TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za x/\ leta 45 Din, ®e®ečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. LETO X Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 8. novembra 1927. Telefon št. 2552 ŠTEV. 128. Direktna železniška tarifa za promet z Italijo in naši gospodarski interesi. Pregled strukture larife. — Histo-riat razvoja. — Potreba dopolnitve in prilagoditve sedanjim prilikam. Po dolgotrajnem prizadevanju delegata trgovske zbornice v Ljubljani v tarifnem odboru je bila končno s 1- novembrom 1927 uveljavljena direktna železniška tarifa za promet med postajami naše Kraljevine in postajami italijanskih državnih železnic v tranzitu preko Bistrice - Bohinjskega jezera, Kranjske gore, Rakeka in Reke.* Nova tarifa je obsežno in komplicirano delo, ki obsega 723 strani in se naroča pri finančnem oddelku ljubljanske železniške direkcije. (Cena izvoda znaša 150 Din.) Vozarinske i; blice so sestavljene za jugoslovanski potek v dinarjih, za italijanske Proge pa v lirah. Splošni tarifni in re-glementarni predpisi obsegajo nad 100 s|rani in se delijo na sledeče odseke: Odsek I: Dodatne reglementarne °dredbe k mednarodni konvenciji. , ,‘lsek II: Določbe glede uporabe računanja valute in vozarine, posebne odredbe glede uporabe pri-nih in specijalni vagonov, dostav- 11. rokov, nakladanja in razkladanja blaga ter postranskih taks, ki se zaračunavajo na italijanskih železni-t"'l] in za carinsko posredovanje. Odsek III. obsega nomenklaturo in klasifikacijo blaga za brzovozni in tovorni promet. V klasifikaciji so obseženi skoro vsi predmeti, ki pridejo /:\ promet med obema državama praktično sploh v poštev. Odsek IV. vsebuje kilometrsko kabalo za italijanske in za naše železnice in posebne predpise, ki veljajo za posamezne železniške postaje. V V. odseku je glede instradiranja transportov razdeljeno italijansko omrežje na 32 skupin, jugoslovansko pa na 15 skupin in so za vsako grupo predpisani obmejni prehodi, preko katerih se imajo instadirati po-šiljatve.. Najobsežnejši je VI. odsek, ki ob-j:('ga šest različnih tarif za brzovozno oiago, špecijalno tarifo za prevoz bla-?a tranzitu preko Italije in izjemno za tov°rno izvozno blago itali-.1 ^nske provenijence in končno splošne tarifne tablice. Naslednji VII. odsek obsega tarifne tablice in vozarinske stavke za jugoslovanske proge. Nadaljna dva odseka VIII. in IX. vsebujeta končno specijalne tarife za prevoz automobilov ter tarifne odredbe za prevoz živih živali. Nova direktna tarifa predstavlja, kakor smo že zadnjič omenili, prvi poskusni korak za organizacijo naše x;unanJf. trgovine, na kateri participi- 1 a r{ p. Soe°J^ odnosno pri izvozu v talijo s 25 /o. Tarifa se je sestavljala po načelih, ki so bila sprejeta /e leta 1923/1924 na železniških konferencah v Boznu, v Rimu, Reki in Opatiji in so sestavljene vozarinske' jfiblice na podlagi običajnih popustov. Vel ja jo skoro za vse direktne pro-mete. Trgovinska zbornica je svoje-! ‘nicijativno 1. 1924 in pozneje !u, 1 .?a. Poziv ministrstva nabirala v K rogili interesentov gradivo in pred-oge za sestavo te tarife ter je pred-a naši delegaciji obširen informa-tTven maiterijal. ' »on uvocli) i k v sobotni številki .»Trgov-skegn lista,. Op. ul.Pdn. Kolikor smo mogli do sedaj razvi-deti, je bila večina naših predlogov pri sestavi tarife vpoštevana. Ker pa so se razmere tekom zadnjih (reli let v našem eksportnem prometa z Italijo v mnogem oziru bistveno spremenile, ni izključeno, da nekatere določbe tarife danes ne bodo zadovoljevale vseh želj in potreb našega gospodarstva, ker je ta tarifa le prvi začetek, ki ga bo treba v praksi kratkim potom, kakor vse druge tarife, stalno dopolnjevati in prilagoditi vsakratnirn gospodarskih prilikam. To delo bo morda nekoliko oteženo, ker je pripadla poslevodeča uprava glede te tarife italijanskim železnicam, vendar je potrebno, da se tako j'prične z nabiranjem gradiva glede dopolnil in izprememb tarife. V to svrho je zbornica pozvala in-teresirane tvrdke, da do konca meseca novembra sporočijo, ali odgovarjajo predpisi in določbe nove tarife potrebam in interesom njihove ekspertne trgovine in ali konvenirajo tarifni stavki, ki jih predvideva nova tarifa za direktni promet z Italijo, odnosno kakšne izpremembe bi bilo v novi tarifi želeti 111 priporočati. Zbornica obenem opozarja na predpise glede tarifnih odbitkov ter na postranske takse ter poživlja vse interesente, da glede vsakega posameznega odseka tarife sporočijo svoje mišljenje, da bi mogla na prihodnji seji tarifnega odbora iznesti po svojem zastopniku njih želje in predloge. Trgovinska pogodba med našo državo in Grčijo podpisana. Dne 3. t. m. je bila podpisana pogodba za trgovino in pomorsko plovbo med našo državo in Grčijo. Pogodba sestoji iz sledečih bistvenih delov: pogodba za trgovino in pomorsko plovbo z dodatkom o carinski tarifi ; dogovor glede obmejne trgovine; dogovor in tozadevna izjava o železniških tarifih; poseben dogovor glede ustanavljanja trgovskih zbornic in bank ter zaključni in podpisni protokoli. S to pogodbo se urejajo pravice in obveznosti državljanov obeh pogodbenih držav na podlagi enakopravnosti in največjih ugodnosti. V tabelah o carinskih tarifih so predvideni sledeči grški proizvodi in pridelki: sveže in suho grozdje, suhe fige, oljčni sad, oljčno olje, alkohol, vino, milo in preproge. Izmed jugo-slovenskih produktov so navedeni: živa živina, meso, sir, jajca, suho sadje, gradbeni les in nekaj industrijskih izdelkov. V dogovoru o obmejnem prometu je za ta prom.et določena cona 10 km. Za enkrat je določeno osnovanje ju-goslovensko-grških trgovinskih zbornic v Atenah, Solunu, Beogradu in Skoplju. I o podpisu le trgovinske pogodbe je izrazil grški zunanji minister jugo-sl o venski delegaciji svoje iskrene čestitke in zahvalo za njeno delo in pomirljiv duh, ki ga je pokazala ob sklepanju pogodbe. Pogajanja so, da-si so bila dolga, privedla do rezultatov, ki so ugodni za obe državi. Sklenjeni sporazum bo ojačil trgovinske odnosaje med obema sosednima prijateljskima državama. Izrazil je prepričanje, da bo to olajšalo tudi razgovore o drugih važnih vprašanjih, o katerih se bo še razpravljalo med obema vladama in katerih rešitev bo zasigurala dolgotrajno in plodonosno medsebojno sodelovanje in gospodarsko izpopolnjevanje. Nato se je naš poslanik v imenu jugoslovenske delegacije zahvalil grškemu zunanjemu ministru za gostoljubnost grške vlade ter je izrazil priznanje jugoslovensk ih delegatov grškim kolegom za njihovo potrpežljivo vztrajnost, ki so jo pokazali pri pogajanjih. Nova pogodba bo potrdila tradicije, ki vladajo med obema državama in po katerih se skupne zadeve rešujejo v prijateljskem sporazumu. Jugoslovenski poslanik je izrazil na-do, da se bo to pokazalo tudi ob oni priliki, ki jo je omenil grški zunanji minister. PETER BARK 0 JUGOSLOVANSKIH GOSPODARSKIH PROBLEMIH. Časnikarjem nasproti je Bark z zadoščenjem poudarjal veliki napredek Jugoslavije v zadnjem času, za katerega ima Anglija živo zanimanje in veliko simpatijo. Odkar se je uredilo med Jugoslavijo in Anglijo vprašanje dolgov Angliji, je londonski trg zopet odprt za finančne transakcije, ki se tičejo gospodarskega razvoja Jugoslavije. — Prav isto je dejal Keley, ko je govoril o zakupu naših železnic; glej »Trg. list« št. 116. — Bark pravi, da. je le v korist Jugoslavije, če s stabilizacijo gospodarskega položaja okrepi zaupanje, ki ga imajo vanjo veliki finančni centri. V prvi vrsti je treba posvetiti več pozornosti državnemu proračunu, ki je z 11 milijardami vsekakor previsoko nastavljen. Pri nekaterih postavkah bi bilo mogoče dobiti prihranke. Na drugi strani ima pa Bark občutek, da so davki za piebivalstvo prehudi. Z zbiranjem rezerv in prihrankov bi se dal za razvoj poljedelstva in industrije, ki sta z davki preveč obremenjeni, nabrati potrebni kapital. Gospodarska kriza je posledica deflacije, ki so jo morale prenesti vse države. Ta doba, ki je v končnem zaključku rešilna, naj bi se po možnosti skrajšala. Po previdnosti in pameti jugoslovanske finančne uprave je tečaj dinarja nespremenjen; to je pa samo faktični položaj, ki nima še zakonite sankcije. ~ Prav isto glej v notici »Zlata valuta . — V največjo korist Jugoslavije bi bilo, če bi se v tem oziru kaj zakonitega sklenilo, kar bi vrednost dinarja po zakonu določilo in ustanovilo neodvisno Narodno banko, ki bi uredila cirkulacijo denarja. Velika finančna središča v inozemstvu bodo v zaupanju do Jugoslavije pokropljena, če bo izvedla sedanja vlada konštruktivni program in če bo kontinuiteto politike zagotovila tudi na finančnem in gospodarskem polju. Glede znižanja proračuna gleda Bark zelo z angleškimi očmi. Tam je samouprava izvedena do skrajnosti in je zato državni proračun relativno dosti manjši kot drugod. Iz naših organizacij. ODPIRANJE IN ZAPIRANJE TRGOVSKIH OBRATOV V IJUBLJANI. Ker se mora v smislu oblastnega poziva to vprašanje čim preje rešiti, sklicuje gremij trgovcev v Ljubljani Zil v torek dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih hotela »Union« (veranda) sestanek trgovcev. — Načelstvo. * * * Trgovci in trgovski nameščenci! Tretje predavanje g. Vavpotiča o aranžira-nju izložb se vrši v sredo, dne 9. novembra t927 ob 8. uri zvečer na verandi poleg velike dvorane hotela Union. — Odbor društva »Merkur«. Dr. O. Pirkmajer: Za sistematično pospeševanje tujskega prometa v naši državi. (Konec.) Isto, kar je navedeno gori za občinsko samouprava, velja tudi za sreze in še v mnogo večji meri za občine, zlasti za mesta, trge, zdravilišča in letovišča. Poleg lokalne samouprave imamo še stanovske, organizacije kot upravne institucije, katere so na razvoju tujskega prometa interesirane. Sem spadajo obrtne in trgovske zadruge, oziroma zveze in gremiji teh zadrug, predvsem pa gostilničarske zadruge. Tudi te so kot interesirane skupine dolžne, da dajo na razpolago sredstva za pospeševanje tujskega prometa ter tudi sicer delujejo v skladu s tujskoprometnimi organizacijami. Na podlagi gornjih izvajanj prihajamo od sledečega zaključka: Pospeševanje tujskega prometa morajo vršiti špecijal-ne tujskoprometne organizacije pod nadzorstvom in vrhovnim vodstvom države in to najbolje potom rezora ministrstva za promet, z najožjo naslonitvijo na oblastno samoupravo interesirane občine ter interesirane stanovske organizacije. Osnovi bi tvorili v posameznih oblastih, ki imajo predpogoje za razvoj tujskega piometa, oblastne organizacije za pospeševanje tujskega prometa, kot zveze občin, zadrug, tujskoprometnih in olepševalnih, planinskih in športnih društev, zdraviliških in kopaliških uprav ter eventuelno še drugih na tujskem prometu interesiranih faktorjev. Oblastne organizacije naj tvorijo brez omejitve njihove samostalnosti poseben centralen savez, ki naj sprovaja zlasti mednarodno propagandno akcijo ter izpolnjuje naloge, ki presegajo delokrog in sredstva oblastnih organizacij. Naloga oblastnih organizacij v organizatoričnem pogledu bodi, da izvedejo podrobno organizacijo za pospeševanje tujskega prometa s tem. da osnujejo čim več lokalnih organizacij v svojem področju, potom katerih bi se naši kraji usposabljali za tujski promet. Če sporejamo gornje osnovne smernici za pospeševanje tujskega prometa v naši državi s faktičnim stanjem, tedaj moramo priznati, da se z najnovejšo reorganizacijo »Putnika« smotrena organizacija pospeševanja tujskega prometa v gornjem smislu pripravlja. Kar se tiče delovanja naših tujskoprojBietnih organizacij, pa vidimo pomanjkljivost in ne-dostatke, katere bo treba v interesu stvari kar najhitreje odpraviti, oziroma preiti k pozitivnim ukrepom, da se naši kraji čimprej usposobijo za tujski promet. Pri nas je obstojalo do sedaj glavno udejstvovanje v svrho pospeševanja tujskega prometa zlasti od strani tujsko-prometnih organizacij v propagandi za obisk naših krajev. Pa tudi v tem pogledu prihajamo šele v novejšem času do bolj sistematičnega dela. Ne da bi podcenjeval pomena take propagande, — saj smo letos doživeli lepe uspehe te propagande, — vendar se mi dozdeva, da smo v tem brez ozira na posebnosti prilik v naši državi slepo kopirali delovanje tujih držav, ki so danes v tako siečnom položaju, da imajo že iz prejšnjih časov ustvarjene vse potrebne možnosti za sprejem kakršnegakoli števila tujcev ter se sedaj njih delovanje za pospeševanje tujskega prometa skoro izčrpava v propagandnem delu. Naša država 111 v istem položaju: mi bomo morali še skozi decenije intenzivno delati, ako borno hoteli postati sposobni, da sprejmemo iu ohranimo ter zadovoljimo tujca. Z drugimi besedami, mi moramo delo od spredaji početi ter pri svojem stremljenju v pospeševanju tujskega prometa skrbeti zlasti za čim širšo možnost poseta naših krajev, za udobno nastanitev in solidno preskrbo posetnikov, da jih ne bo vezala le mikavnost prirod-nih lepot ter zdravo podnebje, temveč zadovoljilo tudi vse drugo, kar poželi človek na oddihu in na potu. Ne zadostuje tedaj, da imamo prirodne predpogoje v zemlji, v podnebju ter kulturne uslove v našem narodu in da delamo za naše kraje propagando; usmeriti moramo naše stremljenje za tem, da dobe ti naši tujskoprometni kraji udoben dostop in primerne nastanitvene možnosti te.r njih posetniki oskrbo, da se jim trajno prikupijo. Najprej se moramo pri-piaviti za tujski promet. Tako od strani države, kakor od strani tujskopromet-nih organizacij ter drugih interesiranih faktorjev je treba pozitivnega udejstvovanja zlasti v tem pravcu, da se dvigne podjetnost glede ustvarjanja tujsko-pioinetnih naprav, kojih pomanjkanje oziroma nezadovoljnost tvori glavno oviro pri razvoju našega tujskega prometa. Tu mislim, da treba ukrepov splošnega značaja, ki bodo kljub trenutnemu težavnemu gospodarskemu položaju, v katerem se nahaja naša zemlja, omogočili naglejši in uspešnejši razvoj tujsko-proinetnih naprav. Stvar se mi zdi nujna iz razloga, ker vidim v takem pospeševanju tujskega prometa eno najuspešnejših sredstev za omiljenje sedanje in še bolj za preprečenje bodoče gospodarske krize. Naša država vsled valutarnih in gospodarskih prilik drugih držav danes še ni v položaju, da usmeri k sebi dotok tujcev. Obstoja pa opasnost, da se z zamuditvijo te prilike napravi nepopravljiva pogreška, ker opažamo sko-ro v vseh evropskih državah naraščajočo tendenco izkoriščevanja tujskega prometa kot rešilnega faktorja pri pasivni gospodarski bilanci. Mnenja sem, da je treba tu od strani države izrednih mer, ako se naj tudi pri nas tujski promet razvija vsaj v tej meri, kakor to zaslužijo prirodne in klima-tične prilike naših krajev. Poseben zakon za pospeševanje tujskega prometa bi zamogel pri nas razvoj bistveno pospešiti. Kakor že omenjeno, smatram- da spada pospeševanje tujskega prometa kot ekonomska panoga v delokrog oblastne samouprave. Iz tega razloga bo treba problem pospeševanja tujskega prometa pred vsem urediti potoni okvirnega državnega zakona, ki naj vsebuje splošna načela, kakor so gori že iznešena, nadalje določila finančnega značaja, kolikor presegajo delokrog oblasti ter pooblastilne in druge določbe, v kolikor gre za potrebno unificiranje pospeševanja tujskega prometa v celi državi; teritori-jalne in ekonomske posebnosti posameznih oblasti pa se naj upoštevajo s podrobnimi predpisi v oblastnih uredbah. Njih smoter mora biti dviganje podjetnosti za razvoj tujskega prometa. Paziti bo tedaj treba, da se privatna inici-jativa, ki naj tvori osnovo za pospeševanje tujskega prometa, ne bo ubila s pretirano birokracijo. Zato je treba posebno važnost polagati na določbe o značaju tujskopromet-nih organizacij ter o osiguranju sredstev za nje. Tu se mora uveljaviti načelo, da naj doteka vsaj del sredstev, ki izvirajo neposredno iz tujskega prometa, oficijelnim tujskoprometnim organizacijam, da bi se mogle na ta način čim uspešnejše udejstvovati. Med take davščine spada zlasti davek na prenočnino v hotelih, pa tudi užitnine v obče, zlasti na alkoholne pijače, nadalje davek in takse na javne prireditve ter davek na vozne karte itd. S tem ni rečeno, da se morajo obstoječe davščine povišati. Nadalje je treba osigurati tem organizacijam privilegirano stališče, kadar se udejstvujejo kot tujskoprometna podjetja. Tu jih je treba podpirati zlasti s tem, da se jim nudi cenejši kredit, oziroma ’ s prevzetjem garancije. Tu bi jih zlasti v početku mogla oblastna samouprava uspešno podpreti. Na ta način se bodo te organizacije razvile v ekonomsko jake institucije, ki bodo po gotovi dobi časa mogle delovati brez posebnih subvencij, doklad itd., kakor vidimo to sko-ro pri vseh inozemskih tujskoprometnih organizacijah, ki se razvijajo danes že čisto po komercijalnih načelih. Za povzdigo podjetnosti v pogledu tujskoprometnih naprav bodo bistvenega pomena finančno politične določbe, ki naj prinesejo davčne oprostitve ter razr ne druge olajšave za vse novogradnje, ki so namenjene tujskemu prometu; vsaj skozi 10 let bi morale biti proste vsak-šnega bremena, da se z ozirom na še vedno visoke investicijske stroške osigura kratkodobna amortizacija in s tem rentabilnost podjetij. Na deželi bi primerna uporaba gradbenih predpisov mogla bistveno pomnožiti število za nastanitev primernih ubikacij. S tem je samo splošno naznačena, ne pa izčrpana vsebina tega zakona; točen načrt bi se moral izdelati o dnevu vročitve. Zoper razpust, ki ga izreče ministrstvo notranjih del, je v upravnem postopku nadaljna pritožba nedopustna. Prizivu je pripoznati odložilno moč, tako da razpuščeno društvo, ako se je le pravočasno pritožilo, lahko naprej deluje. V varstvo javnih interesov, ki so pri tem morebiti ogroženi, ustanavlja § 25, 2. odstavek društv. zak. pravico nižjih oblaste v (srezkih poglavarjev ali policijskih ravnateljev), da takemu društvu ustavijo delovanje. To je primer takozvanega pro-vizorialnega ukrepa, kakor jih najdemo semtertje v upravnem postopku, ker je odvisen glede svoje P]jav?e moči, kakor že zakon sam P°u ’ od končnoveljavne razsodbe o razp stu društva. Zato ni zoper vitve društvenega delovanja, ako se izvrše v posledku ali sočasno z razpustom društva, nikakor pripoznati posebnega pravnega sredstva. Ako pa nižja oblastva ze preje izrečejo ustavitev društvenega delovanja, potem ne smejo pri tem ostati, ampak morajo takoj predlagati nadrejenemu oblastvu razpust društva, ravne ker je ustavitev nesamostojni upravni akt s pogojno pravno močjo; zato zahteva zakon tudi izrecno, da se sme ustaviti delovanje le onim društvom, uri katerih so podani, to je dokazani razlogi za njih razpust. Po prevratu se je pri mnogih društvih ta važna okolnost popolnoma prezrla. Izrekla se je samostojno vitev njih delovanja, ne da bi ji bil sledil praviloma tudi razpust. Ce se oblastveni ukrep o razpustu v upravnem postopku ne a več izpodbijati, če je torej ministrstvo odbilo nan naslovljeno pntozbo zoper odlok velikega župana ah ce je kot prva instanca samo odredilo razpust, potem je dopustna samo še tožba na državni svet. Za to tožbo pa bi po starejših pravdorekih avstrijskih upravnih sodišč ne bilo več pristojno društvo in njega upravičeno zastopstvo, ker to društvo pravno ne obstoja več. V njegovem imenu vloženo tožbo bi se morala po tej praksi brez nadaljnjega zavrniti. J 6 (Dalj« prih.) ah »te že član »Trgovskega društva Merkur v Ljubljani«? — če ne, prijavite čbnpreJe svoj priatop! terem je branila stališče erar.ja nastopno: Kar -se tiče plačila zapadlih in iz-toženih vsot, državni zaklad ni enak z zasebnim dolžnikom. Po svojih upravnih predpisih plačuje erar tako, da izda upravno oblastvo državni blagajni nakazilo, naj se dolg izplača, upnik mora potem s pobotnico priti denar k tej blagajni. Ti upravni predpisi so še vedno v veljavi in se tudi po novem izvršilnem redu niso izpremenili. Izvršba zoper erar sploh ni dopustna. Za to v zakonu sploh ni izrečenih določil, toda večina vrhovnih odločb se postavlja na to stališče. Že dvorni dekret iz leta 1798, j. zb. št. 434, določa, da se ne smejo dovoliti vknjižbe na državna zemljišča, ne da bi bil o tem poprej zaslišan erar. Ta določba je še brez dvoma v veljavi po členu Vil. uvodnega zakona k izvršilnemu redu. Če pa je izvršba nedopustna na državna zemljišča, velja ta določba tudi za drugo državno premoženje, ki je izvestno vsaj toliko važno za javne interese, če ne še važnejše. -Nadalje sledi nedopustnost izvršbe /oper erar tudi iz §§ 15, 251, 290 i. r. Ge se zakon ozira na občine in ja^3 podjetja in pri njih izvršbo izključuje ali omejuje, da ne bi radi tega trpeli javni interesi, bo te zaščite deležen vendar tudi državni zaklad, čigar interesi stoje pač še nad interesi občin in javnih naprav. Vsekakor bi se pa moralo državni zaklad zaslišati pred dovolilom izvršbe, je-li se dopusti izvršba v posameznem primeru. Ko bi bilo zaslišalo sodišče, ki je dovolilo izvršbo, rudniško upravo ali finančno prokuraturo, bi se bilo moglo prepričati, da so pripravljene zaloge premoga v državnem premogovniku velenjskem za železniško upra-. Vo: ki jih železnica nujno potrebuje Pri svojem rednem obratovanju. Dalje iztožena terjatev, ki je bila zahtevajoči stranki pravnomočno pri-sojena, še ni zapadla v plačilo. Izplačilo je nemogoče, ker se po predpisih členov 60 in 66 zakona o državnem računovodstvu ne sme izvršiti nobeno državno izplačilo, če ni za to predvidena postojanka v državnem proračunu. Končno ni dopustna taka kompenzacija, kakor se je izvedla v tem primeru. Dolžnik je železniška uprava, z izvršbo pa se je poseglo na premičnine, ki so last rudniške uprave. Erar je sicer enoten kot imovinski subjekt, a vendar ne gre, da bi se pobotale terjatve in zaveze med posamezmimi upravnimi panogami, kar je nedopustno po predpisih občega državljanskega zakona. — Rekurzno sodišče je priznalo upravičenost samo enemu izmed uveljav-ljanih razlogov in je zavrnilo predlog, naj se dovoli izvršba. — Rekurent se zoper izvršilno dovolilo ne more z uspehom sklicevati na predpise členov 60 in 66 zakona o državnem računovodstvu in na določbe § 1441, stavek 2, občega državljanskega zakonika. Členi 60 in 66 obsegajo namreč zgolj navodila, ki se po njih morejo ravnati državne blagajne, ko izplačujejo terjatve proti državi, nimajo pa nič skupnega z vprašanjem, je-li terjatev zapadla, kakor hoče rekurent. § 1441 o. d. z. pa tudi ni upoštevan, ker prepoveduje — zoper voljo erarja — pobotanje terjatev ene državne blagajne z dolgovi druge in je torej stvarni položaj tukaj čisto drugačen. Ne da se nadalje vzdrževati reku- rentovo naziranje, da bi ne bila dopustna izvršba v izterjanje denarnih terjatev zoper državni zaklad. Saj ni postavne določbe, ki bi zabranjevala tako izvršbo. Tudi ne gre, sklicevati se na določbe § 15 izvršilnega reda in na dvorni dekret iz leta 1798, j. zb. št. 434. Gre za izjemne določbe, ki jih je uporab-]ati samo za tamkaj določene prime- re in jih ni razširjati na druge primere. Pritrditi je pa rekurzu, da so terne ™ ?°Per državni zaklad iskavne in dohitf1110?*®'. Upravičenci1 je najprej . . skazilo od pristojnega obla- stva ra z njim zahtevati plačilo pri blagajni proti pobotnici. Z izvršbo pa more nastopiti šele, če je tako postopal, pa se mu je odreklo nakazilo ali izplačilo navzlic že izdanemu nakazilu. V našem primeru je zahtevajoča stranka sicer izkazala, da se je obrnila do finančne prokurature, da dobi plačilo, in da je finančna prokuratura obljubila, da nakaže dolžni znesek proti predložitvi pobotnice. Ni pa izkazala, da je res predložila pobotnico finančni prokuraturi in da ji je leta odrekla nakazilo ali izplačilo navzlic vposlani pobotnici. Po § 7 izvršilnega reda pa mora dokazati zahtevajoči upnik že v predlogu, naj se mu dovoli izvršba, z javnimi ali javno poverjenimi listinami, da so nastopila ona dejstva, ki so merodajna za dospelost ali za izvršljivost terjatve. Tem uvetom za dovolitev izvršbe pa zahtevajoča stranka ni zadostila, radi česar je bilo treba zavrniti njen izvršilni predlog. — Revizijsko sodišče je potrdilo sklep rekurznega sodišča. — Pobijanj sklep jo utemeljen glede na predpise § 7 i. r. Izplačilo zahteve, ki gre zoper erar, zavisi od tega, da je napravila upravičena stranka vse one korake, ki so potrebni, da more oblastvo, ki je za to poklicano, nakazati plačilo ali ga po nakazilu izvršiti. Finančna prokuratura je bila -zahtevala v svr-lio nakazila in izplačila po obstoječih predpisih državnega računovodstva, da ji predloži zahtevajoča stranka pravilno pobotnico. Ti predpisi so bili izdani v javnem interesu v ta namen, da se vzdrži red in omogoči nadzorstvo v državnem finančnem gospodarstvu. Predložitev pobotnice je torej pogoj, da more upnik zahtevati izvršitev plačila in je radi tega tudi pogoj izvršljivosti zahteve same. Torej je bilo treba izkazati tako predložitev po § 7 i. r. z javno overovljeno listino. Pritožitelj pa niti ne trdi, da je bila listina priložena izvršilnemu predlogu, marveč sledi prav nasprotno iz njegovih izvajanj. Ni torej bilo ustreženo predpisom § 7 i. r. in je zavrnitev izvršilnega predloga utemeljena v zakonu. R. St. 0 ZLATI VALUTI. Guverner češkoslovaške Narodne banke dr. Pospišil se je v razgovoru o vpeljavi zlate valute tako-le izrazil: »Nerazumljivo bi bilo, da bi kdo danes, ko je češka krona že pet let ena najbolj stalnih in trdnih valut sveta, resno mislil, da bi se mogle izvršiti nenadne iz-premembe, ki bi mogle pomeniti napad na žepe. Je pa naša naloga in tudi mora biti, da pridemo do dejanske zlate valute. To pa, kar strokovno označajo kot vpeljavo polne zlate valute, je samo odredba formelnega značaja in danes, po petih letih stabilizirane valute, za prebivalstvo praktično ne bo pomenilo nič novega. Zmota je, če kdo misli, da je /a vpeljavo polne zlate valute potrebna tudi sprememba valutne enote. Tudi kovanje srebrnih novcev po 10 Kč nima z vpeljavo zlate valute nič skupnega; tu ne gre za nič drugega, kot da pridejo namesto papirnih bankovcev srebrni novci v obtok.« Trgovina. Prevoz krompirja čez Trst. Italijanski posebni delegat za fitopatologijo v Trstu opozarja vse interesente, da morajo biti izvorna in imunitetna izpričevala pri pošiljkah s krompirjem, ki se prevaža čez italijanski teritorij, izdana od fitopatoloških oblastev dežele izvora (pri nas Drž. kemično preizkuševališče) in ne od kakih institucij ali oblastev. Izpričevala sama morajo biti izstavljena razen v jeziku dotične države tudi v italijanščini ali francoščini, kakor so tudi italijanska izpričevala, ki se izdajajo /a inozemstvo. Industrija. Kartel cina. Po londonskih poročilih j« prišlo med britanskimi producenti cina, na katere pride glavni del svetovne produkcije, do sporazuma glede stabilizacije cene cina s ca 300 funti (sedanja londonska notacija 261 funtov). Angleški producenti so se obrnili sedaj tudi na holandske producente, ki imajo ostali del svetovne produkcije v rokah; povabili so slednjič tudi ameriške pro- ducente, kojih kvota je sicer prav majhna, na skupni dogovor. Mednarodni kartel naj ne določi samo cen, temveč naj uredi tudi produkcijo. Angleški producenti opozarjajo na to, da je bil trg cina v zadnjih letih v znamenju močnega kolebanja in da se morajo sedaj v mednarodni trgovini Spekulaciji izpod nesti tla. Dogovor angleških producentov je bil sklenjen na tri leta. Največ cina proizvajajo polotok Malaka ter sosedna otoka Banka in Biliton. Argentinska petrolejska . produkcija. Argentinska petrolejska industrija naj postane državni monopol, v argentinskem kongresu se živahno debatira o tem. Zveza industrijcev je poslala kongresu spomenico, kjer protestira proti nameravanemu monopoliziranju in pravi, da vsa produkcija skupaj ne krije niti 40% putrebe, 60% morajo uvažati. Ker se poraba petroleja v Argentini hitro množi — že sedaj porabi Argentina več kot vse druge južnoameriške republike skupaj—, ni misliti na to, da bi se mogla kriti poraba z domačo produkcijo, razen če bi odkrili nove, zelo bogate petrolejske vire. Industrijci pravijo, da se je državna produkcija petroleja v zadnjih letih sicer dvignila, da pa ne odgovarja naloženemu kapitalu, tudi ne največji viri v Comodore-Riva-davia. L. 1921 je znašala državna produkcija 255.400 ton, zasebna samo 4:>.,,u0 ton; lani se je pa razmerje že zelo spremenilo zasebni produkciji v prilog: državna 680.000 ton, zasebna 467.000. Leta 1921 je stala produkcija 1 tone petroleja državo 93 papirnih pesov, lani pa 161. Spomenica zaključuje, da gresta državna in zasebna petrolejska industrija lahko brez škode druga vštric druge in da mo-ncpolizacija ni potrebna; samo če se zasebna petrolejska industrija razširi, je mogoče misliti na zaintejesiranje tujega kapitala za izkoriščanje petrolejskih virov. — Vseeno bo pa monopol gotovo sprejet. Denarstvo. Peter Bark v Beogradu. V Beogradu se je te dni mudil nekdanji ruski finančni minister in sedanji generalni ravnatelj Anglo-internacionalne banke Peter Bark. Njegov poset je veljal študiju gospodarskih vprašanj. V zvezi s tem beremo, da se bo pogajal z našim prometnim ministrom o skupnih korakih glede prometnega posojila za Jugoslavijo. Po-stjflo v znesku 700 milijonov dinarjev naj bi se najelo v Londonu. — Peter Bark bi bil postal največji dobrotnik ruskega naroda, če ne bi bilo prišlo do svetovne vojne. Hotel je iztrgati ruskega kmeta iz rok oderuhov in špekulantov ni je kot finančni minister ustvaril velike denarne zaklade za nakup žita. Najprvo so dali kmetu denar, da se je rešil dolgov, nato so mu odkupili žito po dnevnem tečaju; nekaj so pridržali za obrekovanje in amortizacijo, drugo so dali kmetu. Žito so spravljali v elevatorje in so ga ob priliki prodali. Kmet se je raz-dolževal. Pa je prišla vojna in je vse lepe načrte pokopala. Banka upravnih uradnikov v Rumti-'dji. V Kluju (Erdeljska) so zborovali uradniki iz vseh krajev Erdeljske in so sklenili ustanoviti lastno banko: določili so pravila banke in temeljno glavnico pet milijonov lejev. Glavnico bodo nabrali ua ta način, da bodo manj plačani uradniki dali 150 lejev od svoje plače, srednje plačani 300 lejev, vi»je plačani 600 lejev; v treh letih bo glavnica skupaj. Hkrati so uradniki sklenili ustanovitev doma, kjer bodo njih otroci dobili ceneno stanovanje in oskrbo. Prenasičenje holandskega glavniične-gn trga. Evropski trgi kapitala so imeli letos odličen delež v preskrbi dežel, ki so revne na kapitalu. Holandski trg se je prav posebno odlikoval po izredni sprejemni sposobnosti za inozemska posojila, ki so jih v prvi vrsti najeli Nemci. Dosedaj so najeli letos Nemci na Holandskem za ca 250 milijonov mark posojil. Poleg Nemcev so dobivali denar v večjem obsegu tudi Francozi, Italijani in južnoameriške republike. Vsled tesnega sodelovanja ameriških emisijskih bank s holandskimi bankami so prišli tudi od vseh večjih inozemskih posojil, ki so jih dovolile ameriške banke, delni zneski na Holandsko. Posojanje holandskega kapitala inozemstvu je bilo pospešeno zlasti po dejstvu, da so bila vsa tam najeta tuja posojila prav do zadnjega časa zmeraj močno prepisana. To močno povpraševanje po inozemskih vrednostnih listinah je privedlo do obsežnega precenjevanja sprejemne zmožnosti holandskega denarnega trga; kakor smo že rekli, posojila v zadnjem času niso šla več tako hitro od rok kot prej, vendar so prišla vsa gladko pod streho. Sedaj je pa prenasičenost holandskega trga z inozemskimi posojili vseeno že tako daleč dospela, da zaenkrat pač ne l>o možnosti do najetja novih posojil. Je že par slučajev, ki nam to dokazujejo. To prenasičenje trga je napotilo Nizozemsko banko, da je svojo obrestno mero dvignila. Ker je tudi angleški trg že več mesecev le v omejeni izmeri sprejemljiv in sta tudi Švica n Švedska z inozemskimi posojilnimi listinami prenasičeni, bo stopil najbrž ameriški trg, ki so mu več mesecev evropski trgi močno konkurirali, zopet bqlj v ospredje. V interesu evropskih najemnikov posojil to seveda ni; zanje je najbolj pripravno, če evropski in ameriški trgi med seboj konkurirajo >n so s tein omogočeni boljši posojilni pogoji- Ljubljanska borza. Tečaj 7. novembra 1927 Povpra- ševanje Din Ponudba Din DEVIZE; Berlin 1 M *. 13-655 13-585 Curih 100 fr 1094-— 1097 — Dunaj 1 Šiling 8-005 8-035 London 1 funt 276-30 277-10 Newyork 1 dolar .... 56-65 56-85 Praga 100 kron 168-05 16885 Tret 100 Ur 309-375 311-375 RAZNO. No\a Lichtova cenitev. Z 31. oktobrom jo podal Licht novo statistiko o evropskem sladkornem pridelku. Nemčiji pripisuje 1,700.000 ton (lani 1,657.000), Češkoslovaški 1,300.000 (1,031.000), Avstriji 105.000 (80.000), Ogrski 165.000 (185.000), Franciji 5)00.000 (705.000), Belgiji 300.000 (238.000), Holandski 260.000 (286.000), Danski 160.000 ton (150.000), Švedski 145.000 (21.000), Poljski 660.000 (563.000), Italiji 280.000 (314.000), Španski 240.000 (245.000), drugim deželam 590.000 (432.000), Rusiji 1.400.000 (983.000). Vsega skupaj ceni Licht evropsko produkcijo na 8,205.000 ton, lani je dala 6,925.280 ton. To pomeni 18 Vi -odstotni prirastek. Zadnja Lichtova cenitev od 30. septembra je naštela 104.000 ton manj; povišek gre v veliki izmeri na račun Rusije (75.000 ton). S tem je stopila Rusija spet na drugo mesto v Evropi, torej tako, kot je bilo pred vojsko. A sedaj je sama, brez Poljske in obrobnih držav, pred vojsko je bilo pa vse to še zraven. Letni dohodki Zedinjenih držav. Po podatkih državnega ameriškega urada so dosegli notranji dohodki ameriškega naroda v preteklem letu najvišji znest k, ki ga v6 svetovna zgodovina splok o kakšnem narodu sporočiti. 117 milijonov broječe prebivalstvo je imelo lani 90.000 milijonov dolarjev dohodkov, za celih 43 odstotkov več kot v letu 1921. Na vsako osebo pride nad 43.0000 dinarjev dohodkov, pa so tudi otroci in ženske vmes. Konkurenčni jez proti Angliji. Abesinski vladi se je posrečilo, da je zainteresirala ameriško White engineering Company za načrt jeza čez Nil ob jezeru Tsana. Pogajanja so tik pred zaključkom. Ameriški državni oddelek je načrt sprejel in je sklenil, da odpošlje delegata v Abesinijo. Stroške izvršbe načrta cenijo na 20 milijonov dolarjev. Za koncesijo so se potegovali tudi Angleži, pa je niso dobili. Jezero Tsana je povirje Belega Nila, ki pošilja v Egipt rodovitnost povzročujoče blato. Kletarske potrebščine v Bolgariji. — Bolgarsko finančno ministrstvo pripravlja skupaj s prometnim ministrstvom zakon glede predpravic lastnikov vinskih zalog v zadevi izvoza domačih vin. Vsa pomožna sredstva za eksport vina in vsi stroji za pripravo eksportnih vin itd. se smejo uvažati v Bolgarijo bres vsake carine; pogoj je ta, da gredo tekom petih let spet iz Bolgarije ven. Zakon določa za eksportna vina tudi manjšo voznino na državnih železnicah. Veletrgovina 31. <šarabon v £jubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. £astna pražarna ta kavo in mlin za dišave % električnim obratom. Ceniki na Mf»l(y ‘Gelefon it. 2666. Zastopstvo in poslovne zveze posreduje > Auslanddeutseher Wirtschafts-und Pressedienst — Wien I., Neuer Markt 9.« — Izdaja dvakrat mesečno posebno poročilo, v kojem so povpraševanja in ponudbe iz skoro vseh evropskih držav. Ni sporazuma Ford - General Motors. Po angleških listih smo prinesli vest o sporazumu med General Mofors in Fordom. Kazni dogodki, vpis novega Forda itd., so nam pravili, da to ne more biti res. Sedaj General Motors sami omenjeno vest demontirajo in pravijo, da nikakor ne mislijo na opustitev gradbe malih voz. V prvih osmih mesecih tekočega leta so napravili 786.000 priljubljenih avtomobilov Chevrolet in upajo do konca leta na produkcijo enega miljjona voz. Ureditev uradniških plač na Ogrskem. Na Ogrskem bodo uradnikom plače »vi-Sali. »A z, Est« poroča o tem sledeče podrobnosti: Uradniki od 9. do 5. razreda, W( jih sedanje plače znašajo 52 do 60% mirovnih plač — po nakupni moči —, Ivodo dobili povišek 19 do 16%, višjim uradnikom bodo zvišali plače za 12%. Poduradniki in uradniki najnižjega razreda bodo dobili 20 do 21% povišek. Poviški bodo zahtevali na leto 50 do 60 milijonov pengo. Naredba o novih plačah bo izšla o Božiču, veljala bo pa od 1. novembra naprej. Gospodarske vesti. V prometu češkoslovaške z Avstrijo in z Nemčijo bodo odpravili vizume. Sedaj govorijo tudi^ ^.e o odpravi vizumov med češkoslovaško in Italijo. — Poljaki bodo dovolili prost izvoz valut, ostala bo pa še nadalje v veljavi prepoved izvoza zlata. — V Rigi zboruje azijskoevropska železničarska konferenca o uvedbi direktnega ose liri ega in blagovnega prometa iz Pariza če/ Berlin, Varšavo, Moskvo in skoz Sibirijo v Tokio na Japonskem. Posvetovanj se udeležuje 16 držav. —■ Nova avstrijska carinska tarifa stopi v veljavo 21 t. m. Posebej urejena je carina na žito, ki zaenkrat še ne stopi v veljavo. — Čisti dobiček avstrijskega tobačnega monopola v lanskem letu je dal 2000 milijonov šilingov. Država je dobila 1686 mil. šilingov, za 19,800.000 šilingov več kot leto prej. — V zadnjih tednih so se čevlji na Dunaju v veletrgovini podražili za 10 do 15 odstotkov, posamezne vrste pa za 20 do 30%. — Angleška banka je pustila na zadnji seji obrestno mero nespremenjeno. — Denarne emisije na Angleškem so dosegle v oktobru rekord, in sicer 38 milijonov funtov. 'Po je najvišja mesečna vsota od oktobra 1923. Na Anglijo pride 15 milijonov, na druge dele britanskega imperija 13 Ml, na inozemstvo 9 'A milijonov funtov. Tudi Moskva si bo zgradila podzemsko železnico; ponudbe sta poslala Siemens in Brovvn Bovery. — Na poljskem trgu hmelja plačujejo za boljše vrste 50 dolarjev pro 50 kg, za slabše vrste 30 dolarjev. A boljših vrst že primanjkuje. Za eksportne namene je prodana nekako polovica letošnjega pridelka. — Toplo vreme zadnjih dni je otežkočilo prodajo jajc in je pritiskalo na cene. — V Bolgariji je električni tok za industrijske naprave prost vseh davkov, naklad itd. Ne velja pa za tok, ki služi v razsvetljavo. — Na Grškem bodo pričeli z ustanavljanjem sladkornih tovarn in ima skupina kapitalistov v to svrho že 500.000 angl. funtov na razpolago. — Na Grškem so ustanovili Poljedelsko banko in sta tozadevno sklenili gtška vlada in grška Narodna banka dogovor na 10 let. — Kumunska sladkorna industrija bo morafa predelati letos okrog 70.000 ton ali 6'2% sladkorne pese več kot lani; sladkorja bo 51-10 ton ver kot lani. Dela 12 sladkornih tovarn. — V Rumuniji bodo zvišali davke na zemljišča in stavbe. — 'rekom novembra bo prišel v obtok novi turški papirni denar. Sedaj v obtoku se nahajajoči bankovci ostanejo v prometu do 31. decembra, a jiVv to turSka Narodna banka zamenjavala še do 31. mavca V.)28. — V Aache- nu so določili, naj velja 1. oktobei kot začetni datum mednarodnega kartela valjane žice, sklenjenega za enkrat, za šest mesecev. Cene ostanejo neizpre-menjene. — V kratkem se prične v Rimu zborovanje Mednarodnega poljedelskega zavoda, ki se ga bodo udeležili zastopniki poljedelskih korporacij vseli evropskih držav. — Znani angleški iz-delovalnici ladij Vickers in Armstrong sta sklenili združitev in ustanovitev nove družbe, ki naj prične delovati due 1. januarja 1928. — Pravkar izvršeno prvo redno ljudsko štetje v Turčiji izkazuje za vso državo 12 milijonov prebi- valcev, torej toliko kot v Jugoslaviji. Carigrad ima 800.000 prebivalcev, glavno mesto Angora pa kljub vsemu prizadevanju vlade šele 75.000. — V Mali Aziji gradijo veliko novih železnic, kljub neugodnemu terenu. — Ob priliki letošnje 75-letnice obstoja je izdala Zagrebška Trgovska in obrtna zbornica lepo opremljeno spominsko knjigo. — Tovarna v Vitkovicih (Čslov.) bo v sredi meseca dala v obrat svoj peti plavž, tako da bo delala z vso kapaciteto, z vsemi plavži. To je ponovni znak, da je češkoslovaška kovinska industrija dobro zaposlena. — V septembru je notiralo še ’ 63‘6% vseh nemških delnic na nemških borzah pari ali nad pari, na koncu oktobra pa samo še 59‘5%. Torej sta dve petini delnic pod nominalno vrednostjo. — Na Poljskem bodo v svrho izvedbe važnih investicijskih del zvišali železniške tarife, osebne s 1. januarjem, blagovne pa šele s 1. aprilom. Zvišanje za kratke razdalje bo znašalo 20%, za daljše pa samo par odstotkov. Prav posebno bodo pa zvišali voznino pri brzovlakih in sicer za 30 odstotkov. — Izvoz kavčuka iz Indije bo ostal še nadalje omejen. TRŽNA POROČILA. Tržne cene v Ljubljani dne 31. oktobra 1927. Govedina: V mesnicah po mestu 19, na trgu: 1 J