t?r,9' 0k]yn '00c/ ^3/?e NO. 251 ^■V ,, ‘•CRICAH IN fPHWT 11 22?** IN UM«UAM G¥A$ /mm c r i m— ho National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. DECEMBER 31, 1969 3L6VSNIAN ŠTEV. LI\’n - VOL. LXVH Evropa išče nova pota Zahodna Evropa znova veliko razpravlja o svoji združitvi in zbližanju z državami na Vzhodu. Pot do tega je kamnita in dolga. BERN, Žv. — V zahodni Evropi se razpravlja zadnji čas veliko več o združevanju, o Združenih državah Evrope kot kdajkoli v zadnjih 10 letih. Odkar je De Gaule dal iz rok krmilo v Franciji in odkar je v Zahodni Nemčiji na vladi socialistično-liberalna koalicija s kanclerjem W. Brandtom na čelu, se je položaj v Evropi močno spremenil. Vpliv in ugled Francije sta zaradi pomanjkanja gospodarske moči padla, nemški vpliv pa je zrastel. V Franciji so opustili misel Evrope pod francoskim vodstvom, kar je imel v načrtu De Gaulle. V Parizu se zavedajo, da Francija ni več prva sila v svobodni Evropi, to je postala Zahodna Nemčija, ki je pod vodstvom nove vlade ta svoj položaj začela tudi rabiti. W. Brandt odpira na eni strani Veliki Britaniji, Danski in Norveški vrata v Evropski skupni trg, na drugi pa ponuja roko Moskvi, Varšavi in Pragi. Postal je na vse strani delaven, prožno išče rešitve, ki bi bile sprejemljive Nemcem in vsej drugi Evropi. W. Brandt hodi previdno, da ne bi vzbudil znova strahu pred nemško oblastnostjo, ki še ni izginil iz spomina evropskih narodov. V Parizu so prav zato pripravljeni veliko bolj za sodelovanje tako z vsemi drugimi evropskimi državami kot tudi z ZDA. Razpoloženje za združitev Evrope je boljše kot kdajkoli v tem desetletju, toda še vedno ni tolikšno, da bi bilo možno računati s kakimi stvarnimi koraki. Za enkrat še vedno prevladujejo državni in narodni interesi nad skupnimi evropskimi. Obstoji možnost za sodelovanje, za tesnejše sodelovanje, toda ne za resnično združevanje. Dean Rusk postal profesor ATLANTA, Ga. — Državni tajnik v času predsednikov J. F. Kennedyja in L. B. Johnsona Dean Rusk je bil imenovan za profesorja mednarodnega prava na University of Georgia. Državni guverner je imenovanju nasprotoval, ker je nasproten Ruskovim političnim nazorom in ker se je njegova hči poročila s črncem. Kljub nasprotovanju guvernerja L. G. Maddoxa je bil D. Rusk imenovan z večino 9:4 in je mesto takoj tudi z zadovoljstvom sprejel. D. Rusk je doma iz Georgie in je znani Rhodesov sholar, ki je gradiural v Oxfor-du na Angleškem. Eno tretjino manj žrtev vojskovanja v Vietnamu WASHINGTON, D.C. — V le-tošjem letu so ameriške izgube na mrtvih v vietnamskem vojskovanju za nekako 35% manjše od lanskih. Prvič, odkar so ameriške oborožene sile posegle v Vietnam, je število manjše, preje je stalno rastlo. Doslej je bilo letos v Vietnamu v boju mrtvih 9,279 ameriških vojakov, lani je število mrtvj.h do konca leta doseglo 14,592. Zmanjšanje števila padlih ima na eni strani vzrok v manjšem obsegu bojevanja, na drugi pa v večjem deležu domačih vietnamskih sil v boju. Nixon išče nove davke Predsednik in njegovi gospodarski sodelavci in svetovalci vidijo potrebo po več jih dohodkih, ne vedo pa še, kako do njih priti. WASHINGTON, D.C. — Komaj so strokovnjaki zveznega proračunskega urada dobili v roke izglasovani zakon o davčni reformi, so začeli računati, kako se bo davčna reforma odrazila na zveznem proračunu. Čeprav niso dognali vseh podrobnosti, Novi grobovi NIXON PODPISAL ZAKON 0 DAVČNI REFORM! TIR ODLETEL NA POČITNICE Joseph Poje V torek zjutraj je v Womans bolnišnici umrl Joseph Poje s 5100 Hickory Dr., Lyndhurst, Ohio, star 78 let, rojen v Novem | kotu, od koder je prišel pred 50 leti. Zena Frances je umrla I. 1968, hči Julia pa pred več leti. Tukaj zapušča hč ' • Lillian Vovk in 4 vnuka, v starem kraju pa 3 sestre in več drugih sorodnikov. Bil je član Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ in Sv. Katarine št. 23 ZSZ. Delal je za New York Central Co. do Predsednik je včeraj podpisal zakonski predlog o davčni reformi kljub ugovorom, ki jih je imel proti nekaterim določilom v njem, obljubil uravnovešen zvezni proračun za prihodnje leto, nato pa z družino odletel na počitnice v svoj dom v San Clemente v Kaliforniji. Tam bo predvidoma ostal kakih 10 dni. so vendarle prišli do sklepa, da u kf)jitve d 13 Jeti_ Po,reb konski predlog o davčni reformi bo imel takega do- ^ ^ i - i - — —j proračun ne bička od davčne reforme, kot so pročakovali. Predvsem so morali pokopati upanje, da bi novi proračun mogel znašati do $200 bilijonov. To je precej grenka ugotovitev, saj so nam do sedaj zmeraj trdili, da bo prihodnji proračun manši od sedanjega, na vsak način pa izpod $200 bilijonov. To še ni vse. V novem proračunu se bo zopet pojavil primanjkljaj, ki se mu z nobenim premetavanjem številk ne bo mogoče ogniti. Primanjkljaj" bo tako velik, da administracija že misli na neke vrste nov davek, ki pa še nima pravega imena. Podoben naj bi bil davkp. na prirastek vrednosti, kot je v Evropi že marsikje v navadi. Prirastek vrednosti lahko nastane na dva načina: ali da se blago obdela in ima pri vsaki stopnji obdelave svojo novo vrednost. Razlika med novo in staro vrednostjo, naj bo podlaga za davek. Vrednost lahko raste tudi s padanjem kupne moči denarja. Je torej splošen pojav. To naraščanje vrednosti se da tudi obdavčiti. Obe vrsti obdavčertja imata bo v petek zjutraj cb 8.30 Zakrajskovega pogrebnega :z je postal zakon, ko ga je pred-,a_ sednik R. M. Nixon včeraj pod-voda v cerkev sv. Vida ob 9.uri, P^sa^- Prav tako je podpisal za-nato na pokopališče Kalvarija. konski Predl°g 0 varnosti v pre-Truplo bo položeno na mrtva- | rnog°vnikih in nakazilih zakon ški oder danes zvečer ob 7. uri. za narodno obrambo za tekoče poslovno leto. V ta namen je u-zakonjenih 69 bilijonov dolar- WASHINGTON, D.C. — Za-(ceno tudi povišanje pokojnin Socialne varnosti za 15%. V veljavo stopi jutri, prvi višji Forster G. Gruemvald V torek zjutraj je v Holy Family Home umrl' Foster G. Jiev' Predsednik je izjavil po Gruemvald s 6521 Bonna Ave. 1 PodPisu zakona ° davčni reformo domače Greenie), star 60 •m*’ Podvze^ vse potrebne let, rojen v Clevelandu. Tukaj zapušča ženo Jane in pastorko Janet Stamblesky. Pcg-eo bc v petek popoldne ob enih iz Zakl ajs.-ovega pogrebnega zavoda na pokopališč i Lakewood Park. korake, da bo zvezni proračun v novem poslovnem letu, ki se začne 1. julija 1970, uravnovešen, to se pravi, da se bodo izdatki krili z dohodki. To je potrebno, če naj bo boj proti infla- Truplo bo položeno na mrtvaški C'P ^P6®611- oder danes zvečer ob L uri. Henry J. Tekancic V ponedeljek je umrl 54 let stari Henry J. Tekancic s 25521 Zeman Avenue, Euclid, mož Josephine, roj. Barbo, oče Barbare Bolton, Henryja A. in Christine, stari oče Richarda Bolton, brat Rudolpha, Sylvie Kako bo predsednik dosegel uravnovešenje v novem proračunskem letu, še ni gotovo. Nekateri mislijo, da bo zmanjšal izdatke, drugi napovedujejo uvedbo novegi davka ali pr. povišanje, oziroma podaljšanje obstoječih, četudi je predsednik pred časom izjavil, da nima na- Knaus, Vere Perko, Augusta jmena P^dl podaljšanje 5- Perko in pok. Sophie Struna. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu in je bil veteran druge odstotne davčne naklade preko 1. julija 1970. Zakon o davčni reformi bo svetovne vojne. Zaposlen je bil'PbstoPno povečal osebni izvze- kot preddelavec pri Chase Brass skupno temno plat. Zelo težko Corp. zadnjih 31 let. Pogreb bo je ugotoviti davčno osnovo, zato Želetovega pogrebnega zavo- tek od dohodninskega davka od $600 na $750 v letu 1973 in pra ■ vico odpisa od sedanji 10% ah ta davek ni priljubljen v Evro- da ™ E. 152 St. v petek bb 9.15, največ $1,000 na 15% ali $2,000. pi. Tudi pri nas ne bo. Nekateri v cerkev sv. Viljema ob desetih, j Tudi to bo uvedeno postopno, politiki kot kongresnik Mills so nato na All Souls pokopališče. [Postopno bodo stopile v veljavo proti njemu. Zato bo Nixonova ideja verjetno propadla že v kali. Čaka nas torej dvoje: ali bo- | tudi Mary Zalar 'LUU1 nekatere druge olajšave. Po dolgi bolezni je umrla 79 Petrolejske družbo sedaj ne bolet stara Mary Zalar, preje s do mogle več odpisati 27.5% od mo imeli proračun s primanj- 1190 E. 58 St., roj. Martinčič v kljajem ali pa novi davek, ki ga Cerknici v Sloveniji, od koder še ne poznamo. Je pa mogoča še je prišla v ZDA 1. 1908, vdova po tretja pot: da Kongres zmanjša 1. 1950 umrlem možu Josephu,> izdatke. V tem ima že prakso iz mati Josepha in Henryja, stara mati Henryja. Pokojna je bila članica ABZ št 37 in SNPJ št. I • je 5. Pogreb bo v petek ob 9.45 iz 1. 1967-1968. — Zmrzla morska skoraj brez soli. voda svojega dohodka za iskanje novih ležišč, ampak le še 23%, podjetja so izgubila pravico 7% odpisa na račun novih strojev in naprav. V novi davčni zakon je vklju- na E. 152 St., v cerkev sv. Jero-Želetovega pogrebnega zavoda ' ma ob 10.30, nato na Kalvarijo. Čudna francoska politika v arabsko-izraelski krizi #*8 Vremenski prerok pravi: Oblačno in snežitev. Utegne pasti do 4 palce svežega snega. Najvišja temperatura čez dan okoli 30, ponoči naj nižja okoli 20. CLEVELAND, O. — Naša dežela in Anglija sta imeli v libijski državi vojaška letališča, ki so obenem služila tudi za vežbanje pilotov. Prostor proti jugu od letališč je bil kot nalašč ugoden za tako šolanje. V letališča je bilo investirano dosti dolarjev in funtov, vse skupaj se je stopilo skoraj v nič z zadnjo revolucijo v Libiji. Tako naša dežela kot Anglija sta namreč sklenili, da letališča čim preje likvidirata, saj je bilo jasno že prvi dan revolucije, da jima bo novi revolucionarni režim kmalu onemogočil rabo letališč. Pa so prebrisane arabske glave hitro napravile načrt, kako izkoristiti opuščena letališča. Treba jih je obnoviti in držati v obratovanju. Za ta namen je potreben denar za nakup orožja in opreme za letališča. Francoska vlada je bila takoj pripravljena pomagati libijskim revolucionarjem do realizacije načrta. Francoska pomoč je res izdatna. Dala bo Libiji toliko posojila, da bo Libija lahko kupila 50 francoskih jet lovcev Mirage in 200 težkih tankov, pa še opremo za letališča. Tako se bo Libija zadolžila v Parizu za $400 milijonov, plačala jih bo seveda lahko z dobavami libijske nafte. Vse te vesti so prišle iz Pariza. Libijska vlada trdi, da to ni res, toda tega ji ne verjamejo niti v Parizu. Z gospodarskega stališča ni dosti pripomb k temu poslu, tem več jih je pa s političnega. Libija je mala država, ima komaj 2 milijona ljudi, pa še ti se ne kopljejo v bogastvu. Med sosedi ji je nevaren le Egipt, toda z Naserjem je novi režim v dobrih stikih, saj je Naser že na poti iz Rabata v Kairo pristal v Tripoliju in tam na hitro roko sklenil “o-brambno” pogodbo z Libijo in Sudanom. Važna za Naserja je seveda Libija, Sudan je vključen le radi lepšega. Libija ima tisto kar Naserju najbolj manjka: dolarje, ki izvirajo iz izvoza nafte, sedaj pa še par vojnih letališč, ki jih je treba le še na novo o- premiti, pa bodo lahko služila kot oporišča za letalsko vojno z Izraelom. Dolgo te naloge ne bo mogla izvrševati, kajti izraelska letala jih bodo bombardirala, k a d a r k oli bo to sklenila izraelska vlada. Tu lahko stopi v akcijo Francija, ki se je obvezala, da bo vzdrževala letališča, seveda proti plačilu v naftnih dobavah, kolikor bodo naftna polja varna pred izraelskimi bombniki. Če Izrael vključi po sili razmer Libijo v svoje operacijsko področje, je nevarnost za novo veliko vojno res pred vrati. Kako velika bi bila ta vojna, ne more nihče presoditi, kajti Moskva igra v arabski krizi dvolično vlogo, ki je do sedaj še ni mogel nihče razvozi j ati. Tako stoji ostanek miru na Srednjem vzhodu pred novo preskušnjo, ki jo je ustvarila francoska politika. Pri tem je Francija članica odbora štirih velikih sil (poleg nje so še Amerika, Sovjetska zveza in Anglija). Zelo lahko je mo- goče, da bo odbor radi tega prišel v hudo krizo ravno takrat, ko bi bila sloga v odboru najbolj potrebna. Francija se izgovarja, da je sklenila pogodbo z revolucionarno Libijo iz preprostega razloga, ker bi jo drugače sklenila ta ali ona druga država. To drži, ne smemo pa pozabiti, da sta tudi Amerika in Anglija šli v investicije v Libiji prav s podobno utemeljitvijo: če ne bosta podprli kralja Idrisa, ga bo pa Moskva. Da je bilo to stališče zgrešeni, se je sedaj pokazalo. Zgrešeno je radi tega, ker Franciji ne moreta Amerika in Anglija ničesar očitati. Sebičnost je pred leti gnala našo in angleško politiko v Libijo, sebičnost goni sedaj francosko politiko na podobno taktiko. Zato ne more naša diplomacija delati drugega kot molčati in čakati, da bo Francija dobila za svojo politiko enak obračun, kot sta ga sedaj obe an-glosaskonski državi. Tudi to bo še prišlo, morda hitrejše, kot mislimo. čeki bodo pa izplačani šele za marec. Posebni ček v začetku aprila bo obsegal izplačilo poviška za prva dva meseca. Nixon ostane v Kaliforniji kakih 10 dni S predsednikom so odleteli na njegov dom v Kaliforniji žena. hčerka Tricia in predsednikova pomočnika Henry A. Kissinger in John D. Ehrlichman. Predsednik bo predvidoma ostal na svojem domu v San Clemente kakih 10 dni. Ta čas bo posebej posvetil proučevanju predloga za nor zvezni proračun, sestavljanju poročila o stanju Unije ki ga bo podal Kongresu in deželi ‘22 januarja, pa seveda tuJi drugim domačim vprašanjem m mednarodni politiki. Predsednik je prvotno hotel odpotovati v Kalifornijo takoj po Božiču, pa je moral počitnice odložiti, ker m bilo kongresno delo pravočasno Ivmčano. Posebno težavna je bila odločitev o zakonskem predlogu za davčno reformo. Predsednik je namreč preje Kongres svaril, da predloga ne bo mogel podpisati, če bo obsegal zmanjšanje dohodkov v taki meri, da bi bili v novih zveznih proračunih nujni primanjkljaji. Kongres je predlog tako spremenil, da bodo davčni dohodki letos in prihodnje leto celo večji, nato pa se bodo šele zmanjšali. Zadnje vesti PARIZ, Fr. — Včeraj je na vietnamski konferenci ameriški zastopnik P. Habih predložil imena pogrešanih ameriških vojakov v Vietnamu, tla bi dal rdečim možnost, da povedo, katere od njih imajo v svojem ujetništvu. Rdeči so to označili za “grdo zvijačo” in seveda odklonili vsak odgovor. Sejo sta glavna rdeča zastopnika bojkotirala, ker ZDA še niso poslale “enakovrednega naslednika” H. C. Lodgeu. SAIGON, J. Viet. — Zavezniška stran je začela 24-urno novoletno premirje, med tem ko se rdeči svojega 3-dnevnega premirja ne drže posebno natančno. Že prvi dan je prišlo do več hudih spopadov, tekom katerih naj bi imeli rdeči številne izgube. HAIFA, Izr. — Tu se pripravljajo na svočan sprejem petih bojnih čolnov, ki so od Božiča na poti iz Cherbonrga v Franciji, kjer so bili “prodani norveški družbi”. Izraelu bodo ti bojni čolni, ki bodo oboroženi z njegovimi lastnimi raketami vrste “Gabriel”, dali pomorsko silo, ki bo približno enaka arabski. Arabski sosedje Izraela imajo skupno 13 sličnih bojnih čolnov, ki jim jih je dobavila ZSSR. Izrael jih bo imel 12, pa naj bi bili njegovi nekaj hitrejši in učinkovitejši. Iz Clevelanda in okolice RAZNAŠALCA IŠČEMO— Uprava AD išče raznašalca za Pythias, Macauley, Arcade Ave., Ridpath, Trafalgar in Glencoe. Kličite 431-0628. Vabilo— V Baragovem domu, v sprednji dvorani, bo nocoj od osme ure dalje silvestrovanje tistega ožjega kroga prijateljev, ki so se že večkrat zbrali. Kdor se želi z njimi poveseliti in zajadrati v novo leto, je dobrodošel! Poroka— V soboto se bosta poročila ob enajstih dopoldne v cerkv: sv. Vida Miss Donna Arko, hčerka Mr. in Mrs. John Arko, 1171 Norwood Rd., in Mr. Kenneth Malenšek, sin Mr. in pok. Mrs. August Malenšek, 1094 Carver Rd., Cleveland Hts. Čestitamo in želimo vso srečo! Zadušnica— V nedeljo, 4. jan., ob petih pop. bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka “Lindy” Merhar-ja za 40-letnico smrti. Smrt v domovini— Ga. Danica Chemas, 6612 St. Clair Avenue, je prejela iz Slovenije žalostno sporočilo, da ji je na Vinici v Beli krajini umrl oče Franc Stegne. Poleg omenjene je pokojnik zapustil na Vinici ženo in dva sinova, v Kanadi pa tudi dva sinova ter več drugih sorodnikov. Belokranjski klub izreka svoj: članici iskreno sožalje. Letna seja— Gospodinjski klub na Jutro-vem ima v nedeljo, 4. januarja, ob dveh popoldne letno sejo v navadnih prostorih na Prince Avenue. Vse članice vabljene! Nova tajnica— Carniola Tent 1288 TM. ima novo tajnico, Miss Frances Tavčar. Uradne ure ima v sobotah popoldne od 2. do 4. v SND na St. Clair Avenue. Rokoborba— V četrtek, na Novega leta večer bo v Arena nastop poklicnih rokoborcev. Med drugimi bo nastopil Lord Layton proti The Sheiku. Program vodi Pedro Martinez. Glavni nastop ob osmih! Kres ima vajo— Folklorna skupina Kres ima jutri, na Novega leta dan ob petih popoldne vajo. Požigalec mošeje Rohan obsojen v umobolnico JERUZALEM, Izr. — Tričlansko sodišče je včeraj spoznalo Avstralca Denisa M. Robana krivega zažiga mošeje Al Aksa v Jeruzalemu 21. avgusta letos, pa ga proglasilo za duševno bolnega in ga poslala v umobolnico. Tekom sodne razprave je obtoženi D. M. Roban, verski go-rečnik, dejal, da se je smatral za orodje božje, za izbranca, ki naj obnovi judovski tempelj na kraju, kjer je nekdaj stal. Tam stoji sedaj mošeja Al Aksa. M. H. Stans bo prvi zapustil Nixonovo vlado WASHINGTON, D.C. — Prijatelji trgovinskega tajnika M. H. Stansa trdijo, da ne bodo nič iznenadeni, če bo Maurice H. Stans kot prvi zapustil vlado predsednika Nixona. M. H. Stans je upal, da bo igral v vladi večjo vlogo, je pa potisnjen nekam ob stran. To ga dela nezadovoljnega in budi misli na morebiten izstop iz vlade. rarj* Tim — v P: /Uieri$ka Domovina a fj ršliT>CTHI>VI rtilS5SB5ara-r 6117 Sl. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Publishtd daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ts Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $6.00 za I meseca Za Kanado m dežele Izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION BATES: United States: $18.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CtEVELAND, OHIO No. 251 Weds., Dec. 31, 2969 gledamo na krize v arabskem svetu, kako hladno presojamo stike z Latinsko Ameriko! Vse to nam je omogočila sprememba miselnosti. Do spremembe miselnosti nas je pripravil čas. Je na-pljuskal na nas toliko življenskih skušenj, da smo postali pametnejši. Je to lahko napravil, ker je vsemogočen. Nad njim je le še vsemogočni Bog. Tudi on rabi čas, da z njegovo pomočjo spravlja človeški rod na pravo pot. Njemu bodi izrečena globoka hvaležnost, da pri tem ni prezrl naše domovine. Kadar smo ravno na tem, da napravimo veliko narodno neumnost, pa nastopijo okoliščine, ki zavrejo naše nakane. Okoliščine spravi na vrh zopet le čas, ki za njim stopi njegov vsemogočni Gospodar. Zato se ob novem letu spomnimo tudi na to, da Bog ni samo gospodar človeškega rodu, ampak da rudi gospodari nad časom. Obrnil ga bo tako, obračal ga bo tako, da se bomo lahko izmuznili iz marsikatere slepe ulice, ki se sedaj nahajamo v njej. Velikokrat končujemo svoje molitve z besedami; na vekov veke. Žal prevečkrat ne mislimo, kaj govorimo. Ker je Vsemogočni tudi usmiljen, nam take spodrsljaje tudi odpušča. Vse to polni z optimizmom naše voščilo: srečno novo leto vsem, ki se zavedajo pomena časa in vloge, ki mu jo je namenila božja Vsemogočnost. 1. A. 1970: leto slepih ulic! Zarodki za slepe ulice, ki nas obdajajo od vseh strani, izvirajo pravzaprav iz prejšnjih let, le opazili jih nismo, pa tudi nismo hoteli, ker so nam bile neprijetne. Kdo bi se slepih ulic veselil, saj nam delajo samo preglavice, ki se iz njih ne znamo pomagati. Imajo jih dosti vsi narodi, mali in veliki, vse stranke, male in velike. Brez njih ni tudi naša dežela. Ubadamo se na primer z usodo vojskovanja v Vietnamu, pa ne vemo. kako bi ga končali. Načrtov je dosti, toda nobenemu ne verjamemo, vemo pa za vir slepe ulice. Za nas je vojna v Vietnamu po svojem bistvu nekaj novega, česar še nismo preskusili. Je to tipična moderna državljanska vojna, kjer se glavni boji odigravajo na političnem in ne na vojaškem področju. Mi smo dolga leta iskali odločilne spopade v bitkah in še danes nismo do dna spoznali, da je treba najprvo dobiti politično bitko pri vietnamskem prebivalstvu, potem šele bi se mogli uspešno boriti na vojaških frontah. Vsega tega ne razumemo, od tod naša stiska, od tod naša slepa ulica. V podobni zagati smo v domači politiki glede draginje. Vemo, kako jo je treba -učinkovito preganjati, pa nimamo za to potrebnega političnega poguma in ga tudi ne vidimo na obzorju. Zato tudi ne vemo, kdaj in kako se bomo izkopali iz draginje. V sličnih položajih so tudi drugi narodi in države. Sovjetska zveza ne ve, kdaj in kako se bo mogla pomiriti s Kitajsko. Prizna to s sklepom, da bo začasno skušala urediti trenja ob sibirski meji. Glavni spor ostane še odprto vprašanje. Ima zmeraj večje težave s svojimi sateliti, ki se ji zmeraj bolj upirajo. Upirajo se tudi preprosti ruski ljudje. Ne potegujejo se za politične pravice, ker vedo, da jih ne bodo dobili. Ako bi jih dobili, bi to pomenilo konec komunizma. Hočejo imeti svoje človeške, narodne, socialne in gospodarske, pa tudi kulturne pravice. Sovjetski režim to ve, pa se boji posledic; ako da te pravice, bo pritisk za politične tem hujši. V podobnem položaju je rdeča Kitajska. Tovariš Mao je podrl steber ne le kitajskega naroda, ampak kitajske družbe sploh s tem, da je razkrojil kitajsko družino. Kitajski narod je s tem postal le ljudska množica, ne pa organizirana narodna skupnost, ki ji nobena kulturna revolucija ne more nadomestiti zgubjenega družinskega življenja. Mao je tako spravil svoj komunizem v slepo ulico, ki iz nje zastonj išče izhoda. Ker ga ne najde, se je spustil s Sovjetsko zvezo v spor, da zamegli krizo v lastni domovini, pozornost ljudi pa obrne proti staremu svražniku: ruskemu narodu. To je le poglobilo kitajsko slepo ulico. Tako imajo tri največje politične sile sodobnega sveta vsaka svojo slepo ulico, vse druge manjše države in manjši narodi imajo zopet svoje. Nemški narod ne ve, kako bi prišel do narodne edinosti. Ovirajo ga pri tem ne samo interesi komunizma, ampak tudi malo opaženo dejstvo, da nemški narod ni samo razdeljen v dve državi, ampak da se v njem razvijata tudi dve vrsti miselnosti, ki jih trenutno zakriva le hrepenenje po narodni skupnosti. Če pride do nje, bosta pa obe miselnosti prava šiba božja za Nemce, ki vse to deloma že uvidevajo, pa tega nočejo priznati, ker mislijo, da bi tako oriznanje oviralo njihove težnje po narodni združitvi. Francija se ubada z gospodarskimi težavami, ki jih je podedovala od režima De Gaulla. Jih skuša ublažiti s starimi metodami, pa pri tem nima sreče, kar vodi vso njeno zunanjo politiko v slepo ulico. Arabski svet se kar potaplja v svoji slepi ulici. Ve, da vojaško ne more premagati Izraela v doglednem času in da lahko pride do zmage le s čisto politiko: za svoje cilje mora pridobiti svetovno javnost in podporo velikih držav. Teh ciljev ne more doseči. Generalni tajnik Tant je imel prav, ko je govoril o “stoletni” vojni med Arabci in Izraelom. Vsa Afrika in Južna Amerika sta prava konglomerata slepih ulic. Niti ena država na obeh kontinentih ni brez njih. Ker ie nestrpna, si ne zna drugače pomagati kot z večnimi revolucijami, ki odpravljalo ali vsaj skušajo odpraviti nekatere slepe ubce, zato pa odpirajo vrata deseterim drugim. Približno 10', vseh afriških in latinskih držav se stalno nahaja v revolucionarnem stanju ali pa na njegovem robu. Če odpade ena država, pride na njeno mesto hitro druga- Slepe ulice so neprijetna stvar, toda politiki tudi koristijo na svoj način. Dokazujejo narodom in državam, da niso vsemogočne, da je najboljše zanje, ako prikrajaio svoje ambicije svojim silam in zmožnostim. Najboljše sredstvo za tako spoznanje je sprememba miselnosti. To je že koristilo tudi Amerika. Zadnja leta je začela spoznavati, da ne more biti vsem" svetu vse in takoj je odpadlo za nas veliko število težkih političnih problemov. Kdo v Ameriki se še resno briga za politične komplikacije v Afriki, kako trezno BESEDA IZ NARODA P Smrt uglednega rojaka prof. Ivana Prijatelja v Argentini m ni cerkvi v Villa Adelina. Ta je tudi vodil pogreb na pokopališče Boulogne Sur Mer pri Buenos Airesu. Na grobu se je od njega poslovil v imenu rojakov, prijateljev in stanovskih tovarišev dr. Tine Debeljak. V Euclidu je pokojnik zapu- CLEVELAND, O. — Te dni smo dobili sporočilo, da je umrl v Buenos Airesu v Argentini 21. decembra, dan potem, ko je v krogu svoje družine slavil zdrav in še trden 80-letnico rojstva, nekdanji ravnatelj učiteljišča v Ljubljani prof. Ivan Prijatelj. Pokojni je bil rojen v Gori nad Sodražico in je po končani klasični gimnaziji v Ljubljani študiral prirodoslovne vede na Dunaju. Moral je pred zaključkom študija v prvo svetovno vojno, najprej v Italijo, nato v Galicijo. Vrnil se je preko Srbije leta 1919. Študije je končal v Zagrebu in dobil svoje prvo profesorsko mesto po vojni v Kočevju. Od tam je bil prestavljen na klasično gimnazijo v Mariboru, nato na novo ustanovljeno realno gimnazijo kot njen ravnatelj. Leta 1939 je bil prestavljen v Ljubljano kot ravnatelj učiteljišča. Pokojnik je imel 9 otrok. E-den od njih, dr. Franček je izseljeniški duhovnik v Nemčiji, hčerka Vera je karmeličanka, dr. Marija zdravnica v Vietnamu, hčerke Kristina, Olga in A-lenka so poročene, na domu pri očetu sta živela sin Jože in hčerka Terezika. Pokojnik je bil pošten in vnet narodni delavec, trden katoličan, pogost govornik in predavatelj v slovenskih katoliških organizacijah in drugod. K večnemu počitku so ga položili po pogrebni sv. maši, ki jo je opravil msgr. A. Orehar v far- veliko več preprostosti in nepo-, pomikom, pa tudi vsem drugimTsolucijami o potrebah izboljša- srednosti kot pri nas “starih” rojakom kristjanih. To sem občutil, ko novo leto! sem pred Božičem spet krstil večjo skupino odraslih — bilo jih je 69 — naš dar Cerkvi za Božič. S kako globoko, preprosto vero so sprejeli krst; kako so bili srečni, sproščeni, olajšani. In pripravili smo prvo sv. obhajilo — v belih oblekah in s sve- in rojakinjam srečno Anna Jesenko Seja Kluba upokojencev v Euclidu preložena EUCLID, O. — Seja euclid-skih upokojencev bo drugi četr-čami v rokah, kot je naša nava-jtek v januarju namesto prvi, ker da. Več kot sto prvoobhajancev na prvi četrtek pade Novo leto. smo darovali Cerkvi. Torej seja bo v četrtek, 8. janu- Radi bi se zahvalili vsem, kijarja, ob 2. popoldne v navadnih so se spomnili za Božič na brate prostorih. V februarju in pozne-in sestre v misijonskih deželah. I je bodo seje zopet prvi četrtek. Posebej bi rad omenil prijazno' Prosim, vzemite to na znanje in pisemce, ki ga je poslala k nam pridite! v Matero dijakinja Anica Pajk iz Toronta. Takole je med drugim napisala: “Vsak Božič osmi razred na naši šoli stori kaj dobrega za misijone po svetu. Letos smo prodajali pecivo in naredili svete kipce za misijone. Glavni del dohodka, ki smo ga imeli od te prodaje, smo poslali sirotam v Biafro. Zdaj pa organiziramo “Božične košarice”. Vsak in vsaka naj bi prinesel, kolikor največ more, konzervirane hrane. To bomo darovali onim, ki niso tako srečni, da bi imeli vsega v obilju v božičnih praznikih.” — Anica, hvala ti, za Tvoja lepa prizadevanja! Ko bo v vseh nas L. P. Cvetka hvaležnosti na grob dr. Kreka nja socialnih uredb in zvišanja Socialnega zavarovanja. Sedanji obetani povišek 15% socialnega zavarovanja, za uresničenje gre kredit tudi upokojencem. Seja je določila za prihodnje poletje izlet ali piknik na ADZ izletniške prostore. Pri volitvah v upravni odbor so bili izvoljeni sledeči: Pred- sednik Krist Stokel, 1. podpreds. Anton Perušek, 2. podpredsed'. Louis Arko, taj. Joseph Okorn, blag. Andrew Bozich, zapis. John Trček. Nadzorniki: Louis Dular, Jožko Jerkič in Leo Poljšak, svetovalec William Kenick. i L. P. stil svakinjo Marijo Prijatelj, | ve£ ljubezni, bo svet lepši, sreč- nečakinji Marijo Kocjan in Štefko Jarem. Naj počiva v miru božjem v Argentini, daleč od rodne zemlje, ki jo je tako ljubil in od koder se je moral u-makniti pred komunističnim nasiljem. Družini in vsem sorodnikom pokojnika iskreno sožalje! V. L. iz Za^hife LUSAKA, Zam. — Dragi prijatelji, božični prazniki so nas spet združili Y praznovanju vesele skrivnosti Odrešenja. Mi misijonarji smo prejeli veliko voščil z vseh strani, še posebej iz ZDA in Kanade. Svojim prijateljem, katerih naslove imamo, smo poslali za Božič 2. številko našega lista “Iz sončne Zambije”. Mg. Stanko Rozman je priredil pesipico, ki jo poje ob spremljavi bobna Afrikanček in z njo pozdravlja svojega in naše- nejši! Na Silvestrovo se bomo slovenski in hrvaški zambijski misijonarji zbrali v Materu. Spomnili se bomo tudi vseh svojih prijateljev, sorodnikov in znancev, dobrotnikov in dobrotnic. Bog Vas živi vse! Bog naj nas tudi še naprej povezuje v veliko svojo dobro božjo družino ter naj nas spremlja s svojim blagoslovom! J. Jože Kokalj, S.J. Matero Parish P. O. Box 3243 Lusaka, Zambia Afrika ga Odrešenika. Pesmico smo pri- napredovati. Božičnica Triglava CLEVELAND, O. — Naš zbor je objahal 18. decembra božičnico. Povabili smo vse člane in družine, da bi se v prijetni družbi povezali trdnejše in okrepili družabno stran življenja, brez katere ne more nobena organizacija v sedanjih razmerah prav LEMONT, 111. — šolske sestre tudi spadamo med tiste, ki veliko dolgujemo rajnemu dr. M. Kreku. V domovini je pomagal naši materi Tereziji Hanželič z nasveti, ko se je borila za obstanek učiteljišča v Mariboru in ko so zidali dr. Krekovo gospodinjsko šolo v šiški. Kadar je m. Terezija prišla v Ameriko na vizi-tacijo, se je vedno oglasila pri dr. Kreku in se veselila njegovega obiska, ki ga je kdaj napovedal. Ko smo pred 14 leti zidali našo srednjo šolo v Lemontu, smo bili v enaki stiski za denar, kot smo sedaj, ko skušamo postaviti Dom za onemogle. Ker smo vedele, da je dr. Krek vplivna oseba in da rad ustreže, smo ga prosile, naj nas on priporoči slovenski javnosti. Rad se je odzval prošnji in napisal lep članek v Ameriški Domovini in v Glasilu KSKJ. Naj mu Bog povrne z večnim življenjem za vse, kar je storil za posameznike, za nas in naš slovenski narod. Šolske sestre nesli na 1. strani z željo, da se ob teh svetih praznikih naši prijatelji spomnijo na milijone mladih Afrikancev, ki z enako vero kot mi poklekujejo pred jaslicami. Kaj pravim? Z enako vero? Da, to je res, da je vera enaka, toda včasih se mi pa le zdi, da Na božičnico je bilo razdeljenih tudi več daril. Dobili so jih: letaa seja Federacije kfsibcv slovenskih upokojencev CLEVELAND, O. — Federacija klubov slovenskih upokojencev je obdržala svoje letno zborovanje v petek, 19. decembra 1969, v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Predmet seje je bil — pregled tekočega delovanja, ugotovitev aktivnosti Frank Culkar, Eddie Kenik (ta'Posameznih klubov, revizija je poklonil $5 v blagajno zbora),'Pravil in volitev novih uradni-Frank Culkar (dal v zborovo.^ov- blagajno) in Vlasta Radišek. | V federaciji je sedaj poveza-Prisrčna hvala vsem za pri- nih sedem klubov, skupno z nad spevke! Vsemu članstvu je v veri Afrikancev-katoličanov njegovim prijateljem ANSAMBEL VANDROVCI — Gornja slika predstavlja godbenike ansambla “Vandrov-ci”, ki bedo igrali na letošnjem silvestrovanju v Slovenskem domu na Holmes Avenue, to sredo, 31. decembra 1969, in vas bodo z lepimi in veselimi melodijami popeljali v novo leto 1970. — Spredaj: Frank Vidmar, trompeta; Janez Žnidaršič, klarinet; zadaj: Lojze Petelin, boben; Tone Ovsenik, bariton; Peter Jančar, harmonika; Ivan Zupan, kitara. Z ansamblom običajno nastopata tudi slovenski pevki ga. Justina Ovsenik-Zorman, sopran, in gdč. Cvetka Ovsenik, alt. . 1,500 člani. Zadnja dva kluba sta Triglava in' pristopila iz Girarda in Barber-ter pod- tona. Barbertonski klub je bil prvič zastopan na seji Federacije z zastopniki: Louis Arko, Mary Šuštaršič, Anton Okolish in Mr. Walter. Sejo je vodil doprinosen in e-nergičen predsednik Krist Stokel, kateri je najprej podal sliko tekočega delovanja, poudaril pomen Federacije in poročal o zelo uspešnem skupinskem izletu v staro domovino, pri katerem je bil glavni pogon in središče on sam, kot o uspešnem skupnem pikniku na SNPJ farmi, kjer so upokojenci prihiteli z vseh štirih strani Ohia in tudi od drugod in v družabnem sožitju slavili medsebojno zvezo. Poročal je, da je bil poslan zastopnik na zborovanje Senior Citizen v Washington kot tudi na lokalne sestanke, odposlano je bilo več resolucij o potrebi zboljšanja socialne in zdravstvene zaščite na vladne predstavnike in odposlana je bila tudi resolucija za prenehanje te nečloveške vojne v Vietnamu. Zastopniki posameznih klubov so podrobno in obširno poročali o njih delu, započetjih v dobrobit ostarelih, za njih razvedrilo in vedrejše dni. Sami so prirejali izlete v različne kraje, imeli razne priredbe, predstave, balincanje in drugo dnevno raz IZ NAŠIH VRŠI Gary, Ind. — Spoštovani! Prilagam denarno nakaznico 18 dolarjev, kot poravnavo za Ameriško Domovino za prihodnje leto in dva dolarja za tiskovni sklad. Strinjam se s starejšimi slovenskimi izseljenci, da nam je časopis Ameriška Domovina zelo potreben in da je tudi zelo priljubljen. Meni se pa zdi, da bi bilo zelo potrebno sodelovanje mlajšega rodu pri časopisu. Želeti bi bilo, če bi uredništvo in uprava Ameriške Domovine skušalo na kakšen način pritegniti in pridobiti sodelovanje mlajše slovenske inteligence v večjem obsegu kot dosedaj. Ako bi dosegli to, bi se Ameriški Domovini prikazala lepša bodočnost. Srečno novo leto želim uredništvu in upravi lista, vsem mojim prijateljem in vsem bralcem! Stanko Mrak m Cicero, 111. — Cenjeni upravi Ameriške Domovine! V prigibu lega pisma pošiljam ček za $18 za enoletno naročnino in $2 za Jskovni sklad. Ameriško Domo-/ino v redu prejemam. Iskreno ^ozdravlja Ivan Drčar Lake City, Mich. — .Spoštovano uredništvo! Priloženo Vam pošiljam ček za celoletno naročnino. V Ameriški Domovini je res losti za brati. Zelo želim, da bi list dobil veliko dopisnikov, ki bi naročali novice iz krajev, kjer živijo, saj nas te skoro najbolj zanimajo, čeprav tudi splošne svetovne novice tudi radi beremo. Uredništvu, upravi in vsem naročnikom lista voščim srečno in veselo novo leto in dosti sreče pri izdajanju. Z odličnim pozdravom! John Stih Cleveland, O. — Cenjeno uredništvo in upravništvo! Priloženo pošiljam ček za naročnino Ameriške Domovine. Hvaležen sem Vam za vse u-sluge, ki sem jih bil deležen v preteklosti. Vsemu osobju pri Ameriški Domovini želim srečno, zdravja polno novo leto 1970. Joseph Trebeč Tretja največja islamska država NEW DELHI, Ind. — Po številu prebivalstva je največja islamska država na svetu Indonezija, za njo Pakistan in Indija. Indija naj bi prvotno objela le vse hinde v nekdanjem Indijskem cesarstvu, med tem, ko naj bi bili muslimani združeni v Pakistanu. Sedaj živi v Indiji okoli 45 milijonov m u s 1 i m anov, torej manj kot v Indoneziji (okoli 110 milijonov) in v Pakistanu (okoli 105 milijonov), pa več kot v Egiptu (okoli 35 milijonov) in v katerikoli drugi državi sveta. Predvsem železnice Železnice prepeljejo nekako 80% vsega premoga v ZDA iz vedrilo. Opozarjali so tudi z re-^ rudnikov do potrošnikov. KRIŽ NA GORI LJUBEZENSKA ZGODBA Spisal: Ivan Cankar Klanec se je izlil v široko belo cesto, na obeh straneh so cvetli kostanji. Že se je svetil izza vrta beli farovž. Mate se je zamislil in je strnil obrvi. “No, bilo je!” Toda šla nista mimo farovža in tudi ne po veliki cesti mimo gosposkih hiš; krenila sta na bližnjico, naravnost preko polja, mimo skednjev in kozolcev. Pot se je pričela kmalu spet zlagoma spenjati v klanec, fara je bila za njima, le še osamljene, nizke koče so bile raztresene po brdu in časih) ju je srečala stara, sključena ženska, ki je z molkom in molitvenikom v roki hitela v cerkev. Pogledala je zlovoljno izpod obrvi, postala je še morda, gledala za njima ter stresla z glavo. “Otroka sta še — Bog jima greh odpusti!” Na fari je zazvonilo z velikim zvonom; poklicalo je .Ha,nco. “Zdaj je pač treba, da se vr- neš...” V i 'V /p Pot je vodila v gozd; že je šumelo pred njima visokp se je dvigal temni zid. * l “Pisal ti bom, Hanca.. Glas mu je bil hripav,1 grlo se mu je bilo stisnilo.. . , ' “Zvonilo je šele drugikrat, do gozdii pojdem z tabo.” Stopala sta počasi, nenadoma so bile obema noge težke in okorne. Toda gozd jima je prihajal naproti čudovito hitro, že sta čutila v obraz njegovo hladno sapo. Iz gozda je lila senca daleč v travnike, pot se je vila v mrak. Na oni strani, vse nad Poljem, nad faro, nad holmi pa je sijalo sonce. In ko sta gledala dol, v žarko pomladansko svetlobo, obadva žalostno osamljena, sta občutila v istem hipu: Vse tuje, nedosežno . .. Podala sta si roko, stala sta mirno, nista si upala pogledati drug drugemu v obraz, dasi so hrepenele oči; da bi se srečale, bi se zasolzile v istem trenotku in srce bi upadlo. “Pisal ti bom vsako nedeljo... Zbogom, Hanca!” Roke so se izpustile, omahnile so počasi in počasi se je okrenil Mate. Stopil je, toda bil je truden in postal je po drugem koraku. Hanca je potisnila molitvenik k prsim in se je napotila; toda postala je po drugem koraku. Komaj za hip so se srečale oči in so se povesile. Zašumelo je nad njim visoko bukovje, pot Se je izgubila v mrak; še senca °b ovinku, na jasi, zašuštelo je se listje pod korakom, razkrh-nila se je veja — in nikogar več; tam je gozd, teman in velik, zamolklo šumeč do obzorja ... Hanca se je vračala v dolino, lam pod njo, do hriba in na oni strani do bleščeče, neizmerne ravni, do neba — vse sama luč. Neskončna se ji je zdela pokrajina, ne premeril bi je človek, c e bi hodil noč in dan. Tuja in s°vražna ji je bila v svoji lepoti m neizmernosti. Tretjikrat je zazvonilo na fari in Hanca je hitela. Pot je bila 2daj dolga in pusta; da bi ne hodila mimo samotnih kozolcev in skednjev, je zavila na veliko cesto. Ali tam so jo srečavali in Prehitevali neznani ljudje, časih Se je ozrlo nanjo neprijazno | Gko. Stopil je iz hiše gosposki I človek, postal je na pragu, gledal je za njo in se smehljal. Prišli so ji nasproti fantje in so šli mimo. “Ta je iz Globeli!” Čutila je, da so se ozrli za njo m pospešila je korake. Tam je bila cerkev, velika in ponosna; visoke kamenite stopnice so vodile do obokanega vhoda; vrata So bila odprta na stežaj; cerkovnik je prižigal sveče pred velikim oltarjem. Pod stopnicami so stali fantje v gručah; Hanca je Povesila glavo in je hitela mi- mo. Tudi iz gruče je zaklical nekdo: * ■ “Ta je iz Globeli!” “Na čelu mi je zapisano!” si je mislila Hanca in obšel jo je čuden, čisto nov in nerazumljiv čut: komaj zavedna, uporna ljubezen do samotne, temne globeli, do polrazpale cerkve podružnice, do tistih ljudi, mrkih in neprijaznih, ki žive tam za hribom, v globoki odprti raki in ki sovražijo to svetlobo, razlito čez belo faro, čez pisano cvetočo pokrajino. Molila je z ustnicami, srce, težko in žalostno, pa ni molilo. Daleč so bile misli, na tisti poti, ki vodi iz svetle doline v senco in mrak. Zamolklo šumi gozd, toda njegova pesem prihaja iz velike daljave, že pojemajoča, nerazumljiva; drevje stoji mirno, ne gane se list. Mlad popotnik roma skozi gozd, culo na rami, popotno palico v roki. Na desno in na levo se vije pot — kdaj ji bo konec? Hodi popotnik in malodušnost je segla v njegovo srce. Truden je že, noge so vse razbolele, in komaj se je bil napotil. Tako je še daleč— kdo ve, če dospe kdajkdo ve, kje je cilj? Naslonil se je na bukvo, omahnile so roke ob život, globoko se je sklonila glava ... Kaj ne bi rajši nazaj, tja v tiho, samotno globel, kjer ni širokih cest, ne neizmernih ravnin, ne prostranih gozdov? Mirno bi spal tam; kamor seže pogled, seže roka; nikjer nedosežnih ciljev, v megli trepetajočih, v meglo vabečih ... Že se je okrenil popotnik, že je stopil korak; toda zdrznil se je in se zdramil. O Bog — in šele nastopil sem to pot!”, Šel je dalje skozi gozd, sključen, z dolgimi, trudnimi koraki in tudi misli njegove so bile trudne in nevesele. Hanco je zabolelo srce. “Vrni se, popotnik!” “Zakaj sem ga pustila na pot? Samo za roko bi ga bila prijela, pogledala mu samo v oči, pa bi se bil vrnil. Ali pognala sem ga v svet, plahega in čisto samega, zato ker ga nisem ljubila...” Globoko na molitvenik je klonila glava in oči so se orosile ... Ostala je v cerkvi, dokler ni pogasil cerkovnik sveč pred oltarjem. Cerkev je bila prazna, le pred velikim razpelom poleg stranskega oltarja so klečale ženske. Hanca se je napravila, neutolažena vsa plaha, osamljena. Zunaj jo je pozdravilo sonce, plameneče sredi neba; vsa fara se je lesketala v beli svetlobi; toliko je bilo luči, da . je napolnila vso dolino do vrha ter se razlivala kakor silno šumeča reka v ravan. Hanco je bolela ta svetloba, hitela je, da bi ji ubežala. Vsi drugi, ki so se vračali v globel, so bili že visoko na hribu, skoro že na vrhu zableščala se je časih rdeča ruta, pisano krilo je vzplamtelo v soncu. Dospeli so do vrha, zazibale so se sence in so utonile. Nebo, tako žareče je bila prav tam medleje in hladneje, kakor da bi segale težke večne sence iz globeli prav do neba. Tiste sence, tako temne, nevesele, in tako prijazne... “Zakaj si šel, Mate? Kaj bi se ne vrnil rajši, da bi šla zdaj v hrib, tako počasi, roko v roki, ljubezen v srcu? Ti me nisi imel rad, Mate! Kaj nisi videl, da sem ti prigovarjala: ‘Ostani!’ ko so govorile moje ustnice: ‘Pojdi!’ — Samo v oči bi mi bil pogledal, pa bi se nasmehnil in bi se vrnil... Tako lepo je tam doli, Mate!” Dospela je na vrh in hlad iz globeli ji je pobožal lica. Tam ni bilo sonca; bleda svetloba je dremala na hišah, na sivem zvoniku; a vsa globel je spala v mraku, razprostiralo se je v tihi senci veliko samotno poko- Zopet jim je manjkalo toka Letošnjo jesen je bilo v vsej državi zopet hudo pomanjkanje električnega toka. Tovarne so morale omejiti delo ali pa ga kar ustaviti. To se je na primer zgodilo v Kidričevem, nekdanjem Strnišču, kjer pridobivajo aluminij. Za to je potreba izredno veliko elektrike. Na splošno je bilo v Sloveniji v pogledu o-skrbe z električnim tokom še najboljše, dokler seveda ni prišlo jesensko deževje in pognalo hidroelektrarne zopet v tek. Ko je elektrike manjkalo, so se prepirali v vseh republikah in seve tudi v zvezni skupščini o vzrokih in krivcih. To ni maral nihče biti, vsemu naj bi bilo krivo vreme, saj “ni bilo 50 let jeseni take suše kot letos”. Nepristranski poznavalci položaja, ki si upajo resnico povedati, trdijo, da so hidrocentrale porabile vse vodne rezerve v prepričanju, da bo itak skoraj dež napolnil zbirna jezera. To so delale v soglasju z elektrogospodarskimi skupnostmi, ker je tok vodnih elektrarn cenejši od onega kaloričnih. V Sloveniji so imeli težave še zaradi tega, ker kalorična elektrarna v Trbovljah ni bila pravi čas gotova za redni obrat. Vzrok temu naj bi bili iz Poljske dobavljeni stroji in naprave, ki se niso izkazali za najboljše. Čuden šport Ljubljanski nogometni klub Olimpija je v prvi ligi letos igral skrajno slabo in je bil na tem, da ga potisnejo iz 1. lige. Tako se je njegov zastopnik Anton Franetič lotil iskanja druge poti do zmage v tekmi s Sarajevom, ki naj bi Olimpiji zagotovila obstanek v 1. ligi. Pfed tekmo je ponudil vratarju sarajevskega nogometnega kluba Muf-tiču visoko nagrado, če spusti skozi vrata nekaj golov in tako omogoči Ljubljančanom zmago ali vsaj neodločen izid tekme. Ta je vso reč prijavil oblastem in slovenski šport je za eno sramoto bogatejši. Ljubljanska O-limpija je tekmo v Sarajevu izgubila s 4:1. V Ljubljani odpovedali Hrvatom Svoboda tiska v Jugoslaviji je nekaj posebnega. V zakonu je še kar precejšnja, toda partijski posegi jo omeje, kadar in kjer pališče. Tam zadaj, iz doline, iz ravni, je pela in zvonila svetloba sama; iz globeli ni bilo smatra Partija to za potrebno. Tako je CK hrvaških komunistov naročil svojim ljudem, da so odpovedali tiskanje Hrvat-skega knjižnega lista v Zagrebu. Ta je šel v Ljubljano in se dogovoril za tiskanje s tiskarno Ljudske pravice. Hrvaški komunistični vodniki so namreč Hrvatski književni list obdolžili “izrazito nacionalističnega in antisocialističnega” pisanja. V Ljubljani tega uradno niso vedeli. Ko je partijski pritisk dosegel tudi Ljubljano, je “delavski svet” “Ljudske pravice” pogodbo s Hrvati enostavno odpovedal. Skupnost samostojnih pisateljev v Zagrebu, ki Hrvaški književni list izdaja, je zagrozila s tožbo, ki pa se je v Ljubljani ne boje, ker so prepričani, da jih bo osrednje partijsko vodstvo odločno podprlo. Uradno praznovanje 50-letnice univerze V Ljubljani so od 8. do 12. decembra uradno praznovali 50-letnico obstoja slovenske univerze. Pred poslopjem fakultete za elektrotehniko so postavili spomenik Juriju Vegi, pred poslopjem univerze spomenik Josipu Plemlju. Odprta je bila tudi posebna priložnostna razstava. Izdali so zbornik na 700 straneh o univerzi kot celoti in njenem delu skozi 50 let in dve po- sebni publikaciji, ena opisuje življenje in delo univerzitetnih profesorjev in njihovih sodelavcev, druga pa prinaša vse dizer-tacije ljubljanske univerze in drugih znanstvenih ustanov v Ljubljani. Zvezni proračun za 1970 Zvezni proračun za leto 1970 predvideva 12 bilijonov dinarjev izdatkov ($1=12.5 dinarjev). Od skupne vsote pojde 8.4 bilijonov za narodno obrambo, 1.5 bilijona za nerazvite republike, ostalo pa za finansiranje diplomacije in zvezne uprave. V razpravi o novem proračunu je obrambni tajnik Nikola Ljubičič trdil, da sta letalstvo in vojna mornarica dobila sodobna bojna sredstva. “Vse naše enote kopenske vojske so danes sposobnejše za boj, imajo večjo u-darno moč, so močnejše v strelnem orožju in se lažje premikajo ...” je pravil Ljubičič, pa tožil nad pomanjkanjem stanovanj za vojsko in družine poklicnih vojakov. Dejal je, da gre za narodno obrambo 5.69% celotnega narodnega dohodka Jugoslavije. Proračun predvideva, da se bo narodni dohodek Jugoslavije v prihodnjem letu povečal za 10.5%, zato so tudi sam proračun povečali za skoraj prav toliko. Notranji tajnik Radovan Sti-jačič je govoril o notranjih in zunanjih sovražnikih socialistične Jugoslavije", o tujih obveščevalnih službah, ki izrabljajo odprtost jugoslovanskih meja, pa se pohvalil, da ni prišlo do “več- jih ekscesov” zaradi vzklajenega sodelovanja organov za notranje zadeve in drugih družbenih dejavnikov ... S pomočjo tujine bodo obnavljali industrijo Za Slovenjo ni na razpolago zveznih sredstev niti za najnujnejše. Drugod se gradi vse iz zveznih sredstev, Slovenija pa mora prispevati za “nerazvite republike”, pri tem pa skrbeti še sama za sebe. Nihče ji torej ne pomaga, skušajo pa ji kljub vsemu vezati roke, kjer je le priložnost. Ko doma ni sredstev za obnovo slovenske industrije, so v Ljubljani sklenili dogovor s švicarsko-nemško fina nčno skupino, ki je v tem pogledu obljubila pomoč. ------o----- Giap kaže nov način državljanske vojne ž Gen. Giap, glavni vojaški vodnik Severnega Vietnama, je napovedal vrnitev v gverilskem vojskovanju. Vzrok temu so br*ez dvoma hude izgube v moštvu, ki so jih rdeči utrpeli v zadnjem letu. SAIGON, J. Viet. — General Giap je že v svoji napovedi, da bodo rdeči zmagali “čisto gotovo” tudi v dobi vietnamizacije, razložil, zakaj se bo to po njegovem moralo zgoditi. Vse upe je polagal na večjo 'stopnjo morale med vietnamskimi gverilci in rednimi vojaki. Sedaj je Giap napisal za vietnamsko časopisje 7 člankov, ki v njih razlaga, kako bo njegova dežela spremenila tudi tehniko vojskovanja. Komunisti so se začeli vojskovati v Vietnamu proti našim divizijam na partizanski način: organizirali so partizanske udarne edinke, jim dali v pomoč terence in druge pomožne čete. Redno arrpado so pritegnili v začetku le redkokdaj v aktivne boje na frontah. Uvrstili so namreč spopade svojih rednih čet z našimi šele v drugo obdobje, kjer so se vršili boji med obema nasprotnikoma v frontalnih bitkah, z velikim številom čet na obeh straneh. Vojskovanje v obliki frontalnih spopadov je povzročilo vietnamskim komunistom velike izgube, to je šele sedaj odkrito priznal Giap v gornjih časopisnih člankih. Zato se je rdeče vodstvo vojaških operacij odločilo, da se vrne na čisto gverilsko vojskovanje. To gverilsko vojskovanje ne bo podobno staremu, ko so komunisti pošiljali v spopade male udarne oddelke, toda slabo izvežbane in slabo o-borožene. V novem gverilskem vojskovanju bodo njihove udarne čete dobro izvežbane in dobro presrkbljene z vsem moder- glasu. (Dalje prihodnjič) DOBER PRIDELEK — V Zahodni Nemčiji je grozdje sijajno obrodilo in lepo dozorelo. Trdijo, da bo letnik 1969 izredno dober. Na sliki vidimo trgača, ko stresa grozdje iz brente. j \ y ^ _ Nv.vv.'vO<»eiž|hcc& ZGODNJE-AMERIŠKI SLOG — Na sliki vidimo notranjost John Quincy Adamsove dvorane v Državnem ta jništvu, ki so jo nedavno obnovili v'zgbdhje-ameriškem sVogu. j nim orožjem, pa tudi s sodobnimi prevoznimi sredstvi. Novo moderno orožje bo — skupaj z modernimi prevoznimi sredstvi — omogočalo rdečim udarnim silam učinkovitost in jih varovalo večjih izgub. Za pomoč bodo novim udarnim četam dodane še gverilske edinice in lokalne oborožene sile. Giap je dalje “odkril”, da je vlada v Ha-noiu izvedla nove nabore in da ima sedaj vietnamska armada dosti moštva za vse akcije. Naši strokovnjaki imajo različno sodbo o Giapovih “odkritjih”. Nekateri mislijo, da je v njih več propagande kot resnice in da imajo namen, da bi preplašile saignoske vojake. Drugi zopet mislijo, da bo v Giapovih napovedih dosti resnice. Pokazalo se bo kmalu, kaj je na tem, kajti od vseh strani napovedujejo, da bodo rdeči v februarju 1970 sprožili novo ofenzivo. Tedaj bodo že pokazali, kako se mislijo vojskovati “no novem”. ---------------o----- Letalonosilke so drage WASHINGTON, D.C. — Kako strašno se draži življenje, vidimo vsak dan korak za korakom. Ta pojav srečamo povsod, tako tudi v vrednotenju letalonosilk. Tako je na primer naša vojna mornarica vtaknila leta 1945 $90 milijonov v letalonosilko Midway. Letalonosilka se sploh ni udeležila bojev v drugi svetovni vojni, ker jo je mornarica prevzela šele po koncu voj-.skovanja z Japonsko. Že 1. 1948 sd jo modernizirali in žrtvovali v ta namen milijon dolarjev. Okoli 1. 1955 so jo preuredili, da je lahko sprejemala tudi jet-letala, za kar je bilo treba investirati $45 milijonov. Sedaj so jo zopet modernizirali, kar je povzročilo $202 milijona stroškov. Sedanja modernizacija stane torej za 100'/! več kot je pred 25 leti stala ladja z vso opremo vred. ------o----- W. P. Rogers spremenil svoje mnenje WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik William P. Rogers je ob prevzemu poslov trdil, da so državni tajniki v preteklosti preveč potovali in s tem zanemarjali vodstvo poslov doma. Postopno je spoznal, da temu ni tako, da mora državni tajnik vzdrževati osebne zveze z vodniki vsega sveta in si prenekateri-krat ogledati položaj na samem mestu. Čeprav se je v prvih mesecih W. P. Rogers skušal čim bolj držati doma, je v prvem letu svo-jeva poslovanja napravil nad 110.000 milj na raznih uradnih potih. V Pragi ni bilo polnočnic PRAGA, ČSR. — Naj se Pra-žani še tako malo brigajo za vero, letos so pa na praznike vsi nekaj pogrešali. Cerkvenih opravil o polnoči ni bilo več. Uradno razlago je seveda oklicala le po-icija. Je čisto navadno izjavila, da so bile polnočnice “opravljene že pred večerom”. Ulica je širila svojo razlago, ki bo verjetno bliže resnici: policija se je bala velikega obiska polnočnice. Vsakega zbiranja ljudi se sedanji komunistični režim boji bolj kot česa drugega, posebno še ponoči. MALI OGLASI Ugodno naprodaj Predmeti za trgovino: dve tehtnici (scales), ena stiskalnica in rezarski stroj. V dobrem stanju. Kličite 431-8547 ob 3. pop. do 7. zvečer. —(252) želo ugodno naprodaj V občini Krško, blizu Šmarjeških toplic, je naprodaj lepa hiša z vrtom, sadovnjakom, vinogradom in zemljiščem, za ceno 120.000 N.D. (približno $9.500). Ponudbe poslati na Rafko Koren, Velikovška 26, Ljubljana, Jugoslavija. — (29,31, 2 jan) H F. S. FINŽGAR; ^ | POD SVOBODNIM | ■ SONCEM 1 Ko je bilo vse urejeno, vse pripravljeno, da pride ona, je Iztok začel pogosto zahajati na stolp ob morju. Ko je od tam gledal na pridno mravljišče, ki je vrvelo ob delu krog mesta, se je zadovoljen nasmehnil. ‘‘Kakor despot,” je pomislil in Ljubinico, po Ireno! Oj, Radovan! Napil se je! Zagovoril, izdal morda! Godec, umorim te, na Peruna, ne prizanesem ti!” Mladenke so postajale oo dve in dve, se ozirale na junaka, ki sta žalostna slonela ob stolpu, hodila po ozidju, posedale ob se zaeno boječe ozrl. Zbal se je morju po sončnem vzhodu in že samo te misli, da bi ne ušla iz njegovega uma in se kakor skrivnostna iskra razbegnila med narod. “Samo zaradi nje,” se je opravičeval polglasno. “Zaradi tebe, Irena, da se ne splaši tvoje srce ob grozotah vojske, da se ne dvigne sram v tvoji duši in se ti, dvorjanica, ne razplakaš, ko prideš med barbare. Pozdravili te bodo vojščaki, kakršnih nima Bizanc, pozdravili te bodo, kakor pozdravljajo Teodoro pala-tinci, kadar pride na kamp. In Epafrodit! ‘Mehercle!’ porečeš. ‘Nisem zaman trošil zate zlatih zahodu. Postajale so in šepetale: “Ponju! Junak, otmi nevesto! Čemu vama vojska? Čemu moč? Nad Solun!” “Nad Solun!” so mrmrali vojaki, ker jih je pekla žalost Iztokova, katerega so ljubili s tako strastjo, da bi jih po deset planilo na stotine sovragov za svojega vojvodo. Osmi dan so pritirali mladci mnogo plena, ki ga je nalovila in zajela vojska. Poslanec je sporočil Iztoku besede Viljenca in Jarožira. Nikjer upora, nikjer Bizantincev. Celo trdnjave so se podale bizantincev.’ Kako ti bo žago- brez boja in posadke so zbežale. relo oko, ko zagledaš mojo vojsko in moj narod. In ta vojska in ta narod se je maščeval, kruto maščeval, in se bo še nad Bizancem, nad krivičnim in nehvaležnim, ki ti je zapisal smrt. Maščevanje, Epafrodit, tud; zate, tudi za tvoje trpljenja.” Pretekel je teden. Rada se je polaščal nemir, na Iztokovo lice so legale sence. “Bogovi,” je molil Iztok, “bogovi, prizanesite! Kriste, čuvaj jo!” “Prizanesite, bogovi!” Iztok se je vznemiril ob tako ugodnih poročilih. Takrat je zakričal Rado s stolpa: “Jadra, jadra, jadra!” Iztok je hitel na ozidje. Po plivkajočih valovih je toneče sonce razlivalo zlato in daleč na obzorju se je resnično dvigalo jadro kakor pozlačena bela perut. “Jadra!” je ponovil Iztok. “Prihajajo!” je vzkliknil Rado Morje se je zdramilo in plulo j in stisnil iztoku roko. v nemirnih valovih. i Dvoje junaških src se je v tem Rado je klal neprestano jag-; hipu vznemirilo v krepkih prsih, njeta in sežigal grmade obetov Devani in sojenicam. K morju je begal in zrl po gladini, vlival olja na valove, da se umiri, ribam stresal v vodo razsekane obare, da bi potolažila vihar, ki je pretil. “Ne pridejo po morju, Iztoče: po kopnem pridejo!” Ujel je konja na paši in brez sedla dirjal po cesti proti Solunu. Pa se je vrnil in iskal Iztoka in silil vanj: "Pojdi! V Solun morava. Po kakor srce deklice, ko zasliši stopinje prihajajočega ljubega. Usta so onemela, svet je ginil, ginila vojska, ginil bojni metež, umolknili klici slavja, vse se je uničilo pred njima, vse utonilo v morju koprnenja. Samo ena CHICAGO, ILL. BEAL ESTATE FOR SALE BERWYN — Nr. Cermak Rd. By CHICAGO, ILL. Owner. — 2 Flat brick. 3 Bedrm. up — 2 bedrm. down. Hot water heat. 220 lire. Enel, porches, 2 car gar. 788-0425 (251) MALE HELP AUTO BODY AND FENDER MEN Needed. Salary or Commission. DANNY’S AUTO PH. 225-8670 (251) BERWYN — FOR SALE BY OWNER. 8 year old brick. 2 Flat. 51? and 4 Vz. 2 car gar. $38,900. Phone 788-0425 (251) HELP WANTED ARE YOU WILLING TO INVEST 5 MINUTES IN YOUR FUTURE? One Phone Call Can Do It. Look lo TOURO INFIRMARY NEW ORLEANS, Louisiana • ASST. OPERATING ROOM SUPERVISOR PSYCHIATRIC HEAD NURSE EVENING OR NIGHT SUPERVISOR GENERAL DUTY NURSES • • 2 to 4 weeks annual vacation depending on position • Excellent career development program • Enjoy benefit programs you now have Plus • Minutes from the fantastic French Quarter • Child care center If you’re ready to move up, call collect: Miss FRANCES CRITTENDEN, R.N. AC 5U4, 897-3311, Extension 351 1400 Foucher Street NEW ORLEANS, Louisiana 70015 misel, samo ena želja, ena sama ljubezen je imela prostora v njunih srcih. Duši sta se oklenili bele peruti na valovih. Če se je zazibalo jadro, če je krenilo desno, če se nagnilo na levo, sta junaka vztrepetala. Telo je podrhtavalo, roka se je sama iztegala v daljo, koprneča in vabeča: Pridita, golobici, priletita, ptički! Bela perut na morju je polagoma rasla. Ob bregu je morje šumelo, vznemirjeno od ugodnega juga, kakor bi slutilo, kako neizmerno srečo nosi na valovih. Sunki vetra so naraščali, zašu-melo je po gozdu, jadro se je bočilo, ladja je letela hrepeneč k bregu. Tedaj se je Iztok zdramil. Od-bežal je s stolpa, za njim Rado. “Vojaki, na for! Prihajajo, prihajajo!” Od ust do ust je letel klic, v taboru je završalo. Konji so za-rezgetali, deklice popustile jagnjetino na ognju in bežale k V blag spomin OB DESETI OBLETNICI, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE Joseph Šuster (Šušteršič) ki je zaspal v Gospodu 31. dec. 1959. Preteklo je že deset let, odkar si Ti zapustil nas in svet. Ali nismo na Te pozabili: spomine svetle v nas budiš, v ljubečih srcih nam živiš! Žalujoči: soproga FRANCES otroci CAROL, RONALD mama JOSEPHINE in bratje in sestre Cleveland, O., 31. dec. 1969 morju, tolpa je vzklikala in se gnetla na obrežje. Zlatožareča obla sonca se je dotaknila morja, valovi so vztrepetali v zlatu in razgrnili neve-doma Ireni in Ljubinici bagrene tančice na mokro obrežno pot. Oklepi in šlemi so zažareli, jezdeci so obstopili cesto s fora do pristanišča. “Zapalite ogenj na stolpu!” To znamenje je bil sporočil Iztok Radovanu, da brez skrbi priplovejo v luko. Sonce se je še enkrat kakor začudeno dvignilo nad morje, nato je sunkoma utonilo. V mraku je zagorel s stolpa rdeč ogenj in oblil z žarom mesto in morje. Z ladje se je posvetila plamenica, zagugala se v loku in padla v morje. Za njo druga in tretja! “Prihajajo, on je, Epafrodit, Irena, o.bogovi!” Iztoka je radostno čustvo tako prevzelo, da se mu je tresla desnica, ki je stiskala ročnik krasnega meča. V blag spomin OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU ZASPAL NAŠ LJUBLJENI MOŽ, OČE IN STARI OČKA Jože Lekan, sl. Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 31. decembra 1968. Gospod, daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker Si dobrote vir, uživa raj naj sveti! Žalujoči: žena MILKA, roj. BAJD sin JOŽE hčerke MARJA JENKO, MILČI ROESSMANN in ANUŠKA snaha MILI, zeta DR. VILIBALD JENKO in DR. UROŠ ROESSMANN vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio, 31. dec. 1969. “Plamenice! Zažgite grmade na obali!” Nekaj mladcev je steklo do nakopičenega dračja in zažgalo visoke kresove. Drugi so prinesli smolnic in jih vžgali zapored ob cesti in po foru. Kakor bi plula Iztokova razburjenost od njega na ves narod, tako je bila vsa vojska, mladenke in tolpa zamamljena. Deklice so obkrožile, odete v haljice, pristan. Plameni grmad so jih razsvetljevali vedno ča-robneje, čimbolj je temnel večer, kakor bi morske vile prišle iz valov in na bregu vodile raj. Ko je luč grmad dosegla ladjo, je potihnil šum in šepet, tisoči oči so se uprli v lepo jadrnico, ki se je ponosno in za čudo slovesno bližala bregu. Videli so, kako so se zgibale sence po jamborih, kako se stiskala jadra, ginila, izginila, povezana od mornarjev. Udarci vesel so zašu-meli in tanka ušesa so že začula F blag spomin 22. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN BRATA Štefan Malavašič ki je umrl na dan 1. januarja 1948. Dvaindvajset Te let že hladna zemlja krije, v gomili tihi pokojno zdaj spiš, sonce zdaj zimsko na grob Ti sije, a v duhu pa vedno med nami živiš. Lahko naj Te zemlja krije, spavaj, dragi naš, sladko, luč nebeška naj Ti sije. mir in pokoj naj Ti bo. Žalujoči ostali: ROSE MALAVAŠIČ, soproga ANTON, FELIX in MAX, bratje Cleveland, O. 31. dec. 1969. V SPOMIN STARE SLAVE — Kadeti rezervne častniške šole Vermontske Norvich Univerze v uniformah iz leta 1819 na proslavi 150-letnice te šole. Pri tej univerzi je obstajala častniška šola skozi vsa ta leta in obstoji še danes. Radovanove strune. Takrat se ljudstvo ni moglo več premagati. Zaklicalo je in zavriskalo, da se je razleglo po morju. Prav blizu kraja se je ladja ustavila. Vreteno je zaškripalo, sidro je utonilo in pripelo jadrnico k dnu. S krova se je zazibal čoln, padla lestvica, po nji so se pojavile sence in se skrile v čolnu. Vse je zopet molčalo, vse dihalo z dvignjenimi prsmi in čakalo. Na valovih se je zazibala rdeča lučka, strune so zapele svatovsko pesern. S tihimi udarci so gnala vesla čolniček k obali. Še nekaj zamahov, še nekaj uporov v vesla — in čolniček je trčil h kraju. Ročni brodarji so skočili iz čolna in ga pritegnili k bregu. Tedaj se je zganila filofska oglavnica v čolnu, ob njej sta se zasvetila ob žaru plamenic dva zlata diademčka v krasnih laseh, dve vitki postavi sta odgrnili plašča in se prijeli Epafrodita. Na belih rokah so zablesteli dragi obročki, Irena in Ljubimca sta stopili iz čolna. “Pax, eirene!” je izpregovoril Epafrodit in izpustil deklici. In diademčka sta se sklonila na zlatem oklepu Iztoku in Radu. Narod je molčal kakor zama-mljen, samo ognji so prasketali in konji udarjali ob granit. Dekleta so drhtele, očarane od krasote Irenine, vzradovane od Lju-biničine srečcj. Sam Epafrodit je obstal kakor izklesana misel, zamaknjen v ljubeči dvojici, ki sta pili v poljubih srečo, za katero ni izraza in ni besede. Oglavnica mu je zdrsnila z glave, z belimi lasmi, nemazilje-nimi, odkar je odel filozofsko haljo, se je igral jug, v duši je začul glas usode: Dovršeno! Cesar nimaš sam, česar nisi imel nikoli, to si dal drugim, edino in največje — ljubezen. Dovršeno! V očeh se mu je zasvetila rosa, raztajalo se mu je srce in mirni stoik si je otrl solzo. (Dalje prihodnjič) ------o------ — Zvezna vlada pobere letno davka na igralne karte preko 7 milijonov dolarjev. Naročnikom -- Če prejemate Ameriško Domovino po pošti, pomeni datum nad vašim imenom, do kdaj je naročnina plačana. Na primer: 1-20-0, kar je do 20. januarja 1970, torej najprej mesec, nato dan in leto. Obnovite naročnino pravočasno in omogočite nam redno nadaljne delo! VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO vsem sorodnikom, prijateljem in. znancem. Fraftk 'm Momja ICrevh 3546 E. 81 St., Cleveland, Ohio 44105 ~ -------"---1---^ -=■ ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 BIVOLJI ROGOVI ZNAMENJE IMENITNOSTI — Na stebru pred hišo so v Rante Pelavoa v Indoneziji pritrjeni rogovi bivolov, ki so bili darovani na pogrebih sorodnikov in prednikov. Čim več rogovja, tem bolj imenitna je družina.