(zberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 53 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka *n Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčlč - °ago grenka zaradi smrti Zvone«a Koflerja. — Foto: P-Perdan ^SEZONSKO ZNIŽANJE OBUTVEiŽIv^g; OD 12.7.71 JESENICE 0 Na povabilo občinskega odbora ZZB NOV Jesenice se bodo tudi jeseniški člani ZB, aktivisti in drugi udeležili proslave borcev Prešernove brigade, ki bo v počastitev 30-Ietnice vstaje v nedeljo, 11. julija, v Leskovici pod Blegošem. V nedeljo dopoldne bo odkritje spominskega obeležja komisarju Prešernove brigade Ludviku Petelinšku-Črtu. — D. S. Q Na osnovnih šolah v jeseniški občini je letos končalo šolanje 490 učencev. Nekaj se jih bo vpisalo v srednje šole na Jesenicah, nekaj učencev pa se bo takoj zaposlilo. Tudi na tehnični šoli so že končali z zaključnimi izpiti strojniki in metalurgi, šolanje je letos končalo 23 strojnikov ali 88,6 odstotka in 13 metalurgov ali 86,7 odstotka. — D. S. % Na zadnji seji upravnega odbora sklada za borce NOV se razpravljali o nekaterih perečih problemih borcev, ki so potrebni klimatskega zdravljenja ali pa daljšega zdravljenja na morju, zaradi težkih in trajnih bolezni. Prav tako so razpravljali o nekaterih primerih socialno ogroženih članov borcev, ki imajo prenizke osebne dohodke za preživljanje svoje družine. Odbor je vse vloge, katere so v večini priporočili krajevni odbori ZZB NOV, skrbno preučil in odobril iz sklada večje ali manjše zneske za enkratno ali stalno priznavalnino. srš Okrepiti vlogo sindikata KRANJ Q Za minuli četrtek popoldne napovedana redna seja izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze je zaradi nesklepčnosti odpadla. Tako je predvideno, da bodo člani izvršnega odbora o stabilizacijskem programu kranjske občine, problematiki in programu telesne kulture, o evidentiranju kandidatov za člane republiške konference socialistične zveze in o imenovanju vodstev sekcij in drugih organov občinske konference razpravljali na seji prihodnji teden v sredo. A. Z. 0 V torek, 6. julija, je bila v Kranju 9. seja predsedstva občinske konference ZMS, na kateri so obravnavali program dela do jeseni. Izdelali so ga sodelavci komiteja občinske konference. Jeseni se bo spet sestala občinska konferenca ZMS Kranj, pregledala opravljeno delo in ga planirala za zimske mesece. — -jk Zbor aktivistov uspel Pripravljalni odbor pri občinski konferenci socialistične zveze v Kranju je ugotovil, da Je III. zbor gorenj-iklh aktivistov v Preddvoru, fcl je bila hkrati osrednja gorenjska prireditev v počastitev 30-letnice ustanovitve OF ti vstaje slovenskega naroda, uspel. Udeležili so se ga številni aktivisti, borci, mladina oziroma prebivalci Gorenjske ter tudi iz zamejstva. Pripravljalni odbor se vsem, ki so skrbeli za pripravo in izvedbo zbora zahvaljuje. A. t. Triglav konfekcija Kranj Razglašamo prosto delovno mesto referenta za izvoz in detajlistično trgovino Pogoji: višja strokovna izobrazba ekonomske komercialne smeti ter znanje enega tujega jc/i! Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. V petek, 2. julija, je bila v prostorih Kluba gospod-darstvenikov v Kranju seja aktiva ZK Gozdnega gospodarstva Kranj. Na njej so govorili o uresničevanju sklepov akcijskega programa CK ZKS na področju kmetijstva. Poudarili so, da ima vsak komunist in vsaka organizacija »svoje mesto in naloge« v akcijskem programu. Menili so, da so v podjetju poglobili in izpolnili samoupravo in da so dobili tudi kmetje, lastniki gozdov, v tej samoupravi več besede. Imajo svoje samoupravno telo, svet kmetov, lastnikov gozdov, sestavljen iz 19 članov. Prav toliko članov ima tudi delavski svet podjetja. Kmetje so se po zaslugi tega svojega »parlamenta« lahko vključili v snovanje politike podjetja. S tem pa se podira tudi še vedno preveč ostra pregrada med zasebnim in družbenim sektorjem gozdarstva. Zgodovinska osnova sodelovanja med kmeti in GG, začeta 1962. leta, je vse preveč temeljila na administrativnih odnosih, pravega sodelovanja pa ni bilo. Res je tudi, da so GG v svoji zgodovini kmetu veliko pomagala in da to družba velikokrat pozablja. Tako po mnenju članov aktiiva ZK GG Kranj kritika ob sprejemanju novega zakona o gozdovih ni bila naperjena zoper GG, temveč zoper kmetijsko politiko kot celoto, čeprav bo treba tudi omenjeni zakon o gozdovih prilagoditi ustavnim amandmajem. Sodelovanje med knioli in Goz-nimi gospodarstvi se torej ugodno razvija. Pri tem kranjski GG ni med zadnjimi. Številna udeležba na proslavi v Brestanici 270 udeležencev iz jeseniške občine na srečanju izgnancev v Brestanici 4. julija je dokaz, da se izgnanci radi srečujejo in da jim taka medsebojna srečanja veliko pomenijo. Na svečani proslavi, katere se Je udeležilo več tisoč ljudi iz vseh krajev naše ožje domovine hi tudi povabljeni gostje iz drugih brat skih republik so določili 7. Julij za dan izgnancev. Veselo razpoloženi so odhajali Jeseničani v Brestanico In prav tako dobre volje so se vračali, saj so srečali veliko znancev In prijateljev Iz najbolj težkih časov okupacije, ko so bili nasilno odpeljani z doma, oropani vsega premoženja in često ločeni od svojih dragih. •rč Nadalje so člani aktiva pozitivno ocenili ustanovitev hranilnokreetitne službe pri GG Kranj. Pri delavcih in kmetih ni naletela na gluha ušesa in so jo vsi sprejeli kot svojo. Služba lahko že danes veliko koristi pri razvoju kmetijstva, gozdarstva in turizma, z leti, ko se bo povečala tudi njena materialna moč, pa bo njen pomen zanesljivo večji. Na seji aktiva so se lotili tudi problemov zaposlenih. Zanimiva je ugotovitev, da mnogi delavci odhajajo v tujino zaradi še enkrat večjega zaslužka. Tak primer je Zahodna Nemčija, kjer je gozdarstvo v konjuk-turi in so zaradi tega tudi dohodki večji, čeprav že pri GG niso tako slabi. Člani ZK GG Kranj so govorili še o delu sindikata in samoupravnem sporazumu gozdnih gospodarstev. Predlagali so, da bi imeli v podjetju eno sindikalno organizacijo, ki bi imela po obratih podružnice. Samoupravni sporazum o delitvi dohodka pa ne pomeni rezanja OD, ki se že sedaj gibljejo v predpisanih mejah. Kljub temu bodo morali biti pri sklepanju samoupravnega sporazuma izredno precizni. Gozdarji komunisti so tudi obžalovali, da v njihovi organizaciji ni več kmetov, lastnikov gozdovi J. Košnjek Osrednja proslava 30-letnice vstaje slovenskega naroda 22. julija 1970 v Lokvah pri Črnomlju Začetek slavnostnega sporeda bo ob 11. uri. Po slavnostnem govoru predsednika Izvršnega sveta Staneta Kavčiča, bo koncert zbora in orkestra Doma JLA iz Beograda. Sodeluje tudi vojaška godba iz. Ljubljane. Po slavnosti bo vse popoldne zabavni program, v katerem sodeluje ansambel Lojzeta Slaka in zabavni orkester Doma JLA iz Ljubljane ter drugi. Na proslavo vabimo partizane, aktiviste, mladino in sploh vse, ki se čutijo povezane s slavno zgodovino našega osvobodilnega boja in naših današnjih naporov za uresničevanje idealov naše osvobodilne in revolucionarne borbe. Organizacije SZDL in Zveze borcev so poklicane, da organizirajo čimvečjo udeležbo iz vse Slovenije, prav tako pa vabimo delovne kolektive in vse delovne organizacije, da organizirajo za ta dan svoje izlete na proslavo v Beli krajini. Pripravljalni odbor se je dogovoril z železnico, ki je odobrila 50 % popusta na vseh slovenskih progah. Iz Ljubljane bo peljal na postajo Otovec pri ( rnom lju poseben vlak. Vozovnica bo veljala 14,00 din na obe strani. Odhod bo 22. julija ob 6,40 rz Ljubljane, vračal pa se bo ob 17,32. Poli- lepa bodo okrepljeni vlaki rra vseli progah, kolikor bo pač pi ija\Ijentev. Vozovnice bodo v predprodaji na vseh postajah do vključno 19. julija t. L SAP in Ljubljana-Transport organizirata posebne avtobusne vožnje s Trga revolucije v LJubljani z odhodom ob 7. uri na dan proslave 22. julija. Povratna vozovnica s popustom velja 25.00 din. Avtobusi se bodo vračali proti Ljubljani Istega dne od 17. ure dalje. Vozovnice so v predprodaji ravno tako do 19. julija t. I. Opozarjamo vse organizacije, kolektive in ustanove, ki bodo iz svojih krajev organizirale posebne avtobusne prevoze, da se pravi eas pri javijo avtobusnim podjetjem m njihovim poslovalnicam v domačih krajih, da ne bi zaradi zamude ostale brez avtobusov. Prosimo vse organizator je potovanj v Belo krajino, da javiio do petka, 16. julija t. I število avtobll 1 118 republiško konlcrcnco SZDL Slovenije v Ljubljani, Komenskega 11, tel. 323-967, zaradi zagotovitve uspešnega prometnega režima v Črnomlju Odbor je razposlal vsem organizacijam SZDL v Sloveniji lepake. Prosimo, da jih takoj izobesijo na \i dnih mestih ter zainteresirajo čimveč ljudi za udeležbo. Odbor posebnih osebnih vabil ne bo - ■■■ \0 Jal Vabljeni so prav vsi, ki žele ob jubileju tako znamenitega zgodovinskega dogajanja, kakoi je bila vstaja slovenskega naroda proti fašizmu in za narodno osvoboditev, izpričati tudi danes svojo zvestobo idejam osvobodilnega boja, revolucije in samoupravnega so cializma. Zasebno ali družbeno kmetijstvo? Samostojni, svobodni kmetovalci ali kmetijski delavci v organiziranem združenem delu? Taka vprašanja so sama po sebi nevzdržna tako v teoriji kot v naši sami praksi. In vendar se še slišijo, se pravi, so aktualna. Javljajo se celo dileme, katero izmed teh organizacijskih oblik kmetijstva bi bilo ceneje, kdo proizvaja ceneje mleko in podobno. V tem kratkem sestavku nikakor ni moč dati odgovora, kot bi ga narekoval zastavljeni naslov. Morda pa niti to ni potrebno, kajti v našem, vsaj današnjem razvoju, so take polemike nesmiselne, ko se vendar obe ti dve obliki, ti dve skrajnosti dopolnjujeta, sta neizogibni za naš družbeni razvoj, ko je ob naporih za čimvečjo hi cenejšo proizvodnjo in preskrbo prebivalstva potrebno tudi iskati oblike dela, obstoja in življenja vseh kmetovalcev do zadnjih gorskih kmetij. V tem razvejanem konglomeratu težav, Problemov, tradicij, objektivih in subjektivnih možnosti m naših skupnih ciljev je Potrebno prilagojevati vsako vrsto oblik in primerov. Občinska služba skupno s organiziranega kmetijstva v Službo družbenega knjigovodstva in Kmetijsko živil-*kim kombinatom v Kranju •o zbrali nekaj osnovnih podatkov, iz katerih se zelo Prepričljivo kaže prednost družbenem sektorju. Tako Je 1,3 primer ugotovljeno, da Je Proizvodnja mleka na zaposlenega za okrog 7-krat večja V družbenem sektorju, proizvodnja krompirja za trikrat Ve^ja itd. Podobne so razlike Pridelka v poprečju tudi med površinami žitaric, krompirja, površine namenjene za govedorejo in podobno. Seveda pa je ob tem tudi ugotovljena razlika obveznosti in dajatev. V celoti ima družbeni sektor 7,8-krat višje dajatve kot zasebni kmetovalec. Celo voda, elektrika in drugo je za družbeni sektor z dokaj višjimi cenami. To seveda zato, ker bi zasebni kmetovalec ne zmogel takih cen in obveznosti, da ob tem ne omenjamo zavarovanja in vseh drugih vprašanj, ki danes še vedno tarejo zasebnega kmetovalca. Končno pa je težko potegniti črto med zasebnim in družbenim kmetijstvom, ker se le-ta prepleta in dopolnjuje. In to je nujno, vsaj za nekatere vrste proizvodnje. Tako na primer zasebno kmetijstvo še vedno dopolnjuje potrebe prebivalstva z mlekom na Gorenjskem kar s 65 odstotki, kar je veliko. Razen drugih oblik je značilno tudi sodelovanje zasebnih kmetovalcev — kooperantov z družbenim kmetijstvom. Tako ima KZ Radovljica, sedaj v sklopu Kmetijsko živilskega kombinata Kranj, več kot 300 kmetovalcev z gorn jesavskega in radovljiškega območja. Obiskali smo dva: Rudija šolarja na Sp. Dobravi pri Kropi ter Franca Klinarja v Plavškem Rovtu nad Jesenicami. Oba sta se pred leti odločila za vzrejo telic in tako prilagodila svoje posestvo, mehanizacijo in drugo. Oba se strinjata s tem, da kot zasebna kmetovalca s pridelovanjem vsega po malem na star način dandanes ne gre več. Morda prav njune izkušnje kooperantov najbolj nazorno govorijo o nujnosti vseh l\»4er»G£ifor CE UREJATE STANOVANJE: suhe in oljnate barve, laki, zidne in samolepilne tapete v veliki izbiri in po konkurenčnih cenah v naši prodajalni Železnina v Tržiču na Koroški cesti Salon pohištva v Cerkljah vrst in oblik kmetijstva na današnji stopnji razvoja pri nas. K Makuc Premalo storitvenih obrtnikov V poročilu o gibanju zasebne obrti na območju občine Kamnik, o katerem so razpravljali na nedavni seji občinske skupščine, je rečeno, da je v občini premalo storitvenih obrtnikov, predvsem instalaterjev za vodovod, plinsko napeljavo, centralno kurjavo naua'je par-ketarjev, pečarjev, steklarjev, kovačev, k'cpariev, avto-kleparjev, nicdtcn ko elek-troinstalater jev, avtoelekt ri-čarjev in krovcev sploh ni. Potem se ne smemo čuditi, če storitveno obrtno dejavnost še vedno opravljajo občani brez predpisanega dovoljen ia in mnogokrat 7.clo nestrokovno. Šušmai ji delajo nekontrolirano in nc plačujejo družbenih obveznosti. Toda odborniki kamniške občine ne vidijo v tem problema. Želijo, da šušmarji legalizirajo svojo dejavnost. Ne gre torej za nekaj dinarjev, ki bi jih s tem dobila občina, ampak za javno (uradno prijavljeno) delo obrtnikov storitvene obrtne dejavnosti, ki jo v občini tako primanjkuje Lani je bilo novo ustanovljenih 31 obrtnih delavnic. To je precej, toda hkrati so lani zaprli 49 obrtnih delavnic. Delavnice so zaprli samostojni obrtniki, ki so lani izpolnili pogoje za starostno upokojitev. Veletrgovina živila Krtoj Jc pred dnevom borca v nek-^njih prodajnih prostorih y Cerkljah odprla salon oz.i-rorna stalno razstavo P"1"-Slva. Otvoritev so združili z tatStavo cvetja v Cerkljah m so razstavljeno pohištvo Prodajali s 5 -odstotnim po- pustom. Na 100 kvadratnih metrih bo podjetje Živila tudi v prihodnje razstavljalo i.i/luno pohištvo. Obiskovalcem, ki se bodo odločili za nakup, bodo pohištvo pripeljali na dom brezplačno. Brezplačna pa bo tudi montaža. gorenjska a kreditna, banka 18«8« ŠKOF JI LOK M ŽREBANJE v za vse tiste, ki bodo do 31.julija vložili na hranilno knjižico ali devizni račun 2000N din vezanih za i leto, ioooN din vezanih za 2 leti ali v tem času obnovili vezavo kranj • jesenice • tržič • bled L radovljica • šk.L0KA • železniki Ugotovljeno je, da je pri zasebnikih zaposlena pretežno kvalificirana ali priučena delovna sila. Zanimivo je, da se kvalificirani kadri s področja obrti rajši zaposlujejo v delovnih organizacijah, kjer imajo več možnosti za razvoj. V zadnjih letih se ustanavljajo nove obrtne delavnice. Težave so v tem, ker je težko dobiti poslovne prostore. Te bi morali predvideti pri gradnji novih objektov, predvsem pri gradnji novih stanovanjskih naselij. J. Vidic — »-»dovljicl grade novo trgovino Merkur. — Foto: B. BlenkuS Nočno delo žensk in mladoletnikov Vse bolj odločne In ostre zahteve slovenske javnosti, da bi enkrat za vselej sprejeli program, s katerim bi postopoma odpravili nočno delo žensk in mladoletnikov, so bile povod za razne polemične razprave tako v najvišjih republiških organih kot v samih delovnih organizacijah in kolektivih. Večkrat ne dovolj kritič no in zgolj enostransko priKazovanje te problematike je ustvarilo javno mnenje, L* temelji največkrat le na posameznih, skrajnih primerih in se kot tako opira na trditev, da je nočno delo le izkoriščanje, želja po dobičku. Letos poteka že enajsto leto, odkar smo sprejeli določilo temeljnega zakona o delovnih razmerjih in potrdili mednarodni konvenciji, ki prepovedujeta nočno delo žensk in mladoletnikov. Izjemoma je nočno delo dovo- ljeno le tedaj, ko je bilo dnevno delo šiloma prekinjeno, tedaj ko bi utrpele škodo surovine in tedaj, ko ».as topa j o resni druž benoskonemski, ' socialni in drugi vzroki. Menda so skoraj vse delovne organizacije, ki so zaprosile zbornico, sindikat in republiški sekretariat za delo, l-ihko in takoj dobile potrebno dovoljenje za uvedbo nočnega dela v svojem podjetju ali organizaciji. Takih prošenj je bilo vse več, število delavk v tretji izmeni je naraščalo m danes zakon ni več zakon, izjeme pa po stajajo ž«: kar pravilo. V nekaterih podjetjih so sprva delavke nagrajevali za nadurno delo, pozneje so nagrajevanje opustili in delavkam celo zagrozili z odpustom. Osta- le so brez pravic, nemočne in brez kakršnekoli zaščite. Vendar pa teh primerov nikakor ne gre posploševati, kajti vedeti moramo, da je večina delavk, ki delajo ponoči, zaposlena v tekstilni industriji, ki je neprimerno slabše razvita kot ostale veje gospodarstva. Stari, dotrajani stroji, zastarel tehnološki proces in nerentabilnost naravnost sili nekatera tekstilna podjetja, da uvajajo nočno izmeno, kajti le in samo na ta način vsaj deloma rešujejo problem nerentabilnosti. V teh podjetjih, ki nimajo prav nobenega drugega izhoda, je nočno delo še nekako opravičljivo, če bi jim nekoč res hoteli pomaga« gati, bi jim lahko le z znatno družbeno podporo, razumevanjem, olajšavami itd. Nikakor pa ni opravičljivo nočno delo žensk v tistih podjetjih, ki so ekonomsko dovolj močna, ki nočnega dela ne vrednotijo pošteno in v skladu z zakoni, ki jim nočno delo le nekako rešuje sicer neuspešno poslovanje. V takih primerih bi moral hitro in učinkovito poseči sindikat in zaščititi delavke in njihove pravice. Če že nočnega dela ne bi mogli povsem odpraviti, bi ga morali dovoliti zares le izjemoma, ga pošteno plačevati in ustvariti primerne pogoje in kar največje ugodnosti za delavke v nočnih izmenah. Skratka: vedno in povsod bi ga morali pravilno vrednotiti. D. Sedej Nova skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Prejšnji mesec so bile volitve novih članov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev za območje petih gorenjskih občin. Zavarovanci so v 45 volilnih enotah izvolili 60 novih članov, svojih predstavnikov, ki bodo v naslednjem štiriletnem obdobju usmerjali politiko ter določali obseg in obveznosti zdravstvenega zavarovanja. Tako je 64.610 aktivno zaposlenih zavarovancev in 18.892 upokojencev na začetku dvajsetega leta samoupravljanja v socialnem zavarovanju že sedmič izbralo svoje predstavnike. Kakor je samoupravljanje v delovnih organizacijah doživljalo različne razvojne stopnje, ugotavljamo približno enak razvoj tudi v samoupravljanju socialnega, posebej pa še zdravstvene ga zavarovanja. Če lahko trdimo, da so bili začetki samoupravljanja v socialnem zavarovanju zelo skromni, da ne rečemo formalistični, ko je bilo z zveznimi predpisi določeno vse do posameznih pravic in stopenj prispevkov, pa moramo priznati, da je s pričetkom veljave novih predpisov, tj. od 1. 1. 1971 prešlo zdravstveno zavarovan je skoraj v celoti v pristojnosti skupnosti zdravstvenega zavarovanja oziroma voljenih predstavnikov zavarovancev. V primeri s prejšnjimi zakoni, določata sedanji zvezni in republiški zakon o zdravstvenem zavarovanju le okvirne pravice in določbe o obveznih oblikah (nalezljive bolezni, duševne bolezni, zdravstveno varstvo otrok, nosečnic in porodnic, odkrivanje rakastih obolenj, sladkorne bolezni in zdravstvena vzgoja), medtem ko o vseh ostalih oblikah zdravstvenega varstva (ambulantno zdravi jen je, bolnišnično zdravljenje, zdravila, zobozdravstvo, ortopedski pripomočki, denarna nadomestila, potni stroški itd.) odločajo zavarovanci sami v okviru svojih skupnosti tako, da po prej pripravljenem mnenju skupščina skupnosti sprejme statut, ki podrobno določa vse pravice in obveznosti zavarovanih oseb. Tak statut je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj sprejela 4. 12. 1970 tudi za območje petih gorenjskih občin in se uporablja od L 1. 1971 dal ie. Obseg pravic po sedanjem statutu je približno enak obsegu po prejšnji zakonodaji zdravstvenega zavarovanja. Razumljivo je, da piavic ni bilo možno takoj znatno razširiti, ker je skup i i ui morala upoštevati tudi obremenitev gospodarskih organizacij z ustreznimi stopnjami prispevkov. Poslovanje sklada oz skupnosti zdravstvenega /.•varovanja Kranj v letu 1970 je razvidno iz naslednjih podatkov: din — celotni dohodek sklada je znašal 111,558.607,— — odvod v rezervo (2%) 1,428.501,— — čisti dohodek 110,130.106,— i- vsi izdatki skupaj 108,385.852,— — presežek 1,744.254,— Izdatki po večjih stroškovnih grupah so bili: — ambulantno zdravljenje 19,347.291,— — bolnišnično zdravljenje 37,407.150,— — zdravila 12,313.594,— — zobozdravstvo 5,821.071,— — nadomestila ob bolezni 10,074.752,— — nadomestila ob porodu 10,558.693,— Glede na leto 1969 so bili izdatki v globalu višji za 22,3 odstotka (1969 — din 88,644.311,— izdatkov). Pri tem pa ne gre vse zvišanje izdatkov na račun podražitve zdravstvenih storitev, pač pa deloma tudi na račun večjega števila Opravljenih zdravstvenih storitev. Tako je bilo npr. v letu 1970 opravljenih 1,851.381 ambulantnih pregledov, kar je za 4,19 odstotka več kakor v letu 1969. Oskrbnih dni zdravljenja v bolnišnicah je skupnost v letu 1970 plačala 344.591, tj. 4,75 odstotka več kakor v letu 1969, ko je bilo plačanih 328.977 oskrbnih dni. Zvišanje števila zdravstvenih storitev pa je v skladu z zvišanjem števila zavarovancev, ki je bilo v 1. 1970 za 4,93 odstotka večje od števila v letu 1969. Skupno število zavarovanih oseb pa je bilo v letnem poprečju višje za 5,02 odstotka od števila zavarovanih oseb v letu 1969. Poprečna cena ambulantne storitve je znašala v letu 1970 10,56 dinarjev, poprečna cena oskrbnega dne v bolnišnicah pa 112,50 dinarjev. Pri tem pa je treba upoštevati, da je znašala npr. cena oskrbnega dne na kliniki za kirurgijo 223,50 dinarjev. K stroškom zdravljenja so deloma pi ispe-vale tudi same zavaiovanc osebe v obliki samoprispevka. Skupni znesek samoprispevka (participacije) je znašal v letu 1970 vsega 3,928.030,— dinarjev, tj. 4,9 odstotka od vseh stroškov zdravstvenega varstva oziroma 3,6 odstotka od vseh izdatkov zdravstvenega zavarovanja. Odstotki dokazujejo, da zavarovane osebe niso občutneje obremenjene s samoprispevkom. S sprejemom novega statuta o zdravstvenem zavarovanju tudi niso bile zvišane postavke participacije. Znatno več sredstev za zdravstveno zavarovanje predvideva finančni načrt za leto 1971. Skupni dohodki in izdatki so predvideni v višini 131,737.000,— dinarjev, kar je za 24,2 odstotka več od realiziranih dohodkov v letu 1970 oziroma 25.7 odstotka več od izdatkov preteklega leta. Vzrok ni v razširitvi pravic ali zdravstvene službe, pač pa v glavnem zaradi zvišanja cen zdravstvenim storitvam, ker so bile kalkulacij skfl postavke v finančnih načrtih zdravstvenih zavodov upoštevane na podlagi določb družbenega dogovora. Pri izračunu odstotkov so izločeni dohodki in izdatki za rehabilitacijo invalidov iz bilančnih podatkov za leto 1970, ker zadevni izdatki v letu 1971 ne bremenijo več sklada zdravstvenega zavarovanja. Težave v financiranju zdravstvene službe v tekočem letu pa bodo nastale zaradi zveznega predpisa, ki določa, da morajo družbeni skladi svojo potrošnjo v letu 1971 omejiti v okvir 10.8 odstotka večjega dohodka, glede na dohodek v letu 1970. To pomeni, da sklad zdravstvenega zavarovanja kljub zbranim sredstvom ne bo mogel plačevati dospelih računov za zdravstveno varstvo. Tako stanje je nastalo zaradi neusklajenosti republiških in zveznih predpisov. Na večje stroške zdravstvenega zavarovanja bo vplivala tudi določba republiškega zakona O zdravstvu, ki dopušča, da zdravstveni zavodi zaračunavajo po dogovorjeni ceni tudi storitve, ki številčno presegajo pogodbeno sprejeti delovni program zdravstvenega varstva. Take presežke delovnega načrta je skupnost zdravstvenega zavarovanja sicer plačevala že prejšnja leta, vendar le v višini 40 odstotkov (ambulante) oz. 65 od-stotkov (bolnišnice). Spremembe so v ' letu 1971 nastale tudi v stopnjah prispevka za zdravstveno zavarovanje. V letu 1970 so zavezanci prispevka plačevali za zdravstveno zavarovanje 5,20 odstotka redne a prispevka od kosmatega osebnega dohodka iti dodatnd v poprečju Še po 1,30 odstotka dopolnilnega prispevka, ki je bil posamezni delovni Organizaciji odmerjen glede na njene stroški- V zdravstvenem zavarovanju. Za leto 1471 pa 'O stopnja prispevka določena v višini 6,70 odstotka za obvezne in statutarne oblike in 0,80 odstotka za nesreče pri delu. Skupna stopnja prispevka znaša torej 7,50 odstotka od kosmatega osebnega dohodka, kar je V poprečju 1 odstotek več kakor preteklo leto. Razumljivo je, da uporaba pravic iz zdravstvo* nega zavarovanja, predvsem pa iz zdravstvenega varstva ni odvisna samo od delovanja samoupravnih organov skupnosti in službe za izvajanje zavarovanja, pač pa v veliki meri tudi od organizacije in poslovanja zdravstvene službe, ki je samostojna samoupravna organizacija. Odnosi med skupnostjo zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenimi zavodi pa so urejeni * pogodbami, v katerih so določbe glede obsega delovnega programa, cenah, načinu plačevanja, postopkih in ostalih obveznostih. Zato je v raz> pravi o delovanju skupnosti zdravstvenega zavarovanja treba obenem razpravljati tudi o delovanju zdravstvene službe. B. fcužck Letošnji sprejem v kranjske šole druge stopnje Teden sprejemnih izpitov na kranjskih šolah druge stopnje je minil. Fantje in dekleta, ki so uspešno končali osnovno šolo, že vedo, če so na izbrani šoli sprejeti ali odklonjeni. Za GIMNAZIJO je bilo letos še večje zanimanje kot minula leta, saj je kandidiralo 151 učencev in učenk za 120 razpisanih mest. Tako je bilo vodstvo gimnazije oziroma sprejemna komisija v izjemno težkem položaju Kako izbrati najprimernejše, če je bilo 75 odličnih, 67 prav dobrih in 9 po uspehu dobrih kandidatov? Ce je bilo treba upoštevati kandidate glede na tuJ jezik, ki so se ga učili v osnovni šoli, vzeli so namreč 1 razred »nemcev« in tri razrede »angležev«? Ce naj imajo prednost dijaki z odobreno štipendijo? Dijaki s Posebnimi sposobnostmi: literarni, glasbeni, matematični talent? Ce naj bodo izbrani kandidati z najbolj ustreznimi rezultati na testih Psihičnih sposobnosti? Ce naj bodo izbrani tudi tisti, so po mnenju njihovih osnovnošolskih razrednikov najbolj prizadevni in sposobni? Če naj bodo sprejeti tisti, ki imajo najboljše ocene iz matematike, slovenščine in tu-Je8a jezika??? Skratka, množica meril, ki jih je bBo treba objektivno upoštevati. . Sprejemnih izpitov ni oilo ln na gimnaziji menijo, da našteta merila zadoščajo za sprejem, obenem pa želijo, da bi bila merila za sprejem resnično stvar republike in ne stvar posameznih vzgojnih taftitucij. Sprejemna komisija se je počila sprejeti 129 učencev. VsPeh Upoštevala ' je predvsem Uspeh iz osnovne šole, zaradi cesar je odpadlo več fantov *°t deklet in letos je vpisanih točno ena tretjina fantov m dve tretjini deklet. Sprejeti so bili vsi odlični, 53 prav dobrih in en dober. Dober uspehu je bil sprejet v Razred »nemcev«, kjer je bil Se prostor, medtem, ko jo koralo biti odklonjenih 14 **t>gležev« s prav dobrim llsPehom! Med drugimi me-r,li |e sprejemna komisija dosledno upoštevala ocene iz matematiki-, slovenskega in 1,Iiega jezika. Od lani sprejetih učencev, ki so imeli v vseh teh treh predmet ih HDBM dobro oceno, je samo en kandidat napredoval, vsi ostali 80 imeli popravne izpite. Tako so bila merila za sPrejetn v gimnaziji brez sprejemnih izpitov dosti °stra in v gimnaziji pričaku-Wo za naprej še manjši 0sJP kot doslej. Za EKONOMSKO SREDNJO ŠOLO je bilo tako lani kot letos veliko zanimanje. Za dva razpisana razreda je kandidiralo 159 učencev in učenk. Lani so sprejem povišali 100%, letos pa to ni bilo mogoče zaradi pomanjkanja prostorov. Tako je bilo na tej šoli odklonjenih 89 kandidatov. Izmed sprejetih je bilo 34 kandidatov odličnih in so bili oproščeni sprejemnega izpita. Odklonjenim kandidatom so omogočili vpis na UPRAVNO ADMINSTRA-TIVNO SOLO, kamor je kandidiralo 61 učenk za razpisanih 30 mest. Sprejeli so jih 33, od teh so bile 4 odlične. Odklonili so jih 28. Prav dobre in ostale so delale sprejemni izpit iz slovenščine, matematike in tujega jezika. Uspeh na sprejemnem izpitu je bilo bistveno merilo za sprejem. Za ADMINISTRATIVNO SOLO je bilo letos točno toliko kandidatk kot lani. Sprejeli so jih 30 in 18 odklonili. Sprejemni izpit je bil samo z slovenščine in računstva. TEHNIČNA ŠOLA ISKRA — šola je morala odkloniti mnogo kandidatov, saj je bilo za razpisanih 90 mest prijavljenih nič manj kot 166 kandidatov: fantov in deklet. Sprejeli so samo fante. Po posameznih oddelkih je bilo takole: STROJNI ODDELEK — prijavljenih je bilo kar 60 kandidatov, največ po uspehu dobrih — 32, prav dobrih 22 in 4 odlični. Sprejeli so vse odlične vse prav dobre, od dobrih samo 4, zadostne so odklonili. Na oddelek za ELEKTROTEHNIKO — šibki tok je kandidiralo 73 učencev m učenk, pri čemer so sprejeli vse prav dobre in odlične in enega zadostnega, vsi dobri so bili odklonjeni. V tkalskem oddelku je prijavljenih 19 učencev in učenk, v predllskem samo 6. še bodo sprejemali, zlasti fante. Tekstilna podjetja namreč še potrebujejo tkalske tehnike. Na tej šoli je osip izredno velik. Mnogo jih odide že po nekaj mesecih, veliko po prvem letniku. Med kandidati ni nobenega odličnega po uspehu, nekaj je prav dobrih, največ pa dobrih učencev. ČEVLJARSKA TEHNIČNA ŠOLA . pri Tekstilnem šolskem centru je imela do dneva vpisa 28 prijav, razpisanih pa 30 mest. Tako sprejemnih izpitov ni bilo. Pač pa so po odklonitvah na ostalih kranjskih šolah prihajali na Čevljarsko tehnično šolo učenci in učenke, ki so imeli celo boljše uspehe kot že sprejeti. Navsezadnje je bilo prijav 50, sprejeli pa so 36 učencev. Na tej šoli se veča število vpisanih fantov, kar je čevljarski industriji dobrodošlo. Na oddelek za ELEKTROTEHNIKO — jaki tok so odklonili samo tri kandidate in to dva dobra po uspehu in enega zadostnega. Za ta oddelek se je prijavil samo 1 odličen učenec. TEKSTILNA TEHNIČNA ŠOLA je imela razpisano običajno število mest: 150 mest za 5 oddelkov: konfekcijskega, pletilskega, predil-skega, tkalskega in tekstilno kemijskega letos je bilo zanimanje za to šolo v poprečju višje kot prejšnja leta. Zasedena sta namreč poleg konfekcijskega (ki je običajno zaseden in so bili sprejemni izpiti samo na tem oddelku) tudi tekstilno kemijski in pletilski oddelek. ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET izobražuje trgovce raznih strok. Za trgovino je v Kranju še vedno dosti zanimanja in ttgovska podjetja so morala odklanjati učence. Izjema je živilska stroka, kjer še vedno razpisi niso kriti. Če so lani sprejemali v trgovino fante po milejših merilih kot dekleta, so bili letos oboji sprejeti pod enakimi pogoji. Izbor so opravila trgovska podjetja sama. šolski center za blagovni promet ima doslej vpisanih točno 250, od tega 47 fantov, kar pomeni, da so se letos fantje še bolj odločali za trgovino kot lani. Največ je bilo kandidatov z dobrim uspehom, tisti z zadostnim so delali sprejemni izpit iz slovenščine in matematike. Kdor je imel nezadostno oceno iz tujega jezika, je delal sprejemni izpit tudi iz jezika. Med kandidati za trgovino je bilo letos 12 učencev s popravnim izpitom za 8. razred. POKLICNA ŠOLA ISKRA ima že nekaj let izrazito premalo kandidatov za kovinske poklice. Zato letos razpisuje tudi ozek profil poklicev, za katero ni nujna popolna osnovnošolska izobrazba. Kandidatom, ki so odpadli na elektro ali strojnem oddelku tehnične šole, so svetova«' vpis na poklicno: 24 se jih je preusmerilo, ostali so šli drugam. Poklicni šoli manjka kandidatov zlasti za: strojne ključavničarje, rez-kalce, strugarje, brusilce. Za profile finomehanikov, elek-tromehanikov in telefonskih mehanikov je bilo kandidatov preveč. Prijavljenih je bilo 17 telefonskih mehanikov (razpisanih 10), 23 finomehanikov (razpisanih 16), 3 elek-tromehaniki (razpisanih 13), 17 orodjarjev (razpisanih 20), 5 strojnih ključavničarjev (razpisanih 14), 3 rezkalci (razpisanih 17), 1 strugar (razpisanih 22) in 1 brusilec (razpisanih 6). Od razpisanih 118 mest jih je »kritih« 104, seveda ne ustrezno! Sprejemna komisija se bo še odločala za ponoven razpis oziroma izobraževanje le-teh. ČEVLJARSKA POKLICNA ŠOLA še vedno ni verificirana, vendar vsak čas pričakujejo uzakonitev. Tako je to šola čevljarskih podjetij PEKA in PLANIKE. Razpisana sta bila 2 razreda: za prirezo-valce in prešivalke zgornjih delov obutve. Zlasti manjka prirezovalcev. Doslej imata obe podjetji prijavljenih 36 kandidatov oziroma kandidatk in jih še sprejemata. ŠOLSKI CENTER SAVA si je letos dosti prizadeval pridobiti kadre za svojo šolo. Sprejema namreč kandidate za široki in ozki profil poklicev v gumarski stroki. Za ozek profil sprejme 30 učencev z dokončanimi vsaj šestimi razredi osnovne šole. Doslej so sprejeli 33 prijav. Za široki profil so ravno tako razpisali en razred, doslej ja 12 prijavljenih kandidatov. Vzeli bi tudi nekaj deklet. Prijave še sprejemajo! POKLICNA ŠOLA KRANJ razpisuje 220 prostih mest: 60 za kovinarje, 70 za elek-trikarje in 90 za slikopleskar-je. Vpis na šolo je mogoč samo z učno pogodbo. Doslej je za to šolo ena sama prošnja. MLEKARSKI ŠOL. CEN- TER sprejema letos v prvi razred poklicne šole. Učenci, ki kandidirajo na to šolo, morajo imeti sklenjeno učno pogodbo s podjetjem, šola sprejema učence iz vse Ju-goslavje. Iz Slovenije je doslej prijavljenih 11, učnih mest pa je razpisanih precej več. Tako bodo glede na prijave iz ostalih republik in potrebe pri nas, zmogljivosti šole premajhne. Šola bo morala odkloniti učence ne glede na izkazane potrebe mlekarskih podjetij. i POKLICNA ŠOLA ZA PLETILJE, ŠIVILJE IN KROJA-ČICE letos ne bo vpisala poklicnega oddelka tako kot lani, ker ni zanimanja. Sprejemala pa bo učence in učenke s sklenjenimi učnimi pogodbami do izpolnitve mest. A. Križaj Upravni odbor sklada za pospeševanje zasebne kmetijske proizvodnje pri skupščini občine Kranj razpisuje pogoje za najemanje kreditov za razvoj zasebne kmetijske proizvodnje na območju občine Kranj 1. Pravico do kredita iz sklada za pospeševanje zasebne kmetijske proizvodnje ima vsak zasebni kmetovalec — kooperant zadruge pod pogojem, da porabi sredstva za razvoj zasebne tržne kmetijske proizvodnje. 2. Kredit se daje za: — nakup molznih strojev in naprav in opreme v mlekarnicah — nakup rodovniške plemenske živine 3. Kredite do vrednosti 20.000 din se daje za dobo 5 let s 3 % obrestno mero in s pogojem 50 % lastne udeležbe pri nakupu. 4. Interesenti, ki žele najeti kredit iz sklada, morajo v prošnji navesti znamko molznega stroja in predvideno predračunsko vrednost po lastni presoji, za nakup živine pa število, pasmo in področje nabave. 5. Prednost pri najemanju kredita imajo večji tržni proizvajalci mleka 6 Prošnjo in dokumentacijo (račune v 2 izvodih) morajo interesenti vložiti na oddelku za gospodarstvo skupščine občine Kranj v 30 dneh po tem razpisu, to je do 10. avgusta 1971. 7. Krediti se bodo obravnavali in odobravali po predloženi dokumentaciji, sredstva pa izplačevala po predloženih fakturah nabave. 8. Podrobnejša navodila o pogojih daje kmetijski referent oddelka za gospodarstvo skupščine občine Kranj. Predsednik upravnega odbora sklada za pospeševan|c zasebne kmetijske proizvodnje Ciril Dolenc, 1. r. Za lepšo podobo Tržiča Nelepa razvada, da vsak-teri organizatorji reklamirajo svoje prireditve, kakor jim je pač ljubo, še bolj pa, da potem lepaki ostanejo, dokler jih ne izpere ali dež ali uniči kaj drugega, malici urejeno podobo mesta in okolice. Zato je domače turistično društvo sprožilo zahtevo pred občinsko skupščino, naj posreduje. Odborniki so se strinjali z mnenjem turističnega društva ter sprejeli odlok o lepljenju obvestil v občini Tržič. Skrb za to so poveriti iniciatorjem. Turistično društvo bo uredilo reklamne panoje, kjer jih še ni, zavezalo pa se je tudi, da bo vsa obvestila najkasneje v dveh dneh po preteku vzroka, zaradi katerega so bila izobešena, tudi odstranila. -ok Danes zvečer bodo v Šenčurju odprli nov kulturni dom. Otvoritev novega doma bo osrednja slovesnost ob krajevnem prazniku Šenčurja in Srednje vasi. — Foto: F. Perdan Danes začetek praznovanja v Šenčurju Danes, 10. julija, se bo začelo v Šenčurju praznovanje 19. krajevnega praznika, ki bo trajalo do sobote, 17. julija, ko bodo v Šenčurju in Srednji vasi zadnje prireditve. V teh dneh se bodo šenčurjani spomnili zgodovinskega sestanka šenčurskih komunistov, ki je bil 16. julija v bližnjem gozdičku. Od tam so odšli udeleženci sestanka v partizane. Program prireditev ob krajevnem prazniku je izredno bogat. Najpomembnejši manifestaciji sta gotovo otvoritev novega kulturnega doma, ki so ga vaščani zgradili s svojimi sredstvi In s pomočjo občinske skupščine ter družbenopolitičnih organizacij, ter krst nove gasilske brizgalne. Družbeni dom bo na željo Sencurjanov ob 19. uri odprl podpredsednik kranjske občinske skupščine Janez Sušnik, novo brizgal no pa bo izročil namenu predsednik občinske gasilske zveze. Več o gradnji novega doma bomo še poročali v prihodnji številki, prav tako pa tudi o ostalih slovesnostih v okviru krajevnega praznika. Praznovanje se bo začelo danes ob šestih popoldne s slavnostno povorko po vasi, v kateri bodo sodelovali gasilci, člani AMD, športniki, godba in zastopniki krajevnih organizacij in društev. Uro kasneje bo otvoritev novega kulturnega doma in prevzem motorne brizgalne, nato pa bo t veliki dvorani novega doma slavnostna akademija, na kateri bo sodeloval domači šolski pevski zbor, moški zbor iz Šenčurja, šenčurski oktet in dramska sekcija. V nedeljo ob pol desetih dopoldne bo prijateljska nogometna tekma, ob desetih strelsko tekmovanje, ob štirih popoldne pa bo v novem domu mladinski ples. V ponedeljek ob pol sedmih zvečer bo predstava pravljične Igre Po-šteljskl zaklad. 13. julija ob osmih zvečer bo pevski koncert, naslednji dan ob petih popoldne pa prvenstvo v namiznem tenisu. V četrtek ob 20. uri bo predstava slovenskega filma Ne joči, Peter. Na praznični dan, 16. julij, pa bo slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in političnega aktiva. Ob osmih zvečer bo podelitev nagrad lastnikom najlepše urejenih hiš, po tem pa bo sledilo odrsko delo Partizanski miting. Zaključek praznovanja bo v soboto, 17. julija, ko bo ob osmih zvečer v novem domu velika kulturna prireditev. S pomembnejših prireditev šenčurskega krajevnega praznika bomo še poročali! J. Košnjek Kmetijska zadruga Škofja Loka sprejme za izpopolnitev prostih delovnih mest 1. poslovodjo špecerijske trgovine Spodnji trg 2. prodajalca 3. KV mlekarja 4. skladiščnika v mlekarni Pogoji za razpisana delovna mesta so naslednji: pod L: trgovska šola in dve leti pr; .se; pod 2.: trgovska šola; pod 3.: poklicna mlekarska šola; pod 4.: trgovska šola ali poklicna šola Živilske stroke. Prednost imajo kandidati z ustrezno prakso. Nastop dela je možen 1. avgusta 1971 ali po dogovoru. Interesenti naj pošljejo prijave z navedbo dosedanjih zaposlitev in z dokazili o strokovnosti do 20. julija 1971. Urejeno financiranje gasilstva v Tržiču Novi zakon o varstvu preti požarom m o gasilstvu zali teva od slovenskih občin, da za svoja območja ustanove požarne skupnosti ali pa gasilske sklade. Tržtičanom po splošnem mnenju bolj u I za druga možnost, zato so se odborniki na zadnji seji odločili zanjo. Sredstva občinskega gasilskega sklada so določena že z republiškim zakonom, seveda le njih izvor. Poleg 6% od tehničnih premij za požarno zavarovanje, ki bodo pritekala v sklad avtomatično, so tu še denarji, ki jih namenijo družbenopolitična skupnost, delovne in druge organizacije ter državni organi in prispevajo občani. Tudi trošenje tega denarja jc it rogo namensko. Uporablja se za nakup gasilskih tehničnih aparatov, gradnjo in ureditev gasilskih domov, za strokovno izobraževanje ter popularizacijo varstva pred požari. Občinska skupščina je imenovala 7-članski upravni odbor sklada, v katerem je dobra polovica predstavnikov občinske gasilske zveze, pied-setluje pa mu občinski odbornik Marjan Dolinai\ -ok Prostovoljno gasilsko društvo Rudno Je preteklo nedeljo dobilo novo motorno brlzgalno rbsen-bauer. Denar zanjo so prispevali: podjetje Alples Železniki In drug« delovne organi/aei ie Bclikfl doline, občinska gasilska zveza ter prebivalci Rudna in okolice. — Folo: A. Sedej Slovenska pesem v Ameriki Navadno mislimo, da naši rojaki na oni strani velike kdnso slišijo našo pesem le, 06 gre na gostovanje k njim kak naš ansambel. Pa ni tako. To dokazujejo kar trije ansambli, ki so sestavljeni iz naših rojakov v ZDA, in so letos prišli igrat na piknik. Dva sta bila letos v škof j i Loki prvič, eden pa drugič. Saj vem, da veste. Ansambel bratov Vadnal lz Clevelanda Je letos spet navdušil. — Foto: J. Govekar Prispevek k programu razvoja? V Kranju se je začela javna razprava o stanju telesne kulture v občini in o njenem nadaljnjem razvoju. Pripravljeno je bilo obširno gradivo, ki bo skupaj s tem, kar bo koristnega navrgla javna razprava, rabilo za izdelavo programa razvoja tako glede materialne oskrbljenosti kot tudi glede novih organizacijskih rešitev in vrednotenja potreb in možnosti za skladnejši razvoj tega področja. Izhodišče za javno razpravo je nesporna ugotovitev, da je telesna kultura v vseh Pogledih koristna in potrebna dejavnost, da je sedanje stanje na tem podroi m nezadovoljivo in da je za njen razvoj potrebno in mogoče storiti več, kot je bilo storjenega doslej. Pomembnost vprašanja je bila poudarjena s tem, da je razpravo o programu razvoja telesne kulture vzela na dnevni red tudi občinska skupščina. Pričakuje se torej povedana akiivnost vseh, ki ]im jc kaj do zdrave in UsPešne rasti telesne kulture, med njimi še posebej športnikov. Tu pa se zadnje čase pojavljajo nekatere stv.ui, ki z zdravo rastjo telesne kulture ni-jnajo nič skupnega in ki lahko resno škodujejo pri zadevanjem, o katerih go vorimo. V mislih imamo "° skrajnosti neeativen »J Pojav »pomlajevanja« nastopajočih v raznih tek kovalnih ekipah in celo repiezent.menih vrstah, ki so bili v zadnjem času v dveh primerih dokazani med kranjskimi športnimi funkcionarji. Pivič je prišlo pred nekaj meseci do goljufanja te vrste pri mladih plavalcih, pred kratkim pa pri mladih nogometaših. Škodljivost takih pojavov jc zelo velika in mno-gostranska, saj gre v bistvu za manipulacijo z mladimi ljudmi, ki bi jih morala telesna kultura vzgajati — pa jih na ta nacm kvari. Ruši se ugled športa in športnikov in namesto družbenega interesa športa se vsiljuje v ospredje klubaštvo in nabiranje lovorik za vsako ceno. Analizo o stanju telesne kulture v občini, ki jo jc pripravila za javnost občinska zve/a za telesno kulturo bo torej treba dopolniti tako, da bomo formulaciji ». . . stopnja izobrazbe organ izatorske-ga kadra jc zadovoljiva, vprašljiva pa Je strokovna usposobljenost za organi-zatorsko delo v telesni kulturi« (glej str. 4 »Zgoščenega gradiva«) dodali, da je vprašljiva tudi moralna kvaliteta tega kadra«. Kajti pri »pomlajevanju« prav gotovo gre za prestopek moralnega značaja, ki je še toliko hujši, ker gre na načun mladine in ker so vanj vpleteni ljudje, ki imajo tudi sicer in ne samo v športu odgovorne položaje in funkcije. T. M. Brate Vadnal mislim. Po velikem uspehu lansko leto jih je lotos pot spet pripeljala v domovino svojih staršev. In če so že tu, brez piknika seveda ne gre. V nedeljo so bili gledalci spet navdušeni nad njihovim igranjem. Nisem si mogel kaj, da jih ne bi po končanem kulturnem programu vprašal o njihovem počutju pri nas. »Ja, seveda se lahko pogovorimo,« je dejal član ansambla bratov Vadnal Frank Vadnal. Frank igra v ansamblu kitaro in poseben instrument banjo in odlično govori slovensko. Zato s pogovorom ni bilo težav. »Tamle v senco pod hruško stopimo,« je dejal. »Preklemano je danes vroče.« Pod drevesom so bili v senci zbrani že vsi člani ansambla in se pripravljali na igranje za ples. Zgovorni Frank mi je brž natresel nekaj podrobnosti o njihovem ansamblu. »V našem ansamblu igramo trije bratje: Richard — vodja, Tony in jaz ter Frank Mahnic in BiH Srnic k. le 25 let .špilamo' skupaj. Kdo nas je naučil slovenske pesmi. Mama, kdo pa drug. Vedno je doma prepevala in kmalu smo se naučili vaših pesmi in jih vzljubili. Vsi smo rojeni v Ameriki, le Frank Mahnic je bil rojen v Sežani In je pet let star prišel v Ameriko. Moj oče je bil doma v Kočevju, mama pa v Ljubljani.« Lansko leto so bratje Vadnal pri nas dosegli izreden uspeh. Gledalci so jih _>ov3od navdušeno sprejeli. Nastopili so tudi na televiziji. »Letos bomo ostali pri vas tri tedne,« pravi Frank »Težko jc z dopusti. Glasba nam je le konjiček. V Ameriki igramo ob sobotah in nedeljah ter petkih. Poleg koncertov bomo letos pri vas posneli še en TV shovv. Pravite, da so nas lani pri vas radi gledali in poslušali po televiziji. Upam, da bo tudi letos tako. Za ljubljansko t 22., 23., in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. Uri ter radijski dnevnik ob 9., 12-> 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30. 10. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Z ansamblom Mihe Dovžana — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim Poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Sonatina in humoreska — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Igrajo veliki zabavni orkestri *■ 14.30 Poje mezzosopranist-ka Ruža Pospiš-Baldani — 1530 Glasbeni intermezzo — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino *- 17.50 Godala v ritmu — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 W. Sawalisch dirigira Schuberta — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Franca Flereta — 20.00 Večer z. napovedovalko Ivi Korošec — vmes ob 20.30 *jjbaVna radijska igra — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni vai lete ■* 16.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.40 Sortni mozaik — 17.35 Mo/aik ^lodij in ritmov — 18.40 Igrajo majhni ansambli — »9.00 Pet minut humorja — ,19-^ Ob popevkah iu plesnih melodijah — 20.05 Svet in mi 7" 20JO Oporni koncert — 21-4o Srečanje s slovenskimi tenoristi — 22.15 Okno v svet ~" 22.30 Z domačih logov in Kajcv _ 23.55 Iz slovenske poezije domačimi ansambli — 14.05 Slovenske narodne v raznih izvedbah — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Orgle v ritmu — 15.05 M. Marine: Molče trobental bo — 16.00 Radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za Drugi program 9.35 Iz domače zakladnice zabavne glasbe — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Opoldanski koncert lahke glasbe — 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Operetne melodije — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni va-riete — 1635 Popevke iz studia 14 — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Z velikimi zabavnimi orkestri — 19.40 Od popevke do popevke — 20.05 športni dogodki dneva — 20.15 W. Egk: Čarobne gosli — odlomki — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Nedeljski divert imento — 21.40 Festival v Bergnu 1971 — 23.55 Iz slovenske poezije 11. JULIJA prizori Arama Hačaturjana — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Glasba za čembalo — 21.40 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 22.30 Obrazi sodobne vokalno-instrumentalne glasbe — 2335 Iz slovenske poezije 13. JULIJA 12. JULIJA rt430 Dobro jutro — 8.05 Rajska ig,a za „troke - 9.05 ječanje v studiu 14 - 10.05 p Poanite, tovai UH - »JS JT'1"' borb in dela - 10.45 l,s> poslušalci čestitajo in f,C)/tl'avljajo - vmes ob 12.00 ,a..današnji dan - 13.30 Ne-Uc|Jska reportaža — 13.50 Z 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Pesmice za najmlajše — 9.30 Priljubljene slovenske popevke — 10.15 Pri vas doma — 12.00 Na današnji dan — 12.10 L Stravinski: Ognjena ptlOl — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Lepe melodije z orkestrom Heroinunsler — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje komorni zbor iz. .leseme — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom 101 Strings — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualni >st i d< mia in po s\ elu — 18.15 Signali — 18.35 Kitara v ritmu — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Viški fantje — 20.00 G. Verdi: odlomki iz opere Othel-lo — 21.05 Lahko orkestralna glasba — 21.30 Melodije iz filmov in musicalov — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Z orkestrom švicarskega radi i - 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Mo/.uk melodij in ritmov — 18.40 Slovenske popevke — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Igramo za vas — 20.05 Baletni 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 S pevcema Ljupko Dimitrovsko in Bobom Sfefanovičem — 9.40 Počitniški pozdravi — 10.15 Pri vas doma — 12.00 Na današnji dan — 12.10 R. Savin: trije odlomki iz opere Matija Gubec — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki z ansamblom bratov Avsenik — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 18 tednov — 18 oktetov — 14.40 Na poti s kitaro — 1530 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen koncert mariborskega pihalnega kvinteta — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Girard Calvi — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvi-denje — 18.45 Četrt ure s pevko F.Ido Viler — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.30 Majhen koncert lahke glasbe — 22.15 Karlhcinz Stockhauscn — glasbeni no-votar — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Jugoslovanski pevci zabavne idasbe — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Z orkestrom Herman Hagesfedt — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Minute za Mozarta — 21.00 V korak s časom — 21.10 Klavirske skladbe Sergcja Prokofjcva — 21.40 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije današnji dan — 12.10 Igra violinist Rok Klopčič — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi z domačimi viža-mi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Ob lahki glasbi — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 S. Hristič: 4. suita iz baleta Ohridska legenda — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom David Rose — 17.10 Romeo in Julija v glasbi — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iščemo popevko poletja — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 21.15 Melodije in ritmi — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Radi ste jih poslušali — 16.40 Izložba hitov in glasbeni e.\press — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Plesni zvoki — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 J. Brahms: Variacije in fuga na Hiindlovo temo za klavir, op. 24 — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Večerni concertino — 21.40 Portret sopranistke Lcontyne Priče — 22.15 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 14. JULIJA 18.40 Vesela godala — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 Naš intervju — 21.10 Prizora iz Konjovičevc opere Koštana — 21.40 Komorni jazz — 22.15 Radijska kinoteka — 22.30 Recital baritonista Dietricha Fischerja-Dieskaua — 23.55 Iz slovenske poezije 430 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba — 9.20 Z ansamblom IVlial in Bele vrane — 9.40 Slovenske narodne pojita mezzosopra-nistka Dolores Budal ob spremljavi Avgusta Stanka in kvintet Gorenjci ob spremljavi ansambla Mihe Dolžana — 10.15 Pri vas doma — 12.00 Na 15. JULIJA 16. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 9.45 Skladbe za mladino — 10.15 Pri vas doma — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz repertoarja pianista Gojmira Demšarja — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Ob lahki glasbi — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo _ 1530 Napotki za turiste — 1535 Glasbeni intermezzo — 15.40 Dve popularni deli Carla Marie von VVebra — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z or- ŽIVILA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Slovenski pevci zabavne glasbe — 9.45 Pesem iz mladih grl — 10.15 Pri vas doma — 12.00 Na današnji dan — 12.10 G. Rossi-ni: odlomek iz opere Seviljski brivec — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ccz polja in potoke z godbo in pevci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Lahka glasba za razvedrilo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Madžarske narodne pesmi — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Raimondo — 17.10 Koncert po žel jah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.30 Operetne uverture — 18.45 Naš podlistek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Mojmi-ra Šepeta — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov — 21.(X) Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Nočni koncert — 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Od popevke do popevke Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.40 Sestanek ob jukc-boxu — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — kestrom Capitol — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Glasbeni vsak dan — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Beneški fantje — 20.00 Poje zbor RT Beograd — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo — Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Popevke slovenskih avtorjev — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi a gora — 19.20 Popevke in plesni zvoki — 20.05 Od premiere do premiere — 21.00 Dvoržak: Godalni kvartet v d-molu, op. 34 — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 2325 Kontrasti — 23.55 Iz slovenske poezije 10. JULIJA 13.58 Napoved sporeda (RTV Ljubljana), 14.00 Balkansko teniško prvenstvo — prenos (RTV Zagreb, Ljubljana), 17.35 Obzornik, 17.50 Po domače z ansamblom Ludvika Lesjaka in Viškimi fanti, 18.15 Mesto izobilja, 19.25 Mozaik, 19.30 TV kažipot, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Glasba Luke Sorkočeviča (RTV Ljubljana), 21.00 Dubrovniške poletne prireditve — prenos (RTV Zagreb), 21.35 Svet otokov in atolov, 22.00 Maščevalci — serijski film, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila (RTV Zagreb). 17.30 Narodna glasba (RTV Beograd), 18.00 Kronika, 18.15 Otroški spored, 19.00 Risanka, 19.15 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 10 20 Dokumentarna oddaja (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 11. JULIJA 8.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.30 Po domače v Dolskem (RTV Ljub ljana), 10.00 Kmetijska odda ja (RTV Zagreb), 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.40 Mestece Peyton — serijski film (RTV Ljubljana), . . . Športno popoldne, 18.15 Pet deklet na grbi — češki film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Mali Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave Usta: Kranj, Trg revolucije 1, stavba občinske *kupšči-ne. — Tek. račun pri SDK v Kranju 315-1 135 — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mal| oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. oglasi: V pasti, 21.25 Glas na obisku, 21.40 Poročila (RTV Ljubljana), 21.55 Športni pregled (JRT) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 12. JULIJA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.35 Peter in volk — glasb, pravljica, 18.00 Risanka, 18.20 Obzornik, 18.35 Od zore do mraka (RTV Ljubljana), 19.05 Maksimeter (RTV Beograd), 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Nasilje — drama TV Sarajevo, 21.25 Kulturne diagonale, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.15 Kronika, 18.30 Znanost (RTV Zagreb), 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Maksimeter (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 13. JULIJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd). 18.20 Obzornik, 18.35 Prijatelj Ben — serijski film, 19.05 Sivčanje v studiu 14, 19.35 Cesta in mi, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Časovni stroj — amer. film (RTV Ljubljana), 22.15 Vaterpolo MONTAŽA IN PRODAJA AVT0GUM V LESCAH #t 77551 Mladost : Partizan — prenos (RTV Zagreb, Ljubljana), 23.20 Poročila (RTV Ljubi ja na) — DrugI spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Reportaža, 19.00 Narodna glasba, 19.20 TV pošta (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 14. JULIJA 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Pika Nogavička — švedski film, 19.00 Mozaik, 19.05 Risanke in lutkovni lil mi, 19.30 Na sedmi stezi, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevni k, 20.25 3 2-1, 20.35 Kam gredo divje svinje — II. del, 21.35 Naša srečanja na tujem, 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) '-— Drugi spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Glasbena oddaja (RTV Beograd), 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.05 Srečanja (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 15. JULIJA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.20 Obzornik, 18.35 Družina, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana), 19.20 Vse življenje v letu dni (RTV Beograd), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Vojna in mir — III. del, 21.35 XXI. stoletje. 22.35 400 let slovenske glasbe, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Narodna glasba (RTV Sarajevo), 19.00 Enciklopedija, 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 16. JULIJA 16.40 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Veseli tobogan, 19.00 Mestece Pevton — serijski film, 19.50 Ćikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Come prima — italij. film, Odiseja miru, Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Glasbena oddaja, 19.00 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV Kranj CENTER 10. julija angl. barv. film DIRKA S ČASOM ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma INCIDENT PRI PHANTOM Hll.LU ob 22. uri 11. juli ja japonski barv. CS film INVAZIJA 1/. VESOLJA Ob 10. uri, amer. barv CS film V ZNAMENJI I REVOLVERJA ob 15. uri, angl. barv. film DIRKA S ČASOM ob 17 in 19. uri, premiera ItalH. barv. filma SKUŠNJAVE MLADEGA CASANOVE ob ?i uri 12. in 13. julija Italij. barv. film SKUŠNJAVI' MLADE GA CASANOVE <>b 16., 18. in 20. uri Kranj STORžIC 10. julija amer. barv. CS film V ZNAMENJU REVOL- VERJA ob 16. in 18. uri, franc. barv. film VOJSKA V SENCI ob 20. uri 11. julija angl. barv. film URAD ZA UMORE ob 14. in 16. uri, amer. barv. CS film V ZNAMENJU REVOLVERJA ob 18. uri, franc. barv. film VOJSKA V SENCI ob 20. uri 12. julija amer. barv. CS film V ZNAMENJU REVOLVERJA ob 18. uri, angl. barv. film DIRKA S ČASOM ob 20. uri 13. julija amer. barv. film OPERACIJA OPIJ ob 18. in 20. uri Tržič 10. julija amer. barv. film DIM REVOLVERJA ob 18. uri, franc. barv. film PROTI-GANGSTERSKA BRIGADA ob 20. uri 11. julija amer. barv. film DIM REVOLVERJA ob 17. uri, franc. barv. film PROTI-GANGSTERSKA BRIGADA ob 19. uri Kamnik DOM 10. julija amer. barv. CS film BANDOLERO ob 18. in 20. uri 11. julija amer. barv. CS film BANDOLERO ob 17. uri, amer. barv. film OPERACIJA OPIJ ob 19. uri Krvavec 10. julija japonski barv. CS film INVAZIJA IZ VESOLJA ob 20.30 11. julija japonski barv. CS film INVAZIJA IZ VESOLJA ob 17. uri Radovljica 10. julija franc. barv. film LJUBIM VSE ŽENE ob 18. uri, amer. barv. film CIN-CINNATI KID ob 20. uri 11. julija amcr.-italij. barv film BOLJE VDOVA, KAKOR... Ob 16. Uri, liane barv film PA POTI M POSO DI PRIJATEUU /-.ENO ob 18. uri, franc. barv. film LJUBIM VSE ŽENE Ob 20. uri 12. julija angl. barv. film NORMANOVI7. HIPI AVAN TURT. ob 20. uri 13. julija amer. barv. film ČLOVEK IZ OKLAHOME ob 20. uri škofja Loka SORA 10. julija amer. barv. film john IN MARY ob 18. in 20. uri 11. julija amer. barv. film C! ovi K i/ ARI/ONE ob 17. in 20. uri 12. julija amer. barv film ČLOVEK 1/ ARIZONE ob 19. url 13 tulila franc. barv. film ZLATA vdova ob 20. url Železniki OBZORJE 10. julija amei barv film ČLOVEK B ari/oni: ob 17. in 20. uri 11. julija tranc Italij barv film PRIMI HUDIČA ZA rep ob 17. in 20. uri IransLunsl Transturist priporoča prijetne poletne izlete: 6 dnevno potovanje LEPOTE ŠVICE IN JEZER GORNJE ITALIJE z ogledom Grossglocknerja, slapov pri Krimmlu, knjižnice v St. Gallenu, slapov na Renu in mest Zuricha in Luzerna. Izlet z zobato žičnico pod Jungfrau, potovanje čez Sustenpass in St. Gothardt ter ogled jezer Lugano, Maggiore, Como in Garda, vam bo ostal v spominu kot enkratno doživetje. NE POZABITE NA ODHOD 25. JULIJA 1971! enodnevne izlete NA GROSSGLOCKNER 22. 7. in 21. 8. 1971 V CORTINO DAMPEZZO 7. 8. 1971 V PADOVO IN BENETKE 5. 9. 1971 ... in prijetne počitnice V DALMACIJI s 7- in 14-dnevniml aranžmaji. OBIŠČITE NAŠE POSLOVALNICE V ŠKOFJI LOKI, RADOVLJICI, NA BLEDU IN V LJUBLJANI IN SI OGLEJTE PODROBNE PROGRAME! translunsl REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE L OPLESK, 7. KEI.IHI, 12. KRAMPICA, 14. IGRA, 15. RE, 16. SEKALO, 18. RAS, 19. ADO, 21. KLM, 22. TRANI, 24. ANITA, 26. HRANA, 27. BLAŽE, 28. ARA, 29. ERO, 31. ING, 32. RAKUNI, 35. IP, 36. LIRA, 38. LASTNINA, 40. OKITKI, 41. TOKRAT. IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 73 rešitev. Tokrat so bili izžrebani naslednji reševalci: L nagrado (30 din) prejme Petra Hudovernik, Kranj, Cankarjeva 22; 2. nagrado (20 din) prejme Darja Friškovec, Kranj, Pintarjeva 4; 3. nagrado (10 din) pa dobi Lojze Zupane, Škofja Loka, šolska 3. Nagrade vam bomo poslali po pošti. I\ a g rad na k ri ža n ka VODORAVNO: L ime junaka Levstikove povesti, Krpana, • zadano delo, 13. priletne ženske, 14. pripadnik Alarodov, starega predindoevropskega plemena, 15. tovarna motornih vozil v Kopru, 16. ferment, kvasnik, 17. muslimanski bog, 18. nemška reka, ki teče skozi Saarbruchen (Posarje), 19. Slo-enska glasbena matica, 20. dopolnilni, spreminjevalni predug; popravek, dostavek, 23. vzklik pri bikoborbah, 26. ime ^jubljanske gledališke igralke Tkačcve, 27. kraj pri Visokem, • Prekapnica, prehlapnica, steklena ali kovinska posoda z girn, ozkim navzdol upognjenim vratom, 33. plat, del knji-z' • .'. sen- Počitek, 35. vrtni sadež, podolgovate oblike, aničljivo ime za nos, 36. ime Palestine pred naselitvijo Iz-elcev, 37. junak viteških romanov. 1 z 1 4 i • 1 10 11 13 15 r 20 21 22 M .7 2« 29 5 m 3b .1/ NAVPIČNO: 1. pritok Ilmenskcga jezera v severovzhodni "> 2. koralni otok, 3. gornji del telesa med roko in tru- . • 4. drobtina, mrvica, trohica, 5. Ime črke X, v matema-|> nc/n;»nka, 6. znak za kemično prvino natrij, 7. običaj, 10 ?" ''"c ^ pripravljenosti, preplah, 9. Izrastek na glavi, Jaj0°PlS' kovinska plošča v obliki diska, na katero udar-J2 8 Posebnim kladivcem za začetek ali konec kake igre, .prv' molki po bibliji; ime prvega slovenskega gramati-lel|JiJ ,}olu),'ča, 16. ptica roparica, konjuh, 18. avstrijski pisa-/t>, ,n *aejist Felix, znan posebno njegov »Bambv«, 21. oblika \]r.' e8* imena Marija, 22. naduha, 23. kraj na jugu Južnega Pevk °b reki Ural v ZSSR- 24- !mc žcne Moše piJade, ime v°"ja nanulnin P**ml I.ukič, 25. zemeljski plin brez barve in ne 7' "K'jikov vodik, 28. biro, pisarna, 29. del imena znane J *'>> lite vohunke (Mata), 30. denar v vzhodni Indiji, 32. oseb-l0vj**m*k, 33. sumničen je, 35. avtomobilska oznaka za Kar- • Kvšitev posilite do četrtka, 15. julija na naslov: Glas, bi 'rK revolucije 1, Kran), I oznako Nagradna križanka. • *»*rade: L: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. C OREN JSK1 MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na Uow stalna arheološka, kulturno zgodovinska, etnografska, , , ^"osino zgodovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši |e K, ',''* '•l/s'''\i del akad. slikarja Henrika Marchela i/ ?bi^abUsi>0ni s,avb> v Tavčarjevi ul. 43 je odprta republiška ^°vanov' ^°Vcns' od 17.- 19. ure Jeseniško kopališče je najbolj toplo odprto kopališče na Gorenjskem, saj vodo v bazenu ogrevajo tudi poleti. Voda doteka iz Železarn V za katero predstavlja bazen obenem tudi rezervoar hladilne vode za črpalno postajo ob Savi. — Foto: B. Blenkuš Tržni pregled poročili so se Neuradno poročilo o žrebanju srečk 27. kola (8. 7. 1971) srečke so zadele sončnicami din 40 2020.— 60 10.— 67200 2.000.— 02700 500.— 204340 10.020.— 476560 10.010.— 31 20.— 5111 200.— 09431 1.020.— 26831 520.— 92581 500.— 179981 150.000.— 238121 10.000.— 482 100.— 2242 200.— 47852 2.000.— 370052 10.000.— 504912 10.000.— 83 10.— 44083 1.010 — 57503 ■ 500.— 77893 1.000 — 554753 10.000.— 708203 10.000,— 24 10.— 34124 1.010.— 95994 500.— 268424 10.010 — 428054 10.000 — 5 6 — 94215 506.— 502485 10.006,— 56 30.— 686 50.— 84066 1.000.— 87366 500.— 0092% 10.000 — 7 6.— 74027 506.— 128787 50.006.— 157737 10.006.— 78 10.— 88 10.— 63308 500.— 667058 10.000 — 9 6.— 53849 506.— 336329 10.006.— 732769 10.006.— V KRANJU Solata 4 din, špinača 5 din, korenček 6 din, slive 6 din, pomaranče 5,60 din, limone 6 din, česen 8 din, čebula 3 din, ližol 6 din, pesa 3 din, kaša 5 din, paradižnik 4 do 5 din, stročji ližol 4 do 5 din, breskve 4 do 5 din, marelice 7 do 8 din, ajdova moka 4,50 do 5 din, koruzna moka 3 do 3,5'J din, jajčka 0,65 do do 0,70 din, surovo maslo 18 do 20 din, smetana 12 do 14 din, orehi 28 do 30 din, klobase 5 din, skuta 6 do 7 din, sladko zelje 2,80 do 3 din, kislo zelje 4 din, cvetača 6 do 7 din, paprika 8 do 10 din, krompir 1 do 1,50 din, češnje 4 do 5 din NA JESENICAH Solata 4 din, špinača 3 din, korenček 6,50 din, slive 3,50 do 5,50 din, limone 6,50 din, česen 8,50 din, čebula 5 do 5,40 din, pomaranče 2,60 din, stročji fižol 5,50 din, pesa 3,50 din, kaša 3,70 din, paradižnik 4,50 din, marelice 8,50 din, breskve 5,60 din, kumare 2,50 din, ajdova moka 6,ld din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,60 do 0,75 din, surovo maslo 29 din, smetana 13,80 din, orehi 27 din, klobase 4,SO din, skuta 7,10 din, Sladko zelje 1,60 din, kislo zelje 3.20 din, cvetača 5,50 din paprika 11 din, krompir 1,50 din V TRŽIČU Solata 3 din, špinača 7 din, korenček 5 din, slive 4,40 din, limone 6 din, česen 8 din, čebula 3,80 din, fižol 5 do 8 din, pesa 3,50 din, kaša 4,20 din, paradižnik 4,50 din, breskve 5 do 6 din, med 12 din, ajdova moka 4,80 din, jajčka 0,60 din, surovo maslo 20 din, smetana 10 din, orehi 28 din, skuta 7 din, sladko zelje 3,50 din, cvetača 5 din, krompir 2 din, hruške 5 din, slive 5 din V ŠKOF JI LOKI Tolar Janez in Čufer Pavla, Porenta Zdravko in Rako-vec Marija, Sopar Stanislav in Tavčar Marija , V KRANJU Znidaršič Dušan in Baraga ljubica, Kune Leopold in Korbelj Agata, Triller Marko in Trampuž Dragica, Ubipa-ripovič Sreto in Polajšer Jožica umrli so v ŠKOFJI LOKI Bernik Janez, roj. 1913 in Cuk Alojz, roj. 1902 V TRŽIČU Ježek Marija, roj. 1935 V KRANJU Avbelj Franc, roj. 1902, Žagar Ana, roj. 1903, Celar Jakob, roj. 1904, Cernejsek Cecilija, roj. 1911, Oman Ivana, roj. 1897, Štrukelj Terezija, roj. 1914, Roblek 1 rane, roj. 1909, Resman Alojz, roj. 1895 baterije od Blegošem Je življenje trdo Pred dnevi sem se napotil v oddaljene vasi tja gor pod vrli Blegoša. Zanimalo me je, kakšno je življenje po teh krajih. Sicer pa je najbolje, da vam povem, kako se pride do teh krajev. Po Poljanski dolini se peljete do Ho-tavelj in tam zavijete na desno. Po kakih dveh kilometrih vožnje spet pridete do križišča. Do Leskovice pridete po dveh poteh — čez Volako ali prek Kopačnice. rize m, da so že drugI novinarji kvasili same neumnosti in pisali čisto kaj drugega kot je on povedal, pa še in še. Kar nekoliko s strahom sem šel naprej ob takem sprejemu. ŠOLA, ŠOLA, ŠOLA Odpeljal sem se naprej. Mimo Kopačnice sem se začel strmo vzpenjati v hrib. Dobro, da sem se peljal z najbolj uporabnim vozilom Planinsko zavetišče na Robidcnskem brdu Izbral sem to zadnjo. Imel sem poseben razlog. Obiskal sem Topličarja v Kopačnicl, da bi se pomenil z njim o izviru tople vode — toplic. Toda možakar nI bil za pogovor. Da ne vem, kaj je tu- Jancz Gartner za te kraje — mopedom, ker bi z avtomobilom po teh krajih le težko prišel daleč. Sicer je res, da imajo Le-skovčani boljšo cesto in manj strmo iz Volako in tudi med vasmi dobro cestno povezavo, a do vsake hiše z avtomobilom ne moreš. Ko prideš po strmem klancu iz gozda, se pred tabo odpre pogled na okoliške vzpetine in na vas. Pod vasjo je šola. Učiteljice ni bilo več. Sicer pa z letošnjim poukom Le-skovčani niso zadovoljni. Osemnajst učencev je imelo izredno nereden pouk. Pri-tožbe vaščanov so kar deževale, a letos ni bilo prav nič narejenega za izboljšanje. Vaičani pravijo, da se skoraj ne splača pošiljati otrok v tako šolo. HUDA VOJNA LETA Iskal sem predsednika ZB v Leskovlcl Janeza Gartner-Ja. Toliko poti je v vasi, da se mimogrede izgubiš. Tudi meni se je to zgodilo. No, končno s m se Je zapeljal na pravo pot In za vasjo zagledal Janezovo skrito hišico med drevjem. Doma je bila mama s korajžnim fantkom — vnukom, Ata je sušil seno. Kljub delu se je odtrgal za kratek čas in mi povedal marsikaj zanimivega o življenju v teh krajih. Predsednik organizacije ZB je tretje leto, prej pa je bil že tudi precej časa. »V organizaciji je 34 članov in moram reči, da so kar aktivni. žal jih je t zadnjem času precej pomrlo, nekaj pa se jih je izselilo. Letos se pogosto se-stajamo. Priprave ob srečanju borcev Prešernove brigade, razvitje prapora krajevne organizacije in še mnogo drugih stvari je cY>lo veliko dela. Veste, med vojno je bilo pri nas hudo. Prav tu je potekala državna meja in bili smo stalno na prepihu, med dvema ognjema.« Janez je še potarnal, da je po teh krajih veliko ostarelih ljudi, ki bi potrebovali podporo. Povedal mi je še, da bi bilo zelo dobro, ko bi poskrbeli za pokojnino kmetov. PRILJUBLJENA TOČKA PLANINCEV Napotil sem se k predsedniku krajevne skupnosti v Krnice. Še prej sem se ustavil pri planinskem zavetišču na Robidcnskem brdu — 824 metrov. Oskrbnik Mezek Viktor je bil rojen tu. Povedal mi je, da je bila pred leti postojanka drugje, zdaj pa jo ima on že več let. Listal sem po knjigi vpisanih gostov in videl, da Robidcnsko brdo radi obiskujejo planinci iz vseh krajev Jugoslavije. Največ obiskovalcev je ob nedeljah, ko se nekateri ustavljajo med potjo na Po-rezen. Gospodinja jc vedno pripravljena, da gostom postreže z raznimi special i tetami. Med te prišteva predvsem žgance. Izvedel sem Še, da so prišli lani silvestrovat sem gor gostje iz Ljubljane, kljub hudemu snežnemu metežu. Splačalo se je potruditi, saj je silvestrovanje v takem okolju nepozabno in enkratno. Tudi poloti je tu prijetno. V hladno senco pod drevje postavi oskrbnik Viktor mize in ni nič lepšega kot kramljanje na svežem zraku in ob hladni pijači. KMETJE HITE S KOŠNJO Kamor sem med mojim obiskom v Leskovlcl prišel, povsod so kosili. Tudi predsednika krajevne skupnosti Janeza Rejca v Krnicah nI bilo doma. /ena ml Je povedala, da nakladajo seno v setio/eti. Po precej dolgem iskanju sem ga le našel v bregu pod gostim grmovjem. Na vso moč Je hitel, ker se Je pripravljalo k dežju. Ko Janez Rejc je seno zgrabil skupaj, je bil takoj pripravljen za pogovor. Janez Rejc je predsednik krajevne skupnosti že sedem let in ima pod »oblastjo« devet vasi: Kopačnico, De-beni, Studor, Slugovo dolino, Leskovico, Laze, Krnice, Robidnico in Lajše. »Kar precej smo napravili v zadnjem času. Največja pridobitev je nov vodovod. Prej so morale gospodinje nositi vodo tudi po pol kilometra daleč, zdaj pa imajo poleg vode v kuhinj! še napajalnike za živino v hlevu. Seveda vsa stvar rd bila zastonj. Nekaj je prispevala občina, okoličani pa so pri gradnji vodovoda žrtvovali nad 2000 ur prostovoljnega dela. Zdaj bo tudi v primeru požarov precej boljše. V vasi imamo hidrant. Vasi okrog Leskovice imajo zelo razvejano cestno omrežje. Za več kot 10 kilo-metrov cestišč pa ima krajevna skupnost na razpolago komaj milijon din dotacije. Zato je treba vsak dinar prav obrniti. Imamo tudi nekaj odsekov cest, ki bi Jih bilo treba čimprej urediti. Posebno nerodno Je pozimi zaradi pluženja. Ce kdo zboli, ga je težko spraviti v dolino in tudi delavcem ni nič prijetno hoditi v dolino po ne-pluženih poteh. Vsi iz teh krajev imamo še eno posebno željo. Radi bi telefon. Pa je že tako, da vsak pravi: bodo že zrihtali. To bi bila za nas res velika pridobitev.« ŽIVLJENJE SE SPREMINJA Kaj bi še lahko napisal o krajih pod Blegošem? Življenje je postalo drugačno. Pred leti so po bregovih Blegoša še pasli živino, letos pa ne več, ker jo je premalo in se ne izplača. Ljudje se vse bolj zaposlujejo, predvsem v podjetjih Marmor in Ter-miika. Delavci so v precej težavnem položaju. Sami morajo skrbeti za prevoz, ki ▼ zimskem času velikokrat rd mogoč. Seveda je zdaj precej drugače kot pred leti. Zdaj lahko ves les spravijo v vasi do ceste in ga kar od tu odpeljejo s tovornjaki. Kosilnice so tu že povsem vsakdanja stvar. Le nekaj već strojev za obdelavo njiv bi bilo treba, pravijo kmetje. Res, da so tudi traktorje nekateri že kupili, a za nekatere so še vedno nedostopnL Pogovarjal sem se tudi x mladimi. Malo jih je še. Zato je tudi krajevna organizacija ZM le bolj na papirju. A nekateri so vendarle še navdušeni za delo na kmetijah. Ce bodo lahko nakupili stroje, bodo dobili veselje. Veliko je odvisno tudi od boljše po* vezave z dolino. Morda bi se le dal urediti prevoz. Od tega je v marsičem odvisno nadaljnje življenje v kraju. Poslovil sem se od prijaznih ljudi pod Blegošem. Zaključek je bil popolnoma drugačen od začetka. Ljudjf tu radi odprejo svoja srca in se izpovedo. Zato je kramljanje s temi ljudmi prijetno. Upam, da me Topličar 1* razumel ni prav in se bova prihodnjič bolje razumela. V* te kraje se bom namreč 5* vedno rad vrnil. Besedilo ln slike: J. Govekar šola v Leskovlei SOBOTA — 10. JULIJA 1971 GLAS * 15. ST!? \N MIHA KLIN AR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL Ta sklep ji vrača mir. Frantfova senca izginja k nje. Zopet lahko sanjari samo o Fricu, sanjari o njegovih objemih in ljubimkanju vse do svita, Potem pa o prebujanju in vnovičnem objemu, ° soncu, ki se je precejalo kakor zlat prah skozi špranje polknic in naznanjalo, da je dan, že visok dan. — Poldan, za božjo voljo, ali je mogoče? — Je rekel Fric, ko je odprl polkna. Sonce ... sonce ... in zlatordeči javori... Preproga listja med debli vse tja do modre gladine VVannseeja, jezera, ki je zanjo zaradi sreče, M jo je doživela ob njem, najlepše jezero na vsem svetu, pa čeprav je samo zaliv, zaliv zajezene reke Havel, ki je pravo malo morje v zelenem grunevvaldskem predelu Berlina. Parniki spominjajo na morje, labodi na jezero, beli labodi, ob katerih se je Fric spomnil, da bi si lahko zvečer ogledala balet Labodje jezero v Državni operi. Tudi to je bilo zanjo novo doživetje. Še nikoli ni videla baleta. — O, ostani še kak dan, — jo je prosil Fric. Lahko bi si ogledala še kaj. On bi vsekakor rad ^'del novo Brechtovo dramo »Im Dickicht der ^tadte — V goščavi mest«, zaradi katere je najbrž avtor pripotoval v Berlin, avtor, ki ni nihče drug kakor pesnik, ki so ga izvižgali v kabaretu »Pri treh groših« in o katerem je potem Pesnik VValter Mehring dejal, da ni samo znani til:>matik in dobitnik Lessingove nagrade, mar- ©C tudi eden največjih pesnikov sodobne Nem-Cl'c- To je Fric (tako je rekel) vedel že osem- najstega leta, čeprav takrat, ko se je pesnik vozil z njim kot bolničar po ranjence, ni vedel, da vozi Bertolta Brechta, pa tudi Štefi, ki je takrat prejela Brechtovo pismo, vse do teh dni ni vedela, kdo je Bertolt Brecht. Lahko bi ga poiskala in se mu zahvalila, jo je nagovarjal Fric, ona pa je rekla, da bi šla rada, vendar ni hotela izgubljati časa. Morala je odpotovati v Munchen in poiskati odvetnika Ludviga Hirsch-felda, ki ga ji je priporočil dr. Tichauer. In odpotovala je kakor nalašč, saj ko bi ostala še dan v Berlinu, bi morala na dr. Hirsch-felda čakati ves teden, saj ji je rekel sam, da se zvečer odpravlja na pot v Salzburg, kjer bo ostal teden dni. Tako ji je rekel in jo prosil, da bi se oglasila kak dan po dvajsetem novembru, pa mu je povedala, da ne živi več na Bavarskem in da bi rada celotno zadevo po priporočilu berlinskega odvetnika dr. Tichauerja izročila njemu, da bi jo rešil sam in po možnosti brez njene prisotnosti na sodišču. Morda ga bo omajalo ime berlinskega prijatelja ali morda tudi razumevanje zanjo, ki se ni utegnila zadrževati dalj v Munchnu, saj je nameravala še pred večerom odpotovati z brzovlakom v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor je rekla potem pa povedala točneje, odpotovati v Ljubljano, kjer obiskuje njen sin gimnazijo. Naj je bilo to ali ono, bila je zadovoljna, ker si je dr. Hirschfeld odtrgal zanjo čas in prebral pismo dr. Tichauerja, ki ga je prosil, naj prevzame zadevo prinašalke v roke bodisi kot njegov zastopnik ali pa samostojno, kar bi še najraje videl, saj ima sam posla čez glavo. — No, prav, sprejel bom, — se je strinjal dr. Hirschfeld, jo poslušal, potem pa jo prosil, naj mu našteje čim več prič, po možnosti čim bolj dosegljivih. Omenila je svojo prijateljico iz tržaškega hotela Central, sobarico Fani, h kateri se zdaj pelje s tržaškim brzovlakom, vendar bi advokat ime rajši kake bližje, bavarske priče, ki bi lahko potrdile moževo krivdo po paragrafih 1365 do 1369, pa mu ni mogla povedati nikogar. Potem jo jc odvetnik vprašal, zakaj je zapustila Bavarsko. To mora vedeti, je rekel, ker bi se lahko tožena stranka po paragrafu 1366 sklicevala, da je ločitve kriva tožnica in ne toženi, ki se je vrnil iz vojske, doma pa zvedel, da ga je tožnica zapustila in odpotovala s sinom ne-znanokam. Ta pripomba jo ie preplavila z vročino. Na tako možnost zavrnitve njene tožbe ni pomislil niti dr. Tichauer v Berlinu. Zato je vsa zardela umolknila in iskala rešitev v odvetnikovih očeh, ta pa jih je umaknil, kakor da ji ne more pomagati in se kakor v zadregi zagledal v pismo, ki mu ga je prinesla od dr. Tichauerja. Bala se je že, da bo mtinchenski odvetnik zdaj zdaj odklonil zastopstvo v njeni zadevi, zato se je zbrala, kolikor se je pač mogla, in začela odvetniku pripovedovati o težavah, ki jih je doživljala na Bavarskem, kjer ji je tašča hotela iztrgati sina iz rok, in ki so bile take, da ji ni kazalo drugega, kakor da je odpotovala domov v svoje kraje. — Pa saj to ste vendar povedali tudi dr. Ti-chauerju, — je odvetnik naposled le dvignil pogled iznad papirjev dolgega Tichauerjevega pisma, potem pa rekel, da se bo pač moral pozanimati za njeno zadevo na sodišču v Weil-heimu. Če je zadeva res taka, potem bo lahko toženca, če se bo hotel sklicevati na paragraf 1366, zavrnil in mu protiobtožbo spodnesel. Vseeno pa bi rad še kako živo in pomembno pričo iz tistih dni. Ko mu je omenila časnikarja Hevma, je samo zmajal z glavo potem, pa povedal, da je časnikar mrtev. V času sovjetske republike Bavarske, v času Raterrrcpublik, je bil ta časnikar pomembna osebnost, po padcu rdeče Bavarske pa so ga prijeli vojaki prostovoljskega Erhardlovega korpusa in ga po naglem postopku obsodili na smrt z obglavljenjem. Zato je bolje, da imena tega časnikarja v sedanjih razmerah ne omenja niti ne njegovih člankov, ki jih je pisal o ugrabitvi njenega sina. Mogoče jc o tem pisal še kak drug nestrankarski ali vsaj nerdeč-karski časnik. Življenje in delo na hribovskih kmetijah (1) Tod se je garalo, ne delalo! °ber kmet mora biti profesor in hlapec obenem. To so e0elj ie na§j tjct|jC( čeprav so bili nepismeni. Ko je mladi . ' 1>(H,ar prevzel domačijo, je z njo vred prevzel tudi vse °8ate izkušnje svojega očeta in deda. Tako jc šlo iz roda v °d i,. i "« »z roda v rod jim je bila domača zemlja bolj sveta, j košček zemlje, vsako drevo, naj bo to na vrtu ali v u- Jim je pomenil del njihovega življenja. Vsak *Uovn BOsP°dai K ljubo-iejjjg0 varoval svoje premo- |t||.' ■ Nenapisano pravilo je d*«' n,(>|a vsak gospodar kot lokc' boljše imetje, Sl. Je bil prevzel. Tako letji ,1;ipiv,l"valo sko/i slo- lep.', •' imamo danes zares *asluB etije- Te domačije s,, iuga , ttljj ''""Ijivo """>v'h ,e predvsem Sevanj Boidov in v izbolj Neb /rm'"' v^ak "m,U) drži, da se jc r<)vot;1,V:UV|sl roti Ic7.il nad ^(,rn ■''•».'Tii mladih. V vsa •tari v-,'01.11 napredku so domačij POgubo svoje Je- Se ptV(| 80 leti je bil konj za hribovskega kmeta približno tak luksuz, kot je danes traktor. Sicer pa jc treba kar priznati, da so bili Voli res rentabilni; vsako leto je kmet dobil podmladek v svojem hlevu in ko so bili stari voli zreli /a mesarja, je kmet dobil zanje lepe de-narec. Vsaka doba pa seveda zahteva hitrejši tempo obde-I i ve zemlje in danes so že konji za to prepočasni. Ali bo plitva hribovska zemljica dobro prenašala traktorji" in ali jih bo lahko vzdrževala to bo pokazal čas. Zaradi Velike spremembe, ki ie po zadfljl vojni nastala pri nas. v Vinharjih, mi bo seveda nemogoče napisati po-VŠern točne podatke o tem, ! o smo pridelali nekoč in koliko danes. Niti ni bilo včasih v navadi, da bi kaj dosti gledali na uro, koliko časa smo obdelovali kakšno parcelo. Le vse je moralo biti čimprej obdelano. Ura je bila važna predvsem za gospodinjo, pa še ona ni smela vselej domov kuhat ob določeni uri. če je moralo biti nekaj obdelano, je bilo vse drugo ob strani. Bognedaj, da bi se bil kdo med delom ustavil brez posebnega vzroka! Tod se je garalo, ne delalo! Sicer pa v tem oziru tudi danes ni dosti boljše, posebno ne tam, kjer so ostali sami ostareli na zemlji. Se mnogo teže je, kot je bilo pred vojno. Predvsem pa je danes neprimerno bolj dolgočasno, saj ni nikjer več toliko porok in ne poslov in ne tarbeharjev (dninarjev). Bila pa jc tudi razlika med posameznimi vasmi in kraji. O in ljudje Na Kovskem vrhu so včasih rekli, če bi tam tako delali, kot v Vinharjih, bi še za slan Krop ne imeli. Seveda so malce pretiravali. Sicer pa je kmečko delo prej ko slej tako imenitno plačano, da se posameznih ur res ne izplača meriti, šteti in računati! Tudi divjačina rada pomaga pospraviti njegove pridelke. Zato se piše, da je kmeta treba ohraniti, ker nam je potreben. Govori se, če danes brhek kmečki fant vpraša kako dekle, če bi ga marala za moža, da ga ta najprej vpraša, kaj imaš. In ko ji pove, da je kmet, se dekle obrne in gre. Potem pa naj revež še vriska in poje! Dom zaman čaka na mlado gospodinjo, ki naj bi bila mati novemu rodu. Včasih so bila takim fantom vsa vrata na stežaj odprta. KMETOVANJE V NAŠIH HRIBIH Tu v hribih ima domala vsaka parcela drugačno lego in tudi različno zemljo, zato tudi vremenske razmere ne vplivajo povsod enako na količino pridelkov. Znano je, da suša vzame eno tretjino preveč, moče pa dve tretjini pridelka. Letine tako vsako leto bolj ali manj nihajo in jc težko delati točne račune. Pri nas v Vinharjih včasih umetnih gnojil nismo nikoli rabili, ampak le dober hlevski gnoj in gnojnico, vendar so bili pridelki vselej obilni, predvsem pa bolj zdravi, kot so danes po vseh mogočnih strupih. Le za ajdo smo trosili domač pepel, če je tega zmanjkalo, pa še malo žlindre. Ponekod so za ajdo njivo prej zažgali, in sicer tako, da so navozili na njivo dolge kupe suhe hoste. Take kupe jc potem eden zažgal in z dolgo kljuko potem ogenj vlekel po njivi in poravnal, da je vse zgorelo. Na koncu so pograbili še ogorke in jih še enkrat zažgali, nato pa pepel razgrabili po vsej njivi enakomerno in zaorali. To je bilo zelo težko in nevarno delo, posebno še, če je bilo vetrovno. Včasih je veljalo pravilo: kmet mora pridelovati vse in vsega veliko. Če propade ena kultura, pa uspejo druge. Tako se nikoli ni bilo treba bati lakote. Na splošno lahko z mirno vestjo zapišem, da smo tod včasih pridelovali dosti več pridelkov in boljših, kot jih danes. Seveda vse le s pomočjo velikih družin in tarbeharjev. Izjema, da se več pridela, so danes le krompir, mleko in živina, pa še to ne povsod. Marija Frlic (Prihodnjič naprej) tinhu JIH 03 Iz daljne in bližnje preteklosti Naklega in njegovi hvasi KAJ JE PISAL PRED SEDEMDESETIMI LETI V junijskem (leta 1901) uvodnem članku »Zakaj kmetu šole?« se je časnik, naš prednik, z vsem žarom zavzel za kmetske volivce. Svetuje jim samoizobraževanje, čitanje naprednega in strokovnega časopisja, predvsem pa organiziranje kmetijskih društev in zadrug. »Kmetje nočejo biti več le volilna živina za razne grofe, duhovnike in meščane. Odslej naprej hočejo voliti može iz svoje srede. Ne pa tako, kot je bilo v preteklosti, ko so volili ljudi, ki jih sploh poznali niso. Ti so se borili le za koristi svojega stanu, kmetije pa od blizu sploh videli niso. Tako se je zgodilo, da so kmeta zastopali ljudje, ki niso znali ločiti sirka od prosa. Potem se ne bo več takozvani kmetski poslanec iz kmetov bril norce — v mislih pa mu bo le korist fa-rovža ali pa njegova advokatska pisarnica.« »T' sedanjem gospodarstvu so vprašanja obstoja kmetij sila važna, saj prav od tega odvisi zdravje vse človeške družbe. Vprašanja umnega kmetijstva pa niso tako lahka, da bi jih mogel reševati kak penzijonist, ki so ga za^ radi nerabnosti poslali v pokoj. Ne mestni uradniki, ne duhovni — le kmečko oko se spozna v svojem gozdu. Le šolani kmetje znajo biti pravi zastopniki svojih kmečkih tovarišev, posebno malih kmetov. Koristi vseh so v bistvu enake. Sicer pa je tudi med manjšimi kmeti dosti prebijanih glav, ki kmalu spregledajo poslance drugih stanov. Le kmet je poklican odločati o kmečkih vprašanjih. Zato pa mu je potrebna strokovna izobrazba v kmetijskih šolah. Brati in pisati je treba znati, prijatelji za plugom.'« Med »Novicami« najdemo tudi vest, da se deželna zbora v Zadru (za Dalmacijo) in v Inomostu (za Tirolsko) »nista mogla izpeljati, ker ni došlo postavno število poslancev«. Torej je bila ta bolezen — odsotnost čuta odgovornosti izvolienih lind' — akutna že pred sedemdesetimi leti .. In še obrobna opazka: naši predniki se niso bali napisati za Innsbnick stovetukefra imena Inomost, niti za Mvmchen imena Mo-nakovo, zn Drerdcn Dražda-ne. za I cibnitg Lipnica, za Fi-ies- . h Breze — danes pa kd . i .-acudeno gleda, če mu rečem, naj za štajersko mesto Graz napiše lepo slovensko ime Gradec! Med novicami prečitamo vest: »Junaški Buri se bore hrabro in s čudovito vztrajnostjo. V več praskah so prav pošteno naklestili Angleže. Zatrjujejo, da se bodo Buri borili do zadnjega patrona, potem pa z bojoneti.« Le to je hudo, da so se v današnjem času stvari tako obrnile. Če bi naši predniki, ki so se tako navduševali nad bojem Burov za svobodo, danes brali, kako je prav južnoafriška dežela torišče najbolj mračnega nazadnja-štva in zatiranja sodržavljanov drugačne polti — potem bi bili pošteno razočarani. Sicer pa je znana stara modrost, da je nekdanji hlapec, ki si pridobi oblast, najhujši val pet svojim hlapcem ... Izkopanine v Lajhu pod Kranjem. Gospod Kustos Szombalhv. ki vodi prekopavanje v Lajhu za antropolo-gično društvo na Dunaju, je izkopal do danes 31 okostnjakov. Nekatere lobanje so prav dobro ohranjene. Poleg drugega se je našla tudi mala zanimiva rimska tehtnica, nadalje dve precej dobro ohranjeni zaponi in okovi pasu iz medenine. Izkopavanje se bo nadaljevalo. In še zanimiv podatek o stvari, na katero smo že pozabili: »Meteorologična (vremenska) postaja otvori se s 1. julijem na Sv. Joštu. Jutri zjutraj pripelje osrednji odbor v to svrho potrebnih instrumentov, ki se preneso gori.« Najnovejša Fdisonova iznajdba je. da se hiša sezida v treh ali štirih dneh. Najprej se postavi ogrodje iz Že-leta. Nato pa vlijejo če? poseben cement, ki je trši kot kamen. V tem ko se cement suš', staviio ostrešje. V taki hiši n> vlažnih stanovanj.« »Rris'n carica Aleksandra je. r>™,:ta rtretfnjo sredo četrt" i-'-rkn Anastazijo« »Lfudsko ftetfe leta 1890 je poka-alo. da jr bilo v kranjskem okraju kar prebivalcev nenismem'h. Pri ttttju lani t. i. leta 1900, pa je bil odstotek analfabetov fe manjši. Našteli sn le ?9 n'„ nepismenih. Vsekakor je to dejstvo doka- o blagodejnem vplivu lote. Kltf ie Ma dobro urejena, irginja tudi po-surovelost odrasle mladine.« CZ. (1. nadaljevanje Utegnil bi kdo od preučenih ali pa od prezahtevnih bralcev oporekati tej naglici, s katero pripovedujem o preteklosti Naklega. A ni časa — do krajevnega praznika je le še nekaj tednov; zato mi je na voljo še troje trikolon-skih zapisov — v te pa bom moral vtesati le bistvene znamenitosti kraja in njegovega okolja. IZ ROK V ROKE Tako bi lahko rekli prehajanju posesti od ene do druge gosposke. V mrakove zgodnjega srednjega veka niti ne mislim seči. Le kdo bi znal natanko povedati o dnevih, ko se je Rimljan umikal, namreč poganski Rimljan. In kdaj je prav taisti Rimljan, že spreobrnjenec, utiral pot krščanstvu v našo deželo. Nič točnega ne vemo, kako sta se Oglej in Solnograd (še prej menda tudi Velegrad) lasala za oblast nad gorenjsko deželo, malo Karnijo (Car-niolo!). Na Velegrad in na slovanska blagovestnika Cirila in Metodija bi utegnil srx>minja" ti glagolsko pisani listi, v katere so pozneje uvezovali naklanske farne uradne knjige (krstno in poročno matico). Zgodovinsko dognano pa je, da je bila dolga stoletja skoro vsa Gorenjska podložna oglejskim očakom, v cerkvenem in svetem oziru. V to dobo, to je v trinajsto stoletje, vpisujemo tudi rojstvo nakelske fare. Ta je v starih mejah bila dosti obsežnejša kot danes. K fari so spadale še štiri podružnice: sveti Nikolaj v Strah inju, sveli Mihael v Gorenjih Dupljah (z vasicama Zadrago in Pečjo), svoti Andrej v Goricah (s Srednjo vasjo) in sveti Lambert v Zalogu (s Svarjem); Malo Naklo, Ce-gelniea, Pivka, Polica, Stru-ževo in Bistrica pa so se zgrnili okrog farne cerkve Svetega Petra v Naklem. Leta 1271 — torej natanko pred 700 leti jc prišel v Naklo prvi žunnik (tedaj vikar imenovan), kateremu vemo za ime iz ohranjenih listin. Bil je to Ortolf — ime zveni skoro langobardafco? Poslan iz Ogleja (ali iz Čedada L iz Furlanije — ali niso tamkaj umeli govoriti tudi slovenski? Malo verjetno bi bilo, da bi modli oglejski očaki pošiljali v našo deželo človeka, ki ne bi bil vešč jeziku svojih i ara nov. Ko pa je jela pešati moč Ogleja spričo vdora nemških severnjakov, zavladajo nad delom Gorenjske tirolski in koroški plemiči. Že leta 1377 je bilo Naklo podložno grofu Frideriku Ortenburžanu. To se pravi, grof je bil zaščitnik fare, nekak njen advokat, pozneje tudi patron. Ko pa so Ortenburžani izumrli, so vsa njihova posestva pripadla Hermanu, grofu Celjskem. Tako so postali Celjani tudi nakelski patroni, hkrati pa tudi lastniki nekdanjih ortenburških tlačanov v Naklem in okoliških vaseh. — V letu 1456 je padel v bitki pri Beogradu zadnji Celjan grof Ulrik. Kot dediči Celjanov so zdaj nastopili Habsburžani, prvi med njimi je bil cesar Friderik IV. — Leta 1461 se je nakelska fara tudi v cerkvenem pogledu ločila od Ogleja; od tega leta dalje je priključena ljubljanski škofiji. — Tako sta se svetna in duhovna oblast skozi stoletja prepletali in povezovali. Vse do srede prejšnjega stoletja, do leta 1848. TURKI IN LUTERANI Naklo leži sredi ravnine, prav na poti na Visoko Gorenjsko. Zaradi zaslužkov furmanov je bila lega vasi kar pravšnja — prav slaba pa je bila, ko so čez Naklo drvele turške horde — pa naj so bile namenjene naprej proti Gorenjski ali proti Koroški. Takrat se Naklan-cem ni dobro pisalo. Ni jim kazalo drugega, kot da so zbežali proti Strahinju in se tamkaj poskrili po udenbor-ških podzemeljskih jamah. Tako so si oteli vsaj gola življenja. — Valvasor bolj natanko opisuje to skrivanje va.ščanov pred Turki — leta 1475 — in privi, da so ljudje votline zazidali in celo vgradili trdna vrata — tako so bili res na varnem, celo pred mrazom in dežjem. Šestnajsto stoletje je prineslo v naše kraje kali hitet anstva. Znano je bilo bližnje Brdo kot krepak podpornik nove vere. Bila pa je ta graščina lastnik mnogih kmetij v nakelski fari. Tlačan so je moral hočeš nočeš pokoriti gospodarju in na videz prevzeti njegovo vero. Farni zgodovinar se takole htlduje: »Brez vpliva ni ostalo krivoverstvo tudi v Naklem ne; neka razuzdanost (veliko rštevilo nezakonskih otrok v tej dobi), neki uporen duh je šinil med ljudi. Tlako so jeli opuščati in cer-v enega posestva niso pri miru pustili. — Tudi vikar sam je marsikatero grenko užil. preprečiti so mu hoteli celo drvarjenje v Udenburštu.« No, potem pa se je tudi luteranstvo v naših krajih uneslo — le v koroških hribih ob Osojskem jezeru se je do danes ohranilo. Že leta 1752 je župnik Mihael Kilar ugotovil: »Krivovercev, trdovratnih in očitnih grešnikov ni več v fari.« Kako se je potem, v teku stoletij, nakelska fara večala in manjšala, o tem ne mor* mo pisati v teh skppo odmerjenih vrsticah. Pač pa nas bo zanimal delež, ki ga je Naklo dalo v našo slovensko kulturno zakladnico. ' ."■ '•Jj SLOVITI DOMAČINI Preden — to bomo storili v prihodnjih zapisih — pričnemo opisovati življenske poti nekaterih slovitih Naklancev (ali Nakel-čanov, Naklanov?), je prav, če jih vnaprej omenimo. Georgij Oglar (1651—1717), doktor zdravilstva in modro-slovja, osebni zdravnik ruskega carja Petra Velikega. Jernej Legat (1807—1875), tržaškokoperski škof, na rod-ni delavec. Morali pa bomo spregovoriti tudi še o nekaterih, širši javnosti in celo domačinom manj znanih Naklancih: ° pisatelju in zdravniku Leopoldu Ješetu (1886—1958), O stenografu Jerneju Pavlini* (1881—1963), o podobarju Jožetu Pavlinu (1875—1914, i" o bakrorezu Francu VVrenkU (1766—1830). Tudi slovitih in zasluŽnffl mož, ki so dlje časa žive« in delovali v Naklem, bomo smeli prezreti. Tu rn1* slim na jezikoslovca Jurij* Tapija (1744—1807), na *.go* dovinoptsca Blaža Blazni** (1786—1862), prešernosloVOJ Toma Zupana (1839-1937 i«» druge. Seveda ne bomo pozabil« na zaslužne može in žene, kj so s tega področja vstopi11 v narodnoosvobodilni 1k>j lit tako s častjo ovenčali *vo) rodni kraj. Iz Strahinja ijl bila doma narodna heroj* Pavla Mede-Katarina (\9\^ 1943) in komandant Pohot* skega bataljona Rudi Med* Grega (1909—1943), v Naklo-1 pa so je rodil (leta 1919) rodni heroj Drago Jermal" (Nadaljevanje bo sledilo) Črtomir Zor**" SOBOTA — 10. JULIJA 1971 GJAS * 17. STRAN V zadnjih nekaj mesecih je bilo v več ali manj vseh časopisih v Sloveniji toliko iolčnih debat in razprav o Hladnikovem filmu Maškarama. Pri nas smo s to seksualno revolucijo in misterijem Že tako daleč, da smo povsem prezrli čedalje večje socialne neenakosti, da smo Pozabili na to, kako bi zbolj-šali življenjsko raven velike večine z nizkim standardom. Ali pa bi nas taki pisuni in Upravljavci radi uspavali in zavedli, da bi pozabili na vsakodnevne težave z visokimi cenami in težkim življenjem. kislim, da ni preveč, če po-Vem, da kritiki in ocenjeval-ci take pornografije ie motajo dobro živeti, da so tako trdno prepričani, kako slovenskemu rodu primanjkuje tovrstne erotike in reklame Za boljše življenje. Vendar so v zmoti. Odrezan in če bi bil p*edvajan neodrezan, je film Maškarada zelo škodljiv za MoJo socialistično etiko in spl°h za kulturno hrano mladini. Zanima me, kaj si misli pisec Cahrijelčič, kdo So listi, ki nimajo pretiranih koralnih predsodkov. Morda ',s''. ki dovolijo, da je pri "as čedalje več mladinskega prest opniš t va, zanemarjene " tope mladine, ki je povsem ZPubila jcdro socialistične "mline z vsemi etičnimi ^notami. Gledal sem že nekaj tujih ve '»)V s Podobno vsebino, bor-r So le'tl bili večinoma Dr'i1' To pa zato' ker so 'k«zovali ljubezen iz real-t^a okolja. Za Maškarado *° ne bi mogli trditi. Se t?t;('" tako sposoben fihnar d ?!0re iz naše socialistične ti n v '" "'c"c (,,ikl' naredi-"efco manjvredno kapitali-moralo. vso? da ie ljubezen po-v v [epa enaka in tako ni',';07"' '"' bi smelo biti AJavI" skrivnosti, in f'S sl"v<'"ski rod ne more talil0,?""' "' PO Poteh kapi- ^Sn druibe "' stediti tej a nt^°tivnim pojavom v res Ufbj- V Maškaradi je Po?irCka' scen> kjer opaziš hodit Uke v za osyo~ sPon ero'*fc« od zastaretih Povse'" tab"i''v. Vendar so nt, f*? popačen, in pomeša več ° dno seksualn" r*PHit bip''' '" narkomani. na pj/f0*1 sem, da ;<• prvot- jv ul',ra naredila pmv. ko *<>s(l sk("<> prepovedala. k«h„r}","'.,i"" se s takimi °Sv"bi"/M' Vrednotami ne bo h"iev" J!" kompleksov in ta- ir **zrtiw" "■r" ''! h i tatc" imenova kaj hrtumikoV, ki ne vedo. h f'fi,'o""v'':" Pogruntali Pa rai bolj prodira vnetje iz večjih bronhijev v manjše, postaja bolezen težja in bolniki so bolj prizadeti. Poleg zgoraj omenjenih znakov začno izkašlje-vati v začetku belkast, kasneje belo rumen ali belo zelen in končno zelen ali celo krvav izplju-nek. To je že stopnja, ko je velika površina dihalnih poti močno prizadeta že v globino. Začne se tudi že odmiranje površinskih delov zaščitne sluznice bronhijev. Bolnik Jo odmrlo in odluščeno sluznico izloča v obliki iz-pljunka. Taki bolniki imajo še višjo temperaturo, celo do 40 stopinj. Počutijo se resnično bolne in to res so. Vsemu se pridruži še izguba apetita, bolnik se poti in sta'/ 0 kašlja. Pri takem bolniku zdravnik sliši v pljučih šumenje v raznih oblikah, opazi pospešeno delovanje srca in celo na rentgenskem pregledu opazimo spremembe, ki kažejo na vnetje, če se bolezen ne zdravi, lahko pride do vnetja pljuč aH pljučnice. Zato se je treba ob prvih znakih vnetja bronhijev posvetovati z zdravnikom, ki odredi glede na stanje bolezni pravilno zdravljenje. Bolniku se predpiše sredstva za znižanje temperature (amvnopirin) in sirupi za lažje izkašljcvanje (tocla-se, noscapin ipd.) in po potrebi tudi antibiotiki. Za antibiotike se zdravnik odloči predvsem takrat, ko so prizadeta manjša dihalna pota. Z antibiotiki se prepreči pljučnica. Bolezen se pozdravi navadno v sedmih do desetih dneh. Tak je akutni bronhitis, ki nas večkrat spremlja vse življenje. V naslednjih sestavkih bomo govorili o kroničnem bronhitisu, ki Je postal prava nadloga In zavzema vse večji obseg. dr. Gorazd Zavrnlk JUGOBANKA 10. oktobra žrebanje 1. kola denarne loterije v Jugobanki Lastniki dinarskih in deviznih hranilnih vlog vezanih nad 13 mesecev, dobe za vsakih 1000 dinarjev eno srečko. Vse dobitke l.kola loterije v Jugobanki, v skupni vrednosti 1,000.000 dinarjev, bomo izplačevali v gotovini. Vabimo vas, da nas obiščite v naši banki, kjer vam bomo nudil'* podrobnejše informacije. JUGOBANKA Titova 32 in Celovška 106, LJUBLJANA Titov trg 7, CLLJE TA P E TE F 1 O G L O BOK o 2 IM B 2 [ANI 1 H C E tU A H P R I »CHEMO« JESENICE Borisa Kidriča 21 Novost podjetja Tobak Podružnica podjetja Tobak na Jesenicah je te dni odprla v nekdanji slaščičarni pri hotelu Pošta zanimivo trgovino. Poleg dveh komisijskih trgovin, v katerih prodajajo stvari, ki jih dobe od carinarnic, so zdaj uvedli še ko-misijsko-posredniško trgovino. V njej lahko kupite ali prodate tehnično blago, zlatnino, porcelan, tekstil itd. Razen tega bodo v trgovini sprejemali tudi oglase za prodajo rabljenega pohištva. Lastnik, ki prodaja neko stvar, določi ceno, pri čemer mu pomaga z nasvetom tudi prodajalka. Podjetje od prodajne cene dobi 20 odstotkov, če v dveh mesecih artikel ni prodan, podjetje po- SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31. tel. 22-053 Kombinati, kmetijske za druge, posestva, kmeto valci! Odkupujemo pšenico in vse vrste žitaric po naj višjih dnevnih cenah Kmetovalcem plačamo v gotovini pri prevzemu. Prodajamo najkvalitct nejšo moko, krmilno mo ko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Skladišče je odprto od 730 do 16. ure vsak dan tudi v soboto. PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ CESTA JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NAČRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ KINOPODJETJE Kranj razpisuje prosto delovno mesto BIL.IETERJA za kino Center-Storžič Pogoji: PK delavec z enoletno prakso. Nastop dela je možen ta ko j ali po dogovoru. Ponudbe Je treba poslati na naslov: Kinopodjetje Kranj, Stritarjeva L kliče lastnika in mu predlaga, da ceno zniža, če pa tudi v pol leta ne pride do prodaje in se lastnik ne javi, podjetje lahko proda artikel za kakršnokoli ceno. Take trgovine so v Novem mestu, Ljubljani in Celju, trgovina na Jesenicah pa je edina te vrste na Gorenjskem. Brez dvoma bo dosegla svoj namen, saj jo je že v prvih dneh obiskalo veliko ljudi. Marsikdo ima doma stvari, ki so mu v napoto, in ne ve, kam z njimi. Zato mu bo taka trgovina zelo dobrodošla. Z. Felc ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanetti&porfiri PRODAJNI ODDELEK: nova in rabljena vozila, namenjena za izvoz v Jugoslavijo Capo di Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: za generalna popravila motorjev fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severo št. 30, telefon 76-4287 in 76-4886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30, telefon 764287 in 764286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchi št. 26/3, telefon 91<-787 Svet delovne skupnosti občinskega sodišča v Kranju razpisuje prosto delovno mesto strojepiske Pogoj: dvorazredna administrativna šola. Osebni dohodki po določbah pravilnika o delitvi dohodka na Občinskem sodišču v Kranju. Prijave kandidatov z dokazili o strokovnosti se sprejemajo do 26. julija 1971. Podjetje za PTT promet razpisuje za torek dne 13. julija 1971 javno dražbo za prodajo karamboliranega avtomobila ZASTAVA 750, letnik 1968 v nevoznem stanju. Javna dražba bo navedenega dne v Kranju, Huje 19, od 8. do 9. ure Podjetje za PTT promet Kranj Zahvala Prostovoljno gasilsko društvo škofja Loka se najlepše zahvaljuje vsem darovalcem prostovoljnih prispevkov, ki ste nam jih podarili ob nabiralni akciji za nabavo novega tipiziranega gasilskega avtomobila. Zahvaljujemo se skupščini občine Škofja Loka za dovoljenje nabiralne akcije. S tem jc pripomogla k uresničenju naše pot rebe. V službi ljudstva — na pomoč! Upravni odbor DELIKATESA Prešernova 13 DNEVNO SVEŽE SPECIALITETE DELIKATESA Prešernova 13 tatarski biftek madžarska solata ruska solata domača šunka kraški pršut cury sir DELIKATESA Prešernova 13 BOGATA IZBIRA UVOŽENIH SPECIALITET IN PIJAČ DELIKATESA Prešernova 13 ostrige školjke razne paštete indijski raki orehi, lešniki KETCHUP paradižnik angleška omaka za solato TUBORG pivo doze — steklenice rajjn VELETRGOVINA ^ ŽIVIL.A KRANJ Posredujemo prodajo KARAMBOLIRANIH VOZIL: 1. OSEBNI AVTO AUSTIN MINM000, leto izdelave 1971 z 9000 prevoženimi kilometri, začetna cena je 8500 din; 2. OSEBNI AVTO ŠKODA 1000 MB, leto izdelave 1967 s 56.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena je 3000 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici .Sava PE Kranj, Kranj, Oldhamska c. 2. Pismene ponudbe z 10 0 b pologom od začetne cene sprejema Zavarovalnica Sava PE Kranj do srede, 14. julija 1971 do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA, PE KRANJ Obvestilo Vse kandidate, ki v letošnjem letu niso bili sprejeti v ekonomsko srednjo šolo v Kranju ali Ljubljani, obveščamo, da bo v primeru dovolj velikega števila prijav v šolskem letu 1971/72 odprt oddelek ekonomske srednje šole na Jesenicah. Kandidati naj se zaradi orientacijskega vpisa prijavijo na zavodu za zaposlovanje na Jesenicah do 20. 7. 1971. Oddelek za družbene službe skupščine občine Jesenice Razpisna komisija pri Kinematografskem podjetju Jesenice razpisuje prosto delovno mesto računovodje Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. srednja ekonomska šola in najmanj 8 let prakse v računovodskih poslih. Poleg vloge morajo kandidati predložiti dokazila o strokovni izobrazbi, opis dosedanje zaposlitve in kratek življenjepis. Podjetje s stanovanjem ne razpolaga. Kandidati naj pošljejo svoje vloge na naslov: Razpisna komisija pri Kinematografskem podjetju Jesenice, do vštetega 24. julija 1971. Delovna skupnost delovne enote CP Gorenjski tisk Kranj razpisuje 5 štipendij za redni študij na Višji grafični šoli v Zagrebu Šola daje izobrazbo — grafični inženir. Studij traja dve leti. štipendisti dobivajo štipendije 30 mesecev od 1. 9. 1971 dalje, štipendisti bodo zaradi spoznavanja proizvodnje en mesec pred začetkom študija delali kot praktikanti v proizvodnji. Posebni pogoj za vpis na Višjo grafično šolo Je sprejemni izpit iz matematike in kemije. Kandidati za štipendije morajo imeti dokončano srednjo Šolo z maturo. Prijave sprejema tajništvo podjetja do 20. Julija 1971. Prodam 130-litrsko električno VODNO ČRPALKO (hi-drofor). Trilar, Zg. Bitnje 92 3393 Prodam dve vezani dvokril-ni OKNI 150 X 170 cm. Zg. Bitnje 25, Zabnica 3425 Tisoče VRTNIC cveti v Podbrezju — tudi za vas. Ogled in naročala vsak dan od 8. do 18. uri, ob nedeljah zaprto. Vzgoja vrtnic, TU-ŠEK — PODBREZJE 3429 Ugodno prodam rabljen tračni BRUSILNI STROJ še v dobro uporabnem stanju. Ponudbe poslati pod »dobro uporaben« 3430 Prodam HARMONIJ hohner — tudi na ček. Naslov v oglasnem oddelku 3431 Prodam kompletno opremo za močnejšega KONJA, MOPED na dve prestavi in 1000 kosov rabljene strešne OPEKE špičak. Dobnikar, Verje 1, Medvode 3432 Prodam KONJA in KRAVO. Gerjol Jože, Gorenjska cesta 86, Lesce 3433 Prodam suho SENO. Luže 29 3434 SC ZP ISKRA KRANJ sprejme na delo za nedoločen čas CISTI I KO za čiščenje šolskih prostorov s popoldanski) i polnim delovnim časom. Na delo bo sprejeta delavka, ki ima stalno bivališče v Kranju in je stara več kot 25 let. Pismene vloge z opisom dosedanjega dela sprejema šolski center 15 dni po objavi. Prodam FILODENDRUM. šorlijeva 16, stanovanje 17, Kranj 3435 Prodam dobro SLAMOREZ-NICO roland s puhalnikom. Tupaliče 18, Preddvor 3446 Prodam vprežni OBRAČALNIK za seno. Trstenik 2, Golnik 3437 Poceni prodam novejšo moderno SPALNICO. Mlakarjeva 22/11, stanovanje 9, Kranj, telefon 22 180 3438 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Naslov v oglasnem oddelku 3439 Prodam obžagan LES za ostrešje. Sp. Besnica 30 3440 Prodam AJDO, KONJA, OBRAČALNI K, GRABUE, SLAMOREZNICO in DRVA. Pevno 5, Škofja Loka 3441 Prodam CISTERNO /a centralno kurjavo (3500 litrov). Naslov v oglasnem oddelku 3442 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Jože Godnov, Slap 10, Tržič 3443 Prodam SMREKOVE DESKE 25 in 50 mm. Bašelj 12 3444 Prodam BETONSKE ZIDAKE. Zg. Bitnje 136 pri Puškami 3445 Prodam ŠIVALNI STROJ in kuhinjsko TEHTNICO. Kocjanova 14, Kalvarija, Kranj 3446 Osnovna šola SIMON JENKO Kranj razpisuje 2 delovni mesti UČITELJEV v oddelku podaljšanega bivanja za nedoločen čas. Pogoj: Stanovanje v Kranju ali okolici. Prodam OPEKO monta (okrog 200 kosov). Suha 31, Kranj 3447 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in KOŠARICO za dojenčka. Poizve se pri Fili-povič, Kranj, Kebetova 16, vsak dan od 18. ure dalje 3448 Prodam BETONSKO ŽELEZO, premera 12 mm. Bergel j, Gregorčičeva 15, Kranj 3449 Poceni prodam PUNTE in BAN KI NE. Šenčur, Gasilska 13 3450 Prodam 16 m' KAMENJA za betoniranje. Zalog 4, Golnik 3451 Prodam ali zamenjam 500 kg težkega delovnega VOLA, vajenega vseh kmečkih del, za kravo. Mohorič Janko, Zg. Besnica 56 3452 Prodam KRAVO, ki bo ta mesec tretjič teletila. Zalog 32, Cerklje 3453 Prodam mesnato SVINJO, težko 160 kg. Cerklje 44 3454 Prodam KRAVO s teletom. Zg. Brnik 83 3455 Prodam BOROVE PLOHE. Glinje 10, Cerklje 3456 DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ razpisuje mesto DIREKTORJA PODJETJA Pogoji za razpisano delovno mesto so: strokovna izobrazba dimnik uske stroke z. opravljenim mojstrskim izpitom, najmanj I leta praksi- na votli I nem delovnem mestu v dimnikarski stn> ki. Rok razpisa poteče 15. dan po objavi. Kandidati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili o strokovnosti na DS podjetja. Ugodno prodam AVTORA-DIO blaupunkt-hamburg z anteno, notranja polna VRATA in dvoje VRAT, delno za-steklenih. Gašperšič Hermi-na, Jezersko 63 3489 40 m3 BUKOVIH DRV prodam po zmerni ceni. Bene-dik Jože, Pozirno 2, p. Selca nad škofjo Loko 3490 Prodam dva plemenska VOLA. Zakrajšek Alojz, Go-bovce 9, Podnart 3491 Prodam dvobrazdni fergu-sonov PLUG in KOSILNICO ferguson. Srednja vas 55, Šenčur 3492 Prodam novo KABINO za traktor zetor 25 in KOSILNICO BCS 127 s sedežem in OBRAČALNIKOM ter suhe PLOHE in DESKE. Trata 16, fikofja Loka 3493 lavski cesti 57, Kranj od 17. do 20. ure. 3468 Prodam STROJ in MENJALNIK za škodo 1000 MB, 1967. Celestina, Struževo 57, Kranj 3469 Prodam FIAT 750. Lahovče 4 3470 Prodam osebni avto FIAT 75l), znamke zastava, tip 600 D, letnki 1961. Polenšek Anton, Volaka 15, Gorenja vas 3471 Prodam TOMOS AVTOMA-TIC. Ogled po 18. uri. Vidmar, Begunjska 14 (pri vodovodnem stolpu) 3472 Prodam FORD TAUNUS 17 M, letnik 1964 za 14.000 din. Ogled pri avtoličarju Torkar-ju, Lesce, Begunjska 3473 Dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1964 ugodno prodam. Ogled na domu vsak dan od 14. do 18. ure. Rado Jan, Škofja Loka, Novi svet 9/3 3496 Kupim 150 bukovih BUTAR. Rekar, Kranj, Ulica 31. divizije 1, telefon 22-923 3457 Po ugodni ceni takoj kupim STROJ za izdelavo strešne opeke. Ponudbe poslati Pod »takoj« 3458 Kupim ELEKTROMOTOR 9 do 10 kW in PRIKOLICO za °sebni avto. Ponudbe poslati Pod »gotovina takoj« 3459 Kupim IZRUVAC za krompir- Cešnjevek 3, Cerklje 3460 „ Kupim SROTAR. Sp. Brnik 25 3461 Kupim 650 kosov OPEKE Modularni blok M 150 (za steno 30) in 1500 kosov ZIDAKA. Pucelj Marjan, Jezerska cesta 42, Kranj 3494 Prodam FIAT 750, v račun **amem moped ali drug motor in gradbeni material. Naslov v oglasnem oddelku 3416 Obnovljen FIAT 750 z no-v»m motorjem prodam. Naslov v oglasnem oddelku 3417 Prodam VW 1300 (prva roka), letnik 1969. Pavlovski "zoni, Ljubljanska 1, Bled 3462 Oddam GARAŽO za eno leto Pozimi ogrevana. Eržen, Ulica Moše Pijade 16, Kranj 3463 Prodam PRIKOLICO s pozvoni za fiat 750. Šenčur, P'Panova 13 3464 Prodam karambolu ano SK()Do. Suha 20, Predoslje 3465 Prodam VVARTBURG W57. ^'enčak, Lom 21, Tržič 3466 Prodam FIAT 600 D in M)MBI imvv, oba po • :ne Srni. Informacije na Petrolu **to polje II, Kranj 3467 Poceni prodam dobro ohra-"j":' vvv 196s. Ogled na De- Za dvosobno STANOVANJE, (za tri leta) lahko je tudi starejše, v Kamniku ali Kranju ter bližnji okolici nudim lepo nagrado. Ponudbe poslati pod »upokojenca« 3474 Bodoča zakonca iščeta SOBO z možnostjo kuhanja ali STANOVANJE v najem v območju od Radovljice do Jesenic. Naslov v oglasnem oddelku 3475 Zakonca iščeta večjo neopremljeno ali opremljeno SOBO s posebnim vhodom v Kranju. Ponudbe poslati pod »avgust« 3476 Dekle išče SOBO. More Ivanka, poštno ležeče Kranj 3477 Fantu nudim opremljeno SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 3478 KLJUČAVNIČARSKI POMOČNIK dobi službo v zasebnem sektorju. Informacije po telefonu Ljubljana 312-868 3481 Iščem dobrega INŠTRUKTORJA za matematiko v II. letniku gimnazije. Ponudbe poslati pod »plačam dobro« 3482 Sprejmem MIZARSKEGA VAJENCA ali FANTA za pri-učitev. Ogris Andrej, mizar, Kranj, Trojarjeva 9 (Kalvarija) 3497 Iščem DELAVCA za ce-mentarsko obrt. Likozar Marjan, Benedikova 18, Kranj 3498 Dragemu očetu in mami — Sncdičevima iz Orehovelj iskreno čestitajo za rojstni dan in želijo, da bi bila še mnogo let v krogu svojih. Domači Združenje šoferjev in avto-mehanikov podružnica Kranj čestita vsem članom, njihovim svojcem in sodelavcem k stanovskemu prazniku »13. julij« in vam želi še vnaprej srečno vožnjo 3483 QS i 38-letni moški, skromen in romantičen, želi spoznati skromno in veselo prijateljico za občasna srečanja. Ponudbe poslati pod »vzajemni interesi« 3486 Iščem skrbnega in dobrosrčnega gospodarja izgubljeni psički italijanske pasme (lovske). Zaželeno, da se javi lastnik, šorlijeva 37, stanovanje 1, Kranj 3487 Velike obresti dam tistemu, ki mi posodi 500 ali vsaj 300.000 S din do novega leta. Naslov v oglasnem oddelku 3485 PRm£D$TVE V okviru praznovanja 20. obletnice obstoja GASILSKEGA DRUŠTVA priredi PGD Sp. Brnik v nedeljo, 11. julija, VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečolovom in kegljanjem za koštruna. Pričetek ob 14. uri. Za ples in razvedrilo bo poskrbel ansambel FRANCA FLERE-TA 3488 PGD SUHA pri Predosljah priredi v soboto, 10. julija, KRESOVANJE z družabnim večerom, v nedeljo, 11. julija, pa veliko VRTNO VESELICO z bogatim srečolovom. Obakrat kegljanje za koštruna 3499 OBVESTILA KOTLE za 2GANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkvalitetneje že prek 40 let KAPELJ V., ba-krokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa cesta 4, Šiška 2644 Obveščam cenjene stranke, da bom imel od 24. julija do 16. avgusta zaprto. Obenem sporočam delovni čas od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure, sreda in sobota zaprto. Blaž RANGUS, zlatarstvo, Kranj 3484 Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame Ivane Valant roj. Ulčar Markotove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Albini Ulčar, č. g. župniku, pevskemu zboru Viharniki iz Ribna, sosedom in sova-ščanom za njihovo požrtvovalno pomoč. Žalujoči: sin Albin z družino, hčerke Ivanka, Pavla, Mara, Zora in Angela z družinami POSESTI Kupim ZAZIDLJIVO PAR CELO na Gorenjskem. Maruša Ccrnič, Ljubljana, Pohorskega bataljona 177 3375 Prodam TRISOBNO STANOVANJE v Škof ji Loki. Telefon 85-295 3420 Prodam dve ZAZIDLJIVI PARCELI, ena z vrtom, vodo in elektriko. Naslov v oglasnem oddelku 3479 Prodam starejšo HIŠO ali pol hiše. Černivec, Jezerska cesta 21, Kranj 3480 Kupim enostanovan jsko HI SO v Klanju. Boš lic Malija, Zg. Brnik 60 3495 Iščem kvalificiranega ELEK-TRIčARJA (vojaščine prost). ELEKTROOBNOVA, Cesta talcev 5 ali Groharjevo naselje, Škofja Loka 3377 Ob tretji obletnici tragične smrti mojega dragega moža Martina Vuklja se nanj vedno z najlepši mi mislimi in z neskončno žalostjo v srcu spominjam. /ena Francka Sporočamo žalostno vest, da nas je v 80. letu starosti nenadoma zapustila naša draga mama, žena, stara mama, teta in sestra Frančiška Dolhar Barakarjeva mama Na zadnji poti jo bomo spremili v soboto, 10. julija, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Predoslje. žalujoči: mož Franc, sin Franc z ženo Francko in otroci, hčerke Francka z možem Stankom in otroci, Mici z možem Tonetom in otroci, Lučka z možem Jakobom in otroci ter drugo sorodstvo Predoslje, Stožice, Sodražica, Duplje, 8. julija 1971 Kolektiv Kovinskega podjetja Kranj sporoča, da jc nenadoma umrl Jože Fende KV ključavničar Po svojem vzornem delu in toplem tovarištvu nam bo ostal v trajnem spominu. KOVINSKO PODJETJE KRANJ XXI. mednarodni gorenjski sejem v Kranju od 6.-17. VIII. TOVORNJAK SE JE PREVRNIL Na parkirnem prostoru na Javorniku se je v torek, 6. julija, popoldne pripetila težja prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila s priklopnikom Mehmed Zobić iz Jajca je peljal železo po Cesti Borisa Kidriča in zavijal na parkirni prostor na Javorniku. Pri zaviranju in zavijanju pa je tovor zdrsnil na levo, zaradi česar je priklopnik silovito potisnil vlečno vozilo, da se je prevrnilo na streho. Voznik in njegov pomočnik sta bila le laže ranjena, škode je za 60.000 din. OTROK STEKEL CEZ CESTO Na Cesti železarjev na Jesenicah je v torek, 6. julija, nekaj pred osmo uro zvečer voznik osebnega avtomobila Drago Ron-ner z Jesenic zadel v bližini prehoda za pešce 7-letno Jasno Vulman in jo z avtomobilom vrgel na hodnik za pešce. Nesreča se je pripetila, ko je deklica, ki je bila sicer pod nadzorstvom, nenadoma stekla čez cesto. Deklica je bila v nesreči le lažje ranjena. AVTOMOBILIST IZSILIL PREDNOST V Podkorenu je v torek, 6. julija, dopoldne voznik osebnega avtomobila nemške registracije Klaus Hermenerad izsiljeval prednost pred mopedistom Jožetom Merteljem iz Rateč. Mopedist je trčil v avtomobil in padel po cesti. Pri tem se je le lažje ranil. NEPREVIDNO PREHITEVANJE V bližini nakelskega nadvoza je v sredo, 7. julija, zjutraj voznica osebnega avtomobila Ana Cižman iz Tržiča začela prehitevati dva avtomobila. Ko je bila že vzporedno z osebnim avtomobilom, ki ga je vozil Maks Praprotnik iz Loke pri Tržiču, je ta, ne da bi se prepričal, če ga kdo ne prehiteva, za vozil v levo in začel prehitevati pred njim vozeči avtomobil. S tem je zaprl pot voznici Cižmanovi. Ta je zavila v levo, da bi preprečila trčenje, pri tem pa je njen avtomobil zaneslo in je trčil v ograjo na cesti. Voznica je bila v nesreči lažje ranjena, škode na vozilu pa je za 13.000 din. NEZGODA NA SLABI CESTI Na cesti tretjega reda v Zgoši se je v sredo, 7. julija, pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Andreju Kavčiču iz. Zgoše. Voznik je v blagem levem ovinku na cesti proti Hlebcam zapeljal na poškodovani del ceste, pri tem pa je avtomobil zaneslo s ceste in se je ustavil ob drevesu. Voznika so ranjenega prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 3000 din. CEZ CESTO V SMRT V sredo, 7. Julija, dopoldne jc na cesti drugega reda v Otokih pri Železnikih voznik osebnega avtomobila Jože Jelene lz Smoieve zadel Alojzijo Golja, staro 66 let, s Sp. Sorice. Nesreča se je pripetila, ko je Gol jeva nenadoma hotela čez cesto. Pri trčenju se je Alojzija Golja tako hudo ranila, da je že med prevozom v bolnišnico umrla. Z MOPEDOM V HIŠO V četrtek, 8. julija, nekaj pred drugo uro zjutraj si- je na cesti tretjega reda v Gorjah pri Bledu pripetila huda prometna nesreča. Vojak Ranko Pejanovič iz Tolmina se jc s sopotnikom tudi vojakom Velimirjcm Bujakom na mopedu peljal proti Bledu. V ostrem ovinku v Sp. Gorjah pa je voznik zapeljal v hišo š.t 51. Zaradi hudih ran je voznik Pejanovič na kraju nesreče umrl, sopolnik Bujak pa je istega dne popoldne umrl v jeseniški bolnišnici. TRČILA V TOVORNJAK Na cesti tretjega reda na Visokem se je v četrtek, 8. Julija, pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik tovornjaki s priklopnikom Rajko Jug s Tolmina je vozil proti Poljanam pravilno po desni strani ceste. Iz nasprotne smeri Jc v dvojnem ovinku pripeljala voznica Marija Suštcršič lz Škofje Loke. Voznica se je z avtomobilom zaletela v zadnje levo kolo tovornega avtomobila. V nesreči Je bil voznica huje ranjena ln so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na vozilih Je za 7000 din. j I PRETESNO PREHITEVANJE V četrtek, 8. julija, ob deveti uri zvečer je na cesti tretjega reda na Sp. Brniku voznik osebnega avtomobila Zoran Doljak iz Ljubljane tesno prehiteval tri dekleta. Jožica Buiv.ar. Stara 13 let in Mija Burgar, stara 10 let, sta hodili izven jćcstišča, Jana Fajfar, stara 13 let, pa je hodila si rogo pO J?sni strani ceste. Voznik je pri prehitevanju Pajfarjevo idel, padla je na vetrobransko sleklo in po nekaj metrih ižnje zdrsnila na cesto. Zaradi hudih poškodb je Fajfar jeva rla že med prevozom v boliiišuko. Voznik je ka/.il znake enosti L. M. Vedno več kaznivih dejanj Postaja milice Škofja lx>ka je v preteklem letu zabeležila v občini 260 kaznivih dejanj. Skoraj tretjina kršitev je ostala neraziskanih. V primerjavi z letom 1969, ko je bilo prijavljenih 151 kaznivih dejanj, se je število družbeno negativnih pojavov skoraj podvojilo. Občuten porast je deloma posledica priključitve KS Žiri k občini Škofja Loka. Zanimivo je, da se število težjih kaznivih dejanj v preteklem letu ni povečalo in da je večji podatek glede de- liktov posledica majhnih tatvin, ki jih je zaradi prepoznih prijav zelo težko raziskati. V strukturi kriminalitete so najbolj številna kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje. Leta 1970 je bilo zabeleženih 92 tovrstnih dejanj. Močno so narastle tudi tatvine motornih vozil. Medtem ko jih je bilo leta 1969 samo deset, se je njih število v letu 1970 povzpelo na 40. Delavci mili-, ce sodijo, da vozniki premalo pazijo na svoja vozila, da jih puščajo odklenjena in na takšnih krajih, ki so ugodni za tatove. Med storilci teh dejanj se pojavljajo zlasti mladoletniki in mlajši polno-letniki. 37 mladoletnikov in otrok je v preteklem letu zagrešilo 54 kaznivih dejanj. Pri zatiranju tovrstne kriminalitete pridobivajo na pomenu zlasti občinski skrbstveni organi. Naraščanje gozdnih tatvin postaja vse bolj nevarno, ker jih izvršujejo bivši lastniki gozdov. Slednji teh dejanj sploh ne štejejo za kazniva. A. Igličar Tatvina koles? Menda tudi pravniki ne poznajo vseh zakonov, zato radi sežejo po tovrstni literaturi, uradnih listih in drugih knjigah ter revijah, kjer lahko najdejo zakonske določbe in pravne razlage. Občani se zato radi zatekajo po nasvet v pravne posvetovalnice. So stvari, ki so občanom včasih res nerazundjive. Nerazumlji-ve zato, ker ne vemo, zakaj je to ali ono tako in ne drugače pravno urejeno. To misel navajam vsled tega, ker sem v Poročilu o kaznivih dejanjih in dogodkih ter javnem redu in miru v lanskem letu, ki ga je postaja milice poslala v obravnavo občin- ski skupščini Kamnik, zasledil tudi tole: »Naj navedemo, da tatvine koles obravnavamo kot tatvino samo tiste primere, ko je dokazano, da je kolo res ukradeno, to je če zmanjka iz stavbe, če je odpeljano zaklenjeno kolo, ali v drugih podobnih okoliščinah. Ne štejemo pa za tatvino kolesa tiste primere, ko kolo zmanjka izpred gostilne, iz javnih shramb za kolesa in podobno, saj je v takih primerih večinoma kasneje ugotovljeno, da je bilo kolo pozabljeno pred gostilno. Ali pa je kolo nekdo samo uporabil kot prevozno sredstvo in ga kasneje odvrgel, kar ne predstavlja kaznivega dejanja, niti prekrška in zoper storilce takih dejanj ni predpisana nobena sankcija, če ni dokazan nameri protipravne materialne koristi. . .« Vem, da je tako. Vem, da je postaja milice seznnjcna s tovrstnimi predpisi in zakoni. Toda meni in še marsikomu ni razumljivo, zakaj se nekdo izpred trgovine ali gostilne lahko odpelje 5 tujim kolesom, m da bi bil za to kaznovan. K sreči nimam kolesa in razmišljanj* o tem vprašanju prepuščam kolesarjem. J. Vidlc Zahvala Ob siniti našega dobrega moža, nepozabnega oče!a. tnala in starega OČeta Jakoba Celarja se iskreno zahvaljujemo vsem lislim, ki so nam stali ob strani, posebno bratu Roku, JoietU Pokljukarju in Jusli, sosedom, Hribarjevim, Bošlkovim in /av i alnikov im in Slavku Cudcnnanu /a pomoč. Zahvalo smo dol/ni Ituh tistim, ki so našega očeta spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in šopke, častiti duhovščini za spremstvo, za poslovilne besede, zdravniškemu osebju, dr. Zavrniku in dr. Zgajnar ju za dolgotrajno zdravljenje ter pevskemu /boru i/. BritOfa. Žalujoči: žena Milka, hčerka Milica z družino, sinovi Ivan m Franci z družinama m Jože z /eno Diar.ieo ter drugo sorod-.u o Breg, 4. julija 1971 Zahvala V 57. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, sestra in teta Rezka Štrukelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter članom kolektiva Elektro Kranj, ki so jo v tako velikem itevilu spremili na zadnji poli. Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja in vencev, č. g. /upniku in pevcem. Posebna zahvala velja dr. Hribeririku, ki je pokojnid lajšal muke v dolgi bolezni. Žalujoči: mož Stane, sin Slane, se.lra Marija, brat Jože in nečakinja Prlmskovo, Reševa 13, 3. julija 1971 V Kranju več zanimivih prireditev V prihodnjih dneh se bodo začela številna tekmovanja v plavanju in vaterpolu. Medtem ko bo v Kranju več prireditev v vaterpolu, pa je iz koledarja plavalne zveze Slovenije razvidno, da bosta na letnem kopališču le dve tekmovanji v plavanju. Prvo bo v torek, 13. julija, ko se bodo pomerile najboljše ekipe Slovenije v okviru tekmovanja za pokal plavalne zveze Slovenije. Po dolgih letih bo letos v Kranju člansko prvenstvo SRS, in sicer od 13. do 15. avgusta. Izmed prireditev v vaterpolu velja v prvi vrsti omeniti nastop Triglava v II. zvezni ligi, kakor tudi mladinsko državno prvenstvo, ki bo od 26. do 28. julija. Na tem tekmovanju bodo s svojimi ekipami nastopili vsi klubi I. zvezne lige, kakor tudi nekaj klubov II. zvezne lige. Razpored tekem v II. zvezni ligi, ki jih bo igral Triglav v domačem bazenu pa je naslednji: 17. julij — Ljubljana : Triglav, 21. julij — Jedinstvo (Zadar) : Triglav, 23. julij — KPK (Korčula) : Triglav, 31. julij — Vojvodina (Novi Sad) : Triglav, 1. avgust — Spartak (Subotica) : Triglav. Vse tekme se bodo pričele ob 20.30. V Kranju bo letos tudi vaterpolski turnir za pionirski pokal SRS. Članska ekipa pa se bo v Kranju pomerila v okviru tekmovanja za pokal PZS dvakrat, in sicer 18. julija z ekipo Kopra in 22. julija z ekipo Renč. J.Javornik Strelsko tekmovanje v Predosljah Domačini poraženi Letošnje drugo srečanje v Mednarodni areni se jc za domačine slabo končalo. Z reprezentanco Beljaka so bili Triglavani poraženi, z rezultatom 9:6. Gostje, ki so nasto-Pdi v najmočnejši postavi, so Prikazali dober tenis. Enako Velja tudi za domačine, ki so tokrat še posebno izkazali, frikazali so dobro igro in ka-ZcJo viden napredek v letos nJi sezoni. Ce omenimo nekaj Pomembnejših rezultatov so *° predvsem zmagovalci nad ^°s,i- Stare : MiessbicMei 6:4, 6:1, Uranič : Gradichnik 7:5, 6:1, Urbane : Zweiner 6:4, 6:0; Prime : Tescerniz 6:4, 7:5; Po igri posameznikov je bil rezultat 5:4 za goste, šele v nadaljevanju, ko je bilo na sporedu igra dvojic, so gostje zabeležili izdatnejšo zmago. Dvoboji med teniškimi klubi iz Beljaka in Triglavom so že tradicionalni in kažejo na prijateljske odnose med obema državama. Povraten dvoboj bo avgusta v Beljaku. I. Purič Tudi letos plavalni tečaji za pionirje v Kranju Občinska zve/a za telesno Kulturo bo v sodelovanju \ Zavodom za vzdrževani Vrtnih objektov in s Plaval-JJjl klubom Triglav tudi le- ..organizirala tečaj za pio-v1" k 'neplavalce. Pionirji, ki Zna jo plavati, si bodo J*u*ali v 14 dneh tečaja na v{nem kopališču v Kranju *j jdobh i i isnovno znanje pla /**ca, tako tla jim globoka Jj*a ne bo več neprehodna, ^"rtno nevarna ovira, pač pa Vadstvo za radostno in adra- ° Počitniško aktivnost. v tečaj, ki bo od 15. do 31. julija vsak dan od 9.30 do 11.30, bodo sprejeli 100 pionirjev v starosti od 9 do 13 let. Za 20 novih dinarjev vpisnine bo tečajnikom zagotovljen prosi vstop na kopališče v ..en tečaja ter 28 ur pouka plavanja pod strokovnim vod-StVOffi. Prijave spicjemajo kar na letnem kopališču v ponedeljek 12., torek IV in v tredo 14. julija, od 9. do 16. ure. Pričakujejo, da bo tudi letošnji tečaj polno zaseden, saj se zanimanje zanj vsak dan stopnjuje. K K Kranj četrti s,^° končanem spomladan Ku" delu prvenstva v II re [vlb|iski košarkarski ligi je 1*1 Klanja pristala na če Oik ,nusln |)n|)'i predstav-j: Gorenjske — novince v je ~" Kladivar i/ Zirov pa se j., moral zadovoljiti z zad-e£'ni mestom. V vodstvu je ,na Salonita iz Anhovcga. Na lest\ u i najboljših strelcev je Lasa iz Klanja s 169 koši tretji. Rezultat zadnjega kola: Kla divar : Kranj 70:82. Vrstni red: 1 Salonit, 2. Sežana, 3. Fructal, 4 Kranj, 5. Šempeter, 6. Kobarid, 7. Kopei 8. Logatec, 9 Medvode, 10. Kladivar. J. Ažman Tako kot že nekaj let nazaj bo tudi letos strelska družina Franc Mrak iz Predoselj organizirala strelsko tekmovanje. Tekmovanje bo v počastitev dneva borca in dneva vstaje jutri ob 8. uri dopoldne na improviziranem strelišču v Valjavčevem logu blizu vasi Suha pri Predosljah. Na tekmovanju se bodo pomerile tričlanske ekipe strelskih družin iz kranjske občine, nadalje ekipe organizacij zveze borcev, zveze rezervnih oficirjev in podoficiri ev, ekipa pripadnikov JLA, športnega društva Borec Kranj in ekipe občinskih strelskih zvez z Gorenjske. Za prehodni pokal bodo ekipe tekmovale v streljanju z zračno in malokalibrsko puško ter z malokalibrsko pištolo. Posebnost tekmovanja bo torej, da bo morala vsaka ekipa streljati z vsemi tremi vrstami orožja. Zato tekmovanje od posameznih članov ekip ne terja le poznavanje orožja in vešče streljanje z enim orožjem, marveč z vsemi tremi. Najbolje se bo po tekmovanju uvrstila tista ekipa, ki bo z vsemi tremi vrstami orožja dosegla največ krogov. Že lani je bilo zanimanje za to tekmovanje veliko, letos pa pričakujejo da bo še večje. Prehodni pokal je lani osvojila strelska družina to- varne Iskra Kranj. Pokrovitelj jutrišnjega tekmovanja je zveza združenj borcev NOV Kranj. Prva ekipa, kot smo že omenili, bo dobila prehodni pokal, tri najboljši ekipe in trije posamezniki pa diplome. Če bo vreme slabo, bo tekmovanje prihodnjo nedeljo. A. Ž. iViarjan Furlan prvak Vsakoletni obračun teniških igralcev TK Triglav je tokrat prinesel uspeh Marjanu Fur-lanu, ki je ta naslov osvojil že drugič. Njegova pot do finala je bila težka. V poliinal-ni borbi jc premagal Jezerska po dolgi izenačeni borbi, ki je trajala polne štiri ure in prinesla polno preobratov, z rezultatom 6:4, 6:4, 6:8, 1:6 in 6:2. Ta dvoboj jc bil po mnenju mnogih najlepši in tudi najzanimivejši od vseh. Oba sta prikazala modern tenis, ki navdušuje vsakogar. Na koncu je Furlan zbral več moči in premagal sicer odličnega Jezerska. Nasprotnik v finalu je bil Janez Mulej, ki pa je v polfinalu premagal Starca 6:2, 6:1, 6:2. Mulej je bil boljši v vseh pogledih in zasluženo se je uvrstil v finale. Finalna borba se je končala v prid Furlana, ki jo je dobil s 6:3, 6:4, 4:6 in 6:3. Sam finalni boj jc potekal v pre-moči Furlana, ki je deloval bolj zbrano. Mulej se je pokazal kot odličen borec, saj je kljub utrujenosti igral do zadnjega poena. Za tretje mesto sta se pomerila Stare in Jezeršek, zmagal je Stare 2:1 v setih v njegovo korist. Na naslednjih mestih pa so: An-zelc, Polenec, Purič, čirič, Jokovič, Uranič itd. V konkurenci članov B je zmagovalec Darko Furlan, ki je v finalu premagal Kavčiča 6:4, 6:3. Letošnje prvenstvo je pri kraju, bilanca pa kaže na to, da so v ospredju mlajši, ki že počasi nadomeščajo starejše. I. Purič REogometni turnir na Godešiču V okviru praznovanja dneva borca je bil v soboto in nedeljo na Godešiču nogometni turnir. Med šestimi ekipami je po hudem boju zmagala ekipa Sv. Duha, ki je v finalu premagala Vikerče s 4:1 in tako dobila pokal v trajno last. J. Starman Riklijeva promenada na Bledu Konec minulega meseca je turistično društvo Bled na Straži odprlo tako imenovano Riklijevo promenado. To je dva kilometra in tristo metrov dolga sprehajalna pot, na kateri je deset različnih naprav za rekreacijo oziroma razgibavanje. Progo so uredili na trasi, kjer je že včasih bila Riklijeva sprehajalna, nekateri pa so ji pravili tudi atletska steza. Na tej stezi so namreč včasih petični blejski turisti zdravili danes tako imenovane me-negerske bolezni. Tudi danes ima proga takšen namen. Od vsakodnevnega dela, nenehnega pehanja v dirki s časom, od pomanjkanja rekreacije ali če hočete »moderno« bolni tu risti naj bi se na tej, do neke mere naporni sprehajalni stezi, malo razgibali, zgubili kakšen odvečen kilogram in pozabili na enoličen in utrudljiv vsakdan. Norma len in pravilen »sprehod« po progi traja približno uro in pol. Na turističnem društvu so nam povedali, da progo vsak dan obišče in tudi pre hodi veliko tujih turistov. Mnogi se radi podajo nanjo tudi zato, ker je speljana tako, da si »moderni bolnik« na različnih razglednih mestih lahko ogleda celoten Bled z okolico in druge lepote večjega dela Gorenjske. Skratka, Riklijeva promenada je svojevrstna posebno.i, na katero se velja padati (tako vsaj pravijo), če ne /aradi drugega že zaradi radovednosti. Kolikokrat S'- ie treba podati po promenadi, da si človek dodobra ra. t otrdele okončine in nabere malo kondicije, pa v navodi-lih oziroma blejskih turističnih informacijah ni pojaS> njeno. A. 2. Naše vojaške oblasti se prizadevajo, da bi starešinski kader JLA sestavljali šolani in izurjeni kadri vseh jugoslovanskih narodnosti. Znano je, da so nekatere republike, med njimi tudi Slovenija, slabše zastopane. Stvari se obračajo na boljše in vedno več slovenskih fantov se odloča za vojaški poklic. Tako bosta na primer letošnjo jesen tudi iz kranjske občine odšla dva fanta na vojaško šolo, iz jeseniške eden, iz tržiške dva itd. Odločili smo se, da vam predstavimo tri bodoče starešine JLA. Prvega smo našli v Cerkljah, drugega v Tržiču, tretjega pa v Podbrezjah. Vprašali smo jih, kdo jih je navdušil za vpis v vojaško šolo? # Andrej L1PAR, Cerklje, 15 let: »Sprejet sem bil na Letalsko gimnazijo m u sala Tita v Mostarju. V Mostarju moram biti 4. septembra in že težko čakam tega dneva. Ce bom gimnazijo uspešno končal, bom šel na letalsko akademijo v ZadftT. Kriteriji za sprejem na Gimnazijo so bili izredno strogi. Tri nSjHMBHHBjMSJMB dni smo bili na zdravniškem pregledu v Zemunu. Iz Slovenije nas je bilo okrog 25, vendar dvomim, če so nas sprejeli 10. Za letalstvo so me navdušila letala na brniškem letališču. Doma so mi sicer malo branili, vendar so ustregli moji želji, šel sem na oddelek za narodno obrambo v Kranj in skupaj smo napisali prošnjo. No, in sprejet sem bil . . .« Q Marjan JEŽEK, Tržič, 14 let: »Sprejet sem bil na tehnično mornariško šolo JLA v Pulju. Nihče me ni silil tja in tudi branil mi ni n"hče. Sam sem se odločil. Velikokrat sem bil na moriu in videl sem bojne ladje. Na drug poklic še pomislil nisem, ker sem se odločil, da bom mornariški oficir. Pa tudi sama tehnika me zanima. Ko bom končal to šolo, bom šel na mornariško akademijo. C* mi bo všeč, bom v vojaškem poklicu ostal dlje kot je treba. V Pulj bom odšel 25. avgusta in upam. da sem izbral pravi poklic« # Miha PETEK, Pod-brezje, 15 let: »Jeseni bom odšel v novoustanovljeni vojaški internat v Ljubljani. Komaj čakam. Dejali so, da mi bodo sporočili, kdaj grem v LJubljano. V Ljubljani bom hodil v gimnazijo ter stanoval v vojaškem internatu. Vse ji lae/.plačno. Po končani gimnaziji bi šel rad na ABH vojaško akademijo, ker me kemija že sedaj izredno veseli. Za vojaški poklic sem se odločil popolnoma sam. Doma mi niso hranili in so rekli, naj odločim sam. O vojaških šolah sem enkrat poslušal predavane, nekaj o vojaškem poklicu pa mi Je povedal tudi oče.« J. Košnjck Mojstrana pokopala planinca Včeraj popoldne je bilo pokopališče v Dovjem pri Mojstrani premajhno za vse, ki so se hoteli posloviti od alpinista Zvoneta Koflerja, ki se je ponesrečil na poti domov iz Zah. Pakistana. Na zadnji poti so ga spremljali tovariši njegove zadnje alpinistične poti, člani III. jugoslovanske alpinistične odprave v Hindukuš, predstavniki planinskih društev, gorske reševalne službe, planinci, znanci in prijatelji ter predstavniki družbeno-političnih organizacij — med njimi tudi predsednik in podpredsednik skupščine občine Kranj. V imenu Planinske zveze Slovenije se je od Zvoneta Koflerja poslovil ing. Pavle šegu!a, ob odprtem grobu pa dr. Ivo Valič hi drugi. L. M. mešanica kav Na fotografiji je skelet nove velike blagovnice v Kranju ob Koroški cesti nasproti hotela Crcina. Zvedeli smo, da napreduje gradnja po predvidenem programu. Kaže, da bodo gradbena dela končana do konca oktobra, potem pa bodo začeli z notranjo opremo, (jk) — Eoto: F. Perdan PRIMARU DR. METKA URŠICEVA Žena v belem. Ccz hip ali dva se bo njen delavnik iztekel — mi je dejala dežurna sestra in čakala sem jo potrpežljivo in vztrajno. Nenadoma so tihoto in spokojnost bolnišnice ^motili hitri koraki, kratki ukazujoči stavki, ostro zavijanje sirene rešilnega avtomobila. Vhodna vrata so se sunkoma odprla, na bolniškem vozilu je ležalo negibno telo nezavestnega človeka z mrtvaško bledim obrazom. V teh trenutkih je bil vsak korak, vsaka kretnja, sleherna sekunda le trdovraten in neizprosen boj za človeško življenje. Potem se mi je zazdel vsak razgovor z Ženo v belem le gola formalnost z nizom podatkov in obvezno paleti ko. Ostala je v operacijski dvorani, si znova oblekla beli plašč, bele rokavice in niti pomislila ni, da se ji je delavnik ie davno iztekel. In taka mi bo ostala v spominu, saj me je obogatila z novim spoznanjem in mi dala intervju . . .