Poštnina plačana v gotovini
Maribor, sreda 2T7- folija 1932
Stav. 168 Leto. VI. (XIII)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNHK
Uradnldvo In uprava. Maribor, Aleksandrova »sta *t. 19 , Talafon 2440 In 2466 fathaja razan nedelja In praznikov vsak dan ob 10, url t Velja mesečno prejeman v upravi ell po po id 10 Oin, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku « Ogleae sprejema hidl oglasni oddelek Jutra- v Llublfenl » Pelini čekovni račun M. 11.408
JUTRA
99
Italija v zunanji politiki
PORAZ VELIKIH NAČRTOV BENITA MUSSOLINIJA.
V zboru velesil si Italija nikoli ni mo* Sla priboriti prave veljave, in v diploma' ciji je bila vedno velesila druge vrste, dasi je imela sijajne diplomate, ki so znali popraviti tudi dejanske poraze in jih spremeniti v uspehe. Tudi v nekdanji trozvezi z Avstrijo in Nemčijo je bila najšibkejši del. Nekoliko se je pa njen Tomen povečal, ko je prešla 1. 1915. v tabor zaveznikov in bila deležna 1. 1918. njihove zmage. Čim pa se je pričel svet na novo urejati in grupirati, je postala zopet to, kar je bila poprej. Ob fašističnem pohodu na Rim pred desetimi let5-ie bila skoraj docela osamljena. Zveze z osrednjimi silami, ki so bile poražene in so deloma tudi izginile, ni bilo več, vezi z velikimi zahodnimi zavezniki so se pa razrahljale, Njena diplomacija je sicer se-dela na lavorikah vsaj delnega uveljav-benja londonskega pakta, a upliva na ve-' o svetovno politiko ni imela nobenega, .orala je slepo slediti Franciji, Angliji m Ameriki.	-
^ Po fašističnem pohodu na Rim je bilo Ircba zato iskati novih potov. Mussolini, bi je s silno osebno energijo in močjo u-veljavil svojo politiko v mejah kraljevine, je hotel^ dati Italiji tudi zunanjega bleska, hotel je uveljaviti njeno zunanjo politiko v soglasju s prestižem položaja velesile. Kakor pa je glede kolonij našel že določena dejstva, tako je tudi v zunanji Politiki našel že vse več ali manj stalno orientirano. Prostora za uveljavljenje u-pliva ni bilo nikjer drugje kakor pri ta-kozvanih izločenih, t. j. premaganih državah. In priznati se mu mora, da je u-bral dobro taktiko. Neoziraje se na velike bivše zaveznike na zahodu, je navezal stike z Madžarsko, Bolgarsko, Turčijo ter pozneje še z Albanijo, Avstrijo in deloma celo z Nemčijo in Rusijo. Tako se ie zgodilo, da je postala fašistična Italija zaveznica premaganih in desperadov, ki So ii. posebno Madžari In Bolgari, sledili Posebno še zaradi nasprotstva do male poante, v prvi vrsti seveda Jugoslavije, Zunanjepolitični interesi so se tu torej strinjali in krili, in preko noči je postala •talija vodnica nekega sicer negativnega, p vendar vsaj nekoliko točno zarisanega bloka držav srednje in vzhodne Evrope.
Zgodilo se je tako prvič v zgodovini, o3 si je italijanska diplomacija ustvarila svoj lastni delokrog vodilnega zunanjepolitičnega upliva. Kar se poprej ni posrečilo nobenemu italijanskemu diplomatu, to se je posrečilo Benltu Mussoli-*dju in bili bi neobjektivni In naivni, če
tega ne bi priznali. Toda tudi on je pre cenjeval zunanjepolitično moč Italije, in stavba, ki jo je zgradil, ni mogla nikoli postati to, kar je žele!. Upliv Francije in Anglije je bil prevelik, da bi mogel srednjo in vzhodno Evropo popolnoma izlO' čiti in podrediti izključno le italijanski volji. Celo Madžarska, ki je bila vedno najtrdnejša postavka v Mussolinijevem zunanjepolitičnem računu, ni niti hotela niti mogla prekiniti vseh vezi s Parizom in Londonom. Še manj je to storila Bol garija, dočim je Nemčija ohranila nekakšno tiho, a vendar precej jasno neutral-nost. Avstrija, Turčija in Rusija so- pa postale zaveznice Italije samo iz golih egoističnih namenov in samo do mere, ki jim še omogoča trgovati z mednarodnimi Interesi.
V primeri s Francijo, ki ima docela jasno in trdno grupacijo, obsegajočo Belgijo, Jugoslavijo, Romunijo, Češkoslovaško in Poljsko, je ostala italijanska skupina ne le dejansko slabeiša, temveč tudi moralno labllnejša. Da se je tega Italija tudi sama dobro zavedala, dokazuje najbolj dejstvo, da je skušala prido biti za svoje načrte tudi še vsaj eno zahodno velesilo. Koketirala je zato posebno z Anglijo; toda vse njeno snubljenje je ostalo brez stvarnega efekta. Anglija je sicer upoštevala italijanske težnje, a samo toliko, kolikor so ji mogle neposredno koristiti, ko bi pa morala tudi sama nekaj žrtvovati, se je vedno previdno umaknila. Do definitivnega umika pa je prišlo v Lozani pri sklenitvi nove entente cordiale med Parizom in Londonom. Takrat je Italija lahko dokončno spoznala, da je ostala s svojimi despera-dl docela sama, popolnoma izolirana, čim pa se je to zgodilo, se je pričela rahljati tudi njena desperatska stavba sama. Bolgarija se ne uklanja več absolutni volji Rima. V njej se razvijajo močne sile, ki teže v smeri proti Parizu In Beogradu. Istočasno se pa tudi Avstrija zahvaljuje Franciji za posojilo in se brani popolnega rimskega jerobstva.
Po vsem tem je razumljivo, da je moral Mussolini lia nek način popraviti poraz, in popravil ga je s tem, da je žrtvoval zunanjega ministra Grandija in nekatere druge ministre. Nekdo je moral vsaj pred italijansko javnostjo prevzeti odgovornost za poraz, in prevzeli so jo Mussolinijevi najožji sodelavci. S tem se pa poraz ni prav nič zmanjšal in položaj prav nič izpremenll. Poraz je ostal — poraz.
Protivojne demonstracije v Sofiji
AKCIJA LEVIČARJEV PROTI VOJNI. PREPOVEDANO ZBOROVANJE. SPO
PAD S POLICIJO.
SOFIJA, 27. jv,iija. v zvezi z mednarodno akcijo proti vojni v Sofiji in po vsej Bolgariji so osnovali levičarji po.
sebne odbore, ki so s pomočjo oglasov, letakov in javnih zborovanj začeli ostro borbo proti vojni. Prav tako se pripravka velika akcija tudi za I. avgust, ki je namenjen protivojni propagandi. Ministrstvo notranjih zadev je izdalo sedaj naredbo, s katero strogo prepoveduje vsako tajno in javno akcijo proti vojni omenjenih odborov.
Kljub temu je sofijski protivojni odbor, kateremu predseduje profesor Asen Ziatarev, sklical veliko javno zborovanje v dvorano gledališča »Renesans«. Policija je že pred »spovedano uro zasedla vse dohode, zato so se pristaši zbirali v skupinah po okoliških ulicah in skušali tam zborovati. Nastopili so tudi
že govorniki. Policija je morala nastopiti s silo in demonstrante razgnati. Pri tem je prišlo do spopada. Stražniki in demonstranti so rabili orožje in na obeh straneh je več ranjenih. Aretiranih je bilo več sto ljudi.
NOVA KATASTROFA NA FILIPINIH.
WASHINGTON, 27. julia. Po poročilih iz Filipinov je tam zopet divjal silen tajfun, ki je opustošil več otokov. Nekatere naselbine, tudi večje, so Dopolnoma izginile z zemeljske površine. Pri tem je bilo ubitih več sto ljudi, število ranjencev pa znaša več tisoč. To je že druga letošnja katastrofa, ki je obiskala sicer bogate Filipine.
|Višek volilne borbe v Nemčiji
UKINITEV OBSEDNEGA STANJA V BERLINU IN NA BRANDENBURŠKEM. NOVI SPOPADI V BERLINU. SRDITA VOLILNA BORBA.
BERLIN, 27. julija Državni predsednik von Hindenburg je podpisal včeraj opoldne v Neudecku naredbo, ki se glasi: »Na podlagi člena 48 državne ustave odrejam: Naredba o izjemnem stanju v Berlinu in pokrajini Branden-burški z dne 20. t. m. 1932. se z današnjim dnem ob 12. url opoldne razveljavlja. Na podlagi te naredbe po izvrševalcu oblasti odrejene ukinitve periodičnih časnikov niso tangirane.«
BERLIN, 27. julija. Vlada je takoj uveljavila ukinitev obsednega stanja in vsa oblast je bila zopet izročena redarstvu in izpuščeni so bili iz zaporov vsi, ki so bili aretirani za časa obsednega stanja, razen onih, ki so bili prijeti po nalogu rednih sodišč. Takoj po ukinitvi obsednega stanja so pa zopet nastali nemiri in spopadi. V več primerih je bilo redarstvo prisiljeno rabiti orožje; več oseb je bilo ranjenih, neka ženska pa celo ubita. Prav tako so tudi pruski ministri odgovorili na sklep državnega upravnega sodišča v Llpskem z nadalj-nim zanikanjem veljavnosti zasilnih odredb in komisariata, kar pa položaja seveda ne spreminja.
BERLIN, 27. julija. Po ukinitvi obsednega stanja se je ves Berlin okrasil z zastavami. Hitlerjeve! so pozvali vse svoje pristaše, da iz vesijo zastave z lomljenim križem. Na nekaterih večjih hišah vise zastave vseh strank, iz vsakega stanovanja drugačna, a največ je zastav narodnih socialistov. V delavskih četrtih prevladujejo komunistični prapori, preko ulic so pa napeti transparenti z volilnimi gesli. Predmet vsega zanimanje so povsod samo nedeljske državnozborske volitve, na katere se pripravljajo mrzlično vse stranke. Mnenja so seveda zelo različna. Nekateri zatrjujejo, da bodo narodni socialisti nazadovali, drugi da bodo napredovali.
Predsednik poslanskega kluba socialnih demokratov je dejal poročevalcu pariškega »Journal a«, da bo so« cialno-demokratska stranka gotovo o-hranila dosedanje mandate, verjetno pa je, da jih bo povečala na 200. Narodni socialisti ne bodo imeli absolutne večine, pa če bi jih podpirali tudi vsi nacionalisti.
Sestanek romunskega parlamenfa
VAŽNE POLITIČNE KONFERENCE IN SEJE. PRESTOLNI GOVOR IN VLADNA DEKLARACIJA. REKONSTRUKCIJA VLADE.
BUKAREŠTA, 27. julija. Te dni so v Bukarešti važne politične konference in seje posameznih strank in njihovih organizacij, ki se pripravljajo na otvoritev novega parlamenta. Novi parlament se bo sestal k prvi seji v soboto 30. t. m. in do takrat bo najbrže sestavljena tudi nova vlada. Včeraj se je sestalo k seji tudi predsedstvo narodne kmečke stranke, ki ima v novem parlamentu večino. Na seij se je razpravljalo o osebnostih, ki naj bi prevzele posamezne ministrske
portfelje. Obenem so se določale glavne smernice bodočega vladnega programa, ki bodo navedene tudi v prestolnem govoru ob otvoritvi parlamenta. Seja se danes nadaljuje.
Prav tako zboruje tudi vlada, ki pri-pravlja prestolni govor in svojo deklaracijo. Kakor se doznava, se bo izvršila v vladi prav za prav le rekonstrukcija, ker je M a n i u odklonil povabilo, dn bi zopet prevzel vodstvo strank'' !,i v:ade.
Odhod bolivijskih čet na mejo
Fronta na meji province Gran Chaco.
General von Kundt vrhovni poveljnik.
LA PAZ, 27. julija. Bolivijsko vojno poveljstvo je poslalo vse mobilizirane čete razen dveh stražnih polkov, ki sta določena za čuvanje vojnega arzenala, na mejo province Gran Chaco, kjer se bo razvila bojna fronta med Bolivijo In Paragvajem.
BERLIN, 27. julija. Kakor poročajo listi iz La Paza, je bolivijski generalni štab ponudil vrhovno poveljstvo nad bolivijsko vojsko nemškemu generalu von K u n d t u. General von Kundt je bil svoječasno Inštruktor bolivijske vojske. General živi sedaj v Berlinu in izjavlja, da o kakem takem povabilu ničesar ne ve. Razen tega pa ima bolivijska vojska tudi sama dovolj sposobnih častnikov, ki lahko prevzamejo vrho"t?o po-voljstvo.
v
Krvavi izgredi v Španiji
MADRID, 27. julija. V Saragozi so priredil) včeraj levičarji velike demonstracije, orl katerih so se hoteli polastiti javnih uradov in zgradb. Skupini demonstrantov se je posrečilo udreti v poslopje mestne občine, kjer so razbili več pohištva in zažgali kup aktov. Nastopiti je moralo vojašt
vo, ki je demonstrante z golimi bajoneti vrgio iz poslopja. Pri tem se je tudi streljalo. Pet vojakov in sedem demonstrantov je bilo ranjenih. En demonstrant je pozneje v bolnišnici umrl. Aretiranih ie bilo okoli 70 oseb, med njimi nekaj voditeljev komunističnega gibanja In anarhistov.
Spomenica pruskih Litavcev
ŽENEVA, 27. julija. Litavska narodna manjšina v nemški Vzhodni Prusiji, ki šteje sedaj samo še okoli 100.000 duš, dočim je bilo šc pred 100 leti štirikrat večja, je poslala Društvu narodov spomenico, v kateri zahteva, da se prisili nemška vlada, da bo spoštovala obveznosti o zaščiti na rodnih manjšin. Nemci odrekajo I.i-tavcem vse narodne pravice, ne do-vole jim ljudskih šol in celo iz cerkve izganjajo litavski jezik. Društvo narodov je izročilo spomenico manjšinskemu odseku. (Kjer bo zaspala, kakor vse druge slične pritožbe! Op. uredn.).
POTRES NA NOVI ZELANDIJI.
SIDNEY, 27. julija. Na Novi Zelandiji so čutili predvčerajšnjim močan potresni sunek, ki je porušil več hiš. Nekaj ljudi je bilo ubitih. Na nekaterih mestih je zemlja razpokala.
"K»iB«sfrw rcEwrr. »a
Zverinski oče
POSESTNIK JOŽE KOLMANIČ IZ BUČKOVE JE UBIL LASTNEGA OTROČIČA. — NAD POČETJEM NEČLOVEŠKEGA OČETA SE ZGRAŽA VSA MALO-NEDELJSKA OKOLICA. — UBIJALEC ARETIRAN IN PREPELJAN V ZAPORE TUKAJŠNJEGA SODIŠČA.
Zaslužena lekcija
Za zaščito slovenščine in srbohrvaščine.
V nekem zagrebškem listu smo nedavno čitali lekcijo, ki smo si jo že davno zaslužili in bil bi že skrajni čas, da bi si jo temeljito zapomnili in se po njej ravnali. Tam se je namreč našel človek, ki se je naveličal slovenskega pačenja srbohrvaščine irf predlaga, naj se Slovenci temeljito naučimo jezika ali pa naj se rajši poslužujemo slovenščine in naj ne kvarimo obeh govoric. Načel je torej veleva-žno vprašanje, ki se bo moralo čimprej zaključiti s temeljito remeduiro, kajti zelo se motijo tisti naši ljudje, ki mislijo, da koristijo jugoslovanski stvari, če se namesto slovenščine poslužujejo spakedra-ne, do ostudnosti neužitne srbohrvaščine ali pa mešajo slovenščino z izrazi, ki vanjo ne spadajo in se protivijo njenemu duhu.
Tako opažamo v zadnjem času tudi sami, da se zdi nekaterim našim ljudem posebno »nobel«, če uporabljajo namesto pravih slovenskih izrazov razno navlako, kakor so n. pr. besede: saobračaj, granl-ca, nastavnlk, koturaš, savez itd. Celo društva, ki bi se morala zavedati svoje odgovornosti napram narodnemu jeziku, pišejo v svojih dopisih neužitno brozgo, ki žali tako čut slovenščine kakor srbohrvaščine. Treba bo zato pričeti nov po-kret za zaščito pred tem barbarstvom, kakor so ga začeli naši predniki proti germanizmom in govorici o »tavžentu, cajtengah, šuhah in slični rajnšprahl.«
V Jugoslaviji sta dva državna jezika, slovenščina in srbohrvaščina, tretjega, ki bi bil zmes obeh, ni; zato moramo pisati in govoriti ali slovensko ali srbohrvaščino, in to tako, kakor zahteva duh prvega ali drugega našega jezika!
Slovesna izročitev odlikovanj.
V petek 29. t. m. bo mestni župan g. dr. Lipold izročil odlikovanja nekaterim zaslužnim požarnikom. Red sv. Save IV. stopnje bo izročil poveljniku požarne brambe in reševalnega oddelka g. Ivanu Vollerju, šef-zdravniku g. dr. Ipavcu, in zdravnikoma gg. dr. Urbačeku in dr. Schmiedererju. Srebrno kolajno pa bodo prejeli četnika Ertl in Egger ter četar Šurkalovič.
Napredovanje v železniški službi.
V višjo položajno skupino so napredovali: inž. Fran Hinterlechner, šef progovne sekcije Maribor glavni kolodvor; Jernej Šmauc in Stanko Ravter, oba pri progovni sekciji Maribor glavni kolodvor; nadalje Franjo Biažon, postaje-načelnik v Dravogradu, Ivan Kuster v Mariboru, Franjo Sedej, Bruno Parma in Franjo Pavlovčič, vsi na glavnem kolodvoru v* Mariboru, Rudolf Jeretin na koroškem kolodvoru, Jože Vokač, Fran Artič in Virgil Škofič pa v kurilnici državnih železnic na koroškem kolodvoru.
t Franjo Kočevar.
Včeraj popoldne je preminul v Središču v 46. letu starosti posestnik in lesni trgovec g. Franjo Kočevar. Pokojnik je bil izrazit narodnjak, vzoren in napreden slovenski gospodar in oče vsega gospodarskega in kulturnega gibanja v Središču in bližnji okolici. Dolga leta je bil starosta Sokola, načelnik požarne brambe, odbornik in član raznih korporacij. Za možem, ki ga je pokosila smrt v naj-lepši dobi, žalujejo vsi, ki so ga poznali. Časten mu spomin. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
Poroke.
V zadnjem času so se poročili v Mariboru: Milan Klemenčič, učitelj, z gdč. Kristino Volavškovo; Ivan Vokač, učitelj, z gdč. Leandro Sabatijevo, učiteljico; France Mlaker, učitelj, z gdč. Heleno Arnoldovo; France Bidovec, tehnik, z gdč. Doro Kerhmankovo; Rudolf Ran-ner z gdč. Roziko Poštrakovo; Peter Zlatar z gdč. Marico Miklavževo; Lojze Hare z gdč. Marijo Pleterškovo; Feliks Kopič z gdč. Albino Ondruškovo; Ivan Plošinjak z gdč. Vilmo Regorškovo in France Voznik z gdč. Marijo Požaukovo. Bilo srečno!
Današnji trg.
Današnji trg je bil založen kakor po navadi. Posebnost na trgu je bilo italijansko grozdje, ki ga prodajajo branjevke po 24 Din kilogram. Na senem trguje stalo 6 vozov sena, cent po 75—85, 3 vozovi otave, cent po 85—90 in 2 voza slame, cent po 60—65 Din. Cena senu je izza zadnjega tržnega dneva znatno poskočila.
Žalostnemu dogodku, ki se je dogodil preteklo soboto popoldne v mirni vasici Bučkovcih pri Mali Nedelji v Slovenskih goricah, ni zlahka najti primera v analih zločinstev današnje dobe. Že marsikateri krvavi dogodek in marsikatera tragedija se je odigrala v teh vinorodnih krajih, toda tako zverinskega in nečloveškega dogodka, kakor se je pripetil te dni v Bučkovcih, ljudje ne pomnijo.
Pri posestniku Kolmaniču je bilo že delj časa napeto razmerje med njim in ženo. V zadnjem času je začel Kolmanič še popivati in ni bilo dneva, da ne bi bil prišel domov pijan. Ob takih prilikah je doma neusmiljeno pretepal ženo in svoje otroke. Večkrat je morala uboga žena zbežati z otroci od doma in iskati varnega zavetja pri dobrosrčnih sosedih, ki so slutili, da to ne bo rodilo dobrega konca. Najbolj žalostna pa je okolnost, da je Kolmanič sovražil in preklinjal svojo ženo radi najmlajše 6-letne hčerke Milice, ki ji je rahitična bolezen skrivila in pohabila obe nogi, tako da sirotica ni mogla hoditi in je že leta sem vedno ležala.
Preteklo soboto dopoldne je Kolmanič popival v nekem vinotoču. Okoli 16. ure se je priklatil pijan in nataknjen domov. Po stari navadi je začel razsajati in preklinjati. Uboga žena je prestrašena s svojima hčerkama 81etno Anico in 10-let-no Roziko zbežala od doma in pustila
Naši vojaški letalci so predvčerajšnjim tekmovali z najboljšimi vojaškimi piloti Evrope na mednarodni letalski tekmi na progi Gurih - Belinzone - Curih. Proga je dolga 367 kilometrov in vodi 3000 metrov visoko nad alpskimi vrhovi. Priborili so si sijajno zmago. V mednarodni tekmi vojaških enosedežnih letal je zmagal jugoslovanski letalec, stotnik I. razreda Zlatko Sintič, ki je to progo preletel v najkrajšem času, in sicer v 68 minutah. Drugi je priletel na cilj Poljak Bajan, tretji pa Švicar Burghardt.
Pri tekmi vojaških dvosedežnih letal si je priboril prvo mesto Belgijec von der Linden, ki je preletel progo v 85 minutah; drugi je priletel na cilj Francoz Durillon, tretji Švicar Hansa, četrti Jugo-sloven, stotnik Bajdak z opazovalcem poročnikom Židanikom v 91 minutah, peti pa je priletel v 93 minutah jugoslovanski stotnik Gradišnik.
Zmagovalec stotnik Zlatko Sintič je dobil kot prvo nagrado pokal francoske-
Poroka.
Poročila sta se dne 25. julija g. Vekoslav Terzer, krojaški mojster v Mariboru in gdč. Fanči Mehak, šivilja iz Metlike.
KJe Je — Delavska ulica?
O reformi uličnih imen so občinski možje že opetovano razpravljali. Zlasti magdalensko predmestje je pri tem zelo prizadeto. V labirintu nove kolonije je neobičajno zamotana Delavska ulica, ki med Radvanjsko in Betnavsko ulico trikrat spremeni svojo smer. Kdor išče kakšno številko, se šele po ponovnem vprašanju more znajti v vrstnem redu hiš, dočim bi bila stvar lahko enostavno rešena s tem, da se vsaj eni izmed treh smeri da novo ulično ime.
Vreme.
Vremenski preroki nam obetajo spremenljivo vreme. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Mariboru 27 (najnižja 16) v Ljubljani in Skoplju 29, v Zagrebu 28, v Splitu 30, v Beogradu 26 stopinj. Barometer je kazal davi ob 7. uri v Mariboru 738.6 pri temperaturi 21 stopinj, reduciran na ničlo pa 736.1; temperatura je znašala ob 11. uri dopoldne 23.6 stopinj.
Moško perilo po meri pri I. Babič. Maribor,
doma le pohabljeno 6-fletno Milico, ki je spala v sobi na tleh. Ko je Kolmanič vstopil. v sobo in opazil na tleh spečo siroti-co, ga je prevzela divja jeza. Besen je pograbil otročiča in ga treščil z vso silo v zid. Ko je nedolžno dete bridko zajokalo, ga je pograbil drugič in treščil ob tla, da je detetu počila lobanja in se je pokazala kri. Zverinski oče je nato treščil še parkrat že mrtvo siroto v zid, da so se ji polomile roke in noge. Na tleh je obležal le krvav klopčič, ki ni bil podoben človeškemu bitju in ni kazal več znakov življenja.
Zverinski oče je opravil svoje. Umil si je roke, ki si jih je umazal s krvjo lastnega otroka, legel na posteljo ter zaspal. Ko se je v poznem mraku približala domu žena, je najprej v groznih skrbeh pogledala v sobo, kaj dela Milica. Onesvestila pa se je skoro, ko je na tleh pri vratih zagledala krvav klopčič in v njem spoznala svojega otroka. Zbežala je od doma, sklicala sosede, ki so obvestili o strašnem dogodku b'ižnje orožnike. Orož niki so z veliko težavo aretirali zverinskega očeta in ga odvedli.
Drugi dan je prišla k Kolmaničevim sodna komisija iz Ljutomera, ki sta jo tvorila dr. Čeh in dr. Haring in odredila, da so prenesli žrtev na pokopališče pri Mali Nedelji.
ga stotnika Echarta, ki se je smrtno ponesrečil leta 1922. pri prvem mednarodnem letalskem mitingu. Poleg tega je dobil zmagovalec še razpisano denarno nagrado v znesku 2500 švicarskih frankov. Stotnik Bajdak je dobil častno nagrado in 500 švicarskih frankov. Pokal pa, ki je bil določen za nagrado v spomin smrtno ponesrečenih jugoslovenskih letalcev Petroviča in Pajeviča v Alpah, je dobil Belgijec von der Linden.
Jugoslovanska letalska ekipa je bila na cilju deležna velikih ovacij. Veliko priznanje je žel zlasti zmagovalec stotnik Zlatko Sintič, ki je preletel neznano in zelo nevarno progo s povprečno hitrostjo 330 km na uro in tako dosege! maksimalno hitrost z letalom »Howker-Foory« in motorjem »Rolls-Royce« s 480 konjskimi silami.
Zmago naših letalcev je pozdravila jugoslovanska kolonija z generalnim konzulom Milanom Švarcem na čelu in okrasila s cvetjem naša letala.
Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se čl o vek splošno dobro počuti in da ima jasno giavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Mariborski trg In sadje.
Z zgodnjim sadjem je naš trg neobičajno bogato založen, zlasti hruške, marelice in breskve prinašajo kmetje v izobilju. Slovenske gorice so letos izredno obrodile in kmetje so v skrbeh za prodajo svojih pridelkov. Prekupčevalci ponujajo že v predprodaji 50 par do 1 Din za kg obranih jabolk, kar je razmeroma malo. Zgodnje sadje ima pa mnogo višjo ceno, ki jo meščani označujejo celo za pretirano: marelice po 8 Din, jabolka po
5 Din je vsekakor mnogo.
Nezgoda.
V Studencih se je včeraj popoldne hujše ponesrečil delavec Jakob Jerovšek. Po nesrečnem naključju je prišel z desno roko v stroj, ki mu je zmečkal dlan. Ponesrečenega delavca so spravili v tukajšnjo bolnišnico.
^ V M a r i b o r u, dne 27. VII. 1932.
Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamnih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Joseiove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno, skrajno zanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočamo tudi pri kilah, trebušnih, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Sejem za živino.
Na sejem 26. t. m. so prignali 550 glav živine in sicer 18 konjev, 18 bikov, 172 vo'ov, 320 krav in 22 telet. Cene živini so padle, pa je vkljub temu bila kupčija slaba. Prodanih je bilo 268 repov. Na sejem so prišli tudi trgovci iz Avstrije in je bilo prodanih 10 glav za izvoz. Povprečne cene: debeli voli 3—3.50, polde-beli 2—2.50, plemenski voli 1.25—2.25, biki za klanje 2—2.25, klavne krave debele 2—2.50, plemenske 1.25—2, krave za klobase 0.80—1.25, molzne krave 2— 2.25, breje krave 2—2.25, mlada živina 2.25—3 in teleta 3—4 Din. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 10—12, II. vrste 6—8, meso od bikov, krav in telic 4—5; teletina I. vrste 10—12, II. vrste 6—8 in sveža svinjina 10—16 Dir,.
Dr. Sekula Jože zopet ordinira. Sodna ulica 9/1, od 8. dt) 9. in od pol 14. do 15.
Popravljam vse moško perilo po jako nizki ceni. 1. Babič. Maribor.
Ukradeno kolo.
Včeraj dopoldne je nekdo odpeljal z dvorišča neke hiše na Glavnem trgu trgovskemu vajencu Vaclavu Petruški dobro ohranjeno moško kolo, vredno 1500 Din.
Aretacije.
V Ključavničarsko ulico so romali preteklo noč Nikola D., ker je bil osumljen neke tatvine, Ivan K., Edmund G. in Rudolf Z. pa, ker so pijani rogovilili po ulicah.
Športne srajce v vseh barvah in izdelavah, po želji v vsaki obliki od Din 48-naprej. I. Babič, Maribor.
Ura, ki govori
Dandanes,, ko je čas vsepovsod tako točno odmerjen, ko se ne računa več na ure, ampak na minute in sekunde, je res potrebno, da ima človek točno in precizno uro. Vsakdo, ki je že kedaj v življenju zamudil vlak ali dogovorjen in določen trenutek, prav dobro pozna neprijetne posledice. Navadno so takih in sličnih zamud krive netočne ure, ki rade prehitevajo, pa še rajši zaostajajo. Na ure v cerkvenih zvonikih in drugih stolpih se frovek ne more zanesti. Tudi električne ure, ki jih imamo že po vseh boljših mestih, niso zanesljive. (Naš Maribor spada med boljša mesta, ker ima več električnih ur.) Te električne ure imajo včaših svoje muhe. Včasih kaže vsaka drug čas in zgodil se je že tudi primer, ko je taka električna ura na vseh štirih straneh kazala drug čas.
Netočnosti naših ur pa je napravil konec ravnatelj pariškega observatorija. On je namestil pri observatoriju posebnega uradnika, ki je dajal telefonično astronomsko točni čas vsem, ki so se zanimali. In tako so Parižani jeli oblegati observatorij, ker je vsakdo hotel uravnati svojo uro. Razumljivo, da tega posla ni mogel opravljati .več en sam uradnik. Zato je ravnatelj skonstruiral posebno napravo, ki pove točno uro vsakih deset minut. Vsakdo, ki želi vedeti, koliko je ura, pokliče telefonično observatorij, počaka največ deset sekund, nakar dobi odgovor na i>r.: »Sedma ura, petnajst minut in dvajset sekund.« Nato sledita dva zamolkla udarca, od kateri poslednji označi točno dvajseto sekundo.
Ura, ki govori je konstruirana po principu znanih iznajditeljev Belina in Brilliea. Deluje na osnovi zvočnega filma in gramofonske plošče. V Parizu sedaj razmišljajo o tem, kako bi uro zvezali z radijsko postajo, ki bi ob določenem času vsak dan napovedovala točni čas in pa kako bi vse večje telefonske centralo opremili s temi napravami, da bi naročniki telefona mogli vsak hip zvedeti, koliko kaže točna ura.
Sijajna zmaga naših letalcev v Švici
PRVO NAGRADO SI JE PRIBORIL LETALSKI STOTNIK SINTIČ. - VRATOLOMEN POLET NAD ALPSKIMI VRHOVI. — OVACIJE NAŠIM LETALCEM.
V Mariboru, 'dne 27. Vil. 1932.'
Mariborski »VEČERNIC 'Julržf
V obmejne planine!
DVE SMERI TURISTIKE. — VAŽNOST OBMEJNIH KRAJEV.—NAŠA IN TUJA PROPAGANDA. —NEMŠKI PESNIK OB MEJI. — NEZANIMANJE JAVNOSTI. _ AKADEMIKI OB MEJI. —ZA SKUPNE IZLETE.
Za vsakogar, ki pogosto hodi po smo-treno zarisanih stezah in poteh, po gorskih kočah in ponosnih domovih, postanejo mikavne sčasoma tudi one romantične1 planine, kamor oficielni turizem s svojimi načrti še ni posegel. To dejstvo velja zlasti za naš obmejni planinski svet na Kozjaku. Obmejni kraji s svojo samoniklostjo sicer ne nudijo velikih udobnosti, vendar z veseljem in ljubeznijo sprejemajo žal redke slovenske letoviščarje in izletnike. In vendar je stara in preizkušena resnica, da je narodna in državna meja izredno važna za obstoj in razvoj zaledja. Ne puške ne bajoneti, temveč narodno, prosvetno, kulturno in gospodarsko napredujoče obmejno ljudstvo je najboljše varstvo zaledja...
IČakor je na eni strani Drave umesten razmah turizma v smeri letoviščarskega komforta, tako je na drugi strani potrebna Poglobitev one turistike, ki hoče v obmej" nem ljudstvu okrepiti zavest slovenske Pripadnosti ter utrditi kulturno in gospodarsko stanje.
Na žalost se pri nas tem problemom ne posveča ona pozornost, kot se n. pr. za obmejno ljudstvo brigata naši najbližji sosedi Avstrija in Italija. Obe sta v poslednjih letih — kljub krizi — mnogo žrtvovali za mejo, posebno za gradnjo si-Nnih cest, za gospodarsko izboljšanje in Za nacijonalno in kulturno utrditev obmej-®eKa prebivalstva. Neprestani izleti »In’s bedrohte Cirenzlandl«, smotrena propagan na planinskih društev in stalno zanimanje obrambnih društev v Avstriji spodbuja ljudstvo ob meji k zaupanju vesoljnemu nemštvu. Značilno za pangermanska prizadevanja v obmejni Štajerski je primer znanega nemškega pesnika Rudolfa Hansa Bartscha, ki je pred tedni obiskal vse obmejne trge in vasi, kjer je predaval in recitiral svoja šovinistična dela o izgubljeni Štajerski. »Das deutsche Leid« v Sovenskih goricah očividno še vedno vzbuja skomine našim sosedom.
Pa še pravijo naši »rodoljubi«, da naši kraji prav nikjer niso več ogroženi! Teritorialno zaenkrat gotovo ne, kaj pa idejno?! Resnično opažamo v naših obmejnih krajih (ki so tik meje) nedeljo za nedeljo pretežno nemško govoreče izletnike. Bogve s kakšnimi nameni prihajajo! Kot lojalni planinci jim nismo nasprotni, toda vsiljuje se nam vprašanje: Zakaj Prihajajo prav Nemci? Redke izjeme to dejstvo samo potrjujejo. Zlasti si ne moremo kaj, da ne bi ugotovili žalostnega dejstva, da je naša javnost odrekla obojnim planinam ono zanimanje, ki bi ga danes hvaležnejše kvitirale kotkedaj po-Prej...
Pred dnevi je baje akademska podru-nlca CMD prepotovala »obmejne kraje« Ormož, Ljutomer, Sv. Lenart, Ruše, Sv. Lovrenc itd. Naših najbolj eksponiranih krajev ob državni meji od Št. lija, Sv. Jurija, Sv. Križa, Sv. Duha, Kaple, Remšnika, Sv. Primoža tja do obmejne Oj-
strice niso obiskali... In prav te postojanke bi bile najbolj hvaležne tako odličnemu stremljenju akademske mladine! Na. kraju samem bi zaznali za križe in težave mejašev; na lastne oči bi videli, ka ko se znajo štajerski Nemci dobrikati našim ljudem; sami bi spregovorili nekaj besed z obmejnim vaščanom ali pa stisnili žuljavo roko skromnemu kočarju; ob lepi slovenski pesmi tik meje bi na mah izginili vsi predsodki iz minulih dni osamelosti. Neizkrenosti, brezbrižnosti in nezaupanja bi bilo takoj manj, saj bi ljudstvo videlo, da ima v zaledju mnogo res prijaznih in odličnih prijateljev. Takšne propagandne ekskurzije bi dosegle popolnoma svoj namen!
Odločno je treba odsvetovati, da bi se izleti v obmejne kraje prirejali izključno v zabavo ali obisk kakšne veselice! Taki nameni niso čisti in stike z obmejnim 'ljudstvom iskati v gostilni ni niti uspešno niti značajno.
Hvalevredna so prizadevanja nekaterih mariborskih društev, ki prirejajo skupne izlete v obmejne planine, če takim nenapovedanim družbam prisostvujejo domačini čisto neprisiljeno, se ob petju narodnih pesmi razvije ono prisrčno razpoloženje, ki veže srce k srcu in takšno prijateljstvo je vredno zlata, zlasti v obmejnih krajih. S prisrčnimi stiki bodo šele mejaši uvideli, da prijatelji iz zaledja poznajo vse križe in težave obmejne grude tako v narodnostnem ko v kulturnem in gospodarskem oziru.
Iz tega spoznanja pa izvira še dolžnost, da zaledje izkuša nedostatke odpraviti, kolikor je v njegovi moči. V današnjih težkih časih je treba tu in tam zgraditi kaj tudi iz lastne iniciative, zlasti če gre za obmejne kraje.
Ne zahtevajo vsega tega samo interesi naše meje, marveč je v mnogo večji meri to zadeva naše varnosti, ki je z mejo v najtesnejši zvezi.
Sokolstvo
Otvoritev letnega telovadišča Sokola Maribor I.
Dne 7. avgusta t. 1. otvori Sokolsko društvo Maribor I. svoje letno telovadišče. Ker bo telovadišče tako po obsegu kakor po moderni ureditvi največje v žu-pi, bo otvoritev združena z velikimi svečanostmi. — Tudi tem potom se pozivajo vsa sokolska društva in čete, da se udeleže otvoritve. Udeležba bo olajšana s tem, ker bo otvoritev v »Mariborskem tednu« in bodo vsi udeleženci deležni četrtinske vožnje. Pridite!
Sv. Rupert v Slovenskih goricah.
Dne 31. t. m. priredi tukajšnja Sokolska četa svoj javni telovadni nastop. Vabimo vse sosedne bratske edinice k udeležbi, da lahko tudi na zunaj pokažemo uspeh svojega dela. — Zdravo!
Odmevi iz sokolske Prage.
V zvezi s sokolskimi svečanostmi v Pragi, objavlja sokolsko časopisje zanimivo statistiko časkoslovaškega Sokolstva. V ČOS je včlanjenih 661.770 oseb, in sicer 256.360 članov, 103.113 članic, 37.554 moškega naraščaja, 34.944 ženskega naraščaja, 108.801 moške in 121.008 ženske dece. Skupno je na Češkoslovaškem 3131 društev, organiziranih v 52 župah, ki tvorijo mogočno sokolsko armado ČOS.
Šport
Iz Radvanja
Obratovanje naših opekarn. Reiserje-va opekarna v Gornjem Radvanju je pričela redno obratovati že pred dvema mesecema, v nedeljo pa je pričela z delom tudi Nasimbenijeva v Spod. Radvanju. Obe zaposlujeta sedaj nad 50 delavcev, kar je precej omililo brezposelnost naših sezonskih delavcev. Po pripravljenem materija'u sodeč, se bo delalo še dobre j tri mesece. Če bi bila stavbena sezona boljša, bi obe opekarni obratovali do zime.
Gasilske slavnosti. Kakor smo že poročali, bodo v nedeljo proslavili naši gasilci 40-letnico obstoja. Spored bo ve!iča-sten in pri slavnostni seji bodo de'ovali zastopniki vseh društev. Tudi gasilska vaja bo zanimiva, kar priča vestno m; vztrajno vežbanje.	•
Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo.
V nedeljo 31. t. m. se bodo odigrale sledeče tekme: v Ljubljani: ISSK Maribor: SK Ilirija; v Zagrebu; Viktorija :Pri-morje, s Splitu: Hajduk:Hašk; v Zagrebu:	Concordia:Gradjanski (Osijek); v
Beogradu: BSK:Sašk; v Skoplju: Jugo-slavija:Gradjanski (Skoplje) in v Som-boru: Slavija:Vojvodina.
Kaj pravi Športni list o tekmi Vikto-rija:Maribor!
Današnja številka ljubljanskega »Športnega lista« prinaša med drugim tudi kritiko o nedeljski tekmi Viktorije :Maribor. Uvodoma piše glede sodnika takole: Kar se tiče sodnika, si ne moremo kaj, da ne bi ugotovili, da so si Mariborčani sami krivi razočaranja:	mariborski klubi že
leto dni forsirajo zagrebške sodnike za vse mogoče tekme in tekmice. TudiPo-dubsky je mogel kot zagrebški sodnik soditi nedeljsko tekmo samo na željo ISSK Maribora in z njegovim pristankom! Op. ur. Tudi mi smo mnenja, da je bilo popolnoma zgrešeno za tako važno tekmo poveriti vodstvo zagrebškemu sodniku, ko je vendar razumljivo, da zagrebški sodnik pri tekmi, ki se vrši med zagrebškim in mariborskim klubom, ne more biti povsem objektiven.
Male športne vesti.
Jugoslovenska lahkoatletska zveza v Zagrebu je dobila od grške lahkoatletske federacije povabi'o na sodelovanje pri letošnji Balkanski olimpiadi, ki bo od 2. do 10. oktobra v Atenah.
Arkadi j Averčenko:
Stava za gumbe
• *^0H.Us'Pokus? To je čarovnija!« se je glasilo oj sosecjnje mjZe. Oni, ki je to rekel. Je bu temen mož z vlažnimi črnimi brki m s strmečim, steklenim pogledom.
Vlažni črni brki, skoraj do obrvi padajoči lasje m stekleni pogled so dokazovali neizpodbitno, da je bil lastnik omenjenih zakladov — tepček. Tepček v resničnem in pravem pomenu besede.
Eden izmed njegovih sosedov ob mizi si je nalil pivo, pomencal roke in izjavil:
»Nič drugega kakor samo urnost in gibčnost prstov...«
»To je čarovnija!« je vztrajal mračni jnož pri svoji prejšnji trditvi in sesal svoje brke.
Mož, ki se je bil pravkar potegnil za to, da tiči vsa zadeva v gibčnosti prstov, se je satirsko obrnil do svojega tovariša in rekel;
»Dobro, da to ni nikaka čarovnija, lahko takoj dokažem, če hočete.«
MraČnež se je še bolj mračno nasmehnil.
»Ste li vi — kakor naj se izrazim —
čarovnik po poklicu?«
»Seveda, saj vam pravim. Ali hočete? Stavim sto rubljev, da odrežem vaše gumbe v petih minutah in jih zopet pri-
šijem!«
Mračnež se je iz neznanih vzrokov igral z gumbom na telovniku in odgovoril:
»V petih minutah? Odrezati in zopet prišiti? To je nepojmljivo!«
»Popolnoma umljivo... Torej, bo kaj? Sto Tubljev?«
»Ne, to je preveč. Samo pet jih imam pri sebi.«
»Nu, zame je to tudi dobro. Radi tpe-ne bodi stava nižja. Hočete — tri steklenice piva?«
Mračnež je strupeno pomežiknil.
»Saj boste morali izgubiti!«
»Kdo? Jaz? Bomo videli!«
Iztegnil je roko, stisnil suho in koščeno desnico mračneža in tretji pri mizi je z robom dlani presekal sklenjeni roki.
»Z uro v roki lahko pazite, da vsa stvar ne bo trajala več kot pet minut.«
Vsi smo bili radovedni in celo natakar, ki so ga bili poslali po krožnik in nabrušen nož, se je zganil. Mož, ki se je bil izda! za čarovnika, je vzel nož in odrezal mračnežu vse gumbe na telovniku
in jih vrgel na krožnik.
»Imate gumbe tudi pri jopiču?« je vpra šal.
»Seveda. Zadaj, na rokavih, na žepih.«
Gumbi so padali klopotaje na krožnik.
»Imam gumbe tudi na h ačah,« je dejal mračnež in se zvijal od smeha, — »in na čevljih...«
»Prav, prav; mar mislite, da vas hočem oslepariti za kak gumb?... Ne vznemirjajte se, — vse bo porezano.«
Ker je bila vrhnja obleka oropana gumbov, je bila dana možnost preiti do spodnje obleke. Ko so padli zadnji gumbi s spodnjic, je položil mračnež škodeželjno na mizo še svoje noge.
»Na čevljih... Na vsakem je osem gumbov. Rad bi vedel, kdo jih bo v petih minutah zopet prišil!«
Ne da bi odgovarjal na mračneževe besede, je sukal čarovnik naglo in spretno svoj nož. Obrisal si je potem še čelo, položil krožnik na mizo — gumbi vseh različnih barv so bili pomešani na njem — in zagodrnjal:
»Dovršil sem. Vse!«
Natakar je vzradoščen plosknii z rokami:
»Dvainosemdeset gumbov! Imenitno!«
»Sedaj se pa požuri in mi prinesi šivan-
jgrerara?
Državno lahkoatletsko prvenstvo po-edincev bo letos 16., 17. in 18. septembra v Zagrebu. Na tem tekmovanju se bodo izbrali najboljši atleti, ki pridejo v poštev za državno reprezentanco.
ISSK Maribor potuje v nedeljo 31. t. m. v Ljubljano, kjer bo odigral proti SK Iliriji prvenstveno tekmo.
V Ljubljani bo v nedeljo 31. t. m. tudi tekmovanje za juniorsko državno prvenstvo v plavanju.
SK Ilirija priredi dne 13. in 14. avgusta, obakrat (s pričetkom ob 15. uri) lahkoatletsko tekmo za moško prvenstvo Ljubljane. Pravico starta imajo vsi verificirani člani klubov JLAS. Prijave do 6. avgusta.
Tekmovanje za juniorski pokal SK Ili-Tije se bo pričelo dne 6. avgusta. Prijavni rok za letošnje tekme je 3. avgust.
V tekmi za pokal varaždinske župe je v nedeljo zmaga! ČŠK (Čakovec) nad VŠK (Varaždin) 3:1.
Studenci
Konjederec prihaja... Že dva dni so
studenške ulice predmet neobičajnega zanimanja. Siv voz z dostojanstvenim možem s puško na rami je strah in trepet vseh štirinogatih ljubljenčkov, ki se skrivajo v najtemnejše kote. Toda kruto oko konjederca opazi še tako skritega kužka, če ni privezan. Plen v Studencih je bil izredno bogat, saj je celo Mikekov Čuvaj moral v prognanstvo, več manjših — baje dragocenih — psičkov pa je »storilo smrt na licu mesta«. Studenčani imajo za nekaj dni svojo senzacijo.
Limbuš
Žegnanje. Limbušani so praznovali v nedeljo god farnega patrona sv. Jakoba. Spet so se zbrali krepki mladeniči, brhke mladenke, starke in starci od blizu in daleč, da počastijo čim svečaneje svojega svetnika in zaščitnika. Krošnjarji so postavili okoli cerkve šotore, ponujali blago ter hvalili kvaliteto in nizko ceno. Kmečki fantje so kupovali svojim dekletom srca in razne druge reči za odpustke, in vsaka se je ponašala z darom in ga kazala prijateljicam. Veselo razpoloženje je trajalo pozno v noč. Med zvoki godbe so razsajali mladi pari. Res, lepo in zanimivo je naše podeželsko žegnanje.
• Ali Vis smem predstaviti svojemu možu''«
ko in sukanca,« je ukazal čarovnik. — »Pa hitro!«
Tovariš je zavihtel uro po zraku in zaprl pokrov.
»Prepozno... Konec! Pet minut je minilo! Stavo ste izgubili!«
Oni, kateremu so veljale te besede, je jezno vrgel nož na mizo.
»Vrag naj me vzame! Izgubil... nu, nič se ne da napraviti... Natakar! Prinesi temu gospodu na moj račun tri steklenice piva in potem povej še moj račun!«
Mračnež je prebledel.
»Kam... kam... pa hočete iti?«
Čarovnik je zazehal.
»V posteljo. Spati hočem ko pes. Ves dan sem se trudil ko živina...«
»In... gumbe... prišiti?«
»Ka-a-aj? Čemu naj vam jih še priši-jem, ko šeni tako in tako izgubil stavo. Zato sem pa moral tudi plačati. Priporočam se, gospoda!«
Mračnež je dvignil za odhajajočim proseče svoje roke — in pri tem mu je zdrknila nenadoma vsa obleka s telesa. Pobral ie hlače, zaziial ves prestrašen in zajeclja': »Za božjo voljo, kaj naj bo iz vsega tega?«
MaHSoFsKfTiV EXTE rn I K«* Jutri
fSHgTB	_
VOHUNI
Iz tajnih arhivov.
Njen oče je bi', ves srečen nad spremembo njenega mišljenja in se je dal kaj lahko pregovoriti, da jo pošlje v svrho nadaljne vzgoje v samostan, dokler ne bo dovolj stara, da se lahko zaobljubi za nuno. Njeno bivanje v samostanu pa je tra-jelo le teden dni. Pobegnila je in se odpeljala v Pariz. Iz »mesta svetlobe« je pisala svojim staršem, da hoče postati umetnica.
S svojo lepo postavo je najprvo dobila delo kot model, in slikarji, katerim je sedela, so bili zelo sočutni in prikupni ljudje-
Ko je Moreuil prišel v Pariz, da bi svojo izprijeno hčer odpeljal nazaj v samostan, je ni mogel nikjer najti. Moreuil jo je radi tega zavrgel in se vrnil v svoje podeželsko mestece.
Marthe pa je bila zelo hvaležna, da ni hotela kar tako zapustiti svojih varuhov, ki so ji v njeni stiski pomagali. Umetniki, ki so jo slikali že v vseh mogočih položajih, pa o tem niso bili navdušeni, kajti niso imeli toliko denarja, da bi vzdrževali model, od katerega niso imeli nobenih koristi. Tako je Marthe bila prisiljena poiskati si kje drugje zaslužka. Potem ko je že vse mogoče poizkusila, ji je zmanjkalo denarja. Dobrohotna usoda pa ji je
takrat privedla Williama Fischerja.
Tega starejšega gospoda je srečala v. neki kavarni, in ker je bil z njo prijazen, mu je potožila svoje gorje. Mr. F her jo je pazno poslušal in ji pritrdil, . .1 ie treba tako mlademu in nadarjenemu dekletu vsaj nuditi možnost, zadostiti umetniškemu nagnjenju. Dejal ji je, da vidi nek izhod in se dogovoril ž njo za nov. sestanek, pri katerem naj bi se seznanila še z njegovima dvema tovarišema Leather-jem in Philipsom. Njihova radijska trgovina je bila v Rue de Surene, toda Marthe je kmalu izvedela, da se ti gospodje bolj zanimajo za neko drugo iznajdbo dvajsetega stoletja. Poznali so namreč vse mogoče vrste letal in vsa letališča v Franciji. Zelo so obžalovali vse nesreče, katere bi bile z uporabo letal lahko preprečene.
Nek njihov prijatelj je baje iznašel novo padalo, katerega bi rad spravil na francoski trg; toda dosedaj se mu še ni posrečilo napraviti zanj uspešne reklame. Če pa bi lepo, mlado dekle kot Moreuil hotelo predočiti prednosti tega padala s tem, da skoči iz letala in elegantno pristane na zemlji, bi javnost postala kaj kmalu pozorna. Razen tega pa bi si pridobila sloves kot dobra artistka.
Zagotavljali so ji, da pri tem ne bo izpostavljena nobeni nevarnosti in da bodo njene usluge bogato poplačane. Marthe je privolila v preizkušnjo padala.
Sprva se je zelo bala in pri prvem poletu je imela komaj toliko poguma, da je skočila iz letala. Končno pa je le zmagal njen pohlep po slavi nad strahom, skočila je v globino. Kot so ji Angleži proroko-vali, je prišla popolnoma nepoškodovana na tla. Padalo je bilo najnovejši angleški model in praktično ni bilo nobene nevarnosti.
Odslej je Marthe večkrat skočila s padalom in kmalu ji je bilo v veliko veselje, na ta način plavati po zraku. Potem pa je prišel dan njenega prvega javnega nastopa. Navzoča je bila velika množica ljudi in viharno občudovanje, ko je prispela na zemljo, je bilo balzam za njeno dušo. Spoznala je, da stoji na pragu svoje slave.
Izgleda, da so gospodje Leather, Philips in Fischer priredili z njo celo vrsto nastopov, preden so svojo učenko uvedli v tajne svojega poklica. Nekega dne so ji stavili predlog za turnejo po Franciji, pri čemer bi ji njeno plačo seveda primerno zvišali, ako bi poleg odskoka s padalom prevzela še nekatere druge dolžnosti. Marthe je povprašala v čem obstojajo te dolžnosti in je brez pomisleka privolila, ko so ji jih natančneje razložili. Njeni tovariši tudi niso ničesar drugega pričakovali; tajni agentje so večinoma dobri poznavalci človeškega značaja, ki zelo dobro vedo koliko in kaj smejo za-
rMaTiiBTniT
upati svojim zaveznikom. Mile. Moreuil je bila navdušena ob misli, da bo postala vohunka in se je izkazala kot zelo dobra učenka. Ti trije Angleži pa so dobili dovoljenje, da sme Marthe predvajati svoje padalo tudi na vojaških letališčih. Bilo je tudi za pričakovati, da bodo galantni letalski častniki obletavali to lepo in mlado deklico.
In kjerkoli je pokazala svojo umetnost so jo častniki zabavali in vabili. Na njena spretna vprašanja o vrsti in jakosti posameznih letalskih oddelkov so častniki vedno po pravici odgovarjali. Če bi bil ta vprašanja stavil moški, bi ga bili ostro zavrnili. Lepa Marthe je našla tudi priliko odpreti pisarniške predale in iz njih izmakniti važne dokumente. Njeni zavezniki pa so ji razen tega dali majhen, zelo občutljiv fotografski aparat, katerega je prav lahko skrila v svoji obleki. Medtem ko je s padalom plavala po zraku, je fotografirala letališča. Na ta način ji je uspelo fotografirati lučne naprave v Bor-deauxu in St.Nazairu. V St. Raphaelu si je znala pridobiti načrte zadnjega in najnovejšega modela francoskega letala. Angleži so oštali v Parizu, toda vedno so dopisovali z njo in ji dajali navodila, kako naj izvede posamezne naloge. Svoja pisma so pisali z nekim novim nevidnim črnilom, kateremu francoski kemiki niso mogli do živega.
Problem zakonske sreče
OD ZGODOVINE DO ZNANSTVENIH PROUČEVANJ.
Marsikdo bi mislil, da so nesrečni zakoni pojav današnje moderne civilizacije. Toda temu ni tako. Nesoglasje med zakonci je tako staro, kakor je staro človeštvo. V vseh dobah in časih in pri vseh narodih najdemo nesrečne zakone in zakonske razprtije. Zato so nekateri narodi že pred tisočletji omogočili ločitev zakonske zveze, drugi so pa uvedli mnogoženstvo. Znameniti v tem pogledu so bili Feničani, ki so dovoljevali moškim, da so si vzeli več žen, vendar so smeli obdržati samo tisto, s katero so se najbolje razumeli. Te niso smeli več zapustiti, sicer so izgubili za vedno pravico do nove zakonske zveze.
Srednji vek, ki je bil v marsičem laž-njiv, je bil lažnjiv tudi v pogledu zakonske zveze, katere ni dovoljeval razdirati. Radi tega pa se je razpasla zakonska nezvestoba v tem veku najbolj. Zakoni so se kršili celo z vednostjo in tihim privoljenjem zakoncev. Moderna doba pa je znova načela problem ljubezni in za-
kona. Postavila je posebno Evropi stroge paragrafe. Popoln uspeh pa ni bil in ne bo nikdar dosežen.
Problem zakonskega življenja, ljubezni in zvestobe je bolj kompliciran kakor so vsi človeški paragrafi. Življenje se ne da zvezati. V novejšem času se je za te probleme jela intenzivnejše zanimati znanost in prišla je do zaključka, da je osnova zakonski sreči značaj, iz katerega izvirajo različne lastnosti. Zelo važno vlogo igra pri tem pred vsem seksualen u-stroj posameznika. 2e dolgo je znano, da se anestetik in lahkoživka ali obratno v zakonu ne počutita dobro. Mogoče pa so tu vse mogoče stopnje. Popolni ekstremi so navadno bolj redki, vendar pa jih najdemo vsepovsod.
Kaj je pravzaprav vzrok vsega tega, doslej še ni znano. Šele v najnovejšem času smo izvedeli za dvoje enakih odkritij. Neki ameriški zdravnik in neka angleška zdravnica sta mnenja, da so človeški značaji odvisni od kemične sesta-
ve telesa. Če prevladujejo v telesu kakega človeka te tvarine, v drugem pa druge, sta si različna tudi po značaju, lastnostih, sposobnostih in po seksualnem občutju. Tako so ženske, pri katerih prevladuje v kemični sestavi kalcij, hladne, včasih docela neobčutljive, moški, pri katerih zmaguje nitrogen, pa so vročekrvni, živahni in nestanovitni. Zakon med takima dvema že ne more biti srečen.
Kako preprečiti take nesrečne zakone? Angleška zdravnica pravi, da bi se morali vsi, ki se mislijo poročiti, poprej temeljito preiskati. Ko bi ženin in nevesta vedela, da ne spadata skupaj, bi se prav gotovo ne vzela. Ta njena trditev pa naj-brže me bo drržala. Zaljubljenec bi ji oporekal, da sama nikdar ni bila zaljubljena In da pozablja, da zaljubljencev ni tako lahko ločiti.
Problem zakonske sreče je in bo še tudi nadalje ostal kompliciran. So stvari na svetu, ki jih vsa človeška znanost najbrž nikoli ne bo mogla rešiti.
Spominjajte (e CMD
»Čemu pa streže tvoja služkinja s klobukom na glavi?«
»Veš nismo še na jasnem če naj jo obdržimo ali pošljemo preč.«
Kis za vlaganje Špirit za vlaganie
218
t«.«*, JAKOB PERHAVEC. MARIBOR. Gosposka ulica 9
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja ln urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d-, predstavnik
STANKO DETELA V Mariboru.
Trgovino v Mariboru prodam
proti mali odkupnini. Naslov v upravi »Večernika«.	2361
Prvovrstni hruškovec
po 2.— Din od 10 lit. naprej, Razlagova ul. 13, pri hišniku.	2353
Mirno, manjše stanovanje
1—2 sobi in kuhinjo, išče uradniški par brez otrok s 1. ali 15. avgustom. Ponudbe pod »Avgust 2« na upravo Večernika.	2354
Hiše ali posestva
od 30.000 Din dalje prodaja Posredovalnica. Maribor, Sodna ulica 30. 2362
Iščem za oktober
elegantno stanovanje, obstoječe iz treh sob, kuhinje, sobe za služkinjo in kopalnice. Ako možno z vrtom. Ponudbe na upravo pod »apartno«. 2355
Denarnice za kovani denar
v veliki izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova c. 13.	2301
bkonkurznemaie
Pavla Kokoschinegg
Košaki 18
v četrtek 28. Julija
ie zaprti
g. J. N. Šoštariča se proda večja množina manu-fakturnega blaga v celoti. Inventar in cenitev na vpogled pri konkurznem upravitelju. Ponudbe do 31. julija 1932.
Dr. V. RdPOteC. upravitelj konkurzne mase
Opremljeno sobo
oddam dvema gospodoma ali gospodičnama, prost vhod, električna razsvetljava. Aleksandrova cesta 55 I.
2338
Sobo In črkosltkanje,
vedno najnovejšl vzorci na razpolago, Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska uMca 3, za kavarno »Astoria«.	3
Stanovanje
obstoječe iz dveh sob, kuhinje in pritiklin oddam s 1. avgustom mirni družini, obstoječi iz dveh do treh oseb, v Tattenbachovi ulici. Vprašati v karto-nažuii tovarni, Mlinska ulica 30.
Pritlični lokal z dvema prostoroma,
tik kolodvora oddam. Aleksandrova c. št. 48.	2360
Išče se inštruktorica za knjigovodstvo.
Naslov v upravi »Večernika«. 2356
Predno vam bo kolo ukradeno
javite pri »Kolozaščiti«. Kralja Petra trg 6, tel. 2506	2347
Dekle, ki se je učilo kuhati v kavarni
in restavraciji, išče mesto kavarniške kuharice začetnice. Naslov v upravni-štvu »Večemika«.	2359
Atomobilisti in motociklisti pozor!
Avto in moto gumi kupuje v vsaki množini in najvišjih cenah mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenba-ohova ulica 14.	2345
Sanatorij v Mariboru
gosposka ulica 49	Tololon	2398
Lastnik la vodja v
kirurg dr. Hlrko Černič
Najmodernejše urejen za operacije, zdravilni aparati: višinsko solnee, dia>erml|a. tonizator, žarnica .Hala* Enterocleaner, zdravljenje z radijem (pijača in kopeli)
Cene zmerne I