• SREDNJEROČNI
NAČRT OBČINE

ZA USKLAJENI RAZVOJ
S srednjeročnim načrtom za obodbje 1981—1985, U ga je že pred mesed sprejela občinska skupščina, smo se opredelili za skupno razvojno politiko go-spodarskega, socialnega in prostorskega razvoja občine. Družbeni načrt občine vključuje predvsem tiste naloge, ki so za njen celovit razvoj ključnega pomena in so tudi zajete v nacrtih nosilcev oziroma inv estitotjev ali pa za njihovo vključi-tev obstajajo realne možnosti. Zato tudi naioge, opredetjene v temeljih planov KS, niso mogie biti v celoti vključene v »bčinski družbeni načrt, temveč so pre-dhodno potekala usklajevanja interesov KS in nosilcev: komunalne skupnosti, SIS družbenih dejavnosti in drugih investitorjev. Šele na podlagi usklajevanja smo opredelili prioritetne naloge, ki so skupnega pomena za razvoj občine.
Temeljna prvina razvojne politike, opredeljene v srednjeročnem načrtu,
je izvajanje stabilizacije, ki naj pri-speva k intenzivnejšemu in hkrati h
kvalitetnejšemu gospodarjenju. Da
bi to dosegli. smo načrtovali na neka-terih pomembnih področjih gospo-darstva predvsem naslednje:
—  večjo izvozno usmerjenost, s katero naj bi dosegli  70-odstotno pokritje uvoza z izvozom (od dose-danjih 50 odstotkov)j.
—  spremenjeno politiko zaposlo-vanja in izboljšanje kvalifikacijske sestave v ozdih, saj ima še vednoprek 50% vseh zaposlenih v občini le osnovnošolsko izobrazbo;
—  razvijanje povezovanja na do-hodkovnih   osnovah   predvsem   v agroživilstvu, gradbeništvu, obrti in gostinstvu.
UMIRJANJE INVESTICIJ
Zlasti pa bo treba uminti investici-je. Uresničiti bo moč samo tiste inve-sticije, ki bodo izpolnjevaJe kriterije investiranja, sprejete na rami SR Slovenije in Ljubljane. Njihova ro-kovna uresničitev pa bo odvisraa od razpoložljivih bančnih sredstev. Zato pretežni del ozdov načrtuje moderni-zacijo obstoječe proizvodnje, ki bo prispevala k večji produktivnosti dela. Gradnjo novih objektov načr-tujemo le v industrijski coni Moste (Gradis tovarno gradbenih strojev, IMP Klimat tovarno prezračevalnih in klimatskih naprav, Kartonažna to-varna, ŽG Centralne delavnice ter-
minal). S tetni investicijami bo grad-
nja industrijske cone končana. Usta-novljena bo poslovna skupnost, ki bo povezovala ozde te cone ter uresni-čevala njihove skupne interese. Za delovanje industrijske cone pa bo v okviru 10-letnega programa gradnje cest v Ljubljani nujno zgraditi ob-vozno cesto, in sicer odsek Črnu-če—Šmartinska cesta—vzhodna ob-voznica.
Nadaljevanje na 2. strani
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zunaj 10-letnegaprogramapa bo zgrajena servisna cesta, ki bo povezovalaŠmartinsko in Letalt-ško cesto in vsaj delno odprla prometno zaprtost stare in nove industrijske cone.
Vso pozornost kmetijstvu...
Obsežnejši program razvoja je zastavljen v kmetijstvu. Kmetij-ska zemljiška skupnost bo izva-jala program hidro — in agrome-lioracij, s čimer bomo pridobili ok. 600 ha novih travnikov in njiv, skupnost za pospeševanje kmetijstva pa bo pospeševala ra-zvoj zasebnega kmetijstva. Z ra-zličnimi oblikami kreditiranja in regresiranja pa bo pospeševala pridelovanje hrane.
...in trgovini
Na področju preskrbe je spre-jet dokaj obsežen program grad-nje trgovin za osnovno preskrbo, čeprav vsi investitorji še niso znani. Prioriteta je dana gradnji Emona centra v Novih Jaršah, preskrbovalnemu centru na Fu-žinah, gradnji sekundarnega centra v Štepanjskem naselju samopostrežni trgovini v Sp. Za-dobrOVi in trgovini v Hrušici.
^Demografski razvoj in dmžbene dejavnosti
Demografski razvoj občine bo zaradi intenzivne stanovanjske gradnje tudi v tem srednjeroč-nem obdobju zelo hiter. Ocenju-jemo, da se bo zaradi gradnje stanovanjskih sosesk Fužine in Nove Jarše povečalo število pre-bivalcev za okoli 11.000 in da bo torej 1. 1985 v občini okoli 77.500 prebivalcev.
Velik selitveni prirast števila
prebivalstva je že v preteklih letih povzročil zaostajanje ra-zvoja družbenih dejavnosti, predvsem pri družbeni vzgoji in varstvu predšolskih otrok, v osnovnem šolskem in osnovnem zdravstvenem varstvu. Zato je med temeljnimi cilji srednjeroč-nega družbenega načrta dan poudarek hitrejšemu razvoju družbenih dejavnosti, ki zaosta-jajo za povprečno ravnijo v Ljubljani; do zaključka tega srednjeročnega obdobja naj bi te razlike občutno zmanjšali. V družbeni vzgoji in varstvu načr-tujemo, da bomo do 1. 1985 vključili v dnevno varstvo in vzgojo 52 % predšolskih otrok, v osnovnem šolstvu pa vključitev 10% učencev v celodnevno osnovno šolo.
Prostorski razvoj zahteva vso našo
pozornost
V družbenem načrtu smo bolj kot doslej poudarili prostorski razvoj občine. Podlaga in splošna uresničitev pri določanju sred-njeročnega načrta bi moral biti dolgoročni plan Ljubljana 2000, vendar ta še ni izdelan. Zaradi kasnitev tega dokumenta smo kot osnovno uporabljali spre-membe in dopolnitve general-nega urbanističnega plana in ur-banističnega programa Ljublja-ne, ki jih je skupščina mesta Ljubljana sprejela 1. 1980. S tem dokumentom so namreč dane usmeritve za dolgoročni razvoj občine in njena vloga v mestu kot celoti. Tako je celoten prostor občine namensko opredeljen za proizvodne dejavnosti, stano-vanjsko gradnjo, površine za centralne dejavnosti, športno-rekreacijske površine na posa-meznih poselitvenih območjih,
določeni so krajinski parki (do-lina Besnice, Zajčja dobrava, spominski park Pugled) ter nove površine za inštitute (nova inšti-tutska cona na območju gra-moznic ob Litijski cesti), zdrav-stvo, šolstvo. Zlasti je pomemb-no, da imamo sprejet prostorski načrt za potrebe kmetijstva, ki je usklajen z urbanističnim načr-tom. Zato bo nadaljnji prostor-ski razvoj občine temeljil na do-slednem uveljavljanju v tem do-kumentu dogovorjenih prostor-skih razmejitev. To pomeni, da bomo tako stanovanjske kot in-dustrijske, infrastrukturne in druge objekte gradili le na ob-močjih, ki so namensko oprede-ljena za določeno dejavnost.
Naša občina razpolaga s 47 % vseh prostih površin za proi-zvodne namene v Ljubljani. Zato je smotrna raba zemljišč na novih proizvodnih površinah v industrijskih conah temelj ob-činske dolgoročne razvojne po-litike. Družbenopolitična skup-nost in razvojno-gospodarska skupnost občine bosta zato v po-vezavi z medobčinsko gospodar-sko zbornico usmerjala indu-strijo in druge gospodarske de-javnosti v namensko oprede-Ijene cone z izborom investitor-jev in tehnologije po dogovorje-nih gospodarskih, prostorskih in drugih kriterijih. Perspektivna proizvodnja cona, kamor bo v prihodnjih letih usmerjen pro-storski razvoj čiste, lahke prede-lovalne in živilske industrije, je cona MP-4 v Zalogu s skoraj 45 ha prostih površin. Prostor-ske možnosti razvoja obrti in servisne dejavnosti so dane v obrtno-servisni coni na Studen-cu, vendar bomo morali vzpo-redno z gradnjo v tej coni reše-vati tudi problem nadomestitve kmetijskih zemljišč perspektiv-nim kmetijskim proizvajalcem tega območja.
Prostorski razvoj občine terja tudi izdelavo projektov prenove za industrijske cone, v katerih ozdi zaradi premalo prostora ne morejo uresničevati svojih ra-zvojnih programov ali pa nji-hova dejavnost ni v skladu z na-
membnostjo prostora (predv-sem v Mostah, Zeleni jami in Jar-šah).
Komunala
V komunalnem gospodarstvu načrtujemo, da bo treba predv-sem    odpravljati    zaostajanje gradnje komunalne infrastruk-ture v starih naseljih (Kašelj, Polje, Bizovik itd.) ter izenače-vati   razlike  glede  komunalne opremljenosti posameznih nase-lij.
Stanovanjska in stavbna zemljišča
V  stanovanjskem gospodar-stvu je prednostna naloga po-polno dokončanje stanovanjske soseske Nove Jarše in nadalje-vanje gradnje Fužin, pri čemer moramo zagotoviti  vzporedno gradnjo vseh spremljajočih ob-jektov   (skladno   z   dinamiko gradnje stanovanj), za sosesko Fužine pa tudi gradnjo nove Za-loške ceste. V ta namen smo v planskih dokumentih opredelili, da se pri upravljanju in razpola-ganju s stavbltimi zemljišči v ob-čini ugotovljena renta nameni za urejanje  stavbnih  zemljišč  za potrebe občanov družbenih de-javnosti, za sofinanciranje ure-janja stavbnih zemljišč na zu-najmestnem območju občine ter za sofinanciranje programa ob-činske skupnosti za razvoj druž-benega standarda.
V  članku je navedenih nekaj pomembnejših  področij  in  ne gre   za   kompleksen   pregled nalog. Navedene so predvsem naloge, ki naj bi — uresničene v tem srednjeročnem obdobju — prispevale   k  čimbolj   usklaje-nemu družbenogospodarskemu razvoju občine.
Naloge, ki smo jih sprejeli z družbenim načrtom, so obsežne in zahtevne, njihova uresničitev pa je odvisna od učinkovitosti izvajanja nalog in obveznosti vseh nosilcev razvoja. Občinska skupščina bo že ta mesec oceni-la, kako i/vajaino sprejele smeri razvoja v prvem letu srednjeroč-nega obdobja. O tem pa kaj več v naslednji številki Naše skupno-
sti-           SLAVKA KERŽAN