PoStnina plačana v gotovini. Izhaja vsak torek, četrtek In soboto. Cena posamezni številki Din. —-50. TRGOVSKI LIST ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN O Ortdnlfttvo hi upravnlfttvo J« v Ljubljani, GradtSCe Stev. 17/1. — Dopisi se o« vraCajo. — št*v. pri čekovnem r ^ fr j&nl 11*53,— Stev. telefona 552, ftaročnlna ta ozemlje SHS s letno D 60*—, ta pol leta D 30*—, za Četrt leta D 15’—, mesečno D 5*—, ta lao' c>\‘y <**—. — Pl*<» •« l«U *® v Ljubljani . -v- ^ < V -V k\>" LETO V. LJUBLJANA, dne 11. aprila 1922*. ŠTEV. 43. List stane od 1. marca 1922: «;eloletno Din. 75.—, t. j. (K 300.—); polletno Din. 37.50. t. j. (K 150.-); Četrtletno Din. 18.75, t. j. (K 75.—); mesečno Din. 6.25, t. j. (K 25.—). Povoj ni dolgovi naše države. (Konec.) Nadaljni povojni dolg datira iz meseca maja 1919, in sicer za blago, ki ga je naši državi prodalo Zvezno društvo za inozemsko trgovino iz New Yorka. Po izvajanjih dr. K. Ku-mauudija je v dobi ministerjevanja dr. A. Korošca oddano ministrstvu za prehrano in obnovitev države 8476 kolijev raznega blaga v ceni 780.991 dolarjev 10 centov in 3,597.310 frankov.. Zveznemu društvu se je takoj po dobavi izplačal predujem v znesku 3,597.310 frankov. Ko so pozneje nastajale vedno večje pritožbe radi tega nakupa, se je sestavila posebna anketna komisija z nalogo, da pregleda celo dobavo. Ta komisija je ugotovila v svojem poročilu, ki datira z dne 28. aprila 1921 sledeča dejstva: 1- da je bilo mokrega in uničenega blaga v vrednosti 83.677 dolarjev in 250.237 frankov. 2. da so se v dobavi nahajali predmeti, ki se ne bi bili smeli kupovati na državni račun, kakor igralne karte, puder, svilene nogavice, ženske toalete, haremski čeveljčki, v času, ko je narod nujno potreboval vsakdanje odelo in opravo, ki mu je bilo med vojno odvzeto, obrabljena in uničena. O količini in vrednosti tega blaga poročilo ne navaja številk. 3. da so nabavljeni predmeti iz-gledali, kakor da bi bili kupljeni na ameriških dražbah, ker že davno niso bili več uporabni; 4. Konečno je bila cela vrsta zabojev, ki v Beograd sploh ni nikdar dospela, na drugi strani pa je bilo mnogo blaga dvakrat vpisanega in fakturiranega. Radi tega se je ugotovila škoda 11.014 dolarjev in 73.784 frankov. 5. v prejetih zabojih je manjkalo blaga za 18.048 dolarjev in 68.846 frankov. Celokupna škoda znaša po teh ugotovitvah 112.740 dolarjev in 392.832 frankov, kar znaša po sedanjih kurzih nad deset milijonov dinarjev. Ker pa se račun v dolarjih ni pravočasno poravnal, nastala je še velika izguba vsled padca valute, kakor pri petrolejevi aferi. Še lansko jesen je bilo 326.735 dolarjev neporavnanega dolga ali nad 100 milijonov kron. Ministrski svet je seveda to afero mirno pasiral in sklenil, da se mora ta dolg likvidirati, ker se je izkazalo, da je komisija, ki je imela prevzemati to blago v Solunu, potrdila Amerikancem, da je vse blago prejela nepokvarjeno in v popolnem redu. Iz Kumanudijevega poročila ni ničesar razvidno, ali se je proti krivcem kaj ukrenilo, kar bi bila dolžnost odgovornih ministrov, fn potem se taka vlada še čudi, da vlada v ljudstvu nezadovoljstvo in da je za- upanje naroda v upravljanje državnega imetja in javnih sredstev omajano. Medvojni in povojni dolgovi znašajo torej nad dve milijardi zlatih frankov, kar zahteva pri sedanjem kurzu pri šestodstotnem ohrestovanju nad sedem milijard kron letnih obresti. Ako računamo s temi številkami, potem se šele zavemo vse niizerije, ki je nastala vsled padca naše valute. Mi nismo zmožni obrestovan teh dolgov. Odplačevanje teh vsot bi izčrpalo nad eno tretjino celega državnega proračuna in bi nas zasužnjilo na cele generacije. Finančni minister, ki velja posebno v reparacijskem vprašanju za strokovnjaka, seveda ni podal glede progriuna regulacije in odplačevanja vseh teh dolgov, nikakega pojasnila. Ene besede ni črhnil o tem, dasi je baš on bivši šef urada za izvršitev mednarodnih pogodb. Tak ekspoze je vsekakor skrajno nezadosten in nezadovoljiv. Naloga poslancev je bila, da zahtevajo glede tega od njega pojasnila in programa, ki ga je finančni minister javnosti dolžan. Kmalu nato se je še tekom meseca aprila leta 1919 najelo prvo kratkoročno notranje posojilo na podlagi 6 % dinarskih bonov in 4 % kronskih bonov. Pri prvi subskripciji, za katero je vladalo v naši javnosti veliko navdušenje, je bilo vpisanih 247,804.000 kronskih in za 13,590.000 dinarskih bonov. Diferenciranje obrestne mere in druge netaktnosti, ki se jih je storilo pri bonskem posojilu, so zelo slabo vplivale na razpoloženje našega ljudstva. Dne 1. oktobra 1921 je bilo od tega posojila še 96 milijonov kron in 2,371.500 dinarjev v prometu. Izdanje tega posojila je bilo sklenjeno že na seji ministrskega sveta z dne 17. decembra 1918. Glavni namen je bil, dati državi sredstva na razpolago za kritje rednih izdatkov, ker so bili dohodki iz davkov in carine mnogo premajhni. Po pooblastilu ministrskega sveta je smel finančni minister izdati blagajniške bone do pol milijarde kron in do sto milijonov dinarjev z najvišjo obrestno mero 6 %. Prodajo kronskih bonov je prevzel savez denarnih zavodov, dinarskih bonovo pa savez in ministrstvo financ. Ko so konečno le uvideli, da je provokacija z nizko obrestno mero v kronskem področju zado-bila kritičnih posledic, se je sklenilo v svrho poprave subskripcijskega rezultata za kronske bone, da se bodo boni, ki so bili podpisani v dobi od 15. maja. do 15. junija 1919 izplačevali za pet dinarjev več na vsakih sto kron. Drugo notranje posojilo je bilo prisilno posojilo, ki ga je dekretirala vlada v višini 20 % gotovine ob priliki kolkovanja žigosanih bankovcev. To posojilo se je izvedlo v onem času, ko se je doigravala v Beogradu ravno konec tragedije krone. Finančni minister navaja, da se ima na ta račun izplačati, odnosno izdati stalnih obveznic za vsoto 900 milijonov kron. Po določbah finančnega zakona za leto 1920 21 se imajo zneski pod 1000 kronami izplačati v gotovini, za zneske nad 1000 kron pa se imajo izdati obveznice. Kakor trdi finančni minister, imajo biti te obligacije 3 % in izplačljive v roku 10 let. Ministrstvo financ je že neštetokrat pompozno naznanilo pričetek izplačevanja teh zneskov, toda vsakokrat se je še blamiralo, ker se je izkazalo, da ni moglo držati besede. Sedaj se izgovarja, da predloženi su-mami seznami niso bili točni, češ, da so bili nekateri podatki vzeti iz unikata, drugi iz duplikata ali triplikata pobotnice za odvzeti denar. Ta izgovor je tako jalov, da se ž njim ne moremo zadovoljiti. Čisto jasno je, da je aparat generalnega inšpektorata v finančnem ministrstvu za vsako večje delo nesposoben. Na drugi strani pa je zadrževanje izplačila neodkrita igra finančnega ministra, ker hoče z zavlačevanjem pripraviti interesente že sedaj ob dveinpolletne obresti, kar znaša pri 900 milijonih lep znesek. Finančni zakon je namreč tako površno izdelan, da glede začetka obrestovanja teh obveznic ni ničesar določenega. Sicer bi odpustili finančnemu ministru tudi ta način varčevanja za državno blagajno, ki bo stal 68 milijonov kron izgube na obrestih, samo, da bi vsaj že enkrat začel z izplačevanjem. Delegacija ministrstva financ je že davno predložila ves natančen materijal generalnemu inšpektoratu v Beogradu. Razne gospodarske korporacije so urgirale, da naj se sedaj vsled rastoče draginje izplačajo ti zneski, toda dosedaj brez uspeha. Dalje spada k notranjemu visečemu dolgu tudi trimilijardno dinarsko nepokrito posojilo, ki ga je najelo finančno ministrstvo pri Narodni banki. — Ta viseči dolg je bil odobren finančnemu ministru od ministrskega sveta, ki nosi napram narodu za ta odlok vso odgovornost. Ta dolg, ki je lansko leto največ prispel k padcu naše valute, ima biti vrnjen Narodni banki do konca leta 1930. Ena tretjina teh sredstev se je porabila za obratni kapital, dve tretjini pa kot izredni kredit. V kakšne namene, tega nam gospod finančni minister ni povedal. Vendar mislimo, da sta dve milijardi dinarjev tako znatna vsota, da bi bilo potrebno nekoliko pojasnil in podatkov, kam je ta denar izginil. Tudi je znak popolne nezmožnosti in brezpomembnosti .parlamenta, ako dopušča, da o tako važnih vprašanjih, kakor je desetletni viseči dolg v znesku 12 milijard kron, odloča ministrski svet brez parlamenta. Od teh kreditov je 2.816,854.379 Din. izčrpanih. V tem vidimo, s kako jasnim namenom se je najprvo uničilo jugoslovansko krono, češ, da nima nobenega kritja, nima nikake vrednosti, potem pa se je takoj nato začelo tiskati in izdajati novčanice, ki so ravno tako brez podlage. Kakor kaže praksa, vlada ne misli resno na vračanje tega dolga, ker n is poteče skoro dneva, kadar se je vršila seja ministrskega sveta, da ne bi čitali, da so se zopet dovolili najraznovrstnejši mnogomili-jonski izredni krediti. Ta način gospodarstva se nadaljuje tudi sedaj po listavi in parlament ne kaže nikakega interesa ali odločnosti, da bf se temu razsipanju uprl in napravil enkrat konec. Med viseče dolgove spada nadalje tudi dolg za nabavo benzina, strojnega in motornega olja od Petra Rajkoviča v znesku 17,510.000 dinarjev na podlagi pogodbe z dne 14. junija 1920. Ker ta materijal ni bil pravočasno dobavljen in ker njegova kvaliteta ni odgovarjala pogodbenim določbam, ministrstvo za prehrano pa je bilo kljub temu blago prevzelo, je ministrski svet odločil, da se zanj plača 15 milijonov dinarjev. To je važna izjemna odredba pri državnih dobavah, ki je prevrnila vse predpise in določbe. Znani so nam slučaji, kako kruto se je postopalo v drugih primerih. Zato nam je slučaj Kuma Rajkoviča zelo sumljiv. Dalje spadajo v to kategorijo vsi nelikvidirani računi vojnega ministrstva po proračunu 1920/21 za državne dobave, ki znašajo okrog 164 milijonov dinarjev. Izgovor finančnega ministra, da se to vsled gibanja na albanski meji ni dalo izpeljati, ne drži, ker so ostale državne oblasti dolžne tudi za druge dobave kakor premog in drug materijal, o katerih so računi že davno predloženi. K vsem tem dolgovom je prišteti konečno še notranje 7 % investicijsko posojilo v znesku 500 milijonov dinarjev in novo investicijsko posojilo v znesku 1 milijarde dinarjev, ki je bilo sklenjeno in odobreno te dni. Za notranja posojila je sedanja situacija zelo neugodna, ker država riskira s tem, da sedaj investira slab denar, za katerega mora plačevati visoke obresti, da postanejo v slučaju zboljšanja valute vse investicije pasivne. Ogromne so denarne obveznosti, ki so nastale za državo po zakonu o likvidaciji agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini. Po njem se ima do 15. junija 1922 izplačati v gotovini 65 milijonov dinarjev in v ob-, ligacijah, ki jih bo treba emitirati pa 130 milijonov. Za te obligacije je plačati letno samo na obrestih 5,200.000 dinarjev. Za likvidacijo begluških po sestev pa se ima do 15. junija 1922 izplačati 25 milijonov dinarjev. Odkod vzeti denar, tega nam finančni minister ni povedal. Najbrž sam nima v tem oziru nikakega predloga in programa, ker cela zadeva likvidacije agrarne reforme raste gospodom črez glavo. Dejstvo je, da je naša vlada na račun nemške vojne odškodnine po prevratu mnogo grešila in da se še danes preveč zanaša, da bo s tem pokrila vse lahkomiselnosti, ki si jih je dovolila v prvih dveh letih po ujedinjenju na lastno pest. Kaj je z revizijo zakonov in naredb? Kakor smo že večkrat razpravljali, je zakonodajni odbor dne 28. decembra 1921 dovršil revizijo začasnih zakonov in naredb, ki so bile izdane v dobi od prevrata do sprejetja ustave dne 28. junija 1921. Pravilno povedano, zakonodajni odbor revizije ni dovršil, marveč mu je potekel odmerjeni petmesečni rok, v katerem se je imelo delo izvršiti. Ker se poleti v vročini seje niso vršile, je vse delo padlo na zadnje ,dni okrog božičnih praznikov, ko so vse sekcije s podvojeno naglico in forsiranim delom pregledovale naredbe. Naglica likjer ni dobra, najmanj pa je bila tukaj na mestu. Naravna posledica te situacije je bila, da cela kopa važnih zakonov ni prišla v razpravo in veljajo v neiz-pcremenjc-m obliki naprej. To je bistvena hiba. S tem je revizija izgubila ves svoj pomen, ker ni dosegla cilja, to je onih izpre-memb, ki jih je bil parlament poklican pri tej priliki uveljaviti. Druga še večja hiba pa je, da do sedaj, ko je le nad Iri mesece preteklo od kijučka revizije, še ni prišel v javnost niti eden službeni komunike, ki bi nam uraduo pojasnil, kaj je bilo ukinjeno in kaj ne, z drugo besedo, kaj velja sedaj. Navezani smo na informacije dnevnih časopisov, ki so bile zeio nezanesljive in netočne, ter da nikdo, najmaaj pa kak urad more nanje opirati, časopisi so poročali en dan, da je prometni davek ukinjen, drugi (Lan da ni, tretji dan zopet, kako novo kombinacijo in zamenjali izjave in predloge, ki so se podali tekom razprave, s sklepi, radi česar je bila javnost popolnoma zbegana. Med revizijskim materijalom se je nahajalo tudi mnogo naredb bivše deželno vlade za Slovenijo, ki se tičejo izprememb obrtnega reda. Med njimi so naredbe glede trgovine z življenjskimi potrebščinami, o trgovini z mlekom in jajci, 6 agenturskih in komisijskih podjetjih, o prodaji alkoholnih pijač v zaprtih steklenicah in o ustanavljanju strokovnih zadrug. Po poročilih nekaterih dnevnih listov so bile vse te naredbe od zakonodajnega odliora ukinjene, vendar še do danes ni izšlo v Službenih Kovinah uradno obvestilo, ali so ukinjene, ali izpremeajene ali ne. Tako poslujejo naše obrtne oblasti naprej po prejš-nih določbah, ki medtem morda že cele mesece tse veljajo. Ta netočnost, ki ima, kakor nekateri trdijo, svoj vzrok poslovanju državne tiskarne, je neopravičljiva, ker zanaša v pravne razmere in odnošaje nevzdržen položaj. Po novem letu smo vedno pričakovali, kdaj bodo izšli oni nešteti odloki ministrskega sveta, ekonomsko finančnega komiteja in drugih oblasti, katere dosedaj niso bile Še objavljene. Nekako mučno je že to. da so bili predloženi v revizijo neobjavljeni odloki, katerih vsebine torej nikdo hi mogel poznati in ki tudi vsled neobjavljene*;!! niso mogli veljati. Po najprimitivnejšili pravnih pojmih je prvi pred^oroj veljavnost odloka ali zakona, da je bil pravilno objavljen. Na objavo smo čakali en mesec, dva, tri zaman. Objavljali so se samo zakoni, ministrstva za soci-jalno politiko in za narodno zdravje. 0 usodi cele vrste važnih odredb v finančnih zadevah, dalje v zadevah notranje bi zunanje trgovine, dosedaj ničesar ne vemo, ali veljajo naprej ali ne. S to zakasnitvijo publikacije nastaja zopet nevarnost, da bodo končno izdani zakoni z zvratno veljavnostjo in se s tem povzročil oni upravni nered in nesiguroost, katero smo že tolikokrat zaman kritizirali. Tako je lani ekonomsko-financijski komite delal* izjeme od zakona o prometnem davku za industrijo v .Srbiji na škodo prečanske industrije. Odlok seveda ni bil nikjer objavljen, ker prečani niso smeli zanj zvedeti. Kljub temu so jim ni posrečilo prikriti te lumparije, ki v demokratski državi niso dopustne. — Zdi se, kakor da bi bili gotovi elementi in sicer na vodilnih mestih v naši državi interesirani na tem, da povzročajo nered in netočnost s tem, da zadržujejo pravočasno in splošno objavo važnih zakonov in nrredb. Baš tu bi bila aaloga naših poslancev, da z neizprosno odločnostjo citirajo vse odgovorne čini tel j e v vladi na odgovor in poskrbijo za red. Ugled cele naše unrave trpi pod tem, da se bas vsak dan in pri vsaki priliki dogajajo nevednosti, ki jih ino-zemec kratko nazivlje z izrazom balkanizmi '. Konično bo tudi v naši zakonodaji treba, da se upošteva osnovna načela legislative civiliziranih držav, namreč da je točna, jasna, precizna in javna. A ko "mo res demokratična država, potem ni treba. ds se /. zakoni in naredbasni igramo skrivalnico. Nečuvena provokacija žešez. ministrstva. Po sklepu zadnje konference načelnikov reklamacijskih oddelkov železniških uprav se imajo s t. majem vpeljati kot stalni dobavni roki na železnicah za brzovozno blago za pivih 200 km 10 dni, za vsakih nadalj-nih pričetih 100 km 5 dni; za tovorno blago za prvih 200 km 20 dni in za vakih pričetih nadaljnih 100 km zopet 20 dni. Ta sklep, ki ga je medtem ministrstvo železnic brez zaslišanja tarifnega, odbora, odobrilo in razglasilo pomeni nečuveno preziranje interesov trgovskega prometa, ki jasno kaže, da železniška uprava ne stremi za tem, da bi vsaj sedaj po treh letih, po končani vojni likvidirala vojne razmere na železnicah, marveč hoče še vnaprej dajati železniškim organom potuho s temi dolgimi dobavnimi roki in omogočevati razne manipulacije. Dekretiranje takih dobavnih rokov je direkten posmeh vsem našim stremljenjem za zboljšanje prometa. Treba nam je navesti le nekoliko primerov, da se jasno razvidi, kaj pomenijo te določbe v praksi. Ako pošljem vagon krompirja i* Škofje Loke v Ljubljano, sme železnica pustiti ta vagon 18 dni na kaki medpostaji in ga mi dostavi šele devetnajsti dan v Ljubljano in jaz nimam nobenega sredstva in možnosti, da bi obtožil železnico, če se mi je blago medtem uničilo, zmrznilo, zgnilo, ali pa če sera vsled padca cen, nedodržanja dobave, kakor je bilo sklenjeno v kupčiji, trpel občutno škodo. Vsak dan imamo konkretne slučaje, ki jasno kažejo, kam smo prišli, ker je že dve leti železniška uprava gluha, ter noče skrajšati dobavnih rokov, marveč jih celo podaljšuje. Trgovec iz Rume pošlje zaklano perutnino v Italijo kot brzovozno blago. Transport rabi samo do Rakeka 18 dni, medtem je blago popolnoma skvarjeno in se mora uničiti. Železnica reklamacijo zavrača, ker znaša dobavni rok nad mesec dni in »torej še davno ni bil prekoračen«. Tako frivolno in cinično izzvenevajo odgovori železnice, ki se po vsej škodi še upa norčevati iz ubogega trgovca, kateremu je uničila blago. Ali se more blago, ki vozi iz Karlovca v Ljubljano 10 dni sploh še imenovati brzovozno blago? Po našem mnenju ne, ker se ga s tovornim vozom po cesti lahko prepelja v treh dneh. Železnica pač zna predpisovati trgovcu skrajšanje nakladalnega in razkladalnega roka, zna poviševati stojnino, zna prepovedovati reekspe-dicije, češ, da je to absolutno potrebno, ker trgovci in verižniki manipulirajo in zlorabljajo vagone za skladišča. Toda sama pri sebi ne zna napraviti reda, da bi obnovila miro-dobne dobavne roke. Praksa namreč kaže, da se železnice potuhe in zaščite dolgih dobavnih rokov v polni meri in do skrajnosti poslužujejo. In trgovec, ki hoče sedaj spraviti svoje blago sploh naprej, Je izdan na milost in nemilost osobju na odprem-ni postaji in potem na vsaki premi-kalni postaji in križišču. Koliko in kolikokrat je cinično rekel železničar našemu trgovcu v Vojvodini, da^ ni vagonov ali pa da bo blago dobil šele črez dva meseca v Ljubljano. Koliko tisočakov podkupnine so morali plačati naši trgovci za prevoz blaga iz Bačke v Slpvenijo. Vse to bi na mah odpadlo, ako bi se vpeljali mirodobni dobavni roki. Potem bi se prenehala vsakodnevna samovoljna omejevanja prometa in gromadenje pošiljatev po kolodvorih v Zagrebu, Brodu, Vinkovcih, Karlovcu, Beogradu, Batajnici itd. Potem bi tudi prenehalo pustolovsko forsi-ranje osebnega prometa na škodo prevoza blaga. Slovenija se aprovizijonira z žitom iz 500 km oddaljene Vojvodine. Odtod mora dovažati pšenico, živino in druga živila. Te tr&nporte lahko sedaj železnica zadržuje na kaki postaji po cel .mesec dni ■> trgovec je brez moči proti taki anarhiji, ker je železnica krita z dobavnim rokom. Potem nam ne pomagajo nič vsi novi vagoni, ki so prišli iz Nemčije, vsa pomnožitev in popravila voznega parka, ker bodo vagoni stali neporabljeni na kolodvorih. Odobritev dobavnih rokov je najboljši dokaz, da so lepe obljube g. ministra Staniča le prazne fraze, ker ta minister, ki stremi po sanaciji prometa, ne sme skoro v isti sapi odobravati naredb, ki pomenijo provokacijo vseh gospodarskih krogov in bojkot rednega trgovskega prometa. Ako ostanejo taki dobavni roki v veljavi, je vsaka normalizacija prometnih razmer izključena. Onemogočen je vsak izvoz kvarljivega blaga, kakor jajc, perutnine, sadja, zelenjave itd., s katerim bi se dalo lahko zaslužiti milijone, kar pa mora vsled naših prometnih razmer zgniti. Ni treba posebej povdarjati, da je pri takih dobavnih rokih vsaka trgovska kalkulacija izključena. Prejemnik nikdar ne ve, kakšna bo cena tedaj po dveh mesecih, ko dobi blago, ne ve, v kakšnem stanju ga bo prejel, ako stoji tako dolgo na postajah, izpostavljeno vsem vremenskim nepn-likam. Za ves ta riziko nima trgovec nobenega kritja ne more od pravega krivca, namreč od železniške uprave sploh terjati nikake odškodnine. Nujna naloga in dolžnost naših gospodarskih organizacij je, da z vso odločnostjo in skrajnim odporom nastopijo proti takim poskusom ovrra-nja rednega in hitrega trgovskega prometa in proti tako neutemeljenim protekcionizmu nereda in malomarnosti v Železniškem obratu. Trgovska in obrtniška zbornica je takoj po prevratu prosila železniško ministrstvo, da ukine izredne dodatne dobavne roke, ki jih je bila odredila še staroavstrijska železniška uprava vsled kaosa, ki je bil nastal ob zlomu in vsled demobilizacije. Ti dodatni dobavni roki so znašali razen normalnih rokov po 61. 75 obratnega pravilnika pri brzovoznem blagu in živini 5 dni za 200 km in pri tovornem blagu pa 14 dni za pričetih 200 km. To je bilo v kritičnih dneh demobilizacije razumljivo, tudi pozneje v letu 1919 še, ker je primanjkovalo premoga. Toda sedaj po treh letih, ko so medtem že davno vse druge nasledstvene države vpeljale miro-dobne roke, je čas, da se tudi pri nas to vprašanje likvidira. Vprašamo, s čem utemeljuje železniško ministrstvo novo določene dobavne roke? Želimo jasnega odgovora, kdo je kriv, da si železnea ne upa prevzeti jamstva, da dostavi vagon žita iz Vojvodine v enem tednu v Ljubljano? Gospodarski pogled Čehoslovaške. (Poročilo trg. agencije SHS v Pragi.) (Konec.) Industrija kmetijskega orodja. Med vsemi industrijami cvete mogoče najboljše industrija za izdelovanje kmetijskega orodja, ki zaposluje okoli 10.000 delavcev in izdeluje v prvi vrsti pluge, stroje za sejanje, stroje za košnjo in za žetey. Vse izdelano orodje se izvaža na debelo. Z izdelovanje železnih predmetov se bavi okoli 30.000 delavcev in vsi delajo skoro izključno samo za Izvoz,. Tekstilna industrija. Bombažna industrija je osredotočena v severni Češki in na Slovaškem, kjer nahajamo 90 predilnic * 3.5 milijonov vretenc. Ta vretenca so uporabila pred vojno 710.000 bal bombaževine, 450 tkalnic s 137.000 mehaničnimi statvami, ki so producirale za 135.000 ton bombaževih proizvodov. Ta panoga industrije zaposluje 400.000 delavcev, ter predela okoli 150.000 ton bombaževine. Predelovanje volne je osredotočeno v Brnu in na vzhodni strani Češke, ter ima 1,100.000 vretenc in 43.000 mehaničnih statev. Tukaj je zaposlenih okoli 56.000 delavcev, ki predelajo 53.000 ton volne in 15.000 ton krp, uvoženih iz inozemstva. Produkcija je dosegla pred vojno 53.000 ton vol nenih izdelkov. Lan se predeluje v 25 tovarnah, katere imajo 281.000 vretenc, 10.000 mehaničnih statev in zaposlujejo 15.000 delavcev, ki pre delajo 30.000 ton letno. Proizvodstvo je pred vojno znašalo 22.500 ton. Z industrijo jute je zaposlenih 15 to tovarn z 35.000 vretenci, 13.000 statvami, 6000 delavci, ki predelajo za 50.000 ton in producirajo okoli 30.000 ton letno. Konoplje se predeluje na 6000 vretencih, a bombaževa nit se izdeluje na 20.000 vretencih z 2000 delavci. Industrija svile zaposluje 8000 vretenc in proizvaja 20.000 kvintalov. Tovarn za volnene tkanine je 164, 150 mehaničnih statev in 17.000 delavcev. Okoli 10.000 delavcev izdeluje odeje iz jute in volne. 70 % celokupne tekstilne industrije se izvaža v Avstrijo in na Balkan. Industrija za izdelane obleke je posebno razvita v sredini Moravske. Vezenine in čipke se izdelujejo na domu, kjer se s to industrijo bavi okoli 10.000 oseb. Posebno je ta panoga razvita na Slovaškem; na čeho-slov.moravskem platoju in v vzhodnem delu Češke; 60—80 odtetdtkov tega pridelka se izvozi. Z izdelovanjem perila za moške se bavi 14 tovarn, katere zaposlujejo 9000 delavcev, poleg 6000 delavcev, ki delajo na svojem domu. --Okoli dve tretjine celokupne produkcije se izvozi. Žensko perilo se izde luje v 150 tovarnah. Poseben predmet proizvodstva je belo perilo okrašeno z belimi čipkami. Polovica celokupnega izdelka se izvozi v inozemstvo, osobito v Rusijo, Srbijo, Švico in Severno Ameriko. Klobuke iz sukna izdeluje 5000 delavcev in polovica celokupnega izdelku se izvozi. Volnene klobuke izdeluje 20 tovarn z 3500 delavci ln izvozi se približno dve tretjine celokupne produkcije. Z izdelovanjem klobukov iz slame se bavi 1200 delavcev; tudi od teh izdelkov se izvozi v inozemstvo več nego polovica cele produkcije. Dva predioga za izenačenje davč. zak. B. Zemljiški davek. Primer: Kakor v prejšnji številki, z razločkom, da sestoji posestvo le delno iz zemljišč. Na posestvu je namreč tudi stanovanjska koča, ki je sama vredna 2500 dinarjev. Zemljišča so stala v Bosni en hektar po 5000 dinarjev, v Srbiji in Sloveniji po 8000 dinarjev, v Hrvatski po 4500 dinarjev, v Sremu in Vojvodini po 10.000 dinarjev. Na to posestvo odpadajoča davčna bremena bi znašata v a) Bosni 133 dinarjev, b) Srbiji 114 dinarjev, c) Sloveniji 36 dinarjev, d) na Hrvatskem 100 dlinarjev, e) v Sremu in Vojvodini 181 dinarjev. C. Obrtni davek. Primer: Obrtnik preživlja dvoje rodbinskih članov, starih nad 21 let. Vložil je v svoje podjetje 25.000 dinarjev, s 5 odstotnimi obrestmi. Po odbitku obresti ima 4000 dinarjev čistega dobička. Obrtnega davka bi plačal v: a) Bosni 443 dinarjev, b) Srbiji 443 dinarjev, c) na Hrvatskem tn v Vojvodini 1150 dinarjev. Za Slovenijo in Dalmacijo se višina obrtnega davka ne da ugotoviti, ker je obrtni davek kontingentovai«. Vrhu tega se v označenem primeru tudi ne navajajo razni obratni znaki, ki so merodajni za odmero občne pridobnine v Sloveniji, n. pr. promet, pomožne moči, obratna giavnlcu, stroji itd. 1>. Rentnimi. Primer: Nekdo da 25.000 dinarjev na posodo proti 5 odstotnim obrestim. Na rentnini bi se plačalo v: a) Bosni 182 dinarjev, •b) Srbiji 295 dinarjev. Roziirjojte Trgovski Ust \ c) Sloveniji in v Dalmaciji 80 dinarjev, d) na Hrvatskem in v Vojvodini 361 dinarjev. Na podlagi teh primerov izvaja pisatelj: 1. da je posest stanovanjske hiše, dana v najem, najhuje obdačena v Sloveniji in Dalmaciji, potem prlae Vojvodina in Hrvatska, nato Bosna in Hercegovina in konedno Srbija. ‘2. Mala zemljiška posest nosi najvišje davke v Vojvodini, v Bosni in Hercegovini, potem v Sremu, Srbiji in na Hrvatskem in konečno v Sloveniji in Dalmaciji. Večje posestvo v Sloveniji, nosi poleg zemljiškega in hišnega davka še dohodnino, vsled česar se gorenji red za Slovenijo in Dalmacijo bistveno izpremeni. 8. Donos malih obrtov je najvišje obdačen v Vojvodini in na Hrvatskem, nato pridejo Bosna, Hercegovina in Srbija. 4. Obdačba dohodkov glavnice je najvišje obremenjena v Vojvodini in na Hrvatskem. 5. Najmarina v Ljubljani je za 230 % višja kot v Beogradu, za 170 odstotkov višja'kot v Sarajevu in za 55 % višja kot v Zagrebu. K tem izvajanjem bi pridodali še sledeče. Slovenija bi po priobčenem pregledu ne bila ravno preobdačena. A to je le na videz. Ozirati se nam -je tudi na okolnost, da se poleg označenih davčnih bremen pobirajo še dohodnina (ki se drugod sploh ne pobira) in pa zelo visoke avtonomne doklade. Vrhu tega je davčni sistem, ki se vporablja v Sloveniji, zelo fiskalen in popolen. Tudi davčni aparat je na višku. Ako vpoštevamo vse te okolnosti, se gorenji pregledi davčnih bremen bistveno spremene v škodo Slovenije. Ne moremo se odtegniti domnevi, da Slovenija vzlic svoji gospodarski slabosti prednjači v davkih. E. Obdačba delniških dražb. Pisatelj navaja sledeči primer. Neka delniška družba ima delniško glavnico 1,000.000 dinarjev. Cisti bilančni dobiček znaša 138.000 dinar-.jev. Prenos na dobičku iz predido-čega leta znaša 2000 dinarjev. Pisatelj ugotovi predvsem odmer-no podlago za pridobnino. že tu se pokažejo velike diference. Davčna odmema podlaga znaša v a) Sloveniji in Dalmaciji 168.500 din., b) na Hrvatskem in Vojvodini 164.500 din., c) v Bosni in Hercegovini 206.500 din., d) v Srbiji 119.500 din. Davčna merila so v raznih pokrajinah različna. Davčna merila bi znašala v: a) v Slovniji in Dalmaciji 49.104 din., b) na Hrvatskem 46.772 din., c) v Bosni in Hercegovini 3&657 din., d) v Srbiji 27.598 din., e) v Vojvodini 54.509 din. (Dalje prih.) Barvni trakovi THE REX CO , LJUBLJANA. \zvoz m uvoz. Uvoz dinamo-strojev. Za uvoz dina-rno-strojev, elektro-motorjev itd' iz St. 642 obč. carinske tarife, ako te predmete uvažajo uvozniki, imenovani v točki 1 rešenja financijskega komiteta ministrstva St. C, Br. 61602 z dne 22. U. )0'20 (t. j. državne in samoupravne na-p-ave /.a svojo potrebo, industrijci, obrtniki, kmetovalci in njih družbe za svojo }■ trebo), je za oprostitev od carine >.a-d.ostno predpisano uverenje pristojne trgovsko-obrtniške, oziroma industrijske ali rokodelske zbornice, oziroma kmetijskega društva. Ako nimajo uvozniki Pravice ,do olajšave v smislu rešenja C br. 61602. n orajo predložiti uverenje ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu, da se taki predmeti ne izdelujejo v državi in samo na temelju tfikega uverenja se bodo smeli uvoziti d' tifini predmet' svobodno od carine lavo* blaga v špansko. Španski konzulat v Zagrebu javlja, da se ima vsem pošiljatvam, namenjenih na Špansko, priložiti svodočba izvora. Na podlagi tega cerlifil\:iia se uvoženo blago v Španiji carini po minimalni tarifi. Pristojbina za legalizacijo vsake svedočbe je začasno določena na 2 peseta, t. j. Din 20, ler se plača v dinarjih. SsradBB tKpOdSRKS Mtei Redni mesečni živinski sejmi na Rakeka. Kakor nam poročajo z Rakeka, nameravajo vpeljati istotam redne mesečne ži vinjske sejme. Ker je Rakek zadnja obmejna postaja in edino železniško prometno shodi šče vseh okoliških krajev do Planine, se je splošno zaželelo, da bi se vršil stalno vsak mesec živinjski semenj v Rakeku. Osnutek »emenjskega načrta ima sedaj vlada, katero se prosi, da toplo priporoča započe-to d-do občine Rakek ministrstvu poljo-pri'Tede, katero naj bi izdatno pripomoglo do ureditve podrobnih načrtov '.a subvencij. Nemški parlament odobril trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. Državni .Tbo-r je končnoveljavno sprejel zakonski načrt n provizomi trgovinski pogodbi med Nemčijo in Jugoslavijo. industrija. Smlnstrija Špirita. Te dni se bo vr- Sila konferenca predstavnikov ministrstva trgovine in industrije ter poljopri-vrede in vode, na kateri se bo pretresalo v p ra Sanj e o nabavi sirovin za našo industrijo Špirita. Predlogi, stavljeni na tej konferenci, se bodo predložili komi-tetu privredno-financijskem ministrstvu, kateri bo dal tozadevni definitivni odlok. — Nemška industrija v inozemstvu. — Berlinska tovarna strojev in vagon n\ »Linke-Hoffmanns-Werke« otvori v Al-eali, v Španiji svojo podružnico, katera ne bo bavila samo s popravo železniških vagonov. Kriza italjanskc industrije. ltaljan-ska industs. preživlja neminljivo krizo, Neka milanska tovarna avtomobilov je morala ukiniti dva delavna dneva v tednu in odpustiti veliko število delavcev. Svetovni proizvod petroleja. V letu 1921 se je proizvedla sledeča količina petroleja: Zedinjene države 469,639.000 galonov (galon 4.54 litrov). Meksika '05,064.009 galonov, Kanada 174.000 oja-Ionov, Indija 6,864.000 galonov, Egipt 1.181.000 galonov. Francoska 392.009 galonov, A.lgier 3000 galonov, Japonska 2,3-40.000 in Rum unija 466.000 galon r>v. Dftfr-arstvo. Postopanje » teki. i »danih t inozemstvu. Na vprašanje, kako se ima postopati s čeki, izstavljenih v inozemstvu na domače bunke, je odgovoril minister finance sledeče: Banke naj ček, ki se glasi nn gotov denar, po želji stranke izplačajo deloma, ali popolnoma v odpadajočem iznosu, v dinarjih. Isto velja za akreditivna pisma. Z izplačanim če kom moro banka postopati kakor % ostalimi devizami. Osignranje -valute za živino. V -avrho pravilnega tolmačenja Sl. 16 pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami in na nekatera vprašanja ali »e obveznost za osiguranje valute nanaša tudi na izvoženo Kvino, je izdalo ministrstvo financ pod Br, I. 4726 naredbo z dne 31. marca 1922, po kateri se ima osiguranje valute izvršiti tudi za živino, bodisi da se' izvozi živa, bodisi da se izvozi v zaklanem stanju. Osiguranje valute po teh navodilih se ima začeti no čenši z dne 16. aprila t. 1, Anglija tirja od nas obresti. Govori se, da bo angleška vlada v prihodnjih dneh pozvala našo vlado, naj plača obresti za med vojno v Angliji najeto posojilo, ki znaša 22 milijonov funtov. Kfci&vki* Priprave aa izenačenje davkov. Generalna direkcija neposrednih davkov izdeluje načrt, kako bi se davki v celi drža vi izenačili. Predpisi o pobiranju taks. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Ker se predpisi o pobiranj’) takse na vozila iz tar. postavke 100, zakona o taksah in pristojbinah še vedno neenako iu pogrešno razlagajo, se po- jasnjuje sledeče: Jarifna postavka 100, taksne tarife predvideva dve vrsti taks in sicer: A) takso za prijavo, da ima kdo avtomobile, fijakerske vozove, kov e na vzmeteh (Jedrih) in bicikle in B) letno takso za osebno uporabo avtomobilov in Jijakerskih voz. I. vsake takse prosti so: a) vsi vozovi, ki niso na vzmeteh (fedrih); izvzemši vozila, ki jih omenja točka 20 čl. 49 taksnega in p xistojbin.sk ega pravilnika: (glej pa spodaj pod IV!); b) vozovi ua vzmeteh (koleslji, zapravljivčki i. sl.) in navadui dvokolesni vozovi (na vzmeteh za konjsko vprego), ako jih uporabljajo lastniki kjerkoli redoma tudi za prevažanje lastnih poljskih pridelkov; c) vozila pod b), ki so popolnoma nerabljlva; d) mrtvaška vozila pogrebnih podjetij; e) vozila, ki služijo izključno za prevažanje materijala, oseb in orodja za gašenje požara; f) vozila, ki so posebej urejena za prevažanje sodavice; g) v točki 21 čl. 49 pravilnika navedena vozila; h) osebe, ki v državi izdelujejo vozila, katera podlegajo prijavni taksi, dokler se ia vozila nahajajo v skladišču in ako se ne, uporabljajo za vožnjo. Te osebe pa so zavezane, takoj po izvrženi prodaji obvestiti pristojno polieljsko (politično) oblastvo o prodaji in priobčiti ime, poklic in bivališče kupca. Kdor tega ne ‘ttori, so kaznuje po točk. 17, Čl. 40 pravilnika. II. Prijavna taksa se plačuje za vsa vozila, navedena v tarif, postavki 5,00 taksnega zakona, ki niso po l takse prosta, torej tudi za takozvane koleslje, zapravljivčke i. sl., kolikor niso po I b) takse prosti. — III. Letna taksa se plačal je 1. za avtomobile in 2. za fijaker-ake vozove, ki se uporabljajo zgolj m osebno potrebo. Letna taksa se ne plačuje za a) v čl. 49, točk. 3 taksnega in pristojbinskega, pravilnika navedena vozila; b) za čisto tovorne avtomobile v vseh obratih, ako se z njimi prevažalo tovori; c) za vozila podjetnikov, ki pogodbeno prevažajo pošto in poštne potnike. — IV. Taksi po 2 Din za pri javo in taksi po 5 Din za dovolilo so navezana vozila na vzmeteh, ki se uporabljajo tudi ali izključno za prevažanje Jastnih poljskih pridelkov in ostala vozila, ki niso navedena v tarif, postavki 100 samo tedaj, ako se morajo po policijskih predpisih prijavljati in se mora dobiti posebno dovolilo za obratovanje ali uporabo in ako ni v področju poo-dinih obhstev predvidena večja taksa, Kjer dosedaj v Sloveniji ni takih policijskih predpisov, odpadeta obe taksi popolnoma. Z ozirom na to je delegacija ministrstva financ odredila: 1. Vsa vozila, ki po teh pojasnilih niso vsake takse prosta in &e niso bila dosedaj prijavljena, ker so se smatrala po dosedanjih navodilih za takse prosta, se morajo prijaviti najkasneje do 20. aprila 1922 ob plačilu prijavne takse. 2. Do ravno tega roka se mora donesti prijavna taksa m vsa vozila, ki so bila sicor prijavljena, a se je izplačilo prijavne taks« odložilo radi dvomov o taksni obveznosti do nadaljne odredbe. 3. Do ravnotega roka se mora v primerih 1. in 2 plačati tudi letna taksa, ako ji podlega vozilo po zakonskih določbah. 4. Ako kaka stranka vzlic tem pojasnilom 'eopravičeno ugovarja taksni obveznosti, jo opozori, tak ugovor nima odložilne moči, pač pa ima stranka pravico, orositi za povračilo po njenem mnenju neutemeljeno pobrano lakso po Pl. 133 taksnega in pristojbinskega pravilnika. Občinstvo in občinski uradi se v ostalem opozarjajo na razglas finančne delegacije štev. R O 5/71 iz 1. 1922, ki izide v najkrajšem času v Uradnem listu in bo vseboval tudi nekatere važne iz-premembe, kar se tiče poslovanja občinskih uradov glede prijav. C&rliNk Centralna carinska blagajna na Rakeku se nkine in se spoji s 1. majem s centralno carinsko blagajno v Ljubljani. Delokrog centralne carinske blagajne v Ljubljani se s tem razširi tudi na carinarnice v Rakeku. Kozaršah. Otoku in Hotedršici. Vaši inrinski dohodki. Tekom letošnjega leta ima naša država na izvozni carini 270 milijonov in na uvozni carini 730 milijonov dohodkov, skupno toraj 1 iniljardo. Promet. Novi D-r!aki. Po sporazumu raznih pokrajinskih oblasti in železniških ti- rokeij prične v kratkem promet z direktnimi inozemskimi brzovlaki in sicer na progah Beograd -Dunaj, Beograd JuUnchen, Beograd—Trst, Zagreb—Pe-šia Dunaj—Miincben in Os jek—PeSta Praga. Vozni redi za vse te vlake so •/.e .zdelani. Načeloma bodo vlaki pov .sod imeii priključek na parnike. /,a varovanje prtljage. Da bi se tudi -:ia naših železnicah zavarovala prtljaga potnikov, kakor je to običajno v vseh zapadnih državah, je ministrstvo saob-ravaja izdelalo načrt ugovora z našimi zavarovalnimi, kakor tudi s češkimi zavarovalnimi družbami, da se jim poveri ta posel. Ta zavarovalna družba bi imela od dneva podpisa ugovora v dobi 6 mesecev izučiti železniško osobje, kako postopali z ročno prtljago. Po dogovoru bi se z malim denarjem zamoglo zavarovali vso prtljago, in v slučaju nedo-: talka bi se odškodnina izplačala zelo hitro. Proga Grašac—Gospič dovršena, tz ministrstva saobračaja javljajo, da je proga GraSac—Gospič izgotovljena. — .Sredi HHsseca aprila se bo na isti zaSel reden javni promet. Proga je dolga 15 kilometrov. Železniški sporazum * Grčija. Konferenca naših in grških železniških ekspertov je dosegla v vseh vprašanjih po-polen sporazum. Odslej naprej se bodo izdajali za promet z Grčijo direktni vozni listi, tako v osebnem, kakor v tovornem prometu. Regulacija tarife češkoslovaško-ja dranakega tovornega premeta. Z nadaljnjo veljavnostjo izza dne 1. aprila 1922 do preklica ostanejo znižani za 20 % delni vozninski stavki odsečne tablice B (tarifski odsek G na straneh 194 do 199) v »Provizomi železniški tovorni tarifi« (z dne 1. marca 1921.). Pri izračunavanju delnih vozninskih stavkov se zoakrožajo ulomki centesimov na cele centesime. Naznanila trgovske 4» «»6m-viSste® v ljubljsftii. Dobava maziva, desk in žebljev za aaboje ter papirja. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje na dan 2, maja t. 1. ob 11. Uri dopoldne v pi-,-arni upravnika državnih monopolov v Beogradu ofertalno licitacijo za dobavo masiva (mazilnega olia in masti j. na dan V. maja t. i. ob 11. uri dopoludne ravnotam ofertalno licitacijo glade do-bavo desk in žebljev za zaboje ter na dan tl maja t. 1. ob 11. uri dopoludne ravnotam ofertalno licitacijo glede dobav,; 5000 kg belega papirja. Predmetni ogiasi so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Pošiljanje tobaka ii Zedinjenih držav v Jugoslavijo prepovedano. Vsem poštnim uradom v Združenih državah je izdana naredba, po kateri se prepoveduje pošiljanje tobaka v Jugoslavijo, bodisi potom redne ali paketne pošte, razven po prehodnem posebnem dovoljenju finančnega ministra Zedinjenih držav. Vojn« odškodnina od Madžarske. — o Pester Lioyd i: prinaša, da je repara-cijska komisija v Parizu na svoji seji t dno 7. p. m. sklenila, da preda Madžar-.ska 1 imenu vojne odškodnine Jugoslaviji 650Q goved«, 3000 ovac in 3000 konjev, Jtaliji <>500 govede, 17.000 prašičev; Grški 710 konjev. Način predaje in cene se bovlo ugotovile pozneje. Število živine se je določilo po stvarnem položaju Madžarske in po potrebi oškodovanih držav. Madžarska oam ponnja mesto živine denar. Madžarska vlada je vložila pri reparacijski komisiji prošnjo, naj ista sposluje pri naši vladi, da se ji dovoli mesto kontingenta živine, izplačati temu primeren znesek v gotovini. »ABEKO«. društvo za »delovanje otroških iirrač in predmetov iz papirja mase v Gameljnah nad Ljubljano. Pomanjkanje industrije za izdelovanje igrač v Sloveniji je dalo društvu »Abe-ko spodbudo, da je ustanovilo v Gameljnah nad Ljubljano industrijo za izdelovanje otroških igrač in drugih predmetov iz papirne mase. Podjetje je sicer'še mlado, vendar se mu je posrečilo spraviti na trg izredno okusne in solidne izdelke. Tovarna * Abeko< že - s o o v s r l s s. 'i posluje 20 delavcev in delavk, ki so vsi domačini ter pričakuje, da bo trgovstvo in občinstvo znalo cenili to domače podjetje, ter se Iju otreslo uaziranja, da so i/ tujine uvoženi izdelki boljši in cenejši. Kakovost kakor cene izdelkov podjetje »Abeko< zamorejo namreč že lianes konkurirati z enakimi iz inozemstva importirani izdelki. Poleg otroških igrač bo izdelalo podjetje v najkrajšem času serijo raznovrstnih relief-medaljo-nov, tako kralja Aleksandra in kraljice Marije itd. po načrtih akademičnega kiparja Dolinarja ter izredno interesantne leteče zrakoplove. Trgovce opozarjamo, da tovarna »Abeko< zamore prevzeti tudi večja naročila. >Abeko«-izdelki so razstavljeni v izložbenem oknu Urada •j>i pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22. Velike hladilnice v Trstu. Credito ndon 362.20, Pariz 739.40, Newyork 80.60, Ženeva 1566, Milan 424.20, Praga 164.70, Berlin 26.85, Dunaj 1.075, Sofija 54, Budimpešta 9.40. Curih: Berlin 1.68, Newyork 5.15, London 22.64, Pariz 47.02, Milan 27.17, Praga 9.87, Budimpešta 0.60, Zagreb 1.55, Varšava 0.13, Dunaj 0.066, avstr, žig. krone 0.07. Berlin: Italija 1621.95-1626.05, London 1354.30-1357.70, Newyork 306.88 do 307.64, Pariz 2801.45—2808.55, Švica 5967.50-5982.50, Dunaj 3.95i/j-3.99'o Praga 597.25—589.75, Budimpešta 35.70 do 35.80, Bukarešta 221, Zagreb 95, Sofija 207.70-208.10. Pii za MM. isp kontrolne trakove, Stkovr.e- zvitke, barvo itd 4s>£»av(Ja ANTON RAVHEKAR, Ljubljana, Pred škofijo 20. Olavrsa z*i, pridatkov NRK, vil* v * • »ne a mi Tovanac ošinite že&iev • Ivan tesniš m. i lam pod 'imm goro pri Lju&iM t 8 M I : : : : : s 8 8 i 8 s : Mednarodni transporti Antonio Biancheri & Comp., Postojna Centrala: Ponteba. Podružnica: Postojna (Poštni predal 17). Villach (Poštni predal 91) Agentura: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein. Oprema vsake vrste blaga. Specijalna odprema živil, žive in zaklano živine v kateri koli kraj. Vsa naročila za Jugoslavijo sprejema medn. trg. sped. in sklad. d. d. »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodba ulica štev. 3. —-•v-----—-'™- X Na drobn« 1 J L Yse vrste usnja: ševro. in barvani, prodaja trgovina J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA Sv. Petra cesta ftteA". 30. Pozori Ne zamudite prilike a ter si nabavite obutev, katero Vam nudi v veliki izbiri po še starih ugodnih nizkih cenah, dokler zaloga ne poide tvrdka Ant. Krisper Ljubljana, Mestni trg 26 Istotam se sprejme SteparEca zgornjih delov. KORANU asbestni skrili ssg~-.-== za pokrivanje streN najboljše sredstvo sedanjosti. KORANIT je neomejeno trpežen. KOftftiNiT tehta na 1 m2 samo 12 k«. KORAN IT ne odzebe in je nepremočljiv. KORAČIT sa ne lomi in ne trga, je elastičen. KORANIT j« popolnoma sigurrn proti ognju. KORANITA vihar re more odtrgati. KORANIT* strehe ni treba popravljati KORANIT- streha 'Je najčehsjša, zato ker ie KORANIT-streha naibol) trpežna. Vse pojasnila daje in proračune poSl|e‘: Fran Hoievar, Žirovnica -'Most© Gorenjsko. Glavni zastopnik koraniSa >:a Slovenijo. Brtojavl: Hedžet ............................................................... HCIOBlBI8IBKHC3ltimKKtlK3ICTOKHOKiKHHIHK>BKIK3IBKKt »*“'• *'• ”• | ameamemmomeit« Hanufakturna traonina na velike mtmmmmtmmiumi :KCec5.±et