Mev. 47 (Teli. račun s pošlo. - C. C. con la Posta) V Trstn, petek 19. sovembra 1921. Leto IV. Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsorclj Malega lista. Naslov: Mali list, Trieste, ca-sella centro 37, — Urad : Tia Imbriani 9-1II. — Odgovorni urednik: dr. I.. BERCE. POSAMEZNA ŠTEV. 25 STOTINK. NAROČNINA za celo 1«to 10 L., pol leta 5 L., četrt leta b L. — IZVEN ITALIJE celo leto 24 L,, pol leta 12 L., četrt leta 6 L. Mali koledar. Petek, 19. novembra: Elizabeta; Ponci-jan. — Sobota, 20.: Feliks; Edmund. — Nedelja, 21.: Darovanje Mar. Dev. — Ponedeljek, 22.: Cecilija; Maver. — Torek 23-: Klemen (Milivoj); Felicita. — Sreda 24-: Janez od Križa; Hrizogom. — Četrtek, 25.: Katarina; Jukunda. — Petek, 26.: Silvester; Konrad. MALE NOVICE Osebna vest. Na mirenski Grad je prišel za supe-^orja misijonarjev-lazaristov č. g- dr. Anton Zdešar; odšel je dosedanji supe-rior č. g. Birk. Potreben dnevnik. Na Hrvaškem zbirajo katoličani denar Za ustanovitev poštenega krščanskega dnevnika. Nabrali so dosedaj 400 tisoč dinarjev. Pričakuje se, da bo list izšel že za Božič. Je res potreba, ker je vse hrvaško časopisje nekrščansko in vodi u-bogi narod po potih nevednosti v judovsko bot ego. Potni listi. Potni listi italijanskih državljanov so vsi razveljavljeni. Kdor ima nujno pot iz države mora se s potnim listom vnovič priglasiti pri oblastvu, da dobi veljaven pečat. Pogreb narodnih junakov. V Belgrad so prepeljali rakve med vojsko v tujini umrlih srbskih narodnih borcev, med njimi znanega vojvodo Put-nika, ki je dolgo časa načeloval srbski armadi. Pokopali so jih z veliko slovesnostjo na belgrajskem pokopališču. MOHORJEVE KNJIGE. So že tu I Tržaška škofija jih jo letos Prva prejela. Knjige so lepe in luštne, da jih vse z veseljem prebira. Mnogim je žal, da se niso o pravem času vpisali v Mohorjevo družbo. Zato pa zdaj pohitimo I Ka greš po knjige, nesi s seboj šest lir in vpiši se za drugo leto. Vsaka hiša naj napravi tako I POVERJENIKOM MOHORJEVE DRUŽBE. Prosimo č. gg. poverjenike, da takoj pri oddaji knjig naberejo ude za 1. 1927. in da Poberejo udnino. Zelo bodo družbi ustre-0lii če nabrani denar še ta mesec dopovejo; če ne vsega, vsaj nekaj. — Tajniško G. Mohorjeve družbe. Državno posojilo. Finančni minister Volpi je razpisal veliko državno posojilo, ki nosi ime «11 Prestito del Littorio« (posojilo za sveženj Palic, ki se vidi v fašiistovskem grbu — ttttorio). Podpisovati so bo začelo 18. t. m Tržaški vodovod. V «Picoolu» jo objav.il B. Luzzatto Predlog, naj bi se dobila voda za Trst lz jame pri Trebčah. Luzzatto in profesor Ganassini sta predložila dotični načrt občinskemu komisarju. Pravita, da bi bilo fi°lo v suši vsak dan 100.000 m3 vode. Iz iame bi vodo dvigale sesalke da 120 m višine. Potem bi tekla voda po 3 km dol-Kem predoru do Sv. Ivana. Delo bi stalo milijonov. Načrt proučava komisija aU'okovnjakov. Nagla smrt. V Palermu je 30. oktobra advokat Pal- spil skodelico kave in kozarec slavne ter odšel zdoma po svojih dnevnih °Pravkih. Ze ina stopnicah' domače hiše je prišlo slabo in je padel: Peljali so £a takoj v bolnišnico, kjer je umrl. Bil zastrupljen s strihninom. Policija je takoj zasegla v njegovem stanovanju vse Jeklenico s slatino in semleto kavo ter Načela preiskovati. Splošno se sodi, da moža zastrupili namenoma. Kdo in Zakaj, se še me Te. MALI L tEDNIK ZA NOVICE IN AH Letos je bil v Washingtonu kongres ameriških zdravnikov. Na kongresu je Edgar Browni predaval tudi o navidezni smrti. Izvajal je, da so ameriške postave v ti reči natančne in zato so le prav redki slučaji, da koga živega pokopljejo. Vendar popolne gotovosti ni, kakor je pač ni v nobeni človeški reči. Na pet milijonov pokopanih utegne biti eden živ pokopan. Brown je navedel tudi par posebno zajemljivih slučajev, ki so prišli na dan. Leta 1923. je v nekem mehikanskem kraju umrla posestnikova žena Avgusta Hecht. Pokopali so jo 48 ur po «smrti». Vdovec je kmalu potem vsled nepričakovane dedščine postal zelo bogat in zgradil na pokopališču družinsko grobnico. Ženino krsto je dal izkopati, da jo pre-neso v grobnico. Krsto so odprli in prestrašeni opazili, da se je mrlič obrnil. Žena je umrla šele v grobu; zadušila se je. Mary Edcomb, žena nekega trgovca, je bila pokopana. Mrliški oglednik si je bil na piko vzel dragoceni prstan, ki so ga ji dali v krsto. Sklenil je, da se prstana polasti. Zvečer odpre grobnico, zleze noter, odpre krsto, prime «mrliča» za roko in začne snemati prstan. Naenkrat žena vstane, on pa zbeži, kar ga noge neso Ko se je dan naredil, so našli ženo nezavestno ležati na pokopališču. Od groze in veselja se je onesvestila. Vzbudili so jo, jo spravili domov in živela ja šo mnogo let pri dobrem zdravju. i >esfe . in zasebnih objav: I 3toJ^CU 4 I«. Pl * r pr5 '0 kratili r »ol leta) (W- ato) 50% MALI OCLAbx. . stotink vsaka beseda V navadnem tiskn ; mastno 40 st, beseda; r. VELIKIMI ČRKAMI 60 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primereng popust. 4 toGop V letu 1922. se je Marta Bobine vrnila iz Senegalije na Francosko. Zbolela je kmalu po vrnitvi; zdravnika sta jo preiskala dva, a nista mogla dognati pravega bistva bolezni. Žena je umrla. Zdravnika, meneč da je bolezen nalezljiva, sta ukazala, naj se hitro pokoplje. Strežnica pa Je že po izvršenem pogrebu povedala očetu, da se ji zdi, da je Marta še malo poprej dihala, predno so jo deli v krsto. Brž je oče ukazal mrliča odkopati, toda bilo je prepozno. Dognali pa so, da se je Marta zadušila v krsti. Med vojsko je na Angleškem nanaglo-ma umrl častnik Mac David. Ležal je v krsti zabit v špitalski mrtvašnici. Neki njegov stanovski tovariš ga je prišel kropit. Ko vstopi v mrtvašnico, zagleda Davida sedeti v krsti. Od straha je tovariš dobil živčni napad. David je bil svoje-časno boksar in svoji telesni moči se mora zahvaliti, da je ostal živ; ko je namreč opazil, da je v krsti zabit, je ulomil pokrov in tako prišel do zraka. Mnogi ljudje se strašno boje, da bi se jim utegnilo kaj podobnega zgoditi. Zato se v testamentu na vse načine zavarujejo. Bogat tovarnar v Virginiji določil je, naj mu dado v krsto električni zvonec, napeljan na površje zemlje, da bo zazvonil, če se zbudi. Podobna določila v ame-rikanskih testamentih niso tako redka. Neki nemški plemenitnik pa je ukazal napeljati iz svoje krste pravi telefon v stanovanje pokopališkega čuvaja. Ven' dar ga ni rabil. Ljudska pratika je dotiskana. Prihodnji teden se začne razpošiljati. Ima prav čedno vnanjost in zajemljivo vsebino. Tudi letos je razpisati ih 5 nagrad. Cena pratike je 2 liri. «Delo» ustavljeno. Z dekretom 9. novembra je tržaški prefekt prepovedal do nadaljmih odredb izhajanje komunističnega lista «Dela». Na Češkem. Dne 9. t. m. je v češkem parlamentu govoril nauoni minister Hodža. Rekel je, da smatra za kaznjivo vsako siljenje nemških staršev, naj pošiljajo otroke v češko šolo; ravnotako seveda narobe. «Mi si ne bomo medsebojno kradli otrok«. Tudi ni izdajstvo nad Slovanstvom, če se vzdržujejo duševne vezi z nemškim ljudstvom. Konečno je minister omenil, da bo v kratkem prišla v veljavo na Češkem šolska avtonomija. Cerkev za katoličane v Belgradu. V glavnem mestu Jugoslavije, Belgradu, jo 20.000 prebivalcev katoliške veroizpovedi. Na praznik Kristusa Kralja (31. oktobra) so posvetili movo cerkev Kristusu Kralju. Ta stavba je bila razširjena iz prvotne manjše cerkve. Prav je. V Šmartnu pri Čedadu je bil ples. Prišel je policijski komisar pogledat, kako jo z redom. Opazil je, da so na plesu mala dekletca. Ustavil je ples za pol ure, naredil preiskavo in dal spoditi proč vsa dekleta izpod 18 leta, inaj so bile magari matere z njimi. Bog mu daj zdravje, saj jo malo takih ! Po amerikansko. Radijska postaja v New-Jersey je služil^ tudi policiji, da je razpošiljala v svet popise hudodelcev in njihovih del. Nedavno tega je dobilo vodstvo postaje tajen opomin, naj nikar ne dela tega, ket-drugače «se bo kaj zgodilo«. Vodstvo se ni zmenilo za razbojniški opomin. Pred kratkim pa jo v tleh zagrmelo in postaja je zletela v zrak. Uničili so jo hudodelci sami. Vulkan bruha. Vulkan Izalko na otoku San Salvador je bruhnil iz sebe veliko množino lave, ki se je na široko in daleč razlila. Poginilo je 57 ljudi. Nov planet. Pariška akademija znanosti je sporočila vest, da so odkrili na nebu novo zvezdo premifinico (planet), katera teka okoli solnca v večji bližini kakor zemlja. — Dozdaj smo šteli 7 planetov: najbližji solncu je bil Merkur, za njim Venera (Danica ali Večernica), potem Mars, nato Zemlja. Meailcur se težko vidi, ker je preblizu solnca, a novega planeta ni videti sploh s prostim očesom, Je z modernimi aparati se jo posrečilo ujeti njegovo podobo. Konkurz. V konkurz je prišla v Ljubljani ((Ljubljanska posojilnica«. Ta se pa ne sme zamenjati z «Mestno hranilnico ljubljansko«. Nesreča pri delu. Ivan Lisjak je bil avtentičen zvitorepec. Klal je osle v nekem hlevu pri Zgornji Mar. Magdaleni v Trstu in jih prodajal za teletino, če ne morda tudi za pra-ščevino. Policaji so ga šli ovohat in videli na lastnoročne policajske oči, kako je zvitorepec zaklal ponoči dva osla, zju- Da nisem tukaj prikovan, da oznanjujem, kje je dan... JAlfCn* bi sedel k ®£nJ"u kmečke hiše J H IV L U' in slušal, kaj Svet' Mohor piše. Podganja nevarnost. Kakih 30 let sem je siva podgana po vsi Evropi pregnala črno sorodnico in se sama neznansko razširila. Z neko norveško ladjo se je vtihotapila potem brez pasaporta v Ameriko in takoj dobila »delo«. Sedaj jih je v Njujo-rku toliko, da so resno nevarne. Spodjedajo zidove in spravljajo v nevarnost stavtbe. Ko so nedavno podirali 6-nadstropno hišo-, so našli v kleti regimente podgan; cel dan so imeli opravka, da so jih podušili s kropom. V nekem skladišču suhega mesa so podgane pojedle polovico zaloge. Podobno se je zgodilo v neki žitni zalogi. — Par sivih podgan se v ugodnih okoliščinah tekom enega leta pomnoži na 70 tisoč teh poje-dežev. Pridelek grozdja. Italija je pridelala letos okroglo 50 milijonov stotov grozdja. Letina pa je nekoliko slabša kakor poprečna. A že po tej letini pride na vsakega državljana, majhnega ali velikega, okroglo 120 kg grozdja. Vsekakor sladka dežela! Dinozavrova jajca. Neki ameriški učenjak je preiskoval čudesa Srednje Azije. V Mongoliji tnekje je našel v pesku četvero jajc velikanskega predpotopnega kuščarja, ki nosi znanstveno ime ((dinozaver«. V obližju gnezda se je našlo tudi truplo nedoraslega dinozavra. Dandanes take zveri ne žive več dobe se le njih sledi iz prejšnjih dob. Sedaj je prvi slučaj, da so se našla ohranjena jajca te živali. Zleglo se kajpak ne bo nič iz tako starih klopotcev. Tudi za cvrtje me bodo. Zato pa imajo tem večjo znanstveno vrednost. OPOMBE Praznoverje. Nekateri učenjaki samja-jo, da bi leto razdelili na 13 mesecev : 12 po 28 dni in enega po 29. Med gosposkim svetom je pa število 13 tako ina slabem glasu, da javno mnenje ne bo nič kaj naklonjeno temu načrtu. Potem pa rečejo, da je praznoverje doma na kmetih I Priznanje. Pater Abel, slavni dunajski pridigar, je pripovedoval nekemu 'časnikarju: «Iz deških let se spominjam svojega strica, bavarskega ministra Abela. Bil je razupit za hudega klerikalca. Ta traj pa peljal meso v mesto v neko mesni-1 minister je dejal nekoč: ((Kolikor imam las na glavi, tolikokrat sem se že pokesal, da sem Cerkev vdinjal državi«. Malo kolobocije. 10. t. m. je «Edinost» prinesla članek «Položaj v Mehiki«. Teta meni, da mehikanska kriza ni pravzaprav verska kriza, ampak agrarna, zemljiška. Teta hoče reči, da ima Calles prav, ko preganja cerkveno bogoslužje, ker on se bori za pravično razdelitev' zemlje. To je težko umljivo kakor molitvice iz Ko-lomona. Zakaj se Calles ne vrže proti zemljiškim veleposestnikom ter ne razdeli tal med male kmete ? To bi bil agrarni boj, ne pa zapiranje cerkva in- druge tou-dalosti. Se cesar Jožef je vedel, kje prijeti, le Calles ne ve. co. Skobec jo zgrabil Lisjaka pri dovršenem grehu. Teletino tistega dne so pojedli šintarjevi kukci, da se bo spremenila v patentirano praščevino. Mesnico, kjer se je oslovina prodajala, so zaprli. V Lisjakovem hlevu so pa našli še več ko tucat dolgouhcev ter jih rešili bližnje smrti za blagOMnilo kozolce in napravilo še drugo kodo; voda je razkopala pota. PODGRAD. V zadnjem dopisu je stalo, da so iska- li odpustke pri Mominovem Tonetu. To je bila pomota. Iskali so jih pri Mamiči-meru Tonetu — žal da ni nič seboj prinesel. Tako bo stvar zdaj popravljena, KUBED. Žo dolgo časa se nismo Kubejčani nič oglasili. Tako se nam zdi, kakor da me bi nobeden za nas vedel. Pa tudi resnično spimo. Spomnimo se, kak pevski zbor ‘amo imeli še pred malo leti, ko je delovalo bralno društvo Skala, zmano in Vpoštevano po vsi okolici. Danes pa gre •slabo z našim zborom. Naš g. učitelj je sicer vedno pripravljen, a mi smo nemarni. K pevskim vajam mas bi lahko prišlo vsakikrat po dvajset, pa pridejo trije ali štirje. Na tak način samo žalimo g. učitelja. Zato pa kličem: Fantje in možje, zbudimo se in obnovimo slavo našega zbora. Mlad vaščan. TOMAJ. Grbec je šel. Nehal je biti [podeštat in se umaknil v zasebno življenje. Očitalo se nam je pri kakem gostilniškem o-mizju, da ga dajemo v liste iz osebnega sovraštva ali maščevanja. Pa to ni bilo res. Imeli smo pred očmi interes javnosti, koristi občiine in ugled naroda. Sedaj, ko se je g. Grbec umaknil, je naša borba v ti smeii zaključena. Želimo mu v privatnem življenju vse najboljše, našim javnim razpravam pa spretnih, zanesljivih im značajih voditeljev, katerim bo moglo ljudstvo zaupati in ki bodo kar največ storili za splošmo povzdigo Tomaja in okolice. Eden. krajih domovine. Zapiši novico, četudi preprosto. Jo bodo že uredniki tako prikrojili, da bo imela čedno lice. Povej kratko, urino, po resnici ! 5. Nikar očitno godrnjati, zlasti ne vpričo Imlačnih, pmahljiv-cejv ali Mio vpričo nasprotnikov, če ti slučajno kaj me j ugaja v našem ali katerem drugem kr-j ščainskem listu. Kdo pa more vsem ustre-| či ? Ako imaš pritožbo, povej ali piši u-I redništvu ali lastniku lista, pa zahte-| vaj, kaj naj se popravi. Pa je že stalna in grda razvada v naših krogih, da tako radi udarimo po lastnih listih, ki na njih vidimo vsako pego! Ali se me pravi to — v lastno skledo pljuvati ? Izpregovori raje večkrat, kadar nanese j toplo besedo v prid dobremu tisku, pa grajo čez slabe časnike. Skrb za dober zrak v hiši Ker v zaprtih prostorih, zlasti če so zelo obljudeni zaradi dihanja im izpuhte-vanja človeškega telesa kaj hitro poide ; v zraku njegov glavni del: kisik, hitro j pa se nabira ogljikjova kislina, ki je I pljučam tako škodljiva, je treba zrak v : njih pogosto izmenjati. Res je, da se zrak izmenjava tudi že pri odpiranju in zapi-j ranju vrat, kakor tudi skozi male luk-j njice in odprtine v zidu, vendar je v to t svrho treba še posebnega zračenja. To j se zgodi najnavadneje, če se odpro okna iin to z dvelh nasprotnih strani, da nastane prepih. Pri večjih sobah (gostil-J nah, dvoranah) pa imajo v steni pod I stropom odprtine za trajno zračenje (ven-j tilatorje). Prepiha ne smemo napraviti | tam, kjer so ljudje, ker prepih škoduje : zdravju, v takih prostorih odpiramo okna le z ene strani, a jih moramo zato pustiti dalje časa odprte. Bolniške sobe najbolje zračimo, če odpiramo zgornja okenca, da ne pride mrzel zrak do bol-i nika, ampak se že prej nekoliko segre-j je; ta način zračenja je posebno pripo-| ročljiv za zimo. j Kolikokrat In kako dolgo je treba zra- j čiti, zavisi od letnega časa, od števila ! oseb, ki stanujejo v takem prostoru in od njegove velikosti, pa tudi od števila j svetilk ali sveč, ki notri gorijo. Dobrega I zraka se tudi pozimi ne smemo bati, če-i tudi je zrak mrzel. Marsikdo se je sam | prepričal, da je bolje spati v hladni kot pa v vroči sobi. Zato tudi pozimi mnogo dobrega zraka v naša stanovanja t Za dobro časopisje «Slovenec» je svoječasno objavil par zelo, umestnih nasvetov, ki veljajo tudi za naše kraje. Evo pet točk : 1. Podpirajmo po možnosti inserente (oglasnike) naših krščanskih listov ter •so sklicujemo pri nakupu prav na oglas. Dotične trgovine pa naj seveda tudi skr-be, da bodo odjemalcem dobro postregle. 2. Na kolodvorih treba povsod zahtevati samo naše krščanske časopise ! Če jih ima razpečevalec skrite, zahtevaj, da jih položi na očiten prostor. Izpeljujmo to dosledno, in nikar ne tožimo, zakaj naših listov ni dobiti. Ne radovednost, ne noben drug razlog te ne opravičuje, da si kot' krščanski človek vprav za vožnjo Po železnici kupiš nasproten časopis, s čimer pohujšuješ druge. 3. V gostilni vprašaj vselej, kje imajo katoliški časopis. Za tako stvar je treba samo malo pozornosti in malce odločnosti. Če gostilničar mirna obzirnosti do tebe, ni treba, da bi ga podpiral. 4. Dopisovanje in sporočanje zanimivosti in novic iz raznih krajev naj hi ■oskrbovali iz ljubezni do dobrega časopisja vsi, ki jim je na tem, da se razširi krščansko časopisje, protikatoliški tisk Pa omeji in njega vpliv pobija. Za učene razprave, za politična razmišljanja so pri listih nastarvljeni uredniki; ti postavljajo temelj in ogrodje časopisu. Ma-le kamenčke pa donašajo naročniki im Prijatelji krščanskega tiska po raznih ZANIMIVOSTI. Skrivnosti stvarstva. Pariški zvezdoznanec in pisatelj Karl Nordman je napisal razpravo o povzročitvi strašne bolezni «raka». On pripisuje to bolezen vplivu zvezd. Pa ne praznover-| nemu. lJami so namreč neodvisno drug od drugega trije učenjaki dognali, da iz da-: ljav vesoljstva prihajajo do naše zemlje ! neki skrivnostmi žarki. Po Amerikancu I Millicamu se ti žarki zovejo «Millicano- I vi žarki«. Millicanovi žarki imajo 150 krat večjo predirno silo nego splošno znani Rontgenovi ali X žarki, katere uporablja- ni in v ondotnem verskem življenju. Še nedavno so ga tudi v Birmi častili kot božanstvo. Te živali veljajo kot vteleše-nje Buddhe, zato morajo te slone častiti kot Buddho samega. Vsak beli slon v Siamu je dvorna last in kdor tako žival najde, mora to takoj .naznaniti dvoru. Lastnik ne sme islona nikamor oddati, vsak čas ga mora imeti pripravljenega, da ga da vladarju iin odgovoren je, da ima slom dobro oskrbo. Zato vsak, ki je slona ujel, stremi za tem, da ga čimprej odda, posebno še, ker ima gotove prednosti od tega. Vpišejo ga namreč v častno knjigo, je oproščen davka in razen tega prejme še toliko srebrnega denarja, kolikor ga more z mezincem pomesti raz mizo. Neki Kitajec je vjel mladega slona ter ga prikrival toliko časa, da je mezinec svoje roke streniral. da hi kar največ denarja mogel pomesti z mize. Ko je preteklo par tednov im je bil mazinec že dobro s treniran, je belega slona oddal, kakor veleva postava. Ko je potem z enim samim gibom pobrisal pre-np; visoko vsoto z mize, se je zakladnik nekn j domislil, ker se mu je škoda zdela toliko denarja. Rekel je: «Izborno, moj dragi, kaj takega še nisem videl. Toda po predpisih se mora to zgoditi z levim mnzincem, ne z desnim«. Kitajec pa ni bil pvnv -nč v zadregi, kajti treniral je bil tudi levi mazinec in je ravno tolikšno vsoto pomedel z njim. — Kadar ima beli slon vhod v mesto Bankok, ga duhovniki okrase s srebrnim odejami, na hrbet mu pa pritrdijo baldahin, prevlečen z zlatom in dragulji. Tri dni prepevajo molitve? Angleška trma. . Leta 1893. se je neki trgovski sotrud-niK v Leedsu prvi dain po poroki sprl s svojo mlado ženo ter jo z besedami: «Z Bogom, čez trideset let se vidiva«, prepustil samo sebi, Nevesta se je neutolažljiva vrnila na svoj dom, ženin pa se je podal v London, da bi tam našel pozabljenj e. in premoženje. Medtem ko je zapuščena žena žalostno preživljala svoja leta v domači vasi, si je on v mestu priboril bogastvo. Na dan tridesete obletnice njune ločitve pa se je vrnil k njej ter jo brez besede pritisnil k sebi. Pravijo, da danes ni srečnejšega para na britanskem ozemlju kot sta ta dva, tako nenavadno ločena in združena človeka. Mravlje uničile vas. Bele mravlje so v Španiji velika nadloga in povzročajo strah in grozo, kjer nastopijo. Sredstev za obrambo pred temi nevarnimi potujočimi živalicami ni •nikakih, tako da so ljudje prisiljeni zbežati, čim se pojavijo bele armade, ki korakajo nevzdržljivo naprej v gostih pravilnih vrstah. Neka vas pri Valenci ji na Španskem je nedavno postala žrtev teh mravljinskih rojev, ki so se pojavili popolnoma nepričakovano. Trajalo je več dni, preden se j'e končal mogočni pohod. Bele mravlje so se ob prihodu v vas takoj lotile hiš in so zrahljale zidove tako, da je večina hiš v nevarnosti, da se bo porušilo. Kmetje so začeli uničevalno borbo proti strašnim živalicam z vsemi mogočnimi sredstvi Pobijali so jih z raznim orodjem, zažigali, polivali s stru- polnoma znorel; vsakih deset minut se brije«. * * * Zdravnik je preiskal bolnika ter zapisal zdravilo. Žena, ki je stala poleg postelje: «Koli ko pa bo to stalo?« — Zdravnik: «Moj,a pot in zdravilo 100 lir«. — Žena: «To je pa predrago. Za ta denar moža že lahko pokopljem«. * •*, * Sodnik: «Sedaj, ko ste prisegli, mi morate na vsa vprašanja točno, resnično in kakor najbolje veste, odgovoriti« Toraj, kje ste rojeni ?» — Priča: «Resnično in kakor najbolje vem, vam ne morem povedati, ker sem bil takrat še premajhen«. * * * Minka je dobila malega psička v dar, a katerim se je vedno igrala. Mati jo je posvarila, naj ne poljubuje psa, ker psi imajo bacile in ti so mevarini za male o-troke. Čez nekaj časa prileti Minka: «Ma-ma, mama, Finetel ima bacile, ravnokar sem videla enega poskočiti«. * * * «Pomisli, stric, nocoj so štirje moji bolniki ozdraveli«. — «Prav ti je, zakaj se pa bolj me brigaš zanje«. * * Oče: «Toda študiranje pa stane mnogo denarja«. Sin: «Kaj ne da, a pri vsem tem sem jaz še eden izmed tistih, ki najmanj študirajo«. * *, * Dva nemška vojaka, ki sta bila poslana na patrulo, sta se zgrešila. «Hej Fric, kje pa si». — «Tu sem, pet Francozov sem vjel«. — «Pa jih sem pripelji«.__________ <(Ne morem, ker me ne puste«. ❖ “Kaj tale klobuk imate že tri leta«, je rekel trgovec, «saj izgleda, kot bi bil nov«. «Veste, tri leta sem ga nosil, dvakrat ga dal očistiti, enkrat obrniti, enkrat pa sem ga v kavarni zamenjal za novega«. Ali podpirate trgovce in podjetja, ki oglašajo v Malem listu? Ali zahtevate postrežbo v domačem jeziku P mali oglasi VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz i« izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst . Via Ugo Polonin s. jo zdravniki. X žarke zadrži že 2 cm de bela svinčena plošča, a Millicanovi pro- Penimi tekočinami, a vse skupaj ni podre tudi 2 metra debelo. Ali so res ti mahalo. Ljudje so morali zbežati pred žarki vzrok raka ? Gotovo ni, a možno je. j strašnimi živalicami, ki so se takoj lotile Vemo namreč, da so celo Rontgenovi tucl' ljudi, ki so jim prišli preblizu. Čim žarki in radijevo izžarevanje zdravju ; so r°it nadlege odkorakali naprej, so škodljivi. Zdravniki s trajnim obseva- se kmetje zopet vrnili, a našli so svoja njem lahko umetno povzroče raka. Ver-, domov j a, popolnoma opustošena. jetno je torej tudi, da Millicanovi žarki, čeprav na poti skozi zrak, ki zemljo ob daja, izgube mnogo moči, vendar vsled trajnega obsevanja škodljivo učinkujejo in povzročajo raka. Saj je tudi to značilno, da navadlno rak nastopi le pri bolj priletnih osebah. Nordmanova trditev utegne biti resnična, čeprav zaenkrat še ni gotovo dokazana. Najbolj sveta žival sveta. Londonski zoologičmi vrt je pred kratkim dobil redkega gosta, namreč prvega v resnici belega slona, edinega v Evropi. To so najsvetejše živali na zemlji. Beli slon igra važno' vlogo na siamskem dvo- Smešnice Zdravnik : «Vi morate žganje piti le pomešano z gorko vodo', sicer ga sploh mo smete piti«. Bolnik: «Kako pa naj dobim gorko vodo, moja žena mi jo za mešanje z žganjem ne bo dajala?« «Recite, da jo rabite za britje«, je rekel zdravnik ter odšel. Čez dva dni se je zdravnik zopet oglasil ter že na pragu vprašal, kako je z bolnikom. «Ne vem, kaj: je bilo vzrok, da je po- DOBER SVET je zlata vreden. Proti slanosti in bolečinam v želodcu in glavi, slabemu teku in prebavi, grenkosti v grlu, zaprtju, uživajte «Gastrin». — Iz. kušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim, influenci, težkemu dihanju je Prsni sirup. ________ Proti oslovskemu kašlju je preizkušeno sredstvo Sirup balsamicus. — Uspešn# sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju; v plečih, v križu, v glavi je «Reuiazan» kot tekočina, a «Luument Lanomentob> kot mazilo. — Za kožne bolehni se rabi z gotovim učinkom «Šentjurjevo» mazilo; iz Trstno *a rane, ture, opeklina, odr-tine; prepreči prisaJd, meči in celi. — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU - Bistrina. BRIVEC Andrej Rojc, Gorica, via Se- minario 2, se priporoča sl. občinstvu. PEČENKO FERD., Trsit, ScaJa Bel ved ene 1, pripoiroča svojo stanoemaaio žganja-rijo. Ima na razpolago majbojjšc vino cehrulA*, črno kavo in likarje. ORKESTRON z 10 plesnimi komadi prodam po nizki ceni. Nanut. Rojan. Piaz-za tra i Rivi 6. SMILAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru uspešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let. se prodaja samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42 (paralelna ulica Via deli’ Istria). GLYKOL. Ker je v zadnjem času popra-ševanje po tem izdelku močno naraslo, se je odločila lekarna Castellanovich, Trst, Via dei Giuliami 42 prodajati ga! v večjih steklenicah, tako da zadostuje za popolno o zdravljeni e 6 steklenic. Cena steklenici je L. 8.50. GOSPODARSTVO Za gospodarje Nasveti za jesenska deta. če Lesni pepel. Lesni pepel je izrecno kalijevo gnojilo, ki vsebuje 9 do 11 odstotkov kalija in 1 do 3 odstotke fosforove kisline. Ce se ga samega trosi, ga je -naj bolje porabiti za mah-o-vite travnike. Zme šan s hlevskim gnojem ali kompostom poveča vrednost teh gnojil na kaliju. Izrazito kalijeve rastline so krompir, pe sa in koruza, ki najbolje uspevajo, dobijo dovolj kalija v zemlji. Lesni pepel se trosi lahko vsak čas, z največjim uspe hom pa jeseni, po-zi-mi in v zgodnji spom ladi. Apno kot gnojilo. Brez apna in ob po manjkanju apna ni rodovitnosti ! Na -travnikih, kjer raiste kresnica in kiselca, manjka apna, v/sled tega tudi slaba rado vitost take zemlje. Tam pa, kjer dobimo različne detelje, mak in s lak, tam je dosti apna v zemlji. Apno pospešuje razkrajanje rastlinskih delov, t. j. gnoja in zemeljskih delcev in poveča s tem rodovitnost zemilje; konično služi apno kot ne-obhodno potrebno hranilo rastlinam. Pri -nas je mnogo zemlje, ki bi se dala popraviti z apnom. Najboljši čas za to je sedaj jeseni oziroma pozimi. Za gnojenje rabimo v prah gašeno živo apno ali pa zmlet apneni lapor. Za 1 hektar vzamemo po 10 stotov živega apnai ali pa 20 centov lapoTja. Osuševanje mokrih zemljišč. V jesenski -deževni dobi najlaže opazimo, katera zemljišča so potrebna osuševanja. In -ko se -zemlja nekoliko osuši ali pa tudi zamrzne ter nam čas -dopušča, se spravimo na kopanje jarkov. Najprej -moramo gledati, da dobimo pravi padec, da -Se bo voda lahko odtekala. Na to izkopljemo primerno -število zbiralnih in odvajalnih jarkov. Ko smo na ta način osušili travnik, -ga -dobro pre-branamo, potrosimo na to s Tomasovo žlindro in kalijevo soljo in konečnp še z apnom. Na ta način uničimo mah in razni travniški plevel /in [pripravimo djetelje in, sladke -trave do razvoja. Tak osušen travnik nam bo že v prvem letu poplačal vse stroške in ves trud osuševanja in gnojenja. Težko zemljo je previdno obdelovati. Težka glinasta ali ilovnata zemlja je občutljiva za obdelovanje; če je presuha, je tako trda, da -ne gre plug vanjo; če je premokra, se tako maže, da se lahko za par let pokvari. V rahlem in godnem stanju jo vzdržimo samo z močnim gnojenjem s hlevskim gnojem in z jesenskim globokim oranjem, čez zimo naj bo v odprti brazdi, da -dobro premrzne. Za spomladno setev jo samo prerahljamo z brano ali s kultivatorjem. Če hočemo pa spomladi tako globoko preorano zemljo pognojiti s hlevskim gnojem, tedaj ga podajamo tako plitko, -da ga komaj pokrijemo z zemljo; Nikdar pa ne take zemlje spomladi ponovno globoko orati, ker si jo s tem pokvarimo. Jesensko gnojenje. Pri zimski prahi je zelo priporočljivo pognojiti ze-miljo za o-kopavin-o že jeseni in sicer ne samo s hlevskim gnojem ampak tudi z nekaterimi umetnimi gnojili. Hlevski gnoj se tekom zime napije vlage in polagoma razkraja, segreje zgodaj spomladi zemljo in služi rastlinam kot hrana. Tudi umetna gnojila je dobro podorati že jeseni, kor se čez zimo polagoma razkrajajo in spreminjajo v obliko, v kateri jih rastline u živ-ajo. ce ne pretoplo, ne premrzlo. Oboje jim škoduje. Mnogo rastlin lončnic, kakor •. fuksije, p-elagonije, roženke, nagelji, šči-tovke in indijske kresnice prezimijo lahko v kleteh. Kleti ne smejo biti premo-krotne in premrzle. V mokrotnih kleteh cvetice seg-nijejo, v premrzlih pa zmrznejo. Tema in suša jih sicer oslabita, a u-ni-čita jih ne. Zelo priporočljive so za prezimovanje cvetic lončnic sobe, v katerih se ne kuri. V takšnih sobah l-ah-ko prezime vse rastline lončnice, ki jih i-mamo pri nas. V najhujši zimi je treba biti zelo previden glede temperature v sobi. Ob času nevarnosti spustimo nekoliko gorkote iz sosedne kurjene sobe, ali pa zakurimo toliko, da temperatura -ne bo padla pod ničlo. Je pa nekaj cvetlic, ki ne prenesejo mraza. Te moramo prezimiti v zakurjenih prostorih. Vsekakor pa motajo stati te cvetlice daleč proč o-d peči, in sicer ob zunanji steni sobe. Na oknih bi cvetlice tudi pozeble. K občutljivim cvetlicam spadajo vseh vrst kaktusi, palme, vseh vrst begonke, indijska skali-nka (azelea) in zvitkarica ali liličnjak (škrnicelj). Vse te cvetlice so zelo občutljive proti -mrazu. Najboljše je, da se izroče v jeseni, če je mogoče, vrtnarju, da jih spravi v rastlinjak. Z zamakanjem po zimi treba biti zelo previdni. Boljše je zaliti premalo kot preveč. Suša jim -ne škoduje toliko kot mokrota. V mokroti segnijejo, a če so presuhe, se vseeno ohranijo, saj jih lahko spomladi dobro namočimo. Tako o-sušene cvetlice postavimo v škaf, -nalijemo do podroba lonca prestane vode in- pustimo toliko časa v vodi, da-se dodobra namočijo. Uši se tudi po zimi kaj rade zarede. To golazen je treba sproti uničevati. Vele liste treba odstranjevati in slabe izrastke porezati. Na podložke se polože tanka polenca, da lonci ne stoje vodi, ampak se voda odteka v podlo-žek. Vsekako pa treba ob ugodnem vreme nu prostore, v katerih prezimujejo cvetlice lončnice, dobro prezračiti, da dobe svežega zraka. Na ta način si bomo ohranili veliko cvetlic lončnic. A zima jo zima in bo, kljub vsi strežbi marsikatero lepo cvetiio uničila. Andrej Purič TRST Via Metfa It. Kovoikl--------- ■ - mejsfer IZVRŠUJE: Vsakovrstna stavbena dela-Zelezne ograje in omrežja - Takojšnja izvršitev - Štedilniki vseh vrst- Vdeluje tudi železne rolettes- Poprave, sp*f olnitve. #Ml MODERNA PARFUMERIJA G. B. GIUMLIA - POSTOJNA Bogata izbora dišav in dišečega mila -iz prvovrstnih domačih in tujih tvorn-ic. Toaletne potrebščine in predmeti za darila. Drobnarije in umetnije. Koralde, biseri, predmeti iz brušenega beneškega stekla CENE ZELO ZMERNE. Trgovino lahko obiščete, ne da bi morali kaj kupiti. HijiiJje cene plačujeta za KOŽE kun, zlatic, lisic dlbarjev, vider, jazbecev, mačk, veveric. krtov, divjiii in domačih zajcev. D. WINDSPACH Trst, Via Cesare Battisti it. 10II. nadst., vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po pošti.. Poravnajte naročnino! Za gozdove. Koncem tega meseca bodo Vidmu zborovali zastopniki tukajšnjih dežela, da se pogovore, kako bolj uspešno obvarovati naše gozdove pred izsekavanjem. Nova tovarna v Trstu, S sodelovanjem velikih tržaških ladjedelnic so je osnovala v Rojanu delavnica za vijake, ventile, pipe in sličen kovinski materijah ki se doslej ni izdeloval v Trstu. Po čeui je lira? Dne 17 novembra si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 43—. L. za 100 č. kron — 71.— L. za 100 fr. frankov 80,— L. za 100 šilingov — 385.— L. za 1 dolar — 23.60 L. sa 1 funt — 115.— L. Darovi za „Mali List* Za dekleta in gospodinje Skrb za cvetlice v loncih. Zima se približuje z naglimi koraki. Cvetice lončnice, ki so bile postavljene po oknih, balkonih in verandah, bo treba spraviti na tak prostor, da ne poze bo j o -vsled mraza in da ne zdivjajo vsled prevelike toplote. Vsled prevelike toplote cvetlice hitro rastejo. Njih izrastki so bledi in slabotni. Tudi rastline -zelo oslabe vsled te prehitre rasti ali divjanja. Po zimi ne smejo imeti rastline lončni- Iz Cisterna di Roma lir 10, Neimenovan 10 lir, Neimenovan 2 liri, J. Marinič-Vedrijan 1 liro; iz Tomaja: č. g. II. Sonc 5 lir, č. g. A. Ivjuder 5 lir, J. Škerl 2 liri, A. Černe 4 lire, J. Gulič 2 liri, M Gorup 2 liri, Žiberna 2 liri; iz Križa: M. Macarol 2 liri, J. Macarol 1 liro, A. Filipčič 1 liro, F. Kobal 1 liro, I. Bole 1 lira, F. Starc 1 liro; iz Šepulj: M. Gcrmek 1 liro, J. Vitez 1 liro, F. Zabrič 2 liri, R. Gefuta 1 liro, J. Pupis 1.50 lire, F. Petelin 1 liro, A. Čefuta 1 liro, N. N. 50 stotink,J. Redel-Zadlog pri Črnem vrhu 5 lir. ir. PRIMARIJ Ravnatelj očesnega oddelka v goriški mestni bolnišnici. Izučen na oiesni kliniki dunajskega vseučilišča. Specialist zahaleznl na očeh Sprejema od 19-12 in od 3-4 Gorica, Corso G. Verdi 24 Jakob Bevc urama In zlatarna TEST * Čampo S. fiacono št. s ZLATO kupuje v vsaki množini po 'najvišjih cenah. KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine. Cerkvena umetnost - Dober tisk ENRICO T0FF1LETT0 TRST, Via del Pešce 4 Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in drugih nabožnih predmetov, Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE. ZDRAVNIK Dr. IGOR FRANKO absolvent dunajske klinike, ordlnlva t Ilirski Bistrici št. 122 ■vsak dan od 10-11 in od 3-4 na Knežaku pa pri g, Česniku ob torkih in petkih od 9-12. clDE 5SCH5 Zobozdravnik dr. Sardoč D. -a ordinira v Trstu via M. R. Imbrlani 16, I. (PraJ v> S. Glevannl) od 9-12 in od 3-7. iOSE Tipografia SILVIO SPAŽZAL. ^jliiiitiniiniittiitiHiiiHiiHmiiininiinniiiiHimiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii^ Na j večja zaloga pohištva Goriškem - GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.) 14 | Ustanovljena leta 1897. = na Na izbiro 50 celotnih oprem bodisi za spalnice bodisi ža obednice * od prav preprostih do najbolj razkoinih Cene zmerne. Delo trdno ! PohiStvo lastnega izdelka, izvrleno od prvovrstnih delavcev vsake stroke IANTON BREŠČAK 1 _ VIA CARDUCCI (OOSROSKA U U.) 14 = ^liiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiinmfflfflninintiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiF Naša pošta. Zadlog. Lo še se k,aj oglasite ! iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimumniiiiiiiiiiiiRiiiiiimiiiiiiiiiiiiu Podpirajte slovenska podjetja in trgovine! nniiiiiiiinunnniiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Čevljamlca FORCESSIN odlikovana v Parizu In Ganovl 1920. m veliko pvemtjo, diplomo In mleto svetinjo TrSt via Capw»tn 5 pri Sv. Jakobu JfSt NI -vseeno. K J kupujete obutev. Ako hočete biti prvovrstno postreženi, kupujte le pri FORCESSINUt