Deželni zbor štajarsM. Deželni zbor se je pečal pretečeni teden s predlogom deželnega odbora, naj se vpeljejo naravnostne volitve, da namreč tudi na kmetih vsak volilec voli ne volilnega moža, ampak naravnost deželnega poslanea; volilo naj bi se tajno, po listkih. Slovenci stno za tak predlog; toda poglavitna stvar Je pri nas ta, da se nam da primerno število poslancev. Slovencev nas je ena tretjina v deželi, morali bi torej imeti po pravici tudi eno tretjino poslancev, namreč 20; smemo jih pa voliti le 8. Enaka krivica se godi nemškim katoličanom. Zato smo Slovenci in konservativci oni dan izrekli, da dokler se volilna postava v tem smislu ne spremeni, da dobimo večje število zastopnikov, ne moremo sode- lovati pri tej spremembi volilne postave. Dozdaišnja postava pa reče, da morajo biti tri četrtinke poslancev (izmed 63 torej 48) navzočih, in da mora za spremembo jih dve tretjini glasovati; sicer je vsak sklep neveljaven. Da so torej naši zabranili krivično sklepanje, odšli so iz zbornice; nemške gospode ni bilo dosti več v zborniei in ni mogla ničesar sklepati. — Enak prizor se je ponovil pretečeno soboto. Nemška liberalna gospoda je predlagala, da se naj tistim poslancem vzame poslanstvo, ki bi iz kakega uzroka dalje časa ne prihajali k sejam deželnega zbora. Ta predlog se je stavil proti nam Slovencem. Pred par leti so bili prisiljeni s-lovenski poslanci zapustiti deželni zbor, ker je veCina deželnega zbora z deželnim glavarjem Attemsom vred nam hotela vzeti na novo ustanovljene slovenske vsporednice na celjski gimnaziji. Prav lahko se pripeti, da nas utegnejo nemški liberalci zopet napadati tako, da bomo prisiljeni, deželni zbor zapustiti za dalje časa ali za zmerom. Naši volilci bi potem morali hoditi na volišče leto za letom. Koliko stroškov! Koliko neprijetnosti bi nastalo radi tega! — V tem smislu je govoril v inenu Slovencev g. dr. Dečko. Zabranili smo torej to postavo s tem, da smo v družbi z nemškimi konservativci zopet zapustili deželni zbor; nemška gospoda ni imela več dovolj glasov, in tudi te postave niso mogli skleniti. Na vrsti so bile prošnje občine Makole, Sv. Peter pod Sv. gorami in Sv. Jurija pod Taborom, naj se v ondašnjih šolah vpelje poldnevni šolski pouk. Radi makolske šole je predlagal g. Lendovšek, naj se ozira na prošnjo ter se njej ugodi; podpiral ga je g. dr. Sernec, ugovarjal pa c. kr. namestnik. Sprejel se je predlog poročevalca dr. Schreinerja, naj se prošnja izroči deželnemu šolskemu svetu v razsodbo. Ta predlog se je sprejel. Pri razpravi o prošnji Št. Peterčanov \e povdarjal g. Ž i 6 k a r, da so nekateri tamošnji šolski otroci silno daleč od šole doma; zjutraj morajo ob 7. v šolo, ob 5. uri popoldne pridejo domu. Lačni so in hirajo na telesu, če celi dan ničesar jesti ne dobijo. Dela se ne navadijo v mladosti in ne bodo nikoli veselja imeli do dela. Odrasli dečki od Sv. Juriia pod Taborom pa grejo v premogokope v Zagor in Trbovlje, dekleta pa v mesto; doma pa nastane veliko pomanjkanje poljedelskih delavcev. Vsled tega postaja tudi plača za hlapčeva dela tako visoka, da je kmet več premagovati ne more. Ko bi vsaj pol dneva smeli otroci doma ostajati iz šole in pomagati starišem, bi se zlajšal njihov stan. Poročevalec grof Stiirgkh je pripoznal, da so uzroki g. Žič- karja za vpeljavo poldnevnega šolskega pouka važni, vendar je predlagal, da se mora preiskovanje teh uzrokov prepustiti deželnemu šolskemu svetu. Ta predlog se je sprejel. Gosp. dr.Dečko je v imenu naučnega odseka predlagal, naj se prošnja posestnikov v Pristavi, občina Drensko rebro, priporoči, da se tamošnji otroci všolajo na Pilštanj. Se je sprejelo.