284. štev. V Ljubljani, petek trne XI. oktobra IH12. Letfr I. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan -- tudi ob Kodeljah In praznikih — ob 1. url zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprnvnistvu meseči.J K 1*20, z dostavljanjem na doin 8 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo oel *no K 30 —. — Naročnina se s: pošilja upravništvn. * K ta Telefon številka 118. ••• ••• NEODVISEN POTJTIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. m Orednlštvo ta upravnistvo: sr Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št Dopisi se pošiljalo uredništvu. Netrankirana piše ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za <>t se plača; petit vrsta 16 v, osmrtnice, posla zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem ogla sr s pust ~ Za odgovor je priložiti zna ••• ••e Telefon številka 118. aikanska vojna. Križarska vojna. — Glasovi z Balkana. — Poročilo iz Belgrada. — Nesebična ljubezen. — Črnogorski boji proti Turkom. Poročila iz Sofije poročajo o velikem navdušenju. s katerim gre narod na boj. To navdušenje — pravi pismo iz Sofije — je razumljivo, kajti boj se je začel za najnaravnejše človeške pravice. Namen vojne je, da se napravi konec azijatskemu barbarstvu v mejah kuL-turne Evrope... AH se bo našla kaka država v Evropi, ki bo M temu protestirala ali celo nastopila! Mi ne verujemo. Preje bi mogli verjeti na neposredno pomoč... To je prava moderna križarska vojna, ki hoče osvoboditi krščanske balkanske narode od ""'dnieveškega turškega barbarizma. dušilo demokratične stranke »Praporec« piše: Za nas ni nikakega dvoma, da pride do prelivanja krvi... Bolgarski narod ni bil poklican pod orožje, da bi delal parado. Armada bo z v- seljem do zadnjega izvršila svojo dolžnost. Bolgarski narod je prepričan, da bo njegovo orožje zmagalo, in ve tudi da se da zmago le z orožjem doseči ... Bolgarski poslanec Štrašimirov je govoril pred ruskim poslaništvom: Ml moramo nastopiti pot naše velike učiteljice Rusije. Rusija je napram nam prevzela ulogo osvoboditeljice Bolgarije. Mi pa moramo osvobojenje Macedonije prevzeti na svoje rame — in moramo to svojo nalogo tudi izvršiti Urednik Nejčev je govoril pred tisočero množico, ki se je zbrala na ulici: »Mi smo voditeljem srbskega naroda hvaležni za to, da so se odločili za boj. Pripravljeni smo položiti svoje glave pred oltar ljubljene domovine. V Sofiji so se zadnje dni ponavjale manifestacije pred raznimi poslaništvi, množica je spremljala Čete z ovacijami daleč iz mesta. Pri slovesu vojakov so se vršili ganljivi prizori. Ob tej priliki se je pokazalo srbsko-bol-ga-sko bratstvo. Srbski poslanik Spalajkovlč Je govoril: Današnji zgodovinski trenotek za bratska naroda Srbe In Bolgare, druži nas, da se skupno mož ob možu, narod ob narodu borimo proti našemu stoletnemu tiranu. Bolgarski mladeniči! Dokler bolgarska zemlja rodi take junake, ne bo nikoli premagana! Ura odločitve je bila. Kliče nas na veliko delo, na boj za osvobojenje. Ta trenotek gane vsako slovansko srce. Živela bolgarska mladina! Tem besedam so sledile velike ovacije, ki so bile odmev srbo-bolgarskega bratstva. Tudi glasovi kažejo vojno razpoloženje. Od vseh strar.i prihajajo v Belgrad poročevalci. Mesto je polno vojaštva. čete se zbirajo v taboru zunaj mesta, od koder odhajajo na kolodvor. Spremljajo jih navdušene množice ljudstva. Naravnost občudovanja vredno ie število prostovoljcev. Mladeniči od 17. leta naprej In možje do 50. leta se svobodno pri-glašajo k orožju. Enako navdušenje je med ženskami. Neprestano se priglašajo nove domoljubne Srbkinje, ki hočejo oditi na vojno kot sestre železnega križa. Zgodilo se je celo, da Je 221etna Ljubica Jovanovič na vsak način hotela — postati vojak. Ker so ji dolgo branili, si je odrezala kite in se je priglasila kot prostovoljec. — Vse to kaže, kako navdušenje vlada za vojno v Srbiji. Črna Gora se je izpremenila v pravi bojni tabor. Rusija je prevzela protekcijo nad Črnogorci in junaški narod je šel na boj. Ali bo zmagal proti močnejšemu sovražniku, kdo ve. — Dozdai mora črna Gora biti ponosna na svojo -ror^nviiio, ki je slavna po zmagah nad Turki. DOSEDANJI BOJI ČRNE GORE S TURKI. Turška oblast se je razširila po Balkanu vsled nesloge posameznih balkanskih narodov. Črna Gora je bila šele leta 1530. prideljena Sandžaku. Od turške nadoblasti jo je osvobodil vladika Danilo Petrovič Njeguš, ki je prevzel 16. aprila leta 1696. vlado nad Črno Goro. Leta 1707. je dal izgnati in pobiti vse nekristjane — in se ie zvezal z Rusijo in 2 Benečani. Leta 1767. je nastal v Črni Gori boj, ker se je tam pojavil t. zv. Štepan Mali, ki se je izdal za cara Petra III. in je dobil mnogo pristašev. Pozneje je izborno branil Črno Goro proti paši Rumelije in Bosne — leta 1774. pa je bil v neki ustaji umorjen. Na poziv Jožefa II. hi Katarine ruske so Črnogorci zopet prijeli za orožje leta 1788. in so se tri leta do 1791. borili proti 50 000 Turkom. Nato je bil sklenjen mir v Sistovi. Pos|ej so Črnogorci od svoje strani podpirali vsako rusko politiko in vsak boj proti Turkom. Leta 1812. je Peter I. Petrovič osvojil Boko Kotorsko. Pod Petrom II. Petrovičem je od leta 1840. bil stalen boj proti Turčiji in Črnogorci so vedno zmagovali. Nevarnejši od Tukov so postali Črni Gori Albanci, ki so živeli na meji in so roparsko napadali črnogorsko ozemlje. Danilo I. je vodil leta 1852. do 1854. hude boje s Turki, in lih Je nazadnje premagal pri Grahovem. Od te dobe so evropske velesile določile Črni Gori sedanjo mejo. Dne 12, oktobra 1860 je bil ubit knez Nikolo In za njim Je zavladal sedanji kralj Nikola I. Petrovič. Pod njim so se boji s Turki ponovili. Leta 1862. so Turki prestopili mejo, pregnali so Črnogorce in zasedli Cetinje. Po dogovoru leta 1864. so bile meje Črne Gore znova določene. Leta 1866. je odstopil sultan Črni Gori Novoselo. Leta 1876. ko se je pripravljala splošna vstaja na Balkanu, so Črnogorci prvi začeli vojno. Knez Nikita je šel s 15.000 junaki proti Novosinji; moral se je sicer umakniti, toda 28. avgusta je zadal, hud poraz Muktar paši pri Volčjem dolu. Dne 21 oktobra si je knez z vojsko osvojil Medun. Na to je posredovala Rusija, da je prišlo do miru. Leta 1877. so velesile zahtevale razširjenje Črne Gore — Turčija pa tega ni dovolila — zato je nastala nova vojna. Sulejman paša ie na severu vdrl v Črno Goro, toda v Dolgem Klancu je bil po 9 dnevnem boju popolnoma premagan. Nikola je prisilil Turke k miru in je leta 1878. dobil dar. V berlinski pogodbi je bila Črni Gori priznana popolna nezavistnost. Od te dobe je bil mir. Zadnii zmagoviti boji Črne Gore s_ Turčijo so stali Črnogorcem in vsem, ' ki so v njih slišali v dobrem spominu. — Manj- še praske, ki so se vršile zadnja leta na črnogorski meji, so bile le lokalnega pomena, vendar se je kazalo, da Turčija ob črnogorski meji ne zna napraviti miru. Zato se je razvnela tudi sedanja vojna, ki prinese lahko nove izpre-membe na črnogorsko mejo. Vojni ples na Balkanu. SLAVNOSTNA PROKLAMACIJA TURŠKO-ČRNOGORSKE VOJNE V CETINJU. KRVAVI BOJI OKOLU BERANA. Cetinje, 9. oktobra. Danes popoldne ie izšla slavnostna kraljeva proklamacija črnogorske-turške vojne. Proklamacija Je spisana v pesniškem slogu. Kralj Nikita v proklamaciji tako obširno opravičuje napoved vojne in v vzne-šenih besedah poživlja svoje junake, naj se bore kakor levi za svobodo svojih bratov, ki trpe še pod jarmom turškega tirana. Balkanske slovanske države, take konča proklamacija na narod, morajo izvršiti V popolni meri svojo dolžnost in zmaga Slovanov nad Tur činom bo popolna. Cetinje, 9. oktobra. Boji okolu mesta Be-rane trajajo že drugi dan. Turška posadka v mestu znaša devet bataljonov in se obupno brani proti črnogorskim junakom, ki z vso silo naskakuje mesto. Mesto Berane leži v dolini reke Lim na jugovzhodni črnogorski meji. Tu se je prelilo že silno mnogo črnogorske in turške krvi. Berane spadajo pod okraj Peč. Večina prebivalcev je Srbov, a ravno v okolici živi Črnogorsko pleme Vasojeviči. Mokra planina in Bjelašnica, obmejne črnogorske gore, ki se dvigujejo 2000 m visoko, a se potem zelo strmo spuščajo v dolino Lima, so že silno prepojene s krvjo. Kraji so velikega strategič-nega pomena in zato jih tako Črnogorci kakor Turki krvavo branijo. Črna gora že od nekdaj zahteva zase dolino Plave in Gusinje — kakor tudi dolino Berane, a Turki so ravno te kraje, ki leže nedaleč od slavnoznanega Kosovega polja, že od nekdaj krvavo branilk V teh krajih prebivajo tudi katoliški albanski rodovi Malisori in Klementi, ki žive s Črnogorci v prijateljskih odnošajih in tvorijo zanje nekako zaledje. Ravr.ozato pa se črnogorska armada tudi ni navalila v ta de! Albanije okolu Skadra — ampak je krenila na vzhod proti Kosovem polju, kjer se ima združiti s srbsko armado. Cetinje, 9. oktobra. Boj okolu Berana še vedno traja. Črnogorci so mesto obkolili. Vladne arhive so Turki odnesli na sigurno mesto. Črnogorske čete napredujejo v naskokih. Cetinje, 9. oktobra. Danes zvečer so bile Berane že popolnoma pred padcem. Naši junaki so s tako silo naskakovali mesto, da je bilo vsak čas pričakovati udaje. V odločilnem trenotku se ie oddaleč zaslišalo grmenje topov kot znamenje, da se bliža Turška pomoč posadki. Turki so radi tega napeli vse moči in se jim je posrečilo še vzdržati mesto. Boji so silno krvavi. Na obeh straneh se vojaki bojujejo kakor levi. Naši nočejo odnehati in ne privoščijo si nobenega miru. Cetinje, 9. oktobra. Danes dopoldne je do-šlo semkaj poročilo, da se vrši generalni naskok na Berane. Skoro gotovo je, da pade mesto že zvečer v črnogorske roke, nakar bo črnogorska armada odpotovala proti Kosovemu polju. TURŠKI PORAZI. MALISORI NA STRAN, * ČRNOGORCEV. Cetinje, 9. oktobra. Malisori so se večji del postavili na stran Črnogorcev in se bojujejo roko v roki z našimi junaki proti Turkom. Cetinje, 9. oktobra. Med tem, ko se vrše okolu Beran krvavi boji s Turki, zmaguje črnogorska armada na južni strani na vsei črti. Turki se neprestano umikajo. Drugi del črnogorske armade ie prestopil turško mejo od Podgorice in se takoj prvo uro sprgel s Turki. Črnogorski junaki so kar besneli, ko so zagledali turške vojake. Navalili so se kakor levi na grič Planinke. Vnelo se je pravo klanje. Črnogorce je za hrbtom podpirala artiljerija, ki je naravnost imenitno funkcionirala. V štirih urah so se Turki v divjem begu umaknili nazaj. Med našimi junaki je velikansko navdušenje. V tem delu armade se nahaja tudi princ Peter, ki se aktivno udeležuje vojnih operacij. Cetinje, 9. oktobra. Južna črnogorska armada ie dospela sedaj do Dečiča in se spoprijela s Turki. Na strani Črnogorcev se bojujejo tudi Malisori. Boji še vedno trajajo in dosedaj izid še ni znan. Cetinje, 9. oktobra. Semkaj je došlo poročilo. da so se Črnogorci spopadli potem ko so zmagonosno prodrli čez reko Vrmošo, pri Gu-sinju na jugozapadnem delu. Tu se bije silno krvava bitka med Turki in Črnogorci. Uspeh še ni znan. BOLGARSKA VOJNA PROKLAMACIJA ŽE TISKANA. Sofija, 9. oktobra. Napoved vojne od bolgarske strani .k samo še vprašanje par ur. Bolgarska vojna proklamacija je že tiskana. Vojna bo napovedana najbrže že jutri. V proklamaciji poživlja bolgarska vlada, sklicuje se na »Suženjstvo slovanskih narodov v Turčiji«, narod, naj gre vladi kolikor mogoče na roko. Dunaj, 9. oktobra. Tukajšnji bolgarski poslanik je izjavil, da je izven vsakega dvoma, da bi Bolgarska pustila Črnogoro na cedilu. Napoved vojne od bolgarske strani sledi v najkrajšem času. SRBSKA ARMADA. Belgrad, 9. oktobra. Srbija bo pričela vojno, ne da bi jo napovedala. Pod orožjem je nad 400.000 ljudlj. Med vojaštvom ylada nepopisno navdušenje za vojno. Belgrad, 9. oktobra. V Macedonijl Je 18 tisoč Srbov, ki so turški podaniki, pripravljenih, da takoj kakor hitro napove Srbija vojno, prično v Macedoniji vstajo in se vojskujejo skupne s srbsko armado proti Turčinu. Belgrad, 9. oktobra. Na meji je pri kraju Farne že prišlo do prvih spopadov s Turki. Turki so se morali umakniti. Belgrad. 9. oktobra. Sandžak Novipazar je pripravljen na vstajo. Splošno je pričakovati, da se med srbskim in turškim prebivalstvom v Sandžaku že te dni prične krvavo klanje. Belgrad, 9. oktobra. Tu se pripravlja obširna akcija, ki stremi za tem, da se takoj kakor hitro bi Avstrija zadrževala srbske vojne pošiliatve, proklamira generalni bojkot vsega avstrijskega blaga. Voditelji akcije so že stopili v zvezo z Bolgarsko in Črnogoro. BOJI MED TURKI IN ALBANCI. Solun, 9. oktobra. Esad paša je na potu ! proti Skadru pustil pred Berano za varstvo dva turška bataljona. Malisori so bataljona za- LISTEK. M. ZEVAKOr V senci jezuita. (Dalje.) »Toda kam hočete postaviti tistih desettl-soč vešal? Veste kaj, to bo pravzaprav imeniten prizor. Ah. gospod De Monklar, kakor vidim, imate tudi vi svoje poetične ideje — strašne poetične ideje ...« »Sir, ali mi daste popolno pooblastilo?« »Idite, Monklar, izročam vam Pariz.« In z blagozvočno mirnim glasom je dodal: »Bodite brez usmiljenja ...« Monklar se je naklonil; bežeča rdečica je preletela njegov bledi obraz; mimo oči mu je Šinil sen o groznem delu iztrebljenja. Ko je hotel oditi, je omahnil; le malo je manjkalo, ua se in zgrudil po tleh. Prijel se je za naslonjač. »Kaj vam je, Monklar?« je vzkliknil kralj. »Nič posebnega, sir. Oprostite... ta slabost me je nevi .dna.« Vzravnal «•» '*> z velikim naporom. Šele zdaj je zapazil kralj, da je jopič veli-Jkega profosa okrvavljen. »Ranjeni ste?!« »Da, sir...« »Zakaj ..n niste povedali »Govorila sva o mnogo važnejših rečeh, sir.« »Gotovo vas je ranil kdo izmed rokovnjačev?« »Da* sir* eden izmed najnevarnejših.; tisti, ki sem ga že omenil vašemu Veličanstvu. Ime mu je Lantne.« Monklar je odšel s prisiljeno trdnimi koraki. Kralj pa se je nasmehnil in zamrmral: »Kar smili se mi ta Lantne!« Zdajci pa je vstopil Basinjak v silnem razburjenju. »Kaj je?« je vprašal Franc. »Sir! Gospod De Bervje, vaš kapitan...« »No, kaj?« »Izvršil je samoumor.« Kralj je nagrbančil čelo in ostal nekaj tre-notkoy zamišljen. »Ze dobro,« je dejal hladno. «Idite in povejte gospodu De Mongomeri, naj aretira gospoda ne Bervje sina in pride nato k meni.« XVIII. Žileta zaročena. Vso noč so teptale po Parizu patrulje na konjih, tako da prestrašeni meščani niso mogli zatisniti očesa. Drugo jutro so se razvile krog Luvra obilne vojaške sile. Švicarski veteranci so nastopili stražo, in pred vsakimi vrati je stala neprestano po ena kompanija arkebuzir-jev. S tem so upali navdati pariško ljudstvo z visokimi pojmi o kraljevski moči in zadušiti tako obžalovanja vredne kali, ki bi sicer utegnile pognati v meščanskih dušah vsled rokovnjaškega upora. A če so spali slabo že meščani, ki jih je dramilo peketanje konjskih kopit in žvenketa-nje orožja — kralj francoski niti ni zatisnil oči. Vso noč se je valjal po svoji postelji; duša se mu je majala med dvema magnetičnima tečajema, ki sta jo vznemirjala oba m enako hudi meri; Tribulet — Manfred. Med njima pa je ležala tretja točka, ki jo je vedno iznova prehajala kraljeva misel: Žileta. Zaradi Tribuleta ni bilo kaj skrbeti; takšno napotje se pahne v Bastiljo ali v kako drugo ječo, ki jih, hvala Bogu! ne manjka nikjer, koderkoli gospoduje milijonom norcev en sam razbojnik: kralj, ali kakor mu že pravijo. Manfredovo vprašanje je bilo pravzaprav navadna policijska zadeva: trebalo je ujeti rokovnjača in ga nakolesiti živega, da bo drugim v svarilen zgled. Tako je modroval sam pri sebi Franc I. Toda kljub temu, da si je zatrjeval, da je s tem urejeno vse po njegovem najboljšem interesu, je čutil vendarle, da tiči na dnu še vse nekaj drugega. Ne! S tem, da pojde norec končat svoje dni v temno ječo in da obvisi Manfredovo mrtvo truplo na velikem šafotu na trgu Grev, ne bo še vse končano! Njiju smrt ne bo zacelila dvojne rane, zadane njegovemu srcu. Zileta ljubi Tribuleta! Zileta ljubi Manfreda! Ti dve resnici je gledal kralj v slepeči jasnosti pred svojo dušo. Zaman je Lil pokazal Žileti Fleriala, kot zaničevanega dvornega norca, slavnega Tribuleta, opljuvanega in sovraženega odi vseh zaradi svojega modrasjega jezika. Zileta ni videla v njem nič drugega kakor svojega očeta! In zaman je zalučal Manfred deklici krvavo žalitev vpričo kralja in zbranega dvora. Ljubezen je bila čuvstvo, ki ga je čital 1 kralj y. Žiletinih očeh.,. On pa, kralj, je videl svojo strast zavrženo ! Njega, pravega očeta, je pehnila nazaj! Ti dve čuvstvi — Ljubezen do ženske in očetovska ljubezen — sta bili v njegovi duši boj, ki se ga ni prav zavedal. Bodimo pravični: Franc I. je bil prepričan, da je očetovska ljubezen mahoma zadušila v njegovem srcu čutno ljubezen. Mislil je tako. Toda njegovo sovraštvo do Manfreda, to sovraštvo, ki je čutil, da raste od trenotka do trenotka. je dokazovalo nasprotno. Zakaj, dočirn si je prisegal, kako hoče kaznovati v Manfredu predrznega -rokovnjača in nesramnega upornika, je čisto nedvomno, da je preganjal v tem mladem možu predvsem ljubimca in ljubljenega... Franc I. je bil tip civiliziranega vojščaka. Pod blestečim firnežem njegove domišljije pod razkošjem njegovih pesniških in umetniških pretenzij se je skrival polnokrven bojevnik. Njegova lebkomiselnost ni bila tolikšna, kakor jo pretiravaje sporoča zgodovina. Bil je v prvi vrsti klavec ljudi. Zensko vprašanje je gledal s tistega enostavnega stališča kakor vojščaki vseh časov in narodov. Ce je ljubil žensko, si jo je vzel. Ce je ni ljubil več, jo je sunil z nogo od sebe. Če se je dvignila zapreka med njim in med njegovo strastjo, je strl zapreko. Zenska mu je predstavljala samo predmet zabave — razmerja z ženskimi so mu bila brez trajne vrednosti in brez moralnega pomena. (Dalje.) tffatrio napadlnn škorb popblnoma uničili. Ostali vojaki so se umaknili v največjem neredu na jug. >; italijanska kraljica in vojna. X London. 9. oktobra. Tu je došla vest, 'da je nape ved vojne od strani Crnegore pospešila jjtalijanska kraljica Jelena, hčerka kralja Ni-kite. Kraljica Jelena je baje tudi glavni vzrok temu, da med Turčijo in Italijo še ni sklenjen inir, da se bodo balkanske države tem lažje bojevale s Turki. Slovenska zemlja. , Proti neinškutarstvu. * Od Kapele pri Radgoni. V naši lepi županiji sc še nahaja žalibog mnogo zagrizenih štajercijancev. Nočemo danes raziskovati, kdo in kaj je temu vzrok; eno pa hočemo pribiti: prava sramota je to za naš lepi kraj! Malokje se nemškutari toliko kakor po naših gositil-hati pri Horvatu, Hausamnu. Razlagu, Fariču, 'peku in drugih. Nadejamo se, da bo g. CiriČ, ki je kupil gostilno v »Zidu«, ostal naroden, [in da bo njegova gostilna častna izjema. Našemu ljudstvu: manjka narodne zavednosti in Iharodnega pdltosa. So tukaj ugledni ljudje, ki le v boljši družbi slovenščine in svojega slovenskega pokolenja takorekoč sramujejo. Oj kratkovidnost! Nemškutarski vpliv iz Radl-nec »n Radgone le tukaj dosti večji kakor pa Vpliv nekaterih tukajšnjih narodnjakov, bodisi klerikalcev ali liberaicev. Vobče pa se nič ne Stori, da bi ta nemškutarski duh izginil. Naš jgospod kaplan Štuhec, ki je nekdaj tako ljuto Jn vneto deloval kot neizprosni borilec proti pretkanim liberalcem, imel bi tukaj hvaležno polje: dvigne naj ponosno svojo glavo in za-Svati s krepko roko nož na vrat^ nemškutar-»tvu. Samo devičarske družbe našemu narodu fes «a bodo zagotovile obstanka. — V občini INlota-Hrastjc le letos začela veti malo druga feapa: tam so občani vendarle malo izpregle-dalt. Pri zadnjih občinskih volitvah so izpod-imaknili stolec prejšnjemu dolgoletnemu predstojniku, štajercjancu Kollerju in so si izvolili ira predstojnika gospoda A. Žitka, ki se barem fcaveda, da je Slovenec. Čast vrlim možem! Tako se mora zgoditi tudi v drugih občinah naše župnije, da polagoma operemo ž nje sramotni madež štajerčijanstva in nemškutar-jstva. Potem smemo tudi upati, da gasilno društvo na Moti ne bo več priredilo pri Kapeli V »Zidu« kakega »Feuerwehr-bala«, ampak »veselico — morda trgatveno — gasilnega društva na Moti«. — Ko bode enkrat postalo jnarodnozavedno naše kmetsko ljudstvo, mora pehati nemškutarija po naših gostilnah sama-'pbsebi, ker je ne bo več nihče podpiral in ji Bajal potuhe. Tudi v naši šoli se preveč govoriči nemški — saj nismo vendar na Zgornjem Štajerskem! Ne pozabimo nikoli in nikjer, da pas je rodila in vzgojila slovenska mati! Dolžni Smo jej zvestobo! Nesramnost. - »Marburgcr Zeitung« št. 112 piše, da je tukajšnji župnik pri Sv. Duhu g. nadučitelja Majcena pri seji krajnega šolskega sveta vprašal, ali res dobiva od Schulvereina podporo ali ne. Ker poznajo vsi udje krajnega šolskega jsveta g. Majcena kot narodnega moža, je Vzbudilo to veliko ogorčenje. Kaj je gospod župnik hotel s tem, se ne ve. Gotovo pa je, la porabi vsako priliko, škodovati mu na ugledu. O. Majcen je dal v zapisnik, da plača 1000 kron C. M. D., ako se mu dokaže, da je kedaj te I vinar dobil od Schulvereina, ali pa ga tedaj prosil za kako podporo. Gospod župnik pa mora svojo trditev do prihodnje seje dokazati. ne stori te£a» ve, kako ime mu gre. Iz Gradišča. 4 (Sv. Duh na Ostrem vrhu). V četrtek dne B6. septembra je bila pri nas volitev župana. Enoglasno je bil izvoljen dosedanji napredm župan Jakob Čepe. V sedanjem odboru sta le dva. ki ne znata slovenski. — Občina Gradišče je ena naj večjih občin. Ker je v okraju Arve-Eu (okrajni glavar Lipnica), uraduje nemško, fe prepričani smo, da g. Majcen kot odbornik Zastopal bo tudi narodne interese z vso njemu lastno odločnostjo. DNEVNI PREGLED. Pr o »jugoslovanski kurz avstrijske politike še sedaj bridko maščuje. Zadnji usodepolni dnevi so pokazali, da je Aehrenthalova balonska politika popolnoma zgrešila svojo pot. Avstrija je dandanes na Balkanu brez vsakega posebnega vpliva in na njeno mesto je stopila ona Rusija, ki je bila leta 1908. za časa aneksij-ske krize tako silno poražena. Danes se kaže, da je nemška nibelunška zvestoba za Avstrijo na Balkanu brez vsakega pomena. Kaj hoče Avstrija, ako nima na svoji strani balkanskih držav. Aehrenthal in tudi Berchtold sta s svojo berlinsko politiko dosegla edino to, da je Avstrija izgubila vsako zaupanje pri slovanskih balkanskih državah, ki so se odločile za samopomoč, svoje ozadje pa so našle v Rusiji. Res čudno, da je Avstrija v teh kritičnih časih menda vendar prišla do spoznanja, da je njena karijera na Balkanu brez Jugoslovanov nemogoča. Dandanes pa je situacija talca, da nima avstrijska vlada pri kabinetih v Cetinju, Bel-gradu in v Sofiji nobene prave zaslombe, avstrijski Jugoslovani pa že od nekdaj nimamo nobenega povoda navduševati se za politiko berlinskega kabineta, ki nam je neizprosno nasproten. Bolj kot kedaj prej bo ravno sedaj zopet jugoslovansko vprašanje postalo aktualno in vlada se bo morala slejkoprej odločiti, da združi Jugoslovane v eno celoto, ki bo neodvisna od Nemcev in Madžarov. Igrati se z Jugoslovani ni varno. Pruski bajoneti so za Avstrijo brez vsakega pomena, ako nima na svoji strani Jugoslovanov. Usoda Avstrije leži na jugu in zato je mogoča le dvojna pot: Ali z nami ali brez nas^. Krščanska ljubezen. (Dopis z dežele.) V nedeljo smo pri nas imeli pogreb, ki Je zopet lepo pokazal t zv. krščansko ljubezen. Pokopali smo VTlega sokola Pavla Grošlja, ki je bil žrtva znanega pretepača Antona Kokalja... V .petek so namreč prišli štirje fantje s Krtine v gostilno pri Bergantu v Kraščah. Med fanti je bil tudi sokol Pavel Grošelj. V gostilni so pili fantje z Vrhpolja, med njimi tudi znani pretepač Anton Kokalj, ki je vedno iskal prepira in pretepa. Med fanti je prišlo do besedi na kar je skočil Kokalj s sekiro na Grošlja in ga udaril . . . Fantje so se umaknili — na poti pa je Grošelj obležal mrtev. Grošelj je bil znan kot dober in ljubezniv fant, zato je novica o njegovi smrti vsakega zelo pretresla. Najbolj pa je trpela njegova mati in sestra, s katerima so imeli vsi sosedje sočutje. Grošelj je bil star šele 23 let. Kokalja so še tisti dan prijeli orožniki. V nedeljo pa smo pokopali našega ljubljenega Pavleta. In pri tem se je zgodilo, da dobski kaplan ni hotel iti mrliču naproti, češ, »ker je umrl take smrti«. V resnici pa je bilo to le sovraštvo do »Sokola«. K pogrebu je prišlo pevsko društvo iz Moravč in Sokol iz Domžal. Poleg tega se je udeležilo pogreba okoli 500 ljudij, kar najbolj kaže, kako je bil pokojnik priljubljen. Pri pogrebu pa ie kaplan delal tako jezen obraz da se je videlo, s kako ljubeznijo opravlja svojo službo. Marijine device so se smejale in so rekle: prav so imeli gospod, da niso šli naproti. In sploh so sc »katoličani« obnašali tako, da so začeli ljudje sami proti njim nastopati — žalostno, ako katoliško izobražništvo niti pri pogrebu ne zna skriti svojega sovraštva. Našemu vrlemu Pavletu bodo ohranili vsi, ki so ga poznali, blag spomin. Dvoboj E. Kristana z župnikom Ant. Solarjem. Američanski slovenski duhovniki so še bojevitejši kot kranjski. Župnik Anton Sojar poživlja v »Amerikanskem Slovencu« socijali-sta pisatelja Etbina Kristana na javen dvoboj z uma bistrim mečem. Poživlja Kristana, naj se spusti, če ima korajžo, ž njim v javno debato glede socijalizma. Kraj, čas in prostor v Chicagi si smejo izbrati socijalisti sami. Sojar hoče Kristanu dokazati, da je Kristan slab debater in da je duhovnik tudi delavec. Dokazati pa mu hoče tudi, da se črnci (Nigri) v Ameriki lepše vedejo kakor kranjski socijalisti. Ali bo Kristan ta dvoboj sprejel ali ne, pozvemo kmalu. Blodkova opera » V vodnjaku« se je pela prvič že leta 1889. pod kapelništvom g. prof. Frana Gerbiča na nekdanjem provizornem odru v stari čitalnici ter se je pela ondi petkrat. Leta T892. pri otvoritvi' novega "deželnega gledališča je bila ta opera takoj za otvoritveno predstavo (»Veronike Deseniške« Jos. Jurčiča) na vrsti, ter se je pela v prvi sezoni poleg opere »C a v a 11 e r i a r u s t i c a n a« in izvirne dr. B. Ipavčeve opere »Teharski plemiči« največkrat. Tudi pozneje se je izborno pela opera »V vodnjaku« že večkrat, tako da je Ljubljančanom pač popolnoma znana, ker je na repertoarju že 23 let! Ustanovni občni zbor Zveze dramatičnih društev se vrši dne 27. t. m. ob 10. dopoldne v Ljubljani in sicer v narodni restavraciji »Zlatorog« (Fr. Krapeš) v Gosposki ulici. Eventualne predloge za ta občni zbor sprejema t. č. načelnik pripravljalnega odbora, Fran Govekar, v Ljubljani. Udeleženci se bodo mogli istega dne udeležiti predstave v slovenskem deželnem gledališču. Vse informacije glede Zveze in občnega zbora dajeta gg. Fr. Govekar v Ljubljani in Ivan Kejžar v Mariboru (Dramatično društvo). Zveza dramatičnih društev. C. kr. deželna vlada je z razpisom z dne 5. t. m. dovolila ustanovitev Zveze dramatičnih društev s sedežem v Ljubljani. Namen Zveze je združitev vseh na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem, potem v Gradcu, na Dunaju in v Pragi že obstoječih in v bodoče osnovanih slovenskih, izrečno dramatičnih in pa takih nepolitičnih društev, ki poleg svojega namena goje tudi dramatiko. K Zvezi more pristopiti vsako zakonito dopuščeno slovensko ali slovansko društvo imenovanih dežel in mest. Člani teh društev so obenem člani Zveze. Posamezniki, ki niso člani nobenega društva, ne morejo biti člani Zveze. Zveza bo prirejala poučna predavanja iz vseh strok dramatike, predstave, velikc slavnosti, sestanke, izlete in zlete, koncerte, poučne tečaje za režiserje, razpisovala bo nagrade za izvirne igre in prevode, izdajala Talijo (repertoar), gledališki list in druge tiskovine. Prijave društev v Zvezo sprejema Fran Govekar, pisatelj v Ljubljani. Pošiljanje časopisov v obmejne kraje. V zadnjem času se pošiljanje časopisov v obmejne kraje ne vrši v tisti meri, kot bi se moralo, ker se v za to določenih trafikah ne nabere toliko časopisov, kakor prejšnje čase. Da pa ta prepotrebna akcija ne preneha, prosimo vse one, ki jim je na tem ležeče, da prinašajo zopet prečitane časopise v obilni meri v doli navedene trafike. Prosimo pa še posebno za ilustrovane liste, za poučne tednike In mesečnike, kajti po teh posega ljudstvo v obmejnih krajih najraje. Prosimo cenj. rodoljube naj se odzovejo v čim največjem številu našemu pozivu in prinašajo časopise in liste v sledeče trafike: Dolenec, Prešernova ulica; Kleinstein, Jurčičev trg; Šešark, Šelenburgova ulica, in Velkavrh, št. Jakobski trg »Branibor.« V znamenju noža. Oni dan so pili Slivniški fantje in fantje iz Ponove vasi pri »Tiš-lerju« na Grosupljem. Dobro so ga podirali pa tudi vino je precej pokazalo svojo moč. Ko se jim ie zdelo, da je pijače dovolj, sta se dvignila Anton Grum in njegov brat France iz Spodnje Slivnice s svojim očetom Janezom Grumom izza mize in vsi trije so se napotili proti domu. Ko so bili še v gostilni, so se sporekli nekaj z Janezom Šemetom in Jožetom Permetom. To je bil vzrok, da sta poslednja dva šla za onimi tremi. Ko sta jih došla, se je pričela bitka z noži v jarku ob strani pota. Oboje kril se je junaško borilo, zato sta dobili tudi bojna zna-menja po glavi in po nosu. Vendar ko je prise.1 oče Grum ki se je med bojem odstranil v grmovje, svojima sinovoma na pomoč, sta napadalca Janez Šeme in Jože Perme zbežala. France Grum pa je šel celo stvar naznaniti orožnikom. Čez malo časa pa sta pobegla junaka zopet začela tepsti Franceta Gruma, ki jo je mahnil mimo gostilne, kjer sta se ona dva ustavila. Oče Grum je moral iti zopet na pomoč. — Ker je sodišču nedostajalo načrtov od onih potij v obližju bitke in ker so se navajale nove priče, se je obravnava preložila. »Čakaj, hudič, še dve url ne boš živ, čeprav bi bil jaz sto let zaprt!« Gregor Krušnik je preužitkar, 62 let star in je pristojen v Železnike. Pa možakar vkljub svoji starosti še ni pameten. Posebno, kadar se ga naleze. Silen prijatelj žganja je. S svojim žlahtnikom, trgovcem Karolom D., pri katerem je imel prej svoj kot, ni poseben prijatelj. Da, še veliko mržnjo ima do njega. Ta mr žri j a pa se še poveča, kadar se Krušnik napije žganja. Takrat postane cela. živina. 22. julija t. 1. so pili žganje pri nekih Srni-; dovih v Železnikih. Krušnik se ga je po stari svoji navadi zopet nasekal. Nesreča je hotela,'1 da je bil trgovec D. na poti domov ravno isti čas, ko se je Krušnik vinjen vračal domov. Ta je trgovca zagledal in stara mržnja njegova se‘ je ponovila. Šel je svojemu sorodniku naproti s' palico in mu je žugal: »Čakaj, hudič, zdaj ti bom pa dal!« Trgovec D. se mu je hotel ogniti,1 toda Krušnik mu je zastavil pot in ga ni hotel pustiti naprej. V tem pa sta se približala drug[ drugemu in bila je nevarnost, da Krušnik svoio[ grožnjo spolni. Slučaj pa je nanesel, da je prišel po isti poti tudi neki Jakob Grošelj, ki je[ prej pil s Krušnikom. Ta je poslednjega prijel! za roko in trgovcu D. se je posrečilo ubežati pijanemu sorodniku. Toda ta jo je udrl vkljub svoji starosti za njim in gotovo bi se pripetila' nesreča, da ni pribežal trgovec do svoje trgovine, kamor se je skril in obenem naročil svojemu trgovskemu pomočniku, naj zaklene hišna vrata. Bil pa je tudi že zadnji čas. V tem tre-j notku je prihitel Krušnik do hiše in je hotel udreti vanjo. Pa vrata so bila že zaklenjena.! Vendar je Krušnik čakal zunaj hiše več kot če-1 trt ure in je grozil svojemu sorodniku z no-; žem: »Čakaj, hudič, še dve uri ne boš živ, če-' prav bi bil jaz sto let zaprt radi tega!« — Ker;| je bil Krušnik že dvakrat kaznovan zaradi ne-' varnega pretenja, mu je prisodilo predvčerajš-; njem sodišče eno leto težke ječe. Da bi ga vsaj’ taJkazen izmodrila! Laška kri. Peter Peresinetto je bil zidar: pri Aholzerjevi firmi v Trbižu. Tam Je tudi uslužben kot polir neki Simunetti. Ko je bil v, soboto, dne 31. avgusta, izplačilni dan, je odtrgal imenovani polir Peresinettiju, kot jako slabemu delavcu, od navadne vsote nekaj denarja. To pa Je Peresinettija tako razjezilo, da Je začel groziti Aholzerju in Simunettiju in je med ostalim pretenjem tudi rekel, da mora videti kri obeh. V Beli peči v hotelu »pri pošti« je prišlo do konflikta med Peresinettijem in Aholzerjem, pri čemur je prvi med grožnjami poslednjega zelo poškodoval na .roki, tako da mu jo je izpahnil. Zato ga je sodišče obsodilo na pet mesecev težke ječe. Saj je še domačih pretepov več kot preveč, zdaj se bodo pa še Lahi pri nas lasali! Škrinjo peljemo! Saj je prav. če jo peljete ali če ste jo peljali. Ampak to ni prav, da se zato posekajo mlaji v tujem gozdu. Danes so se za to zagovarjali pred sodiščem mlačevski fantje iz Dolenjskega. Tožil jih je namreč Smukov Janez iz Žaljne, češ, da so mu posekali dva mlaja v njegovem gozdu, ki pa stoji ravno na kraju mlačevske občinske gmajne. Fantje so izpovedali in prišlo je na dan, da sta bili smrečici tako debeli, kakor roka. Posekali so jih v gošči in so menili, da ne napravijo nobene škode. Poleg tega — in to je glavno — so tudi vsi povedali, da so pri sekanju onih drevesc mislili, da sekajo na komunščini in ne na Smu-kovega Janeza »talu«. Fantje so bili zato vsi oproščeni. Smukovemu Janezu pa res ni bilo treba zaradi tistih dveh mlajčkov. ki sta bila vredna kvečjemu eno krono, vleči_ celo stvar pred sodnijo, pri kateri je bilo zaradi tistih dveh prekljic zaslišano skoro pol vasi Mlačevega. Se slepega Škrabčevega Janeza so zaradi tistih smrečic privlekli s seboj v Ljubljano. Res, bedasto ! Velika tatvina dragocenosti. V trgovini Johna Elkansa na Liverpoolstreetu v Londonu so pokradli vlomilci dragocenosti v ceni 120.000 mark. Ljubljana. — Vojno na Balkanu lahko vsakdo zasleduje na zemljevidu, ki visi pred »Učiteljsko tiskarno« v Frančiškanski ulici št. 8. »Dnevovi« čitatelji bodo lahko zasledovali na zemljevidu vse bitke in pomikanje armad. kar bo na zemljevidu vsaki dan označeno z zastavicami. Tudi o vseh vojnih dogodkih bodo informirani »Dnevovi« čitatelji natanko, ker ima »Dan« svoje poročevalce v Cetinju, Belgradu in Sofiji. Kdor se zanima za vojno, opozorite ga. naj čita »Dan«. — Dvojna cenzura se kaže te dni v Ljubljani. V nemškem gledališču namreč igrajo Halbejevo »Mladost«, ki je na slovenskem odru prepovedana. Tako je klerikalna cenzura hujša )NAN DOYLE: [godbe napoleonskega huzarja (Dalje.) Položaj je bil takšen, da ga človek ne pozabi tako lahko v svojem življenju. Ta kapitan ie bil mož železnih živcev; mešal je, dvigal karte in igral, kakor da sedi v svoji kavarni. St)d spodaj sva slišala neartikulirane glasove ‘obeh matov, precej oslabljene po žepnih ruticah, ki sta jih imela v ustili. Zunaj je škripalo in stokalo v močni sapi, ki nas je gnala hitro naprej, vse tramovje in jadrovje naše ladije. [Skozi pljuskanje in žvižganje vetra se je slišalo divje radovanje angleških mornarjev, ki so se bili spravili na rum. Igrala sva.kak tucat partij, nato pa je vstal kapitan rekoč: »So ze tam, če se ne motim.« Vzel je iz predala par pištol In mi stisnil eno v roko. Toda strah pred odporom je bil brez po-Voda; saj ni bilo žive duše, da bi se uprla. Anglež tistega časa, bodisi vojak ali mornar, je bil nepoboljšljiv pijanec. Kadar ni imel pijače, je bil vrl in dober človek; če pa je dobil pijače, se je vedel kakor norec — zmernosti ni poznal. V medlo razsvetljeni luknji, kjer so prebivali, srno našli pet nezavestnih in dva porca, ki sta kričala, preklinjala in pela takšna se nam je pokazala posadka »Črnega laboda«. Kuhar je privlekel potrebne vrvi in s pomočjo dveh Francozov, (tretji je ostal pri krmilu) smo zvezali pijance tako trdno, da se Iiiso mogli niti geniti, niti govoriti. Položili smo ih na sprednjem koncu ladije v enak prostor, takor sta ga imela ajiji predstojnika pa zad- 'v njem; Kerouan je dobil ukaz, da^naj jim nese po dvakrat na dan jesti in piti. »Crni labod« je bil torej popolnoma v naših rokah. Da je napočilo slabo vreme, ne vem, kaj bi bili počeli; tako pa smo pluli veselo dalje; veter je bil tako močan, da nas je gnal naglo proti jugu, a vendar ne tako, da bi nas bil vznemirjal. Tretji dan zvečer najdem kapitana Fourneaua na krovu in opazim, da gledavostro po morju. Zdajci zakliče: »Poglejte, Gčrard! Tam. tam!« in mi pokaže z roko tja čez sprednji konec naše ladije. Nad globokovišnjevim morjem se je bočilo svetlosinje nebo, in v daljni dalji, kjer sta se stikala svod in voda, sem zagledal senco, podobno megli, a z ostrejšimi obrisi. »Kaj je to?« vprašam kapitana. »To je kopnina.« »Kakšna kopnina?« Z napetostjo sem čakal odgovora, dasi sem \ edel naprej, kako se bo glasil. »Otok St. Helena!« Takšen je torej, otok mojih sanj! To je bila kletka, kamor so nam zaprli cesarja! In vsi tisoči milj vode niso mogli zadržati Etienna Ge-raida, da ne bi pohitel k svojemu gospodarju. Bil je tam, tam na meglenem otoku sredi tem-novišnjevega morja. Kako so ga požirali moji pogledi! Kako mi je hitela duša pred ladijo —■ dalje in zmerom dalje, povedati mu, da ni pozabljen in da je po dolgem času vendar že enkrat prihitel zvest služabnik ob njegovo stran! Črnolisa na vodi je rastla od trenotka do tre-notka. Kmalu sem lahko razločil, da je resnično hribovit otok. Spuščala se je. noč, a jaz žgffl ktoČAlŽg. £Cdno 113 tam bdi MPbte. y. .te- mi proti kraju, kjer sem vedel, da biva moj veliki cesar. Vocilis mo se celo uro in še dalje takrat pa se nam zasveti naravnost od spredaj mahoma drobna, zlata, leskečoča luč. Bilo je razsvetljeno okno hiše — morda njegove hiše. Oddaljeno je moglo biti dobro miljo, k večjemu dve. O, kako sem iztegnil roke proti njej! Bile so samo roke Etienne Gerarda, toda iztezala jih je vsa Francija! Na krovu ladije smo bili pogasili vse luči; po navodilu kapitana Fourneana smo potegnili vsi za neko vrv: veliko jadro se je orbnilo — ladija je obstala. »Zdaj vam je jasno vse, polkovnik Gč-rard«. mi je dejal kapitan, ko sva bila spodaj; »in oprostili mi boste, da vam nisem zaupal vsega načrta že prej. Toda moja navada je, da v toli važni zadevi ne iščem zaupnikov. 2e dolgo sem namerjal o osvoboditvi cesarja, in moje bivanje v Angliji, moj vstop v njeno trgovsko mornarico je imel samo ta namen. Vozil sem večkrat z uspehom na zapadno afriško obrežje, tako da sem dobil brez težave tudi sedanje poveljstvo. Pomalem sem pridobil za svojo Posadko tudi te stare francoske vojne mornarje. Vas sem vzel s seboj, ker sem želel imeti pri sebi za slučaj spopada izkušenega bojevnika in na dolgem povratku primernega družabnika za cesarja. Moja kajuta je že urejena v ta namen. Upam trdno, da stopi vanjo, preden napoči dan, in izgubimo ta prokleti otok izpred oči. Lahko si mislite, mes amis, kako so me genile te besede. Objel sem vrlega Fourneaua in ga zaprosil, n&i mi pove, kako mu morem .jpomauati •• . 1 »Prepustiti vam moram vse,« pravi on. »Rad bi bil sam prvi, ki mu izkaže svojo pozornost, toda zame bi ne bilo prav, zapustiti ladijo. Tlakomer pada; to pomeni nevihto m kopnino imamo kakor nalašč na neugodni strani. Razen tega križarijo okrog otoka tri angleške bojne ladije, ki lahko_ nalete na nas vsak trenotek. Najboljše je torej, da pazim jaz na ladijo, vi pa privedite cesaija semkaj.« Vztrepetal sem ob teh besedah. »Dajte mi navodila!« sem vzkliknil.. »Z vami morem pustiti samo enega moža, ker že itak komaj obvladam jadra,« je nadaljeval kapitan. »Enega izmed naših čolnov strto spustili dol; mož povesla z vami na breg in počaka, da sc vrnete. Luč, ki jo vidite, je v. resnici luč v Longv/oodu. Vsi ljudje v tej hiši so vam prijazni; lahko se zanesete na vse. da vam bodo pomagali pri cesarjevem begu. Okrog hiše ie postavljen sicer kordon angiesKiu straž, a v Precejšnji daljavi. Ce se vam poajcci-priti do cesarja, povejte mu najin načrt, spremite ga v čoln in pripeljite ga k. tamji. Niti cesar vam bi ne bil mogel dati krajših in točnejših navodil kakor kapitan Fourneau.; Izgubiti nisem smel niti hipa. Colu z mornarjem je že čakal name. Sedel sem vanj m odrinila sva. Najina lupinica je poplesavala na!; temni vodi; a pred mojimi očmi se je svetila^ neprestano longwoodska luč, luč cesarjeva, zvezda moje nadel Kmalu je zaškripalo dno, najinega čolnička na kamenju; bila sva na bregu! Kraj je bil zapuščen; nobena straža m stala tam, da bi naju poklicala. Pustn semi mornarja, pri Aphiii in zlezel po, breznu nar vziiGr. :■ VT - ':f ^ ■ : *k1 vlacftfe'—'fnVarno^i^Čito klenkalnega~ Slovenskega cenzorja naj bi bilo slovensko občinstvo obvarovano pred idejami, ki Jih sme prosto gledati ljubljanski Nemec v nemškem gledališču. Tako naj raste naša kultura. [i — 100.000 — piši in beri stotisoč — sokolskih razglednic so pokupili Cehi tekom 14 dnij |= štirinajst dnij? In mi? Ali ste že poslali vsaj Jeno serijo med svoje znance. Zavedajmo se Svojih dolžnosti! Umetniška razstava jc prepovedana na liceju — ker se nahaja v razstavi tudi slika nadzornika Levca. Naše učenke po mnenju ravnateljstva ne smejo kai takega videti. — Šolski zdravniki. Po zgledu drugih glavnih mest je nastavil bivši napredni občinski svet ljubljanski dva začasna šolska zdravnika in sedanja večina občinskega sveta pa deluje Via to, da se oba šolska zdravnika stalno nastavita, zakaj pokazalo se je, da je inštitucija šolskih zdravnikov zelo velike koristi za ljubljansko šolsko mladino. Šolska zdravnika pre-iSčcta v začetku vsakega šolskega leta vse luivovštopivše učence in učenke prvih razredov, si zabilježita vse napake in bolezni v sOlskozdravstvenem listu ter zasledujeta na podstavi te preiskave bolehnega otroka vso Šolsko dobo. K tej preiskavi povabijo šolski voditelji posameznih šol tudi starše šolske mla-feliiie. katere šolska zdravnika opozarjata na telesne hibe in bolezni otrok. V poljudnih govoriti poučujeta prisotne starše, kako naj negujejo zobe otrok, kakošna bodi njih hrana, pbleka, postelja stanovanje itd. Pa s tem še ni končano koristno delo šolskih zdravnikov. Med jšolskim letom prihajata najmanj vsakih štirinajst dni, če je treba, pa tudi večkrat, v šolo ter pregledata učence in učenke vseh razre-poy, jih opozarjata na slučajne hibe in jim dajeta navodila, kako naj skrbe za zdravje. O raz-Ihih zdravstvenih nedostatkih v razredu se posvetujeta s posameznimi razredniki in o splo-jšjio koristnih zdravstveni^ predpisih pa kon-ferirata šolska zdravnika s šolskim voditeljem, Pti jih, če se pokaže potreba, povabi tudi k lokalni učiteljski konferenci. V svrho izboljšanja Šolske higijene predavata tudi pri okrajnih uči-jteljskih konferencah in pri roditeljskih sestankih. Torej dovolj dela v blagor šolske mladine. iNapaČno je pa mnenje nekaternikov, da bi morala šolska zdravnika mladino brezplačno zdra-jyiti. Te naloge nimajo šolski zdravniki nikjer, ‘gf. —■ Cestnemu odboru ljubljanske okolice. Na Hrušici živi Član cestnega odbora, po Imenu Korbar, ki je znan, da so mu vsi predpisi deveta briga. Ta mož ima pa zelo razvit |čut za svoj telesni blagor. Zato prosimo ce-jštni odbor ljubljanske okolice, oziroma njega načelnika, da se malo pobriga, ali je dobil cestar. ki ima v oskrbi cesto Ljubljana-Hrušica Za delo, ki ga je opravljal vso pomlad in vse poletje po Korbarjevih njivah, kako plačilo od Korbarja, ali mu je moral delati tlako kakor kiekdaj kmetje grajščakom. Da je pri tem ce-jstar zanemarjal cesto, ni kriv on, ampak Kor-jbar, ki ga je silil k delu na svojih njivah. De-jželnemu odboru kranjskemu pa svetujemo, da odpošlje kot svojega zastopnika Korbarja v odpor, potem bodo računi v najlepšem redu, jkajti ta mož daje namesto pobotnic kar prazne i»ole v podpis. * — Iz slovenske gledališke pisarne. Jutri v soboto dne 12. oktobra (za abonente nepar) se Uprizori prvič poleg izborno uspele Blodkove fcnodejanske opere »V vodnjaku« »Bonbon-r o u c h e«, dvodejanska tragikomedija moder-jnega francoskega dramatika Georgesa Cour-telina, ki ga imenuje Anatol France po duhu in llogu pravega in vrednega naslednika Molierju. pourteline je fin duh bister opazovalec; njegov $log je, kratkorečeno, brez vsega nepotrebnega nakita, in vendar naraven in živahen; značaje gertuje ostro, v karakteristiki gre rad do karikature, ki pa ni nikoli nezmiselno razpotegnjena risba, nego preudarno, umetniško duhovito paudarjanje značilnih potez, da bijejo resnične poteze tem krepkeje na dan. Njegove psebe so na prvi pogled marijonete; ko se pa Kaglobiš vanje, zapaziš nenadoma, kako isti-nife so do zadnjega utripa, in da je njegova Hrama kakor v epigram koncentrirano svetovno naziranje. Le velik umetnik more poda-iati najbridkejše resnice v navidezno tako šaljivi obliki. S Courtelinom je pridobljen našemu pdru nov znanec, ki ga bo slavno občinstvo »rez dvoma prištelo med svoje najljubše, it — Veliki mrtvec. Večer smeha je bil včeraj v našem gledališču, pa ne onega prisiljenega in narejenega, ki ga vzbujajo preračunjani Juovtipi, ampak naravnega in odkritega, ki bruhne iz človeka, ko vidi pred seboj vso resnico življenja. Kako bi pač pogledal marsikateri nas »veliki mrtvec«, ko bi par let po smrti prišli zopet med nas? To bi najbrže čudno gledali. kakor oni nesrečni Cedelund, ki je imel |o smolo, da je moral gledati svojo lastno slavo. ^Velikega mrtveca« sta napisala dva Danca, pa smo posegli po danski »žalostni komediji ali veseli tragediji,« pomeni zopet korak najprej. To je naravnost imeniten kos. Pesnik Cederlund živi svoje pesniško življenje z vsemi Bobrimi in slabimi lastnostmi. Uspehi so redki, jrazočaranja pogostna — denarja malo, dolgov ^eliko — sploh: oženjen pesnik s par otroki — lije rad vino in skuša preživeti z delom sebe ;n svoje. Zgodi pa se, da dobi štipendijo in odide v Afriko. Čez par let pride poročilo, da e umrl in smrt šele napravi Cederlundla slav-lega. Iz slave se da kovati denar. Pesnikova šena in njegovi prijatelji to slavo izrabijo, napravijo pesnikov muzej itd. Muzej se otvarja Spričo prestolonaslednika. Ob tej priliki pa iride Cederlund domov. Neprevidni pesnik bi ;i sam skazil skoraj vso svojo posmrtno slavo, co bi ne bilo drugih, ki znajo računati. Šele po lolgem boju — ki je poln komičnih prizorov — >e posreči pesnika pridobiti za to, dia se odreče svojega živIjenja zato, da more živeti od svoje Glave. Postane ravnatelj sam svojega muzeja hi tudi sicer se mu obeta »po smrti boljše življenje, nego pred smrtjo.« KakPred par meseci sem hotel kupiti v Ljubljani en izvod »Edinosti«. Ali nisem ga mogel dobiti. In »Edinost« izhaja vendar v mestu, ki je neizmerne politične in gospodarske važnosti za ves slovenski narod. Slednjič sem se obrnil do natakarja v neki kavarni, naj mi prihrani eno številko »Edinosti« za drugi dan. Dobil sem jo, ali v kakem stanju! Vso razcefrano, da je od uvodnega članka manjkalo skoro polovica. Tu je dvojno možno: ali so jo raztrgali nalašč, ali pa jo gostje toliko čitajo. V tem poslednjem slučaju bi mi z isto pravico mogli rekriminl-rati, da nimajo ljubljanske kavarne po več iztisov »Edinosti«, s polno pravico pa, ker je vse kavarne sploh — nimajo!! — Dobil sem tetko, ali v kakem stanju! Vso razcefrano, manjkal jej je kos uvodnika. (Čudno saj »Edinost« nikdar nima uvodnikov.) Tako se je izvršila ta drama. Kaj »Dan« more zato, da »Edinosti« nihče ne mara čitati — razun Tržačanov. »Edinost« je razprostrta samo po Trstu. Je pač glasilo političnega društva »Edinost«, ki prinaša lepe uvodnike in druge poučne članke, ki zanimajo tudi Ljubljančane in druge Slovence. Brzojavne vesti, domače in društvene, to je vendar važno tudi za Ljubljančane, drugače bi se »Edinosti« v Ljubljani sploh ne dobilo — niti razcefrane ne. Če se v Trstu čita »Dan« z veseljem, v Ljubljani pa »Edinost« raztrgana roma naokrog, to vendar ni krivda »Dneva«. »Edinost«, potolaži se vendar! Ne moremo biti bolj ostri, ker se nam res smiliš. Orkester »Zveze jugoslovanskih železničarjev v Trstu. Pred meseci se Je osnoval izvrsten orkester pod okriljem »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. Z. J. 2. je poznana širom jugoslovanskega ozemlja kot strogo narodna in stanovska organizacija. Vsak zaveden Slovenec zna ceniti njene zasluge na narodnem in socialnem polju. Saj je bila Z. J. Ž. tista, ki je rešila slovenskega železničarja protinarod-ne socialne deirokracije, v kateri se je poiz-gubljal poprej. Njena zasluga je, da so slovenski železničarji^ narodno zavedni in da se bojujejo za zboljšanje svojega položaja, pod praporom narodne organizacije. — Torej pod okriljem te narodnes. organizacije se je osnoval orkester, ki že danes, dasi obstoji šele nekaj mesecev, proizvaja imenitne komade. Ravno zadnjo nedeljo smo ga imeli priliko slišati (v Rojanu namreč). Lahko odkrito rečemo, da bo ta orkester v najkrajšem času kos vsakemu vojaškemu orkestru. Vsakega Slovenca mora to dejstvo močno razveseliti. Ne bo se treba več obračati na vojaštvo, brez vojakov se bo opravilo še bolje. Znano je, da obstoji v Trstu tudi godba N. D. O. Večkrat se je že pripetilo, da je reklo kako narodno društvo, mi ne maramo godbo na pihala »godba N. D. O. je namreč godba na pihala), temveč hočemo orkester. In sviral je nato vojaški orkester na prireditvi narodnega društva. Danes se pa ne bo moglo izgovarjati več nobeno narodno društvo; imamo godbo na pihala (N. D. O.) in orkester {Z. J. Ž.). Rekli smo v začetku, da je Z- J. Ž. strogo narodna organizacija. Zato povdarjamo, da je dolžnost vsakega slovenskega narodnega društva, da se obrača na orkester Z. ,f. Z. Ravno tako seveda tudi na godbo N; D. O. Mi pozdravljamo najtopljeje ustanovitev tega prepotrebnega orkestra z željo, da bi storili Slovenci svojo dolžnost. Sedež orkestra Z. J. ž. se nahaja v društvenih prostorih ulica Sv. Frančiška št. 2. kamor naj se naslavlja pisma. Socialni tečaj N. D. O. V petek U. oktobra od 7.—8. zvečer dr. V. Kisovec: »Volitve v zavarovalnico zoper nezgode in razsodišča«; od 8.—9. zvečer dr. J. M. Čok: »Politične stranke in struje v Trstu«. Slovensko gledališče v Trstu. V nedeljo zvečer se uprizori Kadlburgova burka »Črni madež«. v Sirite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike! Pošljite naročnino, ako je še niste! Balkanska vojna Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Srbija odbila noto velevlasti. —■ Ultimatum Turčiji. SPLOŠNA VOJNA IZBRUHNE V NEDELJO, — NAČRT BALKANSKIH DRŽAV. — BOL-GARSKO-TURŠKI SPOPAD PRI KARAKOLU. — TURŠKO-ČRNOGORSKI BOJI. rj& * ':f SRBSKI ULTIMATUM. Belgrad, 10. oktobra. Danes ob 3. uri popoldne je srbska vlada odposlala Rusiji in Avstriji odgovor na njiju zadnjo noto. Srbska vlada je predloge velevlasti odločno odbila in izjavila, da Srbija odneha le v tem slučaju, ako Turčija brezpogojno ugodi vsem srbskim za-htevam. S tem so končana pogajanja velevlasti s Srbijo. Belgrad, 10. oktobra. Tu vlada velikansko veselje, ker je vlada odbila noto velevlasti. Vojna stoji radi tega pred durmi in izbruhne v. najkrajšem času. Belgrad, 10. oktobra. Listi poročajo, da je srbski poslanik v Carigradu, Nenadovič, dobil danes od svoje vlade obvestilo, naj izroči turški vladi ultimatum, na katerega mora Turčija odgovoriti najpozneje tekom 48 ur. Belgrad, 10. oktobra. Tu se splošno govori, da izbruhne vojna v nedeljo, če ne že v soboto. i BOLGARSKA NAPOVE VOJNO V NEDELJO. London, 10. oktobra. Tukajšnji bolgarski poslanik je sporočil angleškemu zunanjemu mi-nastru Greyju, da napove Bolgarska Turčiji vojno v nedeljo, v ponedeljek zjutraj pa bodo bolgarske čete že prekoračile mejo. BOLGARSKO-TURŠKI SPOPAD PRI . KARAKOLU. Carigrad, 10. oktobra. Po vsej Macedoniji so Srbi in Bolgari organizirali vstaške čete. Vsaka četa šteje najmanj po 50 mož. Vstaške čete so že po vsej Macedoniji pričele svoje delovanje. Kakor kaže, bodo imeli Turki ž njimi zelo veliko opravka. Danes se je pojavilo pred Karakolom več takih bolgarskih vstaškili čet, ki so napadle turško posadko. Vnel se Je hud boj. Turška posadka se je hrabro branila, a se je konečno morala s precejšnjimi Izgubami umakniti. Poveljnik turške posadke je takoj zahteval pomoč, ki je kmalu prišla, toda bolgarski vstaši-prostovoljci so se med tem že umaknili nazaj. ČRNOGORCI PRED ŠKADROM. London, 10. oktobra. Črnogorska armada, ki Je udrla južno od Podgorice čez mejo, je na vsej poti zmagonosna. Turki se v največji naglici umikajo proti Škadru, kjer bo prišlo do krvave bitke. London, 10. oktobra. Semkaj je došlo poročilo, da so se prve črnogorske čete že pojavile pred Škadrom. Na potu se jim pridružujejo Malisori, ki se z velikim navdušenjem bojujejo proti Turkom. Nedaleč od Škadra se sliši strašno grmenje topov. Turške čete so šle Črnogorcem iz Škadra nasproti in se bije sedaj pred Škadrom krvava bitka. Podrobnosti o operaciji črnogorske armade, ki je pri Pod-' gorici prekoračila mejo, ni mogoče poizvedeti: Vsekakor pa je čisto gotovo, da črnogorska armada ni več daleč od Škadra. BERANE SE ŠE VEDNO DRŽE. Carigrad, 10. oktobra. Berane se še vedno drže, vendar pa je skoro izključeno, da bi se turška posadka kljub temu, da je dobila oja-čenje, mogla še dolgo braniti. Že jutri je pričakovati, da pade mesto v črnogorske roke. NAČRT BALKANSKIH DRŽAV.‘ London, 10 .oktobra. Tu v začetku niso mogli razumeti, zakaj je Črnagora najprej napovedala Turčiji vojno. Vsled nenavadnega živahnega operiranja Črnogorske armade, ki se Je kar na več krajih naenkrat pričela bojevati s Turki pa se je sedaj izkazalo, da imajo balkanske države dobro premišljen skupni načrt. Črnogorska armada se je samo zato s tako silo sedaj vrgla na Turke, da bi odvrnila pozornost na srbsko in bolgarsko armado. Srbi se namreč zbirajo okolo Studenice, Bolgari pa pri Kjustendilu. Na tej progi bo čisto gotovo prišlo do prvih velikih bitk. TURČIJA NE BO VEČ INTERVENIRALA. Carigrad, 10. oktobra. Tu so ■ ^ že spri< jazniii z mislijo, da je vsaka 1 in vsako pregovarjanje odveč. Turška vL je sklenila, da se ne bo spuščala več ¥ nobene interven; cije. Včeraj je bilo aretiranih’ več voditeljev, mladoturških organizacij, ki so vprizorili protivladne demonstracije. NEZASLIŠANA NASILSTVA NAD ČEŠKO ŠOLO NA DUNAJU. Dunaj, 10. oktobra. Danes je mestna občina že tretjič zapečalila češko ljudsko šolo v III. okraju. Ob dvanajstih je prišla v šolo posebna mestna komisija, ki je hotela šolo i / oj zapreti in vrata zapečatiti, kar se ji p koj posrečilo. V šoli se je namreč zbralo par sto Čehov, večinoma stariši čeških otrok, ki so hoteli s silo preprečiti nemško nasilstvo. Čehi so namreč sneli vsa vrata v šoli in polomili tudi ključavnice, tako da komisija ni mogla zapreti ysled česar je odšla. Ob 4. uri se je zopet vrnila. Ponovili so se isti prizori. Ko- rečno so prišli v Šoio Češki poslanci Masaryk,' Klofač Tomašek in Spaček, ki so obljubili Staričem, da bodo storili vse potrebne^ korake, nakar so se starši pomirili in ie komisija šolo zapila. Ko ;e komisija šolo zaprla, jc prišlo do velikih demonstracij. Med dunajskimi Cehi vada radi tega nezaslišanega nemškega barbarstva velikansko ogorčenje. MINISTRSKI SVET. Dunaj, 10. oktobra. Danes se je vršila v parlamentu seja skupnega ministrskega sveta. Zunanji minister ^rof Berchtold je poročal o nasta’i situaciji in o vojnih kreditih. Izjavil, da sedanje zahteve niso v nobeni zvezi s kako mobilizacijo avstrijske armade radi vojne na na Balkanu. "Vlnda lioče le izvesti vse načrte bivšega vojnega ministra Schonaicha. Grof Berehtold jc zlasti v svojem govoru poudarjal, da je avstrijska politika skrajno miroljubna. V ogrskili delegacijskih krogih se govori, da vlada nc zahteva 400, ampak le 179 miljonov vojnega kredita, in sicer 125 miljonov za armado, 27 za mornarico, drugih 27 pa bo admiralu Monteocuccoliiu na razpolago za eventualne posebne potrebščine. Skupni finančni minister vitez Bilinski se je po konferenci podal k cesarju v Schonbrunn, kjer je bil snrejet v posebni avdijenci. Lastno mater umoril in oropal. Predvčerajšnjem so odkrili v Pragi v Ječni ulici grozen umor, ki je še tem bolj grozen vsled tega, ker sta morala preteči dva meseca, predno so v neki hiši našli skoro napol gnilo truplo neke gospe, katero je umoril njen lastni sin. Ludovik Koblitz, sin Ane Koblitzove, vdove po višjem revidentu, je paranojik, ki je obiskoval visoke šole in je bil v zadnjem času nastavljen kot inseratni agent. Umor se da pojasniti le z blaznostjo, ker je bil izvršen na be-stijalen in nečloveški način, ih z ropom znatne vsote denarja. Še pomisliti se ne da, da bi mogel zdrav mozek tak grozen čin skombinirati in ga izvršiti na tako hladnokrven in ciničen način. Poročila, ki se nahajajo v analih praške kriminalistike nam poročajo, kako so odkril] zločin. Predvčerajšnjem opoludne se je vrnil neki študent, ki je stanoval prejšnje leto pri gospej Koblitzovi, nazaj v Prago in je šel v hišo, kjer je prej stanoval. Hišnica pa je študentu povedala, da je gospa Koblitzova odšla v začetku avgusta k svoji sestri v Behyn na Češkem in da es dosedaj še ni vrnila. Kljub temu je šel študent s hišnikovim sinom v četrto nadstropje, kjer je stanoval, da bi pogledal, če ima zase kako pismo v poštni škatlji na vratih. Ko sta prišla pred vrata stanovanja, jima je udaril v nos Krožen smrad po gnilobi. Hišnikov sin je odprl z nekim ključem vrata in je stopil s svojim tovarišem v predsobo. Ker nista tam ničesar sumljivega našla, sta odprla kuhinjo, kjer sta z grozo zagledala na tleh v posušeni mlakuži krvi mrtvo truplo. Vsled silnega smradu sta študenta vrata zaklenila in sta hitela v bližnjo stražnico, kjer sta obvestila tamošiije policijske organe o groznem odkritju. Ti so takoj odšli na mesto zločina in so našli gnilo truplo ležati na tleh s prerezanim vratom. Glava je visela čez rob bane. Truplo Je bilo oblečeno samo v srajco in pod prerezanim vratom je bil prevezan jermen. Vsa soba je bila polna posušene krvi. Pri nogah trupla je ležala sicer majhna, toda ostra sekirica — morilno orodje. Sodna preiskava je dognala, da je nekdo gospej Koblitzevi vrgel jermen okrog vratu, zategnil ga. zvlekel nesrečno ženo iz postelje. Sele ko je bila na tleh, ji je morilec zadal rane s sekirico. V postelji niso našli niti enega krvavega madeža. Hišnico v oni hiši, kjer se je izvršil zločin, so takoj zaslišali in ona je izpovedala sledeče: Gospa Ana Koblitzova je stanovala že 'dalje časa v oni hiši. V njenem stanovanju je bilo pogosto slišati kreg in prepir, katerega je povzročil sin Koblitzove. zelo rabijaten človek, pred katerim je morala mati večkrat bežati celo na ulico. 26. julija je prišla Ana Koblitzova k meni in mi je pokazala veliko svoto denarja v zlatu in v papirju, v ceni čez 10.000 K. Pripovedovala mi :e, da ie dvignila denar iz pred-ujmne blagajne »Uuvera« kot nadomestilo za premoženje, ki ga je izgubila pri znanem polomu Sv. VaclavsKe hranilnice. Gospa Koblitzova mi je tudi pripovedovala, da se odpelje ,v bližnjih dneh k svoji sestri v Bechyn, da se z njo pogovori, kje naj denar naloži. V noči med 31. julijem >n 1. avgustom je prišel Ludovik Koblitz ob tričetrt na 4. zjutraj domov. Jaz sem mu Šla sama odpret hišna vrata in sem mu tudi posvetila z lučjo po stopnjicah. Pozneje sem res slišala velik ropot v stanovanju umorjene. Ker pa je bilo to skoro na dnevnem redu, se nisem dosti zmenila za celo stvar. 1. avgusta zjutraj je prišel Ludovik Koblitz v moje stanovanje in me ja prosil, naj mu prinesem skodelico kave. ker se je njegova mati ob 6. uri zjutraj odpeljala v Bechyn in zaklenila kuhinjo. Kuhinja se nahaja na strani in ni treba hoditi skozi njo, če se hoče priti v sobo. Jaz sem mu prinesla zajutrek in sem odšla. Popoldne je prišel Ludovik Koblitz s svojo ljubico, Ano Baltusovo, postrežnico y pfaški blaznici, na svoje stanovanje, kjer sta ostala do 7. ure zvečer. Ko Sta prjsla domov, se je videlo, da je bil Koblitz pijan. Celo popoldne je bil v stanovanju velik ropot in prepir in ko je zvečer Baltusova zapustila stanovanje, jc zaloputnil z vso močjo za njo vrata. Kaj pripoveduje sosed žrtve. V četrtem nadstropju, poleg stanovanja nesrečne žrtve, stanuje trgovec Fankner. V noči od 31. julija do 1. avgusta med tri četrt na 5. in 5. uro zjutraj je zaslišal on in njegova rodbina velik krik v stanovanju svojih sosedov, krik, ki pa je nenadoma utihnil. Kmalu nato je gospod Fankner zaslišal, kako je nekdo hitel po stopnjicah. Videl pa ni nikogar, da bi izšel iz hiše. Po tej izjavi ni bilo več dvoma, da je sin umori! lastno mater. Ludovik Koblitz je človek, ki mu je zločin že prirojen. Najbrže je zvedel od svoje matere o njenem denarju in je sklenil izvršiti peklenski zločin, umoriti namreč svojo lastno mater in ji ugrabiti denar. Morilec matere na begu. Ko je Ana Baltusova, morilčeva ljubica I. avgusta zapustila Koblitzovo stanovanje, ie prišel Koblitz sam k hišnici in ji je rekel, da se bo drugi dan peijal za svojo materjo v Behvn. Vse stvari, ki pridejo nanj in na njegovo mater, naj hišnica spravi. Morilec je šel na to na državni kolodvor, odkoder se je odpeljal na Dunaj. Tam je naročil portirju, naj mu kuni vozni listek prvega razreda (za brzovlak) do Budimpešte in mu je dal 5 K napitnine za to uslugo. Nato mu je dal še 5 K z naročilom, naj jih izroči socijalnodemokratičnemu društvu na Dunaju. Portirju se je stvar zdela sumljiva in ie obvestil o tem oolicijo. Medtem pa je morilec že odnesel pete, zakaj brzovlak je že davno odšel. Od tam se je izgubila vsaka sled za morilcem, ki je po popisu srednje velik, suh, s temno-plavimi lasmi. V zadnjem času le rosil temno sivo obleko m nanosnik z okroglima šipama brez okvirjev. * Po poslednjih poročilih o morilcu Ludo-viku Koblitzu. ki jih je danes »Dan« prejel, poročamo: Dobili so novo sled o morilcu Koblitzu, ki drži z Budimpešte zopet nazaj v Prago. V pondeljek so prišla mnoga poročila, da se ie nahajal morilec še v nedeljo v Pragi. Tamoš-nja policija je napela vse sile, da morilca izsledi. Več strank je izpovedalo, da je bil morilec Koblitz prei jako dobro znan po nočnih praških kavarnah. LISTNICA UREDNIŠTVA. Pravi prijatelji »Dneva« pri Sv. Ivanu: Vaš opis smo z veseljem priredili za tisk. Le tako naprej! Vaše pismo smo z veseljem čitali, ker takih prijateljev si želi še več »Dan«. ! v Odgovorni urednik Radivol Korene. La.sf in tisk »Učifplfske tidiarnr« Mali ocrlasi. Škorec je ušel včeraj zjutraj. Odda se ga naj proti dobri nagradi na Zabjaku št. 1V 704—1 Vizitke in kuverte priporoča Učiteljska tiskarna v Ljubljani, t. z. z o. z. Izjava. Ozirajte se na tvrdke, ki oglašajo v »Dnevu*, * ? £ % Simpatična gospodična s premoženjem, želi stalnega mesta gospodinje pri kakem boljšem, poštenem čez 38 let starem železniškem j uradniku. Ponudbe pod »Gospodinja« na »Prvo anončno pisarno«. 703—1 j Podpisani preklicujem vse žalitve, ki sem jih govoril o Kolinski tovarni za kavne primesi v Ljubljani kot vslužbeni pojasnjevalec firme Hein-rich Franck Sohne letošnje leto začetkom meseca junija v okolici Moravč, in te žalitve obžalujem. Obenem izjavljam, da so bile moje trditve o kakovosti izdelkov Kolinske tovarne brez vsake podlage. V Ljubljani, dne 10. oktobra 1912. Lud. Černelič. Posebna specialiteta likerja se debi v vseh boljših lokalih ter tam, kjer so razvidni dotični plakati, ali pa direktno pri Lovro Šebeniku t Šišk* pri Ljubljani, jfeeja zaloga ur, zlatnine in srebrnine H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg št. 25. Lastna potokoHrana tovarna ur v Švici. 1 v * Tovarniška znamka mr »iko“ -sni Cenik zastonj in poštnine prosto. © Tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9 priporoča svojo bogato zalogo izgotovljenih oblek za gospode in gospe, dečke in deklice. ___________________:š: Ljubliana, Pred škofijo 21, II. nadstropje, zraven rotovža. Velecenjenim damam se vljudno priporoča modni salon za damske klobuke Alojzija Vivod - Mozetič. Sprejemajo se vsa popravila. Ljubljana, Pred škofijo 21, II. nadstropje, zraven rotovža. 3 I I 3 JL V interesu vsib gospodinj! Samo t* zabojčki in zavoji, kateri, nosijo kavni mlinček kot tvorniško znamko, vsebujejo nepreseženi, sta- ^ roizkušeni »pravi Franck“ iz tovarne v Zagrebu. i Priporoča se tedaj: skrbna pozor-nost pri nakupu! sl itn 121/‘>4'76 V nobenem glavnih mest avstrijske monarhije no dobite tako velike detailirane trgovine, ki bi imela v zalogi toliko damske konfekcije kot moja. — Imam ogromno zalogo najmodernejših in najelegantnejših miiiiMjev, iMrtotov, ragualov gledaliških plaščev kakor tudi kostimov do najfinejšega izdelka. — BIlISP. krila* Spodllja ki ila, pletene jopice kakor tudi obleke za otroke in dečke fino izdelane, po Čudovito nizkih cenah. — Nobenemu ni pri meni težka izbira jopi<*, paletOtOV in kOStlllllOV za deklice. Na deželo pošiljam brez povzetja na izbiro. — Postrežba točna. »»Angleško skladišče oblek4* O. Bernatcvič. Ljubljana, Mestni trg štev. 5. V