z obrazom v svojega casa www.teaterssg.it abonmaiska sezonà 07/08 POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo! Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje« i- št.26359 Banca di Cividale - Kmečka banka - št.404860 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - št.700246 Antonveneta (agencija 8 - Ul. Filzi) - št. 12970S Primorski ČETRTEK, 4. OKTOBRA 2007 Št. 234 (19.017) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Negativnih občutkov tokrat res ni bilo Ivan Zerjal Ko se nabere več dobrih novic zapovrstjo, se v človeku skoraj nehote večkrat porodi sum, kaj stoji za vsem tem in kje tiči prevara. Pač v skladu s podzavestnim nagnjenjem, po katerem v svetu okoli sebe in v bližnjem poiščemo najprej negativne lastnosti, ob lepih vesteh pa menimo, da so prelepe, da bi bile resnične. Tega občutka ni bilo zaznati ob včerajšnjem obisku komisije slovenskega parlamenta za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Nasprotno, na vseh srečanjih je bilo izraženo zadovoljstvo ob pomembnih premikih v zvezi z izvajanjem zaščitnega zakona tako na državni kot na deželni ravni, čeprav je treba zabeležiti tudi kritičen glas v zvezi z rešitvijo glede t.i. vidne dvojezičnos-ti. Prevladovalo je tudi prepričanje, da je zdaj potrebno iti v drugo fazo, se pravi k ustvarjanju pogojev za čimboljše koriščenje danega položaja in novosti, ki se napovedujejo. Ena od teh je tudi bližnja odprava meje, na katero, je bilo rečeno, nismo še pripravljeni oz. ne mislimo še, kako bo, ko meje več ne bo. Občutek člana komisije, da se na naši strani bojimo, kaj bo zdaj, ko ne bomo več »zamejci« oz. ugotovitev, da se za čezmej-ne projekte zanimajo bolj tiste občine, kjer manjšine ni, lahko veliko povesta, čeprav tudi tu posploševanje ni na mestu: dovolj je, da pomislimo na pobudo Odprte meje, na povezovanje na Goriškem in na projekt o kraškem okraju. Vendar je prav tako res, da bo treba še veliko postoriti, da bomo Slovenci v Italiji zmanjšali, če ne celo odpravili razkorak, ki nas v vseh smislih ločuje od rojakov v matici. BRUSELJ - Odločitev portugalskega predsedstva Evropske unije Schengenska širitev 21. in 22. decembra Med 9 državami, ki bodo vstopile v schengenski prostor, je tudi Slovenija SLOVENIJA-MANJŠINA - Včeraj v Trstu in Gorici Obisk Komisije DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu TRST-GORICA - Včeraj se je pri nas mudila delegacija Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu pod vodstvom predsednika Janeza Kramber-gerja. Na slovenske konzulatu se je srečala s predstavniki slovenske manjšin, v deželnem svetu FJK pa s predsednikom šeste komisije Kristianom Franzilom. V Gorici so člani komisije obiskali center Lojze Bratuž in KB Center. Na 3. strani BRUSELJ - Schengenska širitev se bo zgodila 21. in 22. decembra, je včeraj sporočilo portugalsko predsedstvo Evropske unije. Predsedstvo takrat načrtuje slovesno obeležitev širitve schengenskega prostora na devet novink, tudi Slovenijo, ki se je bo udeležil tudi predsedujoči EU, portugalski premier Jose Socrates. Priprave na širitev potekajo brez zapletov in pričakovati je, da bo nadzor na kopenskih in morskih mejah odpravljen decembra letos, nadzor na zračnih mejah pa nato z menjavo letalskih voznih redov marca prihodnje leto, ko bo uniji predsedovala Slovenija. Devet schengenskih kandidatk, med njimi Slovenija, sicer kmalu pričakuje zadnjo oceno svoje uporabe schengenskega informacijskega sistema, kije eden ključnih pogojev za vstop v schengen. Datum širitve schengenskega prostora bodo v začetku novembra formalno potrdili notranji ministri EU. Bazovica: občinska komisija na obisku Na 8. strani Katinarsko osnovno šolo Frana Milčinskega pestijo hude težave Na 9. strani Goriški odmevi na ukinitev proste cone Na 16. strani Goriška zahteva deželna jamstva za dvig zdravstva Na 17. strani slovenski klub - Demokratska stranka Teža Slovencev v novi stranki odvisna tudi od odnosov med LD in SSk TRST - Teža Slovencev v Demokratski stranki bo odvisna od političnih odnosov med Slovensko skupnostjo in Levimi demokrati, nenazadnje pa od udeležbe Slovencev na primarnih volitvah 14. oktobra. O tem sta na torkovem večeru v Slovenskem klubu (foto Kroma) razmišljala novinarja Martin Brecelj in Ace Mermolja. Zaključkov in rešitev ni bilo, pač pa je bilo slišati kar nekaj vprašanj, ki zadevajo nastajanje nove stranke in politične odnose med Slovenci. Zanimivo razpravo, ki je ni spremljajo veliko poslušalk in poslušalcev, je vodila predsednica SK Darija Betocchi. Na 3. strani 2 Četrtek, 4. oktobra 2007 MNENJA, RUBRIKE GLOSA » Dovolj smo čakali Jo2e Pirjevec_ Agim Qeku, predsednik kosovske vlade, je konec septembra v mednarodnem časopisju objavil članek, naslovljen »Dovolj smo čakali«. V njem je opozoril na potrpežljivost sonarod-njakov, ki že osem let živijo v nekakšnem lim-bu, saj niso več pod srbsko oblastjo, vendar še nimajo lastne države. V podkrepitev zahtevi, naj velike sile vendar nekaj storijo, da bi razpletle kosovski vozel, je opozoril na genocidno politiko Miloševica proti Albancem leta 1999, čeprav bi lahko tudi marsikaj povedal o hudem kršenju manjšinskih pravic, ki ga je zagrešil Beograd v pokrajini od leta 1913 dalje. Srbi so takoj reagirali s trditvijo, da genocida na Kosovu nikoli ni bilo in da je prišlo do eksodusa sto tisočev Albancev, kateremu smo prisostvovali pred sedmimi leti, zaradi Natovega bombardiranja in ne zaradi načrtne ustrahovalne politike njihovega »vodža«. Tudi oni se seveda ne spominjajo vsega hudega, kar se je na Kosovu zgodilo pred letom 1999, kakor da bi se postavljalo vprašanje kritičnih odnosov med Albanci in njimi zaradi vmešavanja Nata v notranje zadeve njihove države in ne zaradi sistematičnega kršenja človeških pravic, ki so si ga privoščile oblasti tako v Jugoslaviji Karadjordjevi-cev, kakor v Titovi Jugoslaviji. Tiste v Beogradu, ki gledajo na Kosovo brez nacionalističnih predsodkov, je mogoče prešteti na prste ene roke. Mednje spada bivši zunanji minister Mirko Tepavac, ki je pred kratkim v članku, objavljenem v opozicijskem listu Republika, povedal resnico: Kosovo je za Srbijo izgubljeno. Če hoče slednja urediti svoje notranje razmere in se uveljaviti kot resen kandidat za članstvo v Evropski uniji, se mora s tem dejstvom sprijazniti. Pametne besede, ki pa so - bojim se - glas vpijočega v puščavi. Zaradi tako zavoženih razmer na relaciji Beograd-Priština, mi ni jasno, zakaj se je predsednik slovenske vlade Janez Janša pred dnevi odločil, da naslovi na predsednika Evropske komisije pismo, v katerem ga je povabil, naj ta že v prvi polovici prihodnjega leta podeli Srbiji status kandidatke za članstvo v EU. Slovenski premier bi očitno rad kronal predsedovanje naše države omenjeni organizaciji z normalizacijo razmer na zahodnem Balkanu, pri čemer se verjetno ne zaveda, v kakšno nevarnost se podaja. Slovenci bi morali biti zadovoljni, da se med našim mandatom na omenjenem področju ohrani status quo, kaj šele, da bi skušali reševati probleme, ki daleč presegajo naše politične možnosti in vpliv. Trditev, da smo posebej poklicani za premoščanje medetničnih zdrah v republikah in pokrajinah bivše Jugoslavije, ker da se baje na tamkajšnje razmere posebno dobro spoznamo, je iz trte zvita. V resnici smo o njih poučeni prav toliko ali manj, kot so o njih poučena zunanja ministrstva naših partnerjev znotraj EU ali ZDA in Rusije, naša beseda pa je v Beogradu, kakor tudi v Prištini, praktično brez teže, saj ne razpolagamo ne s palico ne s korenjem, da uporabim ameriški politični žargon. V tem kontekstu bomo lahko srečni, če se v prvi polovici prihodnjega leta ne bomo prisiljeni ubadati z izbruhom nasilja na Kosovu, izbruhom, s katerim je treba resno računati. Kosovski Albanci bodo na začetku decembra, ko bo zapadel rok pogajalskega kroga, v katerega so privolili na začetku poletja, enostransko razglasili suverenost. Nespametni bi bili, če bi tega ne storili, saj so v dosti boljšem položaju, kakor smo bili Slovenci leta 1991, ko smo se odločili za isto potezo. Takrat nismo mogli računati na odkrito pomoč nikogar, saj pod milim nebom ni bilo vlade, ki bi odobravala našo odločitev. Kosovski Albanci pa imajo na svoji strani podporo Washingtona in večine držav EU, kar pomeni, da je zanje napočil trenutek akcije. Ali zdaj ali nikoli več. Kaj pa Srbi? Se bodo zadovoljili z verbalnimi protesti, bodo klicali Ruse na pomoč, ali bodo celo pognali v boj svoje paravojaške enote, ki komaj čakajo na zopet-no krvavo rihto? Dejstvo je, da se v kratkem »Srbija umiriti ne može«, kakor pravi narodna pesem, kar pomeni, da ta država še dolgo ne bo zrela za članstvo v EU. Pa četudi preda vojnega zločinca Mladica haaškemu sodišču, kar Janša postavlja kot pogoj za začetek pridružitve-nih po go vo rov z Be o gra dom. VREME OB KONCU TEDNA Severnoafriški anticiklon popušča Darko Bradassi Z izjemo 18. septembra, tik pred hudim neurjem, kije prizadelo sosednjo Slovenijo, tako toplega zraka nad nami, kot je v teh dneh, od konca avgusta ni več bilo. Radiosonda iz Campofor-mida pri Vidmu je včeraj na višini 1553 m namerila 13,6°C, na višini 3164 m 4,4°C, na višini 5810 m pa -13,7°C. Ničta izoterma se v zadnjih dneh zadržuje na okrog 3800 m. Predvsem sred-njevisoki zračni sloji so od 5 do 6°C toplejši od dolgoletnih meritev, ničta izoterma pa je za 600 do 700 m višja. Tako topel in suh ter stanoviten zrak, kije prišel k nam z okrepitvijo subtropske-ga anticiklona, nam je zagotovil nadvse prijetno jesensko vreme. Zadnje dni je prevladovala jas-nina, najvišje dnevne temperature pa so ponekod v nižinah presegle 26°C. Nočne temperature pa so bile zaradi že razmeroma dolgih in povečini jasnih noči kar nizke. Po letošnjem septembru, ki se je izkazal za enega med najhladnejšimi v zadnjih letih in, po septembru 2001, za najbolj deževnega v novem tisočletju, smo torej prehodno spet doživeli manjši poletni utrinek. Vendar bo, kot kaže, severnoafriški anticiklon kaj kmalu začel popuščati. Vpliv stanovitnega subtropskega zraka se bo zato v prihodnjih dneh postopno zmanjšal. Nad Evropo so trenutno kar štiri manjša ciklonska območja, in sicer nad Španijo in Portugalsko, med Britanskim otočjem in Skandinavijo, med Baltskimi državami in Finsko ter nad Grčijo in Turčijo. Drugod je zračni pritisk enakomeren, le nad osrednjim Sredozemljem in tudi pri nas se zadržuje severnoafriški anticiklon. Vremenska slika bo v prihodnjih dneh dinamična in v marsičem negotova. Kaže, da se bosta severnoevropska ciklona združila ter se od severovzhoda približala Sredozemlju. Istočasno se bo iznad Španije pomaknil proti nam drugi ciklon. Oba bosta v prihodnjih dneh vplivala na vreme pri nas. Najverjetneje bo nad delom osrednje in vzhodne Evrope nastalo obsežnejše ciklonsko območje. Vlažen in nestanoviten zrak bo postopno destabiliziral ozračje in se bo vreme poslabšalo. V drugi fazi spremembe, predvidoma od sobotnih popoldanskih ur, pa se bo tudi ohladilo in se bodo temperature spustile na dolgoletno normalnost ali občasno morda za kakšno stopinjo nižje. Ker bo razmeroma vetrovno, bo občutek mraza nekoliko večji. Danes bo povečini še precej jasno, čez dan se bo povečala oblačnost. Ponekod bo lahko nastala kakšna manjša ploha. Jutri bo delno jasno do spremenljivo oblačno, več oblačnosti bo v gorah. Predvsem v Alpah in v predalpah bodo sredi dneva nastajale plohe ali nevihte, ki bodo proti večeru ali ponoči povečini zajele tudi ostale predele. Za soboto je vremenska slika še v marsičem negotova. Predvidoma bo spremenljivo oblačno in se bodo pojavljale krajevne padavine, deloma plohe in nevihte. Zapihala bo šibka do zmerna burja. Možna pa je tudi ugodnejša evolucija. V nedeljo se bo vreme izboljšalo. Jutro bo razmeroma sveže. Še bo pihala povečini šibka burja. Na sliki: nad Evropo je več ciklonskih območji, nad delom Sredozemlja se zaenkrat še zadržuje afriški anticiklon PISMA UREDNIŠTVU Hrvaški Istrani o priključitvi k Jugoslaviji V petek, 28. septembra, je Katedra čakavskega sabora iz Pazina pripravila po vrsti že 33. znanstveno zborovanje Pa-zinski memorijal, srečanje v prvi vrsti zgodovinarjev, ki svojo pozornost namenjajo problemom iz novejše zgodovine Istre. Na letošnjem zborovanju so se s tremi referati spomnili šestdesetletnice pariške mirovne pogodbe, dvanajst referentov pa je razpravljalo o položaju Istre med prvo svetovno vojno. Kljub temu, da je bila Istra v prvi svetovni vojni s slovenskim svetom, zlasti s primorskimi Slovenci, močneje povezana kot z matično Hrvaško, in bi moral biti problem Slovencem blizu, pa so seveda večjo pozornost vzbudili referati Davorja Mandica, Petra Strčica in Maria Mikolica o dogodkih iz diplomatskega boja Jugoslavije in Italije za nove državne meje po drugi svetovni vojni. Obletnico pariške mirovne pogodbe in njene uresničitve Slovenci niso zaznamovali s kakim znanstvenim srečanjem (izjema je sežanska okrogla miza 6. septembra) pač pa z dvema množičnima proslavama in s kakim publicističnim prispevkom, ki je pokazal različnost pogledov na dogajanje leta 1947 in različnost pogledov na predzgodovino teh dogajanj. Besede zgoraj omenjenih hrvaških poznavalcev drugače izzvene od trditev, ki so zapisane v spremni besedi knjižice Vstala, Primorska si v novo življenje, izdane ob letošnji proslavi slovenskega državnega praznika na Tatrah v Brkinih. Kakšna razlika! Besedilo, ki ga je očitno naročila vlada, je namenjeno in prirejeno za potrebe sedanje slovenske oblasti in je skladno s smernicami, ki jih vlada posreduje v govorih njenih predstavnikov. Treba je zmanjšati pomen partizanskega boja in njegove uporniške prvine in pri tem poudarjati predvsem tigrovski in sočasni antifašizem drugih primorskih Slovencev. Izničevati je potreba dejavnost komunistične partije, ki je »zelo prefin-jeno izrabila prepričanje velike večine slovenskih Primorcev, da je zoper slovenstvu tako nevarni italijanski fašizem vredno podpreti komunistični totalitarizem, saj ta Slovencem kot narodu vendarle prinaša perspektivo narodnega preživetja.« Prav to temeljno spoznanje zmanjšuje pomen partizanskega gibanja in njegovega boja za osvoboditev ter boja za nove državne meje, ker so bili »sklepi in odredbe o združitvi Primorcev z drugimi Slovenci«, akti »predvsem notranjepolitične propagandne, saj je vsakemu normalno izobraženemu jasno, to se je na mirovnih pogajanjih tudi potrdilo, da se meddržavne meje določajo na mirovnih konferencah po končanih vojnah.« Kako drugače je bilo v Pazinu. Vsi trije predavatelji so poudarjali pomen partizanskega boja in kot izhodišča poudarjali pomen »pazinskih odlokov« z dne 13. in 26. septembra 1943 o priključitvi Istre k matični Hrvatski; sprejela sta jih okrožni narodnoosvobodilni odbor za Istro in zbor istrskih narodnih predstavnikov. Predavatelji tudi niso obšli sklepov vrhovnega organa partizanskega boja na Hrvaškem (ZAVNOH) in poudarili pomen avnoj-skih sklepov in odlokov kot izhodišč in napotil za delovanje jugoslovanske diplomacije pri mednarodnih pogajanjih. Do ravnanja novih jugoslovanskih oblasti so predavatelji pokazali korekten odnos, dodali tudi kako kritično opombo, a vendar brez tistega ironiziranja in pri-krojevanja, ki je značilno za del slovenske publicistike in žal tudi za del poklicnih zgodovinarjev. Nastopi zgodovinarjev v Pazinu tudi niso obšli sedanjih hrvaško-slovenskih odnosov. Nekaterim slovenskim politikom so poočitali, da s svojimi predlogi državne meje v Istri (reka Mirna) ne koristijo reševanju nesoglasij; toda po sodbi akademika Strčica slovenski zgodovinarji odklanjajo take ozemeljske zahteve. Beseda predavateljev pa se je izognila pravnemu argumentu pravičnosti, o katerem se zadnje čase v povezavi z odnosi s Hrvaško na slovenski strani veliko govori; hrvatski premier na primer sodi, da ga Slovenci žele uporabiti, ker drugih močnejših dokazov v dialogu s Hrvati nimajo. Pravičnost se namreč nanaša na dejstvo, da se je pri določanju meje z Italijo uveljavilo načelo, da ostane z novo mejo toliko Italijanov v Jugoslaviji, kot Jugoslovanov v Italiji. Očitno je, da taka rešitev ni prizadela Hrvatov, saj je Istra, kjer so živeli Hrvati, v celoti prišla v republiko Hrvaško oziroma v Jugoslavijo. Istrski Hrvatje se dobro zavedajo, da je Istra to, kar predstavlja danes, dosegla v protifašističnem boju, ki ga na začetku poosebljal Vladimir Gortan, v drugi svetovni vojni pa partizanska vojska. Zdi se, da je pri Istranih veliko spoštljivosti in mnogo manj zamolčevanja pomena partizanskega boja kot ga zmore del Slovencev. Ali ni potvorba resničnega stanja mnenje slovenskega zgodovinarja o tem, da širša slovenska javnost še premalo ve o prekomorcih in pri tem pozablja na stotine in stotine strani objavljenega gradiva o njihovi vojni poti? Ali je potreba za-molčevati borbeno dejavnost primorskih partizanskih enot in omeniti le likvidacije, ki so jih izvrševale in pri tem še tako posploševati, kot da bi bili ti pojavi na Primorskem množični ? Primorci si takih in podobnih prikazov zgodovine niso zaslužili. Prav je, da o njih pišejo tisti, ki niso obremenjeni s čustvi lokalne pripadnosti. Ni mogoče pa pritrditi pisanju, ki prinaša na primorska tla vzorce in izkušnje, doživete in pridobljene na enem izmed osrednjih predelov slovenske zemlje. Branko Marušič »Katedrale« in katedrale David, zdravo. Skoraj bi se mi zapisalo v naslov »Kam pes taco moli?«, pa sem pomislil ra- je v dobro vero in človekoljubje, ki ti je gotovo narekovalo pisanje za zadnje Žarišče. Na drugi strani se dovolj dolgo ukvarjam s takšno in drugačno komunikacijo - besedno, telesno, likovno in pisno - da vem, kako pisno sporočanje dozori, ko je v notranjosti duha kot nadgradnje živčnega sistema določena zadeva dozorela. Zato ni moglo mimo mene rezko protislovje med občutenim razpredanjem v uvodnem in glavnem delu sestavka ter lapidarnim zaključkom - izključujočim pozivom. Zakaj neki naj bi prizadevanja za obnovo (»katedrale«) Franje bila v protislovju s prizadevanji za večnost vrednot? Ker si versko čuteča oseba, ti na-kažem hitro dojemljivo vzporednico: po vseh potresih in poplavah v zadnjih sto letih v Italiji smo prej na časopisih in kasneje na TV neposredno po dogodku slišali v zvezi z obnovo, kako bodo pohiteli s popravilom cerkva. Vedeli smo in vemo, da »jim nič ne bo zagotovilo preživetja pred močjo narave«. Kljub temu, so jih obnavljali in še jih bodo, ker Cerkev (tista vesoljna) ve, da sicer vrednote ostajajo večne, jih pa je potrebno podpreti z oprijemljivimi simboli. Kristusov nauk se ne utrjuje le z ustnim ali pisnim izročilom, temveč z neštetimi majhnimi in kate-dralnimi (v tem primeru pa res!) objekti. Ljudje pač živimo tudi od emocij. Meni gre za to, kakšen »zgodovinski in moralni spomin« bo ostal tvojim in mojim vnukom in vnučkam. Za takšen spomin pa niso dovolj pravljične pripovedi, ogled kot zgled sta neprimerljivo bolj trdna v vlogi pedagoškega pripomočka. Zakaj pa se toliko zavzemamo za vidno slovenščino, za napise in table? Zakaj Gregorčič v Ljudskem parku, saj ga nosimo vsi v spominu! Mar bi zadnje državno nakazilo za dvojezične table uporabili za predavanja, na katerih bi prenašali na mlajše generacije vrednote in zgolj to. Ne! Uporabili ga bomo za drogove in plastiko, ker opažamo, da intim- no, družinsko in društveno prenašanje vrednot ni dovolj. Če v otroštvu ne dobiš sporočila, da je slovenščina javno priznana, ne bo pomagala nobena ura zgodovine o neomajnosti slovenščine. Sicer pa, kdo je kdaj kje v zadnjih desetih letih na primer na šolah ali po društvih kaj spregovoril o Franji?! Te zadeve Romoli dobro ve, zato noče postaviti tabel v Severnem kvartu, kjer stanuješ. Ali je prav, da sta jih rajonska svetnika Klanjšček in Čotar zahtevala, ali pa naj bi raje priredila seminar o Severnem kvartu. Kdo pa sploh ve, zakaj izraz »Severni kvart«? Nikjer ni napisan, nikjer ni viden, enako kot Gorišček, Severna postaja, Solkansko polje itd. itd. Če ni znaka, potem tisto ne obstaja; staroselci naj kar vrtijo svoje marnje, vnuki gotovo sploh ne vedo za kaj gre... Skladno s tem prepričanjem in z dejstvom, da je v zadnjih desetih letih na pohodu navada brisanja (nenado-meščanje znakov, najem točno določenih zemljišč - Sabotin docet!, pa narava, ki je pač narava in proti njej ničesar ne moremo, pa pomanjkanje denarja za Cerje i.p.) sem - skupni znanec Ivo ti bo potrdil - bil prvi, ki sem na izpostavi v Gorici prispeval za Franjo. Kar se pa ljudi tiče: na sa-mohodniških »dolgih stezah« me je marsikdo po Cerkljanskem in Soricah reševal pred hudo žejo. Obiskal jih bom in vrnil prijaznost. Gotovo ne z vodo. Prostor mi ne omogoča, da bi še kakšno povedal o tem, ali je soteska Pasice pred in po ujmi »puščava«, v kateri naj bi »gradili katedralo«. Rečem le: zagonetno dojemanje naravnega okolja. Aldo Rupel / ALPE-JADRAN Četrtek, 4. oktobra 2007 3 SLOVENIJA-MANJŠINA - Včeraj obisk članov Komisije DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Prepričanje, da obisk ni mogel potekati v bolj ugodnem trenutku Delegacija se je na slovenskem konzulatu srečala s predstavniki manjšine, obiskala pa je tudi deželni svet FJK TRST - Včerajšnji obisk delegacije Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v Trstu in Gorici ni mogel potekati v bolj ugodnem trenutku. Predsednik Janez Kramberger in poslanec Danijel Krivec (spremljala ju je še sekretarka komisije Breda Mulec, medtem ko je Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu zastopal Rudi Merljak) sta našo manjšino in deželni svet Furlanije Julijske krajine namreč obiskala v času, ko je predsednik italijanske republike Giorgio Napolitano podpisal odlok o 32 občinah, kjer naj velja zaščitni zakon, ko se pripravlja izvajanje vidne dvojezičnosti v večjem delu občin s tega seznama in ko se v deželnem svetu FJK sprejema deželni zakon za zaščito slovenske manjšine. Da je to tako, so prepričani skoraj vsi udeleženci včerajšnjih srečanj, čeprav so tudi tokrat prišla na dan različna gledanja in nekateri nerešeni problemi. Srečanje na konzulatu S predstavniki manjšine sta se Kram-berger in Krivec srečala v dopoldanskih urah v prostorih generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu. Po uvodnem posegu generalnega konzula Jožeta Šušmelja, ki je opozoril, kako je otoplitev slovensko-itali-janskih odnosov pozitivno vplivala in kako mora zdaj manjšina iskati sinergijo za večji zagon v lastnih vrstah, po drugi strani pa izrazil zaskrbljenost zaradi slabega medijskega pokrivanja tega prostora, je predsednik Kramberger izrazil zadovoljstvo, da je bil storjen korak naprej in to zahvaljujoč se sodelovanju med krovnima organizacijama SKGZ in SSO ter prizadevanju političnih predstavnikov na Deželi. Da se izvajanja za- Člani komisije (desno spodaj) so se sestali s predstavniki manjšine (desno) in s predsednikom šeste komisije deželnega sveta Kristianom Franzilom (levo spodaj) KROMA za katerega na področju vidne dvojezičnosti nismo dobili nič več od tega, kar smo že imeli brez zakona, celo smo sprejeli, kar so ponujale desničarske krajevne uprave, ne da bi zahtevali kaj več. Glede tega je predsednik SSk zadržanje paritetnega odbora označil za »klečeplazenje«. V imenu Stranke italijanskih komunistov pa se je Daniela Bir-sa strinjala z ugotovitvijo, da je to zgodovinski trenutek, vendar se manjšina ne more še mirno razvijati, kar dokazuje tudi zavlačevanje s sprejemanjem deželnega zaščitnega zakona. Gospodarsko plat je orisal predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Boris Siega, ki je dejal, kako njegova organizacija zelo realno doživlja padec meje in kako je na obmejnem območju veliko priložnosti, ki jih je treba izkoristiti. Manjšina ima enkratno priložnost, da se izkaže kot promoter slovenskega gospodarstva v Italiji in italijanskega gospodarstva v Sloveniji ter v drugih državah bivše Jugoslavije, pri čemer lahko marsikaj naredi tudi Slovenija. Slednja, je dodal Andrej Šik (SDGZ), mora podpreti tiste projekte, v katerih je soudeležena manjšina. Kramberger se je sicer strinjal, da je medijsko pokrivanje zamejstva v osrednjih slovenskih medijih slabo: o tem je že tekla večkrat beseda tudi na sejah njegove komisije in še bo, vendar je gost ob tem opozoril, da parlament sicer postavlja zakonske okvire, drugo pa je politika medijskih hiš. Spregovoril je tudi Krivec, ki je predvsem glede koriščenja evropskih sredstev opozoril, da so bile tu aktivne predvsem tiste občine, kjer manjšina ni prisotna, pri čemer so se po njegovih besedah zamejci nekako držali, češ da bo njim itak tudi kaj prišlo. Krivec ima tudi občutek, da se v zamejstvu vsi zelo bojijo, kaj bo zdaj, ko bo meja padla in ne bodo več zamejci. Obisk v deželnem svetu FJK Po ogledu tržaškega Narodnega doma v spremstvu ravnatelja Narodne in študijske knjižnice Milana Pahorja so člani ko- misije Državnega zbora obiskali tudi deželni svet FJK, kjer so se sestali s predsednikom šeste komisije Kristianom Franzilom ter deželnima svetnikoma Tamaro Blažina in Igorjem Kocijančičem. Kramberger je jo, da stvari na gospodarskem področju ne zaostanejo. Kramberger je tudi pozval FJK, naj poseže v Rimu za zvišanje finančnih dotacij za manjšino. Vedno glede čezmejnih projektov pa se je Krivec zavzel za skupno pripravljanje, ki bi lahko pripeljalo veliko evropskih sredstev v obmejni prostor, kjer živita obe manjšini. S svoje strani je Franzil opozoril na delo, ki ga deželna uprava FJK opravlja na področju mednarodnega sodelovanja in zaščite manjšin, pri čemer je tudi opozoril na ustanovitev posebnega sklada za financiranje manjšinskih dejavnosti. Drugače je Dežela v Rimu tudi večkrat opozorila na potrebo po zvišanju postavke za manjšino. Slednja, je še dejal predsednik šeste komisije deželnega sveta, je vsekakor za FJK dodana vrednost. Posegla sta tudi Blažinova in Koc-jančič. Prva je opozorila na izboljšanje slo-vensko-italijanskih odnosov in sodelovanja, kar utrjuje pozitivno ozračje tudi kar zadeva manjšino. Dalje je opozorila na politiko Dežele v korist slovenske manjšine vključno z novim zaščitnim zakonom, pri čemer je poudarila, kako, ko se dela v korist manjšine, se istočasno dela v korist celotne deželne skupnosti. Kocijančič pa je opozoril predvsem na že omenjeno zavlačevanje pri sprejemanju deželnega zaščitnega zakona, kar po njegovih besedah priča izrekel zahvalo za prispevek deželnega sveta in njegovih članov k pozitivnim korakom na področju izvajanja zaščite, pri čemer je bil mnenja, da bo glede tega v nekaterih občinah potrebna spodbuda s strani Dežele, pa tudi sodelovanje manjšine. Glede čez-mejnih projektov je treba spodbuditi delo manjšinskega omizja med FJK in Sloveni- o dejstvu, da so nekatere tematike še vedno težavne za sprejemanje. Pozitivno pa je, da je tržaški župan dejal, da bodo uredili zadeve v zvezi z dvojezičnimi izkaznicami. Na koncu je Kramberger Franzila povabil na obisk v Ljubljano, kar je slednji z veseljem sprejel. Ivan Žerjal kona lotijo tudi nekatere občine, ki ga trenutno niso pripravljene izvajati npr. na področju vidne dvojezičnosti, pa bo po Kram-bergerjevem mnenju potrebno nadaljno delo v okviru manjšinskega omizja v sklopu mešane komisije med FJK in Slovenijo. Člani delegacije so nato prisluhnili predstavnikom manjšine. Tako je predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič dejal, da morajo pozitivna izhodišča predstavljati podporo pri nadaljevanju reformističnega pogleda na manjšino. Drugače je upati, da bo slednja v kratkem presegla zakonsko fazo doseganja pravic in da se bo morala opremiti, da čimbolje izkoristi novi položaj. Predsednik SKGZ je optimist zaradi sodelovanja krovnih organizacij in dogajanja na politični ravni, ki bo tudi pomagalo odpraviti nekatere napetosti med strankami, glede padca meje pa zamujamo in ne mislimo še na to, kako bo, ko meje ne bo. Bolj pesimist pa je bil Pavšič glede financ, čeprav upa v kako pozitivno vest iz Rima. Pavšičevo gledanje je delil tudi predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka, ki je opozoril na pozitiven trend. Zdaj bo šel vitimizem manjšine v kot, kar je s psihološkega vidika dobro, veliko vlogo pri napredovanju glede izvajanja zaščite pa je Što-ka pripisal Sloveniji zaradi sprejetja zakona o odnosih s Slovenci zunaj meja slovenske države. Vsega tega optimizma pa ni delil predsednik Slovenske skupnosti Rafko Dolhar, SLOVENIJA-MANJŠINA - Člani komisije DZ so si ogledali tudi KC Lojze Bratuž in KB Center Vpogled v goriško stvarnost Gostom sta delovanje obeh ustanov orisala predsednica centra Bratuž Franka Žgavec in predsednik družbe KB 1909 Boris Peric GORICA - Člani komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so se včeraj popoldne mudili tudi v Gorici, kjer so obiskali Kulturni center Lojze Bratuž (na sliki Bumbaca levo) in KB Cen ter ( na sli ki Bum ba ca des no). Delovanje prvega jim je orisala predsednica Franka Žgavec, medtem ko je goriški predsednik SSO Janez Povše orisal gostom goriško stvarnost, ogle- dali pa so si tudi telovadnico Športnega združenja Olympia. V nadaljevanju se je delegacija mudila tudi v KB Centru, kjer jih je sprejel predsednik družbe KB 1909 Boris Peric, prisoten pa je bil tudi predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Gostje so se seznanili z dejavnostmi, ki se tam izvajajo, pri čemer jim je bilo še posebej poudarjeno, daje bila to zasebna naložba. 4 Četrtek, 4. oktobra 2007 GOSPODARSTVO / SLOVENIJA - UMAR v septembrskem Ekonomskem ogledalu Nadaljevanje ugodnih makroekonomskih gibanj Za ministra Vizjaka gospodarska rast ni posledica samo državnih naložb LJUBLJANA - V Sloveniji so se poleti nadaljevala ugodna gospodarska gibanja iz prve polovice leta, ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v septembrski številki Ekonomskega ogledala. Ob visoki gradbeni aktivnosti se nadaljujejo tudi ugodni trendi na trgu dela. Predelovalne dejavnosti so izboljšale svojo stroškovno konkurenčnost, medtem ko se je splošna cenovna konkurenčnost slovenskega gospodarstva nekoliko poslabšala. Izvoz blaga in storitev se je v prvih sedmih mesecih letos močno povečal, in sicer nominalno za 19,8 odstotka. Izstopal j e izvoz storitev (+27%), pri čemer je prišlo do ugodnih sprememb v njegovi strukturi. Ob močni rasti izvoza skupine storitev, ki v pretežni meri temeljijo na znanju, se je njihov delež v celotnem izvozu storitev okrepil na 32,3 odstotka. Uvoz blaga in storitev se je nominalno povečal za 19,6 odstotka. Tudi v drugem četrtletju se je nadaljevala visoka gradbena aktivnost. Dodana vrednost je bila po podatkih nacionalnih računov za 25,7 odstotka višja kot v enakem obdobju lani, podatki za junij in julij pa že kažejo prve znake umirjanja. Vedno več gradbenih podjetij ima tudi težave s pridobivanjem delavcev; septembra je že 51 odstotkov podjetij kot omejitveni dejavnik navedlo pomanjkanje usposobljenih delavcev. Na trgu dela so se kljub sezonskim odklonom nadaljevali ugodni trendi. Število formalno delovno aktivnih se je junija ponovno povečalo za 0,4 odstotka, od te ga naj bolj v grad be niš tvu. Stopnja anketne brezposelnosti je v drugem četrtletju padla na 4,6 odstotka, kar je za 1,3 odstotne točke manj kot pred le tom. Umar v septembrskem Ekonomskem ogledalu analizira tudi brezposelnost po regijah. Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti se je v prvem letošnjem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani znižala v vseh regijah, medregionalne razlike pa so se relativno povečale, je povedal direktor Umar-ja Boštjan Vasle. Med članicami območja evra sodi Slovenija med države z večjim poslabšanjem cenovne konkurenčnosti, k čemur je prispevala predvsem pospešena rast cen življenjskih potrebščin v drugem četrtletju leta. Kot je pojasnil Vasle, se je ob krepitvi evra v prvem polletju letos poslabšala cenovna konkurenčnost vseh članic. Nekoliko se je poslabšala tudi stroškovna konkurenčnost slovenskega gospodarstva, vendar so slovenske predelovalne dejavnosti, za razliko od celotnega gospodarstva, svojo stroškovno konkurenčnost zaradi močne rasti produktivnosti dela v prvem polletju izboljšale, še ugotavlja Umar v Ekonomskem ogledalu, v katerem med drugim navaja, da se negotovost v mednarodnem okolju povečuje zaradi morebitnih posledic finančne krize v ZDA. »Slovensko gospodarstvo raste hitro, rast pa ni posledica le nekih državnih naložb, temveč je predvsem posledica bistveno povečanega izvoza in vpetosti slovenskega gospodarstva v mednarodne gospodarske tokove,« je najnovejša gospodarska gibanja komentiral minister za gospodarstvo Andrej Vizj ak. S tem se j e odzval na torkove izjave guvernerja Banke Slovenije Mar ka Kranj ca gle de go spo dar ske ras -ti in inflacije. »Na rast slovenskega gospodarstva zelo vpliva tudi rast naših ključnih trgov, od Nemčije, Avstrije, Italije do držav Zahodnega Balkana in Rusije. Imamo diversificirane poslovne stike, ki se nadgrajujejo, imamo tudi razmeroma intenzivno naložbeno politiko v Sloveniji, tako zasebno kot tudi javno,« je dej al. Po ministrovih besedah je razumljivo, da so posledice opazne tudi pri nekaterih drugih elementih, kot je na primer inflacija. »Strinjam se z oceno, da so vzroki inflacije lahko bistveno širši od zgolj podražitev energentov in osnovnih živil, da so vzroki za inflacijo lahko tudi v bolj prikritih elementih, na katere opozarja guverner, in da je to pojav, s katerim se moramo čim bolj učinkovito spopasti,« je dodal minister. Tudi zato je vlada pri sprejemu proračunskih dokumentov za prihodnje obdobje, tako Vizjak, bistveno oklesti-la primanjkljaj. »Bolj kot smo pričakovali, se je v zadnjem obdobju oklestila tudi javna poraba in se bo tudi naprej. Vse to so dolgoročni sistemski protiin-fla cij ski ukre pi.« Na ministrstvu za gospodarstvo poleg tega pripravljajo načrt reguliranih cen za prihodnje obdobje, ki bo zelo restriktiven, tako da bo tudi to korak v smeri prizadevanj v smeri zniževanja inflacije. »Vlada oziroma ministrstvo za gospodarstvo lahko sicer prek načrta reguliranih cen vpliva zgolj na približno 10 do 11 odstotkov cen, vse ostalo se prosto oblikuje na trgu na podlagi ponudbe in povpraševanja,« je povedal Vizjak. (STA) Arhivski posnetek slovenskega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka BANKE Polletni poslovni obračun UniCredit vodilna banka na Tržaškem TRST - UniCredit Banca je nedvomno vodilna banka v Trstu, saj ima 26-odstotni delež mreže bančnih poslovalnic v pokrajini in več kot 108 tisoč strank, kar pomeni, da se njenih storitev poslužuje praktično vsak drugi Tržačan. Delno gre to pripisati bogati dediščini nekdanje tržaške hranilnice (Cassa di Riasparmio di Triste), ki jo je UniCredit prevzel pred več kot desetletjem, v veliki meri pa je tudi zasluga dobrega poslovanja banke, o katerem priča spodbuden polletni obračun. Skupen promet (vloge in posojila) se je v letošnjem prvem polletju glede na enako lansko obdobje povečal za 5,8%, pri čemer so posojila zrasla za 8% in dosegla vrednost 721 milijonov evrov (od tega 130 milijonov majhnim podjetjem), medtem ko so vloge zrasle za 6,8% na 3017 milijonov evrov. Posredne vloge so dosegle vrednost 1714 milijonov in zrasle za 4,7%, medtem ko so se neposredne vloge povečale za kar 9,6% na 1303 milijone evrov. »Trg je vse bolj prepričan, da naša odločitev o ustanovitvi segmentne banke, posvečene izključno družinam in majhnim podjetjem, omogoča kakovostno zadovoljevanje povpraševanja in pozornost za stranke, kakršne ne more doseči nobena druga bančna organizacija,« je prepričan Claudio Rigo, območni direktor za vzhodni del Trive-neta. »Pozornost za okolje je zmagujoči dejavnik, naše izpostave pa so pozorne na vsako potrebo, ki jo skušamo zadovoljiti na ekskluziven način, kar velja tudi za specifične potrebe majhnih podjetij,« je dodal Rigo. S pripojitvijo banke Capitalia k UniCreditu imajo stranke možnost brezplačne uporabe bančnih avtomatov (ATM) konkurenčnih bank v 95 občinah Furlanije-Julijske krajine, kjer skupina UniCredit-Capitalia nima svojih ban-komatov. Teh je sicer na vsem deželnem ozemlju 240, bančna skupina pa načrtuje, da bo za okrepitev svoje mreže v FJK namenila 60 milijonov evrov. ŽELEZNICE - Pozitivna letošnja poslovna gibanja Slovenskih železnic V Goriških Brdih včeraj sklenili letošnjo sezono voženj z muzejskimi vlaki DOBROVO - Slovenske železnice (-SŽ) so v prvih sedmih mesecih ustvarile 192,7 milijona evrov prihodkov, kar je za 14 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, in brez prodaje zemljišča v Novi Gorici zabeležile 0,9 milijona evrov dobička, je v Goriških Brdih, kjer SŽ zaključujejo letošnjo sezono voženj z muzejskimi vlaki po Bohinjski progi, za STA povedal generalni direktor SŽ Peter Puhan. Do konca septembra so prepeljali 10,3 milijona potnikov, kar je za dva odstotka več kot lani. Z letošnjim poslovanjem, ki je v skladu z načrti, je Puhan zadovoljen, čeprav so prihodki na zaposlenega več kot trikrat nižji od povprečja EU. Ob tem je opozoril na nujna vlaganja v železniško infrastrukturo in kot največje »ozko grlo« izpostavil zastarelo povezavo med Koprom in Divačo, po kateri prepeljejo 40 odstotkov celotnega tovora SŽ. »Nujno potrebujemo dvotirno progo Koper - Divača. Obžalujem, da bo za to potrebnih sedem ali osem let,« je poudaril. Sicer pa po podatki SŽ število potnikov v notranjem prometu narašča. Ker v konicah železniška infrastruktura ni več sposobna sprejeti dodatnih vlakov, bodo povečanje prevoznih zmogljivosti skušali zagotoviti s povečanjem zmogljivosti že uveljavljenih vlakov in posodobitvijo voznega parka. Za leto 2009 načrtujejo nakup 20 električnih in dizelskih motornih garnitur ter 30 sodobnih vagonov. Tudi Bohinjska proga, po kateri so SŽ včeraj popeljale svoje poslovne partnerje, se lahko pohvali z dveodstotnim povečanjem števila potnikov v letošnjem letu, je povedal direktor potniškega prometa SŽ Boštjan Koren. Po progi, ki po Puhanovih besedah velja za najlepšo v Sloveniji, je letos peljalo že več kot 50 muzejskih vlakov. Ta številka se bo do konca leta povzpela nad 70, kar je več kot lani, ko je proga praznovala 100-letnico, je poudaril Koren. Povečanje zanimanja med tujimi gosti za Bohinjsko progo, na kateri je zadnje neurje povzročilo za tri milijone evrov škode, ponovno pa bo v celoti prevozna predvidoma prihodnji teden, Koren pripisuje predvsem uspešni promociji na turistični borzi v Londonu. (STA) Evropska centralna banka 3. oktobra 2007 evro valute povprečni tečaj 3.10 2.10 ameriški dolar 1,4195 1,4165 japonski jen 164,86 163,92 kitajski juan 10,6549 10,6324 ruski rubel 35,3600 35,3250 danska krona 7,4544 7,4546 britanski funt 0,69560 0,69380 švedska krona 9,2037 9,2163 norveška krona 7,6990 7,6965 češka krona 27,592 27,495 švicarski frank 1,6633 1,6646 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 252,10 251,30 poljski zlot 3,7741 3,7692 kanadski dolar 1,4131 1,4122 avstralski dolar 1,5960 1,5972 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,3723 3,3574 slovaška krona 34,229 33,955 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7032 0,7036 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 87,27 87,52 turška lira 1,7121 1,7126 hrvaška kuna 7,3066 7,3045 Zadružna Kraška banka 3. oktobra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4364 1,4069 britanski funt 0,7036 0,6874 švicarski frank 1,6879 1,6467 japonski jen 168,8687 160,6312 švedska krona 9,4458 8,9941 avstralski dolar 1,6355 1,5665 kanadski dolar 1,4421 1,3872 danska krona 7,5977 7,3114 norveška krona 7,8720 7,4880 madžarski florint 257,5825 245,0175 češka krona 28,18237 26,80762 slovaška krona 34,8038 33,1061 hrvaška kuna 7,58500 7,21500 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute hrvaška kuna 3. oktobra 2007 _evro_ nakup prodaja 7,03 1,806 9,358 ,6167 7,57 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 3. oktobra 200! Indeks MIB 30: -0,07 delnica cena € var. % AEM 2,665 +0,83 ALLEANZA 9,27 -0,56 ATLANTIA 23,66 -0,42 BANCA ITALEASE 13,41 +0,19 BANCO POPOLARE 16,97 +2,90 BPMS 4,5025 +0,61 BPM 10,65 +0,60 EDISON 2,28 +0,84 ENEL 7,965 +0,40 ENI 25,67 -0,81 FIAT 21,52 +2,04 FINMECCANICA 20,92 +1,06 FONDIARIA-SAI 33,8 +1,29 GENERALI 30,8 -1,19 IFIL 7,605 +1,00 INTESA 5,55 +0,95 LOTTOMATICA 26,23 +0,81 LUXOTTICA 24,88 +0,00 MEDIASET 7,255 +0,60 MEDIBANCA 15,41 -0,42 PARMALAT 2,5775 -0,06 PIRELLI 0,849 -0,13 SAIPEM 28,27 -2,32 SNAM 4,4125 +0,15 STMICROELEC 11,59 -1,02 TELECOM ITA 2,105 -1 ,64 TENARIS 18,81 +0,46 TERNA 2,595 +0,00 UBI BANCA 19,16 -0,90 UNICREDITO 6,28 +0,22 Podružnica Trst O ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / SLOVENIJA Četrtek, 4. oktobra 2007 5 BUDIMPEŠTA - Na srečanju s predsednico madžarskega parlamenta Cukjati s Szilijevo tudi o manjšinski problematiki Predsednik DZ kolegico opozoril na nezadostno financiranje slovenske manjšine BUDIMPEŠTA - Predsednik državnega zbora France Cukjati in predsednica madžarskega parlamenta Ka-talin Szili sta včeraj med srečanjem v Budimpešti pozornost namenila več temam. Kot je povedal Cukjati, sta go-vo ri la o na čr to va nem re gi o nal nem srečanju predsednikov parlamentov, o skupni seji slovenske in madžarske vlade, spregovorila pa sta tudi o manjšinski problematiki. Cukjatija je v nadaljevanju sprejel madžarski predsednik Laszlo Solyom, sešel pa se je še s predstavniki slovenske manjšine na Ma džar skem. Od pomembnejših vprašanj, ki sta jih obravnavala Cukjati in Szilije-va, je bila tudi manjšinska problematika, pri čemer je Cukjati opozoril na nezadostno financiranje slovenske narodne manjšine v Porabju. Szilijeva je pojasnila, da si na parlamentarni ravni prizadeva dvigniti razumevanje manjšinske problematike na višjo raven in to ji dokaj uspeva, je dejal Cukjati. Obljubila je, da bo posebej izpostavila konkretno financiranje slovenske manjšine ob sprejemanju prora ču na. Spregovorila sta še o sedežu za slo ven sko manj ši no v ma džar skem parlamentu, ki ga Slovenci na Madžarskem še nimajo. Predsednica madžar ske ga par la men ta je po ve da la, da ustanavlja posebno delovno telo, ki bo pre u či lo mož nost par la men tar ne ga zastopanja manjšin, je dejal Cukjati, ven dar je vpra ša nje, ali ji bo to us pe -lo. Slo ven ska in ma džar ska vla da skupno sejo vlade pripravljata za 17. oktober. Na njej bodo predvidoma govorili o sodelovanju na področju ener-ge ti ke in go spo dar stva, pro me tu, manjšinah in prednostnih nalogah slovenskega predsedovanja EU. Državi naj bi po na po ve dih ta krat pod pi -sali tudi 13 dvostranskih sporazumov. Cukjati in Szilijeva sta pozornost namenila zudi vstopu v schengensko območje in spregovorila tudi o vprašanju Zahodnega Balkana. Slovenija in Madžarska imata pri tem enaka stališča glede najbolj aktualnih vprašanj, kot je na primer prihodnji status Kosova. Predsednika DZ je v nadaljevanju obiska sprejel še madžarski predsednik Laszlo Solyom, s katerim sta go-vo ri la pred vsem o eko loš kih vpra ša -njih, kot npr. onesnaževanje Rabe in sežigalnica odpadkov ob meji z Madžarsko, ki jo načrtuje Avstrija. (STA) Monošter je simbolno središče za Slovence na Madžarskem ROMI Obisk varuhinje človekovih pravic v Ambrusu Čebašek Travnikova za hitrejše reševanje zapleta z družino Strojan LJUBLJANA - Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je po obisku Ambrusa opozorila, da je država tudi zakonodajno odgovorna za tamkajšnjo situacijo. Ocenila je, da je v zadevi Strojan občina nezakonito delovala. Vloga varuhinje v primeru Strojanovih je, da opozori na vse šibke točke in skuša spodbuditi državo, da bi se te razrešile v najkrajšem času. "Mislim, da se bo rešitev našla, ne vem pa, če bo v zadovoljstvo vseh strani," je še dejala. Po mnenju varuhinje je ena od možnih poti za rešitev sporov med Strojano-vimi in državo vzpostavitev dialoga med vpletenimi stranmi. Svetovala je tudi, da bi v reševanje sporov vključili izobražene Rome, ki bi znali njihov način razmišljanja prenesti v ustaljene prakse. Čebašek Travnikova je poudarila, da so Romi sicer zelo povezani z naravo, pomembno jim je, da so z njo v neposrednem stiku, prav tako pa jim veliko pomeni, da so lastniki zemlje. Predstavniki urada varuha človekovih pravic so bili nedavno na delovnem obisku v Ambrusu. Ugotovili so, da tam- kajšnja policija sicer selektivno izvaja posamične ukrepe, ki pa po oceni varuhinje niso diskriminatorni. Strojanovih policisti niso ustavili na podlagi etnične pripadnosti, kot je bilo to prikazano v javnosti, ampak z namenom preprečevanja nemirov. Strojanovi se nad prisotnostjo policistov ne pritožujejo, moti pa jih, da je omejeno gibanje članov njihove družine. Čebašek Travnikova je dejala, da so ob obisku v Ambrusu ustavili in o namembnosti obiska izprašali tudi njihovo ekipo. Če te policist brez utemeljenega razloga vpraša, kdo si in kam si namenjen, je to poseganje v pravico gibanja, je dejal svetovalec varuha Ivan Šelih. Od policistov pričakujemo, da nam pisno razložijo, zakaj so nas ustavili in na kakšni pravni podlagi, je dodal. Čebašek Travnikova je omenila, da so ob obisku Ambrusa na terenu videli od 50 do 60 policistov, uniformiranih oziroma v civilu. Kot je še povedala Čebašek Travnikova, se je med obiskom zapletlo na sestanku z županom Grosupljega Jernejem Lam-pretom, kjer so skušali pridobiti dokument, ki določa, da se mora družina Strojan izseliti s parcele v Ambrusu, in starejši dokument o sklepu, da se Strojanovi ne smejo naseliti na območju Ivančne Gorice. Na mestu jim dokumentov niso hoteli pokazati, pričakujejo pa, da jih bodo z občine posredovali. Krajani Ambrusa so predstavnikom urada dejali, da proti Romom nimajo nič. Opozorili pa so, da je "država v Ambrusu odpovedala" v pravilih vedenja in izvajala obratno diskriminacijo, saj Romov ni kaznovala za prekrške, za katere so bili kaznovani ostali krajani. Kot je dodala varuhinja, so krajani prizadeti tudi zaradi enostranskega prikazovanja v medijih, pritožili pa so se tudi nad obnašanjem policije. Sicer so predstavniki urada med obiskom pozornost posvetili temu, kako je poskrbljeno za najmlajše Strojanove. "Kar smo videli, je za razmere, v kakršnih nas je večina navajenih bivati, nenavadno, a oni so delovali prav srečni." Težavo pa varuhinja vidi v tem, da starejši otroci ne obiskujejo šole. Začasno jim bo zato zagotovljeno izobraževanje na domu. (STA) Rdeči križ za pomoč v vodni ujmi zbral 679.278 evrov LJUBLJANA - Rdeči križ Slovenije (RKS) je za pomoč poplavljenim v vodni ujmi zbral 679.278 evrov, so sporočili iz informativne službe RKS. Vsa sredstva bodo v celoti, neposredno in sprotno skozi območna združenja Rdečega križa posredovana in porabljena za pomoč v ujmi prizadetim posameznikom in družinam, so še zapisali. Sekretarji in prostovoljci iz območnih združenjih RK na v ujmi prizadetih področjih tudi dejavno sodelujejo v komisijah za popis škode, razdeljujejo humanitarno pomoč in obiskujejo prebivalce. Na področju območnega združenja RK Škofja Loka je bilo oškodovanih več kot 210 družin, so zapisali in dodali, da so veliko večino družin že obiskali predstavniki Rdečega križa Škofja Loka, ki sodelujejo tudi v občinski koordinaciji za delitev pomoči. 23. septembra je pričela delovati postaja Rdečega križa, ki skrbi za sprejem in razdeljevanje pomoči. "Rdeči križ Škofje Loke pri zagotavljanju pomoči tesno sodeluje s Ka-ritasom in usklajuje razdeljevanje in druge aktivnosti, kar se je izkazalo za dobrodošlo prakso," so še poudarili. (STA) V občini Železniki vnovič zdravstvena oskrba ŽELEZNIKI - Občina Železniki je dva tedna po vodni ujmi, ki je poleg številnih drugih objektov uničila tudi zdravstveni dom, svojim občanom vnovič zagotovila zdravstveno oskrbo. Začasne splošne ambulante, fizioterapijo in lekarno so uredili v župnišču v Selcih, kjer so zdravnikom odstopili 200 kvadratnih metrov prostora. V dveh tednih so učilnice v župnišču uspeli preurediti tako, da so včeraj zdravniki v njih že lahko sprejeli prve paciente, ki bodo vsaj še pol leta pomoč iskali na tej nadomestni lokaciji. O sadjarstvu, vinarstvu in še čem v oddaji Ljudje in zemlja KOPER - Jesen je prinesla nove darove narave. Tako tudi sadjarjem, pridelovalcem jabolk npr. Nagradila je tudi vinarje in vinogradnike. V Ljubljani so jim letos prvič podelili najvišja mednarodna priznanja londonskega Decanterja, ki odpirajo nove tržne možnosti. Tudi priznanja, denimo »šampioni« iz minulega Radgonskega sejma veliko obetajo. To je le nekaj poudarkov iz oddaje Ljudje in zemlja, ki so jo pripravili v Regionalnem TV programu v Kopru. Na sporedu bo v nedeljo, 7. oktobra 2007, ob 18.00 na TV Koper. FILM - V šestdesetih krajih Odgrobadogroba v distribuciji na Češkem LJUBLJANA - Celovečerni film Odgrobadogroba je tačas v redni kinematografski distribuciji na Češkem. Slavnostne premiere v legendarnem praškem kinematografu Svetozor se je 29. septembra udeležil tudi scenarist in režiser filma Jan Cvit-kovič. Film bo v dveh mesecih obiskal 60 čeških krajev in je uvrščen v selekcijo devetih najboljših novejših srednjeevropskih filmov, kijih je za distribucijo izbralo Združenje čeških kino klubov, so sporočili iz producentske hiše Staragara. Film Odgrobadogroba je trenutno tudi v kino distribuciji na Poljskem, Danskem, Švedskem in Madžarskem. Odkupljen je tudi za kino distribucijo v Italiji, Avstriji, na Norveškem, Finskem in v Bolgariji, vendar ga zaenkrat še ni v tamkajšnjih kinematografih. Distribucijo je že končal v Španiji, kjer je izšel na DVD-ju tako v podnaslovljeni kot tudi sinhronizirani verziji filma. Evropski sklad Media pa je 2. oktobra podprl razvoj novega Cvitkovičevega celovečernega filma Arheo, ki prav tako nastaja pod okriljem produkcijske hiše Sta- KROMA ragara iz Ljubljane. Koproducent je produkcijska hiša Inforg Studio iz Budimpešte. Režiser je film opisal kot pra-film o pra-družini. Gre za nekonvencionalen film, ki nastaja na podlagi avtorjevih impresij iz podzavesti. Projekt Arheo je bil leta 2006 zavrnjen na Filmskem skladu RS. To j e drugi projekt Staregare, ki ga s sredstvi za razvoj podpira program Media, ki podpira tudi distribucijo filma Odgrobadogroba v evropskih kinematografih. Svetovno prodajo filma vodi podjetje Taskovski films iz Londona. (STA) SEŽANA - Bodo zaprli del Partizanske ceste? ■ I • vt« Iskanje rešitev za vse večji prometni hrup in onesnaženje SEŽANA - Tovornjaki in poplava osebnih avtomobilov, ki jih lastniki parkirajo vsepovsod - to je sežanski vsakdan. V Varnostnem sosvetu, v katerem se družijo predstavniki občine, vrtca, osnovnih in srednjih šol, medicinske in gasilske stroke, cestarji, policija in še kdo, že vrsto let tuhtajo, kako Sežano rešiti pred prometnim hrupom in onesnaženjem avtomobilske pločevine. Na seji se zberejo enkrat na leto, se ponavadi seznanijo z varnostnimi razmerami v občini in opozorijo na zadeve, s katerimi se soočajo v svojem delovnem vsakdanu na področju prometa. Tako je bilo tudi na letošnjem sestanku (ta je bil v petek, 28. septembra), ko smo na temo slišali vrsto parcialnih predlogov. Svetnik Zelenih Slovenije Robert Rogič je predlagal zaprtje osrednjega dela Partizanske ceste z izjemo dostave za tovorni promet. »Gre za predel od križišča z Bazoviško cesto do križišča Partizanske ceste s Kolodvorsko cesto in Cesto na Lenivec, ob katerem stoji- ta poslovna stavba Kraškega zidarja in nova avtobusna postaja. Po izračunu, ki so ga pripravili na omenjeni gradbeni družbi, porabi šofer več nafte, če vozi skozi Sežano kot po obvoznici, kamor bi te tovornjake preusmerili.« Po besedah komandirja Policijske postaje Sežana Jožefa Muhiča, tranzitnega prometa skozi Sežano po izgradnji avtoceste ni več, »vozijo pa po Partizanski tovornjaki podjetij, ki imajo sedež v Sežani in zato dovoljen prehod. Promet je najbolj gost od pol osme do devete ure zjutraj iz smeri kamnoloma Kraškega zidarja, ki leži ob Vrhovski cesti, in lipiš-kega kamnoloma, ki je v lasti družbe Marmor.« Kot smo slišali, bi problem lahko ustrezno rešili z izgradnjo cestnega nadvoza nad železniško progo z južne strani in z izboljšavo omogočili tudi gasilcem hitrejši dostop do dogodka nesreče. Kot je javnosti že znano, je z Orleške ceste predlagana izgradnja nadvoza mimo doline Kolovreči dol z neposredno navezavo na avtocesto. Kdaj bodo načrt uresničili, ni znano, ker dogovori občine Sežana s koprsko Luko, ki naj bi poravnala stroške izdelave prostorskega načrta, in Slovenskimi železnicami še niso zaključeni. Sodelujoči na seji so znova izpostavili večni problem pomanjkanja parkirišč tako za prebivalce kot obiskovalce Sežane. Direktor Zavoda za gasilno in reševalno službo Igor Bole je opozoril, da avtomobili otežujejo prehod intervencijskih vozil v starih predelih Sežane, ravnateljica Vrtca Dragica Kranjec pa na problem prevelikih hitrosti in nelegalnega parkirišča, v katerega se je spremenila ulica Jožeta Pahorja. V zvezi s slednjim so se dogovorili, da bo občina kupila prenosljiv merilec hitrosti, ki bo voznike opozarjal na hitrost, policistom pa zagotavljal podatke o dejanskih prekoračitvah. Merilec bodo po potrebi nameščali še na druge kritična mesta in občasno tam tudi patru-ljirali. Irena Cunja 6 Četrtek, 4. oktobra 2007 ALPE-JADRAN / KOBARID - Ob 90. obletnici bitke pri Kobaridu Danes odprtje dveh razstav, v soboto zanimiv zgodovinski simpozij Stalna fotografska razstava Pot miru obiskovalce vabi na »izlet« po soški fronti v Zgornjem Posočju KOBARID - »Fundacija Poti miru v Posočju« bo danes ob 19.00 uri v Kobaridu odprla svojo stalno razstavo Pot miru ter razstavo Odkrivanje skrivnosti Kobariške. Razstava Pot miru je fotografska razstava, ki obiskovalca povabi na izlet po soški fronti v Zgornjem Posočju. Pri ka za ni so utrin ki s Po ti mi ru, ki je zaznamovana z lepoto narave in dediščino prve svetovne vojne. Razstavo je postavila Metka Sok Razpet. Pot miru je bila uradno odprta 30. junija letos. Na razdalji približno 60 kilometrov povezuje šest muzejev prve svetovne vojne na prostem ter najpomembnejše ostaline in spominska obeležja soške fronte v Zgornjem Posočju. Posvečena je spominu na številne žrtve prve svetovne vojne. Pot obide območje občin Bovec, Kobarid in Tolmin. Začne se v Logu pod Mangartom, konča pa na Mengorah v bli-ži ni Mos ta na So či. Razstava Odkrivanje skrivnosti Kobariške pa prikazuje rezultate li-darskega (laserskega) snemanja, kije ena najboljših metod za pridobivanje tri di men zi o nal nih pro stor skih po -datkov. Kobarid pa bo (skupaj s Čedadom) ko nec ted na pri zo ri šče še dru -ge izredno zanimive pobude. V soboto se bo ob 9.30 v pro sto rih »Fun da -cije Poti miru v Posočju« začel simpozij ob 90 - letnici bitke pri Kobaridu. Na simpoziju bodo sodelovali priznani strokovnjaki s področja pr- ve svetovne vojne. Tako bo Antoni-no Zarcone imel predavanje z naslovom Poveljevanje in ravnanje italijanskega poveljstva od Kobarida do Pi-ave«, Petra Svoljšak bo govorila o ko-memoraciji 1. svetovne vojne na Sloven skem, Zvezdan Markovic bo predaval o Borojevicevi 1. in 2. armadi v poslednji soški bitki, Lovro Galic bo skušal pojasniti, ali bi lahko soško fronto branili z manjšimi žrtvami in predstavil različna mnenja o Boroje-vicevih strateških izbirah 1915-1918, CORECOM - Prispevki za lokalne TV postaje Spremeniti kriterije za javno financiranje TRST - Kriterije za dodeljevanje javnih finančnih sredstev lokalnim zasebnim televizijskim postajam je treba spremeniti. Financiranje je namreč zdaj vezano na promet (v prvi vrsti) in na število stalno zaposlenih novinarjev, medtem ko bi morali še zlasti upoštevati kakovost proizvoda in prostor, ki ga postaje posvečajo dogajanju na teritoriju. To je poudaril predsednik deželnega odbora za komunikacije Corecom Franco Del Campo, ki je včeraj predstavil lestvico, na podlagi katere bodo krajevne TV postaje po zaključenem ustreznem razpisu deležne večjih ali manjših finančnih sredstev, ki jih bodo porazdelili v FJK. Ministrstvo za komunikacije bo za ta namen letos na državni ravni dodelilo skupno 106,5 milijona evrov, tj. 20 odstotkov več kot leta 2006. Sploh pa se financiranje lokalnih postaj stalno veča, saj je vlada na osnovi prvega razpisa leta 1999 leto kasneje porazdelila le 12,4 milijona evrov. Znesek za deželo FJK letos še ni znan, vendar bo po oceni Corecoma znašal 2,5 do 3 milijone evrov. Levji delež financiranja (štiri petine) si V oddaji Brez meje po koprski TV gostja Maja Žerovnik KOPER - V soboto bo gostja oddaje Brez meje njena dolgoletna soobli-kovalka, režiserka Maja Žerovnik. Po upokojitvi bo spregovorila o svojih izkušnjah med snemanji v zamejstvu, o nastajanju oddaje Brez meje in o srečanjih, ki so ji najbolj ostala v spominu. Pogovor bo tudi priložnost za ogled utrinkov iz starih reportaž, pa tudi za predstavitev novega projekta "Do mi re in kaj še vse", ki ga je koprska televizija pripravila s sodelovanjem skladateljice Dine Slama. Oddaja bo na sporedu na Televiziji Koper v soboto, 6. oktobra, ob 18.00. Franco Del Campo bo vsekakor zagotovilo prvih šest postaj na lestvici, medtem ko bodo ostali denar porazdelili med vsemi prijavljenimi postajami. Slednjih j e skupno 14 in j e med njimi tudi Telemare. Toda v Italiji se dogaja, da lahko za prispevke na deželni ravni zaprosijo tudi TV postaje iz sosednih dežel. Za to je dovolj, da dosegajo vsaj 70 odstotkov gledalcev dežele, na katero mejijo. Zato se je včeraj tudi razvnela polemika med Del Campom in predstavniki nekaterih TV postaj, ki so kajpak nižje na lestvici. Največ denarja bo pač letos dobila postaja iz Veneta, se pravi TV 7 Trivene-ta, ki je prijavila največji promet (reklama in lastne produkcije). Tudi na četrtem mestu je postaja iz Veneta: Rete Azzurra, ki je po prometu takoj za TV 7. Na drugem mestu sta Telequattro in Telefriuli, medtem ko sta na petem in šestem Telepordenone in Telechiara. Zanimivo pri tem je, daje točkovanje glede zaposlovanja pri Telequat-tro in Telefriuli trikrat večje od tistega s postaj iz Veneta, je poudaril Del Campo in dodal, da so postaje z večjim prometom očitno privilegirane. Da to ne gre, so odločno naglasili predstavniki nekaterih postaj z zastopniki Canale 6 na čelu, ki zahtevajo tudi sodne postopke. Problem je v grobih obrisih v tem, da je glede prometa dovolj sa-mopotrdilo in vprašanje je, ali je vedno verodostojno. Temeljna je v tem smislu sprememba pravilnika, ki določa kriterije za dodeljevanje finančnih sredstev, je menil Del Campo. Na to je Corecom že opozoril pristojno ministrstvo leta 2004. Toda odgovor je bil, da bi morali spremeniti zakon. Do tega še ni prišlo. (A.G.) Paolo Gaspari bo govoril o bitkah v času umika v dnevnikih italijanskih udeležencev, Paolo Pozzato bo imel predavanje z naslovom Bitka pri Kobaridu in dnevniki avstrijskih udeležencev, Andrea Massignani pa predava nje To po vi v bit ki pri Ko ba ri du, medtem ko bo L. Cadeddu govoril o politični in vojaški krizi po polomu pri Kobaridu v Venetu. Po predavanjih bo čas za razpravo. Simpozij se bo v popoldanskem času s pričetkom ob 15.00 uri nadaljeval v Čedadu. ZAGREB - Sanader ERC v veljavi s 1. januarjem prihodnjega leta ZAGREB - Hrvaški premier Ivo Sanader je včeraj poudaril, da bo Hrvaška s 1. januarjem 2008 uveljavila zaščitno eko-loško-ribolovno cono (ERC) v Jadranu tudi za države članice Evropske unije. Sanader je to povedal novinarjem, ki so ga prosili za komentar poročanja zagrebškega časnika Jutarnji list, daje vlada omilila retoriko o uveljavitvi ERC in da obstaja možnost preložitve datuma njegove uveljavitve. Predstavnik Evropske komisije je v ponedeljek na sestanku s člani skupnega parlamentarnega odbora EU-Hrvaška v Bruslju opozoril, da bo imela morebitna enostranska razglasitev ERC negativne posledice za približevanje Hrvaške EU. Glavni hrvaški pogajalec Vladimir Drob-njak je na srečanju poudaril, da je sabor-ska odločitev o polni uveljavitvi suverena in obvezujoča. Obenem je poudaril pripravljenost Hrvaške za nadaljevanje dialoga, ki bo pripeljal do najustreznejše rešitve, in dejal, da Hrvaška ne namerava prepovedati pristopa v ERC za slovenske in italijanske ladje, ampak želi zagotoviti enake pogoje, kakšni veljajo za hrvaške ribiče. Skupni parlamentarni odbor EU-Hrvaška pa je v torek zavrnil amandma slovenskega poslanca Boruta Pahorja, da bi pozvali Hrvaško, naj z januarjem ne uveljavi ERC, češ da bi enostranska uveljavitev cone povzročila zaplete. Sabor je ERC razglasil 3. oktobra 2003,3. junija 2004 pa je sprejel odločitev, da se uveljavitev ERC za Slovenijo in Italijo odloži, dokler ne bo sklenjen skupen dogovor v duhu EU, ki bo upošteval interese vseh sosednjih držav članic povezave. 15. decembra lani je nato sabor sprejel vladni predlog, ki določa polno uveljavitev ERC v Jadranu tudi za članice EU najpozneje do 1. januarja 2008. Hrvaška vlada je kot cilj vladnega predloga sprememb ERC navedla ekološko zaščito Jadrana in krepitev položaja hrvaških ribičev. Predstavniki EU, Italije, Slovenije in Hrvaške se pogovarjajo o hrvaški ERC na tehnični ravni. Namen štiristranskih pogajanj je doseči dogovor o hrvaški ERC, sprejemljiv tudi za Slovenijo in Italijo. (STA) HUD PORAZ ITALIJANSKE VOJSKE Vse več zanimanja za Čudež pri Kobaridu KOBARID - Pred 90-imi leti so se zaključil boji na Soški fronti, ki po besedah direktorja Kobariškega muzeja Jožeta Šerbca danes zmotno velja za najbolj krvavo bojišče prve svetovne vojne. Boji so se zaključili z 12. soško bitko leta 1917, poimenovano tudi Čudež pri Kobaridu, ko so avstro-ogrske in nemške sile v svoji edini ofenzivi v dveh letih in pol fronte porazili italijanske vojake. Soška fronta je bila eno pomembnejših bojišč v prvi svetovni vojni in po nekaterih ocenah celo največji spopad na gorskem območju v celotni zgodovini človeštva. Na dobrih 90-ih kilometrih frontne črte, ki se je raztezala po dolini reke Soče in kraških planotah, je v dveh letih in pol padlo med 350.000 in 400.000 vojakov različnih narodnosti. Ob tem so se vojne izgube povzpele krepko preko milijona ljudi, iz vojnega območja pa je bilo izseljenih tudi 100.000 Slovencev, je posledice krvave morije ob Soči izpostavil Šerbec. Po nekaterih ocenah je na Soški fronti padlo 30.000 Slovencev. Boji na soški fronti so se začeli 23. maja 1915, ko je italijanski veleposlanik na Dunaju po aprilskem tajnem podpisu Londonskega sporazuma in prestopu Italije na stran zavezniških antant-nih sil avstroogrskemu zunanjemu ministru napovedal vojno. Vojski - Slovenci so se borili na obeh straneh - sta se v odvijal pa se je na severnem odseku Soške fronte med Tolminom in Kobaridom. Po le nekaj dneh so se boj i končali s polomom in paničnim begom italijanske armade, ki se je po hudih izgubah umaknila globoko na italijansko ozemlje do reke Piave, kjer so prodira-jočo avstroogrsko in nemško vojsko ustavile združene italijanske, francoske in britanske čete. V tej ofenzivi, ki velja za najpomembnejši dogodek prve svetovne vojne v letu 1917, je bilo zajetih 300.000 italijanskih vojakov oz. kar polovica druge italijanske armade, je pojasnil Šerbec. Medtem ko Soška fronta velja za največji vojaški spopad na Slovenskem, je na zahodu, tudi v literaturi, slabo poznana. Za Italijo predstavlja velik simbolni poraz, Avstro-Ogrska je kot država izginila, Nemci pa niso najbolj ponosni na uporabo smrtonosnih plinov na bojiščih ob Soči, je Šerbec izpostavil glavne razloge. Po njegovih besedah pa se zanimanje za Soško fronto, v kateri so svoj ognjeni krst doživeli kasnejši italijanski fašistični voditelj Benito Mussolini, nemški general iz II. svetovne vojne Erwin Rommel in ameriški romanopisec Ernest Hemingway, povečuje. O tem priča tudi obisk Kobariškega muzeja, v večjem delu posvečen prav kobariški ofenzivi, v katerem se vsako leto ustavi okoli 60.000 turistov. Med gosti je kar dve tretjini tujcev, nji- posoškem visokogorju prvič spopadli štiri dni kasneje, do novembra 1917 pa je ob reki Soči na črti od Rombona, preko Bovca, Tolmina, Sabotina, Gorice in do Devina potekalo 12 ofenziv. Krvava fronta je v hribovitem in težko prehodnem območju ves čas bojev ostala nespremenjena. Po najbolj kruti 11. soški bitki, ko je samo italijanska stran zabeležila 100.000 mrtvih in 160.000 ranjenih vojakov, je avstroogr-ska vojska ob pomoči nemških sil 24. oktobra 1917 ob dveh zjutraj začela z napadom pri Kobaridu oz. načrtom "Zvestoba v orožju", za katerega so v dobrem mesecu v Posočje pripeljali kar 2400 vlakov materiala in vojakov. Čudež pri Kobaridu je bil zadnja in hkrati edina avstroogrska ofenziva, hov delež pa se povečuje, je pojasnil Šerbec, ki je pred kratkim po muzeju popeljal tudi slovenskega in italijanskega premiera Janeza Janšo in Romana Pro-dija. Poleti so zabeležili že milijontega obiskovalca od odprtja muzeja leta 1990, je dodal. K razvoju zgodovinskega turizma v Posočju, ki naj bi v prihodnje postal pomemben del ponudbe tega dela Slovenije, precej pripomore tudi fundacija Poti miru v Posočju. Skupaj s Koba-riškim muzejem bo konec tedna pripravila simpozij zgodovinarjev ob 90-let-nici 12. soške bitke. Temu jubileju bo posvečen tudi nastop vojaških godb držav udeleženk bojev ob Soči, ki bodo na trgu v Kobaridu nastopile 20. oktobra, je še povedal Šerbec. (STA) 4 Petek, 5. oktobra 2007 MNENJA, RUBRIKE / IZ Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it POLITIKA - Torkov večer v Slovenskem klubu Kakšna bo v resnici teža Slovencev v novi Demokratski stranki? V središču pozornosti zlasti odnosi med Levimi demokrati in SSk Demokratska stranka bo hočeš nočeš zbližala slovensko komponento Levih demokratov in Slovensko skupnost in s tem posledično povzročila velik politični premik med Slovenci. To predstavlja velik izziv, a po svoje tudi tveganje, saj je pot nove stranke polna past, zlasti pa neznank. Torkov večer v Slovenskem klubu ni ponudil rešitev, odprl pa je celo vrsto vprašanj, o katerih se velja zamisliti. Predsednica SK Darija Betocchi je uvod v razpravo zaupala novinarjema Martinu Breclju in Acetu Mermolji. Prvi je sredi avgusta v našem dnevniku napisal odmevni komentar o izzivih, ki jih nova stranka predstavlja za LD in SSk, Mermolja pa se je v svojem Ogledalu že večkrat dotaknil nove stranke in njene vloge med Slovenci. Zanimiv večer, a z malo poslušalci, kar priča o določeni hladnosti, s katero tudi Slovenci spremljajo nastanek DS. Brecelj je izhajal iz ugotovitve, da je zbližanje med SSk in LD neizbežno, vprašanje pa je, kako bo do tega prišlo. Ali bo to le dolžnostno oziroma formalno zbližanje ali pa sad miselne preosno-ve obeh dejavnikov. Brecelj se zavzema za drugo pot, ki bo gotovo strma, saj stranki izhajata iz zelo različnih, če že ne nasprotnih izhodišč. Potrebna bo neka sinteza, do srečanja pa bo lahko prišlo »na pol poti«. Po Brecljevem mnenju postaja za SSk model slovenske zbirne stranke najbrž pretesen, stranka pa se je že zelo dobro prilagodila novim večinskim volilnim pravilom. Sodelovanje Slovencev v DS ne bi smelo biti travmatično, tudi zato, ker se je zbliževanje med slovensko komponento LD in SSk začelo že pred časom in marsikje obrodilo pozitivne sadove. Predvsem na volilni ravni, medtem ko ostajajo še vedno velike razlike v odnosu do narodnega vprašanja. Brecelj med Slovenci glede nove stranke pogreša javno razpravo, za SSk pa bi to vprašanje najbrž zahtevalo posebni kongres. Mermolja se je strinjal, da pri debati o ustanavljanju nove stranke (tudi med Italijani) ne sme izostati narodno vprašanje, čeprav je nad narodom vendarle človek. Od SSk in od LD bo v prvi vrsti odvisno, kakšno težo bosta imeli večjezič-nost in večkulturnost v novi stranki. Ob ugotovitvi, da bo del Slovencev na levi in na desni ostal izven DS. Pred najtežjo nalogo je vsekakor SSk, treba pa je dati času čas, je prepričan Mermolja. Primarne volitve 14. oktobra prihajajo v težkih časih za politiko in politike, to pa bo prvič v Italiji, da ljudje direktno izbirajo svoje strankarske predstavnike. Mermolja računa, da tudi med Slovenci ne bo več dosedanjih av-tomatizmov in da se politični razred ne bo več, kot doslej, samoreproduciral na zaprtih strankarskih sejah. Avtor Ogledal je prepričan, da se politični okvir Prodijeve vlade ne more več ponoviti in daje takšna izkušnja zadnja. Slovenci v Italiji stopamo v vsakem primeru v novo obdobje, saj je manjšina prvič pravno priznana. »Za tiste, ki so navajeni vedno reči ne, to najbrž ne bo lahko sprejeti. Boljše ozračje nam jemlje et-nocentrični naboj, za kar smo vedno iskali notranje in zunanje sovražnike, sedaj pa moramo iskati nove prijatelje«. Mermolji ni všeč, da govorimo o t.i. sivih conah, medtem ko moramo govoriti o Slovencih, ki se ne prepoznavajo ne v strankah in niti v krovnih organizacijah. Danes pred deželno palačo proti zakonu za Slovence osamljeno protestirajo Rezijani, v drugih časih bi desnica najbrž napolnila trg. Ni prav, da stalno kritiziramo slovensko šolo, saj je vendarle prav šola glavni spodbujevalec deasimi-lacije (nasprotni pojem od narodne asimilacije) v slovenski manjšini. Sandor Tence O nelahkem rojevanju Demokratske stranke sta govorila novinarja Ace Mermolja in Martin Brecelj kroma SLOVENSKI KLUB - Debata Deželne volitve prva pomembna preizkušnja Deželne volitve 2008 bodo prva velika preizkušnja za Demokratsko stranko in za Slovence v njej. Andrej Berdon s tem v zvezi ne vidi smisla razpustitve Slovenske skupnosti, rešitev vidi v sobivanju med SSk in novo stranko. Na torkovem večeru v Slovenskem klubu je omenil neke vrste kon-federativno obliko sodelovanja, ki bi se morala prihodnje leto odražati v volilni povezavi med DS in SSk. Deželna svetnica LD Tamara Blažina ni soglašala s tem Berdonovim stališčem. SSk, razen redkih izjem, namreč ne nastopa več sama, v novi stranki morajo biti Slovenci enakopravni, kar pomeni, da je za Blažinovo morebitna volilna povezava SSk-DS zelo vprašljiva. Blažinova računa na odkrito razpravo o sedanji organiziranosti manjšine, pri čemer se je sklicevala na stališča, ki so prišla do izraza na nedavni goriški razpravi ob 10-letnici smrti Darka Bratine. Po Berdonovem mnenju za- dovoljiv pravni položaj manjšine pomeni malo, če med Slovenci ni energij za izkoriščanje pravic. Povpraševanje po dvojezičnih osebnih izkaznicah je v Gorici nespodbudno, kaj pa nas čaka v Trstu, se j e vprašal Berdon. Igor Gabrovec se boji, da bo naraščajoča razdalja med politiko in ljudmi negativno pogojevala rojstvo nove stranke, tudi med Slovenci. Edvin Švab je glede tega optimist, Štefanu Čoku pa ni jasno, kaj si pravzaprav želi Slovenska skupnost. Skrbi ga podatek, da vsako leto zapušča Trst nekaj sto mladih, med katerimi so tudi Slovenci. Pavel Fonda je povedal, da podpira nastanek nove stranke, vanjo pa se ne bo vpisal, ker vpisani v strankah žal nimajo nobenega vpliva. »Mladi so danes manj naivni, kot smo bili mi, saj zahtevajo od politike in od strank konkretne odgovore in ne več samo obljube«, je v Gregorčičevi dvorani dejal Fonda. APrimorski ~ dnevnik Blažina na listi v podporo Veltroniju Na primarnih volitvah za Demokratsko stranko 14. oktobra bodo izvolili tudi prvega državnega tajnika stranke, kandidati na lokalni ravni uživajo podporo raznih list. Med kandidati je tudi rimski župan Walter Veltroni, ki ga na pokrajinski ravni podpirata dve kandidatni listi. V mestni je nosilec liste vladni podtajnik na notranjem ministrstvu in vidni predstavnik Marjetice Ettore Rosato, v predmestno-oko-liškem okrožju pa je nosilka Veltroni-jeve liste Slovenka Tamara Blažina, deželna svetnica Levih demokratov. Veltroni bo 10. oktobra obiskal Videm, ki bo njegova edina "predvolilna etapa" v Furlaniji-Julijski krajini. Evropska konferenca V • • II t| o soli in jezikih Danes bo v dvorani Trgovinske zbornice v Trstu potekala celodnevna evropska konferenca o t.i. projektu Cromo. Gre za projekt, ki so ga izvajali Deželni odsek Vsedržavne agencije za razvoj šolske avtonomije (nekdanji Deželni zavod za pedagoško raziskovanje Irre), Avstrijski center za jezike in kompetence iz Gradca in Zavod Republike Slovenije za šolstvo, točneje njegova Območna enota iz Kopra, seveda ob podpori avstrijskih, slovenskih in italijanskih šolskih oblasti. Cilj pobude je bila izdelava instrumenta, ki bi služil kot pripomoček za evropski jezikovni portfolio oz. li-stovnik, za ovrednotenje medkulturne in čezmejne zavesti ter za krepitev učenja jezikov. Na današnji konferenci bodo predstavili rezultate dela, pri katerem je sodelovalo večje število raziskovalcev, izvedencev in učiteljev iz Italije, Slovenije in Avstrije. V prvi vrsti bodo predstavili štirijezični obrazec (v slovenščini, italijanščini, nemščini, katerim se je pridružila še angleščina), ki bo služil kot dopolnilo k nacionalnim jezikovnim listovnikom (portfoliom). Kot že rečeno, bo konferenca celodnevna, saj se bo začela ob 9.30 in končala predvidoma ob 17. uri. V dopoldanskem delu bodo predstavili omenjeni obrazec, spregovorili pa bodo tudi predstavniki Sveta Evrope ter predstavniki ministrstev za šolstvo Italije, Slovenije in Avstrije. Popoldne pa bo na ogled razstava lepakov, ki so jih pripravile pilotne šole iz FJK, Koroške in Slovenije, na sporedu pa bo tudi okrogla miza, na kateri bodo sodelovali izvedenci, profesorji in dijaki. Pri tem velja omeniti, da se bodo predstavili tudi profesorji in dijaki Liceja Franceta Prešerna, ki bodo orisali svoje čezmejne stike. DEMOKRATSKA STRANKA - Kampanja za primarne volitve »Letta in Russo edini novosti« Igor Gabrovec: Nova stranka ne sme biti sad »hladne fuzije« med Levimi demokrati in Marjetico Kandidati, ki podpirajo Enrica Letto za državnega tajnika Demokratske stranke kroma »Enrico Letta na državni in Francesco Russo na deželni ravni sta edini veliki novosti na primarnih volitvah za Demokratsko stranko«. To je bilo slišati na včerajšnji predstavitvi kandidatov, ki podpirajo Letto za državnega tajnika nove stranke in s tem posledično tudi Russa v FJK. V prvem volilnem okrožju (mesto) je nosilec liste za Letto deželni tajnik sindikata UIL Luca Visentini, v predmestju in okolici pa je na čelu kandidatne liste Paola Di Biagi. Za Letto in za Russa kandidira tudi Igor Gabrovec, no vi nar, de žel ni taj nik SKGZ in ob čin ski svet nik v Na bre -ži ni. Iz ra zil je upa nje, da no va stran ka ne bo od raz seš -tevka ali »hladne fuzije« med Marjetico in Levimi demokrati, ampak da bo odprta in občutljiva tudi do drugih dejavnikov in zlasti do civilne družbe. »Demokratska stranka bo us peš na, tu di če bo zna la pri sluh ni ti kri tič nos ti do politike in do politikov, ki je prisotna v javnem mnenju«, je de jal Ga bro vec. Novinarjem je posredoval tudi vtise svojega torkovega sprehoda po nabrežinskem »semnju«, ko se je z Russom pogovarjal z domačini in obiskovalci. »V vseh razgovorih sem zaznal kritičnost in tudi razočaranje ljudi do politike, ki se mora umakniti iz "palače" in prisluhniti realnim problemom«, je poudaril Gabrovec. Vse podatke o Russu, njegovih načrtih in kampanji za primarne volitve je mogoče najti na spletni strani: www.francescorusso.it. 8 Četrtek, 4. oktobra 2007 KULTURA / BAZOVICA - Obisk tržaške občinske komisije za javna dela Kdaj bo tržaška občina uredila Trmun in šolski poslopji? Izneseni so bili nekateri konkretni predlogi, vprašanje pa je, ali bodo uresničeni Ureditev Trmuna, območja ob vhodu v vas z openske smeri ter popravilo poslopja osnovne šole Primoža Trubarja in bližnjega otroškega vrtca Ubalda Vrabca so bile teme, o katerih je bil govor med včerajšnjim obiskom tržaške občinske komisije za javna dela v Bazovici. Srečanje je že pred poletnim premorom predlagal občinski svetnik Stefano Ukmar, je spomnil predsednik komisije Lorenzo Giorgi, obisk pa sodi v sklop stikov z rajonskimi stvarnostmi, je dopolnil. Na Trmunu je Ukmar poudaril, da gre za zapuščeno območje, kjer ob delavnikih in praznikih meščani puščajo avtomobile preden se podajo na sprehod ali tek. Površina je občinska last, upravlja jo odbor za ločeno upravljanje jusarskega premoženja. Regulacijski načrt predvideva na njem parkirišče, lahko pa bi ga tako uredili, da bi iz vaškega jedra sem preselili končno avtobusno postajo, da bi avtobusi lažje obračali. Obenem naj bi uredili zelenice, da bi dobil prostor lepši videz. Pred sed nik vzhodno kraš ke ga ra -jonskega sveta Marko Milkovič je ob ureditvi trga predlagal tudi sanacijo bližnjega s kamnom tlakovanega, a sedaj po su še ne ga ka la na Tr mu nu in opo zo ril še na dva pa rad na prob le ma v Bazovici: pomanjkanje parkirišč in ploč ni kov. Predsednik vaškega odbora za ločeno upravljanje jusarske lastnine Sto-jan Metlika je spomnil na podobno srečanje izpred nekaj let s tedanjim odbornikom za javna dela Giorgiom Rossijem. Izdelani so bili nekateri predlogi, a se je zatem vse ustavilo. Premestitev avtobusne postaje bi bila smotrna tudi zato, ker se tu začenja Resslova pešpot, urejena za slepce. S tem bi imeli slepci manj te žav pri do sto pu do po ti. Občinski tehnik je Metliko dopolnil: o Trmunu je bila pripravljena le okvirna študija, nič temeljitega. Ko bi hoteli Trmun preurediti v trg s parkirnimi prostori, bi bilo potrebnih od 500 do 600 tisoč evrov. Po polemiki, ali je to območje zapuščeno, ali ne (za rajonskega svetnika Levih demokratov Mirijana Žagarja je, za svetnika Forze Italia Claudia From-mla je bilo z območjem Ferdinandea mnogo hujše...) je Milkovič povzel: rajon ski svet bo po slal na ob či no do ku -mentacijo z zahtevo po premestitvi avtobusne postaje na Trmun, nato bodo o zahtevi premlevali tehniki. Na osnovni šoli Primoža Trubarja je svetnika Slovenske skupnosti Igorja Švaba in druge člane komisije prav v času, ko so učenci odšli na kosilo v bližnji vrtec, sprejel didaktični ravnatelj Marjan Kravos. Njegovo poročilo o stanju na šoli je bilo razorožujoče: popraviti je treba okna in vrata, popraviti je treba sanitarije, popraviti je treba streho, ker z nje pušča. Edino svetlo točko predstavljajo sveže prepleskane učilnice, ki pa so jih poleti na lastno pest prepleskali starši učencev (in to zelo zelo lepo, kot so priznali sami člani občinske komisije!). V bližnjem vrtcu Ubalda Vrabca ni nič boljše. Vzgojiteljica Rossana Sos si je opo zo ri la na pro ni ca nje vo de sko zi stre ho, na ok na, na sa ni -tarije in na pomanjkanje izolacije, zaradi česar trpijo stroški za ogrevanje. Navzven je stavba sicer vabljiva za oči, notranjost pa skriva hibe, ki bi jih mora li od stra ni ti. Pa se je zastavilo vprašanje, kam je »izginil« nekdanji načrt o šolskem centru v Bazovici, vrednem 3 milijone 450 tisoč evrov, ki naj bi ga zgradili po na če lih bi o ar hi tek tu re. Ob čin ski tehniki so potrdili, daje bil pripravljen že do konč ni na črt in da bi ga lah ko »povlekli iz predalov«. Predsednik komisije Lorenzo Giorgi je ob koncu nakazal možno rešitev: namesto izrednih popravil v šolskih poslopjih bi »obudili« načrt o šolskem centru v Bazovici. Konec meseca bi o Desno: občinska komisija za javna dela med ogledom poslopja osnovne šole Primoža Trubarja; spodaj: srečanje na Trmunu ob vhodu v Bazovico z openske strani kroma njem razpravljali v občinski komisiji, zatem bi se o njem izrekel rajonski svet. Zatem pa je dodal nekaj, s čemer bi se verjetno malokdo na vzhodnem Krasu strinjal: šolski poslopji Trubarja v Bazovici in Kajuha v Gropadi ne bi več služili sedanjemu namenu, zato bi ju lahko občina prodala! Predsednik rajonskega sveta Marko Milkovič je iznesel drug, za prebivalce območja od Trebč do Bazovice verjetno bolj sprejemljiv predlog: v Treb-čah bi v po slo pju se da nje ga vrt ca ure -dili jasli; v Bazovici bi ostal otroški vrtec; v Gropadi bi obnovili šolsko poslopje za potrebe osnovne šole, na obsežnem vrtu pa bi zgradili prepotrebno telovadnico. Sedanji šolski poslopji šole Pinka Tomažiča v Trebčah in šole Primoža Trubarja v Bazovici pa bi preuredili v domova za ostarele, da bi zadostili eni od velikih socialnih potreb na vzhod nem Kra su. Obisk občinske komisije za javna de la je ven dar le ob ro dil ne kaj kon kret -nih predlogov. Od politične volje mestnih upraviteljev bo sedaj odvisno, ali bo Bazovica deležna vsaj nekaj pozornosti, ali pa bo še naprej prepuščena sama sebi, kot dobro vedo starši bazovskih osnovnošolcev. M.K. OB OBISKU Namesto ogleda sprehod ••• Včerajšnjega obiska članov občinske komisije za javna dela v Bazovici so se udeležile tudi tri občinske svetnice: Manuela Declich in Raf-faella Del Punta (obe Forza Italia) in Angela Brandi (Nacionalno zavezništvo), ki je bila - po ponedeljkovem rdečem intermezzu v znak solidarnosti z burmanskimi menihi - tokrat odeta v njej najljubšo črno barvo. Med tremi je bila Brandijeva najbolj zgovorna. Že ob snidenju pred bazovsko cerkvijo je menila, da bi se morali do bližnje šole Primoža Trubarja zapeljati z avtomobilom. Pot jo je nato - skupaj z drugimi svetniki - peš vodila na Trmun, kjer je slišala za predloge, kako urediti zapuščeno območje, da bi lahko tam avtobus nemoteno obračal. Svetnica NZ se z njimi ni strinjala. Zanjo Trmun sploh ni »zapuščeno območje«, saj »obstajajo v drugih rajonih še bolj zapuščena območja.« Tudi ureditev nove končne avtobusne postaje nima po njenem mnenju »prioritetnih značilnosti« in je zato »ne kaže vključiti v načrt občinskih javnih del.« Tudi zato ne, ker je »končna avtobusna postaja sredi vasi bolj primerna«. »A ne za tiste, ki morajo zaradi prometa na glavni cesti dolge minute čakati, da avtobus odpelje,« jo je skušal prepričati Stojan Metlika, a je očitno ni. Po Trmunu je bil na vrsti ogled šolskega poslopja. Brandijeva je spet ponovila, da bi morali tjakaj z avtomobili, a se je morala spet -skupaj z Declichevo in Del Puntovo - podati peš v vaško jedro. Tri občinske »gracije« pa včeraj niso prispele do šolske stavbe. Pri cerkvi so sedle v avtomobile in se odpeljale, medtem ko so moški člani komisije še dobro uro sledili ogledu osnovne šole in vrtca. Odsotnost Brandijeve je bila presenetljiva: v prvem Dipiazzovem mandatu je bila odbornica za šolstvo. S svojim odhodom je pokazala, koliko jo šolstvo res zanima. Zgodba o obisku v Bazovici ima srečen konec (v smislu: nobene diskriminacije do žensk). Tri občinske svetnice bodo za 20-mi-nutni obisk prejele enak prispevek kot moški za skoraj 2-urno »delo«: po 104 evre. Iz žepov davkoplačevalcev, seveda! M.K. BAZOVICA - Pogosto trganje cvetja in kraja vaz Na pokopališču ni miru V zadnjem obdobju se vandalski pohodi redno ponavljajo - Zgroženi domačini so z zadevo seznanili karabinjerje Pokopališče naj bi bil prostor večnega počitka, spoštljive tišine in spomina na preminule. Bazovci, Padričar-ji in Gropajci pa na svojem pokopališču v Bazovici zadnje čase nimajo miru, saj se ne znan ci do kaj po gos to po -dajajo med grobove in povzročajo razdejanje. Med svojimi podvigi, do katerih prihaja najverjetneje ponoči, pulijo rastline ter kradejo vaze, pa tudi sveže in suho cvetje. Domačini so pošteno naveličani neprijetnih prizorov oskrunitve grobov njihovih svojcev, za to so o prob le mu že po ro ča li ka ra -binjerjem. Zadevo je med drugim ob-so dil pred sed nik vzhodno kraš ke ga ra -jon ske ga sve ta Mar ko Mil ko vič. Zad nji van dal ski po hod se je ba -je zgo dil v pe tek po no či, saj je go spa Eda Župančič v soboto zjutraj že petič pobrala cvetje pred moževim grobom, po tem ko ga je na zad nje okra si -la dan prej. Številni drugi grobovi so bili v zadnjem obdobju redno tarče podobnih izpadov, do katerih je prišlo tudi pred me se ci. Bazovsko pokopališče kroma / TRST Četrtek, 4. oktobra 2007 9 KATINARA - V osnovno šolo Frana Milčinskega pronica voda V šolskih prostorih skoraj neznosna situacija Pod silo razmer so 2. razred stlačili v učilnico informatike - Poziv Občini, naj takoj ukrepa Katinarsko osnovno šolo Frana Milčinskega pestijo hude težave. Po obilnem deževju prejšnjega tedna so se na stenah ene izmed učilnic ter hodnika prikazali veliki madeži, ki pričajo o tem, da v notranje prostore pronica voda. Da bi bila mera polna, je v mali slačilnici, ki se nahaja ravno tako v zgornjem nadstropju, popustil del visečega stropa, tako da se je v leseni plasti pojavila luknja (ob njej visi lestenec). Ob vsem tem velja omeniti, da se v strehi šole še vedno skriva azbest, material, ki ga je treba po zakonu odstraniti. Po enotedenskem čakanju, med katerim se ni zgodilo nič konkretnega, se je ravnateljica Fiorella Benčič pod silo razmer odločila, da poškodovano učilnico izprazni. Trinajst učencev drugega razreda je tako odromalo v učilnico informatike, od koder je bilo treba računalnike odstraniti: večinoma so jih uskladiščili v hišniko-vo sobo. Seveda gre za začasen ukrep, dejstvo je, da nova učilnica ni najbolj primerna za reden pouk, ob tem pa je vsem učencem na šoli onemogočena uporaba računalnikov. Včeraj se je z upravnega vidika le nekaj premaknilo. Na poziv rajonskih svetnikov so se angažirali trije slovenski občinski svetniki Igor Švab, Stefano Ukmar in Iztok Furlanič. Zadnji naj bi se danes pogovoril z odbornikom za šolstvo Giorgi-om Rossijem in ga povabil, naj v družbi svetnikov obišče šolo jutri zjutraj. Zelo so zaskrbljeni starši. Tanja Ku-ret je zbrala podpise skoraj vseh staršev 58 otrok, ki obiskujejo šolo: v pismu občinski upravi opozarjajo na nujne prostorske probleme. Na občnem zboru 26. septembra so namreč ugotavljali, da imajo »zaradi vse večjega vpisa na šoli že hudo prostorsko stisko ter da so prostori absolutno neprimerni za kakovosten pouk (zaradi dežja je po steni enega razreda celo curljala voda). Na žalost se stanje, kljub večkratnim obljubam zadolženih, v zadnjih letih ni izboljšalo, prej obratno«. Nadalje izražajo starši še upravičeno skrb zaradi prisotnosti azbesta. Starši pričakujejo potrebne analize in nujna popravila, da bodo otroci nemoteno sledili pouku. Včeraj je bilo na šoli srečanje med starši in ravnateljico. Največja je seveda skrb za zdravje otrok, kot je med drugim izpostavila igralka Maja Blagovič, ki je pozvala ravnateljico in ostale starše, naj skušajo s skupnimi močmi doseči, da bi Občina, ki že itak zelo zamuja, nemudoma poseže. Nekateri so vprašali, ali bi bilo mogoče začasno preseliti otroke v kako drugo šolo, ravnateljica pa je to možnost zavrgla. Pri Sv. Jakobu sicer obstaja šola, ki Desno: včerajšnje srečanje med starši in ravnateljico Fiorello Benčič (na skrajni desni); spodaj: luknja v visečem stropu, ki jo je povzročila voda kroma je namenjena podobnim izrednim primerom, a je trenutno že zasedena. Benčiče-va je še dejala, da so ji pred tednom dni iz pristojnega občinskega urada odgovorili, da delo ne bo enostavno, češ da gre za primer izrednega vzdrževanja, zaradi česar naj bi bil postopek bolj zapleten. V zadnjem telefonskem pogovoru pa so ji vendarle zagotovili, da je poseg na katinarski šoli sedaj prioriteta. Ravnateljica nam je povedala, da so predstavniki tržaške občinske uprave spomladi letos napovedali, da bodo poleti posegli in odstranili azbest. Občina naj bi zaradi zamujanja v zvezi s tem v preteklosti že plačala nekaj glob. Izdelali so načrt in nakazali sredstva, a so tehniki med strokovnim ogledom šole spoznali, da načrt ne ustreza razmeram in poletna dela so šla po vodi. Z novim šolskim letom so se začele nevšečnosti, saj je že pred mesecem dni iz strehe, stene in špranj puščala voda. Nekateri otroci in učiteljice so se v vlažnih prostorih prehladili, naliv prejšnjega tedna pa je predstavljal le pregovorno zadnjo kapljo. (af) SSG - Drevi Izredna ponovitev Zdravnika po sili Z izredno ponovitvijo zadnje produkcije lanske sezone Slovenskega stalnega gledališča, Molierove farse »Zdravnik po sili«, Slovensko stalno gledališče vabi stare in nove abonente k vpisu abonmaja za novo sezono. Drevi ob 20.30 bo hu- mor znamenitega francoskega komedio-grafa ponovno zaživel na velikem odru tržaškega gledališča in ob tej priliki bo tudi možno vpisati abonma. Lanski in letošnji abonenti si bodo lahko ogledali predstavo po promocijski ceni 2. evrov. OBČINA DOLINA - Sporočilo Prvo srečanje o dolini Glinščice V sredo, 26. septembra se je odvijalo v Dolini, na sedežu Kulturnega društva Valentin Vodnik, prvo izmed šestih srečanj s prebivalstvom, ki jih prireja Občina Dolina, z namenom, da bi sou-deležila občane pri dejavnostih, ki so vezane na upravljanje Naravnega rezervata doline Glinščice. Srečanje je bilo namenjeno samo občanom vasi Kroglje in Dolina, saj bodo prebivalci ostalih vasi vabljeni na druge sestanke v prihodnjih tednih, sledeč sporedu, ki je bil razposlan vsem občanom, piše v tiskovnem spo roči lu Ob či ne Doli na. Odbornica Stravisijeva je pojasnila, da »je imelo srečanje namen predstaviti pobude, ki jih občina namerava sprožiti pri upravljanju deželnega Naravnega eezervata doline Glinščice in spodbujati vsako povabljeno skupino prebivalcev, da določi enega ali več »zastopnikov«, ki bodo igrali vlogo posrednikov med lastno skupino in Občino, in omogočili skupini, da bo stalno na tekočem v zvezi z vsakim sprejetim posegom.« In je nadaljevala: »Jasno je, da so Izredni prevoz dodatno oškodoval tramvaj Ni kaj, openski tramvaj v zadnjih časih res nima sreče in pesmica, po kateri je modri vlakec »rojen frakasuon« še ni bila tako aktualna. Zadnje dejanje dolge serije nezgod se je odigralo v noči na sredo, ko je po mestnem središču potoval izredni prevoz. Ob spremstvu mestne policije je tovornjak prevažal 29 metrov dolg in skoraj 6 metrov visok transformator. Tovor, ki je krenil iz starega pristanišča, je bil namenjen v padriško raziskovalno središče. Tovornjak je previdno prevozil Ulico Ghega, a zapletlo se je okrog 2. ure na Trgu Dalmazia: na višini prehoda za pešce pred picerijo Fabris je previsoki tovor prerezal jekleno tramvajsko vrv, ki po zraku preči ulico, dotik pa je posledično oškodoval tudi druge kable. Po navedbah mestne policije je transformator nadaljeval pot po Ul. F. Severo navzgor in srečno dospel do Padrič. Zaradi popravil bo promet na začetku Ul. Carducci danes in verjetno tudi jutri okrnjen, saj bosta odprta le dva vozna pasova. Tramvaj v teh dneh tako ali tako ne vozi, ustavljen je zaradi okvare na progi. Iz Trsta na Opčine vozi avtobus št. 2/. ■ M •• • V • V Jutranji in večerni požar Tržaški gasilci so imeli včeraj opravka z dvema požaroma. Prvi se je vnel v stanovanjski hiši v Ul. Romagna št. 176: ob 7. uri je dospelo na kraj gasilsko vozilo s petimi gasilci, gorela so lesena vhodna vrata stavbe in del pritličja, plamene pa so ugasnili s hitrim posegom. Vzroki niso znani. Od 19. do 22. ure so bili gasilci na delu v poslopju na vogalu med ulicama Rossetti in Battisti. Iz neke dimne cevi se je baje začel širiti dim v zgornje stanovanje, lesena tla pa naj bi nekoliko gorela. Po dvournem posegu je bila situacija pod kontrolo. Fiaba Day občani izkoristili možnost, da izrazijo svoja mnenja in so tudi dali poudarek argumentom, ki ne zadevajo samo upravljanja rezervata, ki je, seveda, glavna tema pri procesu sodelovanja, ki smo ga sprožili. Postavljenim vprašanjem so bili dani odgovori in je bilo podčrtano, da bodo vsekakor vsi argumenti predmet poglabljanja v okviru skupnega procesa lokalne Agende 21«, so že zapisali v sporočilu. Odbornica dodaja: »Proces Agende 21 je treba namreč razumeti kot nepovraten proces, v smislu, da je po sprožitvi postopka soudeležbe naravno, da občani pridejo na dan z raznimi potrebami, ki se ne morejo omejiti na en sam vnaprej določen argument.« Nakar je zaključila: »Nekateri izmed prisotnih so izjavili, da cenijo dejstvo, da se je občina odločila, da se bo posvetovala z občani glede argumenta, ki je tako blizu tistim, ki živijo v tem prostoru in to nam je neposredno dalo potrditev, da smo postopek za upravljanje Rezervata doline Glinščice začeli na pravilen način, a predvsem, da se z njim vsi strinjajo. Mladi invalidi se bodo v nedeljo udeležili posebnega izleta: s čolni obalne straže bodo zapluli po Tržaškem zalivu in si tako ogledali mesto z nenavadnega zornega kota. Spremljali jih bodo prostovoljci različnih društev in osebje Rdečega križa. Dogodek, imenovan Fiaba Day (Dan pravljice), bo letos doživel svojo peto izvedbo in sodi v sklop pobud za odstranitev arhitektonskih pregrad, ki ga prireja istoimenski državni sklad pod pokroviteljstvom predsednika republike. »Poslovilni« koncerti v Oxisu V Oxisu bo drevi ob 21.30 zopet na vrsti koncert poslovilne sezone, kjer igrajo glasbeni prijatelji tega priljubljenega lokala. Tokrat bo marsikoga razveselil power band Pork Chop Express, v katerem igrajo Ilija Kalc (glas in kitara), Dean Carli (glas in baski-tara) ter Marko Mattietti (bobni). Ze vsem dobro znani glasbeniki so to skupino ustanovili pred tremi leti, skrbno sledili hard rocku in blues glasbi ter si izdelali živahen spored naj-popevk od Led Zeppelinov do Jimija Hendrixa. Obenem pa, zgledujoč se po glasbenem stilu iz '70 let, je trojica izdelala že kar veliko avtorskega programa. Po snemanju svojega demo prvenca, ki je pa dozdaj ostal v predalčku, je skupina letošnje poletje snemala svojo pravo zgoščenko, ki trenutno še čaka na miksažo in bo predvidoma na tržišču v prvih mesecih prihodnjega leta. Čeprav je band imel kar precej dela s snemanjem, pa je vsekakor nastopal in med drugimi koncerti imel izredno dober uspeh na dveh nastopih v Hrvaški. (Pan) Srečanje o Benediktu XVI Politično družbeni študijski krožek Che Guevara prireja danes v dvorani Alessi na sedežu novinarskega krožka (Korzo Italia 13) ob 17.30 srečanje z profesorjem Giovannijem Miccolijem in ravnateljem znanstvenega liceja Oberdan in deželnim predsednikom Acli Francom Codego, ki bosta spregovorila o liku papeža Benedikta XVI. 10 Četrtek, 4. oktobra 2007 KULTURA / LILT - Rak na dojki V boju proti bolezni je informiranje nadvse pomemben strateški element LILT rl fe ÍA »Na obširnem področju boja proti raku je informiranje ljudi eden najbolj pomembnih strateških elementov. Pokazalo se je, da je akcija osveščanja dosegla velik uspeh in da hitra diagnoza omogoča ozdravljenje v večini primerov. Tako pri raku na dojki, ki je najbolj razširjen pri ženskah, kljub temu, da se iz leta v leto srečujemo z novimi primeri, opažamo vidno zmanjšanje smrtnosti: pri zdravljenju imamo boljše uspehe.« Tako trdi znani onkolog in bivši minister Umberto Veronesi in nobenega dvoma ni, da je odkrivanje raka v njegovi začetni fazi odločilnega pomena. Pri sensibilizaciji in osveščanju prebivalstva ne samo o potrebi po pravočasni diagnozi, temveč tudi o načinu življenja, ki tudi vpliva na pojav rakastih obolenj, ima pomembno vlogo tudi italijanska liga za boj proti raku LILT. O tem priča tudi najnovejša kampanja, ki je tokrat namenjena prav ženskam. Mesec oktober je namreč mesec preventive proti raku na dojki, pobudo so poimenovali »roza trak«. Nanjo so se dobro pripravili, z dvema brošurama, »Preventiva nima starosti« ter »Ženska in prsi«. Tiskanje in prevajanje brošure pa še ni dovolj, informacija mora tudi dejansko priti do žensk in zato se trudijo za kapilarno razdeljevanje informativnega materiala, bodisi na delovnih mestih kot na višjih srednjih šolah, v lekarnah, v parfumerijah, raznih krožkih, kjer se zbirajo ženske, in podobno. O veliki pozornosti lige LILT do naše skupnosti in trudu, da bi informacija segla do vseh žensk, priča tudi prevod brošure »Ženska in prsi« v slovenščino, razdeljevali jo bodo tako v mestu kot v okolici. Nameravajo pa jo prevesti še v osem jezikov. »Trst je stičišče raznih kultur,« je poudarila Tiziana Cimolino, koordinatorka delovne skupine, ki je brošuro prevedla v slovenščino in bo sedaj poskrbela še za prevode v arabščino, albanščino, hrvaščino, kitajščino, angleščino, romunščino, albanščino, španščino. »Obračati se moramo tudi do tujk, ki so se priselile v naše mesto,« je še dejala Cimolinova, »delamo skupaj s kulturnimi posrednicami, ki s temi ženskami stopajo v stik. Večinoma so mlade in niso vključene v brezplačni program zdravniških pregledov, vendar pregled stane kot navaden ticket.« O potrebi po odmevni kampanji priča tudi ugotovitev izvedencev, da med mlajšimi ženskami vlada veliko več neznanja kot bi pričakovali, pri starejših pa so tudi primeri, ko iz sramežljivosti odlašajo ali se celo odrečejo zdrav-niš ke mu pre gle du in ko se zanj od lo či -jo, je lahko že prepozno in se težkim po- Levo tržaška predstavitev pobude, desno naslovnica brošure kroma sledicam ne morejo več izogniti. Kampanjo »roza trak« sije zamislil Evelin Lauder leta 1989 v ZDA in sedaj po te ka po vsem sve tu. O nje ni ak -tualnosti zgovorno pričajo številke, ki so še vedno zaskrbljujoče: vsako leto samo v Italiji odkrijejo 36 tisoč novih primerov raka na dojki, ki je skupaj z rakom na pljučih, danki in prostati največji »morilec«. Rak na dojki namreč postaja vse bolj pogost po 30 letu starosti, največ primerov pa je pred in po menopavzi, nekje med 45 in 60 letom, vendar s pravočasno diagnozo možnost ozdravljena danes celo presega 90 odstotkov. Gesli letošnje kampanje sta strnjeni v dveh besedah: informacija in preventiva. Podrobnosti kampanje so orisali na tiskovni konferenci, ki so se je poleg Tiziane Cimolino udeležili tudi podprefekt in predstavnik Lige Luigi Vi-ana, onkolog Guido Del Conte ter tržaški občinski odbornik Carlo Grilli. Ves oktober in tudi še dlje bodo specialisti opravljali brezplačne preglede v ambulantah. Lani se je takšnih pregledov po-služilo 180 žensk, kar pobudniki ocenjujejo pozitivno, ker pomeni, da je spo- ročilo o pomenu preventive doseglo namen. Računajo, da bodo letos to številko presegli in da bodo tudi prišli v stik še s širšim krogom ženskega prebivalstva. Kot so naglasili, pa niso pomembni samo pregledi, temveč tudi način življenja (uživanje alkohola in maščob, zelenjave, telovadba), kar vse lahko vpliva na pojav rakastih obolenj ali njegovo preprečevanje. Ob koncu kampanje bodo priredili zasedanje, namenjeno ženskemu delu prebivalstva in družbenim komponentam, ki so še posebej občutljive za ta problem. Tedaj bodo tudi podali obračun enomesečnega dela. Na koncu pa še podatek, kam naj se ženske, ki so zainteresirane za podrobnejša pojasnila in za preglede, obrnejo: lahko pokličejo v urad LILT v Ul. Rossetti 62 pri tržaškem sanatoriju od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure ali po tel. 040-398312. Z na me nom, da bi po bu da ime la čim širši odmev, so se odločili še za simbolno gesto: pri nas so z roza lučjo osvetlili vodomet na Velikem trgu, podobno so storili tudi v drugih mestih, po Italiji in po svetu. (db) GOAP - Posvet o »stalkingu« Nasilje: izzivi in usmeritve Zakonodaja je še vedno pomanjkljiva Nabito polna dvorana tržaške menedžerske šole MIB School of management je včeraj jasno dokazala, daje tema nasilja v družini resda aktualna in še kako občutena. Tržaški center proti nasilju Goap je v sodelovanju z združenjem odvetnic Justa Causa in Kazensko zbornico oziroma združenjem kazenskih odvetnikov pri tržaškem sodišču priredil celodnevni posvet na temo »Stalking in nasilje v družini: kako ju izpodbiti in preventivno preprečiti«. Izraz "stalking" lahko poslovenimo z izrazom zalezovanje; z njim opisujemo tako ravnanje, pri katerem oseba dolgoročno zasleduje svojo žrtev, jo nadleguje po telefonu, jo čaka v zasedi pred hišo ali delovnim mestom, nadleguje sorodnike in sodelavce ali celo poškoduje njeno imetje. Gre za pravo psihično oziroma fizično nasilje, ki privede včasih do hujših telesnih poškodb in celo do umora. Večina teh t.i. stalkerjev oziroma povzročiteljev nasilja je moških: z njimi so žrtve največkrat v zakonskem ali zunajzakonskem razmerju. Združenja proti nasilju se s tovrstnimi primeri nasilja žal večkrat srečujejo, primernega oziroma specifičnega zakona, ki bi obravnaval žrtev in storilca, pa še vedno ni tako, da ostaja povzročitelj skoraj vedno nekaznovan. Včerajšnji posvet je zato želel uokviriti problem z različnih zornih kotov, tako iz pravosodnega in policijskega kot tudi socialnega oziroma tistega svetovalskih strokovnih služb. Dopoldanski del je bil posvečen širšemu orisu perečega socialnega problema, ki vse bolj zaobjema tudi najmlajše družinske člane. Uvodoma so spregovorili moderator posveta, predsednik tržaškega sodišča Arrigo De Pauli, predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, predstavnica MIB-a Eli-sabetta Gregoric, občinski odbornik za socialne zadeve Carlo Grilli in predsednik Kazenske zbornice Luciano Sampi-etro, za njimi pa sta spored posveta predstavili predsednica združenja Justa Causa, odvetnica Mariapia Maier in predsednica Goap Tania Grimaldi. Vsak izmed omenjenih je potožil nad slabim pravosodnim varstvom in hkrati poudaril potrebo po usklajeni, siner-gični obravnavi žrtev nasilja tako v zakonodaji kot v praksi; potrebno je oza-veščanje javnosti o problematiki nasilja, o možnih ukrepih in pa pravicah žrtev. Hkrati so tudi predočili nekaj podatkov državnega statističnega zavoda Istat o nasilju v preteklem letu. Predstavnik Višjega sodnega sveta Fabio Roia je v svojem posegu osvetlil predvsem pravosodno plat nasilja. Ob pomanjkljivi zakonodaji je izpostavil tudi potrebo po strokovnem izobraževanju oziroma izpopolnjevanju operaterjev in hkrati pravosodnih organov ter policistov, ki morajo delati z žrtvami nasilja (posebno pozornost je pri tem treba posvetiti otrokom). Situacija je v takih trenutkih izredno delikatna in zahteva od operaterja namreč primerno občutljiv prijem; treba si je zamisliti enoten program delovanja in obravnavanja primerov nasilja. Naštel je nato različne vrste nasilja, od stalkinga do t.i. mob-binga, denarnega ali verskega nasilja in se zaustavil nekoliko dlje pri nasilju v družini. Slednje je namreč bolj prikrito, zato gaje težko preprečevati, saj se žrtve redkokdaj odločijo za iskanje pomoči; strpnost pa mora biti pri tovrstnem dejanju povsem nična. Metodo SARA (Spousal Assault Risk Assessment), ki raziskuje sistem ocenjevanja verjetnosti recidivnosti nasilnega dejanja v partnerski zvezi, je orisala docentka psihologije na neapeljski univerzi Anna Costanza Baldry in obrazložila, daje nasilje povratno in se zanj povzročitelji zavestno odločijo (izključila je sicer psihološke patologije). Omenjeno metodo so si zamislili kanadski izvedenci in na podlagi različnih elementov ocenjuje ali se bo nasilno dejanje ponovilo. Baldryjeva je bila mnenja, da bi bilo to metodo izredno koristno uvesti tudi v Trstu in urediti koordinacijo posegov in sistemsko ureditev pomoči žr-tevam nasilja. Besedo je nato prevzela predstavnica koordinacijskega odbora službe proti nasilju nad otroki Frances-ca Moscati. Tudi najmlajši spadajo namreč med žrtve, saj je večkrat nasilje usmerjeno nanje oziroma so primorani se z njim soočati v družini, ko na primer oče pretepa mater. Strokovni delavci, kriminalisti ali odvetniki morajo v tem primeru izredno previdno vzpostavljati stike z najmlajšimi in jim nikakor ne vsiljevati izrazov ali misli, ki jim ne pripadajo. Popoldanski del posveta je bil namenjen pravosodni analizi "stalkinga" in različnih oblik pomoči žrtvam. Govorniki so predočili stanje na italijanskih tleh, delovanje policije oziroma njihovo usposabljanje in pa predstavili oziroma primerjali različne zakonske predloge, ki jih je podprla tudi poznejša debata s publiko. (sas) FORUM ŽENSK - Srečanje o bilanci po spolu Primerna pozornost »nežnemu spolu« Maria Teresa Bassa Poropat, Silvia Altran in Sandra Savino o specifičnem položaju žensk in njihovem vključevanju v družbeno tkivo Pogled na pretežno žensko publiko kroma »Bilanca po spolu: vsakdanjost na oblasti« je bil naslov srečanja, ki ga je tržaški Forum žensk priredil v poročni dvorani tržaškega županstva; o ženskah in njihovem vključevanju v delovno, kulturno in gospodarsko področje torej, hkrati pa o iskanju skupnih ciljev in rešitev pri obravnavi te, danes vse bolj aktualne problematike. Govornice, ki so se zvrstile za mikrofonom, so poudarile pomembnost žensk in njihov specifični položaj tudi v luči enakopravnosti z moškimi kolegi. Ester Pacor, ki je srečanju predsedovala, je uvodoma izpostavila, da se končno tudi v Italiji nekaj premika v pravo pot, v tisto, ki posveča nežnemu spolu primerno pozornost in jo aktivno vključuje v vsakdanje družbeno tkivo. Omenila je seveda strukture, ki so vse bolj blizu ženskam z otroki ali tistim, ki morajo skrbeti tudi za starejšega člana družine. Svoje izkušnje je nato prisotni (pretežno ženski) publiki predočila predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat. Opozorila je na številne pobude, ki jih je izvedla v sklopu svoje funkcije: od ozaveščanja kolegov moškega spola, do prirejanja tečajev računovodstva (za ocenjevanje t.i. obračuna po spolu) in snovanja načrtov za ureditev okenca za delo, posvečenega v glavnem ženskam. »Naši načrti so precej obširni. Najprej želimo izpeljati kar se da podrobno analizo delovnega področja; veliko žensk je namreč zaposlenih s polovičnim delovnim urnikom, tako da želimo razumeti, ali jim ta varian- ta ustreza oziroma katere so pozitivne in negativne posledice tovrstne izbire,« je podčrtala Poropatova. V preteklem tednu so v nekaterih podjetjih v ta namen izvedli anketo o tem, kateri so najugodnejši pogoji, kijih podjetja nudijo delavkam ženskega spola. Pokrajinska uprava je seveda aktivna tudi na področju t.i. mobbinga in sodeluje z združenjem Goap, ki se ukvarja z nasiljem nad ženskami; nezanemarljiva sta tudi projekta za ureditev mednarodnega »doma žensk« v Ul. Pisoni in pa promocije kulture, umetnosti in gledališča med ženskami v sklopu pobude »žensko gledališče pri Sv. Ivanu«. Poropatova je prisotnim tudi postregla z idejo o posebni nagradi za ženske, ki se posebno izkažejo na različnih družbenih področjih. Da sta dialog in soočanje danes izredno potrebna, sta bili prepričani tudi ostali dve govornici, podžupanja tržiške občine Silvia Altran in občinska odbornica za enake možnosti Sandra Savino. Altranova je prikazala situacijo v Tržiču, kjer se občina trudi, da bi pomagala ženskam na delovnem mestu s prispevki, posebnimi posojili, fleksibilnim delovnim urnikom, ipd. Vse govornice so izrazile željo po prirejanju okroglih miz in forumov, ki bi spodbudili in oblikovali nove ideje in projekte ter končno ovrednotili žensko vlogo. Na srečanju so zbirali tudi podpise za ljudski zakonski predlog o enakovredni politični zastopanosti za ženske in moške. (sas) / TRST Četrtek, 4. oktobra 2007 1 1 TREBČE - SKD Primorec Potopisno predavanje S Taisijo po Kaliforniji V četrtek, 27. septembra je SKD Primorec pripravilo poseben večer, s potopisnim predavanjem »S Taisijo po Kaliforniji«. Dvajsetletna domačinka Taisija Cesar je predstavila utrinke iz svojega trimesečnega potepanja po ameriški državi Kaliforniji. Taisija se je v Kalifornijo pravzaprav odpravila kot auperka (»ragazza alla pari«) k ameriški družini, kjer je delala kot varuška deset-letnemu dečku. Izkoristila je priložnost in v svojem prostem času tudi veliko potovala. Tako si je ogledala drugo največje mesto v ZDA Los Angeles, njegova slavna predela Hollywood in Beverly Hills, zabaviščni park Disneyland, filmski park Universal Studios, mesto San Francisco s predeli (kitaljski, italijanski, španski...), znani bivši zapor Alcatraz in še veliko drugih zanimivosti. Vse to je na prepričljiv način predstavila v sliki in besedi. SKD Primorec je publiki četrtkovega večera pripravilo tudi majhno presenečenje; da bi se čim bolje vživeli v ameriško dogajanje, je vsak prisotni dobil vrečko kokic (pop corn). (B.C.) SV. IVAN - Obisk društva S. Škamperle Svojevrstna učna ura prvošolcev liceja Prešeren V torek, 18. septembra, so imeli prvošolci liceja Prešeren svojevrstno učno uro na Stadionu 1. maj, kjer so najprej spoznali pomen društva za splošni družbeni razvoj, nato še delovanje in ustroj svetoivanskega društva S. Škamperle. Pri ogledu prostorov so dijaki slišali, kako in kdaj je prišlo do nakupa zemljišča in gradnje poslopja, za tem pa so prisluhnili še zgodovinskim razlogom za povojni na- stanek društva, ki nosi ime v spomin na mladeniča, ki je s svojim glasbenim in pevskim talentom bodril rojake in je zaradi tega med policijskim zasliševanjem izgubil življenje. Dolgo in intenzivno učno uro je na pobudo profesorskega zbora organizirala Melita Valič, izvedla pa Bogomila Kravos, ki je dijakom predočila, kako smo za društveno delovanje odgovorni vsi, vsak posameznik posebej. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 4. oktobra 2007 FRANC Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 18.40 - Dolžina dneva 11.34. Luna vzide ob 24.41 in zatone ob 15.55. Jutri, PETEK, 5. oktobra 2007 MARCEL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,3 stopinje C, zračni tlak 1020 mb raste,brezveterje, vlaga 75-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 20 stopinj C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 1. , do sobote, 6. oktobra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul Bel-poggio (na vogalu z Ul. Lazzaretto Vecchio - 040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4 (na vogalu z Ul. Lazzaretto Vecchio), Istrska ulica 33, Zavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ma Kino ALCIONE - 16.45, 19.00, 21.15 »Sic-ko«. AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »Un impresa da Dio«. ARISTON - 18.10, 22.15 »Io non sono qui«; 16.30, 20.20 »Follia«. CINECITY - 16.00 »Scrivilo sui muri«; 19.50 »Suxbad - Tre menti so-pra il pelo«; 18.05, 22.05 »Funeral party«; 16.00 »Shrek terzo«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »I Simpson - Il film«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Planet terror«; 17.40, 19.55, 22.10 »Il buio nell'anima«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Un impresa da Dio«; 16.30, 19.45, 22.05 »Hairspray«. EXCELSIOR - 16.30, 18.15, 21.45 »Funeral party«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 21.00 »In questo mondo libero...«. FELLINI - 17.10, 22.15 »L'ultima le-gione«; 18.45, 20.30 »Piano, solo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La ragazza del lago«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Hairspray«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30, 19.00, 21.30 »Gasilca pred oltarjem«; 19.20, 21.20 »Ful gas 3«; 16.20, 18.40 »Bournou ultimat«; 21.00 »Planet terorja«; 17.00 »Garfield 2«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 17.40, 20.40, 22.15 »I Simpson - Il film«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il buio dell'anima«; Dvorana 3: 18.15, 22.15 »Grin-dhouse - Planet terror«; Dvorana 4: 16.30 »Shrek terzo«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Rush hour missione Parigi«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »I Simpson - Il film«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.10 »Hairspray - Grasso e bello?«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Un impresa da Dio«; Dvorana 4: 17.30, 20.10, 22.15 »Il buio nell'anima«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »La ragazza del lago«. S Izleti KRD DOM BRIŠČIKI organizira brezplačen izlet za občane nad 65. let starosti, bivajoče v občinah Devin Nabrezina, Zgonik in Repentabor v sklopu projektov Prvega Območnega socialnega načrta. Izlet s kosilom vred in vodičem, bo v soboto, 13. oktobra 2007, in sicer v Ribnico (Slovenija) in okolico. Za informacije in vpise kličite čimprej na mobitel 346-5913119 (Norma). Mesta so omejena. DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI obvešča prijavljence za izlet na Dolenjsko, da v nedeljo, 7. oktobra 2007, avtobus odpotuje ob 6.30 iz Doline, ob 6.40 iz Bol-junca in ob 6.45 iz Boršta. Organizatorji prosijo za točnost. PO POTEH KILJANA FERLUGE. Obvestilo za tiste, ki so se vpisali na izlet, ki ga organizira Društvo Slovencev miljske občine v nedeljo, 7. oktobra v Crikvenico in otok Krk: zbirališče v Miljah pred avtobusno postajo ob 7.uri, ob 7.10 pred pice-rijo La Tappa, ob 7.15 pri Korošcih, ob 7.30 na avtobusni postaji v Zavljah, ob 7.35 pri ex "Fiat Grandi", 7.50 na mejnem prehodu na Pesku (italijanska stran, na parkirišču zadnjega bara). Izlet je organiziran v sodelovanju z ADRIA-TICA.NET CENTRO VIAGGI. SPDT organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007 avtobusni izlet v Val Vecia (Bassano). Predviden je kratek pohod z ogledom zanimivosti prve svetovne vojne. Izlet vodi Franc Starec. Ker je izlet avtobusni naj se člani čimprej prijavijo na tel. 040220155 (Livio) ali 040-2176855 (Vojka). Vabljeni! POTOVANJE PO NOTRANJSKI: šolske sestre de Notre Dame vabimo v soboto, 6. oktobra 2007, na enodnevni romarski izlet v Stari trg pri Ložu in okolico. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 6.30, s Seslja-na ob 6.45, z Nabrežine ob 6.50, s Sv. Križa ob 7. uri, s Proseka ob 7.10 in z Opčin ob 7.20. Stroški za izlet, vključno s kosilom znašajo 40,00 evrov. Za vpis in podrobne informacije se čimprej obrnite na tel. št. 040-220693. TRADICIONALNI IZLET OLJKAR-JEV, ki ga organizira Tržaška Kmetijska Zadruga, se bo odvijal v dneh 22., 23. in 24. oktobra in vas bo peljal na ogled Istre in bližnje Dalmacije. Poleg oljčnih nasadov in oljarn si boste lahko ogledali Brijone, Opatijo in Otok Krk. Če ste zainteresirani, pokličite na tel.št. 040/8990103 Laura ali 040/8990108 Roberta. S3 Prireditve KULTURNO-ŠPORTNO DRUŠTVO ROJANSKI KRPAN prireja v nedeljo, 7. oktobra 2007 tradicionalni Rojan Day. Zbirališče ob 15. uri na Obelisku, nato sprehod po prvem delu Napoleonske ceste, mimo Trsteniškega gozda, Ška-lešante, Piščancev in Lajnarjev do Cesarjev, kjer bo na domačiji gospe Anite Perič Altherr (ulica de-gli Olmi 23) običajna vrtna veselica. Ob 18. uri kulturni program s predvajanjem diapozitivov o umetniku Lojzetu Spacalu, sledila bo družabnost s paštašuto. Vabljeni! VOKALNO-INSTRUMENTALNA MLADINSKA SKUPINA KATIZ-BOR-CATTICORO organizira celovečerni koncert z gostovanjem polifoničnega otroškega zbora »Farnesiano« in Piacenze, v cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah, v soboto, 6. oktobra, ob 20.30. Vabljeni! SKD TABOR - V OKTOBRU V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: v nedeljo, 7. oktobra 2007, ob 18. uri gostovanje SSG s predstavo »Tihobitje v jarku« (režija Nenni Delmestre); v sredo, 17. oktobra 2007, ob 20.30, predavanje »Kras - tako znani, tako neznani«, ki ga je pripravil Paolo Sossi; v nedeljo, 21. oktobra 2007 »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke; v ponedeljek, 22. oktobra ob 20. uri Riccardo Illy: La rana cinese. Ob prisotnosti avtorja bo srečanje vodil Bojan Brezigar; v nedeljo, 28. oktobra 2007, ob 18.00 -»Openska glasbena srečanja«: duo Martina in Marko Feri. Čakamo vas! SKD VIGRED vabi v Praprot na »12. kraški Oktoberfest« pod šotorom. Petek, 5. oktobra, ples s skupino Navihanke; sobota 6. oktobra, ob 15. uri Ex tempore za otroke in mladino ter turnir v briškoli, zvečer od 19. do 02. ure ples s skupino Dej še 'n litro in z ansamblom Slovenski zvoki. Popoldne in zvečer taborniški kotiček za otroke in mladino v organizaciji Tabornikov RMV Trst-Gorica. Nedelja 7. oktobra, od 10. do 11. ure, zbirališče za »12. Pohod na Krasu je krasno« z organiziranim prevozom v Tublje. Odprtje kioskov ob 13. uri, ob 15.30 »12. Musikfest- Festival ljudskih godcev in pevcev, zvečer ples z Ansamblom Okrogli muzikanti. Popoldne in zvečer taborniški kotiček za otroke in mladino. Vse tri dni bo mejni pohod Gorjansko odprt do 24. ure. KONCERT PERGOLEZIJEVE STA-BAT MATER bo v cerkvi sv. Apo-linarija, Ul. Capitolina 14, - Mon-tuzza 6. oktobra, ob 20.30. Sopran Dana Furlani, mezzo-sopran Fa-biana Polli, orgle Manuel Toma-din. Vabljeni! V NEDELJO, 7. oktobra, ob 10.uri, bo na Trgu Verdi v Trstu, v okviru niza »Jesenski sprehodi«, koncert Pihalnega orkestra Ricmanje - dirigent Tomaž Nedoh. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »24 ur pleha ali maraton ljubiteljev pleh glasbe«. Pričetek v soboto, 20. oktobra 2007, ob 19. uri, zaključek v nedeljo, 21. oktobra, ob 19. uri v Praprotu, v ogrevanem šotoru na šagri pod borovci. Vabljeni vaški veseljaki, vse godbe, skupine narodnozabavne glasbe, ljudski godci in vsi, ki znate zaigrati eno po domače. Prijave in info: tel. 347-6849247 (Erik) ali info@godbanabrezina.it ali fax 040-2529063. ZSKD obvešča, da se bo v nedeljo, 21. oktobra, na Pomorski postaji v Trstu, odvijala deželna zborovska revija »COROVIVO«. Prvi koncert bo ob 10. uri, nastopajo: so-cieta polifonica »S.Maria Mag-giore« (TS), Insieme »Lumen vo-cale« (Videm), Officium Consort (PN), Coro Guarneriano (videm), associazione corale »Citta di Gra-disca« (GO), coro polifonico »Cit-ta di Pordenone (PN), vokalna skupina »Ars Musica« (GO). Drugi koncert bo ob 14.30, nastopajo: OPZ »Le note allegre« (GO), vokalna in instrumentalna skupina »Cantare« (TS), OPZ »Fran Ven-turini« (TS), Ensemble Armonia (PN), Cappella Musicale »A. Sa-lieri« (Videm), vokalna skupina »Citta di San Vito« (PN), associa-zione corale »Audite Nova« (GO), ŽPZ »Multifariam« (videm); tretji koncert bo ob 18. uri, nastopajo: društvo »Cappella Tergestina« (TS), zbor »Cjastelir« (Videm), OPZ Del Contra (PN), Cattico-ro/Katizbor (TS), Mladinska vokalna skupina Vrh Sv. Mihaela (GO), Collis Chorus (PN). zaključni koncert z nagrajevanjem bo ob 20.45. —/ Vokalno-instrumentalna mladinska skupina KATIZBOR-CATTICORO organizira celovečerni koncert z gostovanjem polifoničnega otroškega zbora »FARNESIANO« iz Piacenze Cerkev Sv. Jerneja na Opčinah v soboto, 6. oktobra ob 20.30 _Vabljeni!_ 68 Četrtek, 4. oktobra 2007 f V ponedeljek sta se " nam pridružila Aljaž in Ema in s svojim rojstvom razveselila vso "žlahto". Srečnim staršem Saši in Marku ter Nadi in Diegu čestitamo, novorojenčkoma pa želimo veliko veselja in zdravja! Družine Gombač, Kale, \getejan. Roje, Roici in Bartoji/ Četrtega oktobra praznuje Sabrina svoj 40. rojstni dan. Vse najboljše ji želimo vsi, ki jo imamo radi, posebno pa Rudi in Nikita □ Čestitke Naša ANDREJKA danes slavi 32. rojstni dan. Mnogo zdravja ji želi teta Dora z družino. Jesen je prišla in MIROTA objela vsa. Okrogla leta naš dragi član slavi, zato obilo zdravja in še veliko takih dni mu pustni odbor iz Zgonika želi. MIRO ŽIGON praznuje pomembni jubilej. Vse najboljše mu voščimo vsi od klape. . Mali oglasi V TRSTU, v bližini Slovenskega stalnega gledališča, prodam komfortno stanovanje v dveh etažah, po zelo ugodni ceni, možnost odkupa parkirnega mesta. Za informacije v večernih urah na tel. št.: 040-229343 ali na 0038641905947. GLASBENA MATICA išče sodelavca z muzikološkim znanjem inorga-nizacijskimi izkušnjami za promocijo dejavnosti Glasbene matice (šola, koncertna sezona, razne pobude in projekti, spletna stran) v medijih in v stikih z organizacijami in javnostjo. Pisne ponudbe (ki morajo vsebovati curriculum in okvirni opis pobud, ki jih kandidat predlaga za promocijo Glasbene matice) poslati naGlasbeno matico, ul. Montorsino 2, 34135 Trst, do 10.oktobra 2007. GOSPA nudi oskrbo starejšim osebam. Tel. 328-3617053. IMATE PROBLEME z likanjem ali z oskrbo starejših oseb? Kličite gospo z dolgoletnimi izkušnjami na št. 328-8161372. IŠČEM resno gospo za oskrbo starejše osebe na Krasu, 6 ur dnevno. Tel. 040-229335. IŠČEM zazidljiv teren za enostano-vanjsko hišo v Barkovljah, Furlanski cesti na Kontovelu s pogledom na morje ali na novo zgrajeno hišo v istih conah. Tel. 040-662023. KMEČKI TURIZEM z domačim pri grizkom je odprla Irena Briščak na Briščah. Tel. 040-220524. KMETIJA Komar iz Loga prodaja ex-tra-deviško oljčno olje in sveža kokošja jajca. Tel. 040-380749. LESTVE vseh vrst za delo in dom, aluminijaste, lesene, prodam po ugodni ceni. Nekatere tudi po po- FRIZERSKI SALON v središču Trsta išče osebje. Za informacije poklicati na 3386976796 PRIZNANO PODJETJE NA PODROČJU VARNOSTI IŠČE dinamične prodajalce/ke, tudi pluri-mandatarne, za širjenje prodajne mreže v Italiji in Sloveniji. Izredno visoke provizije. Tel. 3356780455. PRODAJALKO/CA IŠČE TRGOVINA JESTVIN. Predstaviti se v petek ob 13.00 v Trstu, ulica San-tissimi Martiri 8/A. KULTURA / lovični ceni. Tel. 050-54390 ali 348-2801144. POBIRAM oljke. Tel. 347-0466075 ali 335-5268055. PRODAM prvi originalen načrt za električno napeljavo od Saleža do Gabrovce iz leta 1913, z vsemi akti, v katerih so pogodbe in razlastitve posameznih lastnikov z imeni in hišnimi pridevki. Tel. 3385313529. PRODAM kamniti portal. Tel. 3346475337. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE nujno išče lesene garderobne omare iz 30-ih in 40-ih let prejšnjega stoletja. Tel. 040-632665/4 ali 3408633712. V NAJEM iščem bivališče (podstrešno oz. monolokal in kopalnica ali podobno), najmanj 30/40 kv. metrov, tudi preprosto, le da svetlo in prazno za ceno od 250,00 do 310,00 evrov. Klicati na tel. št. 040392018 ali 340-2620400. V OBRTNI CONI »Zgonik« dajem v najem prostor, velik približno od 150 do 200 kv. metrov, v prvem nadstropju, opremljen s klimo in z možnostjo uporabe dvigala. Možno je tudi razdeliti prostor po lastni potrebi. Telefon: 348-2812360. HI Osmice OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel.: 040-299442. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmico v Doberdobu. Toči belo in črno in nudi domači prigrizek. OSMICA je odprta pri Davidu, v Sa-matorci št. 5. Vabljeni! Tel.: 040229270. OSMICO je odprl Boris Škerk v Pra-protu 20. Tel.: 040-200156. OSMICO je odprl Salomon v Rupi. OSMICO je v Zgoniku št. 71 odprl Mario Milič. Tel.: 040-229337. Prispevki Ob 12. obletnici smrti Albina Škrka daruje žena Jelka 50,00 evrov za SKD Vigred in 50,00 evrov za SKD Igo Gruden. V spomin na Brunota Pernarčiča daruje družina Radetič 50,00 evrov za Slovensko športno kulturno društvo Timava Medjavas-Štivan. Namesto cvetja na grob Gina Vergi- nelle darujejo Ančko, Luciana in Sandor 20,00 evrov za obnovo bolnice Franja in 20,00 evrov za kriški spomenik. Popravek: Namesto cvetja na grob Ivana Lesizze darujeta Vera in Bruno Bertolino 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob smrti Janka Auberja darujeta družini Bandelj in Subani 50,00 evrov za SKD Rdeča zvezda. V spomin na prijatelja Ivana Lesiz-zo daruje SKD Vesna - Križ 50,00 evrov za bolnico Franjo. do RABOJEZ (TS) - S. P. di Farnei 40/b TRST (TS) - ulica Valmaura 4 GORICA (GO) - ulica Terza Armata / 13 Obvestila AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se nadaljujejo vpisi za novo sezono. Razpored treningov: 1.skupina letniki 2004-2001) pon. 16.30-17.30 in pet. 17.30-18.30 na Opčinah; 2.skupina - Zajčki (letniki 2000-1997) pon. in pet. 17.3019.00 na Opčinah; 3.skupina - Strele (letniki 1996-1993) pon. 19.0020.15 na Opčinah, tor. in pet. 18.3020.00 pri Banih; 4.skupina - Škrati (od letnika 1992 dalje) tor.20.00-21.30, sre. 19.30-21.30 in pet. 20.0022.00 pri Banih. Info. 349-7597763 (Nastja) ali 346-0441133 (Petra). AŠD MLADINA IN KD VESNA organizirata začetni in nadaljevalni tečaj SALSE v domu Alberta Sirka v Križu pod vodstvom federacijskih plesnih učiteljev. Za informacije in prijave kličite na tel. št. 3386376575 ali 040-220718. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v petek, 5. oktobra 2007, ob 20.30 v Peter-linovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, kjer bo arh. Jure Vombergar, ki je med vodilnimi slovenskimi javnimi in kulturnimi delavci v Argentini, ob predvajanju 120 izvirnih fotografij iz begunskih taborišč v Avstriji in Italiji, s tovornjakov, z vlakov in ladij ter iz pristanišča in begunskega hotela v Buenos Airesu spregovoril o 60-let-nici začetka prihajanja pripadnikov slovenske politične emigracije v Argentino. GLASBENA MATICA - Šola »M.Kogoj« vabi k vpisu otroke med 4 in 10 letom v tečaj angleščine s petjem in kitarsko spremljavo (narodne in ljudske pesmi). Pouk poteka na Proseku pod vodstvom prof. Daria Vivianija. Info: tajništvo - tel. št.: 040-418605. GLASBENA MATICA - Šola »M.Kogoj« vabi k vpisu v posebne tečaje kitare (poudarek na petju in spremljavi). Pouk poteka na Proseku pod vodstvom prof. Daria Vivianija. Info - tajništvo tel.040 -418-605. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 13. oktobra s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini postaja. Za ples bo igral »Duo melody«. KRUT obvešča, da ob sredah redno poteka vadba v termalnem bazenu v Strunjanu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040-360072. KRUT NATURA sporoča že pripravljenim in kdor bi želel še pristopiti, da se bo odvijal tečaj REIKI-ja 1. stopnje, 6. in 7. oktobra. Na razpolago smo Vam v naših uradih v Ul. Cicerone 8, te. št.: 040-3720062. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata Net Point center v Nabrežini, brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik, pa tudi na zabaven način ustvarjati svoje spletne strani in deskati po spletu. V učilnici v Grudnovi hiši bodo za to na razpolago računalniki in usposobljen učitelj. Net Point bo odprt tLdTEHtLA tTRLHf tLEMLlIČI F1 ■. ■ V TtAtHft STAIFII [LtiVflD Še premišljuješ? Pohiti, pridi z nami v STUDIO ART Dramska igra, ples, gib, govor, predstave in še marsikaj... Potrditev vpisa v drugi letnik in vpis v prvi letnik gledališke šole: sola@teaterssg.it ali kliči na 347-7615287. Prvo srečanje vseh tečajnikov 5.10.2007 ob 16.00 v Kulturnem domu v Trstu! Pričakujemo Te! www.teaterssg.it_ s sledečim urnikom: ob petkih od 15. do 18. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure. vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800-002291, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah in četrtkih tudi od 14. do 17. ure. SCGV EMIL KOME L obvešča, da se pouk na podružnici v Devinu začne v mesecu oktobru. Prvo srečanje z lanskimi in novimi učenci bo danes, 4. oktobra, ob 18. uri na sedežu zborov v Devinu. V teh dneh sprejemamo še nove vpise za naslednje instrumente in predmete: kljunasta flavta, oboa, prečna flavta, fagot, klarinet, pozavna, trobenta, harmonika, klavir, kitara, nauk o glasbi, teorija in solfeggio. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca - Skupina 35-55 prireja v nedeljo, 7. oktobra pohod od Socerba, z vodenim obiskom Svete jame, do Oci-zelskih ponikv. Zaradi organizacijske izvedbe prosimo, da se zainteresirani prijavijo najkasneje do petka, 5. oktobra od 13.30 do 14.30 na tel. št. 333 3616411 (Sonja). STROKOVNI TEČAJ V IZPOPOLNJEVANJU SLOVENSKEGA JEZIKA Namenjen je šolnikom, prevajalcem, časnikarjem in vsem, ki jim ni vseeno, kako obvladajo svoj materni jezik. Od oktobra do maja z visoko kvalificirano izvedenko. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TORKLA v Kmetijski Zadrugi bo začela obratovati prve dni oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov naprošamo naše cenjene člane in ol-jkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se čimprej zglasijo v naših uradih, v trgovini oz. na tel. št. 0408990120. TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR VZPI-ANPI vabi vse svoje člane in vse demokrate, da pristopijo k nabiralni akciji za obnovo bolnice Franja, v duhu idealov NOB in solidarnosti. Prispevke zbiramo tudi na sedežu v Trstu, Ul. Crispi 3, ob ponedeljkih, sredah in petkih, med 8.30 in 12. uro. V BARKOVLJAH bo v nedeljo, 7. oktobra procesija rožnovenske Matere Božje po maši od 8. ure. Vabljene noše, da se je polnoštevilno udeležijo. VZPI DOLINA - MAČKOLJE - PRE-BENEG obvešča, da je v teku nabiralna akcija po domovih za obnovo Bolnice Franja. Prispevke zbirajo Pepi Lovriha, Drago Slavec, Nino Slavec in Nadja Ota (Dolina in Kroglje), Danica Smotlak (Mačkol-je) in Jordan Kuzmič (Prebeneg). ŠD KONTOVEL obvešča, da so dvd-ji 40-letnice na razpolago v Tržaški knjigarni, v Gospodarskem društvu na Kontovelu in v trafiki na Konto-velu. Info: 346-0919666. ŠZ BOR organizira popoldansko in večerno rekreacijo po sledečih urnikih: torek in četrtek od 17.30 do 18.30, krepilne vaje in stretching; torek in petek od 18.45 do 19.45 Pilates za začetnike in sprostitev. Za informacije: Silva 333-1755684. TEČAJ ANGLEŠČINE: začetne in nadaljevalne tečaje, konverzacijo in individualne lekcije bosta vodili iz- TRST vedenki za poučevanja angleščine za otroke, za odrasle in za ciljne skupine s specifičnimi željami. Začetek v oktobru. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA TUJCE Vodila ga bo izvedenke z dolgoletnimi izkušnjami na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Začetek v oktobru. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJI TAI CHI: 4 srečanja mesečno od oktobra do konca junija s specializiranim vaditeljem. Vpisi vsak dan razen ob sobotah od 10. do 14. ure na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. Informacije: tel. 040-212289. AŠD SOKOL sporoča, da se nadaljuje vpis za vadbo mini motorike za letnike 2003 in 2004 ob sredah, od 16.15 do 17.15 in motorike za letnike 2000-2001-2002 ter 1999 ob ponedeljkih, od 17.30 do 19.00, v telovadnici v Nabrežini. Vabljeni vsi otroci. SKD IGO GRUDEN prireja niz delavnic za mladostnike in odrasle: OBLIKOVANJE USNJENIH IZDELKOV: prvo srečanje bo 8. oktobra od 20. do 22. ure. Tel. 3338980166 (Erika). SKD IGO GRUDEN prireja likovno delavnico za otroke od 7. do 11. leta. Potekala bo v sedmih srečanjih v oktobru in novembru, ob sobotah, od 9.30 do 12.00. Prvo srečanje bo 6. oktobra 2007. Vodi Štefan Turk. Za vpis 040-200620 (Mileva). LIKOVNA DELAVNICA »Venerina os« za odrasle in mladostnike: 10 srečanj ob četrtkih od 19.30 do 21.30. Prvo srečanje bo 11. oktobra, tel. 040-220680. DELAVNICA umetniškega raziskovanja simbolne govorice: ob sobotah od 9.30 do 12.30. Prvo srečanje bo 13. oktobra, tel. 040-220680. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj šti-kanja, ki bo vsak četrtek, od 16. do 18. ure. Tečaj bo vodila gospa Marica Pahor. Informacije na prvem srečanju, ki bo danes, 4. oktobra, v društvenih prostorih. SKD FRANCE PREŠEREN - tečaj šivanja noš. Prvo srečanje bo danes, 4. oktobra ob 20.30 v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren. SKD TABOR - TELOVADBA S KATJO začetek in podrobnejše informacije, danes, 4. oktobra 2007, ob 19.30, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi danes, 4. oktobra 2007 ob 17. uri pri rojanski zdravstveni enoti 1 v Ul. Stock 2 - dvorana v 4. nadstropju, srečanje na temo: Nova organizacija diabetoloških centrov. Govorila bosta dr. Mario Reali, zdravstveni direktor in diabetolo-ginja dr. Alessandra Petrucco. Vsi so vljudno vabljeni! DRUŠTVO TAO organizira tečaj ženske samoobrambe. Tečaj se bo začel v petek 5.oktobra na sedežu društva v ul. San Maurizio 11. Dodatne informacije: 335-8414149 ali tao@as-sociazionetao.it ali www.associa-zionetao.it. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da se vpisovanje na tečaje informatike, angleščine, slovenščine in nemščine, ki se bodo odvijali v Grudnovi hiši v Na-brežini, nadaljuje do 5. oktobra 2007. Vpisne pole in informacije dobite pri okencu urada za stike z javnostjo (brezplačna telefonska številka 800 00 22 91), v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158, od ponedeljka do petka 9-13, ob sredah in četrtkih tudi 14-17. SKD TABOR - YOGA začetek in podrobnejše informacije v petek, 5. oktobra 2007, ob 19.00 uri, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. SKD VIGRED prireja tudi letos v okviru 12. kraškega Oktoberfesta, ki bo v Praprotu od 5. do 7. oktobra, v nedeljo ob 15.30 tradicionalni kraški Musikfest - srečanje godcev in pevcev domače - narodne zabavne glasbe. Vabljeni so vsi muzi-kanti, ki igrajo na različne instrumente, lahko so v postavi od dua do številne skupine. Srečanje je raz- deljeno v dve kategoriji, otroci do 14. leta in odrasli. Prijave do sobote, 6. oktobra. Info. tel. 3803584580. AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle sledeče dejavnosti: OTROŠKA TELOVADBA od 6. oktobra ob sobotah, skupina starejših ob 9. uri in skupina mlajših ob 10. uri. Prisrčno vabljeni! SKD VIGRED obvešča, da bodo v šolskem letu 2007/2008 v društvenih prostorih v Šempolaju potekale sledeče stalne dejavnosti: PLESNA SKUPINA za osnovnošolske otroke, mentorica Jelka Bogatec vsak četrtek od 16. do 17. ure. OTROŠKO-MLADINSKA pevska -glasbena skupina Vigred za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno šolo in prvo srednjo, vsak ponedeljek od 16. do 17. ure. Mentorja Sara Ma-tijačič in Aljoša Saksida. TEČAJ PRIPRAVE narodnih noš in tečaj šivanja z gospo Adrijano Regent ob ponedeljkih od 18. do 20. jure. Prvo srečanje in prijave v ponedeljek, 15. oktobra ob 18. uri. TEČAJ »ŠTIKANJA« ob torkih od 17. do 19. ure z gospo Marico Peric. Prvo srečanje in prijave v torek, 9. oktobra ob 17. uri. Informacije na tel. št. 380-3584580. ŠZ BOR - organizira tečaj pred-smučarske telovadbe, ki bo potekal ob torkih, od 20.30, do 22.00. Tečaj se prične v torek, 9. oktobra 2007. Za informacije: Silva 333-1755684, ob večernih urah. AŠD SOKOL vabi vsa dekleta od letnikov 1993 do 1997 na igranje odbojke. Za vse potrebne informacije poklicati na tel. št.: 335-5313253 (Cirilo) ali 348-8850427 (Lajris). Vabljene tudi nove odbojkarice, ki bi se rade ukvarjale z odbojko. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo tečaj PILATESA pričel v četrtek, 11. oktobra 2007. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št.: 3404835610 (Anica) ali 040-327062 (Norma). SKD IGO GRUDEN prireja dve delavnici ročnih spretnosti za otroke od 7. do 13. leta v oktobru in novembru, ob četrtkih z urnikom od 17. do 18.30: šivanje bleščic in bi-serčkov z začetkom v četrtek, 11. oktobra, tel. 338-8475906 ( Sandra Poljšak); oblikovanje usnjenih izdelkov z začetkom v četrtek, 8. novembra, tel. 333-8980166 (Erika Kojanec). USTVARJALNA DELAVNICA DRAGULJEV - Šc Melanie Klein vabi na ustvarjalno delavnico izdelovanja prstanov, uhanov in ogrlic iz steklenih biserčkov Swarovsky. Srečanje bo v soboto, 13. oktobra od 15. do 18. ure. Za informacije in prijave pokličite na 328-4559414; info@melanieklein.org. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA v sodelovanju z Glasbeno matico obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila, tolkala in za glasbeno vzgojo predšolskih otrok. Informacije na tel. št. 3476849247 (Erik) ali na sedežu društva vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje. TEČAJ ZA DOJENČKE - Združenje kliničnih pedagogov in ŠC Melanie Klein obveščata, da se bo v ponedeljek, 15. oktobra, začel tečaj namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti. Tečaj zaobjema 6 srečanj, štiri so posvečena masaži dojenčka po tehniki Body Work, dve pa dejavnostim v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanie-klein.org«. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR v sodelovanju z zadrugo Le Briciole, organizirajo informativno srečanje na temo zdravja in družinskih odnosov. Srečanje je brezplačno in bo potekalo v torek, 16. oktobra 2007, od 17.30 do 18.30 v prostorih socialne službe Devin-Nabrežina v Naselju Sv. Mavra št. 124, Sesljan. Program bo naslednji: 16. oktobra 2007 - predavatelj dr. Enrico Bruno, primarni pediater in predavateljica dr. Maria Antonella Celea, psihologinja, bosta obravnavala temo »Prehrambene motnje: anoreksija, buli-mija in debelost, iz zdravstvenega in psihološkega vidika«. Četrtek, 4. oktobra 2007 TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja večstopenjski tečaj slovenščine za odrasle. Prvo informativno srečanje bo v četrtek, 18. oktobra, ob 20. uri na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8. Informacije in prijave na tel. št. 3284559414 ali po elektronski pošti »info@melanieklein.org« in na spletni strani »www.melanie-klein.org«. JEZIKOVNA DELAVNICA SLOVENSKE URICE je namenjena otrokom med 3. in 7. letom starosti. Otroci bodo glede na njihovo znanje razdeljeni v vsaj dve starostni skupini, prva bo namenjena otrokom iz mešanih ali italijansko govorečih družin, druga pa tistim, ki obiskujejo slovenske ustanove in želijo bogatiti svoj besedni zaklad ter utrjevati slovenščino. Tečaj bo potekal ob sobotah na sedežu ŠC Melanie Klein, ul. Cicerone 8. Prvo srečanje bo v soboto, 20. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 3284559414 ali po elektronski pošti »info@melanieklein.org«. PILATES: SKD IGO GRUDEN obvešča, da se nadaljuje vpisovanje začetnikov v dva tečaja: prvi se bo začel 20. oktobra. Urnik: sobota od 9. do 10. ure in torek po dogovoru. Drugi bo stekel 23. oktobra. Urnik: torek od 17. do 18. ure in petek po dogovoru. Prijave in info: 040200620 (Mileva). 45-LETNIKI dolinske občine bomo skupno ugasnili svečke na torti v petek, 26. oktobra. Prijave zbirajo najkasneje do 19. oktobra Fausto -335 5465636, Robi - 333 6557822, Boris - 347 3591855 in Ksenja - 320 0717920. + "V noči 1. oktobra je naša ljubljena Jolanda mirno zaspala, v naročju angelov nas bo varovala, naša srca ne bo nikoli zapustila in v njih bo naša večna ljubezen do nje bila'' Jolanda Vecchietti por. Komar Za njo žalujejo mož Franc, hčerki Sonja z AIexijem in Mirka z Angelom, vnuki Valentina in Matteo ter Erika z Davidom in malo Laro Pogreb bo v petek, 5. oktobra ob 13.00 iz mrtvašnice v ulici Costalunga v re-pentabrsko cerkev. Fernetiči, 4. oktobra 2007 Kraško pogrebno podjetje Lipa V tem težkem trenutku sočustvujemo s svojci. Družina Korošic Ob boleči izgubi drage žene in mame Jolande sočustvujeta z možem Francom, Mirko in Sonjo ter s svojci Božica in Milko z družino Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče in none Jolande Komar izrekata prizadetim svojcem iskreno sožalje MePZ in župnijska skupnost Repentabor Ob izgubi dragega prijatelja dr. Livia Stocca, izrekava ženi Miri in hčerki Maji globoko sožalje Zora in Jože Škerk 14 Četrtek, 4. oktobra 2007 KULTURA / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Abonmajska kampanja Predstavlja se skupina šestnajstih mladih »piarovcev« Gledališče je angažiralo skupino mladih, da obišče stare in najde nove abonente Letos se je Slovensko stalno gledališče odločilo, da bo angažiralo skupino mladih pri abonmajski kampanji. Zdi se, da je bila ideja pravilna, saj mladi »piarovci«, tako so namreč skupino poimenovali, posvečajo večji del svojega časa ponujanju abonmajev starim abonentom in iskanju novih, pri-sostvovanju na tiskovnih koneferencah in organiziranju zabav za mlade, ki bodo v kratkem zaživele. Meta Starc Tvoja vloga v skupini piarovcev SSG: Prodajam abonmaje Poziv mladim in manj mladim k vpisu abonmaja: Če nas bo dosti, odpade tudi izgovor, da »ni nikoli nikogar«.... Zakaj pa ga morajo kupiti ravno pri tebi? Ker jih bom prepričala z vsemi sredstvi. Ali ne želite ugotoviti, katera so? Hodim v Slovensko stalno gledališče, ker... je gledališče del mene in sem zato rada del njega. Tatiana Arbanas Tvoja vloga v skupini piarovcev SSG: Prodajam abonmaje. Poziv mladim in manj mladim k vpisu abonmaja: Če boste kupili abonma vam bomo zelo hvaležni (mogoče vam lahko ponudimo tudi bonbonček!) Zakaj pa ga morajo kupiti ravno pri tebi? Ker sem najboljša in najlepša, to je jasno! Hodim v Slovensko stalno gledališče, ker. je to moja služba in ker me neprestano silijo, naj grem! Helena Pertot Tvoja vloga v skupini piarovcev SSG: Prodajam abonmaje in organiziram »fešte«... Če povem po pravici sem več v gledališču kot doma! Poziv mladim in manj mladim k vpisu abonmaja: Gledališče te kulturno bogati in če lahko kulturno bogastvo dobiš za tako nizko ceno, potem pa zakaj ne? Zakaj pa ga morajo kupiti ravno pri tebi? Če bi ti povedala bi te morala potem ubiti. Šalim se. Hodim v Slovensko stalno gledališče, ker. sem zaljubljena v teater in vse, kar ga obdaja. Jaruška Majovski Tvoja vloga v skupini piarovcev SSG: Prodajam abonmaje. Poziv mladim in manj mladim k vpisu abonmaja: »Figo« predstave, izjemni igralci, poleg tega pa stane abonma polovico manj kot v drugih gledališčih. A to ni dober poziv? Zakaj pa ga morajo kupiti ravno pri tebi? Ker lahko abonma vpišejo kar doma pred skodelico kave. Hodim v Slovensko stalno gledališče, ker. je ena od krovnih kulturnih ustanov slovenske manjšine v Italiji, torej je prav da jo podpiram, poleg tega mi je gledališče pri srcu. Elena Husu Tvoja vloga v skupini piarovcev SSG: Koordi-natorka prodaje abonmajev. Poziv mladim in manj mladim k vpisu abonmaja: Morda banalen poziv, ampak vreden razmisleka: ste razmislili o tem, koliko lahko dobite za tako nizko ceno? Zakaj pa ga morajo kupiti ravno pri tebi? Če ga kupi pri meni, bo preživel pet minut v dobri družbi. Hodim v Slovensko stalno gledališče, ker. mi je gledališče nasploh zelo všeč in ker je prav, da podpiram slovenske ustanove v Trstu. Poleg tega so v gledališču vsi kot velika družina. Julija Berdon Tvoja vloga v skupini piarovcev SSG: Prodajam abonmaje in se ukvarjam z organizacijo kulturno-zavabnih večerov, ki jih načrtuje Slovensko stalno gledališče. Poziv mladim in manj mladim k vpisu abonmaja: Kupite abonma, saj bo v njem vsak našel, kar išče. Zakaj pa ga morajo kupiti ravno pri tebi? Ker sem mlada, vesela in polna življenja! Hodim v Slovensko stalno gledališče, ker. je slovensko in ker imam rada gledališče v vseh njegovih odtenkih. Jure Kopušar Tvoja vloga v skupini piarovcev SSG: Prodajam abonmaje in občasno s predlogi prisostvujem pri organizaciji »fešt«. Poziv mladim in manj mladim k vpisu abonmaja: Osebno mislim, da je danes gledališče še neokrnjeni faktor naše družbe. V gledališče ne zahajamo zato, da bi hitreje minil dan in dolgčas, ampak zato, ker bogati naše aspekte življenja. Teater je zame vir življenja in ne pretiravam! To je prostor za domišljijo, kjer lahko sanjamo, si za nekaj časa zgradimo svoj popoln svet in pozabimo na vsakdanje muke. Če hočeš doživeti vse to, potem si definitivno priskrbi abonma! Zakaj pa ga morajo kupiti ravno pri tebi? Sezono vedno predstavim z nasmehom na obrazu in na zanimiv način. Skušam biti čim bolj gostobeseden in razložiti vsak detajl. Vendar pa nikoli nikogar ne silim. Če pa ga kupijo, plačam »za pit«! Hodim v Slovensko stalno gledališče, ker. se tam počutim doma! Martin Cheber Tvoja vloga v skupini piarovcev SSG: Prodajam abonmaje. Poziv mladim in manj mladim k vpisu abonmaja: Gledališče ali kino? Prepričajte se sami, kaj je kvalitetnejše in cenejše. Zakaj pa ga morajo kupiti ravno pri tebi? Ker je to moja prva izkušnja in je prav, da me privilegirajo! Hodim v Slovensko stalno gledališče, ker. predstavlja prisotnost Slovencev v Italiji. Maruška Gustin Ker lahko prepričam s pogledom. Hodim v Slovensko stalno gledališče, ker. tu vlada lepo vzdušje in ker mi je v njem preprosto vse všeč. Živa Kušče Tvoja vloga v skupini piarovcev SSG: Prodajam abonmaje in organiziram »fešte«. Poziv mladim in manj mladim k vpisu abonmaja: Dovolite si videti več.! Zakaj pa ga morajo kupiti ravno pri tebi? ...Hmm.Ker sem jih doslej najmanj prodala! Hodim v Slovensko stalno gledališče, ker. mi je pri srcu. Luka Peric Tvoja vloga v skupini piarovcev SSG: Prodaja abonmajev in oblikovanje bloga piarovcev SSG. Poziv mladim in manj mladim k vpisu abonmaja: Morate priti, ker je gledališče sinonim kulture, kultura pa j e važna danes in v bodočnosti! Zakaj pa ga morajo kupiti ravno pri tebi? Ker sem zelo simpatičen. Hodim v Slovensko stalno gledališče, ker. je tu družba enkratna in je nasplošno zelo lep ambient. Valentina Sancin Tvoja vloga v skupini piarovcev SSG: Prodajam abonmaje. Poziv mladim in manj mladim k vpisu abonmaja: Gledališče bi moralo postati del vsakdana, zato je prav, da imamo vsi abonma. Zakaj pa ga morajo kupiti ravno pri tebi? Ni važno, da ga kupijo pri meni, važno je, da ga kupijo. Hodim v Slovensko stalno gledališče, ker. je samo po sebi umevno, saj je pomemben dejavnik slovenske kulturne prisotnosti v Trstu. Patrizia Jurincic Jara Košuta Tvoja vloga v skupini piarovcev SSG: Prodajam abonmaje. Poziv mladim in manj mladim k vpisu abonmaja: Kupite ga, ker je lepo zahajat v gledališče, ker ima teater samosvoj čar in ker ti nudi veliko več, kot ti lahko nudi npr. film. Zakaj pa ga morajo kupiti ravno pri tebi? Ker bodo potem dobili nagrado. Niste radovedni, za kaj gre? Hodim v Slovensko stalno gledališče, ker. je razlogov na tisoče. Najprej zato, ker je slovensko. TRST - Fisa...armonie Tvoja vloga v skupini piarovcev SSG: Prodajam abonmaje in se ukvarjam z obveščanjem medijev o delovanju piarov-cev SSG. Poziv mladim in manj mladim k vpisu abonmaja: Kdor bo vpisal abonma, mu ne bo žal. Gledališče je čudovit svet, v katerega se splača stopiti. Zakaj pa ga morajo kupiti ravno pri tebi? Ker jim bom znala opisati občutek, ki ti ga prinese dobra predstava, teh pa se letos obeta veliko. Hodim v Slovensko stalno gledališče, ker. me nanj vežejo čudoviti spomini na prve izkušnje z gledališčem, pa tudi zato, ker je v njem veliko oseb, ki so mi zrasle k srcu. In hkrati zato, ker bi rada nekoč bila del njega samega. Danjel Simonettig Tvoja vloga v skupini piarovcev SSG: Prodajam abonmaje. Poziv mladim in manj mladim k vpisu abonmaja: Letos je ponudba pestra in prav nihče je ne sme zamuditi! Zakaj ga morajo kupiti ravno pri tebi? Ker sem prepričan, da jih bom znal prepričati! A se ne vidi po sliki? Hodim v Slovensko stalno gledališče, ker. se tam srečujem s prijatelji in sovrstniki in ker mi je gledališče izred- Uspešna peta izvedba harmonikarskega tekmovanja Tvoja vloga v skupini piarovcev SSG: Prodajam abonmaje in sem v skupini, ki je odgovorna za organizacijo »fešt« Poziv mladim in manj mladim k vpisu abonmaja: Vpišite abonma, ker gledališče bogati našo kulturo in pripomore k temu, da se v zamejstvu goji lepa slovenska beseda. Ne bo vam žal! Zakaj pa ga morajo kupiti ravno pri tebi? Hmm...lahko bi naštela več razlogov, zakaj ravno pri meni....Sem simpatična, prijazna in na razpolago za kakršenkoli dvom ali pojasnilo! Hodim v Slovensko stalno gledališče, ker. mi je gledališče nasploh zelo pri srcu in ker tu srečujem svoje prijatelje. Sara Conestabo Tvoja vloga v skupini piarovcev SSG: Sem odgovorna za organizacijo »fešt« in prodajam abonmaje. Poziv mladim in manj mladim k vpisu abonmaja: Priskrbite si abonma, saj so letos predstave res vabljive! Zakaj pa ga morajo kupiti ravno pri tebi? V nedeljo se je s slovesnim zaključnim koncertom prvonagrajencev in nagrajevanjem v luteranski cerkvi v Trstu zaključila peta izvedba mednarodnega harmonikarskega natečaja »Fisa...armonie«, ki postavlja v center pozornosti harmoniko, vsem znan in priljubljen in-štument. Od leta 2003 natečaj organizirata Glasbena matica in kulturno društvo Altamarea v sodelovanju z glasbenima združenjema Musica Libera in Cluster. Organizacijsko in tehnično pomoč so tekmovanju nudili člani harmonikarskega orkestra »GM Synthesis 4«. Pobudo sta finančno podprli tudi Zadružna kraška banka in zadruga Cooperative operaie. Tekmovanje se je odvija- lo pod pokroviteljstvom odborništva za kulturo tržaške pokrajine in odborništva za kulturo Dežele FJK. Kot je v nedeljo ugotavljal predstavnik Glasbene matice Janko Ban, postaja tekmovanje »Fisa...armonie« iz leta v leto vedno privlačnejše in uspešnejše. Letos se je namreč na tekmovanje prijavilo dvakrat več udeležencev, kot v lanski izvedbi. Tekmovalci so prišli iz Avstrije, Italije, Slovenije in predvsem iz Hrvaške in Srbije, kjer je klasična harmonika zelo uveljavljena. Pobuda od samega začetka prikliče v naše kraje najboljše harmonikarje iz raznih držav, da preverjajo svoje zmogljivosti in se pomerijo z ostalimi udeleženci, obenem se pri tem srečujejo in spoznavajo. Tekmovalci in njihovi spremljevalci pri tem poglabljajo svoje znanje in izmenjujejo svoja mnenja o harmoniki in glasbi. Tekmovanje je predvsem združevalnega značaja, važen dogodek za vse harmonikarje, od najmlajših do že izkušenih kon-certantov. Tekmovalno žirijo, ki je v soboto in nedeljo ocenjevala avdicije v Finžgarjevem domu, so sestavljali Marjan Krajna, Vladimir Balyk, Dorina Cante, Matej Zavec in Igor Zobin. Absolutna zmagovalka celotnega tekmovanja je mala harmonikarka Teja Udovič Kovačič, denarno nagrado so si izborili še Predrag Radisavljevic, Nikolas Lazic, Kvintet harmonik glasbene šole Postojna in Fisorchestra Armonia. Kot predstavnik naše harmoni-karske stvarnosti na tem tekmovanju si zasluži pohvalo še harmonikarski orkester GM Špeter, ki ga vodi Aleksander Ipavec. Poleg tekmovanja je »Fisa...armonie« oblikoval še sobotni celovečerni koncert lanskoletnega zmagovalca tekmovanja harmonikarskega tria Slo A3. Erik Kuret / AVTOMOBILI Četrtek, 4. oktobra 2007 15 PREDSTAVITEV - Alzacija botrovala cestnemu debiju Peugeot 307 je preteklost, 308 pa že pomeni bodočnost Velike zasteklene površine - Bencinski motorji sad sodelovanja z BMW Peugeot 308 so nam prvič predstavili v zgolj statični obliki: avto je bil razstavljen, lahko smo si ga ogledali znotraj in zunaj, vendar na cesto nas niso pustili. Sredi septembra je sledila prava dinamična predstavitev, in sicer v francoski Alzaciji, tam, kjer je Peugeot začel svojo proizvodno avanturo. Zamenjati tako uspešen avto, kot je bil 307, nikakor ni in ne bo lahko: 307 so izdelali v kar 3,2 milijona primerkih, in še zmeraj ga izdelujejo v nekaterih izvenev-ropskih državah kot sta Argentina in Kitajska. V Franciji še vedno delajo 307 CC, se pravi kupe kabriolet. 308 se uvršča tudi v najbolj zahteven avtomobilski segment: leta 2001 je bilo v segmentu C, kamor sodi 308,32 modelov, danes jih je kar 50. Tako da uveljavitev pe-ugeota 308 ne bo lahka. Kljub temu pa so pri Peugeotu zelo optimistično razpoloženi: ko bo proizvodnja stekla v celoti, naj bi s Peugeotovih tekočih trakov prišlo kar 350.000 teh modelov letno. Za primerjavo naj povemo, da predvideva Fiat za mali cinquecento 125 tisoč avtov letno. Peugeot 308 je v mnogočem podoben svojemu posrečenemu predhodniku. Bočna linija na primer sploh ni bistveno drugačna od predhodnika, pa tudi od znotraj je 308 zelo podoben peugeotu 307, to pa seveda pomeni samo dobro; veliko prostora v kabini in prtljažniku, prefinjeno oblikovana armaturna plošča ter velika okna, vse to potnikom vliva prijetne občutke. Panoramsko strešno okno odslej pa ne bo samo za voznike SW-jev. 308 ima skoraj 5 kvadratnih metrov zasteklenih površin, kar pomeni seveda veliko svetlobe v notranjosti. Peugeot 308 tako ohranja vse vrline predhodnika, dodaja pa oblikovalske prijeme, ki jih je Peugeot določil ob predstavitvi modela 407. Takrat so se zdele drzne, danes so še vedno dokaj futuris-tične, a malce smo se jih vendarle že navadili ... Peugeot pravi, da je 308 bolj »feline«, kar pomeni bolj »mačji«. Mimogrede še to: na voljo sta dve maski in dva odbijača. Tudi v vožnji se novi Peugeotov model ne razlikuje bistveno od tristosedmi-ce. Ze odlično počutje še nadgrajuje, vožnja ni nič več »francosko« mehka, kar je marsikoga motilo, sedaj je vzmetenje trše in bo ugajalo tudi športne vožnje željnim voznikom. Tišina v notranjosti pa je ostala, kot tudi udobj e. Motorna paleta nikakor ni presenetljiva. V ospredju sta 1,6-litrska bencinska motorja - prvi nudi dokaj običajnih 120 KM, drugi pa s 150 KM že daje slutiti, da gre za malce bolj napreden motor. Črka T v oznaki THP pa pomeni turbo, ta polnilnik pa v tokratnem primeru deluje dvojno. Od njega imamo korist tako v spodnjih kot tudi v visokih vrtljajih. Novost v ponudbi je 1,4-litrski VTi motor s 95 KM, poudariti pa velja, da so vsi bencinski motorji plod sodelovanja Peugeota in BMW-ja. Dizelska ponudba obsega tri motorje z dvema različnima prostorninama. Ali si omisliš 1,6-litrski 308 z 90 ali 110 KM, ali pa dvolitrskega dizla s 136 KM. Vsi trije motorji so seveda opremljeni s FAP, s filtrom zoper trde delce. Treba je še dodati, da je 308 obut v Michelinove pnevmatike »energy saver«, ku nudijo manj upora pri kotaljenju. Kaj pa cene? Bencinske različice gredo od 14.650 do 21.300 evrov, medtem ko boste za vstopni dizelski model morali odšteti 16.650 evrov, za najpopolnejšo dvo-litrsko različico z avtomatskim menjalnikom pa 24.650 evrov. Notranjost peugeota 308 je zelo svetla, inštrumenti pa se v vseh pogojih lepo berejo OPREMA Vse igrače niso potrebne 4 Avtomobile smo dolga desetletja zaganjali s ključem v obvolanski ključavnici; v ključavnico smo vtaknili ključ, ga obrnili in s tem zagnali motor. V zadnjem času pa vse več avtomobilskih izdelovalcev na armaturno ploščo vgrajuje ločen gumb za zagon motorja - o pravih razlogih za to odločitev lahko le ugibamo. Ali avto lahko zaženemo hitreje? Morda za nekaj desetink sekunde, večje razlike pa tudi izrazito spretni vozniki ne morejo doseči. Gumb namesto ključa ima smisel le pri tistih avtomobilih, ki ključa nimajo, avto pa odklepajo z elektronsko kartico, ki je ni treba niti izvleči iz žepa. A zagonski gumb najdemo tudi v avtomobilih, pri katerih moramo vseeno pred zagonom v obvo-lansko ključavnico vtakniti ključ. Nesmisel. Strešna okna so bila v avtomobilskem srednjem veku tisto, kar so danes klimatske naprave - v avto so pripuščala svež zrak, takrat še številnim kadilcem omogočala zračenje in v vročih dneh vsaj malo dodatno ohlajala notranjost. Povrhu so bila strešna okna še nekakšni statusni simboli, ki smo jih v avtomobile vgrajevali tudi naknadno. Danes večino funkcij strešnih oken učinkoviteje in bolje opravi klimatska naprava. Pravzaprav strešno okno s klimatsko napravo sploh ni združljivo. Svež zrak v avtu danes ni več zaželen, vsaj ne neposredno iz okolice - bolje je, če gre najprej skozi filtre klimatske naprave, ki ga očistijo in osušijo. Tako je strešno okno povsem nekoristno. Ni povsem jasno, zakaj avtomobilski izdelovalci menijo, da je elektronska parkirna zavora boljša od ročne. Morda zato, ker je samodejna in se vklopi vsakič, ko ugasnemo motor? Pa saj parkirne zavore ni treba vklopiti vedno - učili so nas, da je potrebna pri parkiranju na klancih, koristna pa je tudi pri speljevanju na strmih klancih. Slednje je z elektronsko parkirno zavoro - če ta ni opremljena s samodejnim popuščanjem - celo precej težje kot z ročno, saj je treba v pravem trenutku pritisniti na pravi gumb, pa še popuščanje elektronske parkirne zavore je dosti slabše od-merljivo. Konec Stran pripravil Ivan Fischer 1 6 Četrtek, 4. oktobra 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Finančni zakon zapečatil ukinitev režima proste cone s prvim januarjem Voznikom le še deželno gorivo, županove kritike letijo na Illyja Trgovinska zbornica načrtuje strategijo za ohranitev konkurenčnosti goriškega prevozništva Župan Ettore Romoli (zgoraj) in uporaba kartice za koriščenje znižane cene pri nakupu goriva (levo) bumbaca »Vsa naša prizadevanja žal niso rešila bencina proste cone.Poleg občanov bodo težak udarec utrpeli tudi prevozniški sektor in upravitelji bencinskih črpalk. Glede na vse okoliščine pa moramo priznati, da je rezultat na splošno pozitiven. Trgovinskim zbornicam bo namreč preko davka na promet goriva še naprej zagotovljena finančna podpora, ki je namenjena razvoju našega gospodarstva.« Tako so na goriški Trgovinski zbornici ocenili posledice dokončne ukinitve proste cone s prvim januarjem 2008, ki je predvidena tudi v novem državnem finančnem zakonu. Trgovinska zbornica že načrtuje strategijo, ki bo omogočila vsaj delno ohranitev konkurenčnosti goriškega prevozništva. Goričanom, Tržačanom in Videmčanom iz obmejnih občin pa ne bo preostalo drugega, kot da se bodo posluževali deželnega goriva - le-ta je namreč vezan na ceno v Sloveniji -, kar je v primerjavi z ostalimi italijanskimi deželami nedvomno privilegij. Po lanskih ocenah bo ukinitev proste cone vsekakor povzročila velik porast stroškov za voznike, ki bodo za gorivo letno potrošili od 1.200 do 1.500 evrov več. Goriški župan Ettore Romoli ne na- SOVODNJE - Mladinski odsek Za športom na vrsti ples V Sovodnjah deluje oživljeni mladinski odsek kulturnega društva Sovodnje. Lansko sezono so zaključili z udeležbo na občinskem prazniku na Peči, novo sezono pa so začeli s Športnim dnem. Potekal je 23. septembra, na prvo jesensko nedeljo, ko se se mladi Sovodenjci veselo poslovili od poletja. Na njem so se štiri ekipe in organizatorji pomerili v lovu na zaklad, poligonu in zabavni igri sto-lic. Za goste so organizatorji priredili loterijo s koristnimi darili, izvolili so miss in misterja Športnega dne, nagradili najmlajšega in najstarejšega tekmovalca in z veselo glasbo spodbujali dobro voljo. Naslednji korak mladinskega odseka društva bo ravno organizacija plesnega tečaja. Na osmih srečanjih, ki bodo potekala enkrat tedensko, se bodo tečajniki učili baznih korakov dunajskega in angleškega valčka, foxtrotta, slowfoxa, cha cha cha in drugih plesov; informacije nudi Maja na tel. 328-2580940. SINDIKATI - Podpirajo dogovor Pridobitev za delavce Pokrajinski tajniki sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL, Roberto Massera, Umberto Brusciano in Giacinto Menis, so ocenili, da protokol o welfarju in pokojninah, ki je bil podpisan 23. julija in bo podvržen referendumu, »predstavlja korak naprej v zaščiti delavcev, zato ga gre podpreti, tako da bomo glasovali "da" na referendimu«. Massera je pojasnil, daje bil končno dosežen dogovor, ki ne sloni na krivični logiki izmenjav in bodo delavci od tega nekaj pridobili. »Morda bi lahko dosegli več in so Prodijeve obljube v nas rojevale večja pričakovanja, vendar je splošna ocena protokola pozitivna. Pomembno je sedaj, da se o njem izrečejo tudi delavci,« zaključuje goriški tajniki sindikata CGIL. Pritrjuje mu Brusciano (CISL), ki pravi, da so se večja pričakovanja morala spopasti s finančno zmogljivostjo vlade, medtem ko Menis (UIL) trdi, da še so možne izboljšave protokola in da je zato potrebno ohranjati odprt kanal dialoga. merava vreči puške v koruzo, zato se je včeraj na občini sestal s predsednikom Trgovinske zbornice Emiliom Sgarlato in ga pozval, naj nemudoma skliče vse župane goriških občin, člane pokrajinske uprave, deželne svetnike in parlamentarce iz dežele FJK. »Potrebno je, da mobiliziramo javno mnenje in poslance, ki so bili izvoljeni v naši deželi. Finančni zakon, s katerim je Prodijeva vlada zapečatila ukinitev proste cone, še ni odobren in bo z amandmaji lahko spremenjen,« meni Romoli in polemično ugotavlja, da se dežela FJK ni dovolj borila za podaljšanje režima proste cone, kot se je zgodilo v Dolini Aosta; tudi rimska vlada bi po njegovih besedah morala udarneje vztrajati pri Evropski uniji. »Obenem nihče ni upošteval pobude goriške Trgovinske zbornice, kije predlagala, da bi se določilom Evropske unije izognili s sistemom dvojne cene deželnega bencina,« pravi župan in pojasnjuje, da mu bo predsednik Sgarlata posredoval pisma Trgovinske zbornice, ki so ostala brez odgovora. »Da bi kompenzirala finančno izgubo, ki jo bo dežela FJK imela zaradi ukinitve goriva proste cone, je vlada s postavko v finančnem zakonu določila, da bo dežela črpala večji delež iz davka za promet pri tekočih gorivih. Le-to bi po ocenah krajevnega časopisja zagotovilo naši deželi 140 milijonov evrov letno,« je navedel Romoli in kritično pristavil: »To bo omogočilo, da bodo Trgovinske zbornice še vedno prejele od dežele prispevek v višini od petnajst do dvajset milijonov evrov letno, ki ga bodo nato vlagale v krajevno gospodarstvo. Od tega bo goriški zbornici odmerjenih približno pet milijonov evrov. Vendar bo preostali delež omenjenih 140 milijonov evrov ostal v deželni blagajni, zato se mi zdi očitno, da dežela FJK ni imela nikakršnega interesa za ohranitev režima proste cone.« Po županovi presoji bi bilo bolj pravično, ko bi vsoto 140 milijonov evrov dežela neposredno dodelila območjem, ki bodo utrpela hud udarec zaradi ukinitve režima proste cone. »Goriška, Tržaška in obmejne občine videmske pokrajine bodo izgubile privilegij, dežela pa bo od tega le pridobila. Moje mnenje je, da bi moral biti denar v celoti dodeljen obmejnemu pasu,« je zaključil Romoli. Aleksija Ambrosi Kriza pri podjetju Modit Odpira se nova krizna fronta. Mobilnost za 13 od skupno 29 delavcev je zahtevalo podjetje Modit s sedežem v ronški obrtni coni, pri katerem so zaposlene skoraj izključno ženske. Lastništvo podjetja, ki izdeluje oblačila in vzorce za modne kreatorje (npr. Cavalli in Dior), je sprožilo postopek za uvedbo mobilnosti za del zaposlenih, ker da nameravajo ohraniti le izdelovanje modnih vzorcev. Namen so utemeljili z upadom prihodkov, ker se klienti vse pogosteje obračajo na tujino. Delavci so močno zaskrbljeni, prvo soočenje s sindikati pa bo 11. oktobra. Pomoč za delavce Ineosa Včeraj se je konkretno začela pot, ki naj bi privedla do ponovne zaposlitve vseh delavcev tržiške tovarne Ineos, ki so bili ob službo. Srečanje je potekalo na sedežu pokrajinskega centra za zaposlovanje v Tržiču in se ga je udeležil pokrajinski odbornik Marino Visintin. Popisali so vse delavce ter njihove sposobnosti in pričakovanja, s prihodnjo sredo pa bodo zanje odprli v centru na trgu Salvo dAcquisto okence, kjer bodo prejeli informacije in sindikalno asistenco. Po navajanju sindikata CGIL je do danes dobilo delo okrog 20 od skupno 152 odslovljenih delavcev Ineosa. Telovadnica brez opreme Člani sveta krajevne skupnosti Prvačina so ogorčeni, saj so minili že štirje meseci od zaključka izgradnje tamkajšnje telovadnice, stavba pa sameva, ker je zmanjkalo denarja za notranjo opremo. Opozarjajo, da bi za njen nakup potrebovali 100 tisoč evrov, in občinski upravi očitajo, da se nanje spomni samo v času predvolilnih obljub. (km) Telovadba za odrasle Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici prireja tečaj sprostilne telovadbe za odrasle, ki bo potekal v baletni sobi centra od 10. oktobra vsako sredo med 18. uro in 19.30; vodila ga bo Nataša Sirk. Informacije nudijo in prijave sprejemajo na tel.0481-531445 od ponedeljka do petka med 9. uro in 12.30. Mirovni pohod in Umbrija Združenje Par Morar se jutri odpravlja na mirovni pohod Perugia-Assisi, ki bo potekal v nedeljo; odhod avtobusa bo ob 7.30 izpred občinske palače v Moraru. Štiridnevno potovanje bo obenem priložnost za obisk znamenitosti Umbri-je. Še je prostih nekaj mest; zainteresirani se lahko še danes prijavijo na tel. 339-6445404 (Verena), cena potovanja znaša 200 evrov. ŠTANDREŽ - Skultura 2001 spet med rumitarskimi domačijami Rezbarji in klesarji iz štirih držav Umetnikom bodo dali na razpolago repenski kamen in hlode, ki so jih odkupili od goriške občine Prosvetni delavci iz Štandreža so včeraj na zelenico pred rumitarskimi domačijami postavili šotore, pod katerimi bodo od prihodnje sobote in do 13. oktobra, za obdobje enega tedna, ustvarjali umetniki in umetnice iz Avstrije, Slovenije, Italije in Srbije, ki jih bodo k nam pritegnili z že uveljavljeno pobudo Skultura 2001. Med njimi so nekateri že stari znanci, ki jih na Jeremiti- šče veže iskrenost in gostoljubnost tamkajšnjih ljudi, saj so se mednarodne kiparske delavnice na prostem, ki je ime predmestnega zaselka popeljala v širšo javnost, že udeležili v prejšnjih letih. Marjan Brescia iz štandreškega krajevnega sveta je pojasnil, da so umetniškim klesarjem in rezbarjem že priskrbeli primerne kamnite bloke in lesene hlode. Nekaj je hrastovega lesa, pretež- Štandrežci nameščajo šotore, pod katerimi bodo kiparske delavnice foto vas no pa bodo ustvarjalci uporabljali robinijev les. Le-tega so organizatorji pred časom odkupili od goriške občine; gre za drevesa, ki so bila ob ureditvenih delih na mestnih ulicah odstranjena s pločnikov. Več stotov težke bloke repenskega kamna pa so pripeljali iz Rubij. Z nastalimi kipi že načrtujejo obogatiti umetniški vrt na mejnem prehodu Štandrež-Vrtojba. (VaS) ŠTANDREŽ - Termoelektrarna Krajevni svet za, vendar... Krajevni svet iz Štandreža ne nasprotuje novi termoelektrarni na biodizel, ki jo družba Elettrogorizia namerava zgraditi v tamkajšnji industrijski coni. Projektu, ki naj bi ga omenjeno podjetje izpeljalo v enem ali največ dveh letih - začetek del namreč pogojujejo razpoložljivost potrebne tehnologije na tržišču in birokratski postopki -, je že med lanskim poletjem prejel načelno soglasje predstavnikov krajevnega sveta, saj naj bi načrtovani objekt povsem odgovarjal okoljskim predpisom in naj ne bi proizvajal motečega hrupa. »Prižgali smo zeleno luč za gradnjo termoelektrarne, na deželo FJK in druge pristojne ustanove pa smo naslovili nekaj pripomb,« je povedal predsednik štandreškega krajevnega sveta Marjan Brescia in naštel: »Najprej smo opozorili, naj se omejitev emisij onesnažujo-čih snovi ne zaustavi le pri zakonsko predvideni meji. Po možnosti naj gre dlje. Posredovali smo tudi nekaj tehničnih pripomb glede filtrov in hrupa. Nazadnje smo še svetovali, naj se pri projektu hitre ceste med Vilešem in Gorico uresniči izhod na Majnicah. To bi preprečilo, da bi povečani promet tovornjakov za prevoz goriva v termoelektrarno dodatno obremenil krožno cesto pri Vrtojbi.« Brescia je k povedanemu še dodal, da bodo nekaj delovnih mest, ki jih bo ustvarila nova termoelektrarna, zagotovili občanom iz Štandreža. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 4. oktobra 2007 17 NOVA GORICA - KGŠ Mladih GORICA - Levi demokrati in Marjetica zahtevajo podpisana jamstva dežele FJK Enotna politična fronta za dvig goriškega zdravstro ¡¡¡¡¡¡¡¡lo Specializacija bolnišnic in ukinitev dvojnikov - Spojitev podjetij le, če pomeni krčenje birokracije Občinska sveta iz Gorice in Tržiča sta s podporo domala vseh svetnikov večine in opozicije izglasovala sorodno resolucijo, s katero zahtevata od dežele jasno vlogo za goriško zdravstvo in večja jamstva o kakovostnem dvigu storitev. Gre za pomemben politični rezultat Oljke, ki je dala pobudo in odigravala spodbujevalno vlogo, sta včeraj poudarila pokrajinska tajnika Levih demokratov in Marjetice, Omar Greco in Diego Mo-retti, ki je takoj pristavil, da je od vsega začetka v teh prizadevanjih angažirana tudi stranka Slovenske skupnosti s svojim deželnim svetnikom Mirkom Špacapanom na čelu. »V kratkem bodo Levi demokrati in Marjetica spojeni v novi politični sili, Demokratski stranki, kar smo anticipirali s skupnim stališčem o goriškem zdravstvu,« je poudaril Greco in predstavil daljši dokument, ki je plod soočanja s krajevnimi upravitelji in že v naslovu opozarja, da občani pričakujejo manj birokracije in več oskrbe. »Če bomo prejeli jamstva, da je to namen deželne reforme, jo bomo podprli,« je povedal Greco, Moretti pa je v soglasnem stališču leve JEZ NA SOČI Občina ni seznanjena Naj se iščejo alternativne rešitve Goriška občina še vedno ni bila seznanjena z načrtom novega jezu, ki naj bi ga zgradili na Soči pod Pevmo in Štmavrom. Z dejstvom, da še vedno ne razpolaga s podatki, s katerimi bi lahko presodil ustreznost projekta konzorcija za bonifikacijo posoške ravnine. Tako je župan Ettore Romoli na ponedeljkovi seji občinskega sveta odgovoril na svetniško vprašanje Silvana Primosiga. Svetnika Oljke namreč načrt, kateremu je deželni odbor FJK prižgal zeleno luč, nikakor ne prepriča. »Župana sem vprašal, kako se namerava občina premikati v zvezi z vprašanjem jezu na Soči. Povedal je, da uprava pa nima dovolj informacij, zato bo potrebno počakati na tehnične študije,« je povedal Primosig, ki se je s tem vprašanjem spoprijel že kot odbornik Brancatijeve uprave. »Na konferenci za vodno gospodarstvo v Ljubljani in na goriški prefekturi sem izrazil nasprotovanje projektu. Menim, da bi bilo problem nihanja pretoka vode, ki jo spuščajo iz solkanskega jezu, treba rešiti po drugi poti, na primer z dogovarjanjem s slovensko stranjo. Morda bi se tudi dalo potencirati jez pod ločniškim mostom, kjer je med drugim tudi širša struga.« Primosig je poudaril, da bi jez lahko predstavljal nevarnost zaradi usadov, obenem pa bi uničil videz enega izmed najlepših predelov reke. »Sočo bi bilo potrebno turistično valorizirati,« je pribil Primosig. »Občina ni prejela uradnih prošenj in nima podrobnih informacij, zato ne morem biti načelno za ali proti. Menim, da je treba pred gradnjo dobro preveriti nujnost, pozitivne in negativne plati načrta, ki bo imel okolj-ske in geološke posledice,« je povedal občinski odbornik Francesco Del Sor-di in predlagal, da bi zadevo preučil tudi občinski okoljski forum Agenda 21. »Jez bi stal 18 milijonov evrov. Dobro bi bilo preveriti, ali je gradnja res neobhodno potrebna, saj imamo tudi druga pereča vprašanja, kot je Koren,« je dodal odbornik. Potrebo po večji seznanjenosti vseh zainteresiranih dejavnikov na teritoriju je poudaril tudi deželni tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec: »Če so koristniki kmetje, potem menim, da bi moralo do načrta priti po dogovoru z njimi. Stališče Kmečke zveze je previdno, saj nimamo dovolj podatkov. Razprave o jezu še ni bilo,« je zaključil Bukavec. (Ale) MIRIO BOLZAN bumbaca in desne sredine razbral premostitev političnega razločevanja in sprtosti za skupni cilj boljšega zdravstva. »Vendar zahtevamo, da se deželne obveze prenesejo na papir in jih eni in drugi podpišemo. Danes še nimamo elementov, ki bi nam dovolili, da prepričano privolimo v reformo,« je zaključil Moretti. Da bo pritisk na deželo še večji, bodo resolucijo z zahtevo o jamstvih za goriško zdravstvo posredovali v obravnavo in odobritev v vseh občinskih svetih goriške pokrajine. Občinska svetnica iz Tržiča Barbara Zilli je poudarila, da načelno ne odklanjajo MARIA CRISTINA CARLONI bumbaca spojitve zdravstvenih podjetij in obsežnega zdravstvenega območja, vendar zahtevajo, da dobita goriška in tržiška bolnišnica specializacijo, ki je drugje ne bo, tako da bosta imeli deželno težo. »Ukiniti je treba ne le dvojnikov v bolnišnicah Gorice in Tržiča, temveč povsod po deželi,« je dejala Zillijeva in pristavila, da pa mora obenem vsaka bolnišnica zagotavljati kakovostno raven rednih storitev. »Ne moremo še trditi, katera je najboljša izbira: tri, štiri ali eno samo zdravstveno podjetje. Morda bi bilo primerno poskusiti s tremi za obdobje enega leta in na tej osnovi presoditi, ali bi eno samo podjetje naj- bolje odgovarjalo našim potrebam,« je pojasnila deželna svetnica Maria Cristina Car-loni in navedla, da je goriško zdravstvo od nekdaj osredotočeno na potrebe ljudi in da je treba takšen vzorec uveljaviti na deželni ravni. Njen kolega iz deželnega sveta FJK Mi-rio Bolzan je najprej poudaril, da sta goriška in tržiška bolnišnica med najbolj sodobnimi v deželi, kar mora reforma upoštevati, goriška pokrajina pa naj v novih razmerah odigra vodilno vlogo na področju krepitve zdravstvenih struktur na teritoriju in omejevanja hospitalizacije, kar je tudi namen deželne reforme. »Računamo lahko tudi na čez-mejno zdravstvo, čeprav so se skupaj zasnovani projekti, kot je bil nakup skupne magnetne resonance, doslej izjalovili. Po tej poti moramo vsekakor vztrajati,« je naglasil Bolzan in dodal, da je spojitev goriškega in tržaškega zdravstvenega podjetja sprejemljiva le, če pomeni krčenje birokracije in dvig kakovosti zdravstvenih storitev. »Zahtevamo, da bo sedež novega zdravstvenega podjetja v Gorici, vendar ne samo fizični sedež, temveč predvsem "vlada" nove zdravstvene ureditve,« je zaključila Maria Cristina Carloni. GORICA - Soočanje o integracijskih projektih za razvoj kmetijstva Pokrajina bo koordinator Mara Černic: »Kmetijske organizacije in drugi dejavniki bodo morali prispevati vsebino« Omizje na goriški pokrajini s predstavniki kmetijskih organizacij bumbaca Ovrednotenje okolja, razvoj obnovljivih virov energije, turizem in razvoj mrež med podjetji: to so prve smernice, po katerih bodo kmetijska združenja iz goriške pokrajine razmišljala o načrtovanju integracijskih načrtov teritorialnih verig za pridobitev evropskega, državnega in deželnega denarja. Koordinator kolektivnih projektov, ki bodo po načrtu dežele FJK za podeželski razvoj 20072013 nujna pot za pridobivanje prispevkov, bo pokrajina. Na to temo je namreč v torek potekalo srečanje med odbornico Maro Černic, funkcionarji ter predstavniki Kmečke zveze, zvez Coldiretti, Confagricoltura in CIA, ki nameravajo v prihodnje vključiti v snovanje razvojnih projektov še druge subjekte. »Po določilih deželnega načrta bo po letu 2009 za pridobitev financiranja treba predlagati integracijske načrte, pri katerih sodeluje več kmetij. Denar bo dodeljen le projektom za razvoj proizvodnih verig, kar je pri nas težko izvedljivo, in teritorialnim načrtom, katerih nosilci so lahko krajevne uprave, zveze občin ASTER ali gorske skupnosti,« je povedal odgovorni za goriški urad Kmečke zveze Walter Mikluz. »Brez načrtov teritorialnih verig bi naši kmetje izgubili prispevke, zato je pomembno, da se začnemo premikati. Osnovna celica teh verig je občina, koordiniranje projektov pa naj poteka na višji ravni. Pokrajina je to vlogo sprejela, za kar smo ji hvaležni. Sedaj bo potrebno predlagati načrte za ovrednotenje teritorija, ki ciljajo na kakovost in so odprte narave, kar pomeni, da jih bo mogoče usklajevati še z drugimi projekti, kot bodo leader programi, čezmejni načrti itd. Nekaj smernic za razvoj projektov smo že določili na torkovem srečanju, možne pa so še druge,« je pristavil deželni tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. »Pokrajina bo koordinator, organizacije pa bodo morale poskrbeti za vsebine. Na prihodnjem srečanju s predstavniki kmetijskih organizacij bomo v okviru tematik ovrednotenja okolja, razvoja obnovljivih virov energije, turizma in razvoja mreže med podjetij sestavili podrobnejši seznam načrtov za Brda, Kras in nižinska področja naše pokrajine, ki ga bomo naknadno predstavili še organizacijam za zaščito okolja in potrošnikov. V projekte je namreč treba povezati čimveč dejavnikov, ki delujejo na teritoriju,« je povedala Mara Černic. (Ale) Novogoriška mestna občina Kluba goriških študentov (KGŠ) ne boizselila iz svojih prostorov v občinski stavbi. To je nameravala storiti zaradi lastne prostorske stiske in v prostorih, ki jih sedaj najemajo študentje, urediti sodobno sejno dvorano. Uprava pa je vendarle sprejela drugačno rešitev: za potrebe mestnega sveta bodo obstoječo sejno dvorano prenovili in dopolnili z novo opremo, ki bo premična. KGŠ je pogodbo o brezplačnem najemu prostorov znotraj občinske stavbe z občino podpisal pred devetimi leti. Študentje so jih s klubskim denarjem prenovili in opremili tako, da lahko v njih izvajajo različne aktivnosti za člane: tam se nahaja infotočka z računalniki in ostalo opremo, učilnici, sejna soba... V začetku letošnjega leta pa so študentje od občine prejeli odpoved najemne pogodbe, nato pa še poziv pred tožbo. Občina je v zameno za sedanjih 200 kv. metrov ponudila manjše prostore na drugi lokaciji, kar študentom ni bilo pogodu. »Pred kratkim smo odstopili od namere prekinitve najemne pogodbe. Za to smo se odločili po tehtanju argumentov in v iskanju najboljše rešitve za obe strani,« pojasnjuje Elvira Šušmelj, direktorica občinske uprave. Občina se je tako odločila, da KGŠ ostaja v dosedanjih prostorih, za potrebe mestnega sveta pa bodo dvorano preuredili in opremili s premično opremo. Sem sodi novo pohištvo, mikrofoni, vsak svetnik bo imel na voljo svoj prenosni računalnik, v dvorani bo tudi glasovalna naprava. Doslej je bil namreč »ozvočen« le tisti, ki je vodil sejo, mestni svetniki, ki so se prijavljali k besedi, pa so morali vsakič znova za ozvočen govorniški oder. Glasovanje pa se je doslej preštevalo »na roko«. Oprema bo premična iz praktičnega razloga: sejno dvorano namreč uporabljajo tudi za druge dejavnosti ali za potrebe zunanjih najemnikov. Občino bo nakup naštetega olajšal za 120.000 evrov, kar pa bo ceneje, kot če bi uresničila prvotno namero in bi študente izselila iz prostorov, nato pa le-te ustrezno preuredila in opremila. Mestni svetniki naj bi se pridobitve razveselili že na eni od zadnjih letošnjih sej. Občinske odločitve so se razveselili tudi v KGŠ, saj ostajajo v centru mesta, ki je po njihovem mnenju najboljša lokacija za njihovo dejavnost, četudi so sedeži fakultet ali univerze posejani na drugih lokacijah. »Ko bi morali drugam, bi veliko energije porabili za urejanje tega problema. Prihaja pa izpitno obdobje in študijske obveznosti, zato generaciji študentov ne bi bilo lahko, če bi se morali spopadati še s tem,« pojasnjuje Luka Manojlovič, predsednik KGŠ, ki se mu mandat sicer že izteka. (km) SOLKAN - Najdba člana gobarskega društva Gobji lepotec Rekordni jurček je bil»uplenjen« med Gornjo Trebušo in Vojskim, a lokacije najditelj ni izdal Benjamin Besednjak s svojim trofejnim jurčkom foto k.m. 27-30-23, to so mere gobjega lepotca, jurčka, ki sta ga gobarja Benjamin in Anka Besednjak zadnjega dne septembra »uplenila« na območju med Gornjo Trebušo in Vojskim. Prva številka pomeni premer klobuka, druga višino gobe, tretja pa obseg beta, mega jurček pa tehta kar 1,35 kilograma. Natančnejše lokacije srečni najditelj ni želel izdati, saj zagrizeni gobarji praviloma ne povedo, kje so nabrali najlepše primerke. Besednjak, ki je član Gobarskega društva Nova Gorica, je še dodal, da bi iz tako velikega jurčka zlahka naredili gobovo rižoto za dvanajst oseb, a se je raje odločil, da jo pusti na ogled na razstavi gob v Solkanu, ki so jo včeraj zaprli. Tam so si lahko obiskovalci, poleg trofejnega velikana, ogledali še 150 vrst različnih gob, ki so zrasle v Trnovskem gozdu, Panovcu, Posočju in celo sredi mesta Nova Gorica. Poleg razstave gob so v Sa-botinu pripravili še mesec gobjih jedi, ki se bo zaključil 15. oktobra, na jedilniku pa so se znašle zanimive kombinacije različnih jedi, ki jih dopolnjujejo gobe, kot so jurčki, lisičke, štorovke in golobice. (km) 18 Četrtek, 4. oktobra 2007 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Razstava fundacije Carigo Južna železnica in Bohinjska proga od Alp do Jadrana Slike, redke litografije, veličastni razgledi, projekti, lepaki, knjige, projekti, predmeti in stari vodniki, ki govorijo o genialnosti človeka ter veličastnosti zgrajenih infrastruktur. O ključnem pomenu, ki sta ga v Gorici in Evropi nasploh odigrali Južna železnica in Bohinjska proga, bo z izredno bogato zbirko ekskluzivnih eksponatov pripovedovala razstava Od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906), ki jo v svojem prestižnem sedežu v ulici Carducci prireja Fundacija Goriške hranilnice. Odprtje razstave, s katero želijo obeležiti 150-letnico izgradnje Južne železnice in lansko stoletnico Bohinjske proge, bodo odprli danes ob 18. uri, na ogled pa bo do 6. januarja 2008. »Železnica je omogočila Gorici, da ni ostala izolirana od osrčja Evrope, istočasno pa je vplivala na razvoj in urbanistiko mesta,« je povedal predsednik Fundacije Goriške hranil- nice Dario Obizzi, Marino De Gras-si iz centra za turistične študije Giorgio Valussi, ki je uredil razstavo, pa je podčrtal redkost in zanimivost eksponatov. »Črpali smo jih iz arhivov in zasebnih zbirk v Italiji, Avstriji in Sloveniji. Del materiala ni bil nikoli na ogled,« je povedal De Grassi in dodal, da bodo prvič predstavljene tudi osebnosti, ki so odigrale ključno vlogo pri gradnji Južne železnice in Bohinjske proge. »Razstava se deli na tri dele, enako pa je zgrajen tudi katalog, ki je trijezičen. V Italijanščini, nemščini in slovenščini bodo tudi spremna besedila razstave, ki želi biti pravi most med tremi narodi,« je povedala Marina Bressan, kije uredila katalog. Zanimiv del razstave, ki ga je uredil Giuseppe Ieusig, predstavljajo tudi modeli vlakov, ki so vozili in še danes vozijo po Južni železnici in Bohinjski progi in so last italijanskih, avstrijskih in slovenskih zbirateljev. (Ale) KOMIGO - Za konec komedija Špas teatra Bo prinašalec pic podoben Clooneyu? /t P® Nastopajoče v komediji »5žensk.com« / t t # * Letošnji gledališki festival Komigo se bo sklenil v ponedeljek, 8. oktobra, ko bo na odru Kulturnega doma z začetkom ob 20.30 Špas teater iz Mengša uprizoril svojo uspešnico »5žensk.com«. V komediji Tijane Zijanic igrajo Marijana Bre-celj, Mirjam Korbar Žlajpah, Tina Gorenjak, Janja Majzelj, Zvezdana Mlakar in Katarina Čas. Pet ženskih karakterjev se spopada z običajnim vprašanjem: Zakaj moški ne vzdržijo dolgo? In še: Ali bomo dočakali dan, ko se bosta moški in ženska zares razumela? Bo prinašalec pic podoben Georgeu Clooneyu? Predvsem pa, kaj si 5moških.com misli o vsem tem? Predprodaja vstopnic poteka v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288, info@kulturnidom.it); festival Komigo je plod sodelovanja med Kulturnim domom, zadrugo Maja in ZSKD-jem. CI3 Lekarne Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.10 »La ra-gazza del lago«. DEZURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, trg sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEZURNA lekarna v trZiču RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEZURNA lekarna V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. ¿I Čestitke Danes praznuje 40. rojstni dan najin tata ERIK. Da bi bil vedno tako nasmejan mu želiva Jas in Nina. Ü] Obvestila U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »I Simpson - II film«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Hair-spray - Grasso e bello?«. Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Grin-dhouse - Planet Terror« (prepovedan mladim pod 14. letom). CORSO: zaprto. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »I Simpson - Il film«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Hair-spray - Grasso e bello?«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Un'impresa da Dio«. Dvorana 4: 17.30 - 20.10 - 22.15 »Il buio nell'anima«. KULTURNI DOM NOVA GORICA obvešča, da je za sezono 2007-08 do 10. oktobra v teku vpis za nove abonente; informacije na upravi Kulturnega doma (tel. 003865-3354010). GORIŠKA SEKCIJA CAI organizira tečaj gorskega pohodništva prve stopnje od 23. oktobra do 25. novembra. Teoričnim lekcijam na sedežu CAI-a v ul. Rossini 2, bo sledil praktični del z gorskimi ekskurzijami; informacije vsak četrtek med 21. in 22. uro na goriškem sedežu ali na tel. 0481-535330 (Benito Zuppel). KD SKALA GABRJE v sodelovanju s sindikatom upokojencev SPI-CGIL, VZPI-ANPI Sovodnje in Štandrež vabi v nedeljo, 7. oktobra, ob 9.30 v Gabrje na 9. jesenski pohod Spoznavajmo Kras in na srečanje ob skupnem kosilu članov upokojencev SPI-CGIL in članov sekcij VZPI-ANPI iz Sovodenj in Štandreža. Po kosilu bo kulturni program z nastopom kitarista Bojana Kureta. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZv Gorici prireja tečaj sprostilne telovadbe za odrasle v baletni sobi KC Bratuž od 10. oktobra vsako sredo od 18. do19.30. Tecaj bo vodila Nataša Sirk; informacije in vpisovanje na tel. 0481-531445 od ponedeljka do petka od 09. do 12.30. OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinski svet sprejel varianto št. 7 k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu. Sklep bo na razpolago 30 dni (do 13. novembra) na tehničnem uradu županstva v Rimski ulici 30. V navedenem roku (od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro, ob sredah med 15. in 17. uro) lahko vsakdo pregleda sklep in ustrezno gradivo ter pisno predloži in naslovi na doberdob-skega župana opombe in nasprotovanja. Občinska uprava bo upoštevala le opombe in nasprotovanja, predložena v predvidenem roku. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL JAMLJE prireja tradicionalni partizanski piknik v nedeljo, 14. oktobra, ob 16. uri v gostilni Pahor v Jamljah; informacije in vpisovanje na tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in na tel. 0481-78192 (Joško Vižintin). ZBOROVODSKA ŠOLA 2007-08 - vokalna tehnika za zborovodje in kore-petitorje (II. stopnja) se bo začela v soboto, 6. oktobra, ob 9. uri v točki ZKD Nova Gorica, Gradnikove brigade 25 pod mentorstvom Franke Žgavec; informacije na tel. 003865-3351850 ali 0038651-673350. ZDRUZENJE »CUORE AMICO« bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure danes, 4. maja, pred Pokrajino v Gorici. H Šolske vesti SLOVENSKI DEZELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAZEVANJE sporoča, da je v teku vpisovanje na večerne tečaje, ki spadajo v okvir Deželnega kataloga permanentnega izobraževanja in so financirani s sredstvi zakona 236/93: slovenščina - osnovna in nadaljevalna stopnja (80 ur), angleščina A2 (72 ur), tečaj informatike priprava na ECDL (72 oziroma 48 ur), nemščina - osnovna oz. nadaljevalna stopnja (80 ur); informacije na tajništvu Zavoda od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro na telefonski številki 048181826 ali po elektronski pošti go@sdzpi-irsip.it. M Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ prireja 14. oktobra izlet v Vajont. Vpisovanje ob torkih od 17.30 di 18.30 na sedežu krvodajalcev v Gabrjah, na tel. 0481-882071 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza). S3 Prireditve OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU obvešča da je v teku potrditev abonmajev za sezono 2007-08 in z 11. oktobrom vpis novih abonmajev. »Si-parioProsa«: 8. novembra, »Sarto per signora« (Georges Feydeau); 3. decembra »Sinfonia d'autunno« (In-gmar Bergman); 17. januarja 2008 »LAvaro« (Molière), 1. februarja 2008 »Trappola per topi« (Agata Christie); 11. februarja 2008 »La rigenerazione« (Italo Svevo); 25. februarja 2008 »Ru-mori fuori scena« (Michael Frayn); 27. marca 2008 »Non si paga! Non si pa-ga!« (Dario Fo); 8. aprila 2008 »La lun-gje cene di Nadal« po »The long Christmas dinner« (Thornton Wilder). »SiparioMusica«: 22. novembra »La variante di Luneburg fabula in musi-ca« (Milva, Walter Mramor, Franca Drioli in zbor ArsAtelier); 11. marca 2008 »Polli d'allevamento« Giorgia Gaberja. »SiparioDanza«: 12. decembra »Omaggio a Fred Astaire e Ginger Roger« (Raffaele Paganini); 17. marca 2008 »Bolero« (Compagnia Balleto iz Rima). »SiparioRagazzi« (vsako nedeljo, ob 16. uri) 25. novembra »Le storie di Marco Polo«; 16. decembra »Il mago di Oz«; 13. ja- nuarja 2008 »Hansel e Gretel«; 27. januarja 2008 »Mary, Mary... Mary Poppins«; 17. februarja »Lo scarabeo d'oro«; informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. N. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU obvešča, da je v teku potrditev abonmajev za sezono 2007-08 in s 13. oktobrom bo možen vpis novih abonmajev; informacije in vpisovanja v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481790470), pri turistični agenciji Appiani v Gorici, pri Ticketpointu v Trstu in pri ERT-u v Vidmu. DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ organizira revijo ljubiteljskih gledaliških skupin: sobota, 6. oktobra, ob 20. uri premierna komedija domačih gledališčnikov Boeing Boeing, v ponovitvi v nedeljo, 7. oktobra, ob 17. uri; sledile bodo predstave Lahko noč, mama (28. oktobra ob 17. uri), Zadrege v bolnišnici dr. Egidija Sršena (18. novembra ob 17. uri), Butalci (16. decembra), premierna komedija Primorske zdrahe (26. januarja 2008 ob 20. uri, v abonmajskem programu 27. januarja ob 17. uri). Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije in vpis abonmajev tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj) in v Katoliški knjigarni v Gorici. »RISATE A GRADISCA«, niz gledaliških predstav v narečju: v soboto, 6. oktobra, ob 20.45 v dvorani Bergamas v Gradišču gledališka skupina Quei de Scala Santa (TS) »Crepi l'avarizia«. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici v petek, 5. oktobra, ob 20.30 gledališka skupina Linea di confine iz Rima, »Il cappello di carta« Giovannija Cle-mentija; informacije in predprodaja pri knjigarni Antonini (korzo Italia 51/a v Gorici, tel. 0481-30212). GLEDALIŠKI FESTIVAL KOMIGO 2007 se bo zaključil s slovensko komedijo Špasteatra iz Mengša »5žensk.com« v režiji Tijana Zinajiča v ponedeljek, 8. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici; preprodaja vstopnic v uradu Kulturnega doma (ulica Brass 20, tel. 0481-33288). OBČINA ROMANS prireja za 4. izvedbo niza »Teatro nei luoghi« gostovanje gledališke skupine Teatrino del Rifo s komedijo »Due uomini e un cullo«. Predstava bo v soboto, 6. oktobra, ob 21. uri v avditoriju Galupin v Ro-mansu. Vstop prost. ODPRTJE 9. FOTO SREČANJA v organizaciji Skupine 75 in ZSKD bo v Kulturnem domu v ul. Brass 20 v Gorici v soboto, 13. oktobra, ob 18.30. Razstavljajo Marko Bezlac (Hrvatska), Andrea Bovo (Italija), Maurizio Frul-lani (Italija), Ernst Koschuch (Avstrija), Igor Pahor (Italija), Janez Vlachy (Slovenija), skupina Polaser (Italija). SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Sezona 200708: danes, 4. oktobra, ob 20. uri pre-mierna uprizoritev igre »Duohtar pod mus!« Iztoka Mlakarja; 27. decembra (mladinska predstava) Cica v metroju (Raymond Queneau); 3. januarja 2008 Letoviščarji (Maksim Gorki); 6. marca 2008 Stekli psi (Quentin Tarantino); 27. marca 2008 Skrivni strahovi na javnih krajih (Alan Ayckbourn); 17. aprila V vlogi žrtve (Brata Presnjakov); 19. junija 2008 Nadkomedija o večnem paru: ljubezni in denarju (Marin Držic, Dundo Maroje); informacije in prodaja vstopnic na tel. 003865-3352247. SPDG vabi v nedeljo, 14. oktobra, na tradicionalno družabnost ob kostanju pri Štekarju v Števerjanu. V CENTRU GRADI NA v Doberdobu bo danes, 4. oktobra, ob 20.30 predstavitev knjige Giorgia Mosettija »La panchina sotto il pino«. V DEŽELNEM AVDITORIJU v ul. Roma v Gorici bo v petek, 5. oktobra, ob 18. uri predstavitev knjige »Quei giorni di Pola« Corrada Belcija (LEG, 2007). Knjigo bosta predstavila Arri-go Levi in Raoul Pupo. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici bo v petek, 5. oktobra, ob 18.30 odprtje razstave z naslovom »Dario Delpin - Incisioni 1998-2007«. Razstavo bosta predstavila Claudio H. Martelli in Furio de Denaro. V FEIGLOVI KNJIŽNICI v KB centru na korzu Verdi 51 v Gorici bo v ponedeljek, 8. oktobra, ob 18. uri prva letošnja pravljična urica. Slovenske narodne pravljice iz živalskega sveta bo pripovedovala Rudica Požar. Urice so namenjene otrokom od 3. do 7. leta starosti. V MALI DVORANI GLEDALIŠČA VERDI v Gorici bo danes, 4. oktobra, ob 17.30 predstavitev knjige »La verita per la riconciliazione. Il martirio di Norma Cossetto« (Silentes Loquimur, 2007). Na predstavitvi, ki jo organizirata Lega Nazionale in združenje Ve-nezia Giulia e Dalmazia, bosta spregovorila založnik Marco Pirina in avtorica knjige Rossana Mondoni. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo v torek, 9. oktobra, ob 19. uri odprtje razstave Annibel Cunoldi At-tems. Umetnico bo predstavila umetnostna zgodovinarka Klavdija Figelj. V OBČINSKEM CENTRU na trgu San Giorgio 37 v Ločniku bo v soboto, 6. oktobra, ob 18. uri odprtje fotografske razstave Tullia Colauttija z naslovom »Femme«. V PARKU CORONINI CRONBERG v Gorici bo v ponedeljek, 15. oktobra, ob 17.30 predavanje Ferdinanda Šer-belja o zbirkah Coronini Cronberg iz niza »Visto e non visto: conversazioni sui beni Coronini esposti o non esposti«. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo danes, 4. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave Od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906). ZDRUŽENJE »MUSICA APERTA« iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica 2007/2008«: sobota, 6. oktobra, ob 17.30 v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici »L'Histoire du soldat di Stravin-skij e la musica armena«, nastopa trio Kahveqahwa. ZSKD obvešča, da bo v nedeljo, 21. oktobra, na Pomorski postaji v Trstu deželna zborovska revija Corovivo. Prvi koncert bo ob 10. uri, nastopajo: polifonsko društvo S. Maria Mag-giore (TS), Insieme Lumen vocale (UD), Officium Consort (PN), zbor Guarneriano (UD), zborovsko združenje Citta di Gradisca (GO), po-lifonski zbor Citta di Pordenone (PN), vokalna skupina Ars Musica (GO). Drugi koncert bo ob 14.30, nastopajo: OPZ Le note allegre (GO), vokalna in instrumentalna skupina Cantare (TS), OPZ Fran Venturini (TS), Ensemble Armonia (PN), Cappella Musicale A. Salieri (Videm), vokalna skupina Citta di San Vito (PN), zborovsko združenje Audite Nova (GO), ŽPZ Multifariam (UD); tretji koncert bo ob 18. uri, nastopajo: društvo Cappella Tergestina (TS), zbor Cja-stelir (UD), OPZ Del Contra (PN), Catticoro/Katizbor (TS), mladinska vokalna skupina Vrh Sv. Mihaela (GO), Collis Chorus (PN). Zaključni koncert z nagrajevanjem bo ob 20.45. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Salvatore Romano iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madonini in na pokopališče v Ločniku; 10.30, Anna Elisabetta Kucich por. Pierazzi iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in v Trst za upepelitev. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Carmen Falzari por. Zollia (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.20) v cerkvi sv. Duha in v Spineo za upepelitev. DANES V ZAGRAJU: 14.30, Renato Bresciani (iz tržiške bolnišnice ob 11. uri, med 11.30 in 14. uro bo v kasarni gasilcev v ul. Paolo Diacono v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. DANES V REDIPULJI: 14.00, Ottone Faggionato (iz tržiške bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču v Foljanu. hj I JI TU I ■ I*H fc Zadnja predstava v abonmaju Komigo 2007 prihaja Špas teater s komedijo 5 ZENSK.COM Ponedeljek, 8. oktobra, ob 20.30 Kulturni dom (Ul. I. Brass 20) Info: KD v Gorici (tel. 0481 33288) / PRIREDITVE Četrtek, 4. oktobra 2007 19 GLEDALIŠČE ORAZIO BOBBIO - Začetek gledališke sezone Tokratni uvod z narečno komedijo Vola colomba Scenska uprizoritev je povzeta po romanu Pierluigija Sabattija Zastor se bo nocoj dvignil nad velikim odrom tržaškega Gledališča Orazio Bobbio-La Contrada. Ob vstopu v novo sezono bo igralski ansambel publiki postregel s predstavo »Vola colomba« Pierluigija Sabattija in umetniškega vodje gledališča Francesca Macedonia. Naslov »Vola colomba« so si avtorji izposodili od istoimenske pesmi, s katero je Nilla Pizzi leta 1952 zmagala na sanremskem festivalu, tekst pa je povzet po avtobiografskem romanu Pierluigija Sabattija »Un ottobre a Trieste« (Oktober v Trstu). Dogajanje tako v knjigi kot seveda na odru zadeva tržaški 26. oktober 1954, ki ga skozi spomine in t.i. »flash backe« avtor stalno obuja. Tistega dne so se namreč anglo-ameriš-ke vojaške enote po devetih letih umaknile iz Trsta in na tisoče Trža-čanov se je kljub dežju in silni burji zbra lo na Ve li kem tr gu, da bi slavnostno proslavilo spominski dogodek. Sa bat ti in Ma ce do ni o sta v predstavi želela izpostaviti predvsem občutke in spremljanje dogodka t.i. malih ljudi in hkrati povsem raz lič ne po gle de ce lo zno traj av tor -jeve družine: tistega italijanskega na primer, se pravi očetovega, in pa tistega slovenskega preplašenih tet, ki niso takrat slavile. Komedija prikazuje torej različna mnenja Tržačanov, njihov italijanski ozi ro ma slo ven ski po gled, ob čut -ke delavcev in pa meščanov, tistih, ki so umik zaveznikov slavili in tistih, ki so za odhajajočimi žalovali. Zgodba se dogaja pri Sv. Jakobu, kjer je Sa-batti živel kot otrok in kjer so sobi-va li raz lič ni je zi ki, kul tu re, ve re in ideologije; avtor ponuja gledalcu vrs to spo mi nov, anek dot, oseb nih doživetij in občutkov, ki so tako ali drugače zaznamovali ta dan oziroma nov začetek. Med nastopajočimi lahko zasledimo imena igralcev Arielle Reggio, Gianfranca Salette, Marie Grazie Plos, Adriana Giraldija, Marzie Pos- GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 4.oktobra ob 11.00 (zaključena za šole) in ob 20.30 (izven abonmaja) / J. B. P.Molière: »Zdravnik po sili«, režija: Diego de Brea. Za abonente SSG 06/07 vstopnina 2 evra. V torek, 9. in v sredo, 10. oktobra ob 11.00 / Gostovanje MGL, J. Boko: »Gledališka ura«. Abonma Morski pes. La Contrada Sabatti - Macedonio: »Vola colomba«. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: jutri, 5. in v soboto, 6. oktobra ob 20.30 ter v nedeljo, 7. oktobra ob 16.30. MILJE Gledališče Verdi V sredo, 10. in v četrtek, 11. oktobra ob 20.30 / Gostovanje SSG s predstavo F. Paravidina »Tihobitje v jarku«. Režija: Nenni Delmestre. Z italijanskimi nadnapisi. BARKOVLJE SKD Barkovlje, Ulica Bonafata 6 V četrtek, 11. in v petek, 12. oktobra ob 20.30 / Gostovanje SSG s predstavo A. Baricca »Devetsto«. Režija: Marko Sosič. BOLJUNEC KD France Prešeren V petek, 12. in v soboto, 13. oktobra ob 20.30 / Gostovanje SSG s predstavo A. Baricca »Devetsto«. Režija: Marko Sosič. OPČINE Prosvetni dom V soboto, 6. in v nedeljo, 7.oktobra ob 18.00 / Gostovanje SSG s predstavo F. Paravidina »Tihobitje v jarku«. Režija: Nenni Delmestre. NABREŽINA KD Igo Gruden Danes, 4. in jutri, 5. oktobra ob 20.30 / Gostovanje SSG s predstavo A. Ba-ricca »Devetsto«. Režija: Marko Sosič. GORICA Kulturni dom V soboto, 6. oktobra ob 20.30 / 17. gledališki festival "Castello di Gorizia", »Il cappello di carta«. Nastopa gledališka skupina "Linea di confine" (Rim). V ponedeljek, 8. oktobra ob 20.30 / "Komigo 2007", »5 žensk.com«. Nastopa gledališka skupina Špas teater iz Mengeša. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. Režija: Vito Taufer. Koprodukcija z Gledališčem Koper. Ponovitve: danes, 4. oktobra, v četrtek, 11., v petek, 12. in v soboto, 13. oktobra ob 20.00. V soboto, 6. oktobra ob 20.00 / Miroslav Kreža: »Gospoda Glembajevi«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V soboto, 6. oktobra ob 20.00 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. V soboto, 6. oktobra - 20.00-21.40 / Jean Genet: »Služkinji«. V ponedeljek, 8. oktobra - 19.3020.55, in v torek, 9. oktobra - 11.0012.25 / Jean-Baptiste poquelin Molière: »Scapinove zvijače«; ob 19.00 Vladimir Bartol: »Alamut«. V sredo,10. oktobra ob 19.30 / Tomaž Svete: »Pierrot in Pierrette«. Gostuje Slovensko komorno glasbeno gledališče. V četrtek, 11. oktobra - 15.00-17.20 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. Mala drama V ponedeljek, 8. oktobra - 20.0021.30 / Aleš Berger: »Zmenki«. V torek, 9. avgusta - 20.00-21.45 / Ya-smina Reza: »En španski komad«. V sredo, 10. oktobra - 20.00-21.30 / Ya-smina Reza: »Art«. Mestno Gledališče Ljubljansko Veliki oder Danes, 4. oktobra ob 20.00 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. Jutri, 5. oktobra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V soboto, 6. oktobra ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. V ponedeljek, 8. oktobra ob 19.30 in v torek, 9. oktobra ob 18.00 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. V sredo, 10. oktobra ob 19.30 / Martin Crimp: »Podeželje«, gostuje Prešernovo gledališče Kranj. V četrtek, 11. in v petek, 12. oktobra ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. Mala scena MGL V soboto, 6. in v nedeljo, 7. oktobra ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V sredo, 10. oktobra ob 20.00 / Rok-gre: »O čem govorimo, kadar govorimo o ljubezni«. Šentjakobsko gledališče Jutri, 5. oktobra ob 19.30 / M. Bor: »Vrnitev Blažonovih« (partizanski ve-stern). Režija: Jure Novak. V sredo, 10. in v četrtek, 11. oktobra ob 19.30 / »Dosje: Hiacinta Novak -DHN 03«. (3 del gledališke humori-stične nanizanke) po motivih iz romana A. Kremaunerja, koprodukcija s Studiom Biti. GLASBA Prizor s predstave Vola colomba togna, Paole Bonesi, Mari Delconte, Gualtiera Giorginija in Ornelle Sera-fini; ob njih so si mesto izborili tudi nekateri mlajši igralci Paola Saitta, Orlando Sanna, Tina Sosic, Sara Zanni, Rocco Maria Franco in Rodolfo Klemen. Za scenografijo sta poskrbela Sergio D'Osmo in Federico Cautero, uprizoritev pa bodo obenem obogatila originalna oblačila in la sulje pet de se tih let, za ka te re je poskrbel kostumograf Fabio Bergamo, avtor glasbe pa je Massimili-ano Forza, ki ponuja tudi izvirno klavirsko oziroma harmonikarsko spremljavo Carla Moserja. Kot že omenjeno, bo prva premiera nocoj ob 20.30 (ponovitve vse do 21. oktobra); na voljo je brezplačno par ki ri šče v tr žaš kem sej mi šču ( -vhod z ulice Revoltella, na vogalu z ulico Rossetti). Vstopnice si lahko interesenti zagotovijo pri gledališki blagajni, po telefonu (040/390613 ali 040/948471) ali v Ticket pointu na Korzu Italia 6/c. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Jutri, 5. oktobra ob 20.30 in v soboto, 6. oktobra ob 17.30 / Četrti koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi: Gerd Albrecht, pianist: Andrea Lucchesini. ■ Note Timave V soboto, 6. oktobra ob 21.00, grad Colloredo, Monte Albano (Videm) / Ansambel »Interpreti Veneziani«. ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL V ponedeljek, 8. oktobra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Silvia Marinelli - sopran, Andrea Trovato - orgle. V soboto, 13. oktobra ob 20.30, Umag, župnijska cerkev sv. Pelegrina mučen-ca / Roberto Velasco - orgle. V ponedeljek, 15. oktobra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Manuel Tomadin - orgle. ■ KOGOJEVI DNEVI 2007 Jutri, 5. oktobra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / David Hall Johnson - violina in Nina Prešiček - klavir. V nedeljo, 14. oktobra ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Trobilni ansambel Slovenske filharmonije. Dirigentka: Andreja Šolar. V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Anton Nanut. Vuk Jovanovic - klavir. V sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkuja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut. SLOVENIJA SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 8. oktobra ob 20.00 / Koncert: Armenske in tatarske pesmi. RAZ STAV E ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00. Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 23.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture. Poštni in telegrafski muzej: do 14. oktobra je odprta razstava »Zgodovina in filatelija: pregled vrednot in kulture«. V tednu je odprto od 9.00 do 13.00 ob nedeljah od 10.00 do 12.00. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com. DEVIN Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA V Galeriji Kulturnega doma v Gorici in v galeriji Artes v Novi Gorici (Ul. Gradnikove brigade 6) je na ogled samostojna čezmejna razstava slikarja Aleksandra Peca iz Nove Gorice. Razstava bo odprta do 5. oktobra 2007; v Galeriji Kulturnega doma od ponedeljka do petka: od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami; v ga- leriji ARTES pa ob delavnikih od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00. V razstavnih prostorih KC Lojze Bratuž, (Drevored 20. septembra): bo do 14. oktobra na ogled razstava »In kaj naj ljubim, če ne skrivnosti« slikarja Karla Pečka; od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro ter ob prireditvah. Na sedežu zavoda Banca di Cividale Kmečka banka (Verdijev korzo 40) bo do 19. oktobra na ogled samostojna razstava goriškega slikarja Andreja Kosiča: od ponedeljka do petka od 8.20 do 13.20 in od 14.35 do 15.35. Kavarna Teatro Verdi: do 31. oktobra je na ogled razstava Roberta Mariana. Vstop prost. TRŽIČ Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour): do 7. oktobra bo na ogled razstava »GIPI. La vita tra le pagine«. Odprto vsak dan med 16.30 in 20. uro, v soboto in nedeljo med 10.30 in 13. uro ter med 16.30 in 20. uro. ŠMARTNO V galeriji Hiše kulture, bo do 10. oktobra na ogled razstava umetnice Marlies Liekfeld-Rapetti z naslovom Pup-pa v Šmartnem. Urnik galerije: četrtek in petek od 10.00 do 15.00, sobota in nedelja od 14.00 do 17.00. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: do 5. oktobra bo razstavljal mehiški slikar Humbert Ortega Villasenor. Kosovelov dom, Mala galerija: fotografska razstava, Share International Slovenija »Otroci sveta«. ŠTANJEL Galerija na Stolpu: razstavljena so dela Homaž Spacalu v organizaciji društva Kons. Razstava bo odprta do 21. oktobra. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 0038653359811. Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. V Goriški knjižnici Franceta Bevka na trgu Edvarda Kardelja 4 bo do 13. oktobra na ogled razstava z naslovom Kako je podgana Frida našla svojo mamo. Razstava je dobila ime po istoimenski slikanici, ki je izšla letos. Na ogled so ilustacije in fotografije, ki so na voljo tudi za nakup. Avtorji knjige in razstave Marina, Žiga in Špela podarjajo izkupiček prodanih fotografij, ilustracij in knjig Programu Žarek, ki skrbi za otroke, katere je življenje kakorkoli prikrajšalo. Program deluje pod pokroviteljstvom Centra za socialno delo Nova Gorica. DOBROVO Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Na ogled bo do 18. novembra od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 17. uro oz. po zimskem urniku med 12. in 16. uro; informacije na tel. 0038653959586. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Prostori Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev (Tomšičeva ul. 12): do 5. oktobra bo vsak dan od 15.00 do 21.00 možen ogled likovne razstave tržaškega slikarja Edija Žerjala. 20 Četrtek, 4. oktobra 2007 ITALIJA / FINANČNI ZAKON - Gospodarski minister Padoa Schioppa predstavil zakonski ukrep v senatu Državni uslužbenci bodo stavkali Ni denarja za njihovo delovno pogodbo Stavka bo predvidoma v petek, 26. oktobra - Na demonstraciji v Rimu Epifani, Bonanni in Angeletti RIM - Gospodarski minister Tommaso Padoa Schioppa je včeraj predstavil v senatu osnutek finančnega zakona za leto 2008. Izrazil je prepričanje, da osnutek »gleda v prihodnost«, saj vsebuje ukrepe, ki naj bi spodbujali nadaljnji razvoj države. V skladu s pozivom predsednika republike Gior-gia Napolitana je izrazil upanje, da ga bo parlament odobril, ne da bi vlada segala po zaupnici. Si cer pa je Pad oa Schi op pa po -udaril, da je osnutek finančnega zakona tesno povezan s pokojninsko reformo, kakršna je orisana v sporazumu, ki ga je vlada sklenila s socialnimi partnerji minulega 23. julija. V zakonskem besedilu so namreč tudi postavke za finančno kritje reforme. Kot znano, pa mo ra par la ment re for mo še odo bri ti. Po ministrovih besedah bo vlada predstavila zadevni osnutek pred 15. oktobrom in pričakuje, da ga bo parlament odobril pred 31. decembrom. Tu pa so možni zapleti. Radikalna levica ni zadovoljna z julijskim sporazumom in veliko bo odvisno od tega, ali ga bodo delavci in upokojenci odobrili na referendumu, ki ga prirejajo sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL v dneh od 8. do 10. t. m. A to ni edina ovira, ki se napoveduje v postopku za odobritev finančnega zakona. V petek, 26. t. m., bodo proti njemu stavkali državni uslužbenci. Stavko so oklicali sindikati CGIL, CISL in UIL, da bi protestirali, ker osnutek finančnega zakona ne predvideva sredstev za obnovitev delovne pogodbe državnih uslužbencev. Minister za javne uprave Luigi Nicolais je včeraj skušal državne uslužbence in njihove sindikate pomiriti. Dejal je, da bo do po treb na sred stva za ob no -vitev delovnih pogodb našli. Po njegovih besedah jih bo deloma vseboval sam finančni zakon, deloma pa jih bodo zagotovili prihodnje leto z rebalansom. Zvezni sindikati CGIL, CISL in UIL pa se s temi zagotovili niso zadovoljili. Stavke niso preklicali in so za nameček napovedali, da bo 26. t. m. tudi demonstracija v Rimu, ki se je bodo udeležili voditelji CGIL Guglielmo Epifani, CISL Raffaele Bonanni in UIL Luigi Angeletti. »Dejstvo, da osnutek finančnega zakona ne predvideva sredstev za obnovitev delovnih pogodb državnih uslužbencev, je izredno hudo,« je dejal Epifani. »Napoved stavke je bila neizogibna. Pobudo povsem odobravam,« je pristavil. Stavkajoči državni uslužbenci na ulici SENAT - Finančni podminister ostaja na svojem mestu Resolucija za Viscovo odstavitev ni prodrla za en glas RIM - Unija se je včeraj v senatu »rešila« za en glas. Senatorji so namreč zavrnili resolucijo desne sredine za odstavitev finančnega podministra Vincenza Visca s 157 glasovi proti 156, pri čemer se je eden vzdržal. Dom svoboščin je izid glasovanja sprejel z velikim negodovanjem. Nekateri senatorji iz opozicijskih vrst so v znak protesta v sami zbornici dvignili napise proti Viscu ter zagnali hrup, tako da je predsednik Franco Marini moral za krajši čas prekiniti zasedanje. Dom svoboščin s predstavnikom UDC D'Onofriom na čelu je zahteval Viscov odstop zaradi načina, kako je finančni podminister pred meseci odstranil poveljnika finančnih stražnikov Roberta Specialeja. Visco je svoj ukrep utemeljil, češ da »ne zaupa« Specialeju. Le-ta pa je razkril, da ga je podminister odstranil, ker je hotel samovoljno premestiti nekatere častnike finančnih straž, ki so vodili preiskave, ki mu niso bile po godu. Z zadevo se je ukvarjalo tudi sodstvo, ki se je naposled odločilo za arhiviranje obtožnice, češ da je bilo Viscovo zadržanje »legalno, čeprav nelegitimno«. Dom svoboščin je protestiral proti izidu glasovanja tudi zato, ker so bili v njem spet odločilni dosmrtni senatorji. Giulio Andreotti se je vzdržal (v senatu vzdržan glas velja za negativnega), Emilio Colombo in Rita Levi Montalcini pa sta izrecno glasovala proti Viscovi odstavitvi. »Predsednik republike bi moral sprejeti v vednost, da vlada v senatu ne razpolaga s svojo večino,« je dejal DOnofrio. Vincenzo Visco Veltroni politično snubi Veronico Lario RIM - »V ekipi hočem Veronico Lario,« je včeraj izjavil rimski župan Walter Veltroni, ki kot znano kandidira za vodstvo Demokratske stranke. Absolutni favorit na primarnih volitvah, ki bodo 14. oktobra, je v intervjuju za tednik »A« povedal, da se je pred nedavnim srečal z Berlusconijevo soprogo, ki mu je zapustila zelo pozitiven vtis. Po njegovem ima nekdanja gledališka igralka dve značilnosti, ki bi še kako koristile državi: radovednost in veliko intelektualno avtonomijo. Zena voditelja desnosredinske koalicije je že od nekdaj dokaj priljubljena v nekaterih krogih leve sredine. Pred 4 leti je časnik Riformi-sta celo uvedel termin »Veronikin sindrom«, s katerim je želel označiti težnjo levice, da po vsej sili podpira vsakogar, ki se z Berlusconijem ne strinja. Beljakovina za boj proti AIDS-u MILAN - Raziskovalci milanske univerze so odkrili beljakovino, ki stimulira obrambni sistem v genitalnih sluznicah. Prof. Mario Cleri-ci je pojasnil, da odkritje odpira nove možnosti za iznajdbo cepiva proti virusu HIV in drugim spolnim boleznim. Raziskavo, pri kateri so sodelovale še nekatere univerze in raziskovalni inštituti iz Francije, ZDA in Zambije, je objavila revija PLoS ONE. Zasegli pet podjetij BENETKE - Karabinjerji so včeraj v štirih italijanskih mestih zasegli pet podjetij zaradi domnevne nezakonite trgovine z nevarnimi odpadki. 16 oseb je osumljenih nedovoljenega upravljanja, nezakonite trgovine z odpadki, goljufije in drugih kaznivih dejanj. Vpletena podjetja so Siderurgica iz kraja San Giorgio di Nogaro (v videmski pokrajini), Commet iz Neaplja, Faeco iz Brescie, jeklarna Valsabbia di Odolo pri Brescii in Italiatrasporti iz Caserte. Preiskavo so uvedli vi-demski karabinjerji leta 2005, ko so v S. Giorgiu di Nogaro opazili nevarne odpadke, ki so prihajali iz tujine. Nemiri v Palermu PALERMO - Policija je včeraj prijavila 18 oseb, ki so med nedovoljeno manifestacijo naskočile sicilsko deželno odborništvo za družino. V noči na sredo je namreč nekaj po polnoči kakih 30 bivših zapornikov s silo vstopilo v prostore deželne uprave. Zahtevali so obljubo, da bodo v kratkem dobili zaposlitev. ŠOLSTVO - Minister Fioroni je podpisal dekret t« v • • • • 4 • Vračajo se popravni izpiti Podporni pouk že med šolskim letom, septembra pa še zaključno preverjanje Kdor je mislil, da so se popravni izpiti za vedno upokojili, se je krepko zmotil. Italijanski šolski minister Giuseppe Fioroni jih je namreč s tekočim šolskim letom (po trinajstih letih) ponovno uvedel; odločitev mora sedaj samo še overoviti Računsko sodišče. Spet si bodo torej pomanjkljivo uspešni dijaki višjih srednjih šol »grenili« poletne dni s pripravljanjem na septembrsko preverjanje. Dosedanje zvezdice ob šesticah, ki so izražale pomanjkljivost oz. neuspešnost dijaka v posameznih predmetih in so mu omogočale, da se je izognil ponavljanju razreda, bodo ukinjene. Minister Fioroni je izpostavil dejstvo, da je bilo v preteklem poletju 42 dijakov na 100 pripuščenih v višji razred, kljub te mu, da je ime lo na spri če -valu zapisano marsikatero zvezdico, in se je le 1 na 4 med poletnim premorom potrudil in negativno oceno tudi popravil, ostali pa so šli kar lenobno dalje. Proti taki situaciji se je minister torej odločil ukrepati: šole bodo med šolskim letom prirejale tečaje oziroma podporni pouk za dijake v težavah in profesorji bodo s kontrolnimi nalogami redno preverjali dijakovo znanje. Pred začetkom pouka pa bodo morali dijaki še zadnjič dokazati svojo pripravo: kdor se bo dobro odrezal, se pravi kdor se bo poleti dovolj učil, bo pripuščen v naslednji razred, ostali pa bodo razred ponavljali. Didaktičnemu ravnatelju bo poverjena naloga, da bo dijakovi družini pisno sporočil razloge za negativno oceno v posameznih predmetih. Z razliko od pre te klos ti bo to krat šo la mo ra la poskrbeti za dopolnilne poletne lekcije (do 31. avgusta), kdor bo želel, pa se bo lahko odločil tudi za privatne lekcije. Pred začetkom pouka bodo torej, kot rečeno, profesorji preverjali dijakovo znanje in odločali o njegovem šolskem napredovanju. Minister Fioroni želi s takšnimi ukrepi povrniti ugled šoli in šolskemu sistemu, ki je v zadnjih letih zabeležil pravi kakovostni padec. Minister Giuseppe Fioroni ZAKONSKI PREDLOG - Fini in Di Pietro Skupno krčenje stroškov politike RIM - Nacionalno zavezništvo in Italija vrednot sta pripravili skupen zakonski predlog za krčenje stroškov politike. Zakonsko besedilo sta včeraj predstavila voditelja obeh strank, se pravi Gianfranco Fini in Antonio Di Pietro, ki je sicer tudi minister za prevoze in infrastrukture. Posebnost pobude je v tem, da jo vodita vladna in opozicijska stranka. »Takšni zakonski osnutki zdaj rasejo kot gobe po dežju, vendar nobeden se ne uveljavi,« je pojasnil Di Pietro. »Ta zakonski predlog je plod skupnega truda vladne in opozicijske stranke in bo kot tak predstavljal preizkus, kdo s krčenjem misli resno in kdo ne,« je pristavil. Fini pa je poudaril, da je treba na tem področju takoj ukrepati, »sicer tvegamo, da bomo pokopali demokracijo«. »Dovolj je stopiti na avtobus ali v trgovino, da razumeš, kako slabo mnenje imajo ljudje o politiki,« je pojasnil. Zakonski osnutek obsega dva dela. V prvem je govor o krčenju stroškov za vzdrževanje javnih inštitucij in strank. NZ in IV predlagata, naj bi vlada štela največ 17 ministrov, skupno pa največ 62 članov (zdaj j ih ima 25 oz. 103), plače ministrov naj bi zmanjšali za 30%, poleg tega pa naj bi zmanjšali število osebja pri predsedstvu vlade. Poteg tega naj bi zamrznili plače parlamentarcev ter zmanjšali t. i. povračila volilnih stroškov. Za približno 15% naj bi zmanjšali plače predsednikov pokrajin, županov občin z manj kot 30 tisoč prebivalci in predsednikov rajonskih svetov. Ukinili naj bi gorske skupnosti, nove pokrajine pa naj bi ustanovljali le, če bi finančno breme zanje prevzelo neposredno vpleteno prebivalstvo. Drugi del zakonskega besedila govori o prozornosti delovanja političnih strank in sindikatov. Predlagatelji so izračunali, da bi z uresničitvijo takšnega zakona stroške politike skrčili približno za osmino. / SVET Četrtek, 4. oktobra 2007 21 SEVERNA KOREJA - Uspešni šestranski pogovori o spornem jedrskem programu Pjongjang pristal na zaprtje celotnega Yongbyona do konca leta Medtem se uspešno nadaljuje zgodovinski vrh voditeljev obeh Korej Kim Jonga II in Roh Moo Hyuna PEKING - Severna Koreja je pristala, da bo do 31. decembra pod nadzorom ZDA zaprla vse objekte v svojem glavnem jedrskem reaktorju Yongbyon, so se na zadnjem krogu šeststranskih pogovorov o severnokorejskem spornem jedrskem programu, ki je potekal minuli teden v Pekingu, dogovorili predstavniki Severne in Južne Koreje, Kitajske, Japonske, Rusije in ZDA. Poleg tega je Pjongjang v dogovoru pristal, da bo razkril celoten seznam svojih jedrskih programov. Severna Koreja je pristala, da zapre vse svoje obstoječe jedrske objekte, kot to predvidevata skupna izjava, sklenjena septembra 2005, in pa sporazum s 13. februarja letos, je v Pekingu sporočil pomočnik kitajskega zunanjega ministra Wu Dawei. Gre za onesposobitev treh ključnih objektov v Yongbyonu - petmegavatnega eksperimentalnega reaktorja, radiokemičnega laboratorija za ponovno predelavo plutonija ter objekta za izdelovanje jedrskih gorilnih palic. Ekipa ameriških strokovnjakov, ki bo nadzorovala zaprtje, naj bi v Severno Korejo odpotovala v dveh tednih. V zameno bo ostalih pet udeleženk šeststranskih pogovorov Severni Koreji v skladu z dogovorom dobavilo še preostalih 900.000 ton goriva, potem ko j ih j e v skladu s dogovorom, sklenjenim februarja letos, 100.000 že prejela. ZDA so se zavezale k izboljšanju dvostranskih odnosov s Severno Korejo v smeri »vzpostavitve polnih diplomatskih odnosov«, poleg tega pa naj bi jo črtale s seznama držav, ki podpirajo terorizem. Pjongjang seje zavezal še k izboljšanju odnosov z Japonsko, še posebej glede vprašanja v Severni Koreji ugrabljenih japonskih državljanov. Predstavniki držav udeleženk šeststranskih pogovorov v Pekingu so načelen dogovor o skupni izjavi glede naslednje faze opuščanja severnokorejskega jedrskega programa sicer dosegli že v nedeljo. Vendar pa dogovora takrat niso razkrili javnosti, ampak so ga poslali še v potrditev svojim vladam, kar sicer ni običajno. Washington ga je potrdil v torek, do včeraj pa je to očitno storilo tudi preostalih pet vlad. Šeststranska pogajanja so se začela leta 2003 s ciljem prepričati Severno Korejo k opustitvi jedrskega programa, vendar pa so določen napredek prinesla šele februarja letos. V skladu s prvo fazo takrat sklenjenega dogovora je Severna Koreja julija zaprla svoj glavni jedrski reaktor v Yongbyonu in dovolila vrnitev inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Od obljubljenega milijona ton goriva sta Južna Koreja in Kitajska Pjongjan-gu doslej dostavili 100.000 ton, ameriški predsednik George Bush je minuli teden obljubil dobavo še dodatnih 50.000 ton, začeli pa so se tudi pogovori o normalizaciji diplomatskih odnosov med Severno Korejo na eni ter ZDA in Japonsko na drugi strani. Drugi fazi, o kateri govori tokratni dogovor iz Pekinga, naj bi nato - predvidoma že v začetku prihodnjega leta - sledila še tretja, končna faza, v kateri bi Severna Koreja razglasila konec vseh vidikov svojega jedrskega programa ter predala ves svoj jedrski material in jedrsko orožje, kar pa je po ocenah strokovnjakov zelo ambiciozen cilj. Medtem se je včeraj v severnokorejski prestolnici Pjongjangu nadaljeval zgodovinski vrh obeh Korej. Voditelja Severne in Južne Koreje Kim Jong Il in Roh Moo Hyun sta govorila o vzpodbujanju miru na Korejskem polotoku oziroma o mirovnem sporazumu po korejski vojni (1950-1953) in o čezmejnem gospodarskem sodelovanju. Roh je pogovore s Kimom označil kot »iskrene in pristne«, dodal pa, da sta se glede nekaterih vprašanj razhajala. Kot je dejal, »glede nekaterih vprašanj nista imela istih pogledov«. Pojasnil je, da Kim »ni bil zadovoljen s tempom, s katerim je Južna Koreja pristala na uresničevanje nekaterih ukrepov« v okviru pogajanj o severnokorejskem jedrskem programu. Podrobnosti ni povedal, verjetno pa je mislil na pomoč v zameno za razorožitev Pjongjanga. Kim Jong II. je priredil veliko slavje na čast svojega južnokorejskega kolega Roh Moo Hyuna ansa SVET EVROPE - Turški predsednik nagovoril Parlamentarno skupščino Gul v Strasbourgu: Turčija je zavezana evropskim vrednotam STRASBOURG - Abdullah Gül je včeraj kot prvi turški predsednik nagovoril Parlamentarno skupščino Sveta Evrope (PS SE). V govoru je izpostavil predvsem prizadevanja svoje države za članstvo v Evropski uniji ter vztrajal, daje Turčija na področju človekovih pravic dosegla resničen napredek in s tem požela »široko odobravanje« tako v Evropi kot na Bližnjem vzhodu. Turčija »se zares spreminja, jaz in moja stranka pa jo vodiva na tej poti« približevanja Evropi, je poudaril Gül. Vse oblike diskriminacije so prepovedane, vzpostavljeni sta popolna enakopravnost spolov in pravica do združevanja, mučenja in zlorabe se nikakor ne to-lerirajo, Turčija je danes veliko bolj demokratična in strpna, kot je bila pred petimi leti, je pred parlamentarci SE zatrdil predsednik. Obenem je sicer priznal, da prihaja do težav s spornim zakonom, po katerem je žaljenje turške države in identitete zločin, kaznovan z do tremi leti zapora. »Vemo, da obstajajo v zvezi s členom 301 številni problemi. Vendar pa obstaja prostor za izboljšave in v prihodnosti bodo sprejete nekatere spremembe. Podpiram idejo, da je treba člen 301 spremeniti,« je povedal Gül, pri tem pa ni navedel nobenega časovnega okvira. Med »oporečniki«, ki so bili zaradi omenjenega zakona preganjani, sta tudi Nobelov nagrajenec za književnost Orhan Pamuk in ubiti novinar armenskega rodu Hrant Dink. Gül je v preteklosti že priznal, da zakon škodi podobi Turčije v svetu, saj jo prikazuje kot državo, kjer intelektualce zaradi izražanja svojega mnenja preganjajo in zapirajo. EU, ki je pristopna pogajanja s Turčijo začela 2005, na Ankaro pritiska, da mora zakon nujno spremeniti. Na vprašanje parlamentarcev je predsednik tudi zagotovil, da se temeljno načelo sekularne države, ki ga je v Turčiji utemeljil Mustafa Kemal Atatürk, ne bo spremenilo. »Svetu vendar jasno dokazujemo, da se islamska vera in demokratična pravna država na noben način ne izključujeta. Tudi pri tem želimo predstavljati most našim bližnjevzhodnim sosedom,« je dej al Gül. (STA) Abdullah Gül med svojim govorom V Ukrajini še vedno štejejo glasove KIJEV - Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je sporočil, da je na nedeljskih parlamentarnih volitvah v parlament uspelo vstopiti petim strankam, in ob tem pozval k začetku koalicijskih pogajanj. Po 99,51 odstotka preštetih glasov je v vodstvu stranka premiera Viktorja Janukoviča Stranka regij, ki je prejela 34,3 odstotka glasov. Sledi ji Blok Julije Timošenko, za katerega je glasovalo 30,76 odstotka volivcev. Abas in Olmert se pripravljata na mirovne pogovore JERUZALEM - Palestinski predsednik Mahmud Abas in izraelski premier Ehud Olmert sta se na srečanju v Jeruzalemu dogovorila o pripravah na začetek mirovnih pogovorov, ki naj bi se začeli po bližnjevzhodni konferenci, ki bo novembra v ZDA. Voditelja sta svojim sodelavcem tako naročila, naj začnejo pripravljati dokument, ki bi služil kot osnova za mirovne pogovore po konferenci, je sporočil glavni palestinski pogajalec Sajeb Erekat. Cameron pozval Browna naj razpiše volitve LONDON - Vodja britanskih konservativcev David Cameron je britanskega premiera Gordona Browna pozval, naj razpiše predčasne parlamentarne volitve. 40-letni Cameron bi lahko že v nekaj tednih postal britanski premier, če bi Brown razpisal volitve, o katerih se v Veliki Britaniji zadnje čase vse glasneje govori. Vodja torijcev se je sicer v govoru na kongresu stranke v Black-poolu osredotočil na to, zakaj želi voditi državo, pri čemer je razgalil stvari, ki gredo po njegovem narobe pod laburistično vlado. Bush vložil veto na zakon o zavarovanju otrok WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je v sredo uresničil grožnjo in vložil veto na predlog zakona o zdravstvenem zavarovanju otrok. Zakon je bil v senatu sprejet z udobno večino, vendar pa so imeli predlagatelji v predstavniškem domu premalo glasov, da bi odpravili nevarnost veta. Poljska bo povabila opazovalce OVSE VARŠAVA - Poljska je sporočila, da bo opazovalce Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) povabila na predčasne parlamentarne volitve 21. oktobra. To je sporočila, potem ko je Varšava septembra zavrnila njihovo sodelovanje, češ da je poljska demokracija trdna. (STA) AVSTRIJA - Vroče razprave o pravici tujcev do bivanja Prisilna vrnitev integriranih družin na Kosovo razdvaja politiko in javnost DUNAJ/GRADEC/LINZ - Prisilna vrnitev dveh v Avstriji popolnoma integriranih družin v nekdanjo domovino, Kosovo, že nekaj dni močno buri duhove v Avstriji oz. razdvaja politiko in prebivalce alpske republike. V obeh primerih je bilo nadaljnje bivanje družin v Avstriji zavrnjeno z utemeljitvijo, da sta prišli v Avstrijo šele dve le ti po voj nih spo pa dih na Ko so -vu in da zato nimata pravice do azila. Obe družini sta sicer vložili pritožbo zo per sod bo, to da ob last ju je za če tek tega tedna prisilno odvedla iz Avstrije. V obeh primerih so se močne policijske enote pojavile pred stanovanji veččlanskih družin v Zgornji Avstriji oz. na Štajerskem, jima dale samo nekaj minut časa za slovo in ju potem odpeljale na letališče. Tam so ju vtaknile v letalo in »poslali« na Kosovo. Družino na Štajerskem so izselili v celoti, pri družini v Zgornji Avstriji je policijska enota odvedla vseh pet moških članov družine, mater pa niso mogli izseliti zaradi živčnega zloma. Njena 15-letna hči je med akcijo celo pobegla in se od tedaj skriva na neznanem kraju. Preko znancev je sporočila, da raje stori samomor kot da pade v roke avstrijskih varnostnih organov. V obeh pri me rih se je ob čin ska oblast izrecno izrekla proti prisilni vrnitvi družin v njuno nekdanjo domovino, prav tako sta tudi okrajni glavarstvi poudarili, da gre za dobro integrirani družini, nekateri izmed otrok so se celo že rodili v Avstriji. Toda zaman: avstrijski notranji minister Günther Platter kljub močnemu pritisku javnosti vztraja pri vrnitvi obeh družin, in sicer z utemeljitvijo, daje treba »spoštovati zakone». Glede 15-letne deklice in njene matere je napovedal, da bo ministrstvo za zdaj ustavilo postopek vrnitve, toda samo do dokončne odločitve ustavnega sodišča. Ostali člani družine, ki so medtem že na Kosovu, pa se ne smejo vrniti v Avstrijo. Nepopustljivo vedenje avstrijskega notranjega ministra iz vrst (krščansko usmerjene) ljudske stranke (-OVP) je znotraj vlade privedlo do dokaj hudih nesoglasij. Kancler Gusen-bauer je v zvezi s prisilno vrnitvijo obeh družin celo govoril o »grozlij-vem« dogajanju, proti postopanju Platterja pa so se odločno in ostro postavili tudi Zeleni ter več cerkvenih in nevladnih organizacij. Zeleni so še napovedali, da se bodo obrnili na evropske instance, kajti postopanje avstrijskih varnostnih organov po njihovem nikakor ni v skladu z mednarodnimi kriteriji o človekovih pravicah. Hkrati so zahtevali nov zakon, ki naj bi integriranim osebam oz. družinam zagotovil, da bi po določenem času (pet do sedem let) pridobile pravico do stalnega bivanja v Avstriji. Kot pišejo včerajšnji dnevniki v Avstriji, so dogodki, kakršnim je v teh dneh priča avstrijska javnost, posledica predolgo trajajočih azilskih postopkov: 1856 postopkov se vleče že več kot pet let, 95 celo več kot deset let. Trenutno je na (pristojnem) upravnem sodišču v postopku 4124 prošenj za azil oz. pritožb, pri čemer je bilo lansko leto urejenih samo 1230 primerov. Na Koroškem je trenutno 82 oseb, ki jim grozi prisilna vrnitev v njihovo nekdanjo domovino, ker je bilo njihovo stalno stalno bivanje v Avstriji zavrnjeno. V deželi oz. Avstriji so še le zato, ker so vložili pritožbo zoper sodbo, tako da mora vrhovno sodišče sprejeti dokončno odločitev. Pritožba zoper sodbo ima namreč odložilni učinek. Vrhovno sodišče pa mora vnovič preveriti prošnjo za azil. To traja mese ce. Ob tem varnostna direkcija za Koroško preverja nadaljnjih 144 primerov negativnih prošenj za azil, ali naj jih jih pošlje ustavnemu sodišču. Ivan Lukan / ŠPORT Četrtek, 4. oktobra 2007 78 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - Liga prvakov Lazio prestrašil kraljevski Real Milan je pozabil, kako se zmaga Dva gola Pandeva in Van Nistelrooya - Celtic slavil v 90. minuti RIM/GLASGOW - Ancellottijev Milan je v krizi! Rdeče-črni so doslej v prvenstvu in ligi prvakov osvojili le dve od osmih tekem (Genoa in Benfica). Sinoči jih je prvič v zgodovini pred 60 tisoč glavo množico premagal škotski Celtic (katoliško usmerjeni klub Glasgowa). Belo-zeleni so poved-li v 62. minuti, ko je kapetan McManus (mogoče se je žoge delno dotaknil tudi z roko) izkoristil napako Dide in žogo s telesom potisnil v mrežo. Vodstvo gostiteljev je trajalo le slabih šest minut, ko je sodnik dosodil Milanu enajstmetrovko, čeprav prekrška nad Ambrosinijem ni bilo. Z bele točke je natančno streljal Kakà (11:14 pri enajstmetrovkah odkar Brazilec igra za milanski klub). Milan je zatem igral napadalno, čeprav je bilo razmočeno igrišče bolj pisano na kožo zelo agresivnim in borbenim domačinom. V 90. minuti pa hladna prha za Milančane. McDonald je izkoristil še eno nezanesljivo obrambo Dide in še drugič zatresel nasprotnikovo mrežo. Lazio pa je v Rimu prisilil madridski Real na delitev točk. Pravzaprav bi si varovanci trenerja Delia Rossija celo zaslužili zmago, saj so Makedonec Pandev (sinoči je kar dvakrat zatresel nasprotnikovo mrežo) in tovariši kar nekajkrat zgrešili pred vrati Casillasa. Real je obakrat povedel (v 9. in 61. min.): »zimzelenega« Ballotto je premagal nizozemski »ostrostrelec« Van Nistelrooy. Na ostalih tekmah 2. kroga lige prvakov bržkone največ presenečata zmagi francoskih in grških »olimpijcev«: Olympique iz Marseja 0:1 v Liverpoolu in Olympiacos iz Aten z 1:3 v Bremnu (zadetek je dosegel tudi nekdanji nogometaš Juventusa Darko Ko-vačevic). Lazio - Real Madrid 2:2 (1:1) STRELCI: Van Nistelrooy v 9. in 16., Pandev v 32. in 75. LAZIO: Ballotta, Behrami (Scaloni), Stendardo, Cribari, Zauri, Mudingay, Lede-sma, Mutarelli, Mauri (Del Nero), Pandev, Rocchi (Makinwa), trener Rossi. REAL MADRID: Casillas, Marcelo, 24-letni makedonski napadalec Lazia Goran Pandev (184 cm, 74 kg) se je takole veselil izenačujočega gola proti Real Madridu ansa Sergio Ramos, Cannavaro, Heinze, Diarra, Robben, Guti, Sneijder (Drenthe), Raul (Sa-viola), Van Nistelrooy, trener Schuster. Celtic - Milan 2:1 (0:0) STRELCI: v 62. McManus, 68. Kaka iz 11-m, 90. McDonald. CELTIC: Boruc; Doumbe (Kennedy), Caldwell, McManus, Naylor; McGeady (Nakamura), Hartley, Donati, Jarosik (Killen); S. Brown; McDonald. Trener: Strachan. MILAN (4-4-1-1): Dida (Kalac); Od-do, Bonera, Nesta, Jankulovski; Gattuso, Pir-lo, Ambrosini, Seedorf (Gourcuff); Kaka; F. Inzaghi (Gilardino). Trener: Ancelotti. POKAL UEFA - Današnji spored: ob 19.00 (po La7 Carta+A) Aalborg - Sam-pdoria (2:2 na prvi tekmi), 18.30 (Conto TV) Zürich - Empoli (1:2), 20.45 (La7 Carta+B) Palermo - Mladen Boleslav (3:1), 21.00 (po La7) Fiorentina - Groningen (1:1). Skupina A Izidi Liverpool - Olympique Marseille 0:1, Bešiktaš - Porto 0:1 Marseille 2 2 0 0 3:0 6 Porto 2 1 1 0 2:1 4 Liverpool 2 0 1 2 1:2 1 Bešiktaš 2 0 0 2 0:3 0 PRIHODNJI KROG (24.10.) Bešiktaš -Liverpool, Marseille - Porto Skupina B Izidi Valencia - Chelsea 1:2, Rosenborg - Schalke 04 0:2 Chelsea 2 1 1 0 3:2 4 Valencia 2 1 0 1 2:2 3 Schalke 04 2 1 0 1 2:2 3 Rosenborg 2 0 1 1 1:3 1 PRIHODNJI KROG (24.10.) Rosenborg -Valencia, Chelsea - Schalke 04 Skupina C Izidi Lazio - Real Madrid 2:2, Werder Bremen - Olympiacos 1:3 Real Madrid 2 1 1 0 4:3 4 Olympiacos 2 1 1 0 4:2 4 Lazio 2 0 2 0 3:3 2 Werder Bremen 2 0 0 2 2:5 0 PRIHODNJI KROG (24.10.) Werder - Lazio, Olympacos - Real Madrid SABLJANJE - Tržačanka danes v Rusiji brani naslov v floretu »Šport pride na prvem mestu, za koledar ne bom nikoli požirala« SANKT PETERSBURG - Po lanski znameniti zmagi v finalu SP v Turinu proti legendarni rojakinji Valentini Vezzali je tržaška sabljačica Margherita Granbassi v hipu postala medijska zvezda. Tudi - ali predvsem zaradi svoje lepote. Sama pa pred današnjo obrambo naslova v floretu v ruskem Sankt Petersbur-gu sebe ne vidi v vlogi »sex simbola« ali bodoče manekenke. »Zame je pomembno, da me ljudje poznajo kot športnico ne pa kot zaročenko nogometašev ali zato, ker bi pozirala za koledar. Nage me ne boste videli. Navsezadnje sem karabinjer-ka,« je 28-letna Tržačanka, ki ni niti zaročena, povedala pred današnjim nastopom. Priznava sicer, daje imela po lanski osvojitvi naslova svetovne prvakinje veliko obveznosti zunaj športnega sveta. »Bile sem zelo zasedena in sem se tudi zabavala, vendar pa mi je vse uspelo uskladiti s sabljanjem,« je še povedala Granbassijeva, ki jo je Milly Carlucci želele imeti v svojem šo-vu »Notti sul ghiaccio«,za reklamne spote pa so jo snubili tudi tovarna Lancia, neka modna hiša in pa družba Nike. Povabili so jo tudi na izbor lepotičk Miss Italia. »Rada se udeležujem televizijskih programov, a zato, ker bi rada postala televizijska novinarka. Nekaj se s postajo SKY že menimo«, je razkrila Tržačanka, povedala pa je še nekaj presenetljivega: »Nisem samozavestna, glede tega sem si morala pomagati tudi s psihologom,« je dejala. Bolj kot to pa jo pred tekmo skrbijo bolečine v kolenu. Najbrž bo potrebna operacija. CONFALONIERI - 38-letni Diego Confalonieri je na SP v Rusiji včeraj osvojil bronasto odličje v sablji. Navijač idiot, Dida (slab) prevarant Gledalec, ki je v Glasgowu v 90. minuti vdrl na igrišče po odločilnem golu McDonalda, in malo da ne pobožal Milanovega vratarja Dido, je navaden idiot, Milanov Brazilec pa prevarant prve kategorije. Najprej je skušal navijača ujeti, po nekaj metrih šprinta pa se je kot da bi ga zadel strel zgrudil na tla in celo zapustil igrišče v nosilih. TV posnetki so nesporno pokazali, da navijač Dide ni udaril. Tega so se dobro zavedli tudi pri Milanu. »Ni se zdelo, dabi bil udarec močen«, je v zadregi Tv posnetke pošteno komentiral Ancelotti, vodja kluba Adriano Galliani pa je dejal, da pri-ziva ne bodo vložili. Še prej je po telefonu poklical Berlusconija. 52 Nizozemski napad a l e c Ruud Van Nistelro-oy(31 let) je z dvema goloma v Rimu proti Laziu skupno bero zadetkov v Ligi prvakov povečal na 52. Lani je za Real Madrid v 38 tekmah dosegel 25 golov, pred dvema letoma pa 21 v 35 tekmah. Skupina D Izidi Celtic - Milan 2:1, Benfica - Šahtjor Donjeck 0:1 Šahtjor Donjeck 2 2 0 0 3:0 6 Milan 2 1 0 1 3:3 3 Celtic 2 1 0 1 2:3 3 Benfica 2 0 0 2 1:3 0 PRIHODNJI KROG (24.10.) Benfica - Celtic, Šahtjor Donjeck - Milan Košarkarsko EP: Italijanke izločene ORTONA - Upanja italijanske ženske košarkarske reprezentance, da bi se na evropskem prvenstvu v domači režiji uvrstile vsaj v četrtfinale, so se razblinila. V zadnji, odločilni tekmi drugega kvalifikacijskega kroga so namreč izgubile proti Belorusiji s 66:51 in se s tem poslovile od prvenstva, obenem tudi dokončno že od olimpijskih iger 2008. Napredovanje Belorusije v četrtfinalno fazo pomeni presenečenje, predčasno slovo pa je za »azzurre« bridko razočaranje. »Svojim igralkam vsekakor čestitam za trud,« je povedal selektor Gianni Lambruschi. Aquilani dva meseca »out« RIM - Italijanski nogometni prvoligaš Roma dva meseca ne bo mogel računati na vezista Alberta Aquilanija. Triin-dvajsetletni nogometaš si je na torkovi tekmi lige prvakov proti Manchester Unitedu nategnil mišico v desnem stegnu. Klubski zdravnik Mario Brozzi je pojasnil, da gre pri Aquilaniju tokrat za drugačno poškodbo kot pred letom dni. Barcolana: TV prenos bo Za 39. jadralno Barcolano se je do včeraj (3. dan prijav) prijavilo 253 jadrnic, kar je nekaj več kot lani ob istem času. Organizatorji se veselijo še dveh novic: šef konzorcija Mascalzone Latino Vincen-zo Onorato je potrdil svoje sodelovanje (v Trst bo nastopil prvič), državna Tv postaja RAI pa je potrdila neposredni Tv prenos, ki bo od 9.55 do 12. ure po raitre na vsedržavni ravni. Izmenjavali se bodo s prenosom svetovnega atletskega pokala, ki bo istočasno v Vidmu. Primorski derbi Gorici LJUBLJANA - Izidi 12. kroga nogometne Prve Lige Telekom Slovenije: Nafta - Mik CM Celje 2:0, Interblock -Drava 4:1, Primorje - Hit Gorica 1:2, Maribor - Koper 3:3, Domžale - Livar . Vrstni red: Domžale 23, Koper 22, Mik CM Celje 21,Hit Gorica 20, Interblock 7, Nafta 17, Maribor 15, Primorje 13, Drava 13, Livar 4. Rokometna Liga prvakov: Poraz Velenja VELENJE - Rokometaši velenjskega Gorenja so v 1. krogu evropske lige prvakov (skupina H) na domačem igrišču izgubili z madžarskim Pickom iz Szegeda s 17:29 (4:14). Za madžarskega prvaka igra kar šest igralcev iz nekdanje Jugoslavije in slovenski re-prezentant Luka Žvižej. ATLETIKA - Cestno svetovno prvenstvo V Vidmu ne bo Stefana Baldinija VIDEM - Na cestnem svetovnem tekaškem prvenstv, ki bo v Vidmu v nedeljo, 14. oktobra, bo nastopilo 300 atletov iz 45 držav, med njimi pa ne bo olimpijskega prvaka Stefana Baldinija, ki je vsekakor zagotovil, da bo v Vidmu prisoten. Štart in cilj bosta na Trgu Prvega maja. Moški polovični maraton se bo pričel ob 10.30, ženski pa ob 12. uri, nagrajevanje pa bo ob 14. uri. Italijansko reprezentanco, ki se ta čas pod vodstvom selektorja Luciana Gigliottija, mudi na pripravah v Lignanu, sestavlja pet atletov in prav toliko atletinj. Med favoriti prvenstva so svetovni rekorder Samuel Wa-njiru (Kenija) in zmagovalec lanske izvedbe, Eritrejec Zersenay Tadesse, med ženskami pa največ možnosti tudi letos pripisujejo lanski zmagovalki Kenijki Lornah Kiplagat, ki pa brani barve nizozemske. Organizatorji ocenjujejo, da je krožna proga zelo hitra, saj ima le 8 metrov višinsk razlike, poteka pa izključno po mestnih ulicah, ki so jih za to priložnost na novo obnovili in asfaltirali. Precej bo tudi spremnih prireditev. V petek bodo tako trgovine odprte do 22. ure, v soboto, 13. bo atletski miting za najmlajše, pred nedeljskim svetovnim prvenstvom pa bo množični tek s skupinskim štartom, namenjen amaterjem in ljubiteljem. Prireditev bodo popestrili padalci. Za varnost in red bo poskrbela prava vojska prostovoljcev: 350 iz atletskega sveta, ostali pa bodo člani civilne zaščite in Združenja alpincev. To je šele druga izvedba svetovnega tekaškega prvenstva, prihodnja pa bo prihodnje leto v Rio de Janeiru. Hokej na ledu: Orli nocoj v Brunecku VIDEM - Hokejski prvoligaš na ledu Generali Aquile FVG iz Tablje (Pon-tebba) bo nocoj (ob 20.30) v okviru A1-lige gostoval v Brunecku na Južnem Tirolskem proti ekipi Val Pusteria. Trener DelTOglio bo imel na razpolago skoraj vse hokejiste: odsoten bo le Jan Jas, ki ni še stoodstotno okreval. / ŠPORT Četrtek, 4. oktobra 2007 23 košarka - Konec tedna začetek C2-lige Popovič: »V igro moramo vključiti čim več igralcev« Pripravljalne tekme pokazale, da je združena ekipa dobro pripravljena - Prva tekma v nedeljo v Portogruaru ob 17.30 Sedaj pa gre zares! Združena ekipa Jadrana bo po številnih pripravljalnih nastopih s krstnim nastopom v deželni C2-ligi začela v nedeljo v gosteh proti ekipi iz Portogruara ob 17.30. POZOR, ZDAJ! - Pripravljalne tekme in predvsem turnir K2 Sport v Gorici so pokazale, da je Jadran na prve prvenstvene nastope dobro pripravljen. Zadnji teden sta sicer pripravo na prvi uradni nastop skazili dve poškodbi: na turnirju se je poškodoval Dean Oberdan, v ponedeljek na derbiju U21 pa si je prst na roki lažje poškodoval mladinec Andrej Šušteršič. Kljub temu pa bosta oba igralca v nedeljo na razpolago trenerju Popoviču. Kot smo že poročali, Mauro Simonič ne bo igral prvenstvenih tekem, sicer pa redno trenira in torej ostaja v sklopu razpoložljivih igralcev. »Na pripravljalnih tekmah smo namreč z ekipo ugotavljali, kako lahko igramo in moramo igrati. Predvsem moramo biti zelo agresivni. Cilj je vsekakor ta, da vključimo v igro čim več igralcev,« je povedal trener Popovič, ki se z nasprotniki sploh ne obremenjuje, kar po svoje predstavlja tudi prednost. NEDELJSKA (NE)ZNANKA - V ekipi iz Portogruara naj bi jadranovcem največ preglavic delala Američan, krilo James Taylor (191 cm), in Alessio Bianco (195 cm): »Pripraviti se moramo torej na napadalni skok, saj je prednost pod košem prav gotovo na njihovi strani,« je nasprotnike predstavil trener Popovič. »Zaradi značilnosti igralcev bo naša igra slonela predvsem na zunanjih igralcih, sicer pa moramo dobiti obenem tudi pravo ravnotežje pod košem in na zunanjih pozicijah.« Kaj pa v naslednjih krogih? ELITA - Med najnevarnejše in tiste, ki ne skrivajo želje po napredovanju, je prav gotovo Ardita, ekipa, ki je nastopila tudi na turnirju v Gorici. Tudi brez Cocoja in Ilica so varovanci trenerja Marinija dokazali, da so dobro uigrani in pripravljeni za naskok prvih mest. ZA KONČNICO - Na uvrstitev v končnico najbrž cilja tudi Latisana, ki je okrepila ekipo s petimi novimi igralci (med njimi kar tri dvometraši), odhod Sokanoviča (z jadranovim potnim listom) pa bo prav gotovo vplival na letošnje nastope. Tudi Cervignano ne skriva želje po višjih mestih. Končnica je tudi cilj prenovljenega San Vita, ki je v ekipo z novim trenerjem Francescom Gobattom vključil kar odbojka Vitezova med 18 za Japonsko RIM - Selektor italijanske odbojkarske reprezentance Mas-si mo Bar boli ni je med na rod ni odbojkarski zvezi poslal razširjeni seznam 18 igralk za svetovni pokal, ki bo od 2. do 16. novembra na Japonskem. V njem so poleg 12 igralk, ki so preteklo nedeljo v Luksemburgu osvojile naslov evropskih prvakinj tudi centralni igralki Sara Anzanel-lo in Valen ti na Ar righetti, poda -jalka Giulia Rondon tolkačici Fran ces ca Pic ci ni ni in Gre ta Ci -cola ri ter na ša San dra Vitez, ki je navedena kot korektorica. Svetovni pokal je zelo pomemben, saj bodo na njem podelili tri »vozovnice« za olimpijske igre 2008 v Pekingu. Italijanke se bodo na Japon skem pome rile s Taj sko, Dominikansko republiko, Južno Korejo, Srbijo, Japonsko, Poljsko, Kenijo , Perujem, Brazilijo, Kubo in ZDA. Alen Semec (letnik 1982) je prvič oblekel dres članske ekipe Jadrana v sezoni 1999-2000. Lani je zaradi poškodbe nastopil le na osemnajstih tekmah kroma sedem novih igralcev, le pet je torej tistih, ki so tam igrali tudi v lanski sezoni. Najpomembnejšo okrepitev najbrž predstavlja Fabio Ceron, ki je lani igral za Oderzo (B2-liga). NE GRE PODCENJEVATI - Vseh treh videmskih ekip (CUS Videm, Basket Time in C.b.U.) ne gre nikakor podcenjevati. C. B. U. je pridobil igralca Bia-sizzo, ki je lani igral v Codroipu v C1-li-gi. Za presenečenje lahko poskrbi ekipa iz Aviana, v kateri igrajo kar štirje Američani in je na turnirju prejšnji konec tedna premagala Portogruaro in Latisano. Cormons in Milje (A. s. D. Venezia Giulia) najbrž ne bosta presenetila: Cormons ekipe ni spremenil, Milje pa je z odhodom Visciana (pri Boru Radenski), Gri-maldija (v Gorici v B2-ligi) in Bevitorija (v Gorici v D-ligi) za razred slabši. (V. S.) A A« ^KT- T53 KI AS Jadran Mark Oberdan Dean 1972 185 play Umek Jan 1978 189 branilec Ferfoglia Kristjan 1984 188 branilec Slavec Christian 1979 182 branilec Ferfoglia Saša 1989 178 play Marusic Matteo 1983 200 center Šušteršič Andrej 1987 192 krilo Franco Peter 1977 198 center Semec Alen 1982 194 krilo Zaccaria Danjel 1989 198 center Malala Saša 1989 193 krilo Vitez Alex 1989 189 branilec Ukmar Aleš 1989 183 branilec TRENER: Popovič Boban POMOČNIK: Delli Santi Eriberto Nasprotniki U.S.Dil. Basket time UD Pall. Ronchi A.S.D. A.S.D. Venezia Giulia Pol. Dil. Tricesimo Galetti Latisana Assinvest Portogruaro Credifriuli Cervignano Gianesini Sped. Ardita U.S. Acli Fanin A.S.D. A.S. Santos Basket Phone Center Aviano Boz Carta S. Vito Tagl. Vida Lancia C. B. U. A.S.D. CUS Udine U.S. Cormons under17 Lahka zmaga Jadrana ZKB Jadran ZKB - Polisportiva Casarsa 90:54 (25:16, 22:12, 18:12) Jadran ZKB: Ban 31, Malalan 9, Dellisanti 4, Rizzo 31, Farneti 4, Škerl 2, Sacher 4, Radovič 1, Ber-netič 4, Starec, Hrovatin, Dilenar-do. Trener: Gerjevic. Jadranovci so se v včerajšnjem srečanju oddolžili za visok poraz iz prvega kola. Proti ekipi iz Casarse so Gerjevicevi varovanci zaigrali bolj odločno in hitreje: »Priznati je treba, da so bili nasprotniki med najslabšimi v letošnjem prvenstvu,« je priznal Gerjevič, ki pravi, da bo treba kljub uspehu z ekipo še veliko potrenirati. Ze začetek srečanja je bil v rokah jadranovcev, kjer so Rizzo in Ban polnili koše kot za stavo: skupno sta na koncu srečanja zbrala kar dve tretjini vseh točk (vsak 31 točk). Z agresivnejšo obrambo so ja-dranovci takoj prevzeli vajeti igre v svoje roke. Prestregli so veliko žog in tako prosto prodirali pod koš. Vodstvo se je tako stalno večalo, višek pa doseglo v tretji četrtini, ko je Ban s trojko povišal prednost na 20 točk. Po nekaj odličnih posegih pa je v taboru Jadrana prišlo do rahlega padca: Gerjevičevi varovanci so se odločali za mete izza trime-trske črte, ki pa so bili večinoma netočni, tudi v obrambi so nasprotnikom puščali odpto pot do koša, kar je omogočilo, da so visoko prednost nekoliko omilili. Trojka Rizza ob zvoku sirene ob koncu tretje četrtine pa je uvedla v nov preporod ekipe. Zadnja četrtina se je začela s košem Farnetija in trojko Bana. V visokem tempu se je nadaljevala popolna prevlada domačih igralcev, ki so dopustili gostom, da so v desetih minutah dosegi le štiri točke. Prednost gostov je po zaslugi številnih blokad in protinapadov le rasla, tako da je z zadnjo trojko Mateja Malalana končna prednost znašala kar 36 točk. odbojka - Deželni pokal Fincantieri izločil Val Imso Sloga Tabor se ni pustila presenetiti Fincantieri - Val Imsa 3:0 (25:23, 25:22, 25:16) VAL IMSA: Pantič 4, Lavrenčič 13, Mucci 2, Berzacola 2, Ombrato 18, Na-nut 0, Plesničar libero, Povšič 1, Sancin, Corva, Brisco 0. Valovci so doživeli v Tržiču poraz, po katerem se je namesto njih v nadaljnjo fazo nekoliko nepričakovano uvrstil četrtoligaš Fincantieri. Izid je nepričakovan, ker so valovci preteklo soboto pokazali na tekmi proti San Gio-vanniju al Natisone povsem drugačen obraz, tokrat pa so vnovič igrali slabo, predvsem so naredili dosti preveč napak, verjetno pa so nasprotnika tudi podcenjevali in to drago plačali. PAV Natisonia - Olympia 3:1 (25:21, 25:12, 26:28, 25:19) OLYMPIA: F. Hlede 6, Sfiligoj 10, Klanjšček 5, Dornik 2, Terčič 13, Lango 11, J. Hlede libero, Devetak, Mania. Zadovoljiva igra in prestop Tadeja Langa in njegov prvi nastop v dresu Olympie sta pozitivni noti srečanja, ki sicer ni odločalo več o ničemer. Končni vrstni red skupine C: Natisonia 17, Fincantieri 9, Val Imsa 7, Olympia Tmedia 3. Skupina D Sloga Tabor - Pallavolo Trieste 3:0 (25:12, 25:13, 25:18) SLOGA TABOR: Bertali, Mirko in Vasilij Kante, Paganini, Peterlin, Privileggi (libero), Riolino, Slavec, Sorgo, Igor in Vanja Veljak. Trener Edi Božič Tekma sama je bila glede lestvice povsem brez pomena, saj so naši odboj-karji že pred tem zasedli prvo mesto v svoji skupini, Pallavolo pa zadnje. Tako je srečanje v bistvu za obe ekipi postala trening tekma, v kateri pa so se vsi igralci potrudili. Sloga Tabor se tokrat ni pustila presenetiti (v prvem srečanju jim je Pallavolo nepričakovano odvzel set), igrala zbrano od začetka do konca in v vseh setih znala uveljaviti svojo premoč predvsem na mreži. Dalj časa je bil na po-dajalskem mestu Bertali, ki je letos prvič stalni član prve Slogine ekipe. (INKA) Končni vrstni red: Sloga Tabor 12, Sloga 6, Pallavolo TS 0. deželne lige - V nedeljo Priznanja za Slogo, Sočo, Olympio, sodnico Monico Carraro in V nedeljo bodo v dvorani San Zorz v kraju San Giorgio di Nogaro uradno predstavili letošnja deželna odbojkarska prvenstva. Ob pozdravnih nagovorih in delitvijo koledarjev bo del manifestacije namenjen tudi nagrajevanju društev in posameznikov, ki so se izkazali v minuli sezoni. Tako bo med drugim priznanja deležno ŠZ Sloga za napredovanje ženske ekipe v C ligo, ŠZ Soča pa bo nagrajeno za 3. mesto v moškem mladinskem prvenstvu under 18 (-vnjemje sicer igrala ekipa Združeni Imsa) in za 2. mesto v prvenstvu under 16. Zaradi dejavnosti na mladinskem področju bo spodbujevalno finančno pomoč prejelo ŠZ Sloga, iste vrste nagrada bo temu društvu, pa tudi ŠZ Soča in ŠZ Olympia, namenjena tudi zaradi delovanja na mladinskem moškem področju, ki ga deželni odbor FIPAV obravnava kot »sivo cono«. Med posameznicami bodo nagradili tudi dve Slovenki, goriško sodnico Monico Carraro, ki je prestopila v A ligo, ter Kontovelovo reprezentantko Sandro Vitez, poleg njiju pa še trenerja Maurizia Corvija (Tor-riana) in Edija Lianija (PAV Udine), bivšo valovko Francesco Devetag, igralca Alexa Ranghierija, odbornika Antonia Travaglinija in novinarja videmskega Messaggera Rosaria Padovana. 24 Četrtek, 4. oktobra 2007 KULTURA / KOLESARSTVO - Mladi up Daniel Pozzecco zaključil sezono Ocena letošnje sezone: osem, želja pa ostaja profesionalna pot V kraju Iseo prvi med juniorji - Maja letos je nastopil na svetovnem pokalu z državno reprezentanco v Nemčiji Daniel Pozzecco je v nedeljo zaključil letošnjo sezono z nastopom v kraju Iseo, kjer je nastopil na mednarodnem tekmovanju v gorskem kolesarstvu »Gimondi bike«. Sedemnajstletni Daniel je v močni in številni konkurenci (nad 2500 tekmovalcev) v kategoriji Junior osvojil prvo mesto, absolutno pa je bil 46. »Težavnost dirke je bila predvsem v tem, da j e bil a proga blatna. Napovedovali so, da bo sredinski del proge težji, ampak se tako ni izkazalo. Napor no je bi lo predvsem na kon -cu, ko nas je čakal 2 km dolg reber s 30-odstotnim naklonom,« je predstavil zadnjo dirko Daniel, ki je letos februarja prestopil v profesionalni klub Arcobaleno Carraro Team iz Rovereta. Kako si navezal stike z društvom iz Rovereta? Stike sem delno navezal že prejšnjo sezono, ko sem želel zamenjati gorsko kolo. Prijatelji, ki trenirajo v klubu v Roveretu so mi povedali, da uporabljajo tako kolo vsi, saj je firma kolesa tudi pokrovitelj kluba. Takrat me je tudi kontaktiral športni direktor iz Rovereta in tako sem se odločil, da prestopim v novo sredino. Živiš v Nabrežini, tekmuješ pa za klub iz Trenta. Kako poteka treniranje? V bistvu mi trener po mailu pošlje načrt treningov in jaz mu sledim. Za tekmovanja pa skrbi športni direktor, ki jih izbere in potem nam tam tudi sledi. V nedeljo si prevozil še zadnjo dirko. Obračun letošnje sezone pri novem društvu je bržkone pozitiven ... Seveda. Klub je dobro organiziran. Kar se tiče svojih nastopov pa bi izpostavil 4. mesto na mednarodni dirki v Nallesu pri Bocnu aprila meseca, ki je ena najpomembnejših dirk v gorskem kolesarstvu. V močni konkurenci, kjer so nastopile tudi reprezen- Nabrežinski kolesar Daniel Pozzecco se bo po končani tekmovali sezoni posvetil fizični pripravi tance Slovenije, Avstrije in celo nekateri Američani, sem se dobro odrezal. Teden kasneje sem bil uspešen še v Avstriji in sem v končnem šprintu za meter zasedel drugo mesto. Ampak tudi tam je bila konkurenca zelo huda, tako da sem bil nad rezultatom vsekakor zadovoljen. Kaj pa razočaranja? Mislim, da so razočaranja vezana na zdravstvene težave, ki sem jih imel letos junija in julija. Sedaj je že vse mimo, tako da sem spet v dobri formi. Torej splošna ocena? No, osemka. Računal sem, da bom na državnem prvenstvu boljši in se uvrstil med prve štiri kolesarje. Zdravstvene težave so mi to preprečile in tako mi je ušel nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu. Vsekakor sem uresničil sanje in oblekel majico državne reprezentance. 25. maja sem nastopil z izbrano vrsto v Offenburgu na svetovnem pokalu in to mi je bilo v veliko veselje. Kaj pa zdaj? Pozimi se bom posvetil fizični pripravi: tek, vadba v fitnesu in dva-kratedensko gorsko kolesarjenje. Naslednje leto bom še tekmoval med ju-niorji, nato bom prestopil med U23. Želim pa si, da bi vstopil med elito in nastopal kot pravi profesionalci. Veronika Sossa NOGOMET ■ 1 vv • • Narašcajmki Pomladi bi lahko iztrgali točko Pordenone - Pomlad 3:1 (2:0) STRELEC ZA POMLAD: Martini v 47. min. iz 11-m. POMLAD: Bandi, Žerjal (Martini), Jevnikar, Candotti, Ko-vacic, Doliani, Kuret, Aljoša Čok, Kerpan, Jan Čok (Radovcic), Jarc; Dedenaro, Škabar; trener Marino Kragelj. Naraščajniki Pomladi so sinoči v okviru zaostale tekme 2. kroga deželnega prvenstva izgubili proti odličnemu Pordenonu. »Tretji zadetek je padel šele v podaljšku, ko smo pritiskali na nasprotnikova vrata in poskušali za vsako ceno izenačiti. Dokazali smo, da se lahko enakovredno borimo tudi z najboljšimi ekipami v deželi. Smo na dobri poti. Fantje pa morajo biti na igrišču še bolj samozavestni in agresivni,« je po tekmi ocenil trener Marino Kragelj. Gostitelji so povedli v 27. minuti ter kmalu dosegli še drugi zadetek, četudi naj bi pred tem nasprotnikov napadalec naredil prekršek nad Jevnikarjem. Na začetku drugega polčasa je Pomlad zmanjšala zaostanek. V polno je iz enajstih metrov zadel Jar Martini. Branilci Pordenona so v kazenskem prostoru podrli Alexa Kureta. Pri Pomladi se pozna, da dvojčka Al-joša in Jan Čok nista še v najboljši formi. Sinoči pa je bil odsoten tudi solidni Petrovački. V nedeljo čaka Kragljeve fante še ena težka tekma proti Donatellu. (jng) NAMIZNI TENIS - Deželna prvenstva Za začetek lepa zmaga Krasa po napeti tekmi proti moštvu Trieste Sistiana Moška C2 liga Kras - TT Trieste Sistiana 5:4 Stefano Rotella - Pilotto 3:1 (6,8,10,7); Tom Fabiani - Flego 2:3 (10,-9,6,-11,8); Vittorio Lubrano -Bombace 2:3 (-9,6,3,-5,4); Stefano Rotella - Flego 3:1 (-10,8,11,6); Vittorio Lubrano - Pilotto 2:3 (-5,15,11,-10,6); Tom Fabiani - Bombace 0:3 (4,6,9); Vittorio Lubrano - Flego 3:0 (5.9.4); Stefano Rotella - Bombace 3:1 (-7,12,7,4); Tom Fabiani - Pilotto 3:2 (-8,8,-9,6,10). Na prvi prvenstveni tekmi se je sreča nasmehnila krasovim fantom in prinesla že prvo zmago nad na papirju močnejšim nasprotnikom. Tekma je bila vseskozi izjemno izenačena (kot dokazujejo posamezni rezultati). Le na sredini so Kraševci že bili na robu poraza, saj so zgubljali s 4:2. Takrat so se primerno zbrali in dejansko pokazali svojo vrednost. Stefano Rotella je dokazal, da je v izjemno dobri formi, osvojil je vsa tri srečanja brez vsakršnih težav ali nihanj v taktiki. Čeprav najmlajši je bil zrel pri izbiranju udarcev in ritma. Vittorio Lubrano je znal v pravem trenutku izkoristiti živčnost nasprotnega igralca in osvojil srečanje v zelo pomembnem trenutku. Pravo napetost pa je povzročila zadnja tekma, ko je naš Tom Fabiani šele v zadnjem petem setu na razliki zapečatil usodo nasprotni ekipi. Pilottovi napadi na obrambno igro Toma so si sledili nepretrgoma, proti koncu pa se je Tom opogumil in tudi on uspešno in presenetljivo prevzel napad. (M. M.) Tom Fabiani (letnik 1992) je Krasu zagotovil odločilno točko na prvi tekmi moške C2-lige kroma Moška D1 liga AŠK Kras - Punto D'Incon tro TS 5:2 Simone Giorgi - Mian 0:3 (1,3,5) Sandro Ridolfi - Orlando 3:0 (5,4,8) Guido Simionato - Fejsa 3:0 (7,7,7) Sandro Ridolfi - Mian 1:3 (-7,10,7,2) Simone Giorgi - Fejsa 3:1 (8,1,-4,7) Guido Simionato - Orlando 3:1 ( 9,8,11,7); Sandro Ridolfi - Fejsa 3:0 (7,5,4). Tudi za drugo deželno ligo se je prvenstvo začelo nadvse uspešno. Naši fantje so premagali Miljčane brez večjih obotavljanj in zmaga ni bila nikoli v dvomu. Nasprotna ekipa je nastopala tudi z žensko (kot dopušča letošnji pravilnik) za katero so vedeli, da bo pustila tri točke. Edini nevaren je bilo stari znanec Mian, ki je bil včasih med boljšimi tretjekategorniki v Italiji (sedaj pa mu je forma krepko padla). Kraševci so pokazali, da so že pripravljeni na prvenstvo, le mlajši član ekipe Simone Giorgi ni še dosegel dovolj dobrega nivoja priprave. Zaradi šolskih obveznosti ni bil dovolj prisoten na treningih in se mu je poznalo pri nadaljevanju in točnosti v igri. (M.M.) ODBOJKA Govolley prireja Goriški pokal U16 Športno združenje Govolley je organizator mednarodnega ženskega odbojkarskega turnirja under 16 za Pokal Mesta Gorica. Prireditev bo v soboto in nedeljo v telovadnicah Kulturnega doma in Slovenskega športnega centra Olympie. Povabljenih je bilo osem ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. V skupini A (Kulturni dom) so Novo mesto, Fincantieri Tržič, Kontovel in OK Luka Koper, v skupini B (telovadnica Olympie) pa Kamnik, Govolley, Olimpia Porpetto in Bor Trst. Zmaga z 2:0 velja tri točke, zmaga z 2:1 dve točki, poraz z 1:2 eno točko, poraz z 0:2 pa nič točk. V finale (v nedeljo ob 13.30) se uvrstita zmagovalca posameznih skupin, drugo uvrščeni ekipi pa bosta igrali za tretje mesto. Razvrstitev ekipi od 5. do 8. mesta bo odvisna od zbranih točk v rednem delu tekmovanja. Nagrajevanje bo v telovadnici Slovenskega športnega centra Olympie. Spored turnirja Sobota, Kulturni dom: 15.00 TPV Novo mesto - Fincantieri; sledi Konto-vel - OK Luka Koper, sledi Novo mesto - KOntovel, sledi Fincantieir - Luka Koper. 15.00 v telovadnici Olympie: Kamnik - Govolley, Poorpetto - Bor, sledi Kamnik - Porpetto, sledi Govolley - Bor. Nedelja, Kulturni dom: 10.00 Novo mesto - Luka Koper, sledi Fincantieri - Kontovel. Telovadnica Olympi-e, 10.00 Kamnik - Bor, Govolley - Por-petto. LOKOSTRELSTVO Ražmova 13. na DP v poljski disciplini Osemindvajsetletna lokos-trelka Katja Ražem (na sliki zgoraj) je prejšnji konec tedna nastopila na članskem državnem prvenstvu v disciplini poljskega lokostrelstva (hunter field). V kraju Casalgrande pri Modeni je tekmovalka bazovske Zarje v konkurenci dvajsetih tekmovalk zasedla 13. mesto. »Rezultat ni dober in glede na postavljene tarče in progo bi se lahko brez večjih težav uvrstila na 6. ali 7. mesto,« je ocenila Ražmova, ki je tokrat zbrala 253 točk. »Ponavadi jih zberem vsaj 270 ali 280. Skratka, nisem prav nič zadovoljna,« je še dodala Katja. V Emiliji Romagni je državni naslov osvojila Jessica Tommasi iz okolice Trenta, ki je zbrala 310 točk. Tommasijeva je zmagal bodisi v soboto kot na nedeljskih dvobojih. V nedeljo se bo za loko-strelce bazovske Zarje začela sezona dvoranskih tekmovanj. Prva tekma bo v Codroipu in Zarja bo nastopila v skoraj popolni postavi: Katja Ražem, Moreno Gran-zotto in Damijan Gregori. (jng) / ŠPORT Četrtek, 4. oktobra 2007 25 umetnostno kotalkanje - 12. pokal Vipave na Peči Na obnovljeni plošči tekmovalo čez 70 mladih Predsednik KŠD Vipava Kovic: »Razmisliti o možnosti pokritja kotalkališča« Ekipa KŠD Vipava je tokrat nastopila zunaj konkurence Lepo vreme, prijetno vzdušje in solidni športni dosežki, so dajali pečat nedeljskemu mednarodnemu kotalkarskemu srečanju, ki ga je na kotalkališču na Peči pripravilo domače društvo Vipava. Šlo je že za dvanajsto izvedbo tovrstnega tekmovanja, ki je namenjeno mladim kotalkar-skim upom od petega pa do dvanajstega leta starosti. Omeniti velja tudi, da je tekmovanje za 12. Pokal Vipave bila prva večja prireditev na obnovljeni kotalkarski plošči v prelepem športno/rekreacijskem središču ob vznožju slikovite vzpetine z vasico Peč. Na srečanju je sodelovalo nekaj čez 70 mladih tekmovalk in tekmovalcev, od »drobiža«, ki se šele uvaja v to lepo, a naporno panogo, pa do dvanajstletnic in dva-najstletnikov, ki jim že uspevajo zahtevnejši liki in skoki, pa tudi umetniška raven že kaže določene obrise kvalitetnih nastopov. Vsa ta »armada« športnikov na kolescih je zastopala devet društev iz treh držav. Poleg kotalkarjev domače Vipave, ki so nastopili izven konkurence, so se vabilu organizatorje odzvala še društva: Pattinag-gio Ronchi iz Ronk, Longobarda iz Romansa, KK Renče, KK Perla Solkan, KUK Nova Gorica, DKK Domžale, KDK Olim- PLANINSKI SVET Izlet SPDT v Val Vecia Kot smo že napovedali, bo prihodnjo nedeljo, 7. oktobra izlet v okolico Bassana. Z avtobusom se bomo peljali mimo Padove in Bassana del Grappa do Cima Grappa, kjer nas bodo pričakali nekateri člani društva GEM, ki so nam pripravili izlet. Ogledali si bomo nekatere spominske objekte iz prve svetovne vojne in tudi spomenik partizanom ki so padli v nemški hajki na Monte Grappa. Potem se bomo spustili v Val Vecia, kjer bo poskrbljeno za prigrizek, napitek in družabnost. Vrnili se bomo spet na Cima Grappa, in če bo dovolj časa si bomo ogledali tudi Ponte vecio v Bassanu. Hoje bo vsega za dobre dve uri, zato je izlet primeren za vse. Avtobus bo odpeljal ob 06.30 iz Trga Oberdan in ob 06.50 iz Sesljana, (križišče s cesto za Nabrežino). Prosimo za točnost.Vsa dodatna pojasnila dobite pri Francu na tel. 3384913458 ki vodi izlet. Začel tečaj plezanja pri SPDT V četrtek 27.septembra je potekal v Gregorčičevi dvorani v ulici pija Ljubljana ter Uljanik iz Pulja (če nas spomin ne vara je to društvo bilo prisotno na vseh dvanajstih srečanjih doslej). Dolg nedeljski kotalkarski dan se je pričel ob 9. uri s preizkusom na plošči vseh prijavljenih. Sledilo je uradno odprtje srečanja, na katerem so spregovorili Vipavin predsednik Andrej Kovic, Marko Lutman v imenu sovodenjske občinske uprave ter Vili Prinčič v imenu ZSŠDI. Vsi trije so v slovenščini in italijanščini izrekli dobrodošlico nastopajočim, njihovim trenerjem, staršem in spremljevalcem, predsednik Kovic pa je v svojem posegu izrazil željo, da bi v bližnji bodočnosti razmislili tudi o možnosti pokritja kotalkarskega objekta na Peči. Platnena ali streha iz kakega drugega ustreznega materiala bo omogočila vadbo in prirejanje večjih prireditev tudi v primeru neugodnih vremenskih razmer in v zimski sezoni. Med drugim je tudi podčrtal, da letos poteka 30 let od postavitve prve kotalkarske plošče na Peči, kar pomeni, da se je ta športna panoga na tem delu Goriške kar dobro uveljavila. Govorom so sledili nastopi kotalkarjev v raznih kategorijah, ki so se po pavzi za skupno kosilo (pripravili so ga v kiosku objekta) nadaljevali tudi v popoldanskih urah. Srečanje se je zaključilo ob 16.30 uri s podeljevanjem kolajn in pokalov nastopajočim. (VIP) Cheerdance Millenium danes po TV Italia 1 Pripadniki društva Cheerdance Millenium so že večkrat nastopali na televiziji. Danes se bodo pojavili v oddaji Mediasetove postaje Italia 1 »Talent«, ki se bosicer začela po polnoči ob koncu priljubljene oddaje Le Iene. Poleti je naše društvo poslalo spletni strani Mediaseta video posnetek z nekaterimi nastopi Škratov in Strel, šlo pa je za glasovanje ob koncu katerega jim je je uspelo, da jih pokažejo tudi v oddaji. Na lestvici so bili vedno med deseterico in ob koncu glaosvanja celo na 4. mestu. Program »Talent« vodil DJ Tommy Vee. Finale z najlepšimi posnetki bo decembra. atletika Ruzzier se je izboljšal na Madžarskem mLonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier je prejšnji konec tedna na mednarodnem tekmovanju na 20 kilometrov »Ipoly Gyalogio Gala« v Balassagyarmatu na Madžarskem za dve sekundi izboljšal čas, ki ga je dosegel na svetovnem prvenstvu v Riccioneju. Fabio je zahtevno progo prehodil v 1 uri 40 minut in 12 sekund, zasedel pa je deveto mesto. To je bila Fabiova tretja tekma na 20 kilometrov v dveh tednih. Na Madžarskem je slavil 22-letni Srb Vladimir Savanovic, ki je ciljno črto prečkal s časom 1:27,52. Prihodnjo nedeljo (14. t.m.) bo Ruzzier odpotoval v Barcelono, kjer bo tekmoval na deset kilometrski progi na stezi. sv.Frančiška 20 uvodni sestanek letošnjega tečaja plezanja v organizaciji alpinističnega odseka SPDT. Koordinator projekta Interreg, sofinanciran s strani PPS Interreg IIIA Italija-Slovenija 2000 - 2006, šifra projekta BAFVG332591 »MONTI - Gore za vse«, David Štrajn je prisotnim predstavil vsebino in cilje projekta. Prisotnim je povedal, da gre za zrcalni projekt sodelovanja in skupne organizacije tečajev, tekem, pobud vezanih na alpinizem in plezanje v sodelovanju z Deželo FJK in Slovenijo, kot cilj pa ima integracijo čezmejne-ga območja in povezovanja večinskega prebivalstva na obeh straneh meje. Med že speljanimi pobudami je prisotnim naštel lanski tečaj, predstavitev projekta medijem, predavanje znanega vsestranskega alpinista Cristopha Hainz, skupni treningi, boulder tekme, skoraj dokončano spletno stran in arhiva SPDT. V naslednjih mesecih pa bo na vrsti še zanimivo odmevno predavanje, skupni treningi in markacija nove čez-mejne poti. Letos bodo sodelovali pri tečaju plezanja poleg Društva ple- zalcev Koper tudi tržaški sekciji CAI, incicer Cai XXX Ottobre in Alpina delle Giulie. Prav dobri odnosi med društvi, ki se redno sestajajo, so pripomogli k skoraj zgodovinskemu podvigu. Skupno sodelovanje bo omogočilo tudi primerjanje načinov učenja in seveda ojačenja stikov, ki že obstajajo a so bili do sedaj le podtalni. Torej po uvodu je načelnik alpinistov pri SPDT predstavil program. Ob četrtkih bodo na vrsti predavanja insicer v četrtek 11.oktobra bo potekalo predavanje, v sodelovanju z šolo alpinizma sekcije Cai XXXOt-tobre, o orientaciji in planiranju tur, v četrtek 18.oktobra bo na vrsti predavanje o vozlih, opremljanju sidrišč in napredovanju v navezi pod mentorstvom priznanega inštruktorja šole alpinizma sekcije Cai Alpina delle Giulie, v četrtek 25. oktobra bo predavanje o vremenoslovju v gorah, v četrtek 8. novembra pa bo na vrsti prva pomoč v gorah. Praktični del se bo odvijal ob nedeljah zjutraj, pretežno v plezališčih na tržaškem, v sredo 31.oktobra bo na vrsti spet plezanje v telovadnici na Škofijah, kjer bo organizirana tudi tekma v boulderjih. Po temeljiti predstavitvi tečaja je načelnik alpinističnega odseka prisotnim pokazal in spregovoril o opremi, ki je pri plezanju potrebna, od plezalk do čelade mimo zatičev in vponk. Na koncu pa so vsi skupaj vadili vozle. V sredo 3. oktobra so se tečajniki učili tehniko plezanja. Društvo plezalcev Koper jim je v sklopu projekta nudilo plezalno steno v urejeni telovadnici na Škofijah. Prvi koraki na umetni steni so primerna priprava na nedeljski izlet v naravne stene doline Glinščice. Dobili se bomo ob 8h v Boljuncu na Gorici pred okrepčevalnico. Vabljeni so tudi vsi lanski tečajniki in seveda ostali plezalci. (AO Spdt) □ Obvestila ŠAHOVSKI KROŽEK za učence in dijake slovenskih šol v tržaški pokrajini bo deloval ob petkih od 14. do 18. ure na sedežu ZSŠDI. Organizirana bosta tudi dva tečaja.Informativni sestanek o vseh pobudah bo v petek, 5.oktobra, ob 16.uri na sedežu ZSŠDI. Vabljeni so učenci, dijaki, starši, ucitelji in profesorji, ki jih zanima šah. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča da se nadaljujejo vpisi za novo sezono. Razpored treningov: 1.skupina (letniki 2004-2001) pon. 16.30-17.30 in pet. 17.30- 18.30 na Opčinah; 2.skupina -Zajčki (letniki 2000-1997) pon. in pet. 17.30-19.00 na Opčinah; 3.skupina - Strele (letniki 1996-1993) pon. 19.00-20.15 na Opčinah, tor. in pet. 18.30-20.00 pri Banih; 4.skupina - Škrati (od letnika 1992 dalje) tor. 20.00-21.30, sre. 19.30-21.30 in pet. 20.00-22.00 pri Banih. Info. 349-7597763 (Nastja) ali 346-0441133 (Petra). SKD VIGRED, JAMARSKO DRUŠTVO GRMADA, PLANINSKI ODSEK SK DEVIN, Taborniki RMV Trst-Go-rica, Vaška skupnost Tublje, Občina Sežana in razvojno društvo Pliska vabijo v nedeljo 7. oktobra 2007, na »12. Pohod na Krasu je krasno«. Zbirališče od 10. do 11. ure na prireditvenem prostoru v Praprotu. Organiziran prevoz do Tubelj. Ob 11.30 start iz Tubelj, med pohodom ogled Trnovske jame. Info: www.skdvigred.org. AŠD SOKOL sporoča, da se nadaljuje vpis za vadbo mini motorike za letnike 2003 in 2004 ob sredah od 16.15 do 17.15 in motorike za letnike 2000 - 2001 -2002 ter tudi 1999 ob ponedeljkih od 17.30 do 19.00 v telovadnici v Nabrežini. Vabljeni vsi otroci. S K DEVIN vpisuje nadaljnji tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini z društvenimi učitelji vsako soboto po dve uri. 2. izmena :13., 20., 27. oktobra in 3. novembra. Informacije: 040 209873 ali 338 8621592 (Janja) ŠZ BOR sporoča, da se bosta v torek, 9. oktobra pričeli popoldanska in večerna rekreacija po sledečih urnikih: torek in četrtek od 17.30 do 18.30 krepilne vaje in stretching; torek in petek od 18.45 do 19.45 Pilates za začetnike in sprostitev. Za informacije: Silva 333-1755684 (v večernih urah). AŠD SOKOL vabi vsa dekleta letnikov od 1993 do 1997 na igranje odbojke. Za vse potrebne informacije poklicati Cirilo 335-5313253 ali Lajris 348-8850427. Vabljene tudi nove odbojkarice , ki bi se rade ukvarjale z odbojko. TENIŠKA ŠOLA PRI ŠZ GAJA na Padričah bo 16. oktobra začela z redno vadbo (torek in petek). Sprejemajo se prijave na tel. 389-8003486 (Mara). AŠD-SK BRDINA prireja namensko telovadbo za priprave na smučarsko sezono. Telovadba bo potekala pod strokovnim vodstvom v telovadnici osnovne šole F. Bevka na Opčinah, ob sredah, od 18.15 do 19.15 ter ob petkih, od 16.00 do 17.30. Vpišejo se lahko člani in ne člani ter je namenjena otrokom in mladincem. Za informacije in prijave lahko kličete na številki: 3346119454 (Fabiana) ali 348-8012454 (Sabina) vsak večer od 18.00 do 19.30. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da so se začeli treningi za deklice letnikov 95 in 96. Urniki treningov: torek v Lonjerju 17.30-19.00, četrtek na Stadionu 1.maj 18.30-20.00 in petek na Stadionu 1.maj 15.00-16.30. Trening miniod-bojke za deklice letnikov 97 in 98 pa so ob ponedeljkih (17.30-19.00) in petkih (17.0018.30). Vabljene stare in nove odbojkari-ce. Vpis neposredno pred začetkom treningov, lahko pa nam tudi pišete na e-mail naslov info@od-bor.com ali pokličete na 3497923007 (Tjaša). ŠD POLET - HOKEJSKA SEKCIJA sporoča, da potekajo treningi za začetnike ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure. Informacije in prijave neposredno na ko-talkališču v Repentaborski ulici. ŠPORTNA ŠOLA TECI, SKAČI, MEČI ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE - Vadba bo na stadionu 1. maja v Trstu potekala po naslednjem urniku: ponedeljek in četrtek 16.30-17.30 (mlajša skupina), petek 16.00-17.00 in na izbiro po en trening miniodbojke ali minibasketa (starejša skupina). Vpis in dodatne informacije neposredno pred vadbo. ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira vsakoletne tečaje za predšolske otroke. Vadba se bo pričela v soboto, 13. oktobra ob 9.30 za otroke v spremstvu staršev. Ob 10.30 pa bodo vadili otroki, ki že obiskujejo vrtec. Informacije 040 361476 ali 333 7264018 ob kosilu (Walter). Četrtek, 4. oktobra 2007 VREME, ZANIMIVOSTI ^NAPOVED ZA DANES Sprva bo delno jasno z jutranjo meglo po nekaterih nižinah. Popoldne se bo v zahodnih in severnih krajih nekoliko pooblačilo. Ponekod bo zapihal jugozahodnik. Zvečer bodo predvsem v severni Sloveniji možne posamezne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, ob morju do 14, najvišje dnevne od 21 do 26 stopinj C. Nad zahodnim Sredozemljem bodo v prihodnjih dneh prevladovali vlažni južni tokovi, ki bodo delno vplivali na vreme pri nas. Območje visokega zračnega pritiska nad srednjo Evropo in severnim Sredozemljem počasi slabi. Ciklonsko območje z izrazito vremensko fronto se zadržuje nad ^ Baltikom. V višinah od zahoda k nam priteka topel in nekoliko bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 18.40. Dolžina dneva 11.34. '"lunine mene ^ Luna vzide ob 24.41 in zatone „ ob 15.55. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo sprva ugoden. V drugi polovici dneva se bo vremenska obremenitev krepila in do večera bodo najbolj občutljivi že imeli z vremenom povezane težave, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Motenje bo spanje v noči na petek. i priteka MORJE Morje mirno, temperatura morja 20,3 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 8.09 najvišje 25 cm, ob 13.51 najnižje -2 cm, ob 18.40 najvišje 15 cm, ob 21.16 najvišje -20 cm. Jutri: ob 1.37 najvišje -40 cm, ob 8.30 najnižje 35 cm, ob 14.25 najvišje -13 cm, ob 19.42 najvišje 21 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............23 2000 m...........11 1000 m...........19 2500 m............9 1500 m...........14 2864 m............7 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. TRBIŽ O 9/18 VIDEM O 12/25 O PORDENON 13/24 ČEDAD O 13/24 CELOVEC O 10/20 O8/18 KRANJSKA G. qČ)(MJ- M Čo ' KRANJ O GRADEC 12/21 "o 10/20 S. GRADEC CELJE 11/23 O MARIBOR O 12/21 PTUJ O M. SOBOTA O 13/22 GORICA O 15/25 O N. GORICA 11/24 O LJUBLJANA 13/22 POSTOJNA O 8/20 S-Vi KOČEVJE O ČRNOMELJ Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER N. MEST012/24 o ^ ZAGREB 13/25 O (NAPOVED ZA JUTRf \ Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno. Sprva bo le tu in tam kakšna ploha, proti večeru pa bo pogosteje deževalo, tudi nevihte bodo. Na Primorskem bo dežja malo. Do sobote zjutraj bo dež ponehal. Na Primorskem se bo zjasnilo, pihala bo zmerna burja. Drugod bo ostalo nekaj oblačnosti. Hladneje bo. ZNANOST - Sovjetska zveza ga je uspešno izstrelila 4. oktobra 1957 s kozmodroma v Bajkonurju Pred 50 leti je prvi umetni satelit Sputnik odprl pot raziskovanja vesolja MOSKVA/WASHINGTON - Pred pol stoletja se je zgodila prelomnica, kije pomembno zaznamovala prizadevanja dveh svetovnih sil, tedanje Sovjetske zveze in ZDA, za prevlado v vesolju. Moskva je namreč 4. oktobra 1957 v vesolje izstrelila prvi umetni satelit Sputnik, ki predstavlja začetek vesoljske dobe in resne vesoljske tekme med državama. Sputnik je 4. oktobra 1957 proti vesolju poletel s kozmodroma v Bajkonurju. Njegova oblika je bila preprosta, šlo je za aluminijasto kroglo, ki je tehtala 83,5 kilograma, s štirimi antenami in dvema radijskima oddajnikoma. Sputnik je znamenite signale »bip-bip-bip« oddajal tri tedne in v orbiti preživel tri mesece, v tem času 1400-krat obkrožil Zemljo, preden je zgorel v atmosferi. Sovjetski znanstveniki so izstrelitev pospremili brez velikih pričakovanj in se sprva niti niso zavedali, kako za prihodnost pomemben dosežek jim je uspel. Izstrelitev so sprva načrtovali za 6. oktober, vendar so izvedeli, da Američani nameravajo na konferenci 5. oktobra predstaviti poročilo o satelitih, zato se jim je zastavilo še vprašanje, ali morda ne načrtujejo še izstrelitve. Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil Georgij Grečko, kije sodeloval pri pripravah na izstrelitev, so se o nastalem položaju pogovorili z glavnim načrtovalcem Sputnika Sergejem Koro-ljovom in pohiteli z delom. Niso namreč želeli izgubiti tekme, zato so izstrelitev prestavili na 4. oktober. Ameriški astrofiziki so vest o dosežku Moskve sprejeli s šokom in niso mogli verjeti, kaj je uspelo sovjetskim kole- gom. »Vedeli smo, da so Rusi dobri v baletu in proizvodnji vodke, vendar smo menili, da so tehnološko za nami,« je dejal eden od arhitektov ameriškega raketnega programa Simon Ramo. Tedanji ameriški predsednik Dwight Eisenhower je javno skušal zmanjšati pomen Sputnikove izstrelitve, ki jo je označil za »malo kroglo v zraku«, zasebno pa je bil njegov odziv bistveno drugačen. V roku tedna dni je sklical tajno srečanje z ameriškimi znanstveniki in jim jasno sporočil: »Dobite vesoljsko tekmo,« poroča AFP. Američani niso hoteli ničesar prepustiti naključju, a čeprav so si obupno prizadevali dohiteti Ruse, se je zdelo, da v prvih letih vesoljske tekme še zaostajajo za Rusi, ki so bili v kar nekaj primerih prvi. Potem ko so ZDA po vrsti neprijet- nih neuspehov 31. januarja 1958 vendarle izstrelile svoj satelit Explorer 1, j e Sovj etski zvezi že mesec dni po Sputniku uspelo v Zemljino orbito poslati prvo živo bitje; 3. novembra 1957 so na takšno pot poslali psičko Lajko. Ta je v breztežnosti preživela približno teden dni, vendar je polet z Lajko dokazal, da živo bitje lahko preživi v vesolju, s čimer se je odprla pot za prvi polet človeka. Sovjetski zvezi je tudi kot prvi 12. septembra 1959 uspelo na Luno poslati predmet - to je bila sonda Luna 2, medtem ko je Luna 3 oktobra tega leta poslala na Zemljo prve Lunine fotografije. Še en udarec so ZDA doživele 12. aprila 1961, ko je Jurij Gagarin postal prvi človek, ko je poletel v vesolje. ZDA niso mirovale in mesec dni po tem dosežku si je naslednik Eisenhowerja v Beli hiši John F. Kennedy postavil drzen cilj, da na Luni prvič pristane človek in se varno vrne nazaj na Zemljo. ZDA so za ta smeli vesoljski načrt, vključno z načrtovanjem misije na Luno, letno namenile več milijard dolarjev, kar se jim je dokončno obrestovalo 20. julija 1969, ko je Neilu Armstrongu na Luni uspel zgodovinski »majhen korak za človeka in velik skok za človeštvo«. Ameriški vesoljski agenciji Nasa, ustanovljeni julija 1958, je končno uspelo, zadovoljna je bila tudi javnost. Po besedah astrofizika Neila de-Grassea Tysona, direktorja newyorškega planetariuma Hayden, je ta uspeh omogočil ZDA pozabiti na številne predhodne poraze, ki so jih v preteklosti doživele s strani Sovjetske zveze. Washington je s tem impresivnim dejanjem »razglasil zmago« v vesoljski tekmi, odprava Appo-lo 11 pa je postala vzvod prihodnjega človeškega raziskovanja vesolja še za nadaljnja desetletja. Kot je v zvezi s tem ocenil kurator muzeja o vesolju v Londonu Doug Millard, »nam je Appolo dal lažen občutek varnosti in nam pokazal, kaj je mogoče storiti. Toda vse, kar smo od takrat uspeli storiti, najsi je bilo še kako veličastno, je to, da smo poslali človeka po orbiti okoli Zemlje«, poroča AFP. Anita Balas (STA) Model Sputnika ansa V PROMETU Sarkozy ne spoštuje omejitev PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je naletel na kritike medijev glede stila svojega predsed-nikovanja. Novinarji francoskega av-tomobilističnega tednika Auto Plus so namreč štiri tedne spremljali Sar-kozyja in njegovo spremstvo in v tem obdobju, ki seje končalo 26. septembra, ugotovili, da je Sarkozyjev konvoj v tem času osemkrat prekršil omejitev hitrosti, osemkrat zapeljal skozi rdečo luč in se dvakrat peljal v nasprotno smer v sicer enosmerni ulici.Tako so med drugim ugotovili, da je predsednikovo spremstvo na območju, kjer je bila omejitev vožnje 90 kilometrov na uro, vozilo s hitrostjo 130 kilometrov na uro. Revija je predsedniku Francije še oči tala, da je po ne potrebnem povzročil onesnaževanje okolja. Kot so zapisali njeni novinarji, je še za najkrajše potovanje Sarkozy uporabil predsedniško limuzino citroen C6, pri tem pa so ga spremljali štiri dodatna vozila za sodelavce in mo toris ti. Preplah v Londonu II v*• zaradi... cilija LONDON - V središču Londona je izbruhnila panika. Zrak je namreč napolnil nenavaden vonj, nad neko restavracijo pa se je vil oblak dima. Oblasti so se prestrašile, da so spet udarili teroristi, zato so iz strahu pred biološkim orožjem evakuirali tri ulice. Na "prizadeto območje" so takoj prihiteli gasilci v zaščitnih oblekah, ki so čez čas ugotovili, da je smrad povzročal čili, ki se je žgal na štedilniku neke tajske restavracije. "Pripravljal sem pekočo omako, ki se mora malo zažgati. Razumem, da nekdo, ki se ne spozna na tajsko hrano, ne ve, kaj je to, a moram poudariti, da omaka ne smrdi po kemikalijah," je povedal kuhar, ki je bil nad prihodom gasilcev zelo začuden. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 4. oktobra 2007 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Števerjan 2007: Ansambel Štr 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Kratki dok. film: Ob 40-letnici delovanja ŠD Kontovel 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: Sottocasa 6.30 Dnevnik, prometne informacije in vreme 6.45 Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00) dnevnik 9.40 Gremo v kino 10.00 Maša iz Assisija ob prazniku zavetnika Italije sv. Frančiška 12.30 Variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) 14.45 Nad.: Incantesimo (i. Delia Boc- cardo, Paolo Ferrari) 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Variete: Življenje v živo (vodi Michele Cucuzza) 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L' eredita' 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: Fuoriclasse (vodi Carlo Conti) 23.15 Dnevnik 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik/Razstave in do-godki/Vreme/1.20 Izžrebanje lota 1.35 Potihoma ^ Rai Due 6.10 Dok.: Zakladi na morskem dnu 6.35 Tg2 Zdravje 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Jutranji variete: Random 10.00 Svet v barvah 10.15 Tg2 Dnevnik/Meteo, Medicina 33, Potovanja 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik 13.30 Tg2 Navade in družba, 13.50 Zdravje 14.00 Aktualno: Italija na 2. 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.20 Nan.: One Tree Hill (i. Bethany Joy Lenz, James Lafferty) 18.05 Tg2 Dnevnik 18.10 Rai Tg šport 18.30 Tg2 Dnevnik/Meteo 2 18.50 Nan.: Piloti 19.10 Reality: Otok slavnih 19.50 Nan.: 7 vite (i. Luca Seta, Elena Ba-rolo) 20.25 Izžrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualna odd.: Annozero (vodi Michele Santoro) 23.05 Dnevnik Tg2 23.20 Variete: Artu'(vodi Gene Gnocchi), 0.35 Magazin na 2. ^ Rai Tre 6.00 8.05 9.05 9.15 12.00 12.25 12.45 13.10 14.00 14.50 15.10 17.00 17.50 18.15 19.00 20.00 20.10 Rai News 24 Mi smo zgodovina Verba volant Cominciamo bene Tg3 - Šport, vreme Tgr Chiediscena Zgodbe - Italijanski dnevnik Nan.: Saranno famosi Deželne vesti, dnevnik Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr Neapolis Variete: Trebisonda, vmes The Saddle Club, Mladinski dnevnik, risanke Dok.: Druga Geo Dok.: Geo & Geo Tg3 Meteo Dnevnik, deželne vesti Rai šport Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Potere assoluto (thriller, ZDA, '96, r.-i. Clint Eastwood, Gene Hackman) 23.10 Dnevnik, deželne vesti 23.25 Tg3 Primo Piano 23.45 Dok.: Hitler, ljubezen in smrt (vodi Corrado Augias) u Rete 4 6.25 Nan.: Quincy, 7.10 Hunter (i. Fred Dryer), 8.40 Pacific Blue (i. Jim Davidson) 9.40 Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik, promet 14.00 Aktualno: Forum 15.00 Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur- gen Heinrich, Klaus Ponitz) 16.00 Film: Francesco d' Assisi (biog., ZDA, '61,r. M. Curtiz, i. Bradford Dillman, Dolores Hart) 18.55 Dnevnik, vreme 19.35 Aktualno: Zanimivosti Tg4 20.00 Nad.: Vihar ljubezni 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Il primo cavaliere - The First Knight (pust., ZDA, '95, r. J. Zucker, i. Julia Ormond, Richard Gere) 23.55 Film: Gattaca - Vrata vesolja (fant., ZDA, '97, i. Ethan Hawke) 5 Canale 5 6.00 Na prvi strani, vreme 7.55 Promet, vreme, borza in denar 8.00 Jutranji Tg5 8.50 Vaše mnenje 9.00 TV film: Il paradiso (kom., ZDA, '01, i. Christopher Gorham, Anne Hathaway) 9.40 Tg borza flash/Meteo5 10.55 Nan.: Končno sama - Naredim sama, 11.25 Detektiv v bolnici 12.25 Nad.: Vivere 13.00 Dnevnik TG 5, vreme 13.40 Nad.: Beautiful (i. Katherine Kelly Lang, Ron Moss), 14.10 Centove-trine 14.45 Aktualna odd.: Moški in ženske 16.15 Nan.: 5 zvezdic - Vabilo na večerjo (i. Susanna Knetchl, Ralf Bauer) 16.55 Tg5 minut5 17.05 TV film: Rosamunde Pilcher: Tako blizu neba (dram., Avstr.-Nem., '04, r. Dieter Kehler, i. Renate Schroeter, Claus Wilcke, Janina Flieger) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik TG 5, vreme 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.20 Nan.: Distretto di polizia 7 - Policijska izpostava 7 (i. Massimo Dap-porto, Giorgio Tirabassi, Giulia Bevilacqua, Raffaella Rea) 23.30 Variete: maurizio Costanzo Show v Italia 1 6.10 Odprti studio 6.20 Nan.: I-Taliani 6.35 Variete za najmlajše 9.05 Nan.: MacGyver, 10.10 Magnum P. I. (i. Tom Selleck) 11.10 Nan.: A-Team 12.15 Vaše mnenje 12.25 Odprti studio, vreme, šport 13.40 Risanke 15.00 Nan.: Veronica Mars - Pasemski psi, 15.55 Hannah Montana 16.50 Risanke 18.00 Mushiking, čuvaj gozda 18.30 Dnevnik, vreme 19.10 Variete: Camera Cafe' 19.45 Risanke: Dragon Ball GT 20.30 Variete: Candid camera 20.45 Kviz: Prendere o lasciare (vodi Enrico Papi) 21.05 Variete: Mai dire Candid 23.05 Variete: Le Iene (vodijo Ilary Bla-sy, Luca Bizzarri, Paolo Kessisoglu) 8.05 12.00, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.00 Aktualna odd. v živo 10.35 Nad.: Marina 11.30 Nan.: Don Matteo 4 13.30 Kviz v živo 14.00 Vprašanja Illyju 14.45 Dok. o naravi 15.40 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.55 Športne vesti 20.05 Potovanje v Kenijo 20.55 Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale, Anthony Sherwood) 22.40 Karnija, navade in družba 23.35 Film: Amori, letti e tradimenti (kom., '75, i. Dn Backy, M. Mell) LA 6.00 7.00 9.20 9.30 14.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.30 23.30 La 7 12.30, 21.00, 0.05 Dnevnik Aktualno: Omnibus Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Mai dire si, 11.30 Angelski dotik - In the fire (i. Della Reese), 13.00 Na sodišču z Lynn Film: Mike Hammer - Skrivnost v preteklosti (krim., ZDA, '83, i. Sta-cey Keach) Dok.: Atlantida Nan.: Stargate SG1 Nan.: JAG Aktualno: Osem in pol Nan.: Law & Order (i. Jerry Orbach, Benjamin Bratt) Aktualno: Avere ventanni Jr Slovenija 1 6.20 7.00 7.10 9.00 9.05 9.25 9.55 10.25 10.50 11.00 11.40 13.00 13.15 13.35 15.00 15.10 15.45 16.05 16.20 17.00 17.30 18.15 18.30 18.40 18.55 19.35 19.55 20.55 22.00 23.05 23.35 23.50 Kultura/Odmevi 8.00 Poročila 8.10 Dobor jutro Poročila Ris. nan.: Moby Dick in skrivnost dežele Mu Pod klobukom Oddaja za otroke Nad.: Novi jutri Dok.: Koža, dlaka, perje Z vami Omizje: Sveto in svet Poročila, vreme, šport Začnimo znova Piramida Poročila, promet Mostovi - hidak Ris.: Srebrnoglavi konjič Kratki dok. film EBU: Felicijino življenje (Švedska) Enajsta šola Novice, kronika, šport Štafeta mladosti Duhovni utrip Žrebanje Deteljice Risanka Vreme, dnevnik Vreme, šport Kviz: Milijonar z Jonasom (vodi Jonas Žnidaršič) Tednik Odmevi. Kultura. Šport. Vreme Osmi dan Knjiga mene briga. Ariel Dorfman in Armand Mattelart: Kako brati Jaka Racmana Film: Lepi dnevi (Fr.) |r Slovenija 2 6.30 9.00 9.30 11.25 11.55 12.20 14.00 14.25 14.55 16.35 17.25 18.00 18.05 18.35 19.10 19.35 20.00 21.50 22.35 Zabavni infokanal 10.55 TV prodaja Zabavni infokanal Oddaja o modi: Bleščica Kalejdoskop Omizje Aktualno Globus Dok.: Sanjska potovanja Dok.: Matične celice Mostovi - hidak Poročila Lynx magazin Evropski magazin Z glasbo in s plesom... 3. srečanje kitarskih orkestrov in ansamblov glasbenih šol Slovenije Dok.: Pesem kamna: Kraški kamnolomi Film: Alfie (kom/dram., '66, i. Michael Caine, Shelley Winters) Nad.: Jasnovidka - Medium (ZDA, '05, i. Patricia Arquette, Jake Weber, David Cubitt, Maria Lark) Film: Divje jagode (dram., Švedska, '57, r. Ingmar Bergman, i. Bibi An-dersson, Ingrid Thulin, Victor Sjo-strom) 13.45 14.00 14.20 15.10 15.40 16.10 16.40 17.10 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.30 20.45 22.15 22.30 22.50 23.20 23.55 0.00 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK Iz arhiva po vaših željah Potopisi Odmev Glasovi Dalmacije Dok. odd.: City Folk Pogovorimo se o... Program v slovenskem jeziku: Evropski magazin Vreme Primorska kronika TV Dnevnik, šport Športna oddaja Dok. oddaja Avtomobilizem Film: Volkovi prihajajo (Fr., '70, i. Paul Le Person, P. Gueant) Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Dok.: Spomini na Tigrovce Primorski mozaik Vreme Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 10.30 11.00 16.50 17.50 17.55 18.00 18.40 18.45 19.15 19.55 20.00 20.20 20.30 21.30 22.45 23.00 23.30 Dnevnik, vreme Videostrani Odprta tema - Vaš kanal Napoved dnevnika Avto za vas Mladi upi Videospot meseca Rally magazin 15 Mladi o mladih EPP Dnevnik, vreme Kultura Spomini borcev Naj viža Kulturni utrinek Dnevnik, vreme Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar, pravljica in na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni v al z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Marica Nadlišek: Na obali (r. M. Prepeluh, 5. del); 11.00 Studio D; Na-povednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Nepozabni operni liki: Arturo Toscanini; 18.00 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik, osmrtnice; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.30 Glasbena razglednica: MePZ Ipavska; 19.00 Dnevnik; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Rock roko umije, Blaž Maljevac. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, Vse najboljše; Sanje o počitnicah; 14.35 Euro notes; 14.45 New entry; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Z dušo in telesom; 19.00 Doctor music; 20.00 Sanje o počitnicah; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 22.30 Giulianine note; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 5.50 Zelena posvetovalnica; 8.05 Svetovalni sevis; 9.10 A že veste?; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Li- terarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualno; 13.45 Malčki o 14.00 Kulturne drobtinice; 14.30 Šport 15.10 Radio danes; 16.15 Popevki tedna 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Trojna spirala; 16.50 Banchetto musicale; 18.00 Izšlo je; 18.20 Z naši opernimi umetniki; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. s Is v Sloveniji Najboljša ponudba, najboljše cene! Ponudba velja od 27.9. do 8.10.2007 oz. do razprodaje zalog. Moka Ta boljša gladka, 1 kg Klasje, Celje 0,84 eur <2© J »hi boBSm > moha Piščančja prsa postrežno cena za kg Pivka perutninarstvo 3,69 eur ■tepČ! Kakovostno Slovensko skrbno nadzorovano -o'- zdravo življenje Probiotični sadni jogurt 150 g, jagoda ali go2dni sadeži 0,25eur J I - ! 3 > 1 gi ■ pHvfcicilffWir ■■■■ jogurt 1-1 H f' TJ Sirjošt lahki, cena za kg v kosu Ljubljanske mlekarne, Ljubljana ™EUR Pečena panceta vak.pak., cena za kg v kosu MIP, Nova Gorica 7,79eur - 54. Mercator Trgovska znamka Jabolčni nektar 1 liter ercator Trajno nizka cena Gobova juha Knorr y 68 g Droga Kolinska 0,52 eur eur Mercator Trgovska znamka CD-R 700 mb 52 x hitrost, tortica, 25/1 ali DVD+/-R 4,7 gb 8 x hitrost, tortica, 10/1 5,79eur lVlercator Center Koper Dolinska cesta 1a, 6000 Koper, Tel.: +386 5 66 36 830 H. Odpiralni čas: od ponedeljka do petka: od 9.00 do 21.00 ure sobota: od 8.00 do 21.00 ure nedelja: od 9.00 do 15.00 ure lVlercator Center Nova Gorica Industrijska cesta 6, 5000 Nova Gorica, Tel.: +386 5 33 43 300 Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote: od 9.00 do 21.00 ure nedelja: od 9.00 do 15.00 ure