Poštnina plačana v gotovini Cena danaihla ifav« 75 para
P osamezne Storilke* Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—•
-TABOR* »b«i» r»«k dan, rnrven nedela in pfnanitor, ob 18. ari * datumom naalednjcua dna tar stane mesečno po poiti D 10-—, aa ino-■amatro D 18 —, doatavlten na do« D IV—> na iskasnioe D10"—, ioserati po dogorm.
Naroča aa pri upravi .TABORA** MARIBOR luroioeva ud ca itn. **
Naslov
Tit. Knjižnica licej?
Ljubljana
Peearaezne Stevflkec Navadne Din ob nedeQah Din “
UREDNIŠTVO a. ^ y
nl- >L> lUZ ■tnptb T«t>faa Manah. 1L 27* UPRAVA aa nabaia v JbHnt M it V P*«**.dl»M. ion it St - SHS poKmriUmatf »lan »m. 1LB7.
Na naaoHla basa daaarja m M
Maribor, četrtek 9. oktobra 1924.
»TABOR« je najcenejši slovenski dnevnik. Stane mesečno samo 10 din. Prinaša v kratkih obrisih vse najvažnejše dogodke, ki jih drogi listi raztegnejo na dolgo in široko.
Sklicanle skupščine za 11- t- m.
v skupščini postaja živahno. - Vlada si vkljub Radičevi odpovedi vstopa
vlado dela korajžo.
BEOGRAD, 8. oktobra. Danes jo ministrski predsednik Davddcmr odposlal predsedniku Narodne skupseme Jovanoviču pismo, v katerem mn sporoča, da vlada vztraja pri ustmeno dogovorjenem sklepu, da naj se skupščina sestane dne 11. oktobra. O tem je vlada že obvestila tajništvo skup/čine. Ljuba Jovanovič je takoj odredil sklicanje skupščine na dne 11. tm. in je poslal notranjemu ministru Petroviču nastopno pismo:
»Čast mi je, zaprositi Vas, da najkrajšim potem obvestite vse poslance, da sem: sklical skupščinsko zasedanje na dne 11. oktobra tl. in da naj pridejo vsi poslanci takoj v Beograd. Blagovolite sprejeti itd. Jovanovič, 1. r.
BEOGRAD, 8. oktobra. Dane« so se zbrali v skupščini številni poslanci; znamenje, da se otvoritev zasedanja bliža vedno bolj. Posebno živahno je bilo v radikalskem klubu. Manj živahnosti je danes opaziti v vladnemi predsedstvu. Nii se zgodilo nič pomembnejšega, kar
bi dalo slutiti, da se situacija razpleta v to ali ono smer. Min. predsednik Da-vidovič je konferiral z nekaterimi demokratskimi poslanci, okoli poldneva pa tudi z ministroma Pečičem. in Šumenko-vicenn
Tisk se izčrpno peča z dogodki včerajšnjega dne, zlasti s prihodom posl. Predavca in s konferencami vlade. Čeprav je znano, da je Predavec prinesel vladi neke vrste nezaupnico z milostno pripomnjo, da bo HRSS za sedaj še o-stala član parlamentarne večine in s kaplico tolažila Davidoviču, naglaša vladni tisk, da je položaj vlado zopet znatno ojačen. (In še včeraj so isti ljudje trdili, da sploh ni bil omajan!). — Vladne kroge okoli Davidoviča so neprijetno zaskeleli Radičevi napadi na Ljubo Jovanoviča. Zdi se, da Davidovi-čeva skupina še vedno računa, da bi bil Ljuba Jovanovič voljan v primernem trenutku slediti Davidovičev vzgled in žrtvovati ed.instvo radikalne stranke ideji srbsko-hrvatskega sporazuma.
VOJAŠKA KONVENCIJA Z RUMENIJO podaljšana.
BEOGRAD, 8. oktobra. V vladnem predsedstvu so danes Davidovič, Marinkovič in romunski poslanik Emandi ratificirali zapisnik, s katerim je bila vojaška konvencija Jugoslavije z Romunijo podaljšana za nadaljuj a tri leta.
naša delegacija na potu
V BENETKE.
REKA, 8. oktobra. Danes je prispela semkaj jugoslov. delegacija za beneško konferenco, ki^jo vodi pooblaščeni minister dr. Ry.bžr. Delegacijo je v imenu italijanske vlade sprejel in pozdravil Castelli. čez malo časa je nadaljevala pot v Benetke, kjer prione jutri konferenca.
NOVA GRŠKA VLADA ZAPRISEŽENA Ministri pripadajo desničarskim skupinam.
ATENE, 8. oktobra. Nova grška, vada je sestavljena nastopno:	Ministrski
predsednik in vojni minister je Mihael Kopulos^ zunanji minister in načelnik mornariškega res. Russos, pravosodni
minister Zizeklis, notranji Koudolis, finančni Josis, narodnogospodarski in prosvetni Stirikis, poljedelski Maris in minister socialne politike Orfanini. — Včeraj je bilo ministrstvo zapriseženo. Novi ministri, izmed katerih so bili 3 tudi v prejšnji vladi, pripadajo desničarskim skupinam; pravosodni minister Zizeklis pa sploh ni parlamentarec.
ŽELEZNIŠKA KONFERENCA V GENOVI.
RIM, 7. okt. Včeraj je bila. v Genovi otvorjena železniška konferenca nasledstvenih držav, ki se bo bavila z razdeli tvo železniškega materi jala in drugimi prometnimi vprašanji,
BORZA.
CURTH, 8. oktobra. (Izv.) Sklepni tečaj. Pariz 27.25, Beograd 7.50, London 23.25, Praga 15.55. Milan 22.75, Newyork 522.0, Dunaj 0.0073.
BEOGRAD, 8. okt. Pariz 362—365, Švica 1324—1325, London :i06.50—308, Dunaj 0.0975—0.09825, Praga 206—206.50, Milan 29900—301, Newlyork 68.25—69.30.
Radičevtki ultimat vladi.
Užaljeni radičevci nočejo v vlado. — Ne bodo nič več intervenirali, ker jc vse brez uspeha.
Današnji »Slovenec« je prinesel zanimivo izjavo vodstva HRSS. Tu stoji orno na belem, da so radičevci v ponde-Ijfek naročili Predavcu, da naj zahteva od Davidoviča, da se vprašanje vstopa HRSS sploh odstavi z dnevnega reda. Radičevci — ki so pač v hudem škripcu — bodo sicer ostali član vladne večine, ne bodo pa intervenirali pri nobenem ministru in v nobenem slnčaju, ker doslej ni izpolnjena niti ena dogovorjena točka.
Z loparjem j® udaril Radič po glavi Davidoviča in Korošca! Užaljeno se je obrnil proč od Beograda, ki se noče kar vtsesti na njegove ‘boljševiške limanice. V nedeljo je v Varaždinu grozil z revolucijo, v pondeljek je žc poslal vladi ultimat. Zdaj bomo počakali že nekaj dni, pa se bo večni pretendent za predsedstvo hrvatske republike skesal tudi nad lepimi besedami, ki jih je imel za Davidoviča! Ljuba Jovanovič jih je že dobil po glavi, no bo dolgo, pa pride na vrsto drugi Ljuba. In takrat bo Radič spet postavil na vrh Prpičeve palače ve-liiko republikansko lajno in ibo zaigral tisto staro:
Republika* svegm avijotu dika »v* ali pa ono;
Svi su Srbi batinaši —
Saj smo vedeli, da bo Radič Po medenih mesecih prenaglo sklenjenega zakona z D »Vidovičem skočil iz jarma »en-gleske monarhije« in se oklenil stare, zveste hrvatske devojke Republike in bo suvereno vladal v država, ki se začenja dvesto metrov nad Zagrebom ter razteza v širokem prostranstvu svobodnega ozračja od Kolpe do Drave, od Senja do Zemuna!
Doma in po svetu.
— 601etnica Branislava Nušiča. Da-nes 8. tm. slavi 60letnico znani srbski pisatelj Branislav Nučič. Ni ga pismenega Srba, ki ga ne bi poznal vsaj po imenu. Noben živeči srbski pisatelj ne uživa take popularnosti kot Nušič. Vsa čitajoča publika ga ceni in vsak je vesel, kadar kak beograjski list prinese njegov sestavek. Nuši d je silno plodovit, piše pa vse: romane, povesti, drame, črtice. Najrajši je humorist. Kot avtor šaljivih črtic im gledaliških komadov je tudi najbolj znan. Mogočen je njegov vojni roman »1915«, v katerem1 nam opisuje grozote srbskega umika čez Albanijo. Prava epopeja srbskega heroizma! — Nušič se bo počasi udomačil tudi v Slovencih. Na naših odtrdh je že star znanec. Nedavno nam' je Golar poslovenil »Občinsko dete’; tudi romam »1915« je Že izšel .v slo9»nšč^. K
proslavo Nušičcve 601etnice vprizorjen »Narodni poslanik«, zelo učinkovita komedija, ki kaže veliko spretnost Nuši-čevega peresa in neizčrpan njegov humor. Naj bi ga vesela ?olja in pisateljska marljivost spremljala tja do končnih meja človeškega, življenja!
— Fiume e nna citta che muore. (Reka je _ mesto, ki umira). Pod tem naslovom je napisal v tržaškem »Piccolu« reški dopisnik prof. Susrnel, nekdaj naj-ognjevitejši zagovornik aneksije Reke, obupen članek o propadanju Reke, ki jo je Italija gospodarsko in sploh pustila popolnoma na cedilu. Jugoslaviji je z razmejitvo krog Reke uspelo, da zadrži vso trgovino v svojih rokah v bazenu Baroš, to pa pomeni za Reko — smrt. — Edina nada Rečanov je še beneška konferenca. Upajo, da bodo tam Italijani izsilili od naše delegacije takšno »jadransko tarifo«, ki bi Reko rešila — na naš račun. Upamo, da bo naša delegacija previdna..
— Sadjarska in vrtnarska razstava v Guštanjn. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Guštanju priredi 18. in 19. oktobra (na Lukeževo) sadjarsko in vrtnarsko razstavo. Na razstavi bodo sledeči oddelki: sadja (žlahtno in mostovno), zelenjad; škodljivci, orodje, sadno konzerve, »Boj alkoholu«. — Kmetovalei-sadjarji, udeležite se razstave s svojini1 sadjem1, da pokažemo, kakšno sadje rodi Mežiška dolina in1 da se bodo sadni trgovci tudi za nas bolje zanimali. Razstavne predmete je oddati najpozneje 16. oktobra v šoli v Guštanju.
— Samomor 121etnega dijaka. V Hei-ligenstadtu se je 121etni dijak Brand-huber vrgel pod vlak. Vzrok so bile ne-prilike v šol L
— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je 4. tm. umrla po kratki bolezni ga AmaJlija Drobnič, soproga trgovca v Laškem, stara 34 let. Naše sožalje!
— Peintridesetletnico obstoja je slar vila X. tm. Mestna hranilnica ljubljanska.
— t Karla Ponikvarjeva, idealna narodna delavka v Trstu, je preminula 6. tm. v Trstu v mestni bolnišnici. Do 1. 1892 je bila učiteljica, od svoje poroke s Karlom Ponikvarjem 1. 1892 pa je ži vela stalno v Trstu in je zlasti na kulturnem polju — pri gledališču, in Ciril-Metodovi podružnici, pri zavodu sv. Ni kolaja itd. — pokazala izredno delavnost in žilavost. Tržaški Slovenci globoko žalujejo ob njenem grobu.
— Sladkor za vinogradnike. Finančno gospodarski komite min. sveta je odbil predlog, da bi se vinogradnikom' preskrbel sladkor za kletarske potrebe po polovični ceni.
Mariborske vesti.
Maiibor, 8. oktobra 1924 m Jngosloveni Maribora! Kliče Vas tužni Korotan, kliče in prosi, ne pozabite na,nji V potek 10. tm. potečejo štiri leta od takrat, ko smo po svoji malomarnosti izgubili koroški plebiscit. V soboto 11. tm. ob 20. uri se vrši v vestibulu Narod nega doma velik' spominski shod. Pridite vsi in pokažite, da še niste pozabili, kje so naše prave meje. Kdor ne pride, ni brat trpečih. Oblastni odbor Orjune.
m Stanovanjska afera okr. glavarja v p. g. dr. Lanjšiča. Mestni stanovanjski urad nam pošilja z oiziroim na, vesti v nekaterih tukajšnjih listih o deložaciji vpok. okr. glavarja dr. Lajnšiča obsežno pojasnilo, ki ga Pa radi tesnega prostora ne moremo v celoti objaviti. Pojasnilo ugotavlja, da se je glede stanovanja na Koroški e. št. 10, v katero se je po izselitvi Adolfa Bernharda vselil dr. Lajnšič brez dovoljenja stanovanjskega urada, postopalo popolnoma v smislu obstoječih predpisov stanovanjskega zakona in pravilnika in da, se jo deložacija dr. Lajnšiča izvedla na temelju pravo-močnih odločb stanovanjskega sodišča v Ljubljani kot najvišje instance v stanovanjskih zadevah. Deložacija torej ni »deilo podlega osebnega maščevanja«, kakor pravi »Straža«, niti »plod birokratizma«, kakor pravi »Marb. Ztfg.« — (S svstje strani -samo pripominjamo: nam
Leto: V. — Številka: 231.
je znanih" nekaj slučajev; da so se nem* ške stranke, ki niso niti aktivni mtl vpokojeni uradniki, brez dovoljenja sta« novanjškega urada vselile v stanovanj«; ne da bi bila do danes izvršena deložacija v prid državnim uradnikom1, ki ša vedno čakajo na stanovanja!)
m Tenorist Rijavec v Mariboru. Prvi jugoslovanski tenorist, naš goriški rojak, g. Josip Rijavec priredi v pondeljek, 13. tm. v gledališču koncert pesmi In operetnih arij. Vstopnice (po opero ilj cenah) se rezervirajo pri gledališki- blagajni.
m1 Nabiralna akcija za »Ljudsko knjižnico« bo dala priliko vsem. ki imajo ko-: ličkaj umevanja za ljudsko izobraževal-j no delo v našem mestu, da z večjim ai® manjšim denarnim prispevkom1 pripon morejo knjižnico do nadaljnega razmaha. Kakor izvemo, bo akcija lepo organizirana in trdno pričakujemo, da bol imela časten uspeh, ki ga »Ljudska! knjižnica« v polni meri zasluži. Spominjajte se tedaj v soboto in v nedelj# »Ljudske knjižnice« in ne odtegnite dat* režljiive roke! _
m1 Iz policijske kronike. V minuli1 not-či in danes dopoldne je imela policij# nastopno žetev. Aretirani so bili: 2 berača, 1 tat, 1 razgrajač in 2 pijančka, ki sta obležala na ulici in ni kazalo drugega kot da so ju postavili v polici jek# shrambo pri »Grafu«, dokler jima ni alkohol izpuhtel iz glave. Prijavljenih j# 'bilo 5 avtomobilistov, ki so drčali skoaS mesto kot po dirkališču ter še nekolik# drugih, ki so prišli navskriž s policijskimi ali z lažjimi kazenskimi predpial in paragrafi. — Gostilničarju Gačnik# iz Studencev je nekdo iz veže na Aleksandrovi cesti 11 ukradel okoli 2500 din« vredno kolo znamke »Erika«.
m Grajski kino predvaja od četrtič# do vključno nedelje velikansko historijf-sfco dramo v 5 činih »La dame cte Motu-sosreau« po istoimenskem romanu Alefcfc Dumas-a. Film je edini te vrste. Vse šM* ke so bujnih nravnih barv iz znamenit# največje francoske tvomice Pathe Oo-lor. Vloge so razdeljene med najbolji# francoske igralce kakor Genevieva Fe* lix itd. — V pondeljek začne »Viharc* senzacdjonelna drama v 8 činih ter a# predvaja do vključno srede.
m Klub-Bar od 1, Oktobra medmarodn# plesna revija; izvajajo dva Haralda, Valero, Emimy Schvarz, Margit Mo## in Anny Lissom. _
m Restavracija hotel »Meran* pri Glavnem kolodvoru dnevno od 19, ur# dalje ciganski koncert. Prvovrtna jedil# in pijače.	2261
m Kavarna mestni park. Od dan«# naprej svira ciganska kapela od 22. d# pol 2. ure. Posebna soba za družbe gostom1 na razpolago, visi časopisi, postrežba točna.	 22»
Delavska stanovanja.
V začetku m inolega meseca sem ##-mudil par dni v Zagrebu. Interesiral sefril se za razne obrtne zadeve pri prijateljih! iz pomočniške dobe. Ti so me med drugim opozoriti na takozvuno radnlčk# (delavsko) kolonijo. Je to skupina de* lavskih hiš. Prijatelji so mi obrazloži® njen nastanek ln kako so delavci prisKj do svojih, četudi ne velikih in luksuznih vendar lastnih in prijetnih stanovanj, s pomočjo meetne občine.
Ker bo stvar zanimala našo publika; hočem nakratko opisati, kako je nastal# delavska kolonija in kalno jo mesto jjsa-stransko podpira.
Na prostoru jo do zdaj zgrajenih nai| 150 hišic s 1, 2 in 3 sobami. So med njimi krasne kot bonbončki, so pa tudi bolj neostavne, pač Po tem, v kakšnih denarnih razmerah je potsamezmi delavec. —* Eden si je pustil zidati hišico od stavbenika, drugi je zidal sam1 s svoj# družino. To je vsakemu na prosto dano.
Zidanje teh delavskih hišic gre zel# naglo od rok. Nastalo je tam že skoro celo čedno mestece. Pojavljajo se tudi že trgovine, Obrti in gostilne, vse kar je potrebno za gospodarski razvoj delavskega predmestja. Mesta občina pa je že oskrbela lepo dvonadstropno šolo. Do 1.
-1927 bo stalo tam krog 800 delavskih iti*
ttni t
♦TABO K«.
V Mariboru, cine oMohra 192-i
Siib. Tako bo stanovanjska beda tekom časa znatno omiljena.
Kompleks za zidanje, ki ga je mestna občina parceli ral a, je zelo obsežen, je last mestne občine in leži na iztočni strani mesta, kjer so bili bolgarski vrtovi. Občima je izvedla tam tudi kanalizacijo in napravo vodovoda. Parcele za stavbe prodaja občina po smešno nizkih cenah — v lastno izgubo. Prodajajo se parcele pod pogojem, da vsak kupec do leta 1927 zgradi na parceli hišico. Kdor tega ne stori, mora parcelo vrniti, dobi pa nazaj denar, a brez obresti.
Načrti niso vezani na enotnost hiš.— Vsak si lahko izbere načrt, k ah or šen hoče (eno- ali večsobno hišo itd). Načrte za hišico izdeluje mestni stavbeni urad brezplačno. On tudi nadzoruje, da se hišice stavijo v črti projektirane ulice. — Zida lahko — kakor že omenjeno — vsakdo ali potom stavbenega mojstra, ali pa tudi sam z družino, ali če si vzame zidarja, pa seveda pod nadzorovanjem veščalca iz mestnega urada.
Hišice na tem kompleksu sme zidati veah delavec, pa tudi vsak drugi, če je naš državljan, četudi ne stanuje v mestu. Izgotovljeno hišico lahko tudi naprej proda in zida drugo.
Tako je dana možnost, da si tudi priden in delaven delavec z malimi stroški sam postavi hišico. Tako pride delavec do svoje hišice in do zdravega stanovanja.
Želim, da bi se naš novi mariborski občinski odbor zanimal za to vprašanje in skušal tudi pri nas na podoben način uplivati blaigodeijmo na omiljenje stanovanjske bede. Zagrebški sistem je enostaven in je gotovo, da bi tudi pri nas uspeh ne izostal. Želim pa tudi, da bi se prizadeti interesenti brez stanovanj, pa tudi drugi, ki razpolagajo vsaj z nekaj kapitala, za stvar interesi rali.
Fran Novak.
f&&rod?t© gledališče.
repertoar.
Sreda, 8. okt. »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Ab. C. četrtek, 9. okt. »Mam’zelle Nitouche«. A. Petek, 10. okt. Zaprto.
Sobota, 11. okt. »Narodni poslanec«. C.
»Narodni poslanec«. V soboto 11. okt., le vrši druga p remi j er a y drami v letoš-
sezoni. Vprizori se Nueičeva komedija v treh dejanjih »Narodni poslanec«. Volitve! Kandidature! In kdo bi v teh težkih časih ne mislil — biti kandidati Misel je lepa -in »nese«, je torej koristna in zato vsega uvaževanja vredna zadeva. In tako ljudje tehtajo, tuhtajo, ugibajo. In zakaj bi ne bil ta ali oni Janez, Jaka ali Miha poslanec, poslanec po milosti božji in volji narodovi. In navsezadnje zakaj pa so volitve, če ne zato, da se kandidira in da ljudje lahko volijo, se prepirajo, se obmetavajo s kislimi kumiarcami in gnilimi jajcami. In kadar so volitve, takrat se šele človek pravzaprav zavo, da »živi«, da je kri v njem, močna in silna. Oh lepo, prelepo je takrat — že za tiste, ki samo volijo je lepo, kaj pa za kandidate, ki sanjajo (četudi ne dolgo) o zlatih gradovih. Zato bo med mnogoštevilnimi kandidati pojavi tudi odličen redoljub Tone Brus, ki bi rad prišel »na vlado«. Nušdč nas takoj postavi in mediia res! Z duhovito virtuoznostjo operira z običajnimi vo-lnvniiral rekviziti. Na vseh koncih: hinavščina, zahrbtnost, zavist, korupcija, protekcija, manifestacije, demoustraoi-
SdiMu
varaj e Vaše drago perilo.
Pri nakupu pazite na ime „Schicht“ in na znamko ..Jelen"!
ja, sveče na oknih, rože, muzika itd. itd.
Nučič je povedal in razložil vse to v »Narodnem poslancu«, ki je naposled dobra in aktualna satira, na humorističen način, tako da smeha ne bo manjkalo, kur je včasih precej. — Nastopi sko-ro ves dramski ensemible. Režija je v rokah g. Koviča.
Ga. Gaberjelčičeva kot Jacinta v dolini šentflorjanski. Danes 8. nastopi v gori imenovani drami kot Jacinta ga Gaberjelčičeva, ki je pri premijeri igrala ekspeditorico; gdč. Kovačičeva pa, ki je igrala pri premijeri Jacinto, nastopi danes kot ekspedatorica.
Turisfika in šport.
: Stanje nogometnega prvenstvenega tekmovanja v Sloveniji izkazuje sledečo razvrstitev klubov prvega razreda: prva »Ilirija« z 8 točkami in scorom 18:2 (štiri dobljene tekme), drugi »Jadran« s 5 točkami in scoronn 8:6 (2 dobljeni, 1 neodločena, 1 izgubljena), tretje »Primorje« s 3 točkami in soorom 3:2 (1 dobljena* 1 neodločena), četrti »Hermes« isto s 3 točkami, toda z neugodnejšim razmerjem golov 6:6 (1 dobljena, 1 neodločena, 1 izgubljena), na petem mestu je »Maribor« s 2 točkami in scorom 4:5 (1 dobljena, 2 izgubljene), šesto je »Celje« s 1 točko in scorom 8:16 (1 neodločena, 4 izgubljene tekme), na zadnjem, to je sedmem mestu je Sp. V. »Rapid« brez točk til scorom 0:10 (ena izgubljena tekma). V drugem razredu mariborskega okrožja je slika do sedaj sledeča: prvi je »Ptuj« s 5 točkami in scorom 14:3 (dve dobljeni, ena izgubljena tekma), drugi je »Merkur« s 4 točkami in scorom 13:2 (dve dobljeni) tretja je »Svoboda« s 3 točkami in scorom 5:10 (1 dobljena, 1 neodločena, 1 izgubljena), četrta je »Mura« (Murska Sobota) brez točk in scorom 2:9 pred »Slovanom« (Račje), ki je tudi brez točk s soorom 1:11 (oba sta 2 tekmi izgubila).
— V” prvem razredu se bode situacija izven ljubljanskih klubov z napredkom tekmovanj gotovo izboljšala, četudi je »Iliriji« za letos dominantno mesto zasi-gurano. V drugem razredu ima najboljše izglede mariborski »Merkur«.
: »Sl avla« (Praga) : Sparta (Praga) 2:1. Prvič Po vojni se je praški »Slaviji« posrečilo v prvenstveni nogometni tekmi premagati slovito »Spnrto«. Borbi je prisostvovalo 27.000 gledalcev. Odločitev je padla v predzadnji minuti.
: OASPD. Izleti meseca oktobra: 12. IJrška. Odpeljemo se 11. ob 19.10 do Gu-štanja. En del krene koj na vrh, drugi noči v Guštanju. Sestop v Slov. Gradec.
— 19. Sv. Dnh. Ob 5.38 do Št. Lovrenca. Sestop v Falo. -- 26. Rogla. 25. z vlakom do Fale ter na Klopni vrh, kjer se noči. Sestop v Št. Lovrenc. Jestvine. — Radi polovične vožnje se naj zglasijo elani SP D v trgovini g. J. Baloh, Grajski trg, kjer dobijo natančnejša pojasnila.
Popisi.
Krčevina. Neki dopisnik iz Krčevine me je v »Taboru« z dne 3. okt. 1924 obdolžil, da sem zlezla med internabijonalce ter da kot taka nisem več navdušena narodu jakinja. Da je to grda laž in obrekovanje, dokazuje dejstvo, da sem še danes SokoJica, kakor sem bila vedno in še vedno delujem v mnogih narodnih društvih ravno kakor prej že leta in leta, Mislim, da je v skrajni meri netaktno obdolžiti človeka zaradi par malenkostnih političnih besed po krivem ter ga nepotrebno spravljati ob dobro ime. — Terezija Schvmrz.
Louis Conperus:
Zilpillmi osel.
Roman.	(48)
Nadzorniki in sužnji so se zbrali okoli nas v obliki debelega prstena. Zdaj ni več biilo moči popraviti Davusove zgovornosti. Nadzorniki so se najprej obrnili na Davusa, potlej pa na Charis, ki je še vedno sedela na mojem' hrbtu ter odgovarjala umno in zbrano, da je ona Charis, jaz pa njen zaročenec Charmi-des. Zdaj so tudi mene vpraševali. Odgovarjal sem jim s pritrjevanjem glave in jim naslikal pismeno potrdilo v prahu sredi ceste.
Vsi so se, kajpa, silno čudili. Čez malo časa so bili okoli nas vsi, ki so delali daleč okoli po njivah.
Med njihovim1 govorjenjem1 so se čule besede:
»Začarani trgovčev sin in začarano dekle! No! Ali so mar take reči nenavadne! Mari ne pravijo, da naš gospodar ni gospodarica...«
Nisem razumel, kaj so še nato govorili. Sa j je okoli nas šumelo liki vzburka-no jezero. Naposled je višji nadzornik dejal Davosu:
»Zdi se, da bo najboljše, če popeljemo Charis in Charmfides pred našega gospodarja in gospodarico in da nas ti, Davus, spremljaš ter potrdiš, da si našel svoje-
ga prvega gospodarja v tej čudni prt liki.«
Predlogu ni bilo moči ugovarjati. Nadzorniki so zaukazali, da naj se sužnji in delavci vrnejo na delo; nadzorniki .pa so v kupno z višjim delovodjem obkolili naju s Chariso in Davusa ter nas peljali pred gospodarja. Pot tja je bila dolga. Včasih smo si nekoliko odpočivali. Charis i so dali mleka, kruha in sadja, meni pa ovsa in deteljice. Z mano »o se tudi pomenkovali; odgovarjal sem jim pismeno s kopiti in jim povedal, da sva s Chariso srečno ušla razbojnikom. Že se je jela nižati noč. Pot j® zavila mimo črnih pečin, ki so v Somraku izglodale še temnejše. Možje so pravili, da so ondi zlati rudniki njihovega gospodarja. Zanimalo me je, kdo je ta bogataš, ki se po imetju lahko meri s samim Menedemusom. Napisal sem tedaj v pesek:
»Kako se imenuje vaš gospodar, nadzorniki!«
Višji nadzornik mi je koj odgovoril — toda mene je zadelo kot bi treščil grom:
»Chersonesus, ki se imenuje sinu Hermesa in Hekate.«
Chersonesus, Hekatin sin1, ki si vrhu tega šc svoiji, da je njegov oče Hermes, plemeniti bog vseh trgovcev in potnikov. Ne! Tega nikakor ne! In Hekatin sin1, glavar čarovnikov in vešč! Pred njega po j demo! Obhajala me je greza. Ali vedel sem dobro, da ne smem pokazati, kaj se dogaja v moji notranjosti. Davusu je Chersonesusevo ime zvenelo kot vsako drugo, toda zame je značilo grozo. Kaj storiti! Ali naj skupno s Chariso zbežim! Tisoč misli se mi je podilo po glavi, tisoč sklepov je vrvelo pred mano, toda vedel sem, da ni noben izvedljiv. Na videz miren sem krepko stopal dalje. Oharis je bila povsem pokojna; ozirala se je naokoli im stavila otročja naivna vprašanja. Tedaj je rekel Davus:
»Gospodje nadzorniki! Mar ne pravijo, da ima Chersonesus zveze s tajnimi močmi. Ali ne bi mogel odvezati mojega gospodarja čarovnije!«
1579
Napolitanke Adria narezki K eksi Bonboni Čokolada Malinovec
vsaka množina najceneje v glavni zalogi
fcivarna katfditov
Maribor, Stolna ni. 4.
Podpirajte sokolski tisk!
Popolnoma
zastoji ne d!©bit@
nikjer toda po telo usrodni ceni dobite emajlirano posodo, znamke „Goliat* tetko in lahko. češko-lo-aSkega proizvoda pločevinasto in lilo pos do porcelanasto, kamenilo in stekleno robo najboljše vrst* ed no lo pri znani domači tvrdki
A. VICEL, MARIBOR
Glavni trg št. 5.	1716
BSEaSISEIHBSIlElEIRHBnHBBOaV
Vremenski preroki.
Ce z ledom ti streho razbil je Matija, pa v Račju opeko ti nudi Zofija.
Ob Jurju če zebe te v strgani koči. opeko tl v Račja si urno naroči.
Ce Filip dal kmetu prehladno je vreme, kmet urno naj v Račju opeke si vzeme. aBBBBBIHISBnBBIBIBBBBBh
HigUenična brivnica, Vjeko »lav Gjurin, Jurčičeva ulica se radi prvovrstne postrežb; vsem priporoia. Dijaki pri striženju imajo znatni popust.
1911 18-11
Nafvečje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji „ V R T “, Džamonja tn drogovi, družba z o. z., Marihor.-
Naive6|i izbor plemenitih sadnih dre. e, (čepov) v najple-menitejših vrttah in r vseh o blikah. Plemenite vinske trte na »merikanskih podlogah, kn kor tudi cepe in podloge istih. Semo zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvotie v loncih in razno okrasno grmovje ter dr., vje imamo celo leto ! Zahtevajte cenike! 2185 10-4
Planino se vzame r najem proti dobremu plačila. Kje, nove u-prava.	2187	4—4
'emeblirano tudi mehlirano sobo s preln a no Bčcm v Mair-dalenskem predmestju, zn 15 oktober ali 1. november 1924 Naslov v upravi. 2251 3—2
Lepa miza iz trdega lesa po cen; na prodaj. Naslov v uprav-ništvu.	3—3
Vsaka gospodinja
je najboljše postrežena s svežim blagom in konkurenti. cenami pri tvrdki A. Požar Maribor, Gosposka ul. 4 Ako ne verjameta, poskusile!
mssE2HaBsa®a*ffiis®B!SQsaBaEiaBsaiia3;EHi0sanHHiBE!
S*
L>ERMATOlO<3 PRIMARIJ
1	Dr. HUGON KOBJČ
1	UH. KMn’3 Ul SlEV. 2. ra ŠIE). 359.
2265
ig	zopet ordinira in aicer ob nedeljah in prašnikih od
S	10. do 11., ob delavnikih od 14 do 16. ure (2—4).
1
■
a
i
BBsiaBaoEHEHiiaamasEHnBBffiBfflSHBasBiaBisiaBBBHnnB
i
U useb spercriisfclh prodajalnah se dobi
2190
lOHRN
najboljši pridatek t? hrani.
TOMŠSS.EV DREVOREB, Četrtek 9. oktotora
VELIKA GALA OTVORITVENA PREDSTAVA
s tukaj še ne predvajanim sporedom — Vsaki večer ©b 8. aarl
G& neefleSIah In praznikih popolc&ne ©& 4. tari In ztf©£ar o5> 8. url.
2268
Laafeatk in BMlojadeli: Kenuercfj »Tabor«. Glavni in odgovorni urednik; Vekoslav Spi n dl«
I91-L___________ M----M klnlr--------