PoStni urad ?02! Ceiovec — Vertagspostamt ?021 Kiagenturt iihaja v Ceiovcu — Erschcinungsort Kiagenfurt Posamemi izvod 1.50 Si!., mesečna naročnina 5 Siiingov P. b.b. B Letnik XXX. Celovec, petek, 11. jutij 1975 Štev. 28 [17!8j Le skupno z manjšino in ne proti njej bo mogoče doseči rešitev odprtih vprašanj r V torek je rta Dunaju ponovno zasedala takoimenovana študijska komisija za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Prvotno pred več kot dverni teti ustanovljena posebej za vprašanja dvojezičnih napisov, se je ta komisija pozneje bavila tudi s širšo Problematiko koroških Slovencev ter je — kakor je razvidno iz poročil v tisku — obravnavala poteg raznih variant ugotavljanja manjšine oziroma ljudskega štetja Posebne vrste tudi še osnutke zakonov o dvojezičnih napisih, o sodnem jeziku in o slovenskem uradnem jeziku v upravi. Torkova seja je bila menda zadnji delovni sestanek te že od vsega začetka nekoliko čudne tvorbe, ustanovljene na zahtevo UVP, ki Pa je bila v tem primeru pravzaprav le glasilo nemškonacionalnih krogov, ki so leta 1972 po zmagovito končani ,,vojni" proti dvojezičnim napisom in s tem proti pravnemu redu in zakonitosti v Avstriji očitno čutili, da zdaj lahko v celoti prevzamejo — kakor so to napravili že za časa prve republike — Pobudo v manjšinskem vprašanju. Dveletno delo komisije samo potrjuje pravilnost in upravičenost takega naziranja, saj se reševanje Odprtih vprašanj v vsem tem času ni premaknilo niti za piko, nasprotno: soglasnost pristojnih dejavnikov je bila dosežena samo glede ugotavljanja, na Koroškem pa je nacionalistična eskalacija doživela nov višek. Ko se bodo prihodnjo sredo sestal} na Dunaju zvezni in deželni .vrhovi" treh v parlamentu oziroma koroškem deželnem zboru zastopanih strank, potem gotovo tudi brez posebnih preroških sposobnosti lahko že danes ugotovimo, da kakšnih za manjšino pozitivnih sklepov od tega sestanka ni pričakovati. 2e sam namen posveta -— vprašanje ljudskega štetja posebne vrste — dovolj jasno kaže, da ne gre za ukrepe v korist temveč le v škodo manjšini. Koroški Slovenci smo namreč že ponovno dovolj odločno in nedvoumno povedali, da je kakršnokoli preštevanje kot pogoj za reševanje naših vprašanj povsem nesprejemljivo. Če uradna Avstrija kljub temu vztraja pri svoji nameri, potem samo dokazuje, da ji je več do ugoditve tozadevni zahtevi nemških nacionalistov kot pa za sporazumno reševanje skupaj s prizadeto manjšino. V tej luči gledano seveda tudi nedavni razgovori med predstavniki zvezne vlade ter obeh osrednjih slovenskih organizacij lahko precej zgubijo na prvotnem pozitivnem vtisu. Če smo jih pozdravili kot izhodišče in plattormo za skupno sporazumno reševanje odprtih vprašanj, potem jasno v zavesti, da je odprta vprašanja treba reševati skupaj in v sporazumu s prizadeto manjšino, ne pa na osnovi protimanjšinskih zahtev nemškona- DEŽELN) ŠOLSK) SVET: Siovenska gimnazija ni „ve!iki strup" Po dolgih mesecih in šele na posebno urgenco je deželni šolski sve! zdaj končno le zavzel stališče k protestu slovenske gimnaztje v Celovcu zaradi hujskaškega transparenta na lanskoletnem zborovanju koroškega Heimat-diensta, kjer so slovensko gimnazijo difamirali kot „ve-likl strup". V odgovoru na protestno izjavo z dne 15. 10. 1974 in urgenco z dne 26. 6. 1975 deželni šolski svet v svojem odgovoru z dne 1. 7. 1975 ugotavlja na podlagi „intenziv-ne inšpekcije", ki jo je izvedel pristojni nadzorni organ, da pouk na zvezni gimnaziji za Slovence v vsakem oziru odgovarja splošnim načelom in zahtevam učnega načrta, .ker si zvezna gimnazija za Slovence prizadeva, da razvija vzgojo iz avstrijske zavesti k svetovljanskemu mišljenju". Zato je besedilo transparenta treba označiti za .nestvarno" in . neustrezno". cionalnih sil ter z vsiljevanjem diktatov po načelu, da je demokratično in pravično samo tisto, kar koristi večini. Taka manjšinska politika, ki temelji samo na načelih številčnih relacij, je skrajno proti-manjšinska in kot taka nikdar ne bo privedla do rešitev, ki bi bile sprejemljive, kaj šele zadovoljive za obe strani. Zlasti pa k takemu reševanju ne more prispevati miselnost, ki v zadnjem času dobiva na Koroškem že naravnost nevarne poteze in obsežnosti — miselnost skrajne nestrpnosti in duhovnega nasilja. Pomislimo le na reakcije, ki jih je v koroški javnosti od nemškonacionalnih organizacij preko tiska vse tja do .uradne" Koroške sprožil televizijski (Hm .Tujci v domovini"; pomislimo na odmev, ki so ga imele znanstvene ugotovitve dr. Daima o .koroški mentaliteti"! Če ob vsem tem deželni glavar Wagner Slovence opominja na svo-ječesno povabilo h .koroškemu omizju", potem mu moremo povedati samo toliko, da se izsiljevati ne pustimo. Izsiljevati so nas skušati leta 1973, ko iz znanih in utemeljenih razlogov nismo mogli sodelovati v .študijski komisiji"; ob zaključku njenega .dela" vidimo, da je bila naša takratna odločitev edino pravilna. Le kot izsiljevanje pa moremo razumeti tudi sedanje .nepresiišne opomine", če si .koroško omizje" zamislimo v ozračju, kjer sme veljati eno samo mnenje, kjer je priznana ena sama .resnica", kjer sto svoboda mnenja in svoboda tiska uklenjeni v okove .domovini zveste uniformiranosti", ki so jo ukrojili stari in novi privrženci velenemške in nacistično pobarvane herrenvolkovske miselnosti. Odnos do manjšin je merHo za odnose med Avstrijo in Jugosiavijo Jugoslavija nima prav nobenih drugih zahtev kot te, ki izhajajo iz preciznih mednarodno pravnih obveznosti: iz državne pogodbe, katere podpisnik je tudi naša država, in iz drugih veijavnih mednarodnih sporazumov, ki so nekateri stari že petdeset let, pa še niso bili izpolnjeni." Teko je poudaril podpredsednik zveznega zbora skupščine SFRJ Bogdan Osolnik, ko je prejšnji teden v Avstrijsko-jugoslo-vanskem društvu v Celovcu predaval o mednarodni politiki Jugoslavije in pri tem posebej govoril o avstrijsko-jugoslovanskih odnosih. Dejal je, da je Jugoslavija opozorila Avstrijo na nerešena vprašanja — toda ne z namenom, da kogarkoii žali ali poglablja spor, temveč da opozori na obstoječe probleme in nujnost njihovega reševanja v interesu nadaljnjega razvoja odnosov med obema državama. .Razumljivo pa je, da smo v Jugoslaviji še posebno občutljivi za položaj slovenske in hrvaške manjšine," je posebej poudaril podpredsednik Osolnik. „Mi se tudi sicer zavzemamo za spoštovanje človeških in narodnostnih pravic, tu pa gre za naše sonarodnjake, s katerimi nas vežejo jezik in skupne kulturno zgodovinske tradicije. Prirodno je, da smatramo tudi za indikator odnosa do naše države in naših narodov v celoti, če se v odnosih do teh manjšin oživljajo pojavi nacionalnega sovraštva in če se njihovo izpovedovanje nacionalne in etnične pripadnosti in vzdrževanje stikov z matičnimi narodi označuje kot nelojalen akt do države, katere državljani so." Obširno poročilo o predavanju objavljamo v notranjosti današnje številke. Tudi to je dokaz nacistične miseinosti v Avstriji Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Mišo Pavičevič je izročil prejšnji teden odlikovanje 50 italijanskim partizanom, ki jih je odlikoval predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito za njihov pogum v skupnem boju proti fašizmu ter prispevek dobrim odnosom med obema državama. Ob tej priložnosti je veleposlanik izrazil prepričanje, da bo skupni boj proti skupnemu sovražniku vedno ostal močna vez med narodi obeh dežel in zagotovilo razvoja dobrega sosedstva ter plodnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. Komandant partizanske divizije Sožitje v vesolju Prihodnji teden — 15. julija — se bo začel odvijati do zadnjih podrobnosti pripravljen vesoljski podvig, ki brez dvoma pomeni novo stran v zgodovini človekovega prodiranja v vesolje. Gre za prvo skupno ame-riško-sovjetsko odpravo, ki med drugim predvideva združitev ameriške in sovjetske vesoljske ladje ter vrsto skupnih raziskav v vesolju. Najprej bodo ob 13.20 uri (po našem času) s sovjetskega kozmodroma v Bajkonurju izstrelili vesoljsko ladjo Sojuz z vesoljcema Aleksejem Leonovom in Valerijem Kubasovom; sedem ur in pol kasneje, torej ob 20.50 uri, pa bo z ameriškega kozmodroma Cape Ca-naveral poletela v vesolje raketa z vesoljsko ladjo Apollo, v kateri bodo vesoljci Thomas Stafford, Do-nald Slayton in Vanče Brand. Obe skupini vesoljcev bosta morali izvest: obsežen program najrazličnejših poskusov in manevrov. Po načrtu naj bi se polet odvijal takole: že 15. julija zvečer bodo ameriški vesoljci ločili ladjo Apollo od nosilne rakete in jo spojili s predhodnim modulom, ki ima na drugem koncu skupno projektirano napravo za spajanje s Sojuzom; naslednji dan je predviden za spreminjanje in uravnavanje krožnice, po kateri bo letel Apollo; manever združevanja se bo začel zgodaj popoldne 17. julija in ob 17.15 uri se bosta združila Apollo in Sojuz in še istega dne zvečer si bosta segla v roke poveljnika obeh ladij — Stafford in Leonov; po večkratnih izmenjavah posadk oziroma medsebojnih obiskih vesoljcev se bosta v petek 19. julija ladji spet ločili, leteli nekaj časa druga ob drugi in se nato še enkrat spojili, ob štirih popoldne pa se bosta dokončno ločili, vendar bosta nato še osem ur leteli blizu skupaj in šele malo pred polnočjo se bosta začeli oddaljevati in se posvetili vsaka svojemu ločenemu programu raziskovanja; dne 21. julija okrog poldne se bo Sojuz spustil na tla na ozemlju Sovjetske zveze, medtem ko bo Apollo pristal šele 24. julija okrog desetih zvečer, in sicer na Atlantiku. Pot do prvega skupnega poleta ameriških in sovjetskih vesoljcev se je začela pravzaprav aprila 1970 ter je v zadnjih petih letih zahtevala ogromne priprave, pri katerih je bilo treba rešiti veliko zapletenih problemov. Prihodnji teden bo pokazal, kakšne sadove bodo rodila vsa ta skupna prizadevanja, o katerih pa je že zdaj jasno, da bodo izrednega pomena za vsa nadaljnja raziskovanja vesolja. Najpomembnejše trenutke tega zgodovinskega podviga bodo prenašale vse televizijske mreže sveta, tako da bo lahko najširša svetovna javnost priča prvi demonstraciji sožitja v vesolju. Jtalia", ki se je borita skupaj z enotami jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske, je v svojem zahvalnem govoru izrazit zadovoljstvo, „ker se nas spominjajo jugoslovanski narodi in naš komandant Tito". Naglasil je, da se tisto, kar so s skupnim prelivanjem krvi začeli proti skupnemu sovražniku, nenehno uresničuje. Vidimo graditev dobrososedskih in prijateljskih odnosov, je dejal, čemur smo temeljni kamen položili italijanski in jugoslovanski partizani; to je za nas življenjsko zadoščenje. Sprejema ob izročitvi odlikovanj so se udeležili poleg zastopnikov italijanskega odporniškega gibanja in organizacij partizanov tudi predstavniki 'italijanskih oboroženih sil ter političnega življenja. Zakaj poročamo tako obširno o tem dogodku? Zato, ker nas spominja na ..avstrijsko paralelo". Jugoslovanski predsednik je za sodelovanje v protifašističnem boju odlikoval tudi vrsto koroških Slovencev — avstrijskih državljanov. Toda avstrijska vlada že dolga leta noče dati dovoljenja, da bi odlikovani protifašistični borci svoja priznanja lahko tudi prejeli. Ali je v Avstriji razen znanih starih in novih nacistov tudi vlada mnenja, da bej proti nacifašizmu ni bil časten? Takšno mnenje se vsekakor vsiljuje, če vedno spet doživljamo, kako se avstrijski državljani lahko javno ponašajo z visokimi in najvišjimi odličji, ki so jih prejeli za svoje „zas!uge" v Hitlerjevi osvajalski vojni; na drugi strani pa avstrijski državljani ne smejo prejeti odlikovanj za sodelovanje v protifašističnem boju, torej v boju tudi za osvoboditev Avstrije! Mednarodna politika Jugosiavije Na povabiio Avstnjsko-jugostovanskega druživa na Koroškem je prejšnji teden predaval v Ceiovcu podpred:ednik zveinega zbora skupščine SFRJ Bogdan Osotnik, ki je pred tepim števiiom posiušaicev orisa! gtavne značiinosti zunanje oz. mednarodne potitike Jugosiavije. Med udeieženei so biti števiini predstavniki poiitičnega živijenja Koroške, kot podpredsednika dežeinega zbora Guttenbrunner in Schumi, ce-iovški župan Guggenberger in podžupan Vaiion, prav tako jugosio-vanski generaini konzu! v Ceiovcu Lubej in konzui Zupančič, zastopniki osrednjih siovenskih organizacij dr. Zwitter in dr. Tischier ter drugi. Kol osnovno značilnost mednarodne opredelitve Jugoslavije in nijene mednarodne dejavnosti je predavatelj označil politiko neuvrščenosti, za katero se je Jugoslavija opredelila iz odločnosti, da vztraja na neodvisni samostojni poti notranjega razvoja in hkrati iz spoznanja, da je sožitje držav z različno družbeno ureditvijo edina alternativa vojni in splošnemu uničenju človeštva. Spričo dejstva, da blokovska politika vodi k zaostrovanju razdelitve sveta in k čedalje večjemu ogrožanju miru, je Jugoslavija povezala svojo usodo z državami, ki so se znašle v podobnem mednarodnem položaju. Pri tem pa nikakor ni slučaj, da so protagonisti politike neuvrščenosti postale dežele takoimenovanega tretjega sveta, katerim je osnovni življenjski problem obvarovati svojo neodvisnost in ostati izven konfliktov velikih sil. Obremenjene s hipotekami nerazvitosti in posledicami kolonialne preteklosti so te dežele prvenstveno zainteresirane na miiru in svobodnem razvoju ter na zagotovitvi polne enakopravnosti v mednarodnih odnosih, Predavatelj ije opozoril na čedalje večjo vlogo neuvrščenih držav v mednarodni politiki ter dejal, da so s svojimi akcijami prerasle v pomemben politični dejavnik, brez katerega ni več možno uspešno in trajno reševati ključnih mednarodnih problemov. Spomnil je na vrsto mednarodnih srečanj vodilnih predstavnikov neuvrščenih držav, kjer so sprejeli načela politike neuvrščenosti ter izdelali tudi predloge za reševanje raznih mednarodnih vprašanj. Pri tem je posebej prikazal vlogo Jugoslavije, ki ima izredno velik ugled in vpliv med neuvrščenimi državami. Kot neuvrščeno dežela je Jugoslavija še posebno zainteresirana na krepitvi vloge Združenih narodov pri reševanju svetovnih problemov in pri ohranitvi miru. Zato se bo tudi v bodoče zavzemala, da se v svetovni organizaciji ne bi zaostrovala polarizacija, ki bi lahko ogrozila univerzalnost OZN. Predavatelj je menil, da se mednarodna aktivnost Jugoslavije v krogu neuvrščenih dežel ponekod nepravilno deli od drugih smeri njene zunanje politike, še posebej pa od njenega odnosa napram Evropi. To je povsem neupravičeno, je naglasil podpredsednik Osolnik, kajti Jugoslavija je tako po svoji geogratsko-strateški legi, kakor glede gospodarske povezanosti, zgodovinskih tradicij, kulture in civilizacije del Evrope. Po drugi strani pa politika neuvrščenosti ni omejena na kontinente takoimeno- vanega tretjega sveta, marveč predstavlja univerzalno tendenco v borbi za nove odnose med narodi. Ko je kratko orisal odnose Jugoslavije do takoimenovanega zahodnega sveta na eni ter do socialističnih držav na drugi strani, je predavatelj posebej spregovoril o odnosih do sosednih dežel. Dejal je, da vsa načela, ki jih Jugoslavija zastopa v globalnih mednarodnih odnosih, seveda še posebej veljajo za njene odnose do sosedov. Jugoslavija je zainteresirana za stabilnost in uspešen razvoj vsake od sosednih držav, ker je to tudi v interesu dobrega sodelovanja in miru v tem delu sveta, je poudaril Osolnik ter spomnil, da je Jugoslavija po drugi svetovni voljni — kljub vsemu, kar se je zgodilo v preteklosti — pokazala odločno voljo, v teh odnosih obrniti novo stran v zgodovini. „V tem duhu smo se še posebej zavzema!i za sode!ovanje ob meji," je ugotovil podpredsednik Osolnik, „pri čemer so bi!i morda najvidnejši rezuitati doseženi pravno na mejah SR Stovenije. V to sode-!ovanje, ki je bito pozitivno ocenjeno tudi na sestankih predstavnikov obeh držav na najvišji ravni, so bite vktjučene občine, gospodarske organizacije in razna društva in je v znatni meri pospe-ševato tudi stike med tjudmi. Biti smo nosiici pobud za razvoj mato-obmejnega prometa, oseb in bta-ga, za sktenitev vrste sporazumov o sodetovanju na področju prometa, urbanizma, vodnega gospodarstva in drugih živijenjskih interesov prebivatstva." (Da/je aa & straaz/ Pregled nastanka in razvoja narodnoosvobodilnega gibanja med Slovenci Prejšnji teden je v dijaškem domi Slovenskega šolskega društva v Ce lovcu predsednik Slovenske akademi je znanosti in umetnosti Josip Vid mar predaval o nastanku in razvoj) narodnoosvobodilne borbe slovenske ga naroda. Popoldanske prireditvi se je udeležila predvsem dijaška mla dina, prišli pa so tudi nekateri pro fesorji slovenske gimnazije z ravna tel jem dr. Zablatnikom, prav tak( pa je bil navzoč tudi generalni kon zul SFRJ Lubej. V razmeroma kratkem predavanj) je predsednik Vidmar podal zanimit pregled nastanka in poznejšega raz voja narodnoosvobodilnega gibanj; med Slovenci. Orisal je, kako je bi la 27. aprila 1941 pod najtežjimi po goji ustanovljena Osvobodilna fron ta slovenskega naroda, za katere usta novitev so se priprave začele že ne kaj let prej v KPS. Pravzaprav je bi lo društvo prijateljev Sovjetske zve ze tisto jedro, iz katerega se je raz vila OF. Spočetka so bile vanjt vključene le tri politične skupint — komunisti, krščanski socialisti ir sokoli, kot nekaka četrta skupina pa so bili pri ustanovitvi zastopani š( kulturni delavci. Potem je uspelo pritegniti v OF približno 18 najrazličnejših političnih in drugih skupin med njimi razne frakcije socialistov Vsaka skupina je dobila svojega predstavnika v plenumu OF, ki je bil najvišji organ in je vodil celotno narodnoosvobodilno gibanje. Tako je bile v tem sestavu mnogo različnih gledanj, ki jih je bilo treba postopoma usklajevati. Po roški ofenzivi in po reorganizaciji partizanskih enot pa je leta 1943 nastala nujna potreba, da se vse skupine prelijejo v tisto, kar je na terenu samo po sebi nastajalo, v neki sklop OF, ki predstavlja voljo vsega slovenskega naroda. KPS je to izvedla zaradi tega, ker je hotela dati OF večjo udarno silo in večjo enotnost, kajti če bi deloval vsak sestav- ni del zase, bi nujno prišlo do drobitve sil in pozneje morda še do konfliktov. V Dolomitih so podpisali komunisti, krščanski socialisti in sokoli skupen dogovor, ki je bil potem v Kočevskem Rogu soglasno sprejet. Na ta način je postala OF enotna politična sila pod vodstvom KP, ki je Osvobodilno fronto ustanovila m jo vodila in ki edina je lahko s svojimi izkušnjami jamčila, da osvobodilno gibanje ne bo uničeno. Dejansko le KPS gre zasluga, da osvobodilno gibanje ni bilo uničeno, je poudaril predavatelj. OF se je kasneje intenzivno razvijala, zlasti potem, ko je prišlo med Slovenci do diferenciacije na pristaše osvobodilnega gibanja in na tiste, ki so hoteli svoje pozicije obdržati s pomočjo okupatorjev. Jeseni 1943 so na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju pred širokim forumom več sto ljudi ponovno pregledali in potrdili osnovne teze OF — nedeljivost Jugoslavije, nedeljivost slovenskega ozemlja, federativna ureditev države in podobno. Tako je OF zajamčila Slovencem samostojno republiko, možnost samostojne potitike in možnost samostojnega odločanja o vseh važnih vprašanjih življenja. „V času okupacije je OF pozvala slovenski narod na veliko žrtvovanje," je naglasil predsednik Vidmar, „vendar je bila to edina pravilna in častna pot." Opozoril je, da so Slovenci organizirali prvo osvobodilno fronto v Jugoslaviji in s tem dali zgled vsem drugim jugoslovanskim narodom ter hkrati doprinesli pomemben delež pri osvoboditvi Jugoslavije. Med predavanjem in v sledeči diskusiji je predavatelj osvetlil vrsto posebno zanimivih vprašanj. Tako je med drugim povedal, da se je OF trudila tudi za stike s katoliško cerkvijo, vendar brez uspeha, kajti: „Že od začetka smo povedali, da smisel OF ni samo politična osvoboditev slovenskega naroda, ampak tudi socialna osvoboditev tako naroda kakor slehernega Slovenca, to se reče socialna revolucija; s tem pa se cerkev ni strinjala." Pri ustanavljanju OF nihče ni ustvarjal kakšnega ne-razpoloženja ali sovraštva do vere, nasprotno se je vsak lahko priključil po svojem prepričanju. Vendar pa je potem prišlo do ustanovitve bele garde in do državljanske vojne z vsemi posledicami. Prav tako je predavatelj omenil kulturni molk, s katerim je večina slovenskih kulturnikov in umetnikov manifestirala svojo solidarnost z osvobodilnim bojem ter svoj protest zoper okupacijo. Predsednik Vidmar pa je tudi opozoril, da se zadnje čase veliko pisari in ugiba o tem, ali je bil med ustanovitelji OF tudi Edvard Kocbek. „Ni bil," je ugotovil Josip Vidmar. „ Kocbek je bil povabljen v OF šele po njeni ustanovitvi, torej je njegov položaj bil enak položaju tistih, ki so se kasneje vključili v OF." Enako nedvoumno je zavrnil tudi Kocbekovo trditev, da je bela garda koristila OF; naglasit je, da se je OF vedno zavzemala za to, da bi vključila v osvobodilno gibanje ves slovenski narod. V kratkih potezah je predavatelj prikazal tudi razvoj narodnoosvobodilnega gibanja in protifašističnega partizanskega boja med koroškimi Slovenci. Poudarjeno je bilo, da je prav ta boj bistveno prispeval k osvoboditvi in vzpostavitvi neodvisne Avstrije in da je sad tega boja še posebej tudi člen 7 državne pogodbe. Predsedniku Vidmarju pa je bito postavljeno tudi vprašanje, zakaj Partizanska knjiga v Ljubljani še ni odgovorila na pismo Zveze koroških partizanov v zvezi s knjigo Janka Messnerja „Zasramovanci, združite se". Josip Vidmar je obljubil, da bo v tej zadevi posredoval. Me — zmetrveč gM?ctv:c*z ? Če bi ocenjevali samo po člankih v večini nemških listov in zlasti po strupenih izlivih v obliki tako imenovanih pisem bralcev, bi nedvomno prišli do zaključka, da smo koroški Slovenci povsem izolirani in da med pripadniki večinskega naroda sploh nimamo kakšnega prijatelja. Vendar le ni tako in tudi med nemško govorečimi državljani naše skupne domovine pogosto najdemo ljudi, ki razumejo in — kar je še posebno važno — tudi podpirajo naša upravičena prizadevanja za uresničitev pravic in s tem dejanske enakopravnosti, kakor nam je zagotovljena v državni pogodbi. Kot primer takšnega pozitivnega odnosa do našega vprašanja ponatiskujemo iz revije „Die osterreichische Nation" (štev. 9/10, 1974) pismo ki ga je deželnemu glavarju poslal bivši generalni konzul dr. Otto Farber, kateri je bil v letih 1956—1965 avstrijski konzul v Stuttgartu. /žre AezaaFaagea aza e/ae /aagst /a//Zge JaaerFa/te Fosaag Jer A/ZaJerFe/tea/rage /a Karatea toerJea tzoa a//ea po/Zt/scF zateress/er-fea OsterrezcFera zait gro/?eza /ateresse tzer/o/gt. Daj? Jer VersaeF ezaes „RoM7?Jt%/Je-GesprJcžis" a??! s/otzeazscFea WzJerst47?J zaaacFst gescFe/tert At, so//te a/cFt eatzaat/gea. Afaa zaa/? aar Jze GraaJe /Jr Jze F/a/tttag Jer A/z'aJerFe/t zaeFr er/orscFea. Kaaa zaaa es f/aeza Karataer F/otzeaea tzerargea, Ja/? er s/cF at/t Gra/zpea Jer AfeFrFe/i a/cFt so oFae toezteres aa ezaea FzscF setzt, J/e Fe/ae F/are Vorste//aag fon A/zaJerFe/tsreeFtea MM J Jer FaadMgescFicFte Fesztzea aaj in Jer VergaageaFezt osferre/c/Jsc/ie Fairaess aaJ /ateraat/oaa/ gescFatzte F/azaaaztat o/t tzerza/ssea /ze/?ea? Dea Karataer F/otzeaea At a/cFt geJ/eat zazt Jer Ar/aaeraag aa ZF-toeFrFaza/z/e, We/tFr;eg aaJ „Ka/tartrager", J/e aadsterre/cF/scFe-JeatscFaatzoaa/e Z/e/e tzer/o/gea. F/e zzzdcFtea aacF „ JeatscFe" Koa-zeatrat/oas/ager gerae tzergessea. ZA FtaatsFarger, J/e trotz a//eza Jea G/aaFctz aa osterre/cFAcFe GraaJprzaz/p/ea M o eh a/cFt tzer/o-rea Fattea, wo//ea Karataer F/otzeaea tzar Jas, toas /Faea aA A/ea-scFea MM J aacF Jeza Vo/FerrecFt zasteFt. Der Ftaatstzertratg /st /:7r s/e Mic'Zzt Jer FcFeza Jes Kaa/zaaaas tzoa VeMeJZg. F/e ertoartea e/geat/ZcF Fe/FsitzerstaaJ/ZcFes tzoa Osterre/cF MMj Jer LaMJesre-g/eraMg. Wat stf/zt JeM F/otzeaea za/ Doc/z tooF/ J/e tzo//e GAZtAAfrecZz-t/gaMg, J/e ZcFtaag Jer /ieForJea vor Jea Aargera, J/e treae ArFea Jes FocFFegaFtea s/ooeMisc/zeM GrazzJvo/Fes AarMterzs s/MJ. F/e Jar-/eM Mach so tz/e/ aaaatzea AeJea ezae rascFe Fosaag Jer e/ascF/ag/gea FrageM ertoarteM. VoM Jer FepaFAA Osterre/cžz ertoarteM s/e e/Me zeit-gezMa/?e, gesetz/Zc/ze GraMJ/age, tzozM FaMj KarMteM aA Jas, was Jer FzJzaAaMg aMj Fe/RstferwaAaMg aa/ AaAareAeMz aMJ z/TiZ/ZsatorZ-sc/zezM GeF/et JZeM/ZcZz /st. FoAte es /M VZczr oJer /č/ageM/art aM L%erparteZ/ZcMeZt oJer F/zaMtas/e /e/z/ea, JaMM Jar/eM J/e KarMtMcr F/ofezzeM tzorsc/z/ageM, Ja/? J/e ZastaVJ/gCM tM J/e Fc/ztfc/z /a/zreM, aM! za staJ/ereM, was ezM /re/es, JezMo^rat/seRes Z.aMJ /ar e/ae ^/e/ae //ZaJerZze/t, Jze FatorozMaMCM, tat. Fo/Ae OsterreZc/z toeMzger gro/?zagz'g arzJ RocMzerz/g se/a, JaMM wa're es a/?e/ Feratea. A/zMJer/zc/zcM toerJea Maza/ZeF eattoeJer treae FtaatsFarger oJer /rrejeata/ Vest/g/a terreat/ FteAe zaaa aAo caJ//c/z J/e F/otzeaea za/r/eJea aaj erzaog/ze/ze zaaa es z/zaea, s/c/z erFoFeaea Naa/ztes aA g/acF/zcFe Osterre/cFer s/otzea/scFea Vo/Fsiazas za /a/z/ea/ Nac/z /a/zrzeFatea Jer FarcFt, Ver/o/gaag aaj p/aMM!a'/?/ger VerJraagaMg (FcFa/tzere/a// Fat Jer F/otzeae ziaspracF aa/ Frez-Fe/t, szcFere F/ezzzzat aaj vo/Fsezgeae IVarJe. Der FaaJesFaaptzMaMM tzoa Karatea aza/? J/e RaaJesreg/eraag JraageM, Ja/? Jze s/ovea/scFea Aarger gesetz/zcF tzor aadsterrezcF/-scFea aaJ Foser VergaageaFezt aageFdreaJea FeaJeMzea, AfacFZ-aatzoaea aaj Dazatrag/zcFFe/tea gescFatzt ttzerJea. Der RaaJesre-g/eraag Jar/te es oFFegea, jeaea F/ezaeatea tz/e/ eaergzscFer za Fe-gegaea, Jze Jze Ze/cFea Jer Ze/t a/cFt tzersteFea wo//ea aaJ az/t orts-/reazJeza, tzoa Jer GescF/cFte tzerJazazateza JeatscFaat/oaa/eza Ge-tae azzJ Je^z/az/ertea ZFtZvZtatea jeJe Jea F/otzeaea scFa/J/ge Fe-/orza tzerF/aJera. Osterre/cF Fat a/cFt aar VatarscFoaFe/tea, F//aa-zca aaJ FzertczeA p/etattzo// za scFzAzea, soaJera aacF e/ae AF/aJer-Fe/t, J/e Karatea aaj z. F. Jer Fte/erzaarF /Fre F/geaart aaJ A/e/o-J/e tzer/e/Ft. Der FcFatz Jer s/otzea/scFea A//aJerFe/t, Fesser gesagt /Fre tzo/Ze FeFaFz/ztzerazzg aaJ Za/r/eJeaFe/t, s/aJ zhcFt GaaJeasacFe. D/e AAaJerFe/t Fat e/a FecFt Jaraa/, /a FcFa/e, tzor Ger/cFt aaJ /za Kzz/tar/eFea. D/e se/aerze/t aar zar Fr/aV/azzg Jes Ftaatstzertrages aasge/osie o Jer Feraa/FescFtooreae Ortsta/e/gescF/cFte Faaa atezaes FracFteas zar Za/r/eJeaFe/t Jer F/otzeaea e/averaeFza/zcF ge/ost toerJea, ttzeaa RaaJ aaJ FaaJ eFr/zcF aaj eaerg/scF Jze WaascFe Jer dsterrezcF/scF-s/otzeaAcFea A//aJerFe/t er/a//ea, toas JarcFaas /za /ateresse Osterre/cFs /Zegt. /cF scFr/eF /Faea J/esea Arze/ a/s Osterre/cFer aaj a/s FreaaJ Jes s/otzea/scFca Vo/Fes se/t Jer Ze/t aacF Jeza Frstea VeAFr/eg, aFer aacF a/s FcF/cFsa/sgeaosse e/aes Aarataer F/otzeaea, Jer /za KZ DacFaa azageFozazaea /st. A//t Jeza ZasJraeF zae/aer ergeFeaea F/acFaeFtaag. Dr. Otto FRrber Generatkonsut a. D. Gaterija Franceta Goršeta je bita odprta v Svečah Koroška v NOB V oMfrK svo/f rc Jne oJJajc .Čctr^^oM r^zg/eJ;" ;p RTV 7,/J7<- ^re/Mj; rejen prcJvečer ^orM prfMzM Jo^Mwe^rac;;o o ^oroj^;7r 5/over:c;A M M/';'7;ovcw ^o/K 7?ror; /%-f;ZWM. V oJJM, jo je pripre;/ JopArr;^ R7*V Z-j^Mj^M^ v Ce/ovcM Zvorrc Zor^o, je Mo MvoJow^ poM^yjewo, M č/fM 7 ^orof^M š/oveMeew M; M potZ%rjew, so s; g% pz: