171. številka. Trst, v petek dne 31. julija 1903. Tečaj XXVIII glasilo političnega društva „€3inost" za primor mL1- V edinosti j t^mtič ! Nova carina na živež. IL Ogrski agrarci so porabljali razne pretveze, da bi -Josegli zvišanje carine na žito in živino. Oni so v svojtm interesu posnemali agrarce VelikonemČije, prave mojstre v prikrivanju svojih dejanskih dohodkov od kmetijstva. Madjarskim agrarcem so šli na lima-nice tudi zastopniki tostranskega kmetijstva : kajti dobički, ki jih bodo imeli tostranski kmetijski veleposestniki, bodo izginjali pred povečanimi dohodki rgrskih magnatov, zemljiških bogatašev in velikih kmetov. Kar bo dobička v tej polovini, pade v žep malega števi a zares velikih zemljišfnh posestnikov; srednji in mali kmetje ne bodo imeli n.č od P8^ Pa bodo oni, in drugi stanovi ž njim , kupovali draž e kruh in meso, a poleg tega dražje tudi industrijalno blago, koli-ltkor se to podraži vsled dejanskega ali samo namišljenega p draženji delavske moči po tovarnah. Med vzroki, ki so jih navajali agrarci za po v -a nje dosedanje carine na živež in živino, je tudi ta, češ, da ee je preveč tujega žita in tu e živine dovhžalo v Avstro Ogrsko, in da v>led tega je domače kmetijstvo trpelo škodo. Koliko resnice je v tej pretvezi, naj kaže samo nekoliko številk. V Avstro-Ogrsko se je n. pr. leta 1896 dovozilo žita 3,471.057 q (kvintalov) v vrednosti za 18 984.596 gld., a izvozilo 7 348,188 q za 70,400.893 gld.— Leta 1901 se je dovozilo 4,596 079 rt;ge, manj prizanesljive, niso smele zapirati i leta 1900. pšenice 5 294 296 kvintalov za 82,061.170 kron, iz te pilovine cesarstva na I ... > Ogrsko pa se je izvozilo pšen ce 816 kvintalov za 13.056 kron ! ! ! Leta 1901 z Ogrskega k nam 4,798.055 kvintalov za 76 768.K80 kron, od naB pa 970 kvintalov za 16.005 kron ! Rži z Ogrskega k nam ]. 1900 skupio 3 421.075 za 47,210.835, od nas pa na Ogr-Bko 2216 kvintalov za 33.240 kron. Jednaka velja za ječmen, oves, turššico in moko. Kar se torej žita dovaža iz Cislitvanije do Ogrske, je do smešnosti neznatno ! V češkem obzorniku »A k a d e m i e< pristavlja dr. \Vinter k takim številkam, da žitni trg predlitavski je preplov'jen s pridelki ogrskimi, in da je jedino tej okolnost prištevati zaslugo, da žitna cena v Cislitveniji ni še viša. To je bilo tako pri starem, dosti nižem carinskem tarifj ! Kaka pa bo še le, ko dobe veljavo novi povišani tarifi ! Po novem carinskem tarifu se ima zvečati catina pri pšenici od zadoj.h 3*57 K na 7 50 K, pri rži od 3*57 K na 7 K; pri ječmenu od 1~1J K na 4 K; pri ovsu od 1*79 na 6 K ; pri turščici od 119 na 4 K ; pri grahu od 2'38 K na 4"50 K ; pri moki od 8 93 K na 15 K, pri rižu od 4-76 K na 6 K. Ako so se naše vlade dogovorile s kako drugo državo, smejo avtonomni tarif nekoliko znižati. To je bilo pri dosedanjih pogodbah in bo veljalo — ali le nekoliko — tudi pri novih pogodbah trgovinskih. Agrarci so namreč izvojevali na svoj dobiček tudi za nove pogodbe, da se avtonomni tarif sme znižati le za majhne zneske. Pogodbe se ne smejo sklepati drugače, nego da ostane za 100 kilogramov psen-ce carine najmanje 6'30 K, rži 5*80 K, ječmena 2 80 K, ovsa 4 80 K, turščice 2 «0 K. Kljubu veliki zmagi agrarcev o določevanju carine na žito, so zahtevali isti zastopniki agrarcev v carinskem odseku še većega povišanja na žito. K temu jih je mogla zavajati le ali stanovska nenasitna sebičnoBt, ali pa velika kratkovidnost. Kolikor se tiče državnih poslancev kakor členov carinskega odseka, je pač častnejše zanje, ako si mislimo, da niso vedeli, kaj so delali, ko so hoteli poseči črez mero določeb, ki sti jih ugotovili Szellova pa Koerberjeva vlada. Vendar pa ne smemo zamolčati, da je ta kratkovidnost služila v posmeh ne le pred Siellom, temveč ma Ijarskimi politiki v obče. Madjari vidijo namreč in povdarjajo, da take carine na svoj dobiček niso imeli še nikdar. To pa ne velja le za žito, temveč tudi za živino. Carina za živino je po vzorcu nemškega carinskega tarifa naravnost pretres ljiva. Na voli n. pr. se je povišala carina pred njo vrat radi tega, ker tega ni=o delale prve. Ker se pa v večjih mestih sčasoma vee ogladi, ogladil se je polagoma tudi položaj gospe Elzen. Njene prijateljice ao govorile: »Helen e! zares ni moči staviti nenavadnih zahtev, toda ona ima Bvoje prav dobre stranic. In nevedoma so ji priznavali pravico do večje svobode nego drugim. Časih je še kdo omenil, da nekoliko let pred soprogovo smrtjo ni več ž njim živela, časih je kdo zamomljal, da vsled njene odgoje postaneta Romul in in Rem pravcata »pajaca«, ali da ju docela zanemarja, toda za podobne odmeve nenaklonjenosti bili bi se zmenili samo v tem slučaju, ko bi bila gospa Elzen manj zala in manj premožna ženska in ko bi njena hiša ne bila tako vsakemu odprta. Nasprotno pa se niso vjemali med seboj v razgovorih o »Dzivožoni c. Celo oni, ki so bili zaljubljeni vanjp, so jo opravljali iz »J^voščljivosti; molčal je samo on, ki je v danem slučaju bil srečen, ali je hotel sploh veljati za srečnejšega od drugih. Sploh pa se je porednost povspela do te stopinje, da so ljudje govorili, da ima Helena rada nekoga drugega v zimskem, pa z >pet nekega drugfga na poletnem stanova - Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj ae pošiljajo uredništvu. iNefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema Mprav-ništvo v ulici Molin piccolo št. 3, H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo In tlakama : ulica Cariutia štev. 12. avtnonomnega tarifd od 35*71 K na 60 K, krave od 9 52 K na 30 K, na mlado goved od 14 na 18 K, na teleta od 3.57 na 5 K, na koze in ovca od 1'19 na 2'50 K, na jag-njeta od 0.60 na 1.50 K, aa praseta od 10 do 120 ki ogramov od 7-14 K na 12 K, na prpseta črezl20 kgr. od 7*14 do 22. K, na konje nad 2 leti od 23 81 na 100 K, do 2 let od 23 8 na 50 kron — vse to velja za jedno glavo. Še stari carinski tarif je bil toliko visok, da se je dovažalo živine mnogo več, nego izvažalo. L. 1900. se je dovozilo volov 59.434 glav za skupno ceno 5,943.630 gld., a izvozilo 70.982 glav za 19,330.915 gld.; leta 1901 dovozilo 44.805 glav za 4 4<)1.084 gld., a izvozilo 76.452 glav za 21 014 045 gld. Podobno razmerje o dovozu in izvozu velja tudi za krave, mlado goved, teleta, ovce itd. Povišana carina na živino se ne da opravičiti niti s tem, da je Nemčija povišala carino na živino. Po sedanjem tarifu bo iz Nemčije dovozili v naše cesarstvo leta 1900. skupno 4101 glavo, leta 1901 pa 3315 glav, v tem ko so iz Avstro-Qgrake izvozili v Nemčijo leta 1900. skupno 165.247, leta 1901 pa 174.754 glav. Naše živine se je v Nemčijo dovtzlo po takem štirideset-krat toliko, oziroma šestdeset k r a t toliko, nego iz Nemčije k nam. Povišana carina na živivo se ne da opravičiti niti z bojaznijo, da bi Rusija preplavila naše tr^e z živino, ko bi je ne mogla oddajati v Nemčijo. V tem slučaju bi pa Avstro-Ogrska toliko več živine izvažala v Nemčijo, ker ta potrebuje tako ali tako živine mnogo, mnogo. Po takem je povišana carina zopet sad požrešnosti agrarnikov, in sicer tako, da bodo naši kaznovani po svoji kratkovidnosti, a madjarski pa obdarjeni vsled svoje premetenosti. Madjari bodo torej monopolisti z živino Avstro-Ogr ske istoLako, kakor z žitom, kakor pravilno povd*rja tudi dunajska trgovinska zbornica. A zastopniki avstrijskih agrarcev v carinskem odseku državnega odbora so bili toliko slepi, da so hoteli tudi za živino doseči se višjo carino, nego st; jo določili Koerberjeva pa Szellova vlada. Kakor velika ironija se glasi stavek, da je slovenski poslanec predlagal povišanje itak visoko določene carine na »klavno in vozno živino« in to z utemeljevanjem, da trpi avstrijska živinoreja pod ogrsko konkurencijo. Mari ima tostranska polovina carinsko mejo proti Ogrski, da bi se mi branili madjarske konkurencije ?! Povišana nad povišano carino bi dajala le toliko veči monopol Ogrski ! Naši agrarci so bili toliko dobrohotni masam vseh vrst tostranske polovine, da so hoteli podeliti, rekli bi, absolutni monopol ogrski polovini z naslednjimi predlogi : na voli naj bi se povišala že povišana carina od 60 K na 72 K, na bike od 30 na 45 K, na krave od 30 takisto na 45 K, na teleta od 5 na 10 K, na junce in junice od 18 na 30 K itd. Takih gorostastnostij nismo še doživeli v Avstro-Ogrski, in se da ona primerjati le z drzovitostjo agrarcev v Velikonemčiji. Naj pa se tarifi v novih pogodbah, ali tudi brez pogodeb, ugotovijo tako ali tako, možno je vendar trditi absolutno, da radi povišanja carine na živež v obče bodo trpeli narodi, torej najširše mase prek in prek ; in v teh masah tudi srednji in mali kmetje, a korist bode imela le relativna peščica zem-ljiščnih dejanski velikih posestnikov in pa — trgovinski obroči ali ringi. Toda o tem še nekoliko podrobneje. Tpsilon. nju. In Svirskemu je bilo vse to znano. Vedel je celo več, nego drugi, zakaj neka gospa Broničeva, s katero se je seznanil ob svojem času v Varšavi, bližnja prijateljica zale vdove, mu je pravila celo o nekem težkem slučaju gospe Elzenove, ki se je končal s takisto težko boleznijo. »Koliko je ta bedna Hele-nica takrat prestala, to ve le sam B:>g in mogoče, da je On provzročil v svojem usmiljenju, da je to prišlo prezgodaj, da je bila tako rešena še večjega nravstvenega trpljenja!...« Svirski je zares dopuščal, da je oni nesrečni slučaj vtegnil biti popolnoma izmišljen, vsekako pa se ni bilo moči varati za-stran minulosti gospe Elzenove in ni mu bilo mogoče verjeti zlasti tega, da bi bila to ženska, kat9ri bi bilo mogoče varno zaupati svoj mir. A vendar vse te novice, ki so zbujale radovednost, so ga uprav vlekle k njej. Za* slišavši o njenem bivanju v Monte Carlo, je zaželel, nemara z namenom, ne povsem poštenim, da bi B6 ji približal in jo bolje spoznal. Hotel se je tudi kakor umetnik prepričati o čaru, kakoršneja je ta žanska, povsod obrekovana, razvijala nad možkim'. Pred durmi konklava. Včeraj predpoludne ob 10. uri se je vršila v Sikstinski kapeli v Vatikanu zadnja novendialna pogrebna slavnost za p. papežem. Bilo je prisotnih vseh 60 kardinalov in mnogo druzih oseb. Oficijant je bil kardinal Vanutelli. Ceremonija je končala okolu 1. ure popoludue. Po ceremoniji je imel sveti kolegij svojo deseto sejo. V seji so se določile zadnje formalnosti za konklave. Razdelile so se konkla-vistem svetinje. Upravnej komisiji se je naložilo, naj poskrbi, da bodo plačani zdravniki-in vse one osebe, ki so se trudile poleg postelje pokojnega papeža. Kamerlengo kardinal Oreglia, ki je, kakor navadno, predsedoval seji, je precital ročno pismo cesarja Frana Josipa, v katerem isti ponavlja izraz sožalja o smrti papeža Leva XIIT. in vošči svetemu kolegiju, da bi njegov trud imel Brečen izid. Pismo je napravilo globok u tis na kardinale. Sveti kolegij je sklenil, da se cesarju Franu Josipu zahvali potom posebnega odposlanca. Mej kardinali se črtajo vedno bolj od-očno dve struji : ena za Rampollo, druga proti njemu. List »II Giornale d' Italia« deli sveti kolegij v čists rampollovce, v zmerne rampollovce in v protirampollovce. Čistih rampollovcev, pravi omenjeni list, da je 20. To Število glasov pa je premalo, kajti vseh kardinalov je 60, a je vendar dovolj moSno, da privabi glasove onih kardinalov, ki bodo volili kakega kardinala, ki je s kardinalom Rampollo v prijaznem razmerju. Te kardinale Tcda iz početka je začutil samo razočaranje. Bila je zala in mamljiva, toda zapazil je, da ji primanjkuje dobrote in naklonjenosti do ljudij. Za človeka ji je bilo mar samo toliko, kolikor se je nahajala ž njim v zvezi, ki ji je bila potrebna. Sicer pa je bilo to bitje tako malomarno kakor kamen. Svirski ni zapazil v njej tudi nobenega spoštovanja do duševnega življenja, do slovstva in umetnosti. Jemala je od njega, kar ji je bilo potrebno, ne dajoča mu v zameno ničesar. A on, kakor umetnik in misleč človek, je izborno razumel, da takšen odnošaj razodeva le, navzlic vsa-koršnim umeteljniškim pretvezam, samoljubno, surovo in barbarsko naravo. Sicer pa je ženske, Djej podobne, poznal že davno. Vedel je, da ne ugajajo ljudem po krepki moči, kakoršno daje odločnost ter velik, brezobziren egoizem. O tej vrati žensk so govorili večkrat pri njem : »je mrzla, toda pametna ženska«. On pa je zmerom le malomarno in prezirljivo mislil na nje. (Pride še.). izjava reškega guvernerja, grofa Szapaiy-ja, kateri je prip jznal, da je on avktor poskusu korupcije proti posl. Pappu. Szaparv pa se opravičuje, da je on ta čin storil na lastno odgovornost in brez vednosti ministerskega predsednika, grofa Khuena-Hedervarj ja ter da mu je bil jedino ta namen, da bi pre prečil nadaljevanje obstrukcije. Grof Szaparv da vsled tega poda svojo ostavko kakor guverner na R-ki. Ogrska kure^pondenčna pisarna opravičuje gr< fi Szaparv ja, da so ga zaveli neka ter i a v en turi rji. Tako bi se torej vsa ta sistematična korupcija hotela prikazovati kakor navadno pustolovstvo grof. Szaparj ja, katerega se hoče tuii žrtvovati, da bi se vsa stvar po-mašila. Gr^f Khuen je že vedel, da je vsa stvar tako previdno uprizorjena, da se tudi v slu čaju razkritja nima ničesar bati, ker je bil nekdo drugi pripravljen žrtvovati se, da njega reši. Vsskakor pa je tudi grof Saparj pre blizu gr< fu Khuenu, da bi mogel isti uveriti « • * svet, da ima na vsej stvari popolnoma čiste Politični pregie * roke Y Trsta, 31. julija 19(i3. Prepričani smo, da grof Khuen navi O položaju. Danes moremo zabeležiti deznrt dokaže svojo nekrivdo v tej stvari, a dve vesf, ki sti precej značilni : v eni se istotako smo prepričani, da mu noben raz- izraža državniški »nature!« dr. Koerberja, soden človek ne bo t?ga verjel. Preveč pro- druga pa nam kaže razpoloženje, v katerem zorna je VBa 9lvar> da bi 8e Khuen mogel ae nahaja sedaj naš ministerski predsednik. resiti. Po vrnimo se k sladkornemu vprašanju. Zdravijca romunskega kralja Ru V tem je avstrijska vlada doživela prav grdo "ji- Predvčerajšnjim j« spre)el r .muuski blamažo. Da pojasnimo. Do mednarodne kon- krali Karo1 v grajščini derutne jo kurencije v Bruselju radi sladkornega vpraša- Ustnikov 18. ruskega pešooika, kateremu je nja je prišlo zato, ker je produkcija tako 011 polkovnik-lastnik. Kralj je častnikom na s;lno nsrastla, da se je bilo bati hude krize. čast P^redil »dejeuner«. Mej »dejeunerjemc Naloga mednarodni konferenciji je bila torej Je kralJ i*u«til zdravijco, v kateri je najprej v glavnem ta, da se določ jo glavna načela govoril o bitki pri Plevni ter hvalil srčnost, za obdačenje sladkorja in da se tem nači- 8 katero se je bfl 18. ruski pešpolk pred nom onim državam, ki so bile zastopane na njegovimi očmi. Icrekel je zadovoljstvo, da imenuje omenjeni list zmerne rampullovcr. Proti rampollovei se pa delijo v več stru j. Nekateri da bodo glasovali za kardinale Oregiio, drugi za Vanutelli ja, Svampo, Sarta ali Agliardija. Rečeni list trli dalje, da bodo glasovali proti Rampolli vsi avstrijski in vsi nemški kardinali, izvzemši jezuita Steinhuberja, in sicer valed želje, katero da sta jim posredno izrekla nemški in avstrijski cesar. »Gazzetta di Venezia« pa pravi, da neka o vatikanskih stvareh dobro poučena oseba trdi, da bodo vbi proti-rampollovei glasovali za kardinala Sarto, a rampollovei, ako bi ne mogel prodreti njihov kandidat, da hodo glasovali za kardinala Di Pietro. Tako bi se torej omejila volilna bitka na dve sami imeni. Kamerlengo kardinal Oreglia je ukazal porezati vse telefjnsk* žice, ki vežejo Va tikan « mestom, in uničiti vsako sredstvo Sv'eza se zunanjim sretom. Danes popoln ine ob 5. ari se zapre sveti kolegij v konklave in jutri se bo vršil prvi skiutinij. kocftrenci in ki so pristopile h konvenciji, zagotovi konsum v njih mejah produciranega mu je z >pet dana prilika izraz ti polku svoje simpatije. Slednjič je napil na procvit po ka, elaikorja. Zato se ima tudi produkcija omejiti na « vr4lla 8e je v v6fcrajžoji slo < e je ta vest csaovana. potem ga vidimo g. yml ^ našega me8tnega 8veta iDŠtalacija Koerberja : kako samoobiasten je, kako hoče župana dr Saadrineilija. Inštalacija se je vršila ob običajnem ceremonijelu, čegar opisovanje moramo z ozirom na prostor v listu opustiti. Iz istega vzroka opuščamo tudi doslovno navajanje vBeh govorov, ki so se izgovorili ob tej priliki ter se le na kratko dotaknemo glavnej-š h momentov. Prvi je govoril namestnik grof Goe»s, ki je najprej pozdravil župana in se potem v svojem govoru oziral na delovanje mestnega sveta v minoli triletni dobi, o čemer je na vse pretege hvalil vspehe tega delovanja, a je kljubu temu gospodi jasno in odkrito povedal, da je ljudsko šolstvo v Trstu ze'6 zanemarjeno ter da je temu treba odpomoč:. V odgovoru na ta nagovor je žu^an dr. Sandrinelli istotako bil jako ra io-daren s komolunenti vladi in grofi G kateremu je priznaval, da si je mno^o prizadeval za povppasevanje razvoja tržaškega mesta. Po odhodu namestnika, grofa Goea^a, ustal je prvi podpredsednik, dr. Venezian, in je zopet na dolgo in široko pogreval svfje običajne fraze, katere je tu pa tam zabelil z izbruhi narodnega faratizma. Tudi njemu je odgovorjal in se zahvalil župan dr. Sandrinelli, ki je govoril jako zmerno in je med drugim tudi pov larjal. da se varovanje lastne narodnosti daje prav lahko spojiti z najširš m obzirom na druge narod nosti. Izjavil je, da bo mestni svet skroel za to, da se izvede moderna kanalizacija mesta ter da se regulira staro mesto. Sploh vse sam storiti, kako bagatelizira neljube mu par 1. skupine in kako vidi v parlament le inštrument njegovega veličja ; a ko treba prevze mati odgovornost za velike škode, ki bi mogle navetat: vsled njegove lastne ne rodnosti, pa hoče odij in odgovornost z vračati na tisti bagatelizirani parlament. Tudi to bi bilo v izrazito karakteristiko državniške individuvalitete Koerberjeve. Druga vest, o kateri smo rekli, da nam kaže sedanje razpoloženje naše vlade, pa prihaja iz znamenitega nemškega vira in je še veliko odijozneja. »Kolnische Zeitung« pravi, da nekateri gospodje sedanje vlade mislijo le se na > lep odhod« in pa še na nekaj dru-zega — na dobrj preskrbljenje samega sebe. Dotlej da hočejo že še vstrajati. Koerber da epekulira na mesto predeedni&a najvišemu sodišču, minister Call na mesto poslanika v Carigradu, a brat njegov naj bi postal pravosodni minister. Tudi lepi govorniki znajo biti — prak tični ljudje. Vsakako pa kažejo vse te vesti, di razpoloženje v vladnem taboru postaja elegiČno ter da slutijo, da ee dan njihovega ministrovanja bliža zatonu. Iz viharjev, ki jih neizogibno čakajo, se hočejo rešiti v pristanišča dobrih in mirnih državnih služeb. Kh kovo odškodnino pa dobe avstrijski narodi, za vse, kar se jim je zgodilo krivičnega v tej dnbi ? ! Škandal v ogrski zbornici. O škandalu v ogrski zbornici prihajajo dan nove zanimivosti. Senzacijo vzbuja posebno pa da bo mestni svet posvečal veliko pažnjo vsestranskemu zboljšanju mesta v zdravstvenem pogledu. Kakor smo že uvodoma omenili, se danes ne moremo obširneje baviti z včerajšnjo slavnostno sejo mestnega sveta, a ista nudi nam toliko važnih momentov, da se bomo mora1 i še večkrat vračati k njej, posebno pa v slučajih, ko bodo dejanja nasprotovala »svečanim < obljubam v včerajšnji slavnostni seji. Imenovanji v finančni službi. Predsedstvo finančnega ravnateljstva v TrBtu je imenovalo računskega podčastnika Josipa Jakliča c»rinaiskim azistentom in c. kr. vi-šnga respicijenta v finančni stroki Frana Ramrotha earinarskim prejemnikom. »Italijanstvo« Istre se kaže plastično v priimkih mnogih ljudij, ki igrajo ulogo v italijanskem taboru. Delegati Legine podružnic* n« Livadah so na pr. ivnljeni : Zanko, Poulet 6 m dva Antonaca! To so Floren-t:nci ! V italijanski upravi <.bČine Tar pa so na pr. : Beluno^ič, Ridojkov d, Mikatovič, drug Radojkov 6, G da d, Petreš č, Sluga, B*-nkovič, Naperotd, tretji Rajdokovič, Riu nič, Pnč<5 m Čemer č. Zalosma jim majka takim Italijanom ! ! Na magistrata nočejo Izgubiti prvenstva, nt-mreč v zasrainovan)u naše narodnomu in našega jezika. Gotovo so tudi oni Č taii ali vsaj doznali o neprestanih protestih našega lista proti zapostavljanju našega jezika na državnih uradih. — Ako pojHe tako naprej, mislili eo si bržkone gospoda na magistratu, potem nas državne oblasti v slav« fjb^kem postopanju še prekosijo in gotovo so sklenili porabiti prvo priliko, da si zopet pribore v tej stvari prvenstvo. (Sioda, da se tiko tekmovanje ma-gistratne g-»spode ne razširja tudi na splošno uradno delovanje in posebno še na admini straejo ! Op. stav«*.) Ta prilifea se jim je ponudila včeraj, ko je neki slovenski obrtnik prišel na magistrat, da bi plačal davke od svoje obrti, kar je finančni oblast zahtevala od njega s slovenskim poziv«-m n pod pretnjo, da mu pridejo rubst pohištvo. Mož je torej vstopil v dotično uradno sobo na magistratu, je uljudno pozdravil v svojem materinem jeziku ra povedal, po kaj je prišel, ali bo je rečeno, kaj je prinesel. — Magistratni organ se je na to surovo zadri na m«jža in je od njega zahteval, naj govori italijanski ter ga o tem tudi, v smUlu dvati-soe.etne laške brutture, obsul z mastnimi, pristno italijanskimi psovkami. Ko je mož kljubu temu vendar-!e še ca dalje govoril v svojem jeziku, se je magistratni uradn k tako razkačil, da je poslal po redarja. Naš mož pa ni hotel imeti sitnosti tudi še z magistratnim »radičarjem« in se je poslovil. S takim surovim, neolikanim, beria-tim, neotesanim, da, naravnost oslovskim postopanjem hoče nam laška gospoda na magistratu vcepiti fp isto vanje do svoje d vatiaočletne »kulture«, ki pa je v re-jmei ne samo dva-tisočletna, marveč večna smrdljiva brut-tura ! S takim postopanjem hočejo n»sf k ikor nam priča pisava listov v Italiji, cel<5 — nikhr se ne čudite, g"ola resnica je ! — sprijazniti z mislijo, da postanemo prej ali slej p dani ki blažene Italije, da : — podaniki — blažene — Ital je ! Gospoda na magistratu menila že na-strpno čakajo, kedaj se pri sv. Ivanu zgradi — nor.šitica! Dobro bi bilo, da se kar v naprej napravi tam tudi p iseben oddelek za izvestae srd teže na tržaškem magistratu. O ti »agitatorji« ! ! Iz meščanskih krogov smo prejeli : »Slovenec« se v svoji notici pod za glavjem : »Pravico vsem !« (ponatisneni včeraj na tem mestu), pridružuje »Edinosti« glt-de na sam laške lepake, ki so bili izdani te dni po tržašiem šk« fi skem ordinarijatu ter prilepljeni po ogl h našega mesta. »Edint»st« je ožigosala ta čin zato, ker je ordinarijat s tem zapostavil jezik velike večine vernikov te škofije. »Slovenec« pa pravi, da mora, »ako poročilo »E d i-nosti« odgovarja dejBtvu«, to neopravičeno preziranje velikega števila slovenskih vernikov najodločnejše obžalovati, »ker taka dejanja nekaterih gospodov v ško fi,s*em ordinarijatu tržaškem -so le voda na mlin izvestnih agitatorjev mej tržaškimi Slovenci.« Se aj vemo! »Slovencu« je torej v prvi vr-ti strah pred »izrestnimi sgitatorji« nare- koval obsodbo tržaškega ordinarijata, in v drugi vrsti še le naravna zahteva po narodni enakopravnosti, kakor jo dosledno zahteva »Edinost«. »Tržaški agitatorji« so, kakor se vidi, vendar neko potrebno in cel<5 koristno »z 1 o«, ki deluje cel<5 tja daleč v Ljubljano, in sili tamošnjo gospodo, da se oglašajo proti krivici! O ti »agitatorji« ti ! No, ker smo že tu s peresom v roki, dovolite nam, gosped urednik, da oživimo reminiscenco iz bojev v tržaškem okrožju sv. Jakoba. Pred par leti je bilo, ko je »Piccolo« izdal povelje, da ee tako imenovana siov. Blužba božja ob 9. uri predpol. («»b nedeljah in praznikih) mora odpraviti, ker da ni potrebaa v izključno italijanskem Trstu! — Kakor je že postalo v tradicijo nekaj let sem: so tudi vsled tega groma v »Piccolo« zazvenele šipa na našem šk< fijskem ordinarijatu in vse je kazalo, da se hoče cerkvena oblast pokoriti tudi temu diktatu v čifutskem listu. Ali zagromeli so tudi izvestni slovenski »agitatorji«, zagromelo je v »E linosti« in ono zahtevano izganjanje Slovencev iz cerkve je izostalo. A kaj je bilo doseženo s tem ? Kakor tedaj, tako je tudi danes še ona slovenska služba božja pri sv. Jakobu edino mnogoštevilno obiskana v cerkvi sv. Jakoba! A da se je zgodilo, kakor jo zahteval »Piccolo« v čifutskem interesu in kar so preprečili tisti grdi »agitatorji«, ki toli grene »Slovencu« življenje, bilo bi —tonajsenam veruje — na tisoče Slovencev okolo sv. Jakoba zapadlo verskemu indiferentizmu, ker bi bili videli, da na cerkveni oblasti je ni več iskati pravice. Vidite torej ! Ako ne bi bili v Slovencih — po zaslugi tujinstva — tako zmedeni vsi pojmi, in ako ne bi se v Ljubljani tako pokorn > upogibali pod pritiskom protialo-vanskega zistema na naših cerkvenih oblastih, in ako bi ee v nas sodilo le z oz.rom na korist stvari in izvajalo logične sklepe, potem pač ne bi bilo možno, da bi »Slovenec« ob vsaki priliki spuščal svoje strupene puščice proti tist'm »agitatorjem« ! Za škofom sodišče. Kdo bi se čudil in čemu ? Ako že škof, ki ima od Kristusa samega podeljeno mu nalogo »učiti vse narode« in širiti ljubezen in pravico, ako ž a on ostentativno prezira naš jezik in mrzi našo narodnest, zakaj ne bi potem slično postopali tudi oni, ki eo posvetni zaščitniki pravice, zakaj ne bi si tudi slavne so lne oblasti dovolile nekoliko tistega, Italijanom in Nemcem tako sladkega preziranja in zapostavljanja naŠ8 narodnosti?! Z i škofom sodišče, smo rekli. Da, najprej je milostljivi gospod škof dr. Nagi nekoliko brcnil tržaške Slovence s tem, da je po uličnih vogalih dal prilepiti samolaške lepake in se v italijanskem »L' O^servctora Triestino« samo laškim vernikom v samolaškem oglasu zahvaljeval, potem pa je v preziranju tržaških Slovencev prišlo za njim tukajšnje okrajno sodišče, ki tu ii po mestnih vogalih s samolaškimi lepaki naznanja občinstvu dražbe v novoustanovljeni dražbeni dvorani na okr. sodišču. Seveda : Slovenec plačaj in molči ter trpi, da te oni, katere ti vzdržuješ, presirajo in se ti v obraz smejejo. Gospoda, povejte nam vsaj enkrat odkrito, da so vsi oni zakoni, ki nam zagotavljajo narodno jednakopravno3t, le pozlačeno železo, ki se nam Slovanom za dragi denar prodaja kakor pristno zlato. Povejte nam enkrat odkrito, da ee prava slovanska »raja« nahaja v Avstriji in ne na Tuiškem, da se bomo znali potem ravnati! Obletnica »Delavskega podpornega društva«. »Delavsko podporno društvo« bo slavilo, kakor vsako leto, tudi let03 dne 15. avgusta svojo običajno obletnico. Vspored priobčimo pravočasno. Občni zbor moške podružnice družbe st. Cirila in Metodi j a t Trstu. — Opozarjamo na ta občni zbor, ki se bo vršil jutri zvečer v prostorih »Tržaškega podpornega in bralnega drušbva« (Via Stadion 19.) — Nujno poživljamo ne le vse člene, ampak tudi vse druge zavedne tržaške Slovence, da pridejo in se vpišejo v družbo. Na dnevnem redu je slovenska ljudska šola v Trstu, torej naše naj-v». žneje vprašanje. Ža to samo mora prisiliti vsacega zvestega Slovenca, da pride na posvetovanje. — Začetek ob 8. uri zvečer. »Slovansko pevsko društvo« vabi svoje cenjene gospiae in gg. psvce na nocojšnjo pev- sko vajo, katera se bo vršila ob 8. uri in f pol zvečer. Naprošeni so vsi, da se v polnem številu udeleže te vaje, ker je le malo časa do veselice »Del. podpornega društva« pri sv. Jakobu, na kateri bo naše društvo sodelovalo. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 23.3, ob 2. uri popoludne 212 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759.2 — Danes plima ob 5.52 predp. in ob 3.43 pop.; oseka ob 7.4 predpoludne in ob 7.12 po pol a dne. Vesti iz Kranjske. * Šolsko nadzorstvo na Kranjskem. Nadzorstvo nad ljudskimi šolami na Kranjskem prevzame deželni šolski nadzornik g. Fran Leveč, nadzorstvo nad srednjimi šjlami pa nadzornik g. Hubad. * Tamburaški koncert t Vipavi. St. Vidski tamburaški zbor vabi na koncert, katerega priredi v nedeljo dne 2. avgusta t. 1. v Vipavi, v dvorani oziroma na dvorišču gospodi Petrovčiča (»rej UršiČ) pod osebnim vodstvom gospoda Mil. pl. Farkaš-a, tajnika hrvatskega glasbenega konservato-rija v Zagrebu in ustanovitelja tamburanja. Vspored : 1. Jenko: »Naprej zastava slave!« 2. Mil. pl. Farkaš : » V eaac hrvatskih narodnih pop evaka«. 3. a) »Za jedan časak radosti«, b) »Santa Lucia«. (Na-puljska barkarola). 4. Ivan pl. Zaje: »Tiha noč je nastala«. 5. a) »Ne psuj me majko«, b) »M-*ndol nata«. c) »Ostavljena«. Brač solo udarja g. Mil. pl. Farkaš. — Mali odmor. — 6. Stoss : »Hrvatska polka«. 7. »Hrvatsko narodno kolo«. 8. Udall : »Krasotica iz New Vorka«. (Angl. popevka). 9. Ivan pl. Zaje: »D >m ivini i lju >i«. BrtiČ golo udarja g. Mil. pl. Farkaš. 10 I. Ivano viči: »Brzopolkac. Po 2., 4 , 6. in 8. točki izvajal bo najdovršeni gramofon najlepše komade. Začetek tečno ob 7. uri zvečer. Vstop nina : sedeži I. vrste 1 krono; II. vrste 70 Vin., stojišSa 40 vin. Cisti dobiček je namenjen za nabavo godal. Preplačila se hvaležno vsprejmejo. Na obilno udeležbo uljudno vabi Odbor. Vesti iz ostale Primorsiu C. kr. kmetijska družba v Gorici. Večkrat že smo omenjali n-.čavenega nasilja, do katerega so se italijanski signori pod protektoratom proalulega viteza Pajerja drznili oa zadnjem občnem zboru te družbe. A omenjali smo tudi že grdih mahinacij, ki si jih nadalje dovoljuje odoor družoe v ta grdi namen, da bi slovenski živelj ne prišel do primerne veljave v družbi. Te mahinacije sestoje v tem, da se odbor brani slovenskih kmetovalcev in išče vse možne pretveze, da zavlačuje vsprejema nje istih. V zadnji seji n. pr. niso hoteli vsprejeti nad 100 priglasivš;h se členov! A to še ni najhuje. Nečuveno žaljenje slovenskih posestnikov in kmetovalcev bo zagrešili s tem, da so sklenili, naj poseben cdsek še ie preiskuje, dali so dotičniki vredni biti členi kmetijske družbe. A da bo infamija na višku, so prav istega človeka, ki je prišel s predlogom za tako krvavo žaljenje, izvolili predsednikom dotičnega odseka. Sedaj pa ei lahko sleherni sfšteje na prstih svoje roke, kakovo bo postopanje omenjenega odseka, ko mu bo načeloval človek, ki je v svojem sov-ražtvu do slovenskega življa zm žen za tako insultiranje. In da bodo čitatelji videli ves ta nečuveni škanial na njega višku, na, povemo še, daje dotični žaljivec privandranec iz Italije in da so mu — kakor posnemljemo i« »Soče« — v Vidmu pokazali vrata. In takov človek bo sedel na sodnem stolu in bo sodil o vrednosti nsšega pošten etra slovenskega kmeta. Tu se nam pač uresničuje: gole neverjetnosti in najbolj kričeče absurdnosti vidimo pred seboj kakor golo obstoječo resnico! A vidimo pred eeb< j še drugo gorostaenost : vidimo, kako molče in ne žugnejo besedice proti razmeram, ki pričajo, kako nizko je zlezel nivo morale našega javnega življenja roka Iyan Ravnig — kako ne ganijo n:ti z mazincem on1 činitelji, ki «o poklicali čuvarji ne le miru in reda, ampak tudi javne morile. Da, nemoralno je to, kar ee godi v odboru c. kr. kmetijske družbe za Goriško proti slovenski večini prebivalstva ! Naša primorska vlada si seveda ne upa ganiti se. ,. r.« , . T D . 1 b proti recenem i.o-letnem Ivanu Kavnigu m Saj ima na vesti, saj je ona usilila v javno mu je prieodilo 18 megecev težke življenje dežele goriške moža, ki predseduje jege t n» i i Lr mAti 1s L* - rini tlu ' I mmnmA t r lo dri dvojno je možno tu : ali je vagabundka, ki so jo prijeli pri NovemmeBtu najbolj navihana sleparka, k: iz Bog ve kakih namenov fin-gira identiteto z umorjeno Ivano Bratuša, aii pa je vagabundka res identična z hčerjo imenovanih viničarjev. V tem slučaju pa bi imeli zanimivo psihologično vprašanje: kateri je bil vzrok, da sta viničarja Bratuša priznala umorstvo, katerega nista storila ? »Sudsteierische Presse« meni, da ju je morda velika beda gnala v to. Z opravičeno radovednostjo pričakujejo pojasnila v to negotovost. Vesti iz Štajerske. — Tisti nemški klevetniki, ki vsako nepriličnost, dogodivšo se v slovenskem ta boru — pred kakoršnimi nepriličnostmi pa ni zavarovan noben kraj in nobena stranka — razplin,ajo do g )rostasnosti, ti-ti klevetniki, ki radi vsake nekorektnosti kakega po-eamienika, označajo vse vo litelje naše stvari na Štajarskem kakor družbo samih tleparjev — tisti nemški klevetniki so dobili dne 28. julija na sodišču v Mariboru s kolom po zobeh. Jedna zvezd na obzorju spodnje štajerskega nemčurstva je bil žjpan v St. Lenartu Anton Mravlag, ki je bil ob enem gospodar v tamošnji nemški hranilnici, a ob tem poslovanju mu je stal ob strani kakor desna Le na kratko naj omenjamo, da so se v rečeni posojilnici godile velike malverzacije. Anton Mravlag ni več med živimi — nad grobovi pa bodi le Bog sodnik. Dne 28. julija pa se je vršila na okrožnem sodišču v Mariboru kazenska razprava Vesti iz Koroške. + Na shoda Vsenemcev v MSllbru-ckenu na zgornjem Kor< štcem sta posebro kričala dva c. k. profesorja. Imen ne navajamo, ker nočemo »denuncirati« nikogar. Le fakt smo hoteli konstatirati, ker nam je živo pred očmi, kaj bi se zgodilo s kakim sloven skim profesorjem, ako bi šel kričat na kak slovenHki če t-idi le neirredentiet čni shod. To bi odfrlel se svojega službenega mesta t a kam daleč v tujino, kjer ni Slovencev, ne slovenskih shodov. -f- Viharji na Koroškem. Tudi na Koroškem so imeli te dni silne viharje, ki so provzroČdi veliko škode. Iz Št. Danjela nad Pl berkom p r.)čaj<>, da leži drevje vse navskrižema. Cerkev je vihar skoro popolnoma odkril in podrl zid ob pokopališču. — Tudi mm gim kmetom je vihar odnesel strehe s hiš in jim provzročil mnogo škode. Slična pon č la prihajajo iz Strojne, D-»lgega brda, Prevalij itd. V poslednjem kraju daje bil dne 20. julija takov vihar, kakoršnega ne pojmijo lju d e ža dva set le<". -j- Tatinska družba skočila iz vlaka. Po Koroškem in Sp. S ajerskem se klati že dlje časa tatinska družb» š sc mož. ki jo vodi neki Jurij Schulling. Pred nekaj daevi se je ta družoa vrnila z železnico. Še med vožnjo je morala dobiti obvestilo, da jej je v Št. Petru pripravljen \spr*j~m po orožni k.h, vsled če!»ar so tatovi še med vožnjo poskočili iz vlaka in pobegndt čez hribe na Š taje rs-ko. tudi kmetijski družbi ! Umejemo to vlado, ako noče rezati v lastno me§u! Ali ne bi mogli umeti naših rojakov na Goriškem, ako niso še uvideli, da na takove insulte treba reakcije dostojne naroda, ki spoštuje samega sebe! Naši rojaki naj si za- Tudi danes nočemo generalizirati, nočemo tega čina podtikati eni celi stranki, ali celo vsemu narodu ; zabeležiti pa smo morali ta dogodek v lekcijo brezvestnim klevetnikom, ki vsaki neljub dogodek najinfamneje zlorabljajo za zasramovanja vsega našega slo- pomu'jo, da so izgubili pravico do epoštova- , » . r J ' e> f f venskega naroda ! nja od stran, druzih, čim bi pokazali, da se __ SenzacJjonelnO razkritje ? Čitatelji ne spoštujemo fami! — Na reakcijo torej, ge bodo morda ft(j 8pominjali> da sta bila pred par leti na sodiiču v Mariboru zakonska eami! — Na rojaki, p* naj radi tega pride tudi do najhuje zamere tam, kjer so nas itak vsikdar le — mrs li! Izvite se enkrat iz iluzij tudi vi vsi, ki moida še danes pričakujete kruha od tam, kjer imajo za nas — kakor uče vsakdanje Bkušnje — le . . . kamen ! Potem še le, ko bodo videli, da znamo ka>ati oster zob, bodo imeli tam za n's tudi... kruha! Fran in Marija Bratuša, viničarja iz župnije Majšperg, obsojena, ker da sta pred več leti umorila in pojedla svojo hčer. Vest o tem dogodku je seveda vzbujala največo senzacijo in nasprotniki so jo porabljali za najhujše zasramovanje spodnje štajerskih Slovencev kakor narod morilcev in Iju-X »Plezzo (Flitsch). Z zadoščenjem cjožreev doz ajemo iz »Soče«, da se n&. Goriškem pripravlja reakcija proti zistemu samo italijanskega razpisovanja služeb v izključno slovenskih krajih. »Soča« pravi, da je samo-itaiijacsii razpis služba sodnika v Bovcu — nov škandal! No, mi pa bi rekli, da je to etar škandal starega zisiema, ki ee pa ob-novlja dan na dan v stotero slučajih!! — Gorišk list pravi dalje, da je to demonstracija, ki vzbuja ogorčenje, proti kateri treba javno protestovati. Z zadoščenjem pa jemljemo — kakor že gori omenjeno — na znanje, da pojde tudi iz Bovca samega protest na vido sodno oblast in na ministerstvo proti takemu preziranju našega jezika — proti takemu škandalu, da se moramo tudi za vaako malenkost borti z zobmi in nohtmi ! Sedaj pa prinaša »Sudsteierische Presse« vest, ki mora — ako se domnevanje, ki je vzbuja ta vest, izkaže opravičeno — vzbuditi zopet največo senzacijo. Vest pa je ta le : Pri Novem mestu ao prijeli mlado pote-puhinjo, Čije vse izpovedbe o svojem rojstvu in življenju so take, da si je misliti, da je ona tisto »pojedeno« dete. Pravi, da se zove Ivana Bratuša, da je hči Frana in Marije Bratuše, da je doma iz župnije Majšperg in da je pred tremi leti ubežala svojim Btarišem, ker se je bala batin radi nekega požiga, katerega avktor je bil nje mladi brat Fran. — Tudi pozna dekle vse lokalne razmere v Majšperg a ; in imenuje katehete in uči- Itelje. Tu bi bil torej dogodek, vreden naj-bujneje fantazije kacega romanopisca. Kajti le Razne v^stl »Briganti macedoni« in... italijanski lopovi. Glede macedonskih m bol^arsKih »bri-gantov« o katerih pišejo in kričijo »Pi^oolo«, »Gazzettino« in — compagnia bel a, predla gamo gospodom kričačem, naj razm šljajo o sledečem slučaju, dogodivšem se pred nekaj dnevi, torej meseca julija leta 1V)03 v bla ženi Italji, potem ko je i »ta pro-«vetijena po nič manj, kakor 2000-letni kulturi. Poleg mesteca Scicli (čitaj Šikli) v provinciji Svrakus na siciljskem otoku, se je sprehajala m. petek zvečer neka gospa. Hkratu jo je obkolilo 10 individuvov. kateri so za htevali, naj jim da precejšnjo svoto denarja, ako hoče, da jej puste ž vljenje. Gospa je zastonj s-cuš^la pomiriti jiii, a slednjič, videča, da tako nič ne opravi, je pričela vpiti na vse grlo. Njeno vpitje je Čula soproga nekega železniškega Čuvaja, katera je šla klicat bližnje kmete. Ti so prišli kmalu na lice mesta in so ranili nekatere teh lopovov, a dva so aretovali ter jih izročili oblasti. In to se ni zgodilo ne na bolgarskem, ne na Turškem, marveč na teritoriju blažene in prosvetljene Italije in ne za narodno svobodo, marveč s popolnoma roparskim namenom, da se vzame napadeni osebi denar. Ogrski finančni minister Lukacs pred cesarjem. ISCHL 31. (B.) Odrski finančni minister Lukacs je bil ob 10. uri predpoludne vsprejet od cesarja v enourni avdijenciji. Popoludne bo minister pozvan na obed v cesarski rodbini. Korupcija na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 31. (B) Ogrska kore-spondenčna pisarna javlja : Državni po9laneo Bernbach je prijavil svoj izotop iz liberalne stranke. BUDIM EŠTA 31. (B) Minister za pravosodje Plozs je izjavil na neko privatno vprašanje posl. Polonyi a, da je bilo aretiranje Diemesa zaukazano radi tega, ker je v kazenski preiskavi radi ponarejanja menic in ker se je bilo bati, da pobegne ; in odredilo se je vse potrebno, da istega ras zapro. Busija v Aziji. KOLONJA 31. (B.) »Kolnische Zai-tung« poroča iz Petrogrsda : Glasom kitajskih poročil je kitajska vlala v pekingu bila obveščena iz Tibeta, da so Rus: na podlagi tajnih pogajanj za dovoljenje geologičnih pre -iskovanj, odp >slali v Tibet 100 kozakov. O tem eo trddi Ru=i, da imajo od Kitaja dovoljenje za prehod preko Tibeta. Kitajska vlada je na to obvestila svojega zastopnika v Tibetu, da ni dala Rusom takega dovoljenja in mu na'ožda, naj na-tanjčno opazuje vse korake dotičnih ruskih kozakov, a naj se o tem vzdrž ije vsakoršnih nasilnih odredeb, Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorclj lista „E d l n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trata Pisarna dr. (jregorina in dr. Slavika sprejme stenografa nastop 1. septembra, mm mnnnnnnnm n x 3C n se K x Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznano tome mizarske zadruge y Gorici (Soltan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom J prej ^inton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) S št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorsie dežele. Solidnost zajamčena, kajti lea ae osuši ^^ v to nalašč pripravljenih prostorih b tem-peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobne, oso* dernl sestav. Konkurenčne cene. ^ ^ V Album pohištev brezplafien. ^ XXXXX :3XXXXM «5? X X X X X X X M X X X X X K X X Velikanska množina meglenega in svetlega, tapetovanega ali kuhinskeg a pohištva se prodaja In nekaj ća-a p > najugodnejših penih v krasni dvorani Tersicore, u L Chiozza. 5. I. Slavno o očinstvo se najuljudneje vabi si ogle-cati rastavljene predmete od y—12 predp. in od 2—7 ure zvečer. Brzojavna poročila. Stolni dekan t Kopru. DUNAJ 31. (B) »Wien^r Zeitungc j*v lja : Ce*ar je imenoval korarja v kon kate dralnem kapiteljnu v K<»pru, Frana Franzo, stolnim dekanom teea kapiteljna. Knez Ferdinand Bolgarski. DUVAJ 31. (B) Knez Bolgarski je dospel sinoči sem se svojo materjo, prince-sinjo Klementino Sachsen K >l»urško ter je odpotoval dalje v Murany na Ogrskem. ZrakoplOT za vojne srrhe. PAEIZ 31. (B.) Vojni minister, general Andree je vsprejel ponudbo Santos Du-monta, ki stavlja svoj zrakoplov Franciji na razpolago za slučaj vo'ne. Ouje se, da misli Santos Dumont. sp»»ra«nmno z vojaškim oddelkom za zrakoplovotvo, v kratkem prevesti svoj veliki zrakoplov po železnici ali v Nan^j ali v Belfort, ker boče h tem zrakoplovom manevrirati nad tema mestoma. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi =z ulica Tesa št. 52. A. == (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih, načrtih. Hnstrovan cenile brezplačno ln franko. Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in amrt z zmanj^ujoeimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" = vzajemna zavarovalna banka v Pragi. — Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po Telikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi sloyansko-narod.no upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavarj e poslopja in premič 3 ine H, požarnim škodam po najnižjih cenah $kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Na prodaj ;e bifa b 6 piosjori in malim vrtom v Bar kovljah št. 40f> bhzu »rumene" hiše«. Ntslov p.\& uprava »Ednosti«. Radi pieaelitve je na predaj jako lep oder, ut ca za šaljivo pošto in več druzih piiprav z« igre in predstave, primerno za vsako društ\o v Trntu in ta dfželi. Oglasiti se je ul. G ulia št. 36 II. nadst. J. s p R že. Velika tvrdka z mešanim l lagom na de želi, išče nujno dva jako zunesljiva in zmtžna pomočnika, jednfga kateri je tudi posebno izurjen v knjgovodstvu in korespondenci ; in drueega epecn^Ino za postrežbo, posehno v manufak turi. Kdor je tudi laškega jezika zmožen, ima predn< st. P nn .50 do 24 gld ; za dečke od -t do 12 gld. Jopiči is snovij od 3 do 8 gld. Hlače iz snovij od 2—4 gld. ravno take iz najfinejše volne j od 4.50 do 8 gld. Velik izbor tinih površnikov v i barvah od 8 do 24 bi -Feeolin- ne imel popolnega vspeha. Cena komada 1 K 3 komadi 2-50 K, 6 komadov 4 K 12 komadov 7 K. Poštnina za 1 komad 20 st. od 3 nadalje 60 st. Povzetje GO st. več. <>larna zaloga M. Feith. Dunaj, VII., 3Iarialiilfer>tra*«»e 3*. Zalura v Trsta: L. NareKHimid. zalosra in prodaja na drobno ul. S. Srba tiano 1.. Ivan An-reli. ulit a < anale ."». Ett. Zernitz ul. Stadton Jos. Ziron nI. <'a>erma Asrenzia Zullin. i'orso 21, Ivan i ilia. al. >. Srbastiano, M. Maicliin, .1. Prrata al. Geppa 14 II- Na Krki : Brat-a Paraeič. ni i rodilu i ca. Zenitna ponudba. Udjvtc a dvema malima otrocima, 45 let star mirnega značaja, p« sten slov« inki delavec, mali po-*eeenik v tržaški okolici, se želi poroditi s kaito gospodično ali vdovo od 3-"> do 4.'» let staro ki naj b;. imela kakih 4«X>—">Domača treća« Sv. Ivan pri Trstu, po^fe JMtaato. LekarniČarja A. Thierry-ja balzam je najboljše dijetetieno domače zdravilo proti prebaveim zaviram, pešanju, slabost'm, rtzav;ci, tipenjanju, ublažuje kašelj ter trganje, čisti sline in človeške potrebe. 12 mslib ali 6 velikih steklenic zabojem vred stane K 4.— Lekarna pri angelju varuhu v Pregradi (Rogatec Sauerbrunn.) P risi no le se zraven utitnjeno varnostno znamko »nuna«. Priporoča se to zdravilo jemati vedno na potovanje. Javni ples v Bazovici priredi 1U11I v nedeljo dne 2. avgusta ob 5. uri popoliidne v gostilni pspoda Mahnića (podstrešje). podpirajte družbo Cirila in jfietoda! 30 malih stanovanj : kukinjo se takoj odda v ulici Industria in ul. Guardia v hišah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I. načstr. od 1—2 in 5—7 pop. Urar F. Pertot Najstarejša slovenska tovarna In zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno politirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v imiBlu gesla : Svoji k svojim ! Trst ulica delle Poste 1, vogal ul. Carintia. Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor stenskih ur, regolatoijev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica delPIndustria št. 1. - Trst. Cementne plošče umedene od 25 in 33 cm, šestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bod.si glede cene ali kakovosti blaga. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovplačani akcijski kapital == Špitalske ulice Štev. 2. = K 1,000.000 Zamenjava in eskomptuje Daje predujme na vred. papiije. Kupuje in prodaja T»e vr«te rent, zastavnih pisem, prijoritet, komuneirih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promete izdaja k vsakemu žrebanja. izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale ■ kupone. —r Zavaruje srečke proti :! - izgubi - kurzni Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. EsJcompt in inkas&o menic. JRor^ia. naročila. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestun. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do = - dne vzdiga. Promet i čeki in nakaznicami.