Nove smeri v vinoreji. Naše štajersko vinarstvo je imelo pod bivšo našo maeeho, staro Avstrijo, težko stališče. Trpelo je vsled konkurence južnih pokrajin, posebno pa Ogrske, ki so proizvajale pod mnogo ugodnejšimi klimatičnimi razmerami mnogo ceneje in preplavile s svojuu cenim blagom naše naravne odjemalne kraje, alpske dežele. Da si ,je naš vinogradar v drugi polovioi vojske graotno primerno opomogel, je pripisati odpadu te konkurence in je bil le začasni pojav. Stališče našega vinarstva pa tudi danes, pod novimi državnimi razmerami nikakor ni posebno na depolno. En del konkurenenib dežel (del Ogrske, Goriško in Primorje) je sicer odpadel, računiti pa mo ramo z dejstvi, 1. da Jugoslavija prideluje več vina, kakor ga sama potrebnje.; 2. da bo izvoz v Nemško Avstriio, katera je dozdaj konzumirala dve tretjini do tri četrtine našega vinskega. pridelka, tudi za slučaj, da se izvozne razmere urede za nas kar najbolj ugodno, kolikor toliko otežkočen; 3. da bodo proizvajalni stroški pri nas vedno višji, kakor v ostalih vinorejskili pokrajinah Jugoslavije, ki pridelujejo pod ugod nejšimi vremenskimi razmerami. Predpogoj za obstanek našega vinarstva je, da nas država primerno ščiti pred inozemsko konkurenco in da nam omogoča izvoz v današnjo Nemško Avstrijo, katerega zafiasno ne moremo pogrešati, dokler se naše vinarstvo ne preustroji. Ce se ta predpogoj izpolni, se mora upoštevati konkurenca, ki nam jo bodo povzrožale naše jugoslovanske pokrajine in vprašanje je, če nam bo mogoče ;,od danimi razmerami vspešno tekmovati z vinarst vom Dalmaeije, Slavonije in Bačke-Banata. Xa prvi pogled bi se moralo to vprašanje zank kati, že iz vidika vremenskih razmer, ki so v nave* denih pokrajinah vinarstvu pafi mnogo bolj ugodne , nego pri nas in ki zdatuo olajšajo in pocenijo proiz vajanje. Ce se pa razmere vsestransko ogledajo in upoštevajo vse mogoče činjeniee. se pride do čisto drugega zaključka. V prvi vrsti je finost in žlahtnost cvetlice (bu ¦* keja), v drugi vrsti finost in žlabtnost kislobe, ki so lastna le našim vinom v tako visoki meri in bi se da-< le izkoristiti v naše svrhe. V tretji vrsti je uporaba svežega grozdja, ki vsaj deloma lahko mnogo pripo « more k večji rentabilnosti vinarstva. In te tri činje * nice nam nudijo podlago, na katero brez pomislekov, labko zgradimo svojo vinorejo dobičkanosno v okvim Jugoslavije. Ne da bi hotel vprašanje v dosego navedenega smotra izčrpljivo obravnavati, usojam si v nasiednjem podati le nekatere smernice za postopanje v prehod •* nji dobi, prepuščaje končno rešitev vsem merodajniiDt kfogom v nadaljni pretres in posvetovanje. Ce liočemo izrabiti finost in žlahtnost cvetlice». ki jo dosežejo nekatere vrste naših vin, moramo pred vsem posvetiti večjo pozornost pridelovanju kvalitet-* nih vin, kakor je zahteva svetovni trg — kar sicer ni novo, pa vendar dosedaj premalo upoštevamo. Znana je, da so nekatere vrste sortnih vin iz ljutomersko •* radgonskih, jjekrskih in haložkih goric lahko že do« vsihdob vspešno tekmovale z najboljšimi spodnjeavst* rijskimi, renskimi in drugimi vini in da so jim ve6« krat pri razstavah in drugih priložnostih najboljši po« znavalci dajali prednost. Manj ali pa nič znano je pa dejstvo, da šampanjc (peneče vino), proizvajan iz ene ali druge vrste burgundca (posebno iz modrega bur.-. gundca), ljutomer'radgonskega ali slovenjegoriškega izvora večkrat presega v kakovosti celo pravega Šam-*, panjea iz francoske Sampanje (Champagne). Kdon' šampanjca kolikor toliko pozna in ve, kaka razlika ie kvalitativno med pravim šampanjcem iz vina iz Sam-» panje in iz vin drugega izvora, bo vedel ceniti veliko važnost tega dejstva za našo štajersko pokrajino, po^ sebno če omenim, da burgundec v celih orraožko-ljuH toraersko-radgonskih in celib slovenskib goricah (p/i^ bližno na kakih 6000 ha) enako dobro uspeva in daje izboren ,,cuvec" (kuve — vino, iz katerega se izdelu« je šampan.jec), ki se ne doseže v enaki kvaliteti raz ^ ven Sampanje. V duhu vidim naše krasne Slovenske gorice ob> sajene izključno le z modrim bilrgundcem, prepreže » ne z mnogobrojnimi, dobro oskrbovanimi cestami in železnicami. Skoro jih ni ve6 spoznati! Preje brezpo« membne vasice, reprezentirajo se kot majhni, čedni trgi z modernimi stavbami. Iz našega Ljutomera, ,Or.-» moža, Radgone, Sv. Lenarta, Ptuja in Maribora p» so nastala središča svetovno pripoznane iugoslovans>« ke šampanjske industrije. Povsod opažaš velepotezs nost, red in blagostanje! Tako nekako bi lahko bilo med Muro in Dravo, Središčem ob Dravi in Lučanami v 15—20 letih, akG razumejo zanimani krogi pravilno tolmačiti klic 5asa!J Predvsem bi trebalo ustanoviti vinarsko zadru-* go za označeno ozemlje, ki bi začasno imela naloga pospeševati zasaditev modrega burgundca za proizn vajanje šampanjca in skrbeti za to, da bo vsak pose* stnik, ki nanovo zasaja svoj vinograd, 61an te vinar* ske zadruge. Poleg modrega burgundca pa bi se lahko gojilev navedenem okrožju, četudi v manjšem obsegu in le v najboljših legaK tudi druge grozdne vrste za na» flsiaro fiaai buteljskih vin, kakor šipona, belega bur;$andca, zeleočičii itd. A «1avno (orišče za proizvajanje finih buteljskih vin naj bi pa tvorili mariborski , pohorski in haloški vinorejski okoliš. Kamniškega muškatelca, pekerske male grašeiwn» in šipona ter različnih haložkih visokopleraeni tfh sortnih 7in, kakor so se že dosedaj pridelovala, aaai nikdo ne more ponarediti in so že kolikor toliko anane na svetovnem trgu. Nekoliko ve5 reklame po iaozemskih uasaikih in vzoiv.a skladišča teh vni po ?©Sjih mestih ino/.emstva bi jim kmalu zasiuiMule atalae od.jeraalc«. V konjiškem delu pohorskega okoliša naj bi se ¦peljalo spet proizvajan.ie rdoč h vin, fcakor 4e to že svojčas biio udoniaSeno ia je slovelo. Vinarijsfca <r:r juiaa ikavka, vranek itd.) bi kiiko tokmovala 7. clru Uimi rdečimi vini že zaradi svojega posabncga, ljjubkega bukeja. Tudi za te okoliše naj se ustanove vi aarske zadruge, ki naj določijo grozdno vrste, katere se aaj zasajajo. Cim manje vrst, tem lažje bo delo in Hm lažje se bo razpečalo viao. Stremeti se mora za tem, da se v vsakem okolišu goji le ena vrsta vina aa vinski trg, s tem pa ni ročeno le iz ene sorte. Ce«to dajo dve sorti v primerncm sorazmerju, kateri se v svojih kstnostih vsostransko spopolnite, boljši produkt; tako n. pr. mala graševina z zelenčičem itd. V Halozah pa se bo lahko pridelovalo v manje anamenitih legah poleg finih vin tudi vino za režnjo % 7iai iz južnih krajev, ki jim primanjkuje kislobe. V |0 svrho se bo uporabiio vrste, ki voliko rode, miajo precej kisliae, a malo alkohola. Morebiti bi kazalo zasajati v to svrho beli ran!ol, kavčino in druge vrste. Grozdne vrste se bodo morale izbrati po dosedajnih tekušnjah. Taka vina bodo služila tudi za lokalni trg. Glavno foriščo vin za režnjo z južnimi vini pa bo aaš brežiški ali bizeljski vinorejski okoliš, kjer so razmere kar za to ustvarjene. Bizeljska modra kav6i:oa za režnjo s težkimi črnimi dalmatinci in bizeljski plavec za, režn.]o z belim vinom iz juga bodo iskani ¦d7e sorti vina ia tadi dobro plačani. Tudi (ukaj bode morala prevzeti vinarska za flraga stvar v roke in seznaniti vinske trgovce z blagom, ki bo obojestranska vina spopolnilo in omilild v »vojih eksti emnili lastnostih, jih naredilo prijetneje in povečalo njih konsumai krog. Vino za režnjo se bo deloma lahko pridelovalo iudi v celjskem vinorejskem okolišu, kjer boste mogo<«5e sorti peček in vrbovec dajali tozadevno blago. Z navedenim pa no6em reči, da bizeljski in celj•ski vinorejski okoliš nista deloma tudi sposobna za pridelovanje boljaih vin za bateljke. Znane so neka tere vrste bizeljčana, šmarčana in drameljčana, ki takisto lahko tekraujejo z drugimi našimi buteljskimi vini. Na drugi strani mi pa tudi ne pade v glavo hoteti ovirati ali preprečevati pridelovaaje navadnih via za lokalni konsum v vseh navedenih vinorejskih oko- Ravno narobe! Sem za to, da se pusti vinogradarju kolLkor mogoče prosta roka v njegovem delovaniu, a ogrožati se ne soiejo pri tem splošne koristiviaarsiva. Označiti seni kolel s svojim izvajanjem le ,pot, ki naj vodi iz krize, ki preti našemu vinar3ivu , «Žo so ga primerno no preuredi. Hotel sem navesti le idojc, 0 katerih sem nrepričan, da bi bile v stanu, če ;S3 jih upošteva v vinarskih krogih, poveljm rešiti vprašanje prihodnjosti našega vinarstva v okviru .Fugoslavije. Vse drugo ostane zadeva podro. :nga dela krajevnili vinarskih orgaaizacij, Ki so pa vsekakor snorajo osnovati čimprejo mogočo, ce liočemo obrmiiti .aaše vinarslvo in ga spraviti na \-v&v\ \Sy. Pri rešitvi vprašanja rentabilnosti vinarstva pa ae smemo pozabiti še ene možnosti izkoriščanja naših ¦vinogrado7 in picer porabe svežega grozdja. Pridelovanju aamiznega grozdja se bo morala posvetiti vsekakor večja pozornost. Ce ne ve6, pridelati moramo aajmanj tolikn namiznega grozdjn. ):olikor se ga po itrebuje po naših inestih in trgih. Pripustiti nikar ne amemo, da bi se ga uvažalo v to svrho iz drugih pokrajia. ¦ ^¦¦•"••^i^tiA.vV^^js«' Tudi uporaba svežega grozdja za takozvane grozdne kure, na lcatero me je opozoril ravaatelj držarnega zdravilišea Rogaška Slatina, g. Herg, je lahko precejšnjega pomena za naše vinarstvo, posebno 7 okolici zdravilišč in kopališč in bi doiiašalo okoUSkim 7inogradnikom lep dobiček. Dobrna pri Celju, Rimske toplice pri Celju, Slatina Radenci, posebno pa Roga&ka Slatina pridejo kot take v poštev. V okolici aavedenih' zdravilišč bi se naj ustanovile zadruge za pridelovanje Hamiznega grozdja, ki bi pospeševale zasaditev vinogradov z naraiznimi grozdnimi vrstami. Ea grozdne kare se lahko goje pri nas vse vrste SSahtnine in pa kraljevina (rdeči portugizec). Posku silo bi se lahko gojiti tudi ,,biser iz Czabe", ki že avgnsta zori, dočim pride žlahtnina šele v drugi polovici septembra, kraljevina še le oktobra v poštev. A omeniti je, da biser iz Czabe zelo slabo rodi. Ravnatelji dotifinih zdravilišfi bi gotovo radi šM na roko zaanigam, kar se tiče množine potrebnega grozdja itd. V smotreni razdelitvi proizvajanja iskati je spas našega vinarstva. V vsakera vinarskem okrožju naj •ae pridelujejo le one vrste grozdja, ki pod doti5nimi razmerami najbolj uspevajo, po čijih produktih se po največ povprašuje in nam obetajo zaradi tega najbolj Si skupički. Celo zadevo spraviti v označeni tir, naj bo glavna naloga osnovajočih se zadrug. \%Harski ravmatelj Puklavee.