, medtem ko Se nam prikaže veliko boljša slika Pri reji goveda za zakol. Do tega je Prišlo iz dokaj enostavnega razloga: rena mesa je končno poskočila na razmeroma donosno višino. To je na-šim rejcem dalo nov pogum, saj i-Utejo po tolikih letih zapostavljanja in včasih celo norčevanja s stra-n* odkupovalcev, vendarle možnost, ua primerno vnovčijo svoj proiz-Vod .
Cena mesa pr ni poskočila slučajno. Glavno zaslugo za to ima nedvomno živinorejska zadruga «Lriulcame», katere člani lahko postanejo vsi rejci naše dežele. Ta je razbila monopol trgovcev, ki ne mo-f'ejo več prosto določati smešno nizkih cen kot pred leti, temveč take, da lahko konkurirajo zgoraj, ome-i njeni Zadrugi. Zato so morali cene jrepko dvigniti. Od tega pa imajo aorist rejci, ki dobro prodajo svojo ?ndno, bodisi da jo oddajo Zadrugi, nudisi da jo prodajo neposredno trgovcem.
Živinoreja se bo lahko opomogla.
prodaji na drobno, to se pravi, da ni upošteval naraščajočih stroškov, ki jih imajo mlečne industrije pri predelovanju in razprodaji mleka. Tega seveda industrije! niso hoteli sprejeti, zato nočejo plačati mleka po 185 lir ter še nadalje plačujejo po stari ceni.
Kot po navadi so tudi tokrat padle vse posledice demagoških in e-konomsko zgrešenih odločitev na široka in potrpežljiva ramena živinorejcev ter na ta način še krepile njihovo upravičeno nezadovoljstvo.
Že več let govorimo, da bo do rešitve tega problema znatno pripomogla «Zadružna kraška mlekarna», toda ta je še vedno na papirju, seveda ne po krivdi živinorejcev. Zgleda pa, da so bile končno premeščene vse tehnične in ekonomske zapreke in da bo do zgraditve tega objekta vendarle prišlo, kot si želimo vsi, ki nam je pri srcu usoda naše živinoreje.
Uspešno bi se morala končati tudi pobuda številnih rejcev dolinske in ostalih občin, ki so ustanovili zadrugo «Dolga krona», katere namen je racionalno izkoriščanje pašnikov na istomenski površini v dolinski občini.
Ne moremo na koncu mimo ita-lijansko-jugoslovanskega osimskega dogovora, ki predvideva ustanovitev obširne proste cone na našem Krasu. Bojimo se, da bo tudi tokrat kot po navadi, kmetijstvo, in še zlasti živinoreja, nosilo breme v prid ostalih ekonomskih panog. Izkušnje nas namreč učijo, da sklepi, ki jih sprejemajo na višji ravni, ne upoštevajo interesov kmetijstva, ki je zmeraj in povsod zapostavljeno. Odveč je poudarjati, kako zgrešena in kratkovidna je taka politika, saj danes težko plačujemo napake, ki so bile v tem smislu storjene v povojni dobi. Politiki so hoteli spremeniti državo iz pretežno kmetijske v izrazito industrijsko. Pozabili so, da tudi še najboljša industrija ne more preživeti brez dobrega kmetijstva. Obe panogi se morata razvijati vzporedno in se medsebojno izpopolnjevati.» V nadaljevanju poročila je bila poudarjena predvsem morfološka in funkcionalna kontrola živine, ki je poleg vzdrževanja rodovniške knjige, glavna naloga združenja. «Število goveda pod kontrolo je ostalo nespremenjen v primeri s prejšnjim letom, saj se je povečalo le za 18 glav (od 706 na 724); malo boljša se prikaže slika živine vpisane v rodovniško knjigo, katere število je poskočilo od 910 na 1015 glav.
Kar se pa tiče selekcije, je delovanje- rodoyniske1 knjige dalo res
Zahvala TPPZ
Delovni odbor za postavitev spomenika padlim v narodnoosvobodilnem boju iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca je na svoji zadnji seji, ko je obravnaval uspeh in obračun koncerta Tržaškega partizanskega zbora z dne 16. marca, sklenil, da izreče zboru najtoplejšo zahvalo za njegov doprinos k naši akciji.
Vsem pevcem, orkestrašem, recitatorjem in pevovodji se ne zahvaljujemo le za gmotni prispevek koncerta, ki je občutno povečal sklad za spomenik; naša zahvala gre še v večji meri moralni podpori naši akciji. Člani TPPZ zbrani iz vseh predelov tržaškega ozemlja so s svojim navdušujočim nastopom pokazali, da ni postavitev spomenika v četrtem okraju le stvar prebivalcev tega predela mesta, temveč, da postaja to stvar vsega antifašističnega in demokratičnega ljudstva na Tržaškem brez razlike narodnostne pripadnosti.
Govornika, tovariša Dušan Košuta in Arturo Calabria, katerima se odbor tudi zahvaljuje, sta namreč po-
jasnila občinstvu, da so na tržaškem magistratu še sile, ki bi rade preprečile, da bi pri Sv. Ani stal spomenik našim žrtvam. Prepričani smo, da bomo ta odpor premagali in da bo spomenik stal, kjer smo ga namenili postaviti. V tem našem prizadevanju pa nam bo v veliko pomoč gmotno sodelovanje in moralna podpora vseh naših ljudi.
Delovni odbor za postavitev spomenika padlim v NOB za IV. okraj
Porast obmejnega prometa
Po podatkih mejne policije je v preteklem marcu na območju tržaške pokrajine stopilo čez mejo z Jugoslavijo 2,849.156 ljudi, to je skoraj 350.000 več kakor v marcu 1975. Od tega je na mednarodni promet (s potnimi listi) odpadlo 1,424.108, na maloobmejni promet pa 1,425.043 prehodov. Sploh je letos promet na meji občutno bolj živahen kakor lani: v januarju je stopilo čez mejo 2,891.465 (lani 1,905.068), v februarju pa 2,668.875 (lani 1,922.025) potnikov.
Prijave dohodkov za ciane Kmečke zveze
iiiiiiiiiiiimuitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiniMiiinfiiiiiiiHiiimiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuMmiMimiiiiiii
PREBENEG
Umrla je Karolina Bandi ■ Gejieva mati padle partizanske učiteljice
■A
Ta teden so položili k zadnjemu zasluženem , počitku Karolino Bandi vd. Bandi iz Prebenega, po domače Gejčevo, mater najmlajše partizan
ske učiteljiq<2 IVfire Bandi, katero so j sožalje.
leta 1954, tri leta kasneje pa je postala vdova.
V času NOB je bila pokojna Karolina zvesto ob strani svojega naroda. V njeni hiši so se zbirali aktivisti in partizani, za katere je kot vešča šivilja pripravljala titovke, zastave in drug potrebni material, ki ga je ohranila še do danes. Tudi po osvoboditvi so ji bile pri srcu naše pravice in je aktivno sodelovala pri domači prosveti. Vselej je prebirala naš dnevnik, zlasti so jo zanimale domače vesti.
Zadnja leta, ki jih je preživela pri hčeri Vilmi jo je pogostokrat mučila bolezen, kar je tako delovno ženo prizadelo in je zaradi tega trpela.
Naj ji bo lahka domača zemlja, katero je Karolina tako ljubila. Hčerkama Vilmi in Jolandi ter drugim sorodnikom izrekamo globoko
Do konca meseca je treba prijaviti dohodke, ki jih je kdo ime! v letu 1975. Oproščeni so samo tisti, ki so imeli dohodek izključno od zemljišč in zgradb in sicer manjšega od 360.009 lir, ali izključno od dela v znesku manj kot 1.320.000 lir.
Dovolj je torej, da je kdo imel mešane dohodke, pa čeprav majhne (kot na primer za kmete otroške doklade poleg dohodka od zemlje), pa je treba prijavo vložiti in so v nasprotnem primeru predvidene hude denarne kazni.
Ker so globe predvidene tudi če kdo navede napačne podatke in je vsekakor sestavljene prijav nelahko in zamudno, poleg tega je treba letos še izračunat: davek in ga plačati pred tridesetim aprilom, bodo uradi Kmečke zveze izpolnjevali prijave samo članom, ki jih pozivamo, da ne čakajo zadnjih dni in da se oglasijo z vso potrebno dokumentacijo, brez katere jim ni mogoče pomagati, in sicer:
1.	točni osebni podatki vseh družinskih članov (osebne izkaznice ali družinski list), tudi staršev in tastov starejših od 60 let in ki so imeli svojega dohodka (v glavnem gre za pokojnine) v letu 1975 manj kot 840.000 lir:
2.	davčne kartele za leto 1975 ali zadnje, ki so jih prejeli;
3.	kopijo lanske prijave (kdor je lani izpolnil prijavo pri Kmečki zvezi jo bo dobil v naših uradih). Če kdo lani sploh ni sestavil prijave mora prinesti katastrske izvlečke za zemljišča in za zgradbe:
4.	kdor je v podrejenem delovnem razmerju, mora prinesti potrdilo delodajalca o dohodkih in odbitkih (mod. 101) ter o izplačanih zaostankih ali odpravninah (mod. 102). Prav tako si je treba priskrbeti potrdila o drugih podobnih dohodkih (kot so sejnine) od ustanov, ki so jih izplačale;
5.	kdor je imel dohodke od neodvisnega dela (na primer prevozi —čeprav občasni — za druge) naj prinese dokumentacijo o dohodkih in stroških;
6.	če je kdo imel podrejeno delovno silo, mora prinesti tiskovino mod. 770;
7.	potrebna je vsa dokumentacija o stroških, ki jih je mogoče odbiti (bančne obresti, davki, šolske pristojbine, zavarovalnine na življenje, proti nezgodam, za zdravstveno skrbstvo itd.).
Tajništvo Kmečke zveze
Sestanek se je zaključil z obojestransko obvezo do periodičnih stikov, ki bi omogočili rešiti na najbolj primeren način probleme skupnega interesa.
Gimnazijci iz Kočevja gostje dolinske občine
V nedeljo 11. t.m. bo v gosteh koordinacijskega odbora prosvetnih društev iz Brega glasbeni ansambel gimnazije iz Kočevja. Gostovanje spada v okvir izmenjav kulturnih stikov med pobratenima občinama Kočevje — Dolina.
Kočevarji bodo prišli že v soboto ^ popoldne. Zvečer bo v Dijaškem do- j mu, s sodelovanjem Dcmovske skup- ' nosti in Mladinskega krožka, mladinsko srečanje s plesom. V nedeljo popoldne pa bedo kočevski dijaki nastopili v Dolini s svojim orkestrom in pevskim zborom.
NOVI ROMAN DOMAČEGA PISATELJA
MILAN LIPOVEC
LESENO
JAMO
tiiaika knjigcUfra
Ul. sv. Frančiška 20 — tel. 732-487
Seminar o raku
OSPEDALI RIUNITI DI TRIESTE (Ente Ospedaliero Regionale)
TRŽAŠKE ZDRUŽENE BOLNIŠNICE (Deželna bolniška ustanova)
iščejo
1 NAČELNIKA KNJIGOVODSKEGA ODDELKA
z vključitvijo v začetno vodilno kariero (letna kosmata plača 5 milijonov 855.467 lir — XII. stalež — in posebna integrativna doklada po zakonskih predpisih).
Zahteva se: opravljena ekonomska fakulteta;
Triletna praksa na vodilnem mestu pri bolnišniških ustanovah, občinah, pokrajinah ali državnih upravah. Starost do 37 let, razen izjem, ki jih predvideva zakon.
Za nadaljnje informacije se oglasite osebno ali pišite na personalni oddelek ustanove, Ulica Stuparich 1 — Trst (tel. 040/7363 int. 258)
J® nadalje rečeno v poročilu, če bo- to se pravi za celih 184 litrov. Vzpo-uo cene živinorejskih proizvodov pri- redno se je dvigal tudi odstotek^ tol-b^rno visoke, to se pravi take, da odo rejcu lahko zagotovile dostoj-0 življenjsko raven in mu poplača-je *n skrbi, ki jih vlaga v svo-
Nočemo s to trditvijo zanikati ko-lsti raznih državnih in deželnih za-.jjnov, toda le-ti ne morejo sami re-■ r1 On to nam potrjuje dolgoletna reje^hfe) problemov naše živino-
Do tega zaključka so, zgleda pri-® *-udi pristojne oblasti, ki so z konom 306 za določevanje cene ho a .vendarle spoznale, da je tre-a .Pri tem določanju upoštevati
presenetljive sadove. Porast proiz- Nemci ustrelili na Opčinah leta 1944, vednosti krav je bila v zadnjih le- v- ’■	s«, „;k ik im
tih res znatna; saj se je v letih 1970-74 dvignila od 3665 na 3849 litrov.
edvsem proizvodne stroške.
V6 na tej osnovi bo v ta namen tan0V]jenj Ekonomski deželni od-L v katerem so končno zastopani r ? • svojih organizacij tudi živino-J?1. lahko določal primerne cene. d0Na žalost pa moramo priznati, da soi Se^ai ni rejcem ta zakon prine-se nobene koristi.
sir-j8 i6, da je že omenjeni ekonom-na , eini odbor dvignil ceno mleka Sn lir, toda industrijci so jo sjn?J®ii le pod pogojem, da se i-sorazmerno dvignejo cene
počasno
ski PL0claji na drobno. Medministr-Povh °r za cene pa medtem pre-edal vsako spremembo cene pri
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
^sako sredo od 7. aprila 1976 y KINU RADIO (Trst, Ul. fionda 4) ob 16., 18., 20. in
22. uri
10 MOJSTROVIN SLOVENSKEGA FILMA
Vsredo, 7. t.m., Klopčičev film «ZGODBA, KI JE NI».
šče, ki je v istem času narastel od 3.62 odst. na 3.85 odst.
Prav tako zadovoljivi so morfološki dosežki. Splošna ocena lani na novo vpisanih krav je znašala 81,3 točke, ocena vimena pa 22,8. Te številke dovolj jasno govorijo o visoki kakovosti naše živine in podčrtujejo uspehe selekcije.
ko ji ni bilo še niti 16 let.
Pokojnica se je rodila V Prebe-negu 8. novembra 1902 kot zadnja izmed 14 otrok kmedke družine. V ' Dolini je dokončala osnovno šolo. Nato se je kot samouk izučila za šiviljo: to delo ji je zelo ugajalo, tako da je tudi učila druge in je šivala do zadnjega. Vedno je bila delavna in marljiva, počitka sploh ni poznala. Leta 1927 se je omožila z domačinom Petrom Sandijem, kateremu je povila 3 hčerke in sina. Miro so ustrelili nacisti, sin je umrl
RAZNE POBUDE
pD «V. VODNIK» - DOLINA
v’abi na otvoritev razstave
Demetrija geja
k* bo v TORKLI v sredo, 14.
aprila.
tei Priložnosti bo nastopil riski nonet «Prijatelji petja».
Lovenska prosvetna zve-7iLi? z»Ruženje pevskih
zborov PRIMORSKE
revija primorska
POJE 1976
KnH6S’ 4' aprila, ob 16. uri v ^tornem domu v MIRNU, četrtek, 8. aprila, ob 20.30 gledališču Verdi v GORICI, soboto, io. aprila, ob 20.30 «•ulturnem domu v TRSTU.
Kljub temu, da so bili glavni napori Pokrajinskega združenja rejcev namenjeni selekciji, se ni Združenje omejilo le na slednjo temveč je svojo pozornost posvetilo številnim pobudam z namenom, da bi vsestransko koristilo in pomagalo svojim članom.
Seveda si je želela naša ustanova narediti še več za našo živinorejo, toda maloštevilno osebje in skromna denarna sredstva so njeno delovanje znatno ohromila.
Največ dela je bilo posvečenega zakonu 464, ki ga je odobrila lani evropska skupnost in ki je stopil v veljavo 3. marca 1975. Po tem zakonu pripada vsakemu teletu nagrada 47.992 Ur, ki pride plačana v dveh obrokih in sicer prva polovica, ob rojstvu, druga pa, ko tele dopolni 12 mesecev.
Lani je Združenje v tej zvezi pripravilo 480 vlog, ki se seveda nanašajo na prvo polovico nagrade. Poleg uradniškega dela so bile s strani nadzornikov izvršene vse obveznosti, ki jih zakon predvideva za nadzorstvo v hlevih.
številne so bile tudi vloge pripravljene v zvezi z deželnim zakonom št. 18 z dne 13. 5. 1974. Ta zakon je poveril Združenju nalogo, da skrbi za podeljevanje dvojnih nagrad in sicer za telice namenjene reji ter za breje junice. Za ptvo nagrado, ki je ostala v veljavi samo do 2. marca lanskega leta, je bilo izpolnjenih 42 vlog, za drugo pa 124. Rejcem je bilo lani izplačanih 191 nagrad za telice, 249 pa za breje junice. Seveda mnoge izmed teh nagrad so bile dane za prošnje predložene v letu 1974.
Tudi lani, kot v prejšnjih letih, je naša organizacija sodelovala pri progenotestiranju, ki se vrši, kot je znano, v območju Treh Benečij pod pokroviteljstvom istoimenskega Združenja.
Odveč bi bilo poudarjati koristnost te pobude, saj smo o njej že govorili. Hoteli bi le še enkrat poudariti resnost in doslednost, s katero rejci sodelujejo pri progenotestiranju, za kar jim gre naše priznanje.
Priznanje gre tudi osemenjevalcu dr. Tenzetu, ki je tudi lani v ta namen oplodil 75 krav.
Tudi lani je Združenje nadaljevalo s skupnimi nakupi močnih
krmi). V tej zvezi je bilo razdeljenih približno 2.000 stotov. Člani so od tega imeli veliko in izključno korist, kajti naša ustanova, in to mora biti vsakomur jasno, nima od tega nobenega dobička, ker bi to bilo v nasprotju z njenim pravilnikom in z obstoječimi zakoni.
Kot v prejšnjih letih, tako tudi lani, je Združenje skušalo okrepiti svoje stike s člani in je v ta namen organiziralo tečaje in srečanja, ki so bili lepo obiskani.
Na žalost ni moglo izvršiti že večkrat obljubljene pobude: skupinskega poučnega izleta. V ta namen ni namreč dobilo niti lire, svojih denarnih sredstev pa nima. Zato je izlet odpadel. Tudi letos je naslovilo v ta namen prošnjo na dezelo v upanju, da bodo rezultati boljši kot iani.
Naj še na koncu omenimo stike, ki jih je naša ustanova vzdrževala med rejci in zadrugo «Friulcarne». Ti stiki niso bili zmeraj najlažji in je prišlo včasih tudi do več ali manj neprikritega nezadovoljstva rejcev zaradi pomanjkljivega delovanja o-menjene Zadruge. Nočemo na tem mestu zagovarjati «Friulcarne», hočemo le predložiti članom, da je bilo to začetno leto za njo zelo težavno in da zaradi tega ni šlo vse kot bi moralo iti. Upamo pa, da bo že letos boljše in da bo Zadruga lahko bila kos potrebam in zahtevam vseh rejcev naše dežele.
Oproščamo se, če smo bili sem ter tja pregostobesedni ali če smo
Prebivalstvo Magdalene zanima usoda novega vrtca
Krajevni odbor za območje Magdalene se je spet oglasil na občinski upravi. Tokrat sprašuje upravo. kako je z odprtjem nove sekcije otroškega vrtca v poslopju Sergio Laghi. V začetku decembra so namreč prebivalci Magdalene zasedli poslopje z zahtevo po treh sekcijah otroškega vrtca. Po daljših pogajanjih z občinsko upravo se je le-ta obvezala, da bo že v tem šolskem letu odprla eno sekcijo. Pred tem pa je bilo treba izvesti razna preureditvena dela. Ta dela so sedaj končana, ni se pa še začelo vpisovanje v vrtec, kar prebivalstvo Magdalene spet zaskrbljuje in kar jih je napotilo, da so se obrnili na občinske upravitelje. Kakšen bo odgovor, bomo videli v prihodnjih dneh.
Volitve v fakultetni svet univerze
Po volitvah za obnovitev predstavništev študentov v upravnem svetu univerze in upravnem svetu «opere universitarie», bodo študenti tržaške univerze v sredo in četrtek volili svoje predstavnike tudi v fakultetni svet. Volitve bodo na osmih fakultetah: na pravni, na fakulteti pohtič-nih ved, na gospodarski fakulteti, na filozofski, medicinski .matematični. farmacevtski in fizični fakulteti ter na fakulteti za sodobne tuje jezike.
Finančna sredstva za gorske skupnosti
Deželni odbor je na zadnji seji porazdelil med gorske skupnosti razpoložljivo vsoto 2 milijard 50 milijonov lir, ki jo je Furlanija-Julij-ska krajina v ta namen prejela od države. Gre za vrsto nakazil, katerih višina je bila določena po predvidenih kriterijh. in ki se nanašajo
Sestanek predstavnikov dolinske občine s tovarniškim svetom VM
Dne 2. aprila t.l. so se sestali delegacija tovarniškega sveta tovarne Velikih motorjev in predstavniki dolinske občinske uprave. Obravnavali so probleme skupnega interesa.
Delegacija tovarniškega sveta je med drugih načela specifični ^ problem prevozov. Izrazila je željo, naj bi novoustanovljeni pokrajinski konzorcij pričel delovati čim prej tako, da se bi z njim lahko okoristili občani in vsi zainteresirani delavci, upoštevajoč predvsem pomanjkljivosti obstoječih prevoznih uslug.
Poleg tega se tovarniški svet tovarne Velikih motorjev namerava sestati z novoizvoljenim predsednikom omenjenega konzorcija z namenom. da se pospeši in čim bolj skrajša rok do praktičnega izvajanja novih prevoznih uslug.
lo le en cilj: koristiti živinoreji in bodo pristojni orgam deželne up
odobrili načrte, ki so jih svoj cas
predložile posamezne skupnosti. Od-
bor doslej ni objavil podatkov o tem, koliko bo prejela posamezna gorska skupnost.
pomagati rejcem.
Ob koncu čutimo prijetno dolžnost, da se zahvalimo vsem, ki so z nami sodelovali in ki so nam stali ob strani:	Deželnemu odborništvu za
kmetijstvo in pokrajinskemu nad-zorništvu, s katerima smo imeli pogoste in plodne stike; pokrajinske mu živinozdravniškemu uradu, ki je pokazal veliko zanimanje za nase probleme in končno ostalim Združenjem rejcev naše dežele za delo, ki smo ga izvršili z njihovim sodelovanjem in za pomoč, ki so nam jo nesebično nudila.
Osebju našega Združenja izrekamo naše priznanje in vzpodbudo, da bi vedno boljše in vztrajnejše delovati.
PD France Prešeren iz Boljunca vabi
vaščane na
VEČER FILMOV ALJOŠE ŽERJALA
ki bo v sredo, 7. aprila, ob 20.30 v prostorih Srenjske hiše.
NOVA EKSPRES RESTAVRACIJA
IDecta Trieste
TRG CAVANA 4
Gostom na razpolago 100 različnih toplih in hladnih jedi Cene primerne in dostopne
— priporočamo se za obisk!
Tržaška sekcija italijanske lige za boj proti raku bo v tem mesecu organizirala zanimiv seminar na temo: Rak iz biološkega, kliničnega, farmakološkega in socialnega a-spekta. Seminar se bo pričel v ponedeljek, 12. t.m., ob 19. uri. Predavali "bodo znani vseučiliščni profesorji iz Trsta, Padove, Verone,
Turina in Milana. Vseh predavanj bo približno šestdeset.
Interesenti se lahko prijavijo na tajništvu lige v Ulici Pietà št. 19, vsak dan 6d 10. do 12.
.....................................................................................m......,,...
Amaterski oder Prosek-Kontovel pred novo premiero
Amaterski oder Prosek - Kontovel bo imel v nedeljo, 11. aprila, v Prosvetnem domu na Proseku novo premiero. To bo že druga premiera v letošnji sezoni. Najprej so prose-ško - kontovelski igralci predstavili občinstvu delo slovenskega dramatika Jožeta Zemljana «Odločitev», sedaj pa bodo prikazali veseloigro avstrijskega dramatika Hansa Friedricha Kiihnelta «En dan z Edvardom». V tem delu nas avtor popelje v London namišljene prihodnosti, v svet robotov, iznajdb in vse preplavljajoče tehnike. Edvard, to je glavni nosilec vloge, je robot, ki po pomoti postane pametnejši od ljudi, pa seveda skriva grenkobno resnico, da je biti človeku podoben ali pa celo biti človek zelo težko. Groteskni dirki z dogodki, ki jih je sprožilo Edvardovo zamešano e-lektrično drobovje, sledi odpovedujoča umiritev in rahlo resigniran iz-zven. Komedija, ki jo vzburijo neverjetni zapletijaji, se konča z zadržano humanistično poanto. Osrednja igralska pojava je kajpada Edvard sam, ljubeznivo človeško bitje s predzgodovino robota. Čeprav njegov glas ,,	,	,	■	,	in kretnje spočetka izdajajo njegov
ki je zrasel v zavednega m aktiv- me)janjdgn izvor vendar predstavnega Slovenca Spet_ se je zaposhl lja bjtj ki se lotemjo izrazite kot zidar, a delal je le se dobro ;7 M 7 .	...	7 ,
desetletje. Težko življenje v mia- cloveske lastmsU tn slabostl-
Z OPČIN
PREZGODNJA SMRT ER MINI J A	SOSIČA
pil v vrste Istrskega odreda. Bil je med prvimi Openci, ki so ob kapitulaciji Italije našli pot v partizanske vrste. V Istrskem odredu se je boril do njegovega razformiranja, ko je bil dodeljen 2. bataljonu Kosovelove brigade. V njenih vrstah je ostal do konca vojne, ko je brigada v zadnjih bojih osvobodila njegovo rodno vas Opčine. Po osvoboditvi je bil dve leti zaposlen kot šofer na gozdarskem ministrstvu v Ljubljani.
Toda hudih trenutkov v njegovem življenju še ni bilo konec. Ob vrnitvi domov ga je leta 1947 čakal politični proces zaradi dogodkov ob osvoboditvi. Sodišča, ki so takrat izredno milo postopala z nacističnimi hlapci, kot še posebno prihaja do izraza ob sedanjem procesu o Rižarai, so imela za tiste, ki so se borili na strani svojega ljudstva, drugačna merila. Tako je bil Ermi-nij! Sosič Obsojen na 6 let ječe, tri leta pa je moral tudi dejansko presedel/ v zaporu.
Ko je bil po amnestiji izpuščen, se je lahko vrnil k ženi in otroku,
OSMICA
Ivan Kuzmič, Prebeneg 37 toči domače belo in črno vino.
Povsem nepričakovano je smrt posegla v vrste bivših partizanov z Opčin: 20. marca je množica vaščanov spremila na zadnji poti zavednega Slovenca in iskrenega antifašista Erminija Sosiča. Pokojni Erminij Sosič se je rodil na Opčinah 6. aprila 1919. Bil je edini sin poleg mnogih hčera, saj je bila družina, v kateri je zrasel, številna. Kot v večini velikih družin, tudi na njegovem domu položaj ni bil rožnat. Občutili so vse zie posledice italijanske imperialistične politike, tako v narodnostnem smislu, ko so jim leta 1934 spremenili priimek, kot predvsem v socialnem smislu. Oče se je vrnil iz prve svetovne vojne kot invalid in ni mu bilo lahko skrbeti za družino. Vojno je preživel le za dobro desetletje. Po očetovi smrti je bil pokojni Erminij edini moški v družini: še nedorasel deček — bilo mu je 12 let — je začel delati, da se je družina lahko prebijala naprej. Postal je zidar in ta poklic opravljal vse do leta 1939, ko so ga poklicali k vojakom. Po šestih mesecih vojaške službe so ugotovili, da je edini sin vdove vojnega invalida, in ga na osnovi obstoječih zakonov oprostili vojaške obveznosti.
À ta oprostitev ni dolgo obveljala. Ko je Italija stopila v drugo svetovno vojno, so ga spet poklicali k vojakom, tokrat v posebni j bataljon v L’Aquilo, kjer je ostal do kapitulacije Italije. Tedaj se je takoj podal v domače kraje in sto-
dosti, vojna, partizanščina: vse to je pustilo svoje posledice in moral se je invalidsko upokojiti. Leta 1971 ga je težko prizadela še ženina smrt.
Trdo življenje od rane mladosti dalje je tudi zakrivilo njegovo veliko prezgodnjo smrt. Bivši soborci, pa tudi vsi vaščani ga bodo ohranili v hvaležnem spominu in pogrešah njegovo prijazno, toplo besedo.
• Tržaška občina obvešča, da bo do 12. ure 30. aprila sprejemala prošnje za nastavitev otroških vrtnaric v šolskem letu 1976-77. Prošnje je trebe izročiti občinskemu protokolarnemu uradu (soba štev. 32). Podrobnejša pojasnila prejmejo zainteresirane učiteljice na županstvu v sobi štev. 107, in sicer vsak delavnik od 11. do 12.30.
V tej igri, ki jo je za Amaterski oder Prosek - Kontovel pripravila domačinka Nadja Štoka, nastopa devet mladih igralcev, dijakov raznih slovenskih šol, ki so zelo vestno in redno vadili ter tudi sami pripravili sceno m vse potrebne rekvizite. Za nekatere bo sobotni nastop krstni nastop in upamo, da se bodo vsi nastopajoči dobro odrezali. Zato že sedaj vabimo vse domačine, da se nedeljske predstave polnoštevilno udeležijo in s svojo prisotnostjo spodbudijo mlade igralce, ki žrtvujejo veliko prostega časa za ljudskoprosvetno delovanje. S lem delom bo Amaterski oder gostoval tudi po ostalih krajih naše pokrajine ter v Sloveniji in na Koroškem.
P. M.
.........................................
V Trebčah so se poslovili
od Antonije Cuk vd. Kralj
ji v vseh teh dolgih letih ni bilo lahko. Trdo je morala delati, da je preživljala svojo družino, saj zaslužek moža, zlasti v letih hude predvojne krize, ni zadostoval, še mlada se je izučila za banico in ta poklic je vršila celih 43 let. Sama je večkrat pravila, da je pomagala na svet 421 novorojenčkom. Več treben-skih rodov je skratka privekalo na svet z njeno pomočjo Antonija je bila tudi vse svoje življenje zavedna in napredno u-smerjena ženska ter angažirana v raznih vaških organizacijah, se do nedavnega je aktivno delovala, zlasti v ženski organizaciji in se udeleževala političnih manifestacij in kulturnih prireditev. Pomemben je bil njen doprinos ned NCB, ko je kot aktivistka pomagala z zbiranjem živeža in zdravila za partizansko vojsko. Njen ‘in Nardo je še pred začetkom vojne odšel zdoma, ker ni hotel služiti fasisričm vojsk' Dolgo časa ni vedela nič o njem in šele po osvoboditvi se je vrnil kot partizan v svoj rodni kraj.
Užaloščenim svojcem izrekamo i-skreno sožalje, Antoniji pa naj bo rahla domača gruda.
Na Jožefovo je v Trebčah odjeknila vest, da je preminila Antonija Čuk vd. Kralj. Pokojnica je bila zelo priljubljena v vasi, kar je izpričal tudi njen pogreb, ki se ga je udeležila velika množica vaščanov in ljudi iz sosednjih krajev.
Antonija je lanskega 7. maja slavila svoj 90. rojstni dan in ob tem častitljivem življenjskem jubileju je ' bila še polna življenjskih sil, čeprav
SPLOŠNO
GRADBENO
PODJETJE
ramrsim
NOVO MESTO
PRODAJA
STANOVANJA V NOVI G RADU — ISTRA
DELOVNE ORGANIZACIJE
TUDI VAM PRIPOROČAMO NAKUP STANOVANJ, KER SO PRIMERNA ZA LETNI ODDIH DELAVCEV
STANOVANJA BODO DOGRAJENA V AVGUSTU IN SEPTEMBRU 1976
Vse informacije daje SGP «PIONIR» Novo mesto Komercialni oddelek Ljubljana, Dvoržakova 5/1. Tel. (061) 321-381, 321-349, 321-347
PrMorski'dnevmfc
SPORT SPORT SPORT
4. aprila 197%
NAMIZNI TENIS
V PRAGI
Po štirinajstletnem presledku Jugoslovani spet evropski prvaki
Doslej najboljši dosežek na evropskih prvenstvih so dosegle tudi «plavc»
Kot smo napovedovali že v naši nedeljski številki, so Jugoslovani na 10. evropskem namiznoteniškem prvenstvu v Pragi, ki se bo zaključilo danes s podelitvijo zadnjih naslovov (posamezniki in dvojice), ponovno dokazali, da so pravi mojstri bele žogice in prekašajo vso ostalo konkurenco stare celine.
V	ekipnem tekmovanju, ki je najbolj veren odraz zmogljivosti posameznih reprezentanc, so Jugoslovani, ki so sicer spadali v ozek krog favoritov, presegli vsa pričakovanja in so gladko odpravili drugega za drugim vse svoje nasprotnike. Tako je po dolgih štirinajstih letih spet pripadel prestižni evropski e-kipni naslov in zlata kolajna zaslužni moški reprezentanci SFRJ, ki je prekinila dolgo hegemonijo Švedov, ki so zmagali na vseh zadnjih šestih izvedbah 'EP. Ekipo «zlatih dečkov» so- sestavljali šurbek, Sti-pančič, Karakaševič, Kosanovič in Jurčič, ki so svojim nasprotnikom prepustili bolj malo točk.
Pa pojdimo po vrsti: v kvalifikacijskem delu je Jugoslavija z lahkoto odpravila Anglijo s 5:0, Francijo s 5:1, Madžarsko s 5:1, Avstrijo s 5:0 in Poljsko s 5:1, kar je zadostovalo za prvo mesto v svoji skupini.
V	polfinalnem srečanju je «pla-ve» čakal neugoden nasprotnik SZ, ki je tudi prva povedla kar z 2:0. Tedaj pa se je Jugoslovanom «od-
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 4. aprila 1976
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.30 na Proseku
Primorje — Costalunga
* * *
15.30 v Fogliano
Fogliano — Vesna
15.30 v Bazovici
Zarja — Rosandra * * *
3.	AMATERSKA LIGA
13.00 v Tržiču
Falco — Sovodnje » *
15.30 v Doberdobu
Mladost — Fossalon « * «
15.30 v Štandrežu
Juventina — Romana • * *
15.30 na Proseku
Kras — Gaja
# # *
9.00 na Padričah
Union — S. Andrea • • •
15.30	v Trebčah
Primorec — Domio # # *
MLADINCI
11 30 v Trstu, Ul. Flavia
Libertas — Zarja * * *
9	45 v Trstu, Sv Sergij
S Sergio — Primorje # # «
10.30	v Križu
Vesna — Rozzol « * •
10	30 v Trebčah
Primorec — Costalunga * » *
NARAŠČAJNIKI
16 00 Ribiško naselje
S. Marco — Kras « * •
10.30 v Miljah
Fortitudo — Union
* * *
14 00 v Dolini,
Breg — Muggesana
KOŠARKA
FINALE KADETOV
9 30 na Kontovelu
Kontovel — Inter 1904 • * «
1. DIVIZIJA
9 30 v Dolini
Bor — Calza Bloch * * *
11.00 v Beglianu
Begliano — Kontovel * * *
11 00 v Tržiču
POM — Polet
* * *
DEČKI
11.00 na Kontovelu
Kontovel — Servolana
* « «
11.00	na Opčinah
Polet — SABA
ODBOJKA
1 ŽENSKA DIVIZIJA
.10.00 v Trstu, stadion «1 maj»
Sloga — Kontovel
« « «
3. MOŠKA DIVIZIJA
1000 v Gorici, Ul Brass
Dom — ARCI PAV
NAMIZNI TENIS
DEŽELNO PRVENSTVO
9 00 v Nabrežini
Nastopa tudi Kras
ATLETIKA
MEDNARODNI MITING
10.00	v Novi Gorici
Nastopa tudi Bor
JUTRI
PONEDELJEK, 5. aprila 1976
ODBOJKA
3. ŽENSKA DIVIZIJA
18.00	v Gradišču
Torriana — Dom
prlo» in razigrani reprezentanti SFRJ so s fantastično igro povsem onemogočili vsak odpor sicer solidnih sovjetskih igralcev ter nanizali pet zaporednih zmag. Tako je bila odprta pot do finala, kjer je jugoslovanske igralce čakala težka preizkušnja s švedsko, ki je bila za «plave» vedno nekak tabu.	_
Jugoslovani so stopili za zeleno mizo s trdnim prepričanjem, da bodo zmagali. Nepredviden poraz Sti-pančiča v drugem kolu s tretjim švedskim igralcem Thorsellom je odločno poslabšal njihove možnosti, vendar je v nadaljevanju presenetljivi Karakaševič slavil senzacionalno zmago nad Johanssonom, šurbek in Stipančič pa sta nanizala še vsak po dve zmagi in mita nepremagljivosti švedske je bilo konec. Torej izvrsten dosežek «plavih», ki so zaigrali’v izrednem slogu in so povsem zasluženo , postali evropski prvaki.
V srečanju za tretje mesto je SZ premagala Francijo s 5:2, peto mesto domačinov - Češkoslovaške pa predstavlja neuspeh (Orlowski je bil v slabi formi), okrnjena Madžarska, ki je navadno segala po visokih uvrstitvah, pa je obtičala komaj na poprečnem osmem mestu.
Tudi v ženskem ekipnem tekmovanju so jugoslovanske igralke Pa-latinuševa, Fabrijeva in Eva Jeler-jeva dosegle velik mednarodni u-speh, saj so od prejšnjega sedmega mesta napredovale na četrto mesto v Evropi. V kvalifikacijah so «plave» premagale ZRN s 3:1, Luksemburg s 3:1, Madžarsko s 3:2 in Bolgarijo s 3:0. V polfinalu je Jugoslavija podlegla Angliji z 1:3 kljub podvigu Palatinuševe, ki je premagala odlično Hammersley. Naslov si je zagotovila ekipa SZ, ki je po ostri bitki strla odpor Angležinj (3:2), Jugoslavija pa se je morala zadovoljiti s četrtim, mestom, ker je utrpela poraz z domačimi češkoslovaškimi igralkami z 1 proti 3.
Po odličnih uvrstitvah v ekipnem tekmovanju ni rečeno, da je s tem konec zadoščenj za jugoslovanski tabor na tem EP. Med moškimi posamezniki ,spada šurbek v ozek krog favoritov (kar je dokazal z dosedanjimi nastopi v ekipnem tekmovanju, saj ni 'utrpel niti enega poraza), prav tako imata odprto pot do finala moška dvojica šurbek -Stipančič in mešana dvojica Pala-tinuš- Stipančič. To pomeni, da obstajajo dobre niožuoi^^<ii*to danes ob zaključku ' navedenih tekmo- .	, , , .
vanj še enkrat zacTonela v dvorani! lzmed kolajn’
Tortora 11, Radessi 6, Demori (k) 2, Peretti, Rusich 4, Varisca 3.
SODNIKA:. Popazzi in Gilleri iz Trsta.
PROSTI METI: Zois 4:10; Savoia 3 proti 8.
PON : nihče.
Dijaki trgovskega zavoda Zois so si že v predzadnjem kolu kvalifikacijskega dela šolskega prvenstva zagotovili vstop v polfinale z obilno zmago na račun pomorske šole. Tudi ta nastop ni bil za naše košarkarje preveč zahteven, saj jim nasprotniki niso nikoli prišli do živega. Kljub osvojenim točkam so trgovci prikazali medlo igro in premalo uigranosti, kar bi se lahko maščevalo v naslednjih zahtevnejših tekmah. Predvsem V obrambi so bili pomanjkljivi in so omogočili nižjim gostom, da so zadevali koš iz kratke razdalje. Sedaj preostaja našim zastopn'kom še zadnji formalni nastop proti Sandrinelliju, nato pa bodo morali napeti vse svoje sile za osvojitev tako zaželenega prvega mesta.
edko
Smrt dvometraša
COLLEGE PAK, 3. - 21-letnega ameriškega košarkarja Chrisa Pat-tona, visokega 2,07 m, je med neko trening tekmo zadela srčna kap in je kmalu nato umrl.
Borovi mladinci so včeraj v Doli ni odigrali zadnjo tekmo mladinskega finala. V zadnjem kolu so se srečali z Arte jem iz Gorice, ki jih je v prvem srečanju premag al s točko razlike. Na sliki Borov mladinec Sergij Sancin meče na koš Don Bosca
ODBOJKA
V 2. MOŠKI DIVIZIJI
Izvrstna igra Doma v Gorici
Dom — S. Andrea	3:0
(17:15; 15:12; 15:7)
DOM: Prinčič (k), Černič L., Ci-jan, Peric, Devetak, Černič M., Nanut in Komel.
SAN ANDREA: Minosa, Novia, Bologna, Gentile (k), Colomban, Bradaschia in Cittar.
SODNIK: Treu Luigi; stranski: Calligaro Domenico; zapisnikar: Grinover Sofia (vsi trije iz Gorice). Ocena sojenja: dobro.
Dom je prejšnjo soboto zvečer v Gorici prepričljivo zmagal v lepi in borbeni tekmi, proti ekipi S. Andrea iz Trsta. Tekma je veljala za 10. kolo prvenstva 2. moške divizije in je bila odločilne važnosti za 3. mesto na lestvici, ki je za sedaj postalo last goriške «belordeče» šesterke.
Gotovo je bila ta tekma eden izmed najboljših nastopov domačinov v letošnjem prvenstvu, saj so vseskozi vsilili gostom svojo igro.
«Belordeči» so namreč takrat zaigrali odločno in zbrano v vseh treh setih, kar dokazuje, da je delo do-movskega trenerja J. Prinčiča, za-dobilo tudi tisto potrebno kontinuiteto, ki je zlasti primanjkovala v prvih letošnjih nastopih.
Prvi «et je potekel v popolni izenačenosti, kot je razvidno iz izida 17:15. Domovci pa so v odločilnih trenutkih tega seta bili mirnejši od nasprotnika. Temu moramo v največji meri pripisovati zmago v prvem setu.
Drugi set je bil le kopija prvega, le da je v ključnih trenutkih uspelo domačinom se oddaljiti in zmagati.
V tretjem setu pa so gostje popustili in domovci so brez prevelikih težav zmagovito zaključili tekmo.
ODBOJKA
V 3. ŽENSKI DIVIZIJI
SZ Dom obnavlja žensko odbojko
Po letu 1972 bodo«beIo-rdcčc»zdaj prvič zaorale ob mreži
Po približno treh, štirih letih so obnovili pri ŠZ Dom iz Gorice žensko odbojko. Zadnje podatke o ženski Domovi odbojki namreč zasledimo v letu 1972, ko je «belo-rde-ča» ekipa nastopila v promocijskem pokrajinskem prvenstvu in je takrat zasedla odlično drugo mesto, za šesterko UGG.
Od tistih časov ženske odbojke pri ŠZ Dom niso obnovili, čeprav se je vsa ta leta čutilo v samem mestu Gorici njeno pomanjkanje. Zadnji dve leti je to vrzel delno zamašilo ŠZ Olympia, kateremu gre vsekakor pohvala in priznanje za to pobudo.
Pri ŠZ Dom je bilo v teh letih včč poskusov, da bi žensko odbojko v Gorici ponovno uvedli. Toda vsi so se že v samem začetku zaradi tehničnih in organizacijskih problemov izjalovili.
Letos, čeprav pozno, se ponovno skuša vrzel zapolniti, ker so za to v tem trenutku pogoji dozoreli in so boljši kot v preteklosti. S tem ne mislim, da se bo že letos ženska Domova ekipa ne vem kako dobro izkazala, ampak da je prišel trenutek, ko se lahko postavijo solidni temelji za načrtno in trajno žensko odbojkarsko delovanje. In to ne le za žensko odbojko, ampak tudi za druge ženske športe (n.pr. namizni tenis itd.).
In še nekaj kar gre preko šport-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiritiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ODBOJKA
V MEDŠOLSKI LIGI I TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH NOGOMETNIH LIG
Naša dekleta V Gorici Trebenski Primorec še vedno
so tokrat presenetila
V obeh kategorijah so si že zagotovila kolajno
V petem kolu šolskih odbojkarskih prvenstev, ki se že mesec dni odvijajo na Goriškem, smo v tem tednu zasledili ponovno dve zmagi deklet slovenskih šol.
Pri «včlanjenih» in pri «nevčlanje-nih» so slovenska dekleta premagala šesterki šole «Fermi A». S tema zmagama so si slovenske šole v teh dveh kategorijah že zagotovile eno
«Julius Fučik» v Pragi- -jugoslovanska himna, ki bo naznanjala še en uspeh «plavega» namiznega tenisa.
— bs --
KOŠARKA
Zois — Savoia 72:43 (42:30)
ZOIS: Sancin 4, Vatovec (k) 10, Košuta 2, Ražem 10, Klobas 22, So-s č 14, Lukša 4, Kneipp 2, Taučer 4, Perini.
SAVOIA: Zumin 9, Papandrea 8,
V moški konkurenci, kot smo že poročali, sta se turnirja «mladincev» in «naraščajnikov» zaključila prejšnji teden.
Kategorija «nevčlanjenih»
SLOVENSKE ŠOLE — FERMI A 2:1 (11:15, 15:9, 15:4)
Gotovo je bila ta tekma najbolj težka, od vseh do sedaj odigranih. V prvem setu je naša ekipa živčno zaigrala in temu moramo v glavnem
setu pa so slovenska dekleta zaigrala mirneje in pozitivni rezultati so se takoj obrestovali. S. to zmago si je tako ekipa slovenskih šol že zagotovila v tem turnirju drugo mesto na končni lestvici.
V prihodnjem kolu, ki bo v torek, 6. aprila, pa bodo slovenske šole igrale proti klasičnemu liceju Dante A. Tekma bo odločilne važnosti za prvo mesto, saj sta ti ekipi še edini nepremagani.
Postava slovenskih šol «nevčlanje-ni»: Srebrnič J., Cotič D., Cijan V., Špacapan M., Tomšič L., Petean A., Petejan M., Tomšič P.
Kategorija «včlanjenih»
SLOVENSKE ŠOLE — FERMI A
2:0 (b.b.)
Še dve točki za slovenska «včlanjena» dekleta. Tokrat pa na zelo lahek način, saj se je ekipa Fer-
iiiiiiiiiiiuiiiimimmmiiiimiiiimitmiiiiKiiiiiiimimmmiiiiiiiiiimiiitiiiimmiuiiiiiiiiinimiiiimiimiii
ROD MODREGA
TABORNIŠKI
KOTIČEK
POLJSKI HARCERJI
Sorodni jugoslovanskim tabornikom so poljski taborniki - harcerji. Zveza tabornikov Poljske in jugoslovanska taborniška organizacija že dolga leta izmenjujeta obiske delegacij, vzdržujeta prijateljske stike ter drugače sodelujeta. Tudi ideološko vzgojno delo je pri obeh organizacijah podobno. Organizacija je na Poljskem sorazmerno ' masovnejša kot jugoslovanska. Saj šteje zveza harcerjev kar 2.400.000 članov! Posamezni odredi vključujejo tudi po več tisoč članov in so večkrat specializirani v določenih dejavnostih, n.pr. v izdelovanju posameznih rekvizitov taborniške opreme in pd. O-dredi so razdeljeni na številne družine, ki imajo približno 30 - 40 članov. Največ je zuchov, mladine do 14 leta (naši medvedki in čebelice). S petnajstim letom obiskujejo člani organizacije poseben tečaj za vodenje družin. Vsako leto se teh in-struktgrskih tečajev udeleži do 15.000 mladih. Veliko članov se v naslednjih letih oddalji od organizacije, vendar je tudi priliv novih stalen. Harcerji so edina vsedržavna organizacija, ki trenutno deluje na o-snovnih in srednjih šolah. Po vsej državi imajo posejano veliko število dobro opremljenih stalnih tabornih prostorov. Imajo tudi posebne centre za vzgojo inštruktorjev, tako
pripisati poraz. V drugem in tretjem mi A predstavila na igrišču z nepopolno postavo.
S to zmago, čeprav brez borbe, so si slovenska dekleta zagotovila tretje mesto n i končni lestvici, kar je za vse pravo presenečenje, saj je po začetnih kolih malokdo predvideval, da bo tej ekipi uspelo poseči po eni izmed medalj.
Postava slovenskih šol «včlanjene»: Perše S., Gergolet L., Jarc F., Jarc M,, Uršič L., Primožič M., Jarc S., Kosič T.
* * *
In še spored tekem prihodnjega tedna (6. kolo):
Kategorija «nevčlanjenih»
V	torek, 6. aprila, ob 15.30 Dante A - Slovenske šole (Telovadnica ITI «G. Galilei»)
Kategorija «včlanjene»
V	sredo, 7. aprila, ob 14.30
Abruzzi - Slovenske šole (Telovadnica AGI)	I. K.
GORICA O
<1
>
£
H
SO
C/3
H
ZASILNA ORIENTACIJA
Komu se še. ni pripetilo, da bi kdaj zašel?
Če smo v avtu nas seveda kažipoti kaj kmalu preusmerijo spet na pravo pot, v obljudenih krajih nam lahko priskoči na pomoč domačin; kaj pa na samem, v gozdu, ponoči? Prvo' pravilo: ostati moramo mirni in ne dovoliti, da bi koga od morebitnih tovarišev prevzela panika.
Za uspeh je bistvene važnosti čim ločnejša orientacija: določiti moramo strani neba in po tem sklepati o svojem položaju in smeri naj-bližnjega obljudenega kraja. Če i-mamo s seboj kompas in zemljevid smo na konju, kaj pa če nimamo?
Naštel bom torej nekaj enostavnejših podatkov, ki jih taborniki poznamo, utegnejo pa zanimati še marsikoga.
Orientirati se moramo pač po naravi: s soncem, luno, zvezdami, vetrom, pa tudi po zemljepisnih značilnostih kraja. Orientacija s soncem je nadvse enostavna. Razpolagamo z zelo važnim podatkom: sonce je na zenitu, t.j. v najvišji točki svoje krožne poti opoldne, ko je tudi točno na jugu. Tedaj so sence najkrajše ter usmerjene proti severu, če je sonce opoldne za nami in gledamo torej proti severu, bosta vzhod na desni strani, zahod pa na levi. Ob 6. uri je sonce točno
n.pr. v Lodžu. V organizacijo je j na vzhodu, ob 18. uri pa na zahodu.
vkl jučeno tudi zelo veliko strokovno usposobljenih pedagoških kadrov, ki drugače delujejo v šolah.
Pri delu v organizaciji posvečajo veliko pozornost petju pesmi, izdelovanju ročnih del, gojenju ljudskih tradicij in športu.
Veliko harcerskih odredov je tudi vorečanov. Taborijo ob morju, rekah in jezerih, opremljeni pa so s čolni, jadrnicami, kajaki in kanuji. Omenim naj še, da imajo harcerji odlično povezavo s starejšimi borci, predvsem iz zadnje vojne. Ti jim ob tabornih ognjih in čajankah pripovedujejo o doživljajih med vojno in kako so se no vojni vključili v izgradnjo skoraj docela porušene domovine.
Brin
S soncem in uro si pomagamo na tak način: mali kazalec usmerimo proti soncu, kot med njim in označbo za poldne razpolovimo. Razpolov-nica nam določi jug.
Veter nam služi le, če je na našem področju stalen, je pa vsekakor manj zanesljiv. V poletnih mesecih piha pri nas podnevi z morja, ponoči pa s hriba Vsak kraj ima svoj stalen veter. Naša burja piha z vzhoda-severo-vzhoda. Sneg se kopiči na pokončnih objektih na isti strani, od koder piha veter, drevesa pa so nagnjena v nasprotno smer. Na zavetrni strani so tudi veje gostejše in daljše.
Prihodnjič si bomo ogledali še orientacijo V nočnem času.
Gams
vodi v mladinskem prvenstvu
V ostalih ligah so naši mladi nogometaši uvrščeni slabše
MLADINCI
Po nedeljskem kolu vodi na lestvici skupine A Edera, drugouvrščeni Rozzol sledi z eno točko zaostanka. Vesna se po remiju z Opicino Supercaffè nahaja s San Sergiom in Opicino Supercaffè trenutno na tretjem mestu. Dno lestvice zaseda Primorje, ki v treh tekmah ni zbralo niti čne točke. * V skupini B še redno vodi Primorec, drugouvrščeni Liljertap sledi z eno točko zaostanka. Zarja, po remiju s Costalungo, se nahaja na četrtem mestu.
IZIDI 28. MARCA SKUPINA A Opicina Supercaffè 2:2
Vesna ■
Edera
Rozzol
San Sergio	5:1
Primorje	6:2
SKUPINA B
Domio - Libertas	0:3
Zarja - Costalunga	2:2
De Macori - Primorec	1:1
LESTVICI SKUPINA A
Edera 5, Rozzol 4. Vesna, San Sergio in Opicina Supercaffè 3, Primorje 0.
SKUPINA B
Primorec 5, Libertas 4, Costalunga 3, Zarja in De Macori 2, Domio 0.
NARAŠČAJNIKI
Po nedeljskem kolu še vedno vodi na lestvici skupine A Triestina, kateri sledita s točko manj Ponziana
in Esperia Pio XII A.	. _. „TT „ „ TI .	„
V skupini B so Giarizzole same sPena P10 B 3, Union 2.
fikacijo tri ekipe in sicer Rozzol, ki vodi z eno točko prednosti ter Soncini in CGS, ki sta doslej zbrala 14 točk. Breg je po nedeljskem remiju s krepko ekipo CGS prehitel Esperio Pio XII B. Dno lestvice pa zaseda Union.
IZIDI
SKUPINA A
De Macori - Inter S.S.	1:0
Ponziana - Op. Supercaffè	1:0
Triestina - Chiarbola	5:0
Esperia Pio XIIA -Costalunga	3:0
SKUPINA B
Giarizzole - Campanelle 8:0 Esperia - Roianese	5:1
Zaule - Edera	3:2
Kras * Libertas	0:2
SKUPINA C
CGS - Breg	2:2
Rosandra - Soncini	1:2
Muggesana -
Esperia Pio XII A	2:0
Union • Rozzol	0:1
LESTVICE SKUPINA A
Triestina 14, Ponziana in Esperia Pio XII A-13, De Macori 11, Opicina Supercaffè 8, Costalunga 7, In-1 ter SS 6, Bleue Star 4, Chiarbola 0.1 SKUPINA B
Giarizzole 16, San Marco 14, E-speria 12, Edera 11, Zaule 9, Libertas 8, Roianese 6, Kras in Campanelle 0.	'
SKUPINA C
Rozzol 15, CGS 14, Fortitudo, Rosandra in Muggesana 7, Breg 4, E-
niki, ki bi morale pomeniti sokòli-cam intenziven trening z uvajanjem novih kombinacij in sistemov igre, jim služijo le za razvedrilo. Pri športnih srečanjih pa to ni do-pustljivo: tekma je tekma, ne pa igra mačke z mišjo.
Ra Ne
SMUČANJE
Grosova zmaga \ \
SONDRIO, 3. — Italijàn Gros si je zagotovil 1. mesto v veleslalomu na mednarodnem smučarskem tekmovanju v kraju Chiesa in Valma-lenco.
LESTVICA P. Gros (It.)
B. Noeckler (It.) G. Pegorari (It.) P. Lamette (Fr.) W. Otner (Av.)
2’53”71
2’55”11
2’55"11
2’55”86
2’57”01
nega delovanja, ki pa bi moralo biti tesno povezano z njim. Leto 1975 je bilo «Leto ženske». Zato je prav, da pomislimo nanje tudi kot na športnice, saj lahko tudi dekleta dajejo našemu slovenskemu zamejskemu športu v Gorici enak doprinos, kot ga v tem trnutku dajejo naši fantje.
Zato naj bo ta članek tudi vabilo in spodbuda za sodelovanje pri športu na splošno vsem tistim, ki jim je naš šport zares pri srcu, tako da se bo tudi pri nas lahko začelo načrtno in temeljito športno delovanje.
Preidimo sedaj k Domovi ekipi, ki bo letos ponovno nastopila v prvenstvu 3. ženske divizije.
Ekipa je pozno pričela s treningi, a vseeno lahko pričakujemo, da se bo na prvenstvenih tekmah dobro odrezala. Gotovo pa še ne moremo pričakovati zmag in borbe za najvišja mesta. Najvažnejše pa je, da naša mlada dekleta pričnejo z uradnim igranjem odbojke in si tako naberejo potrebnih izkušenj za pri-hodne sezone, kjer bi lahko postali cilji «belo-rdeče» šesterke mnogo bolj prestižni. Letos torej porazi naj ne prestrašijo nikogar, saj je vsak začetek težak.
Belo-rdeče barve ženske Domove ekipe bodo v tem prvenstvu branila naslednja dekleta: Dolores Bensa, Danja Bregant, Verena Buzzi, Manuela Černič, Emanuela Leban, Edes Korošec, Loreta Maraž, Sandra Maraž, Nadja Marinčič, Damjana Peric, Lilijana Semolič, Karla Sgu-bin, Marta Vižintin in Katja Zotti.
In še poglejmo koledar tega prvenstva 3. ženske divizije, ki zadeva šesterko Doma:
1. KOLO
5. 4. ob 18. uri Torriana - Dom (v Gradišču — telovadnica srednje šole). Povratna tekma: 2. 5. ob 10.30 v Dijaškem domu.
2.	KOLO
10. 4. ob 15. uri Olympia - Dom (telovadnica Valletta). Povratna: 9. 5. ob 10.30 v Dijaškem domu.
3.	KOLO
25. 4. ob 10.30 Dom - Libertas (Gorica) na igrišču Dijaškega doma. Povratna tekma: 16. 5. ob 10. uri v telovadnici AGI.
Igor Komel
KOŠARKA
PHILADELPHIA, 3. — Zaključilo ise je letošnje univerzitetno košarkarsko prvenstvo ZDA. V finalu je univerza Indiana premagala Michigan s 86:68.
BOKS
SYDNEY, 3. — 22-letni ameriški boksar Chuk Wilburn je prejel včeraj med nekim srečanjem tako močan k.o., da so ga morali zaradi možganske krvavitve prepeljati 'f bolnišnico. Danes so ga operirali-Operacija je trajala 4 ure in po njej so zdravniki izjavili, da je boksarjevo stanje zelo resno.

SMUČANJE
PRETEKLO NEDELJO V UKVflH
na prvem mestu, drugouvrščeni San Marco sledi z dvema točkama zaostanka. Kras je tudi tokrat pustil obe točki nasprotniku in še vedno ostaja na zadnjem mestu brez točk.
V skupini C se borijo za kvali-
14. APRILA ZVEČER NA PR0SESKEM IGRIŠČU
ZSŠDI-Rijeka
Prijateljska nogometna tekma med reprezentanco Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in nogometnim klubom Rijeka je deležna vse pozornosti, predvsem zaradi zgodovinskega pomena, ki ga bo imelo to srečanje. Pred 50 leti, bolj točno 6. aprila 1926, je bila odigrana v Trstu prijateljska nogometna tekma «Viktorija Ri-jekat> - Udruženje športnih društev. Zato bo tekma toliko bolj važna, prav zaradi te važne obletnice.
Tudi v vrstah slovenskih zamejskih športnikov vlada veliko zanimanje za to srečanje. Prepričani smo, da bodo naši zamejski nogometaši dali vse od sebe, da bi zapustili dober vtis, z željo, da bi pripravila ta tekma proti Rijeki, v vrstah katere nastopajo tudi nekateri znani nogometaši, športni užitek za vse tiste ljubitelje nogometa iz zamejstva in matične domovine, ki si jo bodo prišli ogledat. Selektor te reprezentance. Bruno Rupel je imel precejšnje težave z izbiro igralcev. Reprezentanca bo sestavljena iz igralcev, ki prihajajo iz tržaške in goriške pokrajine, in bodo praktično zastopana vsa slovenska društva, ki gojijo nogomet. Ljubitelje nogometa že sedaj opozarjamo, da bo v vrstah Rijeke igral tudi sloviti Skoblar in še vrsta drugih odličnih igralcev, ki tvorijo to moštvo. Tekma bo v sredo, 14. aprila, ob 18.30 na proseškem igrišču.
IGRALCI REPREZENTANCE ZSŠDI Breg: Marino Kraljič, Mikuš Gaja: Branko Grgič, Rismondo Kras: Sergij Husu, Bruno Verša, Marjan Černjava Primorec: Mauro Kralj, Boris Kralj
Primorje: Andrej Kapun, Danilo Štoka, Žarko Race, Gabrijel Husu, Edi Bezin, Oskar Rustja Vesna: Tence Sandor
Zarja: Vojko Križmančič, Mirjan Žagar, Darko Marc, Metlika Selektor: Bruno Rupel Trener: Šalih So f tič
Prvi trening igralcev bo na Proseku točno ob 18.30.
v sredo, 7. aprila, drugi pa 9. aprila
ZAČETNIKI
Po drugem kolu finalnega dela začetniškega prvenstva zasedata prvo mesto Zaule in Ponziana; prve so v nedeljo premagale krepke Giarizzole, ki so spadale med glavne kandidate za osvojitev končne zmage. Ponziana pa se je morala zadovoljiti z remijem v tekmi s Rozzo-lom in je tako zamudila izredno priložnost, da bi se odločno pognala sama na vrh lestvice.
IZIDI
Giarizzole - Zaule	0:1
Fortitudo - Sistiana	2:0
Rozzol - Ponziana	0:0
LESTVICA
Ponziana in Zaule 3, Giarizzole in Rozzol 2, Sistiana 0.
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA Sokol — Azzurra	3:0
(15:13, 15:6, 15:12)
SOKOL: V. in L. Legiša, Kralj, Kostnapfel, Zidarič, Volari, Antoni, Capolicchio.
Tudi v tekmi z goriško Azzurro je ekipa Sokola, kljub odsotnosti Škerkove, gladko osvojila dvanajsti zaporedni par točk. Sokolice so se zavedale, da so v tej. tekmi nesporen favorit in so zaigrale brez vsake požrtvovalnosti. Prvi set so celo vodile igralke Azzurre z 11:2, nakar so Nabrežinke vzele vajeti igre v svoje roke in kladko zmagale. Enako sliko sta nam nudila tudi drugi in tretji set. Zaspano in medlo igro so le včasih razblinile na Sokolovi strani akcije V. Legiše in deloma C. Kraljeve. O ekipi Azzurre pa ne moremo reči niti tega. Zavedajoč se neizbežnega poraza, niso igralke pokazale niti malo dobre volje in želje po zmagi, saj so popustile na celi črti.
Pri ekipi Sokola je prišla tudi tokrat na dan stara hiba: podcenjevanje nasprotnika in brezbrižno i-
Smučarski klub Devin žanje sadove svojega delovanja
S prireditvijo v Ukvah je zaključil svojo letošnjo sezono
Odgovorni pri smučarskem klubu Boris Prešeren, 13. Franco DegliuO" Devin, ki so se dve leti trudili, da mini, 14. Andrej Pupis.
bi ustanovili smučarski klub, so v nedeljo z zadovoljstvom pokazali, kaj zmorejo. K temu lepemu dnevu sta mnogo doprinesla lepo vreme in srečanje z otroki iz Ukev. Dva avtobusa, klubski kombi in veliko osebnih avtomobilov je že znamenje, da so organizatorji dosegli kar so želeli: čim večja udeležba na tekmovanjih in organiziranje, vse z lastnimi močmi. Sodniki, ča-somerilci, palice, zastavice, zvočniki in druge pritikline, vse je bilo klubsko in kar je še bolj važno, ves ta mehanizem je kljub množičnim tekmovalcem brezhibno deloval. Številka 100 tekmovalcev nam pove, da je bila to množična manifestacija. Kljubsko tekmovanje v Ovčji vasi si je med drugimi ogledal župan iz Naborjeta - Ovčje va
Mladinci
1. Stojan Kuret, 2. Igor Kuret, 3. Fabio Ferri, 4. Davo Rebula, 5. Paolo Villalta, 6. Mauro Sandrin.
Veterani
1. Dario Benčič, 2. Annibaie Chit-taro, 3. Silvio Rebula, 4. Stelvio Lovrečič, 5. Franco Spanghero, “• Franco Corbatto.
Po končanem tekmovanju v veleslalomu se je pričelo tekmovanje v smučarskih tekih. Pri moških Je zmagal: Valentino Rossetto, nato ko so se zvrstili Stojan Kuret, PaveI Antonič, Gianhi Legiša, Mauro Sam drin, Janko Gruden, Martin Dell® Schiava, Aleš Gruden in drugih Pet' najst.
Pri ženskah: Katja Antonič, Do rina Terčon, Maura Spanghero, p rika Zobec, Lidija Roveri, Manj ^
si, ki je daroval tekmovalcem vo- Gruden, Silvana Jori, Graciela Cor-
žovnico za žičnico.
Poglejmo rezultate:
Cicibanke
1. Aleksandra Škerk, 2. Maura Spanghero, 3. Erika Zobec, 4. Barbara Zelot, 5. Roberta Sardoč, 6. Renata Fanutti, 7. Barbara Corbatto, 8. Veronika Logar, 9. Maura Spanghero, 10. Ana Vedan.
Dame
1. Miranda Vodopivec, 2. Vida Legiša, 3. Ana Chittaro, 4. Marija Gruden, 5. Paola Chittaro, Annalisa Spogliarich, Majda’ Škerk.
Cicibani
1. Elio Biasutti, 2. Alberto Legiša, 3. Francesco Ferri, 4. Silvio Kandutsch, 5. Samo Kokorovec, 6. Mojmir Kokorovec, 7. Adrijan A-bram, 8. Paolo Chittaro, 9. Sergio Ingaria, 10. Federico Zelot.
Pionirji
1. Livio Mešnik, 2. Amerigo Me-šnik, 3. Daniele Zelot, 4. Valter Prešeren, 5. Marko Della Schiava, 6. Ranko Sardoč, 7. Aleš Gruden, 8. Dario Zidarič, 9. Mitja Terčon, 10.
batto in Bruna Spanghero.
Kot smo že poročali v torkova številki Primorskega dnevnika J bilo nagrajevanje popoldne v Ukvan. kar na trgu pred cervijo, aledu P je kratek kulturni spored. SK p vin je z nedeljskim tekmovanje' uradno zaključil svoje udejstvovanj na snegu v letošnji zimski sezon • Tekmovalci so tekmovali v več kr jih v Sloveniji (Črni vrh nad Id* jo, Logatec, Rovte, Predmeja) v naši deželi (Piancavallo, Claut, J biž, Žabnice).
Pri mladinskih igrah je Aleks ^ . dra Škerk dosegla 13. mesto v n veleslalomu. V smučarsK
asedl®
granje. Tekme s šibkimi nasprot- j Umberto Vedan, 11. Elvis Peric, 12.
deželi v
tekih pa je Katja Antonič z.aS^0 prvo mesto v naši pokrajini, L Jori pa četrto. Oba zadnja valca sta na žalost morala tek' . vati izven	lestvice, ker	sta	P
mlada.	_	,,	^
Na koncu	naj navedemo	še	Ki
ske prvake, in sicer v velesiaie.^ sta to Aleksandra Škerk	in	D	^
Rebula, v teku Katka Antonie Pavel Antonič,
4. aprila 1976
Mali oglasi
TRIČLANSKA družina brez otrok išče stalno hišno pomočnico z znanjem kuhanja; nudi odlične pogoje. Fulvia Tassi, Trst, Ul. Hermet 1, telefon 730-627.
St ■ moquette ■ ti
o
a
m
S
Ml
%
italplast
Trg Ospedale 7
O
Mt ■ preproge ■ ST
AUTOSALONE FIAT — Ul. Roiano 6 — Prodaja novih avtomobilov. Razstava izbranih rabljenih avtomobilov: 500 L 69, 126 TA 74, 850 Special 68 , 69, 70, 850 coupé 68, 127 72, 127 troje vrat 73, 128 69, 125 Special 70, 72, 124 coupé 69, Alfa Sud 72, Fulvia H. serija 70, Fulvia coupé 67, Peugeot 204 71, Dai 67, Ford 20 M plinska napeljava 70. Triutnph TR 4 spider 68. Poltovornjaki: 850 fam., 1100 T dostavni, Opel Record fam. 67, IZREDNA PRILOŽNOST Transit diesel dostavni 10 kv. 75. Obiščite nas tudi ob nedeljah dopoldne. Tel. 413-337.
P
RAM
M
železnina
STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI
KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI
Tel. 200186
t , r • •	'f
- L ,	' l 5. •	■	»	•	\
■	sprejema hranilne vloge in
■	nudi posojila po ugodnih obrestnih merah
NUDI VSE BANČNE USLUGE
Umik: 8.30 - 12.30
16.00 - 17.00	Ob sobotah zaprto
•CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v d. Rittmayer 4/a.
ŽELITE se poročiti? Informacije a-fiencija «Conoscersi», Ul. Pellicce-fie 6 — Videm; odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel 65-923.
servis in rezervni deli Po znižanih cenah
RENAULT 1
SUVANO FRISOHI&C.
TRST
ROTONDA DEL BOSCHETTO 3/1
tel.:	793940
7G277B
OB SOBOTAH ODPRTA MEHANIČNA DELAVNICA IN REZERVNI DELI OD 8.30D012.30
CARLI VIRGILIO vas vabi, da si ogledate veliko izbiro avtomobilov X. AUTOSALONE TRIESTE, Ul. Giulia 10. Ugodne prilike: 127 72, A 112 Abarth 75, Mini 70 72, 128 73, 500 68 71, Capri 1500 70, 128 fam. JO. 124 fam. 71, 850 66 70, 1750 70, Diane 6 72, 123 avtomatični 75, 124 68 plinska napeljava, 124 spider 71. Jamstvo in ugodni plačilni pogoji do 30 mesecev.
RRODAM psičke s pedigrejem, ovč-jake. Telefonirati 211465 od torka dalje.
LADY PLAST
TRST — Ulica Ugo Foscolo 5 (Pasaža) - Tel. 744-520
Žaluzije zložljiva vrata
PLASTIČNE REBRACE PLASTIČNE OGRAJE MOQUETTES
CERTINAS-
DS
SE NIKOLI NI BILA TOČNOST TAKO DOBRO ZAVAROVANA
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK
MALALAN
URARNA - ZLATARNA Opčine, Proseška 6 — TRST
BOGATA IZBIRA UR SERVIS Dl POPRAVILA ZA ELEKTRONSKE URE
za Industrijo, kmetijstvo In za dom
TRST (Industrijska cona)
D O M J O, 132 - Tal. 82f979
■SUPERMARKETI
DONIJO 157
JEZ
TEL. 82 65 41
DESRAR ®j
INFORMACIJE ZA MALE OGLASE PO TELEFONU 7614 70
SPLOŠNA OPREMA
od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE
— POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE
TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390
TRST * IH. Boccaccio 3 Telefon 414161
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
o vse kraje, tudi t inozemstvo
AUTORALLY
PAHOR GIORGIO Ulica Zonta 3/a, tel. 69-250
•	Nadomestni deli za: fiat austin - renault - peugeot ford - wolkswagen - nsu opel
•	Oprema za rally
•	Gume: Michelin • Uniroya) - Kleber - Dunlop.
•	Originalni nadomestni deli: Lucas - M are Ili • Ferodo Abarth - VDO.
sveže pražena kava — prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave.
CREMCA FFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše

PRIMO ROVIS
POHIŠTVO IN VSE ZA OPREMO ZERIAL ARREDAMENTI SPA 34139 TRST UL SETTEFONTANE 62, TELEF. 040/772731
PRAŽARNA: UL PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 • Industrijska cone
DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 • Telefoni 793.738 • 780.575
OBIŠČITE
15. jubilejni mednarodni sejem
alpe adria 76
6.-11 aprila
GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA
ZANIMIVOSTI NA SEJMU:
-	prehrambeni proizvodi z degustacijami
-	razstava «Naredi si sam» z demonstracijami
-	pripomočki za dom in rekreacijo
-	prvič nastopajo pobratena mesta Ljubljane in predstavniki iz nerazvitih držav
-	skupinski razstavi Avtonomne dežele Furlanije in Julijske krajine ter Slovenskega gospodarskega združenja iz Trsta
...obvarujmo se pred razvrednotenjem z dobro investicijo!
Kìmaìòlw ìqo'i Gelati
TRST - ULICA BARBARIČA 7-1 (ROJAN) AVTOBUS 5
«krzna z vsega sveta za žensko v krznu»
zadnje izredne priložnosti z bajnimi popusti
nekaj primerov in cen:
vrednost realizacija	vrednost realizacija
Nerz Imperlai Black Nerz Ranch Nerz > pastelni Nerz * zafir Perzijaner SW črni Perzijaner SW rjavi Perzijaner Buk Perzijaner sivi
1.800.000	980.000	Lisica iz Patagonije	700.000	380.000	
2.300.000	1.200.000	Kanadska rdeča lisica	1.500.000	750.000	
2.300.000	990.000	Lisica iz Ognjene zemlje	950.000	590.000	Za vse krznene plašče.
2.500.000	1.090.000	Lisica tibetanska	800.000	360.000	
900.000	540.000	Bober - vidreni	1.000.000	560.000	kupljene v naši trgovini.
950.000	590.000	Vidra	1.200.000	580.000	izdajamo potrdilo.
700.000	290.000	Weasel ali kitajski nerz	790.000	380.000	ki jamči krzno in izvor
850.000	490.000	Opossum iz Tasmanije	720.000	380.000	
eresia
Uredništvo, uprava, oglasni oddeiek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za ltalijoi	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 10
4. aprila 1976
Za SFRJ	Ziro račun 5010/-60J-45361 «ADII» - DZS - ÙIOUO LjuDijana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finenčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
^ ^ ZTT - Trst
V sedanjem gospodarskem položaju
(Nadaljevanje z J. strani)
— Prvo obveznost, ki jo je konzorcij sprejel, je bila obveznost o izvajanju zakona št. 39. Kakor s—i rekel, je ta zakon le na papirju. V resnici je ustvarjen položaj, da se ta zakon ne upošteva. Graditelj se je po pogodbi obvezal, da bo zasegel predvidene površine, pri tem pa ni bilo dano nobeno konkretno jamstvo za dejansko izplačilo odškodnin. V dogovoru, ki smo ga dosegli s konzorcijem 2. oktobra 1975, se je slednji obvezal, da bo pri gradnji in pri upravljanju avtoporta priznal določene prednosti domačinom. Tudi v zvezi s tem moram zabeležiti neljub dogodek: konzorcij je namreč s sklepom sveta z dne 10. novembra 1975 sklenil, da po notranjem natečaju vzame v službo tri osebe, ki so začasno nameščene v okviru konzorcija za gradnjo avtoporta, in sicer funkcionarja v vodilnem sta-ležu, višjega uradnika in uradnika v izvršilnem stalažu. Smatram, da bi morali razpisati javni natečaj, pri katerem bi bilo treba zahtevati, da bi vsaj funkcionar v vodilnem staležu poznal slovenski jezik. Tu gre za nedopusten način nameščanja ljudi, kar je med drugim v nasprotju s politično voljo, ki jo je konzorcij sam izpovedal 2. oktobra 1975. Jasno je, da se s tem ustvarjajo pogoji za vodilna mesta, pri katerih se ne upoštevajo zahteve slovenske narodnostne skupnosti.
Z vsem spoštovanjem, ki ga imam do oseb, ki bodo opravile notranji natečaj, je takšna praksa načelno nesprejemljiva in pomeni praktično izigravanje prevzetih obveznosti. Če bi ne prihajalo do takšnih dogodkov, bi Slovenci v resnici ne potrebovali zakona o globalni zaščiti. V resnici pa izgleda, da nam je prisotnost lahko zagotovljena samo z zakonskimi predn'si, drugače ostane vse le ori obliubah.
— Kaj pa očitki, da je občina kriva za zamude v zvezi z gradnjo postajališča?
— Glede tega mislim, da bi bilo treba predvsem naše italijanske sodržavljane obvestiti o resničnem poteku dogodkov: kot je znano, je prejšnji župan aprila 1974 izdal gradbeno dovoljenje, a ga je avgusta istega leta razveljavil, ker ni bilo v skladu z regulacijskim načrtom. Res je nerazumljivo dejstvo, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje, ki je bilo v nasprotju z regulacijskim načrtom in urbanistično normativo naše občine. Po dogovoru, ki smo ga imeli s konzorcijem za gradnjo postajališča, smo že novembra lani v občinskem svetu podali avtentično interpretacijo dveh členov urbanističnega pravilnika. Gre konkretno za člena, ki se nanašata na obliko streh in na karakteristike zgradb. Spremenili smo celo gradbeni pravilnik, da bi ga uskladili z načrtom, ki nam je bil predložen. Jasno je torej, da ni mogoče naprtiti naši upravi nobene odgovornosti za kakršne koli zamude niti z urbanističnega, niti s pravnega, niti s formalnega vidika. Tisti, ki nam to o-čita, bi moral ta očitek nasloviti na načrtovalce in na konzorcij. Moram pa tudi dodati, da je bil proti varianti regulacijskega načrta vložen priziv na deželno upravno sodišče. Sodišče je priziv že obravnavalo v začetku letošnjega februarja, ustrezna razsodba pa še ni bila objavljena. Iz tega je mogoče sklepati marsikaj. Vsekakor pa je čudno, da razsodba ne pride na dan. Med drugim obstaja resen dvom, da spada del carinske cone pri Fernetičih med področja, zaščitena z zakonom «Belci», torej med tako imenovane kra-ške rezervate. Morda je prav to razlog, da o tej razsodbi ni še nič znanega. Kot vidimo, je problem z urbanističnega vidika vse prej kot jasen. Ni mogoče torej zahtevati, da bi si v tako zapletenem položaju župan naprtil vso odgovornost.
— Dogovori med občinsko upravo in konzorcijem so se vodili še pred podpisom osimskega sporazuma. S tem je seveda nastal nov moment tudi kar zadeva tovorno postajališče pri Fernetičih?
— Podpis osimskega sporazuma dejansko postavlja tudi problem av-
toporta v povsem novo luč. Mislim pri tem zlasti na dimenzije del. Ne smemo namreč pozabiti, da bi po današnjih cenitvah celotna gradnja stala okoli 19 milijard. Vemo dobro, da bo ta vsota nujno narasla, saj poznamo kriterije, po katerih se v Italiji izvajajo javna dela. V tej zvezi mislim, da bi se morala vsa tržaška javnost zamisliti ob tej naložbi. Sedanji gospodarski položaj je vsekakor težaven: Trst potrebuje to infrastrukturo, da bi se blagovni promet čez prehod pri Fernetičih lahko odvijal brez zastojev in drugih komplikacij. Toda pomislimo na druge infrastrukture, ki primanjkujejo v naši pokrajini, v luki, na železniškem in cestnem omrežju. Ali je torej prav, da se v novih po gojih in v perspektivah razvoja nove industrijske cone potroši za objekt, kakršen je avtoport, ogromna vsota, ki prav lahko naraste na 30 milijard? Vedno sem trdil, da se mora postajališče zgraditi: to hoče tudi slovenska javnost, saj tudi Slovenci živimo in delamo na tem območju in imamo iste probleme kakor italijanski sodržavljani. Prav zato menim, da bi morali javni diskusiji med političnimi silami, sindikati, slovenskimi organizacijami, domačini in našo upravo javno razčistiti to vprašanje. Ne bi hotel, da bi postajališče pri Fernetičih postalo faraonsko delo, ki se začne, se vleče 10 ali 15 let (takih primerov imamo nič koliko v naši pokrajini), ne da b; ga končali. Nočem, da bi kdo hotel to izkoristiti in skušal predstaviti našo upravo in zlasti nas Slovence kot skupnost, ki je proti gospodarskemu napredku pokrajine. To je nesmiselno, ker gre naš etnični razvoj vzporedno z gospodarskim razvojem. Vendar mislim, da je treba prav zaradi čuta odgovornosti in zaradi sedanjega gospodarskega položaja pregledati razsežnosti tega načrta in predvidenih investicij. Za isto vsoto bi namreč lahko ustvarili še kaj koristnega. Mislim, da bi javna razprava vsekakor to lahko razčistila, predvsem pa morajo vse politične sile sprejeti svoje odgovornosti do te problematike, to je do zaščite kraškega okolja in človeka, ki v njem živi. Ta dva e-lementa se morata uskladiti s splošnim gospodarskim razvojem naše pokrajine. Prav tu morajo vse politične sile jasno spreieti odgovornost do naše skupnosti.
na govedoreji. Uvodno poročilo je podal dr. Miccoli, nakar je sledila izredno zanimiva razprava. Skoraj vsi udeleženci v razpravi so poudarili, da je obstoj in razvoj živinoreje in kmetijstva sploh, tesno povezan z obstojem in ohranitvijo Krasa in njegovih prebivalcev.
Govorili so tudi o težavah, ki so se pojavile v zvezi z dograditvijo zadružnega hleva ter o birokratskih zapletljanjih pri uresničevanju načrta za izgradnjo zadružne mlekarne.
Udeležba je bila zadovoljiva, morda pa bi bila boljša, če bi za tak posvet določili bolj primerno uro.
Obširno poročilo o posvetu bomo objavili v prihodnjih, dneh.
O Svetoivanska rajonska konzulta prireja jutri, 5. aprila, ob 19. uri v župnijski dvorani Pija XII.. Ul. S. Cilino 101 javno zborovanje na temo: Prebivalstvo in nova psihiatrija.
OD 7. APRILA DO 31. MAJA V PRIREDBI SPZ
Ciklus slovenskih filmov ob sredah v dvorani Radio
Na razpolago so izkaznice filmskega odseka SPZ - Skupno bodo predvajali deset filmov, predvsem režiserjev Klopčiča in Štiglica
Slovenska prosvetna zveza bo tudi letos organizirala ciklus slovenskih filmov. Tokrat bodo filmska predvajanja v osrednejšem mestnem kinematografu, kakršen je Radio (Ul. Rotonda 4, v bližini Ul. S. Michele), in sicer z rednim kinematografskim urnikom: ob 16., 18., 20. in 22. uri. Predstav se lahko udeleži vsakdo, ki kupi izkaznico filmskega odseka SPZ za 500 lir; le-ta mu prvič daje pravico do prostega vstopa, za naslednje predstave pa je možnost izbire med posameznimi vstopnicami (po 500 lir) in abonmajem za vseh 10 filmov (2.000 lir). Vsakomur bo dodeljena brošura o ciklusu filmov.
Letošnji program vsebuje 10 o-crednjih del slovenske kinematografije, ki bodo seveda prikazana v izvirni slovenski verziji. Gre za skoraj celoten opus najpomembnejšega slovenskega režiserja mlade generacije, Matjaža Klopčiča (poleg
OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Tajništvo Sindikata obvešča, da je na razpolago članom koordinacijskega odbora šolskih svetov za informacije, vsak torek od 16. do 17. ure v prostorih sindikata v Ul. Filzi 8, tel. 61193.
VESTI S KOPRSKEGA
RPI za okrepitev
protifašističn«
angažiranosti
Razsodba o grabežu šele konec aprila
Po lakfručku prvega dela razprave o podkupninah
pri sežanskem Jadrana proces odložen za dva tedna
Izvršni odbor tržaške avtonomne federacije KPI je na svoji zadnji seji razpravljal o vprašanjih antifašizma in državne reforme. Glavno poročilo je imela Jelka Gerbec.
Iz razprave je izšla potreba po o-krepitvi enotne antifašistične akcije, obenem, je bil osvojen predlog o proslavljanju 25. aprila. Odbor je razpravljal tudi o pobudah za proslavljanje 30. obletnice republike in ustave. Posebej je odbor obravnaval vprašanja državne reforme in v tem okviru v prvi vrsti vprašanja preosnove vojske in sodstva. Na koncu je odbor podčrtal pomen akcijskega nastopanja, ki bi ga mora-1 V razredu Leteči Holandec sta zma-le okrog teh vprašanj sprejeti kra- J gala domačina Puh in Miklavec
KOPER, 3. aprila — Pred senatom okrožnega sodišča v Kopru se je končal prvi del razprave proti bivšim vodilnim uslužbencem podjetja Jadran iz Sežane. Zaslišali so vseh pet obtožencev in nekatere priče. Proces so odložili za štirinajst dni, to je do 16. aprila, sodišče pa bo izreklo sodbo konec meseca.
Do odložitve razprave je prišlo predvsem. zaradi težav, ki so jih obtoženci povzročili sodišču s svojimi protislovnimi izjavami, deloma pa tudi zato, ker posamezni zagovorniki ne morejo prisostvovati razpravi v prihodnjem tednu. Ne glede na dodatno preverjanje izjav, pa je že zdaj jasno, da so najšibkejša točka v zagovoru obtožencev prav podkupnine.
MEDNARODNA j JADRALNA REGATA
PORTOROŽ, 3. aprila — Tu se je začela peta mednarodna jadralna regata za pokal Casino Portorož. Nastopa 78 posadk iz sedmih evrop-sUh držav (Jugoslavija, Italija, Zah. Nemčija. Madžarska, Poljska, Španija in Turčija). Vremenske razmere organizatorjem niso bile preveč naklonjene, saj so prvi dan zaradi brezvetrja izvedli le eno regato.
Prof. Dardi je prejel z univerzitetne klinike Saint Pierre pri Bruslju telefonsko obvestilo, da imajo na voljo ledvico komaj umrle osebe in naj zato čimprej, torej v nekaj urah, pripeljejo tržaškega bolnika v Belgijo. Notranje ministrstvo je po posredovanju naše prefekture stavilo na razpolago letalo in tako je bil Oncsak lahko podvržen kirurškemu posegu. Presaditev je opravil prof. Alexander in je, kot vse kaže, dobro uspela.
5 celovečernih filmov bo prikazanih 6 kratkometražnih), za kratek ciklus treh melodram po treh literarnih klasikih (med katerimi je tudi Cankarjevo delo ob 100-letnici rojstva) in za nadaljevanje lanskega pregleda Štiglicevega opusa. Program bo naslednji: sreda, 7. aprila: prvi Klopčičev kratki film «Na sončni strani ceste» (1959), in prvi celovečerni film «Zgodba, ki je ni» (1967);
sreda, 14. aprila: Klopčičeva kratka filma «Romanca o solzi» (1961) in «Vzpon na Trisul» (1961) ter celovečerni «Na papirnatih avionih» (1967);
| sreda, 21. aprila: Klopčičev kratki film «Ljubljana je ljubljena» (1965) in celovečerni «Sedmina» (1969);
sreda, 28. aprila: Klopčičev kratki film «Podobe neke mladosti» (1966) in celovečerni «Oksigen» (1970);
sreda, 5. maja: izjemoma dvojna predstava — ob 16. in 20. uri Klop-1 čičeva melodrama po ljudskem kla- ! siku Ivanu Tavčarju «Cvetje v jeseni» (gre za filmsko verzijo, ki še ni bila prikazana v Trstu) s kratkim filmom «Kras — svet bajk» (1974); ob 18. in 22. film Vojka Duletiča po delu Ivana Cankarja «Na klancu» (1976);
sreda, 12. maja: začenja se pregled filmov Franceta Štiglica, obe-| nem pa se zaključuje ciklus treh j melodram, z zadnjim režiserjevim | delom «Poveist o dobrih ljudeh» (1975);
sreda, 19. maja: Štiglicev celovečerni film «Svet na Kajžarju» (1952) ;
sreda, 26. maja; Štiglicev film «Ne joči, Peter» (1964);
ponedeljek, 31. maja: Štiglicev film «Amandus» (1966).
S. G.
SPORT SPORT SPORT
NAMIZNI TENIS
NA EP V PRAGI
Drugo zlato za Jugoslavijo
PRAGA, 3. -- Jugoslavija je na tem evropskem prvenstvu osvojla še drugo zlato kolajno. V mešanih dvojicah sta namreč v finalu Pa-latinuš in Stipančič gladko odpravila par Borštova - Orlowski (ČSSR) s 3:0 in tako dosegla še en izreden uspeh za jugoslovansko vrsto, ki pa ni imela večje sreče med posamezniki, saj je bil Stipančič že v četrtfinalu poražen.
Arcari-Mattioli brez zmagovalca
MILAN, 3. — V milanski športni palači sta se v srednji junior kategoriji Bruno Arcari in Rocco Mattioli razšla pri neodločenem izidu. Boksala sta v desetih krogih.
V ostalih dvobojih je v peresni kategoriji Melluzzo po točkah v šestih krogih premagal Faro; V srednji kategoriji je Vaisecchi odpravil Američana Jacksona s k.o. po tretjem krogu.
SMUČANJE
V ZADNJEM TEKMOVANJU EP
Zmagala Zechmeisterjeva
Na končni lestvici prva Avstrijka Gabi Hauser
LAAX, 3. — V zadnjem veleslalomu za evropski pokal je zmagala zahodna Nemka Christa Zechmei-ster, ki je bila skoraj za dve sekundi boljša od drugouvrščene Soltiso-ve (ČSSR).
Evropski pokal pa je osvojila Avstrijka Gabi Hauser, ki je zbrala osem točk več od Italijanke Gam-perjeve.
VRSTNI RED VELESLALOMA
1. Zechmeister (ZRN)	84”52
2. Soltisova (ČSSR)	86”47
3. Berwein (ZRN)	86”88
4. Pieton (Polj.)	87”06
KONČNA LESTVICA	EP
1. Hauser (Av.)	85
2. Camper (It.)	77
3. Schroll (Av.) in Eberle (Av.)	76
5. Peton (Polj.) in Soltisova (ČSSR)	75
P. Gros tretjič uspešen
CASPOGGIO, 3. — Piero Gros je osvojil tretjo zaporedno zmago na

NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
Krašovci boljši v prvem Galeb pa v drugem polčasu
G@zdgn požari neusmiljeno pestijo Kras
Vsi razpoložljivi gasilci so tudi včeraj ves dan delali brez oddiha. Njihovo naporno delo je trajalo pozno v noč. Na vseh koncih in krajih tržaškega podeželja je namreč tudi včeraj gorelo. Večji ali manjši požari suhljadi so izbruhnili pri Fernetičih, med Padričami in Trebčami, med Gropado in Bazovico, pri Briščikih in pri Sesljanu. Požar, ki
® V teh dneh se je zaključila predhodna faza posvetovanj o sindikal-nin predlogih za obnovitev delovne pogodbe za obdobje 1976/79. ki ga je priredil šolski sindikat CGIL, CISL in UIL. Delegati, ki so bili izvoljeni na posameznih skupščinah v didaktičnih okrožjih ter v nižjih in višjih srednjih šolah in ki so se sestali v četrtek na sedežu CISL so pozitivno ocenili programske smernice,, jd zadevajo investicije, zaposlovanje in šolsko reformo. Obenem so izvolili tri sindikalne predstavnike, ki se bodo udeležili vsedržavne skupščine v Ariceli v dneh 7. in 8. aprila.
Žigosanje zdravstvenih knjižic INAM
jevne uprave in drugi participativni organizmi, kot so konzulte, rajonski sveti in drugi.
Zadružniki so se sestali v Zgoniku
V gostilni Guštin v Zgoniku
se včeraj popoldne zbrali predstavniki zadrug, ki so včlanjene v za družni federaciji. Prisotni so bili tudi predstavniki oblasti, med njimi deželni odbornik Mauro ter nabre-žinski župan Škerk.
Razpravljali so o socialno-ekonom-skem pomenu razvoja zadružništva na Krasu, s posebnim poudarkom
..............................................mn
SMRTNE POSLEDICE PROMETNE NESREČE
ŽENSKA Z REKE MRTVA PRI TRČENJU NA PESKU
Da bi se hognil koloni je avtomobil zavozil na levo stran cestišča in trčil v nasproti vozeči fiat
Pri Pesku se je pripetila včeraj malo čez poldne huda prometna nesreča, pri kateri je izgubila življenje 59-letna Milica Prokič por. Potočki, po rodu iz Beograda, a poročena in stanujoča na Reki (Trg Sirole 16). Z možem Adolfom, ki mu je 46 let, sta se z avtomobilom ford escori (RI 478-01) vračala iz Trsta proti domu. Malo pred mejnim prehodom pa jima je zla usoda prekrižala pot. Pri mejnem prehodu je bilo namreč včeraj veliko prometa in ob omenjeni uri se je pred mejo gnetla do’ga kolona vozil. Potočki se je tako nepričakovano zna šel pred kolono ter se ji skušal v zadnjem trenutku izogniti. Zavozil je na levo stran cestišča, prav tedaj pa je iz nasprotne smeri privozil 34-letni Antonio Mossa iz Tržiča z avtomobilom fiat 124 (VE 235207). Trčenje je bilo neizgobno. Na kraj so takoj poklicali osebje Rdečega križa, ki je oba potnika reškega avtomobila odpeljelo v bolnišnico, medtem ko je ostal Mossa
nepoškodovan. Že na prvi pogled je bilo očitno, da je stanje Milice Potočki zelo kritično, ker se je pri trčenju močno udarila v glavo. Zanjo ni bilo več pomoči. Izdihnila je že med prevozom. Njenemu možu so zaradi lažjih udarcev dali v tržaški bolnišnici le prvo pomoč.
Ukradeni tovornjak
so našli pri Cremoni
Tovornjak z 200 stoti svinjskega mesa, ki so ga neznanci ukradli v četrtek zvečer pri Proseku, so včeraj našli v Santa Lucia di Cremona. Tovornjak je bil seveda prazen. Tovornjak je bil v četrtek zvečer, kot znano, parkiran v bližini restavracije Week-end. Šoferja, Arnaldo Rancati in Roberto Sartori iz Creinone sta se po prihodu iz Jugoslavije tu ustavila, da bi se okrepčala. Ko sta prišla iz restavracije pa ni bilo njunega tovornjaka več nikjer. Škoda presega 100 milijonov lir. Karabinjerji sedaj nadaljujejo s preiskavo.
pred Italijanoma Natalijem in Gaz-zeiom. V razredu 470 so zasedle vsa tri prva mesta italijanske posadke, medtem ko je v razredu Laser zmagal Pekaš z Malega Lošinja pred Nazorjem (Split) in Hočevarjem (Koper).
KURIRČKOVA POŠTA NOSI POZDRAVE PREDSEDNIKU TITU
Kurirčkova pošta, s katero najmlajši nosijo pozdrave predsedniku Titu za njegov rojstni dan, se že dva dni mudi na slovenski obali. Iz Valdoltre so učenci pradske šole prenesli kurirčkovo torbo skozi Ankaran in Bertoke v Prade, kjer je bila krajša slovesnost. Nato so jo prevzeli pionirji koprskih osnovnih šol in jo prenesli do žusteme, od tam pa se je nadaljevala pot po morju do Izole. Včeraj so jo sprejeli pionirji iz Dvorov nad Izolo, danes pa je nadaljevala pot po piranski občini. V posameznih krajih so ob sprejemih govorili najmlajšim nekdanji partizanski kurirji o svojih spominih na delo med NOB.
Občni zbor Gospodarskega društva s Proseka
Sinoči je bil v Društveni gostilni na Proseku redni občni zbor Gospodarskega društva s Proseka. Po poročilih upravnega in nadzornega odbora so člani društva, ki so se v velikem številu udeležili občnega zbora, izvolili, oziroma potrdili dosedanji odbor. Podrobneje bomo o tem še poročali.
Upokojenci pri splošnem obveznem zavarovanju morajo do zadnjega aprila žigosati svoje zdravstvene
je povzročil gasilcem največ pre-	Ker1s0 v popoldan-
slavic na ie nastal nart Uannnnin. ! skllJ. urah- ko opravljajo te formalnosti na pristojnih sekcijskih se-
glavic pa je nastal nad kamnolomom Faccanoni ter se nato pod sun-1	-,
ki pomladnega vetra naglo širil na j Ìe^Hnn fai an-^’ h P0™0^0 v=P strani Marita™ trn SP	zamudno čakanje, obveščamo vse
vse strani. Medtem ko so ga v niž-jili legah kmalu omejili, se je ognjena fronta hitro pomikala proti vrhu ter nato silila čez vrh proti Opčinam in Trebčam. Gost, smrdeč dim se je razširil na vse strani. Gasilci, ki so začeli z gašenjem okrog 15. ure, so morali delati v raznih izmenah. Gasili so pozno v noč in v tudi v trenutku, ko pišemo te vrstice, jim še ni'uspelo popolnoma ukrotiti plamene.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM - JNADEL - ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
zainteresirane upokojence, da se lahko obrnejo na patronat Kmečke zveze INAC v Ul. Cicerone 8/b, ki bo poskrbel za potrebno žigosanje zdravstvenih knjižic.
SPOROČILO ČEBELARJEM TRŽAŠKE POKRAJINE
Državni oziroma deželni zakoni in ukrepi Evropske gospodarske skupnosti v prid čebelarstva predvidevajo, da bodo deležni prispevkov in drugih oblik pomoči le v združenja ali poklicne ustanove včlanjeni čebelarji. Prav s tem namenom so v teku priprave za ustanovitev čebelarskega združenja tržaške pokrajine.
Za izčrpnejša pojasnila je na razpolago živinorejski odsek pokrajinskega kmetijskega nadzorništva, Ul. Martiri della Libertà, 7/V, tel. 38673 in 35581, od 9.00 do 12.30 vsak dan razen ob sobotah .
«iiiimiKiiiiiMiiiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiummmiHiiimiiuiimiiimiiiuiiimiiiiiimiiiiimiimiiiiiiiiMiii
danes ob obali
KINO	1 ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
KOPER: ob 10.00 — nemški — KID | V vseh treh obalnih mestih je or-
Belgijski kirurg presadil ledvico tržaškemu bolniku
Z vojaškim letalom so včeraj v rekordnem času prepeljali v Belgijo 34-letnega Tržačana, da bi mu presadili ledvico. Claudio Oncsak, bivajoč s starši in bratom v Ul. Grandi 9, že dve leti živi brez ledvic zaradi hude kronične bolezni; šest let je pod strogim nadzorstvom prof. Dardija z oddelka za hemodializo v tržaški glavni bolnišnici in v zadnjem času se je njegovo stanje silno poslabšalo, tako da se je bilo bati za njegovo življenje.
IN KOMPANIJA; ob 16.00 in 18.00
—	ameriški — ZLATE IGLE; ob 20.00 — nemški — KID IN KOMPANIJA.
IZOLA: ob 10.00 — poljski — SKOZI PUŠČAVO IN GOŠČAVO (II. del); ob 16.00 — ameriški — NAJDALJŠI DAN; ob 20.00 — ameriški — LJUBEZEN BREZ OBVEZNOSTI.
ŠKOFIJE: ob 17.00 — poljski — SKOZI PUŠČAVO IN GOŠČAVO (II. del); ob 20.00 — ameriški — DETEKTIV McA.
PIRAN: ob 10,00 - poljski - SKOZI PUŠČAVO IN GOŠČAVO (II. del); ob 16.00 in 18.00 — nemški
-	BEG V ZLOČIN; ob 20.00 -ameriški — BOTER (IL del).
PORTOROŽ: ob 20.00 — pretresljiva pripoved o doraščajočih mladostnikih - ABEL, TVOJ BRAT. TRGOVINE
V nedeljo bodo med osmo in enajsto uro dežurale le tri trgovine v Portorožu: — samopostrežna KO-LONIALE — sadje-zelenjava KZ — mesnica EMONA.	,
ganizirana celodnevna in nočna dežurna služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne.
PRIREDITVE IN ZABAVE Čez nedeljo bodo na obali odprti vsi plavalni bazeni in drugi športni objekti, barski program pa si lahko ogledate v hotelu Triglav v Kopni, v Metropolu in Palacu v Portorožu ter Pri treh papigah v Piranu.
ŠPORT
IZOLA; ob 51.00 prvenstvena tekma slovenske nogometne lige Izola — Ilirija.
IZOLA: 13.30 — slovenska nogometna liga — mladinci: Izola — ■ Slovan.
DEKANI: ob 15.30 — Jadran — Branik: tekma Primorske nogometne lige.
IZOLA: ob 10.00 — tekma republiške rokometne lige za ženske: I-
Žolci - SclV3
PORTOROŽ: ob 9.00: zadnja vožnja mednarodne jadralne regate za jadrnice razreda Leteči Holandec, 470 in «Laser».
Galeb
2:2 (2:1)
Kras
KRAS: Purič, Kante; Trampuž, Husu, Verša, R. Milič; L. Milič, Ukmar, M. Milič, Živec, A. Škabar. Igrali so še: D. Škabar, B. Vitez, Rebula, Okretič, B. Guštin.
GALEB (Lokve): Škibin; Priha-vec, Radič; Antič, Znidršič, Stani-šič; čumrdžič, Bekvič, Maver, Ban, Jankovič. Igrali so še: Obradovič, Franetič, Lah in Gombač.
STRELCI: v p. p. v 3. min in 16. min. M. Milič, v 43. min. Maver; v d. d. v 40. min. Gombač.
SODNIK: Faggin s Proseka.
V	prijateljski nogometni tekmi je Kras remiziral z gostujočo ekipo Galeba iz Lokev, ki nastopa v slovenski primorski 'irgi'.’ Kot kaže rezultat, so krasovci bili boljši v prvem polčasu, medtem ko je nastavek pripadal gostom. Oba zadetka je za domačine dal Miloš Milič, isti igralec se je med tekmo pozneje poškodoval in bo težko nastopil na nedeljski prvenstveni tekmi, kar bo še ošibilo Krasov napad, saj je i-gralec v zadnjih srečanjih prihajal postopoma v formo. Gostje iz Lokev so napadali več časa, njih zaključevanja pred golom pa niso bila točna. Težko pa so zaposlili vratarja [ s streli od daleč. V domačih vrstah (po začetnem naletu in solidni igri v prvem delu) je prišla do izraza nekoliko slabša kondicija z daljšimi pavzami v igri. Za Kras so podobno kot na prejšnjih prijateljskih tekmah nastopili tudi nekateri obetajoči mladinci. Vodstvo ekipe iz Lokev je na sestanku po tekmi povabilo krasov-ce na povratno tekmo na njihovem igrišču, kar so ti z veseljem sprejeli.
Datum bosta določila trenerja po lastnih potrebah.	O. G.
V	anticipiranih srečanjih 23. kola prve jugoslovanske nogometne lige so dosegli naslednja izida:
Velež . Vojvodina	2:2
C. zvezda — Borac	2:1
* * *
V	anticipiranem srečanju 3. nogometne amaterske lige sta včeraj v Dolini Breg in GMT igrala neodločeno 1:1.
TENIS
CARACAS, 3. — Američan Dick Stockton je presenetljivo odpravil rojaka Arthurja Asheja na turnirju WCT s 6:3, 6:2.
• • •
BARCELONA, 3. — V polfinalu mednarodnega teniškega tekmovanja v tem kraju je Bertolucci odpravil Panatto s 6:7, 6:3, 12:10. Bertolucci se bo v finalu spoprijel z Japoncem Kukijem, ki je premagal Španca Gisberta s 7:6, 6:4.
KOŠARKA
Dom — Arte C 104:36 (47:24)
DOM: Plavijo Terčič 10, Marko Čubej (k) 18, Mauro Dornik 16, Franko Fait 3, Vladimir Kont 33, Ugo Dornik 6, Livijo Semolič 18.
ARTE C: Enrico Gatti (k), Paolo Tarlazzi 2, Massimo Munarin 8, Paolo Coscia 13, Giorgio Calligaris 6, Mauro Crai! 2.
Pet osebnih napak: Massimo Munarin v 11. min. d.p.
Skupne osebne napake: Dom 9, Arte C 11.
Prosti meti: Dom 6:14, Arte C 2:8.
Sodnik: Massaro iz Gorice.
Domovi kadeti so izredno učinkovito zaključili letošnje košarkarsko prvenstvo «kadetov», saj so v petek odpravili nasprotnike kar s Biotico. V prvem srečanju so «belorde-či» tudi zmagali, vendar z veliko težavo.
Petnajst sekund po sodnikovem žvižgu so naši fantje že zabeležili prvi dve točki. Prednost se je kar naprej večala. Igralci Arte C so bili
zbegani, tako da so prvi koš dosegli šele po petih minutah čiste i-gre. Domovci so vso tekmo odigrali s consko obrambo, ki se je odrezala zelo učinkovito, saj so gostje malokdaj zadeli Domov koš. V teh trenutkih se je pri naših fantih najbolje odrezal center Kont, ki je polnil nasprotnikov koš iz vseh mogočih pozicij.
V drugem polčasu so domovci zaigrali nekoliko bolj sproščeno do desete minute. Tedaj pa so začeli igrati kot še nikoli prej. V obrambi so bili izredno agresivni. V napadu so zaigrali zelo odločno in začeli so polniti nasprotnikov koš z neverjetno naglico, zlasti po zaslugi razigranega Maura Pprnik^^to1 kapetana Čubeja. Lepa igra domov-cev se je tudi obrestovala; v drugem polčasu so dosegli kar 57 točk, medtem ko jih je Arte C zabeležila le 12.
Lahko še omenimo, da so domovci tudi tokrat igrali brez trenerja in so si zato še bolj zaslužili stolico. Tokrat lahko pohvalimo celotno moštvo, ki je prvič pokazalo, kaj res zna.
M. č.
AVTOMOBILIZEM
VALLELUNGA, 3. — Na poskusnih vožnjah za jutrišnjo 6-urno dirko «Vallelunga» sta bila najhitrejša Mass in Ickx (porsche), druga sta bila Wolley . Heyer (porsche), tretja pa Brambilla - Pacetti (lancia stratos).
«Mednarodnem tednu Valmalenco» v slalomu, drugi je bil Roland Tho-ni, tretji pa Diego Amplatz.
KOŠARKA
V ŠOLSKEM PRVENSTVU
Naši dijaki dvakrat poraženi
Carli — Prešeren 61:50 (31:36)
«F. PREŠEREN»: Vitez 16, Krečič 14, Udovič 10, Ukmar, Macuka, Tavčar, Dolenc, I. Starec 6, Race 2, Žerjal 2.
«CARLI»: Zimmerman 31, Fogar 2, Furlan, Radovini 6, Pandolfini 6, Čušina, Fabi 10, Terracino, Pecchia-ri 6, Sancin.
SODNIK: Giacomi.
PM — Prešeren 2:6, Carli 8:14.
To je bil že drugi poraz slovenskih dijakov. Naši fantje, kot že v prvem srečanju, so dobro zaigrali v prvem polčasu, medtem, ko so v drugem delu popolnoma popustili. V vrstah nasprotnikov je odlično zaigral Zimmerman, ki je bil nerešljiva uganka za slovenske dijake. Med licejci so se dobro odrezali Vitez in Krečič ter v prvem polčasu U-dovič.
Peter
Volfa — Prešeren	64:44
(23:21)
«F. PREŠEREN»: Vitez 12, Udovič 9, Mazzucca 4, Tavčar. Ukmar, Starec L 4, Race 3, Dolenc 5, Žerjal 7.
«VOLTA»: Prassel 1, Pàscon 15. Michelis 27, Metlica 11, Moschioni 8, Čuk 2, Foretti, Zonta, D’Andrea.
SODNIKA: Pittana in Zvech. PROSTI METI: Prešeren 4:14, Volta 8:12.
«Licejci» so že tretijč odšli poraženi z igrišča. Proti enemu izmed favoritov so morali naši fantje kloniti, potem, ko so se skozi vso tekmo dobro borili. Razlika v koših je nedvomno previsoka, vsekakor Pa so se italijanski dijaki izkazali kot zelo homogena ekipa. Med slovenskimi dijaki da je poznala odstot-nost Krečiča, ki je steber ekipe-Bolje od ostalih sta zaigrala 1® Vitez,,,«..Udovič.
Peter
KOLESARSTVO
AMSTERDAM, 30 - Od 27. maja do 4. junija bo kolesarska dirka po Nizozemski za amaterje. Dirke se bo udeležilo kar 10 domačih ekip. poleg teh pa še moštva iz Italije. Španije, Švice, Danske, Norveške, ČSSR in SZ.
liiiiliiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiismiilliiiniiiiiimiiiiiiiifiinjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii
RIM, 3. — Za prijateljsko nogo-metno tekmo s Portugalsko so sklicali naslednje italijanske reprezentante: Castellini, Oraziani, Pecci. Pulici, Claudio in Patrizio Sala ter Zaccarelli (Torino): Bottega, Cau-sio, Tardelli in Zoff (Juventus); An-tognoni in Roggi (Fiorentina); Be-netti in Maldera (Milan); Pacchetti (Inter); Rocca (Roma).
ATLETIKA
VtPJJ V TESTU
Borova narašcajnica M. Furie presenetila
Fabio Razziar peti ■ Haberl Gač zadovoljil
Dva atleta Adrie in Borova nara-ščajnica Marina Purič so nastopili na otvoritvenem atletskem mitingu v Trstu. Številčno je bil torej začetek skromen, tehnično pa zadovoljiv.
Najboljša od treh je bila mlada borovka Marina Purič. V kategoriji naraščajnic je nastopila prvič. V daljini je že v prvem poskoku dosegla osebni rekord 4,22 m, v nadaljnjih skokih pa 4,16 in 4,36 m. V prvem finalnem poskusu je skočila kar 4,42 m, nato pa ponovila 4,36. V zadnjem skoku — zbegana med tveganim odrivom in nevarnostjo prestopa — je dosegla 4,17 m. Vsekakor odličen nastop in tudi dobra uvrstitev na tretje mesto. Zmagovalka je skočila 4,57 m.
Za Adrio je Ruzzier opravil dve panogi. Boljši je bil v teku na 110 m čez ovire s časom 17”9, v daljini pa je redno zgrešil odriv. Od prvega do šestega skoka je sicer napredoval, najdaljši poskus 5,52 m pa bi bil lahko 20 do 25 cm daljši. V obeh panogah je bil Ruzzier peti.
Robert čač je v nekoliko počasni seriji teka na 100 m zabeležil dober čas 12”4.	k. b.
* * *
Na atletskem tekmovanju v Vidmu sta za športno združenje Bor metala kladivo Peter Zupan in A-leks Kalc. Zupan se je uvrstil na četrto mesto z rezultatom 36,66 m, Kalc pa na sedmo mesto z rezultatom 29,50 m.
lijanski zastopnik Klippan iz Turina je v prvem srečanju premagal nizozemsko ekipo Bouwlust s 3:1. V drugem srečanju je CSKA Sofija pr®" magala VH Bratislavo s 3:1.
8,
MOŠKA C LIGA Bor - SAI Belluno 2:3 (13, H,
-2, -12)
ŽENSKA C LIGA Bor - Bolzano 3:2 (—10, 5.
-8, 15)
Sala - Breg 3:0 (43, 12, 12)
MOŠKA D LIGA	.
Kras - De Vecchi 3:2 (9, -8-	’
11, 13)
2. MOŠKA DIVIZIJA Dom Gorica - Pierri 3:0
KOŠARKA
V finalu za 11. jugoslovanski šarkarski pokal je Radnički * ^ iz Beograda premagal Rabotnick Skopja z 89:75.
MLADINSKI FINALE
Bor — Arte Gorica
PROPAGANDA Italsider — Breg
PLAVANJE
117:83
60:19
ODBOJKA

Klippan uspešen
BRATISLAVA, 3. — V tem mestu je danes začel finalni turnir za
v prvih trenutkih srečanja nekoliko evropski pokal pokalnih prvakov. Ita.
na PRVENSTVU ZDA
Madžar Verraszto svetovni rekorder
LONG BEACH, 3. - V dnevu plavalnega prvenstva de\ Madžar Zoltan Verraszto d g svetovni rekord na 400 m mes. časom 4’26”09 in je tako vec ^ z? dve sekundi popravil pnejs J kord rojaka Hargitaya (4 28 o h.