Ameriška Domovina
/vi’ g it ■	m— no /w
NO. 88
AMERICAN IN SPIMT
pcmm* m lanouag« onl?
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. MAY 5, 1969
SLOVENIAN
MOfmiNO NCWSPAMSI
STEV. LXVII - VOL. LXVII
ZSSR spe! v besednem spopadu z Jugoslavijo
leti, vdovec po 1. 1960 morli ženi Theresi, roj. Savoric, oče Franka, Paula, Josepha, Williama, Steva, Johna, Anne Siepel, May Bialkowski in Barbare Vidovec, 19-krat stari oče in 27-krat praoče. Pokojni je bil član HBZ st. 403. Pogreb bo iz Ferfolia pogreb. zavoda jutri, v torek, ob 8.15, v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob devetih, nato na Kalvarijo.
Novi grobovi
Joseph Rusek
Po dolgi bolezni je preminul pretekli petek 85 let stari Joseph
fbfc? časopisje m rad,O v Hraščini na Hrvaškem od rSvMo'0 ,,MdaVata Ju' koder je prišel v ZDA pred 60
DUNAJ, Avstr. — Pretekli teden je Tito v Kraljeviči pozval Sovjetsko zvezo, naj se vsede z Jugoslavijo za konferenčno mizo ^ mirnim potom reši spore.
Drežnjev je 1. maja z Leninovega mavzoleja zatrjeval Sovjetski zvezi in svetu, da Moskva še vedno stoji na stališču mirnega sožitja in je pripravljena vsa Uiednarodna vprašanja in spore reševati s pogajanji. Če je na te tzjave kaj dati, potem ni rlobene Uevarnosti za kak sovjetski oboroženi nastop proti Jugoslaviji, ktjub pravi plohi hudih in ostrih besed.
Sovjetski radio in časopisje Napadata jugoslovansko zvrst komunizma in kažeta na vse, kar je v Jugoslaviji slabega, od Naraščajoče nepismenosti, do brezposelnosti, pošiljanja delav-stva v tujino , pa do prostituci-le in beračenja, kar so vse znaki kapitalistične” družbe. Pri teh Napadih na Jugoslavijo vneto Pomagata tudi bolgarsko časopisje in radio.
Jugoslavija je imela vso svojo obrambo usmerjeno do lani pro-N zahodu, tedaj jo je preobrnila Proti vzhodu kot leta 1948, ko jo ■j® Stalin pognal iz Kominforma in se je bala oboroženega napada. v zvezi v novimi obrambni-Nni načrti so prišli na vodilna vo-Jaška mesta tudi novi generali, kor so bili dotedanji vsi preveč nioskovsko usmerjeni”, da bi Jina bilo mogoče zaupati o-rambo pred sovjetsko nevar-Nostjo. Tito je v Kraljeviči zago-avljal svoje poslušalce, še bolj Pa dopovedoval Moskvi, da se bo Ugoslavija “branila z vso odloč-
Nost
CU.
jo proti vsakemu napadal-
Na razpolago za obrambo ima poleg 220,000 mož redne vojske ^udi 335 bojnih letal, med njimi MlG-21 in 240 ameriških 'oG in F-84, ki pa so dejansko Vsa močno zastarela, nekaj voj-^Nb ladij, 450,000 mož rezerve in Seveda še ljudske, krajevne sile. Moskva se jezi, ker Tito napa-a njeno doktrino o “omejeni sUverenosti”, obsoja njeno za-Sedbo Češkoslovaške, p o d p ira ^nunsko upiranje Moskvi in 1 od časa do časa napade mo-^ i0vsko pot v socializem kot Mešeno.
feak je obljubil v $SR volitve leta 1970
BRATISLAVA, ČSR. — Novi vodnik ČSR Gustav Husak je napovedal za prihodnje leto volitve v narodno skupščino in kongres Komunistične partije ČSR po predhodnih kongresih KP Češke, ki se šele snuje, in KP Slovaške, ki je že kar dobro organizirana. Stavil je pogoj, če se bo “dežela umirila”.
Dubček in tovariši so hoteli iz-oeljati volitve že lani ali vsaj letos, kongres Komunistične partije ČSR je bil je objavljen za september lani, pa so ga preprečile sovjetske vojaške sile, ki so ČSR zasedle. Liberalno krilo je tedaj upalo, da bo lahko pometalo pristaše Moskve in stalinističnih metod iz vodstva partije in države. Od tedaj so se ti utrdili in bodo verjetno prihodnje 'eto, ko Husak obljublja kongres in volitve, dovolj močni za u-spešno obrambo.
Nekateri vidijo v Husakovi napovedi kongresa in volitev za orihodnje leto popuščanje Moskve novemu vodniku ČSR, ki naj bi čim preje privedlo do ‘normalizacije” o d n o sov med Moskvo in Prago.
Preveč pšenice v Avstraliji
SYDNEY, Avstral. — Vlada je pretekli teden prvič objavila količino pšenice, ki jo je voljna sprejeti, oziroma kupiti od farmarjev. Ta količina je določena na 357 milijonov mernikov. Lani je od 535 milijonov mernikov pridelka odkupila 506 milijonov. Od te količine jo ima še vedno 250 milijonov mernikov v skladiščih.
Nixon proti pošiljanju "umazanije" po pošli
Predsednik ZD:A se je obrnil na Kongres s predlogom, naj sklene nove zakone o prepovedi pošiljanja “umazanije” po pošti.
WASHINGTON, D.C. — Razpečevalci “umazanega” tiska in "umazanih” filmov se v zadnjih ietih vedno bolj poslužujejo pošte. Svoje blago, ki se posveča spolnosti in jo obdeluje od vseh strani na nesramen, umazan način, pošljajo preko pošte večkrat v roke nedorasle mladine in jo zastrupljajo. Starši, a tudi drugi vzgojitelji so se ponovno dvignili proti temu, pa niso mogli prav uspeti. Zakoni so v tem pogledu preveč popustljivi, še bolj pa scdšča pri njihovem tolmačenju.
Predsednik R. M. Nixon je tako prišel do prepričanja, da je treba nove zakonodaje in je to pretekli petek Kongresu tudi predložil. V svojem predlogu se sklicuje na tisoče pisem o tem vprašanju, ki jih je dobila Bela hiša od zaskrbljenih staršev.
Nixon je Kongresu v svoji spomenici o tem vprašanju sporočil, da bosta pravosodni tajnik in glavni poštar poslala Kongresu skoro podrobne predloge, ki bodo napravljali pošiljanje “u-mazanega” tiska, slik in filmov preko pošte osebam starim izpod 18 let, za kaznivo dejanje po zveznem zakonu! Prav tako naj bo kaznivo dejanje po zveznem zakonu pošiljanje vsega drugega blaga po pošti ali drugih potih, ki izkorišča spolnost. Kongres naj omogoči državljanom varovanje njihovih domov pred vdorom spolno-usmerjenega oglaševanja preko pošte in po drugih potih javnega prometa.
BOMBARDIRANJE RDEČIH
CLEVELAND, O. — Včeraj ob 7.10 zvečer je odletel s clevelandskega letališča v Rim prelat msgr. Alojzij Baznik, župnik pri Sv. Vidu. V Rimu se namerava priključiti slovenskim romarjem iz domovine in bo z njimi zlasti tudi v avdienci pri sv. očetu, odnosno pri blagoslovitvi ogelnega kamna za Slovenik, ki jo bo o-pravil skupno s slovenskimi romarji sam sv. oče.
Gospod župnik je očnesel s seboj tudi opeke iz vseh glavnih sedanjih in nekdanjih slovenskih cerkva v ZDA. Te opeke bodo tam vzidane v Slovenski zavod — Slovenik.
V Rimu namerava msgr. A. Baznik ostati do 12. t. m., nakar se bo preko Španije in Anglije vrnil domov 20. maja.
Anglija omejuje uvoz mesa iz Južne Amerike
LONDON, Vel. Brit. — Vlada je prepovedala s 14. junijem letos vsak uvoz mesa iz Urugvaja in pričakujejo, da bo izdala o-mejitve o uvozu mesa in mesnih izdelkov tudi za Argentino, Čile, Brazilijo in druge države Latinske Amerike.
Angleška vlada in njeni strokovnjaki niso zadovoljni s higieničnimi in zdravstvenimi pred-
Slovenskš romarji s škofi na čelu v Rimu
RIM, It. — Ko so tukaj, v Rimu, 14. svečana 1.1., slovesno praznovali 1100-letnico smrti sv. Cirila, se te rimske slovesnosti uradno ni udeležilo nobeno slovensko zastopstvo iz domovine. Z romanjem pa, ki ga hoče opraviti v tem tednu v Rimu naša slovenska domovina, hočejo to popraviti, odnosno nadomestiti.
Romarje, ki jih vodijo vsi slovenski škofje-ordinariji, bo sprejel v posebni avdienci tudi sv. oče. Ob tej priložnosti se mu bodo slovenski škofje v ‘nadškofom metropolitom dr. Jožefom Pogačnikom na čelu v imenu vernikov še posebej zahvalil za u-stanovitev posebne slove nske cerkvene pokrajine — metropo-lije v Ljubljani.
S sedanjim vseslovenskim romanjem v Rim je združena tudi slovesna blagoslovitev ogelskega kamna za Slovenski zavod — Slovenik — v Rimu.
Za to rimsko romanje se je priglasilo okrog 300 oseb iz vseh delov slovenske domovine.
Von Papen umrl
BONN, Nem. — Franz von Papen, nemški kancler, ki je pomagal Hitlerju na oblast, je pretekli petek umrl v starosti 89 let na svojem domu v Obersasbachu.
piši pri pripravljanju in predelovanju mesa v teh državah.
VZD0LZ MEJE KAMBODŽE
Ameriški strateški bombniki že drugi teden zapored načrtno bombardirajo položaje rdečih vzdolž meje Kambodže, ki služijo za napade na Saigon in njegovo okolico. - Upanje na nagel napredek pri razgovorih v Parizu izginja.
SAIGON, J. Viet. — Danes so ameriški strateški bombniki B-52 znova napadli rdeča oporišča in zbirališča severozahodno od Saigona v bližini meje Kambodže. Ta bombardiranja se ponavljajo redno že v drugi teden iz dneva v dan. Ameriške vojaške oblasti govorijo o končanju zimsko-pomladanske rdeče ofenzive, o umiku večjih rdečih enot s področja Saigona proti meji Kambodže in preko te, zato se nekateri sprašujejo: Čemu vsa ta težka bombardiranja, če so rdeči res na umiku. Staro vojaško pravilo je, da je treba sovražnika tolči tudi tedaj, ko se umika. Treba ga je uničiti ali vsaj tako oslabiti, da ne bo sposoben za nadaljevanje vojskovanja. Vojaški krogi še vedno računajo z možnostjo nove, poletne rdeče ofenzive in vse kaže, da hočejo s sedanjimi obsežnimi bombardiranji rdečim otežiti priprave za tako ofenzivo.
V soboto so bili izgubljeni štirje helikopterji, med njimi dva, ko sta trčila v zraku 18 milj severovzhodno od Saigona. To je bilo v teku zadnjih 12 dni že tretje trčenje helikopterjev v zraku. Dva helikopterja sta bila sestreljena v soboto s tal. P r i tem sta bila dva člane posadk mrtva, 4 pa ranjeni. Skupno je bilo v vietnamski vojni doslej uničenih 2,594 helikopterjev, od tega samo v zadnjih dveh dneh 9. Od 1. aprila letos je bilo sestreljenih doslej 50 ameriških helikopterjev, 26 pa je bilo uničenih na tleh.
Ameriško vojaško poveljstvo pripominja k temu, da js v stalni rabi v Južnem Vietnamu preko 3,000 helikopterjev, ki napravijo povprečno na teden preko 100,000 poletov. Izgube v sorazmerju z obsegom operacij torej niso “prevelike”.
Ameriška letala so včeraj ponovno napadla tudi rdeče položaje v Demilitarizirani coni med obema Vietnamoma. Prišlo je do več eksplozij na tleh, kar pomeni, da so bila zadeta skladišča streliva.
V Parizu manj upanja
WASHINGTON, D.C.— Vesti iz Bele hiše govore še vedno o verjetnosti končanja zastoja v Parizu, čeprav je glavni svetovalec hanoiske delegacije Tho, ki se je vrnil iz Hanoia preko
Poslavljamo se od nekdanjega praznovanja prvega maja
Peipinga in Moskve v Pariz, dejal, da ni nobene spremembe v stališču Hanoia. V razgovoru s časnikarji je govoril o “prijateljstvu” Hanoia s Peipingom več kot o svojih razgovorih v Moskvi. V tem vidijo nekateri slabo znamenje za pariške razgovore. Znano je namreč, da Peiping ni vnet za končanje vojne v Vietnamu, nasprotno hoče to nadaljevati “do končne zmage”.
Tudi predsednik Južnega Vietnama Van Thieu je včeraj v Saigonu izjavil, da v Parizu ni “nobenega napredka”. O prihodu načelnika saigonske dela-gacije domov, je dejal, da je ta prišel na poročanje po prvih 15 sestankih v Parizu.
Izjave hanoiskega zastopnika ob prihodu v Pariz in Van Thieuja v Saigonu so ohladile tiste, ki so upali, da bo v četrtek v Parizu pri novem sestanku rdečih z zavezniki prišlo do konca zastoja in da se bodo začeli privatni razgovori, ki naj privede do konca vojskovanja v Vietnamu.
Ameriški kardinal na čelu kongregacije za duhovništvo
Vatikan. — Papež Pavel vi. - itnenoval novega kardinala ■p.jNghta, dosedanjega škofa v jij^kurghu, Pa., za prefekta va-anske kongregacije za duhov-hT Tp0 namesto kardinala Villo-’ rancoza, ki je postal držav-ni tajnik.
rn^rdinal Wright ie edini A-(v'Mance na tako visokem po-
tretji P°loža j.
in Z’" v uPravi katoliške cerkve tak	j® kdajkoli prišel na
Sonč
no in milo. Najvišja
• tu^, —	111 mno.
Peratura okoli 66.
CLEVELAND, O. — V našem življenju se velikokrat dogaja, da ne vemo, kdaj so bili najlepši trenutki v tem ali onem dogodku. To nam prihaja na misel, ko se spominjamo, kako smo včasih praznovali 1. maj. V Ljubljani, Kranju in celo v mali Radovljici so člani mestnih godb vstali še ob temi, da niso zamudili obhoda po mestu, ki se je začel točno ob petih zjutraj. Godba je pridno budila zaspane meščane, ni pa bila brez občinstva, le da je povprečna starost občinstva znašala komaj 10 let. Če je bilo v tistem jutru še toplo in je vse cvetelo, kdo bi pozabil na tistih par ur, ki so se končale s tem, da so jo godbeniki mahnili domov ali v gostilno na zajtrk, občinstvo pa je večinoma odšlo na prvo jutranjo
proslave, pa je vendarle bila. Na večernih promenadah, ki so bile v navadi v vseh večjih ruskih mestih, so se pojavili pari z rdečimi nagelji. Policija jih je hitro opazila in šla na lov za njimi. Seveda je nosilce aretirala in po ugotovitvi identitete spustila domov. Kdor se je ob tej priliki s policijo pretepal, je lahko brezplačno prenočil kar v policijskih prostorih. Ob takih prilikah so bili tujci “privilegirani razred”, nje in njihovih spremljevalk se policija ni dotaknila, pobrala jim je le na-gelje.
Potem je prišlo 1. 1919. Takrat je praznovanje 1. maja doseglo svoj višek vsaj v zahodni Evropi. V Italiji je bilo praznovanje tako temeljito, da potniki niso mogli dobiti niti hrane, ako se niso mogli
šmarnično pobožnost. Ni bilo zateči k usmiljenim dušam.
takrat nobenih zastav, napisov, gesel itd. Uživali smo pri-rodno veselje.
Seveda ni bilo povsod tako. Na Ruskem je carska policija poskrbela, da ni bilo nobene
Iz Trsta so na primer morali iti peš v okolico, da so se nasitili. Tako temeljito praznovanje je seveda začelo hitro pojemati. Tik pred drugo svetovno vojno ga v državah z
dktaturami že ni bilo več, drugod je pa postajalo skromno.
Zato se je pa praznovanje v Sovjetski zvezi do dna milita-riziralo. Središče vseh slavnosti je bila kombinacija vojaške in civilne parade, kjer je vojaški del igral glavno vlogo. Delovno ljudstvo je ob tej priliki podnevi lahko opazovalo govor niške zmožnosti raznih generalov in gledalo novo orožje, zvečer se pa potopilo v ljudsko veselje. Kar tudi ni bilo brez pomena: tiste tri dni praznovanja je imela vsa Rusija boljšo dnevno hrano.
Pa je zopet prišla vojna in vse spremenila. Na prvotno praznovanje 1. maja so ostali le še spomni. Seveda ni manjkalo poskusov, da se stara navada obnovi v polnem obsegu. Le redko kje se je to posrečilo, še najbolj v tistih državah, kjer so zavladali komunistični režimi. So pa take proslave postajale hitro dolgočasne. So bile namreč vse organizirane po moskovskem kopitu.
Ker so jih vsaj deloma prenašale televizije, je vsakdo hitro opazil, kako obrednik ubija duha nekdanjih proslav.
Tako se je zgodilo, da so proslave začele postajati slovesnosti brez prave vsebine. Prvi so to opazili v Jugoslaviji in začeli krčiti sporede. Drugod so jih posnemali. Naj-dalje so se držali stare navade v Moskvi. Sele letos se je, če smo prav poučeni, prelomilo tudi na Rdečem trgu pred Le-novim mavzolejem. V proslavah ni bila predvidena nobena vojaška parada, le civilna manifestacija je še ostala, o-stale so seveda vse točke zabavnega dela proslave. Drugod po svetu je 1. maj res postal to, čemur so namenjeni civilni prazniki:	dan počitka
in oddiha.
Delovni ljudje so s tem zadovoljni, le poročevalci so reveži, morajo delati iz muh konje. Pa tudi poročila bodo počasi odpadla. Saj jih že sedaj le redkokdo bere. Tako bo postal 1. maj kmalu čisto podoben našemu “Dnevu dela”.
Zadnje vesti
NEW DELHI, Ind. — Danes je bil tu pogreb v soboto umrlega predsednika Indije dr. Zakirja Husaina. Njegovo smrt žalujejo ne le v Indiji, ampak tudi v sosednjem Pakistanu. Husain je bil po veri musliman, četudi je Indija pretežno hinduistična. ZDA je pri pogrebu zastopal zveznih tajnik za mesta G Rom ney, Sovjetsko zvezo pa predsednik vlade A. Kosygin.
JERUZALEM, Izrael.— Ob reki Jordan in ob Sueškem prekopu je prišlo včeraj do novega streljanja, kar je postalo sedaj že nekaj vsakdanjega. Napetost počasi le narašča in v Izraelu so začeli resnejše računati z možnostjo novega splošnega vojnega spopada z Arabci. Naser je namreč pretekli teden po izraelskem napadu na neki jez, transformator in mostova v gornjem Egiptu zagrozil, da bo poslal svoje letala nad mesta v Izraelu, če se kaj takega ponovi.
KAIRO, ZAR. — Jordanijski kralj Husein je v treh dneh že drugič tu. Razgovarja se z Naserjem o sodelovanje pri nastopih proti Izraelu.
Avtomobili tudi na parni pogon?
Iz Clevelanda in okolice
Bogat in pester spored lepo izvajan—
Pevski zbor Triglav je na včerajšnjem svojem koncertu zbral kar lepo število stalnih in priložnostnih obiskovalcev v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Spored koncerta je bil izredno bogat in pester, tudi izvajanje posameznih točk je bilo nad vse pričakovanje dobro.
Smrt v domovini—
Rev. Julij Slapšak od Sv. Vida je dobil iz Ljubljane sporočilo, da mu je umrl preteklo sredo na tamkajšnji kliniki brat France, strojni inženir. Rajnki je bil pokopan na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu. Zapustil je ženo Darinko, r. Klenovšek, hčerke Meto, Marijo in Polonco in sina Julija, brate rev. Julija v Clevelandu, rev. Božidarja, župnika Kranj-Primsko-vo, ter inž. Staneta, sestre s. Cito. voditeljico novink na Cu-karici v Belgrade, Ano in Doro, profesorici v pokoju, in Milo, medicinsko sestro.
Lepo bi bilo—
Mrs. Mary Zelko, 1035 E. 72 St., se že dalj časa nahaja zelo onemogla v Manor Nursing Home, 17322 Euclid Ave, Cleveland, Ohio 44112. Lepo bi bilo, če bi se je znanci spomnili s kakko kartico in ji s tem malo olajšali trpljenje.
Seja—
Podr. št. 14 SŽZ ima jutri v torek, v torek, ob sedmih zvečer redno sejo v SDD na R e c h e r A. venue.
Kaznašalca iščemo—
Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca za Huntmere, Parkgrove in Arcade Avenue. Kličite 431-0628. Starost nad 10 let.
Seja—
Podr. št. 41 SŽZ ima jutri ob dveh popoldne sejo v navadnih prostorih. Po seji bo materinska proslava.
Ne zaradi pika—
Zdravnik dr. M. Wald, ki je imel v oskrbi 5 let starega Tod-da Questerja iz Amhersta, je dejal, da ta ni umrl zaradi pika nekega hudo strupennega rjavega pajka, ampak zaradi neke možganske bolezni. Fantič je umrl včeraj, ne da bi se vrnil k zavesti, ki jo je izgubil pred 10 dnevi.
Vanik o stiski upokojencev—
Kongresnik C. A. Vanik je govoril včeraj v Hotelu Carter o stiski upokojencev zaradi inflacije. Dejal je, da je Nixonov predlog za povišanje pokojnin Social Security za 7% odločno premajhen. Po njegovem bi morale biti pokojnine povišane vsaj za 15%. Pri tem trdijo vesti iz Washingtona, da letos na kako povišanje sploh ni računati, pač pa prihodnje leto na “najmanj” 10%.
V Braziliji portugalsko
RIO DE JANEIRO, Brazil. — V Braziliji, ki je bila do preteklega stoletja portugalska kolonija, govore portugalsko.
obnesel. Sedaj se pa s to idejo ponovno peča industrijalec Lear v Reno, Nev. Hoče najpreje preskusiti paro pri avtobusih in ka-mijonih.
V poskuse je vtaknil že nekaj milijonov dolarjev. Seveda pa želi, da mu federacija pomaga.
CLEVELAND, O. — Ideja ni Njegov izum bi namreč rešil nova, so skušali že pred 60 leti vprašanje “umazanega zraka”, rabiti paro kot pogon za avto- kajti izpuh iz “parnega motor-mobile, poskuse so pa kmalu o- ja” ne bi vseboval nobenega pli-pustili, ker se je bencin bolje na.
Ameriška Domovina
V A1 I ■/ I Cr/%' I%1— ■ /VI f:
mOSSiSTm.	mJSmrn
*j117 St. Cair Ave. — HEnderson 1-0G28 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
,	NAROČNINA:
Združene države:
\	$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece
Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
t
Petkova izdaja $5.00 na leto
t	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
BESEDA IZ NARODA
Korotan vabi

SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 88 Monday, May 5, 1969
WICKLIFFE, O. — V soboto, 10. maja, ob pol osmih zvečer, bo pevski zbor Korotan podal svoj letni koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju.
Zopet bo zadonela naša pesem, vesela in poskočna, otožna in žalostna, prešerna in skromna, res pravi izraz naroda in pa nebes pod Triglavom. Skozi stoletja je bila v veselje, uteho in tolažbo naših ljudi. Zvesto jih je spremljala iz roda v rod, sko-vesele in žalostne čase. Tudi nam, ki so nas razmere časa raz-!
De Gaulle odhaja
General De Gaulle odhaja s francoskega in svetovnega političnega odra. Svet se radi tega ne bo podrl, močno se bo pa potresel znotraj in zunaj meja francoske republike. De Gaulle je namreč edina povojna zgodovinska osebnost, ki se je po svojem ugledu in veljavi, zato pa brez vsake priljubljenosti, dvignil daleč na pomen sedanje Francije	.	, rt
Francija je vedela, da so generalovemu režimu leta šteta. Da so bili šteti tudi tedni, tega do zadnjih dni ni vedela, zato se ni dosti pripravljala na njegov odhod. De Gaulle je torej pustil Francijo precej nepripravljeno na svoj odhod. Prehod od generalovega režima na novi ne bo torej lahek. Prehodna doba tudi ne bo kratka. Težko je predvideti, kaj vse se bo v tem času na Francoskem godilo, par osnovnih silnic se pa že vidi.
Ko je De Gaulle pred 11 leti prevzel vlado, je pokopal bivše stranke, toda ni pokopal politikov. Samo starejši so se umaknili in odšli v pokoj, drugi so pa potrpežljivo čakali. Mnogi med njimi so se hoteli zamotiti s politiko, le redkim se je ta načrt posrečil. Samo v komunističnem gibanju je ostalo v glavnem vse pri starem: voditelji, stranka, organizacija, časopisje, pristaši. Povsod drugod vidimo le ostanke tega, kar smo pred 11 leti lahko smatrali za politične formacije.
Razumljivo je, da se bodo sedaj pognali vsi bivši politiki v boj za svoje nekdanje položaje, ako bo mogoče, pa še za boljše. Z vso ihto bodo obnavljali stranke brez vsakega medsebojnega sporazuma. Franciji grozi torej nevarnost, da bo zopet postala plen velikega števila malih strank. Morda začetek političnega življenja ne bo kazal tak videz, nastale bodo večje stranke. Te se bodo po stari francoski tra diciji pozneje cepile. Boj za obnovo strank bo torej spadal med glavno opravilo francoskega političnega življenja.
Stranke ne pomenijo ničesar brez parlamenta. Sedanji parlament nima take pristojnosti, da bi lahko vsak dan sprožal nove vladne krize. Tako moč je imel pred nastopom De Gaulla. Ali je politiki ne bodo zopet hoteli priboriti par-jamentu. Kako bodo na take želje reagirali francoski volivci? Kako bodo reagirali vojaški krogi? Ni namreč vsa Francija navdušena, da dobi parlament nazaj vse svoje nekdanje pravice. Boj na tem polju bo hud in dolgotrajen, utegne roditi tudi marsikaj, kar ne bo v prid načelu svobodne demokracije. Tudi na to moramo biti pripravljeni. Francija res ni marala dosedanjega DeGaullovega režima bila je pa vneta za njegov red in solidnost. Na to bodo politiki v vročih medsebojnih obračunavanjih hitro pozabili in iz tega se utegnejo izcimiti nova trenja in politične krize.
Vse to govori, da francoski prehod od DeGaullovega režima na nekaj novega ne bo lahek in brez nevarnosti celo za politično svobodo. Francija ne bo namreč dolgo trpela takih vlad, kot so bile zadnje pred prihodom De Gaulla na oblast.
DeGaullov odhod se bo poznal tudi v mednarodni politiki. Ne mislimo le na veselje, ki je zavladalo med politiki ki zagovarjajo NATO, ali gospodarskimi krogi, ki so navdušeni za EGS, mislimo tudi na vse tiste diplomate, ki jim je DeGaullova politika neprenehoma kvarila račune. DeGaullov pojav v mednarodni politiki se da primerjati velikemu kamnu sredi križišča na živahnem cestnem vozlu Kdor je hotel čez križišče, se je moral kamnu ogniti ali ga na kak drug način obiti. Sedaj je kamna zmanjkalo, med-narodpa diplomacija se ne bo več tako zelo ozirala na Pa riz, kot se je do sedaj.
Napačna je misel, da se sploh ne bo več. De Gaulla sicer ni več, toda ostale so v Franciji njegove ideje, ki jih o-božuje veliko več Francozov, kot mislimo. Tem idejam se bodo morali pokoriti hočeš nočeš tudi DeGaullovi politični nasledniki, naj jim bo to prav ali ne. Marsikateri zunanji minister bo to kmalu čutil na svoji koži in se moral znebiti misli in načrtov po željah. Tudi ameriško državno tajništvo ne bo nobena izjema od tega pravila. Na drugi strani je res, da Francija ne bo več tako nedostopna za debate o kočljivih problemih, kot je bil velikokrat De Gaulle. Francoska diplomacija se bo velikokrat izogibala hitrom in jasnim odgovorom, ker ne bo vedela za dokončno stališče svo je lastne vlade. Vse to bo ohromilo delo francoske zunanje politike in imelo svoj vpliv tudi na mednarodna pogajanja
Končno je general pustil Francijo ne ravno v blestečem gospodarskem in socialnem stanju. Za gospodarsko stanje je rad valil odgovornost na EGS, kar pa ni bilo zmeraj res. To bo seveda imelo svoj vpliv tudi na stike, ki jih bo tujina hotela imeti s Parizom.
De Gaullov odhod iz politike pomeni gotovo mejnik v francoski politični zgodovini. Ali pomeni prelomnico, bomo pa šele videli. Tudi kot mejnik pomeni več kot na vadna menjava vlad; je menjava dveh sistemov, dve ideologij, to je pa že nekaj drugega.
[$2. Vstopnice lahko dobite pri kropile po vsem svetu, je ostala vseh direktorjih SDD in v klu-
zvesta spremljevalka, kot je tako lepo, med drugim, napisal naš pesnik M. Jakopič v svoji:
Samostojni koncert Cecilije Valencie
CLEVELAND, O. — Veliko smo storili za naše goste pevskih skupin in posameznikov iz domovine, da je bila udeležba na njih prireditvah obilna in zadovoljiva.
Prav tako pričakujemo, da bo dvorana na dan koncerta Cecilije Valencie na Recher Ave. v Slovenskem društvenem domu nabito polna udeležencev, kot je po večini pri vsaki prireditvi. Koncert se vrši 18. maja ob štirih popoldne. Orkester Al-Mars bo igral po koncertu. Vstopnina
j Čez en teden se vrnem zopet berem, a brez tega lista ne bi v Tram Hanh, kjer je bolj hlad- mogla biti. Vse me zanima, kar no in za mene bolj prikladno poročate, posebno pa novice iz podnebje. Pripraviti moram novince na zaobljube in preurediti
NAŠA PESEM
Ti edina šla si z nami v daljni svet tujine, ko nas vse zapušča, ti ostajaš zvesta, kakor zvon domači;
iz vasi in mesta nam pozdrav prinašaš rodne domovine.
Ne umri nam pesem, v tujo zemljo presajena!
Ne umri na ustih ljubljenih otrok!
Ne umri! Zacveti kakor beli glog,
da bo naša kri zavriskala v višine,
našla v nji ves čar predrage domovine.
Ne umri nam pesem, v tujo zemljo presajena! Že skoraj dvajset let Korotan skrbno čuva in goji slovensko pesem v Clevelandu. Koliko truda, časa in žrtev je v tem razdobju Korotan doprinesel za ohranitev slovenstva med nami, vedo najbolje vsi tisti, ki so zboru ostali zvesti vsa to dolga leta. Vztrajali so v prepričanju, da je slovenska pesem neobhodno potrebna za o-hranitev slovenske narodne zavesti med našo doraščajočo mladino. Pokojni msgr. škerbec je
bovih prostorih SDD na Recher Ave.
Cecilija Valencie je dobro znana, izvrstna pevka s čistim altom kot bron in doseže mogočno višino. Neštetokrat je' s pesmijo svečano otvorila razne pomembne prireditve za slovensko javnost vobče.
Po žilah ji teče primorska kri staršev, ki so okusili vse zlo potujčevanja v rojstni domovihi.’ Poučuje v petju 80 mladih deklet in dečkov Krožka št. SNPJ. S to skupino je lani priredila več koncertov v domovini svojih prednikov, v Jugoslaviji.1
Prav vljudno vabim vse ljubitelje pesmi na ta izredni koncert naše priznane, spoštovane pevke Cecilije Valencie.
Po programu bodo kot navadno na razpolago okrepčila.
Joseph Trebeč
prostore za sprejem novih, katerih se obeta kakih 40. Marija Pomočnica nas res pridno varuje. Do zdaj so nas rdečkarji še kar pustili na miru, čeprav so v ne-posredin bližini, v Cau-Datu, kjer je naša pošta, prav pred kratkim posekali par glav.
Molite za nas! — Mis. Andrej Majcen, SDB.”
Re.v dr. Fr. Blatnik, SDB.
starega kraja.
Vsem prav lep pozdrav!
Mrs. Frances Suhadolnik
Tudi v Vietnamu živijo Slovenci
PATERSON, N.J. — Slovenca pa res dobite na vsakem koščku zemlje, tudi tam, kjer ga ne bi pričakovali. V Južnem Vietnamu, na primer, smo do zdaj vedeli le za misijonarja Andreja Majcena, ki tam deluje že nad 10 let, za nekatere slovenske vojake, ki se tam vojskujejo in jih je nekaj že dalo svoje mlado živ-
nič drugega napravil, je vendar ogromno dobrega storil za slovenstvo v Clevelandu, ker je iz njega izšlo okoli sto mladih parov; ljubezen do slovenske pesmi je pripeljala te mlade ljudi v Korotanove vrste, kjer so se spoznali in nato ustvarili dobre slovenske in katoliške družine.
Na žalost pa moramo priznati, da materijalno izobilje med nami vedno bolj zavira željo in potrebo za kulturnim udejstvovanjem; razbita in razdvojena skupnost zadnjih let pa kulturno zamiranje, brez dvoma še po-
nekoč dejal, da če ne bi Korotan Ijenje, da bi južni Vietnamci
mogli živeti v svobodi. Da bi bil kako Slovenec tam stalno naseljen, nismo vedeli. Zdaj je pa prišlo pismo od misijonarja Majcena, ki piše:
“Prejel sem Vaša velikonočna voščila in ček z mašno miloščino. Prav lepo se Vam zahvaljujem za vse, posebno še za sv. maše, ki jih z veliko hvaležnostjo sprejemamo, ker nam jih primanjkuje in jih takoj opravimo.
Danes Vam pišem iz Saigona, kamor sem prišel na duhovne vaje. Pred tednom smo končali
Društvo Kros št. 8 ADZ pripravlja piknik
CLEVELAND, O. — “Ljudje smo — kakor vi”, akoravno nas kličejo “Kraševci”.
Smo trdni, krepki ljudje, ki se ne damo podcenjevati. Zato je moja dolžnost kot društvenega poročevalca,, podati javnosti nekaj naših Važnih sklepov, ki se bodo v bližnji bodočnosti udejstvili: Vsi člani in članice naj vzamejo na znanje sledeče: Majniška seja se ne bo vršila v nedeljo, 11. maja — radi Materinskega praznika — pač pa v petek 9. maja ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vsi člani ne smejo priti, pač pa le tisti, ki po navadi ne pridejo, kajti če bi prišli vsi, bi bila dvorana premajhna; Za mesec junij se seja istotakp he bo vršila kot običajno na drugo nedeljo zaradi otvoritve izletniških prostorov ADZ, zato bo seja v petek dne 6. junija ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Tedaj pa lahko pridejo vsi člani in članice, ker bo dovolj prostora in urediti nam bo potreba vse za piknik, ki ga bomo priredili v nedeljo 15. junija t. 1.
Ker bo to prvi piknik po otvoritvi izletniškega parka ADZ v LeRoy-u, ki je stal okrog pol milijona, bo vsak hotel v'deti to zemljišče, ki je krasno urejeno in dovolj prostorno za velike prireditve. Tudi v slučaju dežja je dovolj strehe in obširna dvorana. Nič se ustrašiti, le pridite, saj ni daleč po cesti 90 do 86 ceste. Tako upam, da se bomo tedaj sešli vsi člani in članice, stari in mladi in se skupno poveselili v prosti naravi. Enako so vabljeni tudi nečlani A.D.Z.
Ker so nekateri naši člani že prekoračili Abrahamova leta, želimo, da pripeljete na prihod njo sejo kaj mladih novih čla^ nov, da se naš krog poživi : novo brstjo. Naj bi bilo tako kot takrat, ko smo svečano sprejeli pod okrilje našega Krasa 232 novih članov in prejeli v priznanje srebrno kupo. Pridite torej med nas, ven na solace —saj smo ljudje kakor vi!
Bratski pozdrav
John Trček poročevalec
Cleveland, O. — Spoštovano uredništvo! Prejel sem Vaše obvestilo, da se bo moja naročnina v kratkem iztekla. Zato jo danes obnavljam zopet za pol leta in se Vam obenem zahvaljujem za prijazno naznanilo.
Ker ste me vprašali, če sem z Ameriško Domovino zadovoljen in če imamo kake pripombe, si Vam dovoljujem jih tukaj navesti.
Skoraj bi lahko rekel, da sem z listom popolnoma zadovoljen, imam pa le še željo, katero bi rad izrazil. Želel bi, da bi poročali več novic iz Slovenije, seveda, če Vam je to mogoče in pa, da bi priobčili kako križanko. Vam, da je dosti Slovencev, ki radi rešujemo križanke. Vem, da je uredništvo lista zelo zaposleno z redno dnevno izdajo, vendar sem povedal svoje mnenje.
S prijateljskimi pozdravi
Marchello Lumpert z družino
ŠEPET POD TURNOM
Piše rojak iz prestolnice.
šolsko leto in zdaj bomo imeli spešuje. Če danes slovenski star-J sprejemne izpite za fante, ki že-ši iz tega ali onega vzroka ne lij0 vstopiti v malo semenišče, svetujejo več doraščajočim otro-'Saj je kar neverjetno: priglasilo kom, zlasti še fantom, ki kažejo'se jih je nad 900, pa jih bomo veselje do petja, sodelovanja'mogli sprejeti le bore 90, za dva1 I"7 KIAqIH pri slovenskih pevskih zborih J razreda.	■ *	f I\iJ I
je jasno, da slovensko zborovsko | Vidite, da tu vlada res še lep petje ne bo dolgo več živelo med | krščanski duh, vse drugačen kot nami. Če se bo tu in tam še za-
pelo pri kozarcu vina in se bomo
WASHINGTON, D.C. — Pravijo, da je slavni zvezdogled Izak Newton sedel pod jablano in na glavo mu je padlo — jabolko. Seveda bi lahko bila tudi kakšna debela veja in potem možakar ne bi mogel tako bistro razmišljati. Imel je pač srečo, da ga je zadelo le lepo, zdravo jabolko na glavo, v kateri so bili dobri možgani, polni bistrca. Tisočletja so ljudem padale na glavo — in v glavo — vse mogoče stvari. Nekatere je celo tako trdo zadelo, da niso nikdar izvedeli, kaj jih je. Drugi so le zakleli in prekleli smolo, tretji pa skomizgnili z rameni in šli naprej. A ne naš Newton. Še preden mu je jabolko odskočilo z glave med kolena, se je takoj vprašal:	Zakaj? Ostalo veste.
Postal je nesmrten učenjak in naši astronavti, ki so ob Božiču bili za luno, so povedali, da jim je sam Newton šofiral raketo proti Zemlji...
Tudi meni je nekaj priletelo na glavo. Kot Newton, tudi jaz nisem preklel drevesa, s katerega je priletelo, pač pa sem se skromno vprašal: Zakaj? (To vprašanje mi je strašno pri srcu vse od takrat, ko sem še kot tin-ejdžer prepeval po Ljubljani: Kdo ve, čemu, zakaj, bije dekletom zdaj, etc.. ..). Mali kompju-terček, ki tako verno tiktaka v možganih, je takoj pokazal name in rekel: “Zato, ker nisi mislil . . .” In kompjuterček je imel prav kot vedno. Če bi v tej koloni posvetil več prostora opisu naše prestolnice v korist rojakov, ki Washingtona ne poznajo, potem ne bi bilo nesporazumov in, takorekoč, javnih vprašanj.
Stvari, ki jih ne poznamo, ne moremo presojati ali obsojati niti takrat, ko smo pod varljivimi občutki poznavanja resnice. Boljšaja Enciklopedija vsebuje,
Joliet) 111. — Spoštovano ured
po mnogih petičnih državah,jništvo! Hvalo lepa za obvestilo,1 na primer, le eno sliko Washing-kjer ljudem predobro gre. Kjer,da mi kmalu poteče naročnina.'tona. Slika je vzeta izpred neke
dov blagor me je prisilila, da sem svoji skromnosti končno potegnil kapo čez oči in ušesa — in taka naj lepo stoji v kotu, dokler ne opravim tega velevažne-ga posla.
Še pred volitvami sem omenil, da sem skuhal načrt, ki bo, takorekoč, sam po sebi odpravil revščino in bedo na svetu. Dolgo sem molčal in poslušal, saj poslušanje je zdaj itak moderno. Imeli smo program “novih meja” in “sijajne družbe”. Zdaj pa, kot izgleda, imamo “poslušajočo družbo”. Kar zanimivo je, da sem pravzaprav med ustanovitelji te poslušajoče družbe, še predno je bila ustoličena. Pa se s tem ne bom bahal. Poslušal sem le zato, ker sem vsak dan, sleherno minuto čakal, kdaj bo kdo izmed volivnih kandidatov prišel na dan z načrtom, ki bo mojemu vsaj podoben ali pa še boljši. Ni mi šlo v glavo in mi še ne gre, da se nihče razen mene ni mogel spomniti kaj takega. Razlaga je seveda ' lahka: načrt je preenostaven, ni dovolj kompliciran in pri enostavnih in nezapletenih stvareh strokovnjaki niso potrebni. In kaj naj sedanja družba počne brez strokovnjakov?
Kot rečeno, poslušal sem in poslušal. Govorilo se je o vsemogočih načrtih, le o tistem, preprostem in enostavnem, ne. Od razburjenja sem se tresel, skoro bi pričel — prvič v življenju — gristi svoje elegantne nohte, ko sem poslušal ustolitve-ni govor novoizvoljenega predsednika. “Zdajle se mu bo posvetilo, zdajle bo povedal,” sem si rekel, navil TV in napel ušesa in"— ničesar! Res, da se je v govoru poslužil osnovne misli te kolone in nas vse vzpodbudi1 da naj govorimo tišje, da bonu lahko tako druge slišali. To j> lepo, kajti stara resnica je, d.' dobro pošiljan šepet nese dlje kot pa .. . A to je tudi bilo vse. Niti sence velike ideje!
Tako ji je pač usojeno, da ji bom oče uradno jaz. Pa naj bo tako. Saj smo Slovenci že reševali krščansko Evropo pred nevernimi Turki in čemu naj ne bi zatorej vsaj enkrat rešili ves svet? V prihodnjem “sestavilu” boste vse natančno izvedeli.
DROBTINICE. — Tole je pa nekakšen epilog mojemu obisk; v Clevelandu. Micki sem prinesel malo Špeha, “samo” šestnajst funtov. Ne zavoljo masti, pač pa zavoljo ocvirkov, ki jih vsi ljubimo. In je Micka mešala polno skledo nasekljane slanine in rekla: “Veš, kadar pogledam ta Špeh, mi prideš na misel ti.. •” “Gaš, nisem vedel, da ti bom tako močno ustregel,” sem skoro zaljubljeno vzdihnil in jo nežno objel. Pa se mi je ljubko izvila in še naprej mešala slanino. Ravnokar se je lepo ogrela, pričela stekleneti in se tresla kot žolica. (Slanina, se razume . . ■) Duh ocvirkov je zaplaval po kuhinji. “Vidiš,” je rekla Micka iu pokazala v skledo, “zato mi ves čas prihajaš na misel. Tako si se tudi ti tresel, ko si končal in-kom taks return ...” Takrat seru jo pa jaz pobrisal v klet.
BC
in tam še zavrteli ob moder- je življenje težko, je zatajevanje Priloženo Vam pošiljam $16, za stare bajte in kaj Kapitol v vsej
Franc Jeretina
Toronto, Ont.
Spoštovani!
nih popevkah, ki so danes slav-'in odpornost proti življenjskim obnovo in ostajam Vaš zvesti na-ne, jutri pa že pozabljene, bo to težavam večja, zato pa tudi ide-'ročnik.
le še životarjenje, ki nas ne bo al duhovništva bolj privlačen.! Vas vse pri uredništvu najlep-rešilo pred popolno kulturno o-J Tako je, kot mi pišejo, doma v še pozdravljam ! topelcstjo. Nevarnost je danes Sloveniji, pa tudi tukaj pri nas. velika, da nas bo tuje morje za- To noč sem malo spal. Topovi grnilo že v prihodnji generaciji, so grmeli vso noč. Zdaj pa brni-Ne umri nam torej pesem, v jo letala in helikopterji, da me tujo zemljo presajena! — Prija-^ kar gluši. Ljudje pa kar naprej telj, če se ti še zaiskrijo oči, ka-^ živijo svoje vsakdanje življenje, dar zaslišiš našo slovensko pe- kot bi vojske sploh ne bilo, so je sem, če se ti še srce razveseli in pač že vajeni.
°oreje ob njeni veselosti in le-| Te dni pojdem obiskat g. Pirca ce, posebno pa prijatelje z nek- ska cesta, poti in če se ti duša še krči ob iz Savinjske doline, ki že dolga danjega lesenega mesta v Spit-njeni žalosti in globoki bolečini, leta živi v Saigonu. Je pobočen1 talu na Dravi! potem pridi na Korotanov kon- z Vietnamko in ima številno in; cer^	|zelo dobro krščansko družino.
F. A. G. Šele pred meseci me je staknil,
veličini, To naj bi dalo sovjetskim bracem vtis, da bogati kapitalisti lepo vladajo na kapitelu, okrog katerega je sama revščina in suženjstvo (pred bajto namreč sedi star zamorec). Resnica je, da so tisti del
Ko obnavljam naročnino zopet mesta podrli že pred dobrimi de-za eno leto, prav lepo pozdrav-'setimi leti, in da so zdaj tam veljam uredništvo in upravo, vse like nove stanovanjske hiše in sodelavce in dopisnike lista, e-1 državna poslopja, mimo pa vozi nako tudi vse naročnike in bral- moderna ekspresna avtomobil-
— Kongresna knjižnica v Wa-shingtonu, D.C., ima 250 knjižnih polic.
da sva se spoznala. Tako daleč
J. Šparovec
Da z a m u j eno nadoknadim, bom v prihodnjih sestavkih opisal Washington tak, kot je. Vse prijatelje te kolone pa prosim, da na to pisanje opozore tudi
Barberton, O. — Cenjeno u-
redništvo! Sem prejela Vaše ob- one, ki še niso prisluhnili grme-od doma je posebna sreča, če se vestilo. Tukaj Vam pošiljam ce- čemu odmevu tega Šepeta pod milj more človek pomeniti s kom po loletno naročnino in en dolar za turnom.
slovensko.	. tiškovni sklad. Saj že kar težko KONGRES. — Skrb za naro-
Dežela gumovca
RIO DE JANEIRO, Brazil. •" V Braziliji raste 300 milijonov ali celo več divjih gumovcev. so še vedno važen vir surove gume, čeprav prihaja sedaj ta v' glavnem le iz Indonezije, Malaje in s Cejlona, kjer so gumovce začeli umetno gojiti proti koncu preteklega stoletja.
Prožnost in nepropuslnost surove gume so poznali že Indijanci in to zato tudi uporabljali, Še predno so Evropejci odkrili Novi svet. Prešlo je nato več kot 200 let, predno so te lastnosti gume — surovega, posušenega drevesnega soka gumovca — začeli uporabljati belci.
Ziii tren očesa!
Hitro, kot bi trenil z očesom-Kako hitro je to? Približno eno štiridesetinko sekunde.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC
JEAN GIONO:
ŽETEV
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOTOOOOOOOOOOOO&aOCOOOOOC
Izvlekla sta voziček z brusilnim strojem. Njegova kolesa se vgrezajo v polzaraslo sled poti. Pripravljen je za pot; Arsula je že vprežena. Dan je lep kakor na novo skovan srebrnik.
“Iti morava proti soncu in v dveh urah bova v Pimprenellu.
Od tam je še dve uri in za danes bo končano; če zračunava vse posameznosti in odmor po kosilu pa malo spanja, da bova nado-naestila spanec pretekle noči, bova prišla tja dol še pred mrakom. Ce vse upoštevava.”
Toda Gedemus ni upošteval vsega. Pa sra odšla na pot.
Moralo je biti nekako sredi jutra, ko so je Gedemus obrnil in pogledal na pot za seboj. La Tinite leži sredi pušče kakor kupček mrzlega pepela. Malo pozneje se je spet obrnil in zdaj ni bilo Triniteja več; na njegovem mestu je bilo le še nebo. Toda tudi spredaj je bilo nebo in na levi in desni je bilo nebo; in pod nogami luknjičava zemlja, ki zvem kakor strop kleti; trave ni več, samo grmiči brinja se povsod pomaljajo iz tal. Zdaj sta bila sredi velike pušče na planoti kakor sredi morja.
Arsula se je ustavila:
“Spet je napravilo: hop, tam pred nama ...”
Gedemus se praska po glavi. “Daleč?”
“Ne, tam spredaj.”
Tam spredaj je trava poležana.
“Poslušaj,” pravi Gedemus, “obrniva se rajši malo na desno.”
Potem skreneta z dobre poti proti zapuščenemu kraju, kjer se sklanja nebo tako globoko nad zemljo, da se mora človek Prebijati med njima s sklonjeno glavo.
Naslednje jutro ju je našlo bleda in prestrašena kakor dva oskubena ptiča. Čepela sta v travnati jami ter se tiščala drug k drugemu. Ob prvem svitu sta dvignila glavi in se z nenaspanimi očmi ogledovala naokoli. Nad pokrajino leži hlap, ki se dviga kakor dim.
“Vem, kje sva,” vzklikne Gedemus, “blizu Aubigana sva; to ni tako slabo, Arsula. Potem Pridejo Vacheres. To res ni slabo.”
Sonce jima vrača pogum in npata si vs:ati. Arsula si je nadela jermen in odpotovala sta. Gedemus ve, da se bo planota nenadoma prelomila in da bo nato pred njima Aubignane: nekaj hiš, dolina z drevjem, potok; to ni slabo.
Jutranje sonce je toplo. Nebo 3e na vzhodu odprto kakor vrata krušne peči. Nikjer ni več ‘rave. Visoka planota se nekoliko nagiblje in veter je nanesel Ves svoj pesek na to pobočje.
Arsula vleče kakor osel: z vso težo svojih bokov in križa.
Vznemirjenje telesa in pretakanje krvi ji ustvarjata vero, da je nekdo urekel. Pa jeclja Predse: “Mama, mama,” kakor da bi si hotela pregnati strah.
Aubignane ima barvo visoke Planote. Od daleč ga ni videti, P°tem pa je nenadoma pred dami.
“Svoje dni sem že bil tukaj; tedaj je bilo tu še nekaj sveta, tako je bil na cerkvenem trgu lvan Blanc. Pojdiva malo pogledal.”
Na cerkvenem trgu raste tra-va. Vrata hiše Ivana Blanca so 2abita.
‘Potem je bil tu še Pavel Sou-koyran, v ulici malo naprej; bil ^ tudi kramar Ozija Bonnet.” Vrata so na stežaj odprta in 2dotraj je temno; ko stopi člo-Vek z nogo na prag, zazveni zno-tra.i kakor v votlini: to je okost-djak in nič drugega. Ko se oči Privadijo temi, zagledajo v oza-
dju nekaj kakor drevo iz samega zlata in svetlobe. To je velika razpoka, ki je razdelila steno od vrha do tal.
“Tu je bil še nekdo, ki so mu rekli Panturle, s svojo materjo, toda bival je zunaj vasi, tam doli, vidiš, ob cipresi. Pojdi, greva tja dol.”
Tudi tu so vrata zaprta. Toda pred hišo je tnalo, na katerem je moral nekdo pred kratkim s sekiro sekati drva. Videti je še mlade zaseke na tnalu in nove trske v travi, in steza, ki drži naravnost k hišnim vratom, je se pravkar uhojena. Na neki cipresni veji visi modra volnena cunja in frfota v vetru. Toda če jo pogledaš od blizu, vidiš, da je stara.
“He, človek!” zakliče Gedemus.
Potem pravi:
“Ne more biti dolgo tega, kar jc tudi ta odšel.”
Pred hišo raste zelena in nežna trava. Cipresa poje s svojim dobrohotnim glasom pesem, ki dobro de ušesu. Potem so tu čebele, ki roje pod neko opeko in napolnjujejo zrak s svojim brenčanjem. In potem, kakor čudež, da človek kar verjeti ne more in si začuden mane oči, razcvel se je majčken grm španskega bezga.
“Počivajva, Arsula, počivaj va.”
Gedemus se razpoloži po travi kakor pes.
“Tu bova malo zaspala.”
Ne, Arsula ne bo mogla zaspati s to krvjo, ki divja po njej kakor hudournik, ki vse ruši pred seboj. Srce ji je kakor drobeča se gruda zemlja. Arsula sedi v travi. Med nogami ji cve-to marjetice. Zdaj je samo še luščina, čisto prazna luščina; po sluša, kako hudournik v njeni globini poje in žge kakor ogenj.
Tedaj zapazi na belem hišnem pragu lužo krvi, kakor pbtonika veliko.
IV.
Panturle je izvlekel iz slame jabolko, katero je spravil še preteklo jesen. Jabolko je hladno in ima zeleno kožico; greje ga v svoji roki, preden bo vanj ugriznil; greje ga s svojimi usti in diha vanj. Sedel je pred vrata, Odkar je odšla Mameche. je še čas svojo pot. V kotu dovrišča začenja cveteti grmiček španskega bezga in veter s planote je prinesel do sem debelo, popolnoma zmešano čebelo, ki zdaj brenči okoli opek na strehi. Toda morala bo poginiti. Za nekaj dni je prezgodnja.
Panturle je šel sledit lisico. Pri tem je treba veliko tišine in malo premikanja. Skriješ se za grič in poslušaš. Ce razumeš šum zraka, potem hitro spoznaš, kje se je ulegla, kje je in kam gre, kje išče prepelice in kje sledi jerebice. Po vsem tem je igrača nastaviti past.
Pri čakanju je Panturle srečal Veter, lep, velik in svoboden veter, ne tistega otroškega vetra, ki se igra z žogami, temveč tisti pravi veter, širokih pleč, ki prevrne vso deželo. Pri tem srečanju je zagoarnjal Panturle sam pri sebi: “To je pa pravi gospod.”
Panturle ne ve prav, kako se je to zgodilo; ležal je v travi in to zaradi lisice; potem je malo po malo prešel na povsem druge misli. Treba pa je omeniti, da vihrajo nad njegovim skrivali-ščem, nad to osamljeno, proti jugu obrnjeno grbo vsi zračni tokovi. Veter se upira v Pan-turla z vso svojo težo, s svojimi širokimi, velikimi in težkimi zamahi, potem odpiha — ir. to spominja na oredenje mačke. Panturle leži s trebuhom na zemlji in veter ga stiska kakor spužvo. (Dalje prihodnjič)
■ Z S LO
: m i Ju
Odprto pismo izvršnemu svetu SR Slovenije
Občinska skupščina Črnomelj je na seji 7. aprila 1.1. sprejela sklep, da bo z odprtim pismom izvršnemu svetu Slovenije obvestila javnost, da ne prevzema odgovornosti za posledice, ki bi utegnile nastati ob letošnjem izredno težkem proračunskem položaju. Ta občina ima že nekaj let težave pri financiranju družbenih potreb iz proračuna, ki so nastale zaradi n e o bjektivnega dopolnjevanja občinskega proračuna. Obvestili so republiške organe. Že leta 1967 je zmanjkalo denarja za kritje najnujnejših izdatkov, ki jih mora občina plačevati po zakonu in pogodbah. Takrat so obiskali Črnomelj predsednik izvršnega sveta Slovenije z nekaterimi člani in predstavniki sekretariata za finance.
Ugotovili so, da je stanje res nemogoče in predlagali, naj za leto 1967 najamejo sanacijski credit pri KBH Ljubljana v znesku 1,250,000 din. Hkrati so obljubili, da bo pri dopolnjevanju občinskega p r o r a č una v letu 1968 to upoštevano. Obljuba ni sila izpolnjena, zato so se dolgo-
sedanju določil, da znaša pokojnina za predčasno upokojene 75 odstotkov.
O tem stališču so razpravljali na zadnjem sestanku Zveze sindikatov Jugoslavije, ki se je na osnovi sklepov petih republik postavil na stališče, da po sklepih petih republik ni spreminjati starostne dobe “če nočejo vnesti v pokojininsko zavarovanje še večji nered”. Je pa za to, da
rovanja. Ugotovila sta, da je stanje pokojninskega zavarovanja v državi v popolni zmedi. Kot primer za svojo trditev sta navajala dejstvo, da razen Slovenije oziroma njene pokojninske samoupravne skupnosti nobena druga pokojninska skupnost v državi nima pregleda, koliko predčasnih upokojencev sploh ima na svojem področju. Že samo ta okolnost je velika ovira za ugotovitev dejanskega stanja!
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
NOTRANJE PLESKANJE in barvanje že napravimo SEDAJ. Pokličite nas takoj, da boste na vrsti še pred poletjem. Zunanja in sploh VSA PLESKARSKA DELA, ki jih želite letos pa tudi JAVITE, prosimo, ČIM PREJ, da jih bomo razporedili čim bolj po Vaši želji. Proračuni brezplačni. Dela garantirana.
Domišljija črnskih skrajnežev ne pozna meje
DETROIT, Mich. — Črnski Podpiranje sodelovanja skrajneži so imeli pretekli teden Zastopnik zunanjega ministr- tridnevno konferenco za “črnski stva Dragoljub Vujiča je dejal odarski napredek”. Konfe-| časnikarjem na tiskovni konfe-|rence se je udeležilo nekaj sto
je treba priznati izčrpanim ge-	da vidi jug0Siavija za Ev-! dele£?atov J Kako so bili nabrani
neracijam, ki odhajajo S^daJ V!ropo edino pot v “podpiranju S0-|tega ni nihče točno kontroliral.’
so seveda prišle
leto predčasne upokojitve, da bi pokojnina dosegala višino 67.5% celotne pokojnine.
Predsedstvo ZSJ je mnenja, da ta odstotek ne ustreza in ga je treba povečati na 70%, t. j. za 2.5%. Svet ZSJ je pa zavrnil
Stanje zadovoljivo?
Mitja Ribičič, ki je bil izbran za novega predsednika zvezne predlog predsedstvo ZSJ. Člani!viade v Beogradu, je dejal, da je sveta iz Srbije so vztrajali na gospodarsko in splošno notranje
10%, ker da “je stvar treba ob-
vi lani še kopičili, proračunska prošnja pa je znašala na prebi- ravnavati realno”, valca samo 186 dinarjev. Občini se še naprej godi krivica, prizadeta v prejšnjih letih. Občinska skupščina Črnomelj za stanje v proračunu ob neizainteresirano-sti republiških organov ne more odgovarjati.
Pismo zaključuje: “Kljub posebni in izjemni problematiki naše občine, ne zahtevamo nič drugega, kot enakopravno obravna-nje Črnomelj ske občine v slovenski sgciglističnj, skupnosti.’’
V nadaljnji razpravi je delegat Sarajeva podprl stališče sindikatov v Sloveniji, ki so prav zaradi zahtevnosti problema temeljito preučili to vprašanje, t. j. zahtevo po skrajšanju pok. dobe ter je ugotovil, da je treba zadevo reševati tako, kot se javlja na posameznih področjih, ne pa posplošeno. O tem je izčrpno govoril predsednik sindikatov Slovenije Tone Kropušek, ki je ugotovil, da so razmere v posa-
ob strogem upoštevanju^na vrs^0 ,ze\0 originalne ideje, neodvisnosti, suvereniteti, oze- Mednje spada tudi sledeča: meljske nedotakljivosti in ena- Bela Amerika je cela stoletja kosti držav’.	pda kld črnih sužnjev. Sedaj je
pa prišel čas obračuna. Bela A-merika naj sedaj plača odškodnino za take in podobne gospodarske zločine, kar jih je napravila nad črnimi sužnji. Zato je konferenca sklenila: črnske organizacije naj okupirajo cerkve in sinagoge, dokler jim bela rasa ne bo plačala prvi odškodninski obrok v znesku pol bilijona dolarjev.
Predlog se je pa vendarle zdel nekaterim delegatom preotročji. Ker so bili v manjšini, so odšli iz dvorane. Kar jih je ostalo, jih je bilo 183 za resolucijo, 63 pa proti.
stanje Jugoslavije zadovoljivo. Bil je celo toliko pogumen, da
stališču, da je treba dosledno izvajati sklep kongresa, ki je zahteval polno pokojnino (85% o-'je izjavil: “Polna suverenost snove osebnih dohodkov) in da vsakega jugoslovanskega naroda ga plenum sveta ZSJ nima pra-jse uveljavlja sedaj močnejše kot vice spreminjati. Prav toliko kdajkoli preje. Moderni jugoslo-število članov ZSJ se je zavze-|vanski samoupravni federalizem malo za stališče plenarne seje, je že dokazal svoje prednosti t. j. za zmanjšanje osnove za nad državnim socializmom in
nad dvo ali več-štrankarskim parlamentarizmom.”
meznih republikah zelo različne. Zmeda V jugoslovanskem Tako bodo v nekaterih republi-pokojninskem zavarovanju kah dosegli takšno stopnjo obre-Na šestem kongresu Zveze sin- menjenosti gospodarstva s po-dikatov Jugoslavije so sprejeli kojninskim zavarovanjem, kot resolucijo, s katero se je kongres jo imajo sedaj v Sloveniji, šele zavzel za skrajšanje starostne in j leta 1980!
delovne dobe za upokojitev za 5 let. Kongres se ni izrazil o odstotnem zniževanju pokojninske osnove pri predčasnem upokojevanju. O tem je plenum Zveze
Iz Slovenije sta o tem problemu govorila še Vinko Kastelic in Marko Bulc. Oba sta zahtevala, naj samoupravne skupnosti temeljiteje razpravljajo o bistvu
Sodelovanje s tujino
Cinkarna v Celju je sklenila dogovor z Vereinigung Volks-eigener Betriebe Lacke und Far-ben v Berlinu, Vzhodna Nemči ja, za skupno produkcijo titani-jevega dioksida. Tovarna kolek-torjev v Idriji pa dogovor s Kautt Bux ONG Spezialfabrik fuer Kollektoren v Stuttgartu v Zahodni Nemčiji.
Industrijska podjetja v Sloveniji prihajajo clo spoznanja, da je treba doseči sodelovanje sličnimi podjetji na zahodu tako v pogledu produkcije izdelkov kot tudi glede prodaje teh na svobodnem zahodnem trgu. Le v taki rešitvi vidijo možnost trajnega napredka, razvoja in tudi — obstanka.
tega konec. Takrat so se namreč vršile primarne volitve za župansko mesto. Kot kandidatje so nastopali številni demokratski kandidatje — menda jih je bilo kar 10, — med njimi tudi dva vidna demokratska voditelja.
Zmagal je skoraj neznani demokratski kandidat Stemwig, predsednik društva mestnih policajev. Zmagal je v 9 med 13 volivnimi okoliši, ravno tam, kjer že od nekdaj živi največ demokratskih volivcev. Agitiral je z geslom “Za red in mir v mestu in deželi”.
Poklicni demokratski politiki v Minnneapolisu ne morejo prikriti svojega presenečenja in razočaranja. Tolažijo se s priznanjem, da vleče nov veter v deželi. Pri volitvah bo zmagal Stenwig nad republikanskim tekmecem Danom Cohenom.
sindikatov na decembrskem za- problemov pokojninskega zava-
* Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!

Dubček postal predsednik zveznega parlamenta
PRAGA, CSR. — Pretekli ponedeljek je zvezni parlament volil novo predsedstvo. Za kandidata je bil postavljen bivši glavni tajnik KP CSR Dubček. V spodnjem domu parlamenta je dobil od 250 glasov 184. Glasovanje je bilo tajno. Proti njemu so glasovali vsi nekdanji stalinisti. V gornjem domu je dobil od 130 glasov 122.
Glasovanje je potekalo mirno, postopek je bila sila kratek in — dolgočasen. Javnost se za te volitve ni brigala..
Republikanec Saxbe se približuje unijam!
CLEVELAND, O. — Cleveland še ni pozabil, kako so unije pomagale demokratskemu kandidatu za senatorja Gilliganu, da je pri primarnih volitvah podrl Lauscheta. Da bodo s tako taktiko posredno pripomogle zmagi republikanskega kandidata, za to se niso dosti menile. Takrat tega nismo mogli razumeti, danes se nam pa že svita. Pretekli teden je namreč gumarska unija povabila republikanskega senatorja, da bodi glavni govornik na unijski prireditvi. Saxbe je tako spretno govoril, da so ga poslušalci po končanem govoru nagradili z živahnim ploskanjem. Gumarska industrija torej ne bo republikanca hitro pozabila.
Kaj pa pri tem misli uradna clevelandska demokratska stranka, posebno pa njen črnski del, je pa poglavje zase. Ameriške unije se namreč ne odlikujejo s politično zvestobo. Župan Sto-
Qdpor proti levičarskim razgrajačem hitro raste
CLEVELAND, O. — Vse kaže, da je pretekli teden nastal prelom v ameriški javnosti glede politične koalicije nove levice in raznih njenih vej, posebno SDS študentov. Najprvo je sam predsednik Nixon obsodil levičarska podvige, še hujše je pa po njih udaril federalni tajnik za pravosodje Mitchell, ki je javno pozval univerzitetne uprave, sodnije in policijo, naj zlomijo “tri-noštvo manjšine”.
Kaj hitro so začutili novi veter kongresniki in senatorji. So začeli tekmovati, kdo naj preje začne preiskovati dogodke na naših univerzah. S tem vprašanjem se bo pečalo v senatu in predstavniškem domu istočasno več odborov. To je znamenje, da kongres misli, da je večina javnosti že sita razgrajanj in razbijanj na učnih zavodih in da zahteva red in mir. Zadnjih par dni so tudi univerzitetne uprave postale pogumnejše, mladi akademski razgrajači in pretepači so začeli postajati plaši ji vi. Kjerkoli začutijo, da se bližajo varnostni organi, se hitro po-razgube. To se z dneva v dan pogosteje ponavlja.
Delo za moške & ženske
Moški ali ženska
Iščemo zanesljivo osebo za splošno čiščenje in drugo delo v trgovini, poln čas. Na vzhodni strani. Mora govoriti angleško. Kličite 486-7070.	(89)
MALI OGLASI
POTREBUJEMO HIŠE za prodajo KINKOPF REALTY 531-6346	*
(x)
V najem
Odda se 3 čiste sobe za e n o žensko. Vprašajte na 1176 E. 61 kes se bo moral hitro potruditi, St” zSorai> soba št. 3 ali kličite
da bi še užival unijsko zaupanje. “175-2644.
Gornji dogodek še ne pomeni, da bi unije hotele drveti v republikansko naročje, je pa vendarle znak, da ne odklanjajo načelno stikov z republikanskimi politiki. Ako iz tega nastanejo politične kombinacije in koalicije, kdo bo pa potem še volil demokratske kandidate?
(MWFX)
Lastnik prodaja
3-družinsko hišo z velikim dvoriščem nasproti cerkve sv. Vida, na 6018 Glass Ave. Kličite 391-0073.	(95)


MODERNA MONGOLIJA — Slika kaže v kitajskem sloc/u v Ulan Batorju, glavnem mestu Zunanje Mongolije, zgrajeno stavbo, v.kateri, je sedaj nameščen muzej.
Značilno znamenje časa
M I N N E A P OLIS, Minn. — Minneejpolis je stara. demokratska trdnjava, tam je začel svojo politično srečo marsikateri mladi demokrat. Pri volitvah je namreč zmeraj zmagovala uradna demokratska kandidatna lista. Pretekli torek je bilo pa
Prijalel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA. ZA RAČUN POMOČI DR2AVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair A v«. & fiKth St.: EN 1-42'4
^ Hiša naprudaj
Na 6521 Sčhaefef Ave. je naprodaj enodružinska h;ša s 6 sobami v dobrem stanju. Prodaja lastnik. Kličite do 5. pop. EX 1-9716.
AMERIŠKA £>0M0 7INA,

Janez in Lenka sta poslušno vstala vsak od svojega dela in koj začela nositi sklede in lonce na voz in jih zavijati v slamo, ca bi se ne pobili. Lončar sam je pa delo le bolj nadzoroval. Klemen se je za lončene posode kaj malo brigal. Saj skoraj. ni ves čas odmaknil pogleda od Lenke in njenih oči, katere mu je pa dekle sramežljivo odmikala in ga prav s tem še bolj navezovala nase.
Voz je bil naložen in povezan in Lončar je povabil na likof. Ko sta trčila, sta si Lenka in Klemen morala pogledati v oči. Lenka je očividno zardela, naglo srknila požirek vina in iz zadrege skoraj zbežala. Sedaj je Klemen za trdno vedel, da Lenka še nima fanta.
Tudi Janez se je kmalu izgovoril, da ga čaka delo, in je odšel. Ostal je ata sam. Včasih se je kakor mimogrede malo pomudila pri mizi tudi mama.
Poravnali so dokončni račun in samo še toliko posedeli, da se je Lončarka izdala, kako jo skrbi, ker otroci doraščajo in bodo starejši morali oditi od doma za kruhom. Lenke bi kar več ne pogrešali, ko zna poldrugo leto mlajša Zefa že skoraj lepše okraševati.
Pod Ljubljano, najbrž okrog Krima nekje, je oddaljeno zagrmelo in opomnilo Klemena na
CHICAGO, ILL.
BEAL ESTATE FOR SALE
GLENCOE — Open house Sun. 2-5, 351* Jefferson Ave., 3 bdrm., 2% baths, brk. Cape Cod. Att. gar. Mid
30’s. Also by appt. Ph. 835-2947.
(89)
COTTAGE Br. BY OWNER 5 rms., gas sp. htd., 25 x 126 lot, 2 bdrms., 2 car gar. Low taxes, tile kit. & bath, mod. plumbing. 220 elec. Illness forces sale.
$10,000.	Ph. 521-2973
(90)
BUSINESS OPPORTUNITY
BARBER SHOP — BY OWNER Good location. Well est. bus. Fully eqpd. Fine opportunity. Priced for quick sale due to illness.
Ph. 283-9569
(89)
AUTO REPAIR SHOP —By Owner 2 twin post hoists, 4 bays, air compressor, private office. $35,000. 33135 S. Mainstee Ave. Chicago, 111. Ph. 646-9742 or 868-3330
(89)
FEMALE HELP
WOMAN to assist in Service Shop operation. Shipping and receiving locks and keys. Experience not r.ecess. Insurance, holiday and vacation. Call Mr. Gee 372-3128.
(91)
COOK — General kitchen help — 6-7 days — Day and night shifts. Polish rest, for infor. call.
HU 6-8733
(89)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — Live in, lite work and cooking for elderly German couple. Own rm. and bath.
Ph. RE 4-8111
(88)
HOUSEKEEPER — CHILD CARE Nights. To live in North suburb home. Care of 5 boys. Own rm. and board and small sal.
Ph. 253-0798
{isawfe;*-1	(89)
hudo uro. Preden je odpeljal, so se vsi Lončarjevi zbrali pred pragom, samo Lenke nikjer ni bilo. Gledala pa je naskrivaj za bogatim, najmlajšim Markovim fantom iz Krnic, svetlolasa, najstarejša ljubenskega kajžarja hči Lončarjeva Lenka. Srce ji jc kar poskočilo, ko se je Klemen na ovinku še enkrat ozrl. Njegove oči so govorile, da iščejo prav njo.
“Oh, nič!’’ Deklič je zamahnil z roko v prazno, si spet pripasal širok platnen predpasnik pre-rnenjal ruto, si popravil težke svetle lase, se po kroparsko pokril in zopet sedel za mizo.
Toliko src kakor tisti dan do noči Lenka v svojem življenju še ni naslikala. Vsaka posoda je bila deležna vsaj enega. Navadno dveh. Enega na desni, drugega na levi, ali pa spredaj in zadaj, kakor kdo hoče reči. Lenka je hotela povedati, da je v sredi praznina sklede, to se pravi, da Markov iz Krnic in Lončarjeva iz Ljubnega ne moreta nikoli priti skupaj.
Medtem, ko se je Klemen ozrl nazaj po Lenki, je malo manjkalo, da mu ni'padla stara kobila na koiena, tako jo je b i 1 a potisnila teža voza po klancu navzdol. Če bi ne bil naglo trdo zavrl, da so zacvilila platišča, bi se bila kar gotovo zgodila nesreča.
In je Klemen zaviral m odvi-ral in odnehava!, dokler nista prišla z Luco na cesto. Spotoma ni utegnil nič drugega misliti kakor na vez, če ni hotel po tis-tis preklicanih lončarskih kolesnicah zvrniti in pripeljati domov same črepinje. In še potem, onstran mosta v Beraškem klancu navzgor, tudi ne. Je moral kobili tiščati. Še tako sta večkrat počivala. Šele zgoraj, ko je vozil mimo obcestnih hiš v Dobre-poljah, so se mu misli povrnile nazaj v Ljubno, k Lončarjevi Lenki. In je ves čas, dokler je vozil po ravnem, mislil nanjo, pa samo nanjo. Ko je spet prijel za ročico, da potisne še v zadnji klanec, si je pa glasno priznal: “Saprament! Sedaj razumem zidarja Gregorja, da se je spozabil in s kladivom udaril samo Mater božjo Marijo, če je imela njegova Mica le količkaj Lončarjevi Lenki podobne oči.”
Pririnila sta z Luco navzgor na ravno in kobila je začela hitreje stopati. Sicer se vsak konj proti domu podviza, medtem ko se mu z doma prav nič ne mudi. Luca je pa menda zavohala še nevihto v zraku. Ni dosti manjkalo, da ni stekla. “Ce je pa tako,” se je nasmehnil Klemen, “pa lahko sedem na voz.”
Ob poti 7 Brezij ga je čakal na pol gosposko oblečen moški in ga poprosil, če sme do Žaba-birta v dnu Brosca prisesti, in koj pristavil, da za uslugo rad da za kozarec vina. Ne zavoljo vina, iz prirojene ustrežljivosti in pa še zato, ker mu je bil možakar koj na prvi pogled všeč, ga je Klemen povabil, naj kar prisede. Ni mu bilo žal. Ne da bi vsiljivo povpraševal, je že spotoma zvedel, da vozi priljubljenega slikarja Leopolda Layerja iz Kranja, ki ga je bil že kot otrok videl na Rodinah v cerkvi, ko je razobešal prelep križev pot. Zato se mu je zdel takoj spočetka nekako znan. Mož je že šel na šestdeset.
Da naj kar obsedi, je Klemen rekel Layerju, sam pa poskočil na tla in zavrl po nevarno zao vinkanem Broscu navzdol. Prav takrat se je svetlo zabliskalo in trdo zagrmelo. K Žabarju v dnu
klanca so ju že pripodile prve debele kaplje plohe. Klemen je voz naglo zategnil pod streho, izpregel kobilo, jo privezal k jaslim v konjak in ji vrgel v parne še preostalo deteljo. Nato je skozi ploho stekel v hišo. Še pieden je prisedel, je krčmarica, postavna in primerno životna ženska, že postavila bokal na mizo. Layer jo je svetlo pogledal, navihano podražil in ji obenem pokadil: “Francka, tako ti povem, če misliš še kaj časa brhka ostati, se ne smeš prav nič več zrediti.” Krčmarica, že davno mama in Franca in ne več Francka, mu ni ostala dolžna: “Mojster, vsake oči imajo svojega slikarja. Marsikomu sem sedaj bolj všeč kakor prej, ko sem bila vitka in urna in nasmejana. Sicer pa —” Pokazala je na slikarjevo odkrito glavo: “Mojster! Vam pa že šmarnice poganjajo in v frato sc začeli sekati zgor čela.” Potrkala je Layerju s kazalcem na teme, kjer so se slikarju že močno redčili lasje.-
“Ne bom tajil,” se je prešerno zasmejal Layer: “Kar je res, je res. Lepota je v kraju. Ce bo pamet še kaj dala.”
“Ne bo res.” Krčmarica se je zresnila. “Lepota se še ni poslovila od vas. To vidim in izpričam lahko sama. Kar nič niste podobni svojim letom. Kar se pa tiče vašega slikarstva, pa — kakor slišim, da se pogovarjajo tisti, ki razumejo to reč, šele zorite v svoj vrh.”
Layer ni maral ne pritrditi ne odkloniti. Prikriti pa ni mogel,
da mu je odgovor všeč. Dvignil je kozarec: “Na zdravje Francki, sedanji Franci, še pred kratkim najgorši točajki na Gorenjskem!”
“Na zdravje!” je dvignil kozarec tudi Klemen.
“Na zdravje vama!” se je dobro zdelo krčmarici.
(Dalje prihodnjič)
— O'-------
Sporočajte domače vesti!


POMLADANSKE POVODNJI — V delu Irana je prišlo do hudih poplav, ko je 24 ur skupaj lilo. Slika kaže o-sebni avtomobil in tovornjak, ki sta obtičala v blatni vodi.
MA n, a )	J ■nipElši- [H2T3
41511617	8191110!
11112113114	15I16;!17
11 |S]Š ISjKl	22 23 i24 mmm
KOLEDAR
društvenih
prireditev
AVGUST
3.	— Ohio KSKJ piknik v parku
sv. Jožefa na White Rd.
3.	— Korotan priredi piknik na
Slovenski pristavi. Igrajo “Veseli Slovenci”.
10. — DSPB Tabor priredi svoj
prvi poletni piknik na Slovenski pristavi.
10. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih.
17. — S.K.D. Triglav priredi svoj
drugi redni piknik v Triglav parku Milwaukee, Wis. združen z mladinsko športno prireditvijo.
17. — Fara Marije Vnebovzete
priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani.
17. — Slovenska pristava priredi
piknik na svojih prostorih.
24. — Zelena dolina priredi
piknik na svojih prostorih.
24. — Letni piknik društva
Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres na White Road.
24. — V SDD na Recher Avenue
ob enih popoldne balincarska tekma.
23.-24.—Slovenski Dom na Holmes Ave. praznuje 50-letnico obstoja.
SEPTEMBER
14. — Zelena dolina priredi
trgatev.
21. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
28. — Oltarno društvo pri Sv.
Vidu vabi na kosilo v farno dvorano sv. Vida od opoldne do treh popoldne.
OKTOBER
4.	— Društvo SPB Tabor priredi
jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrali bodo “Veseli Slovenci”.
5.	— SDD na Recher Avenue
praznuje 50-letnicc obstoja.
5. — Ohijska federacija KSKJ
MAJ
10.	— Pevski zbor Korotan poda
v SND na St. Clair ob 7.30 zvečer koncert. Po koncertu ples ob godbi “Veselih Slovencev”.
11.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO proslavo.
11. — Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi Materinsko proslavo v šolski dvorani ob treh popoldne.
11. — V Slov. domu na Holmes
Avenue poda Ed Kenik koncert za Materinski dan. Sledi večerja in ples. Začetek ob dveh popoldne.
25. — Slov. narodni dom na St.
Clair Avenue proslavi z banketom 45-letnico obstoja.
25. — V SDD na Recher Avenue
bo na razpolago obed od 2. pop. do 6. zv., nato ples.
30. — Pevski zbor Korotan poda koncert ob osmih zvečer na prireditvi Društva Baraga v cerkveni dvorani v. a 5607 Massachusetts Ave., Washing-ton-Bethesda, Md.
30. — S.K.D. Triglav v Milwaukee, Wis., priredi spominsko proslavo v Triglav parku s sv. mašo ob 11. dopoldne.
JUNIJ
1..— Društvo sv. Jožefa št. 169
KSKJ priredi piknik na svojih prostorih na White Rd.
1. — Društvo SPB Cleveland:
Proslava Slov. Spominskega dneva s sv. mašo za padle žrtve komunistične revolucije in žrtve druge svetovne vojske pri Lurški Mariji na Providence Heights, Chardon Road.
8. — Društvo SPB TABOR se bo
spominjalo padlih domobrancev, četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji s sv. mašo pri kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi.
15. — V SDD na Recher Avenue
balincarska tekma Začetek ob enih popoldne.
15. —- Otvoritev Slovenske pristave.
15, — Otvoritev Zelene doline.
22. — Piknik H. Lohetovcga spominskega sklada združen z odprtjem nove dvorane na Slovenski pristavi.
22. — S.K.D. Trigla\ v Milwaukee, Wis.- priredi piknik v Triglav parku na HW 30-Town of Norway.
29. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih.
9. — Klub slov. upokojencev v
Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ.
6. — Štajerski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
13. — Slovenska pristava priredi piknik.
20. — Slovenski športni klub
priredi piknik na Slovenski pristavi.
27. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
27. — Piknik v Zeleni dolini.
društev proslavi 75-letnico KSKJ s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45, nato z banketom v farni dvorani.
5. — Zelena dolina priredi kostanjevo nedeljo.
11. Društvo SPB Cleveland priredi svoj družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
19. — Občni zbor Slovenske
pristave.
25. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “card party” v šolski dvorani. Pričetek ob sedmih zvečer.
NOVEMBER
2. — Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob petih popoldne.
2. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
8. — Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu.
15. — Klub upokojencev v
Newburghu priredi letni banket v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. ob 5. uri pop. Igra Zabak orkester.
15.	— Belokranjski klub priredi martinovanje v SND na St. Clair Avenue.
16.	— Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert.
16. — Slovenska šola priredi
komemoracijo ob 10. obletnici smrti blagopojnega škofa dr. Gregorija Rožmana ob . 3.30 popoldne v avditoriju Sv. Vida.
23. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 2 pop. do 9. zvečer.
DECEMBER
7. — Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
V BLAG SPOMIN
OB 24. OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA IN MATI
Agnes Urbanic
Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 5. maja 1945.
Počivaj v miru blaga žena, preljuba mati, v grobu tam, v ljubezni trajni boš ostala, ■nepozabna, draga nam.
Žalujoči:
ANTHONY URBANIC, soprog ANTHONY in JOSEPH, sinova
Cleveland, O., 5. maja 1969
NAROČITE SVOJIM DRAGIM MAMICAM
AMERIŠKO DOMOVINO
KOT DARILO ZA
Materinski dan
Naročite telefonično: 431-0628
Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot darilo za Materinski dan na sledeči naslov:
moje
Za to darilo pošiljam znesek $ Moje ime in naslov: ...........

=========== ^.?
i,«7
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA VNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
VELIKA KROGLA — Na sliki vidimo velike gumijaste krogle, ki imajo 40 palcev premera in so težke 900 ■funtov. Od časa do časa jih poženo na 630 milj dolgo pot po ceveh za pretakanje surovega olja iz St. Jamesa, La., v Patoko, Ul. — Cevovod so šele pred kratkim zgradili in je stal 100 milijonov.
.v .’maur