8564 AA 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA Primorski nevnik f°SAku,a plačana v gotovim n onn Abb. postale i gruppo Lena oUU lir Leto XXXVI. Št. 57 (10.577) TRST, nedelja, 9. marca 1980 JRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ^°vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. HI IZHODA? Pijansko notranjepolitično živ- tttilf pre^v^a težke čase, iz ka-u . 2a sedaj ni videti jasnega hi' problemov še j)tL~° dovolj od terorizma do u 0, bolj zaostrene gospodarske j. dirjajoče inflacije, ki po %o.realno kupno moč delovnih dj..10'. °d brezposelnosti do za-|dV lanja družbenih reform, so ° mnenje in vodilne politične , m-e v državi še enkrat presežki škandali, ki so še bolj &je °Pak 2e tnbo nizko zaupa-i>»nih rt*0ra'no neoporečnost dr-ierir 'n °b!astvenih krogov. A-11^, altagirone, ki je že spodnja ministrski stolček ugledneje redstavniku krščanske demo-lj .be *n ki bo nedvomno odkri-Kj ,e druge visoke soodgovorno ° ^°^e*e2be pri sprejemanju dj -m je na. °®ki v Krščanski demokra- djjij. lednih svot za nelegalno fi-P083™16211**1 struj in tih st* tnor<^a tudi v nekaterih dru-casserankah. je sledil škandal Ital-tij, * aretacij0 okrog štiridese-k0v . 0 kar dokazuje tudi dej-b hotef rnanjšinska struja sploh ^ DfPV7pfi npKonih prlffn. prevzet^ nobenih odgo-V sedanjem vodstvu kt) Č Preusmeritev v desno v kr Je SB'—- ............... i°fifrnnlSeveda otežkočila nadaljno t° med političnimi in k - silami, predvsem pa a možnost učinkovite UVODNIK SOCIALISTIČNEGA TAJNIKA V GLASILU PSI CRAXI: POLITIČNI POLOŽAJ JE TREBA REŠITI BREZ NEPOTREBNEGA ZAMUJANJA Opozicija komunistov do vlade, ki bi jo vodil socialist bi bila nedvomno različna od opozicije do Cossige - Cicchitto za izločitev liberalcev in socialdemokratov iz vlade RIM — Potem ko je vsedržavni svet krščanske demokracije izvolil političnega tajnika in pred sednika stranke, so v ospredju italijanskega političnega življenja prizadevanja socialistov, da bi premostili sedanji zastoj v delovanju vlade. Republikanec Mam-mi, predsednik poslanske skupine svoje stranke, je včeraj menil, da so socialisti in republikanci v sedanjem političnem trenutku edine politične sile k: lahko preprečijo razširitev razkola med obema največjima stranka- ma ter čelni spopad med KD in KPI, kar bi ogrozilo vse možnosti Italije, da se reši iz krize. S podobnim mnenjem se je oglasil tudi predstavnik socialistične levice Cicchitto, ki je dejal, da mora vlada na neki način popraviti znaten premik na desno, do katerega je prišlo po kongresu krščanske demokracije. To bi lahko dosegli s tem. da iz vlade izločijo socialdemokrate in liberalce ter si tako zagotovijo podporo socialistov. To pa, ker je treba storiti vse, da bi prepre- iiikMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiimimiimiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitHiiiiiiiiiii TITOVO STANJE ŠE NAPREJ TEŽKO Ribičič tujim novinarjem o kolektivni odgovornosti Brzojavka šefov držav saharskega območja s simpatijami za Tita in jugoslovanske narode LJUBLJANA, BEOGRAD — Zdravniški konzilij je včeraj sporočil, da je »splošno zdravstveno stanje predsednika republike Josipa Broza Tita še naprej težko. Ker se funkcije ledvic ne vzpostavljajo, nadaljujejo z uporabo umetnih ledvic. Izvajajo tudi ostale ukrepe intenzivnega zdravljenja*. V tiskovnem centru v Klubu poslancev, kjer številni poročevalci največjih evropskih listov, televizij in agencij, vsak dan okrog 12. ure med prvimi zvedo za dnevno zdravniško sporočilo o Titovem stanju in dobijo tudi druge informacije, je bil med včerajšnjo tiskovno konferenco prisoten . tudi predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič, ki je novinarje seznami z nekaterimi smermi notranjega razvoja v Jugoslaviji in s pogledi na mednarodni položaj. «Glavne smeri družbeno - političnega razvoja v Jugoslaviji — je dejal med drugim — so v tem trenutku predvsem gospodarska stabilizacija s poudarkom na izvozu, krepitev notranje enotnosti, akcije na mednarodnem pozorišču zlasti v gibanju neuvrščenih, priprave na konferenco o evropski varnosti in sodelovanju v Madridu ter nadaljnja demokratizacija našega družbenega sistema.* Ko je odgovarjal na vprašanja, je Mitja Ribičič poudaril pomen pobude predsednika Tita o kolektivnem delu in odgovornosti ter dejal, da «imamo že zdaj mnogo izkušenj v tem smislu*. Ko je govoril o nezadostno razvitih republikah in Kosovu, je Ribičič dejal, da bo tej avtonomni pokrajini v bodoče potrebna največja pomoč predvsem iz sredstev sklada za nerazvite. Dejal je, da so manj razvite 'republike v svojem razvoju že dosegle raven Slovenije izpred desetih let. sefi držav in vlad saharskega območja, ki so zbrani na konferenci v glavnem mestu države Mali, Bamaku, so včeraj poslali predsedniku Titu brzojavko z željami za njegovo ozdravljenje. V brzojavki je rečeno: «Peta konferenca vrha šefov držav in vlad saharskih dežel, zbranih v Bamaku 8. in 9. marca 1980, zaskrbljeni za zdravje maršala Tita. predsednika SFR Jugoslavije, predsednika ZK Jugoslavije, vrhovnega poveljnika jugoslovanske armade, izraža svojo solidarnost in svoje simpatije prijateljskim narodom Jugoslavije v težkih trenutkih, ki jih doživljajo. V trenutku, ko si prizadeva da skuje in stopi v celoto usodo bratskih narodov tega področja, so vse njene misli pri tem velikanu, ki simbolizira hrabrost, samoodpovedovanje, predajanje samega sebe narodu, čigar primer ostaja neizčrpen vir navdihov. Konferenca še enkrat potrjuje svojo zvestobo politiki neuvrščenosti, s katero bo ime maršala Tita trajno povezano. Konferenca pošilja vsem narodom Jugoslavije in njihovi vladi najiskrenejše želje za hitro ozdravljenje maršala Tita.» čili predčasne volitve, ki so neizbežne, če ne pride do vlade narodne solidarnosti, proti kateri sta se PSDI in PRI večkrat odločno izrekli. V uvocniku, ki ga danes objav lja socialistično glasilo «Avanti» piše tajnik PSI Craxi. da je vlada, ki jo vodi Cossiga, praktično zaključila svojo nalogo, ki je od vsega začetka bila omejena. Logični zaključek Cossigove vlade je bil demokristjanski kongres, po katerem so socialisti sklenili, da odvzamejo Cossigi svojo posredno podporo. Pri tem je ugotovil, da je za zaprtje poglavja o Cossigovi vladi potrebno zadostiti le nekaterim formalnostim, medtem ko je za oblikovanje trdnejše in uglednejše vlade treba premostiti še celo vrsto težav Politični položaj je treba rešiti brez zastojev, čeprav je izredno težak in zapleten. Craxi je dejal, da je krščanska demokracija v zadnjih mesecih zvrstila celo vrsto «ne» in sicer se je izrekla proti sodelovanju s komunisti, proti vladi narodne enotno sti in proti pogajanju. S svoje strani pa KPI že od lani trdovratno vztraja pri svojem stališču «ali v vladi ali v opoziciji*. Vse to otežkoča kakršnokoli rešitev. Socialisti sedaj čakajo od novih demokristjanskih voditeljev, da izdelajo jasno in tvorno politično linijo. Omeniti je še treba izjave in članek člana komunističnega tajništva Napolitana, ki se ie ukvarjal z možnostjo, da bi predsedstvo vlade prevzel socialist. Napolitano pravi, da je trenutno nemogoče predvidevati, kdaj bo prišlo do pogojev za vstop komunistov v večino ali v vlado. Nato pravi, da bi komunistična opo-ziciia do vlade, ki bi jo vodil socialist, bila prav gotovo različna kot do vlade, ki jo vodi demokristjan. Bistveno je, pravi Napolitano, da se dialog med KPI in PSI med prihodnjo vladno krizo razvija tako, da se njuno sodelovanje ne razbije in da ostane v ospredju skupni cilj vlade demokratične enotnosti. Pogovori Njercre-Pertini RIM — Tanzanijski predsednik Njerere, ki je trenutno na uradnem obisku v Italiji je imel včeraj že drugi pogovor s predsednikom republike Pertinijem, sestal pa se je tudi s predsednikom vlade Cossigo in z vrsto italijaskih gospodarskih operaterjev. Pogovor s Pertinijem je bil še zlasti prisrčen. Italijanski državni poglavar je Njerereju zagotovil, da je Italija, prav tako kot Tanzanija, proti neokolonializmu in da pod- ŠE GVERILA V AFGANISTANU k 7n*mi M^kočil \igov1 naJ bi sledila sedanji NziCj.. ki je, s komunisti v Nporn 'n 2 umaknjeno zunanjo L Nzi SOc'a'i'Stov, praktično že i Padim -e samo vprašanje, če Hiltj,! 8 Pre BOGOTA’ — Tudi tretji krog pogajanj med skupino gverilcev, ki so zasedli dominikansko veleposlaništvo in kolumbijsko vlado, na katerih bi se morali sporazumeti za izpustitev talcev (16 veleposlanikov, dva vršilca dolžnosti in pet konzulov), ni privedel do zaželenih sadov. Nekaj ur po koncu po gajanj so uradni krogi sporočili, da bodo pogajanja nadaljevali šele prihodnji teden, točnega datuma pa niso sporočili. Izvedelo se je, da sta tudi tokrat obe strani le ponovili svoja stališča; do zbli-žanj n’ prišlo. Gverilci skupine M -19 so zasedli dominikansko veleposlaništvo pred 13 dnevi, da bi lahko zamenjali talce z več kot 300 političnimi ujetniki, ki so zaprti v kolumbijskih zaporih. Ob začetku akcije je bilo v veleposlaništvu nad 50 talcev, od takrat pa so jih gve rilci izpustili 24. Vse kaže, da je prišlo do zao stritve med gverilci in kolumbij sko vlado. Po vesteh, ki jih je razširila tiskovna agencija UPI, bi lahko prišlo v kratkem do »krize* v odnosih gverilcev do vlade. Slednji naj bi namreč zagotovili, da ne bodo več izpustili nikogar, dokler ne bodo vladne o-blasti sprejele njihovih zahtev. V Ljubljani pokopali Janeza Barboriča LJUBLJANA — Včeraj so na ljubljanskih Žalah pokopali posmrtne ostanke Janeza Barboriča, člana predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije. Od pokojnika so se poslovili Mika Špiljak, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije ter predstavniki železarne Štore ter Ivan Godec, sekretar republiškega sveta Zveze sindikatov, Dan«s volitve v baskovski deželi MADRID — Nad milijon in pol Baskov bo danes šlo na volišča, da bi izvolili 60 poslancev v krajevni parlament, ki ga predvideva statut o avtonomiji, ki so ga odo brili z referendumom 25. oktobra lani. Današnjih volitev se udeležujejo tako vsedržavne kot izrazito krajevne stranke. Tri pokrajine baskovske dežele se aadnje čase morajo soočati ne samo s pojavom terorizma, temveč tudi z dokajšnjo gospodarsko krizo, TEHERAN — Upanje, da bodo islamski študentje nemudoma predali ameriške talce v varstvo i-ranski vladi, je včeraj splahnelo. Ura, ki so jo študentje na a-meriški ambasadi določili kot čas predaje (16. po lokalnem času, 14.30 po italijanskem) je namreč šla mimo, ne da bi se kaj bistveno novega zgodilo. Revolucionarni svet, ki se je sinoči sestal na izredni seji, ni sporočil, kaj namerava storiti glede pogoja, ki so ga študentje postavili za prepustitev talcev, in sicer da naj svet imenuje novega predstavnika posebne komisije, ker nimajo namena pogajati se z ministrom za zunanje zadeve Got-bzadehom. Njegovo tajništvo je predvčerajšnjim sporočilo, da ga je imenoval sam ajatulah Homeini s privolitvijo revolucionarnega sveta. To pa so včeraj študentje v svojih sporočilih po radiu Teheran demantirali. Dejansko je včeraj nekaj ur potem Gotbzadeh priznal« da ga ni imenoval ajatulah Homeini, da pa je slednji predal o-dločftev glede tega imenovanja revolucionarnem!’ svetu. Zunanji minister je še poudaril, ■ da predaja talcev še ne pomeni njihove osvoboditve, kajti za to odločitev je pristojen samo parlament. Glede srečanja med talci in mednarodno preiskovalno komisijo OZN je dejal, da ho do tega prišlo danes ali jutri, ne glede,na izročitev ameriških državljanov s strani. študentov. Vsekakor je vprašanje predaje ameriških državljanov bolj zapleteno, kot se je spočetka domnevalo, kajti 'v poplavi izjav in protiizjav obstaja nevarnost, da se bo spet nevarno premaknilo ravnotežje iranske notranjepolitične tehtnice. K temu zagonetnemu vzdušju so včeraj pripomogle tudi reke tisočih demonstrantov, ki so se pretakal* okoli ameriške ambasade v Teheranu. Študente so demonstranti pozl-vali, naj ne predajo talcev vladi, kajti »Gotbzadeh je lažnivec*. Ob vzklikih »smrt Ameriki* so fanatiki sežgali tudi dve ameriški zastavi in zahtevali izročitev bivšega šaha Pahlavija, študentje vsekakor niso nasedli tem ponovnim skrajnim manifestacijam, ampak so celo povabili iransko ljudstvo, naj ne organizira stavk ali «sit-inov», ki bi jih lahko izkoristile le »kontrarevolucionarne site*. Želijo pa si ,da bi iranski državljani nadaljevali z islamsko revolucijo, kateri naj bi načeloval le imam (Homeini) in ki naj ima tudi namen, da ZDA pojasni, da ameriški državljani ne bodo svobodni dokler ne bo ljudstvo i-melo v svojih rokah bivšega šaha. Ti včerajšnji razpleti vsekakor dajejo prav zelo previdnim ameriškim izjavam glede predaje talcev. Funkcionarji ameriškega zunanjega ministrstva so vest sicer sprejeli z zadovoljstvom, vendar so v isti sapi izjavili, da se to dogajanje vleče že štiri mesece, zato je potrebna velika previdnost v presoji tega vprašanja. Po njihovem mnenju predstavlja sedaj zapreko za hitro rešitev predvsem dejstvo, da islamski študentje niso povsem prepričani gleda vladne politike. Vsekakor so ocenili kot ugodno dejstvo, da vodi komisijo za predajo talcev zunanji minister Gotbzadeh. Na sliki (telefoto AP); Muslimanski verniki med demonstracijami v znak solidarnosti s študenti, ki še vedno zadržujejo ameriške talce na ameriškem veleposlaništvu. TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ POPOLDNE NA SEDEŽU KROŽKA SALVEMINI Z obrazložitvijo štirih resolucij začetek pokrajinskega kongresa PSI Pozdravna nagovora sta imela Arnaldo Pittoni in lože Pečenko v slovenščini - Kongres se bo zaključil danes (na sedežu v Ul. Mazzini) z izvolitvijo 31-članskega pokrajinskega vodstva S pozdravnim nagovorom Arnalda Pittonija in Jožeta Pečenka ter z obrazložitvijo štirih političnih dokumentov, ki odražajo notranje struje stranke, se je na sedežu krožka Salvemini začel XVI. pokrajinski kongres Socialistične stranke Italije. Poleg 47 delegatov, ki bodo danes izvolili novo 31-člansko pokrajinsko vodstvo, so se kongresa udeležili številni predstavniki krajevnega družbenega življenja. KD so zastopali Locchi, Bartoli in Orlando, KP1 Tonel, Monfalcon in Martone, PSDI Pierandrei in Lanza, enotno sindikalno zvezo CGIL - CISL - UIL Gia-luz, Degrassi in Veber, združenje ACLI pa predsednik Barbo; prisotna je bila tudi delegacija Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki so jo sestavljali Boris Race, Dušan Udovič in Bogo Samsa. V uvodnem nagovoru je Arnaldo Pittoni, ki skupno z Bravom, Gher-sijem, Malutto, Pečenkom in Roton-darom sestavlja predsedstvo kongresa, poudaril, kako se kongres odvija v izredno težavnem trenutku ne samo na deželni in državni, ampak tudi na mednarodni ravni, kjer je politika popuščanja napetosti in miru zašla v hudo krizo. To se dogaja prav v trenutku, je poudaril Pittoni, ko prestižni lider neuvrščenih, pred. sednik Tito, bojuje svojo zadnjo bitko in kateremu pošilja kongres najtoplejša voščila. Pittoni je nato analiziral obdobje, ki gre od zadnjega strankinega kongresa in dogodke, ki so označevali strankino dejavnost do današnjih dni. Ti dogodki so bili sicer predmet razprave na predkongresnih skupščinah, na katerih so strankini člani debatirali o štirih političnih dokumentih, ki imajo več skupnih točk, a se razhajajo v taktičnih potezah, s katerimi naj bi socialisti dosegli zastavljene cilje. Naloga kongresa bo tudi v tem. da bi skušal zmanjšati razlike, ki obstajajo v štirih dokumentih, predvsem kar se tiče politične linije na krajevni ravni; vsi dokumenti nakazujejo skupno strategijo za preporod Trsta in poudarjajo važnost, ki jo imajo osimski sporazumi za industrijski razvoj Trsta. Pozdravni nagovor v slovenščini pa je imel Jože Pečenko, ki se je uvodoma spomnil na mednarodni praznik ženske. Poudaril, je nato. da je tudi naloga socialistov prispevati k reševanju številnih problemov, najprej pa morajo sami odgovoriti na notranja vprašanja. Pečenko je še izrazil prepričanje, da se bodo delegati v svojih posegih dotaknili številnih problemov ob zavesti, da so predstavniki delavske in internacionalistične stranke, ki ima za temeljno nalogo v vse večji meri vključiti delavski razred v javno upravo in ustvariti idealne pogoje za mirno sožitje in živo sodelovanje med tu ži-večina narodnostnima skupnostima. Rekli smo, da imajo štirje politični dokumenti več skupnih točk. Tako soglasno negativno ocenjujejo Cecovinijev odbor, zavzemajo se Začetek pokrajinskega kongresa PSI Sestanek za reševanje vprašanj delavcev Dreher Včeraj se je spet sestala delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki deželne uprave, Združenja industrijcev ter sindikalnih organizacij in ki ji je poverjena naloga, da poišče rešitev za pekoče probleme delavcev bivšega obrata Dreher. Vse kaže, da je bilo delo skupine doslej uspešno in da so za nekatere delavce že našli nova delovna mesta, veliko problemov pa je še vedno odprtih. Sindikalni predstavniki zahtevajo v tem okviru namestitev kakega novega proizvodnega obrata in Združenje industrijcev si je v tem smislu naložilo določene obveznosti, čeprav pripominja, da zahteva to precej časa. Boldrini bo jutri v Vidmu govoril vojakom Predsednik vsedržavnega združenja ANPI - VZPI sen. Arrigo Boldrini bo jutri ob 19. uri v občinski palači v Vidmu spregovoril vojakom, podčastnikom in častnikom ob priliki vojaških volitev. Z zakonom 382 iz leta 1978 je namreč določeno, da tudi vojaki volijo svoje reprezentančne organe, kar predstavlja pomemben korak na poti demokratizacije in povezovanja vojaških sil z družbo. O pomenu te pridobitve bo govoril sen. Boldrini. RAZPRAVA OB MEDNARODNEM LETU OTROKA VKLJUČEVANJE OTROK V TRŽAŠKO STVARNOST Oris delovanja koordinacijskega odbora • Dramatična realnost mladih handikapirancev Pod pokroviteljstvom tržaške občine je bila včeraj v veliki dvorani trgovinske zbornice okrogla miza na temo «Otrok v krajevni stvarnosti*, ki so se je udeležili številni šolski in socialni operaterji ter predstavniki krajevnih oblasti. Po uvodnem posegu predsednika trgovinske zbornice Modiana, poslanke Gruber Bencove in župana Ce-covinija, je občinska odbornica za šolstvo Boschinijeva orisala delo posebnega koordinacijskega odbora ob mednarodnem letu otroka 1979, ki ga je kot znano proglasila generalna skupščina Organizacije združenih narodov. Zatem so se zvrstila poročila članov omenjenega odbora, med katerimi bi omenili prof. Spadara, pokrajinskega odbornika za šolstvo ter predstavnika pokrajinskega odbora CONI Islerja. Po poročilih se je razvila razprava, v katero so posegli predstavniki številnih organizacij, ki se v našem mestu dnevno srečujejo z življenjem in problemi otrok. Ponovno je prišla na dan dramatična za mednarodno sodelovanje s sosednimi deželami in z Jugoslavijo, poudarjajo nujnost, da se sloven ski narodnostni skupnosti v Italiji zagotovi zaščitni zakon, za dosego katerega bo PSI zahtevala hitro ukrepanje. Resolucijo štev. 1 je orisal Ful-vio Del Tutto; med podpisniki so še Pittoni, Favretto, v njej se spoznava tudi pretežni del slovenskih članov PSI, na predkongresnih skupščinah je zbrala 29,52 od sto glasov, v pokrajinsko vodstvo pa bo izvolila 9 predstavnikov, med temi 4 Slovence. Resolucijo štev. 2 je orisal Livio Pesante, zagovarja stališča strankine levice, na predkongresnih skupščinah pa je zbrala 27,46 od sto glasov. Med podpisniki so še Seghene, Ghersi, Giae-chetti in Boniciolli, v pokrajinskem vodstvu pa bo imela 8 predstavnikov. Resolucijo štev. 3 je orisal Paolo Coslovich, med podpisniki pa sta še D’Amore in Carbone. Razpolaga z 29.33 od sto glasovi, v pokrajinsko vodstvo bo izvolila 9 predstavnikov, četrto resolucijo ua je orisal Adriano Malutta: na predkongresnih skupščinah je zbrala 13,67 od sto glasov, v pokrajinskem vodstvu pa bo razpolagala s 5 predstavniki. Sledila je razprava, ki se bo nadaljevala danes, ob 9. uri, na sedežu v Ul. Mazzini. Družino našega delovnega tovariša Danila Bizjaka in soproge Nade je osrečilo rojstvo-drugorojenca MITJE Tega srečnega dogodka se najbolj veseli bratec Gregor. Srečnima staršema čestita, malemu Mitji pa želi vse najboljše v življenju kolektiv Primorskega dnevnika VČERAJ V MESTU IN OKOLIŠKIH VASEH Zanimive in pestre prireditve ob mednarodnem prazniku žensk Bazovici Bogata kulturna sporeda v Trebčah in v udeležba - Uspeh srečanja v socialnem centru v Povsod velika Ulici Gambini V mestu in skoraj v vseh naših vaseh so bile sinoči številne proslave in družabna srečanja ob mednarodnem prazniku žena, še druge pa bodo na sporedu danes in ponekod tudi v prihodnjih dneh, vse do sobote in nedelje, ko bosta v mali dvorani gledališča Verdi ozi roma v boljunskem gledališču pomembni prireditvi z zanimivim kulturnim programom. Nemogoče nam je bilo spremljati vseh teh srečanj in zato bomo o njih podrobneje poročali v naslednjih dneh, saj so bile številne proslave prak tično od Štivana pa vse dc milj-ske občine. V priredbi domačega PD Primorec in vaške sekcije ZŽI - UDI je bilai smoč' v trebenskem Ljudskem domu kulturna prireditev z veselim družabnim večerom. Nastopili so otroci, ki obiskujejo vrtec, z uprizoritvijo pravljice ter osnovnošolski recitatorji, nato je skupina mladih domačinov in domačink !z-vedla krajšo veseloigro. Spored se je nato nadaljevai z nastopom o trok, ki obiskujejo glasbeni tečaj PD Primorec, večer pa je sklenil domači mešani pevski zbor. Zelo dobro je uspel praznik žensk v socialnem centru v Ul. Gambini, ki so ga priredile operaterke Centrov za mentalno higieno v Tr- HiiiiiiiimiifiifiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiinniiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiHiiiia TISKOVNA KONFERENCA SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV Čimprej izvajati osimski sporazum in uresničiti industrijsko cono Predstavniki FLC so poročali o poteku obiska delegacije jugoslovanskega sindikata v Italiji • Regularizirati položaj tuje delovne sile r < Med včerajšnjo sindikalno konferenco Ob zaključku obiska delegacije jugoslovanskega sindikata (gradbeni sektor) v Italiji, je sindikalna federacija gradbenih delavcev (FLC) priredila včeraj v časnikarskem krožku tiskovno konferenco, da bi seznanila javnost s potekom pogovorov, ki so se v tednu dni odvijali v več italijanskih mestih. Na tiskovni konferenci, ki ji je predsedoval Silvano Milocco iz Vid ma, so sodelovali trije vsedržavni predstavniki federacije gradbenih delavcev CGIL, CISL, UIL, in sicer Kirschen, Cacetta in Marchioni. Član vsedržavnega tajništva FLC Kirschen je uvodoma naglasil, da je bilo srečanje v okviru prijateljskih stikov med obema sindikatoma in je zaobjelo tudi širše a-spekte. Obravnavali so konkretna vprašanja v širšem bilateralnem in evropskem smislu, ki se odpirajo predvsem sedaj Tako so obravnavali na primer tudi obnovo potresnega območja v naši deželi in s tem v zvezi kroženje delovne sile med Italijo in Jugoslavijo v luči sporazumov med obema federacijama. Prav sporazum c delovni sili pa ni še v veljavi, zato pa bi ga morala italijanska vlada čimprej podpisati, da reši pereče vprašanje dela na črno. Diskutirali so tudi o mednarodnem položaju in vlogi sindikatov na evropski in svetovni ravni ter poudarili, da je tre ba navezati tesnejše stike prav z jugoslovanskim sindikatom, predvsem sedaj, ko je bil sklenjen spo razum med SFRJ in EGS in ko vstopa tudi Grčija v evropsko go spodarsko skupnost. Predstavnik vsedržavnega vodstva FLC Cacetta je poudaril pozitiven potek enotedenskih razgovorov i jugoslovansko delegacijo in naglasil, da so predložil' tudi nekaj konkretnih predlogov, predvsem v zvezi z izmenjavo delovne sile med F-JK in Slovenijo, obenem pa obžaloval težnje določeni!) sil, ki nočejo te izmenjave regularizirati, kar seveda ne koristi odnosom med Italijo in Jugoslavijo. Zavarovati je treba jugoslovanske delavce, ki so že zaposleni v naši deželi! Cacetta je govoril tudi o vlogi osimskih sporazumov in pri tem poudaril, da je treba sporazume čimprej uresničiti in z njimi tudi industrijsko cono na Krasu, ki bi nudila velike možnosti zaposlovanja obmejnemu prebivalstvu, kar je v današnji gospodarski krizi neobhodno potrebno. FLC si bo v tem smislu tudi prizadeval in opravil svoj delež, da bo čimprej prišlo do popolne uresničitve osimskih sporazumov, saj bi izvajanje le-teh dvignilo celotni gradbinski sektor. Z osvojitvijo sporazuma, ki je bil v Osimu podpisan med Italijo in Jugoslavijo ter z regulari-zacijo zaposlovanja tuje delovne sile (ki je primanjkuje predvsem na potresnem območju) bi se deželi F-JK obetali boljši časi. (mč) • Letos poteka 35. obletnica Delavske zbornice UIL. Ta jubilej bo sindikalna organizacija proslavila v petek, 14. marca, na sedežu na Trgu Papa Giovanni XXIII 6. Silovito trčenj’e v predoru Sv. Vida V trenutku, ko zaključujemo re dakcijo, smo prejeli vest, da je približno ob 23.30 prišlo v predoru Sv. Vida do silovitega čelnega trčenja med dvema avtomobiloma. V nesreči so bili ranjeni 25-letni Mauro Novel iz Ul. Pecenco 4, 24-letni Roberto Dordei iz Ul. Čampi Elisi 24 ter zakonca 41-letni Ai • mando ter 36-letna Ivana Buono core, stanujoča v Ul. Broleto. Najhuje je bil ranjen mladi Novel, ki se bo zdraviti približno 40 dni na nevrokirurškem oddelku zaradi hudih poškodb na raznih delih telesa. Aretiran zaradi opolzkih dejanj Na podlagi pričevanj in prijav nekaterih prebivalcev Proseka in bližnjih vasi so proseški karabinjar-ji včeraj aretirali v Briščkih 35-let-nega delavca Livina Dagrija, stanujočega na Proseku, Ul. S. Na-ziario 172, pod obtožbo opolzkih dejanj v javnosti. Kot nam j. povedal načelnik karabinjerske postaje v Nabrežini, ki poveljuje tudi karabinjerjem na Proseku, so prebivalci omenjenih vasi večkrat presenetili Dagrija nagega v bližini hiS ter svetišča na Vejni. stu ter sodelavke revije Ponteros-so — Rusi most. Ob 8. marcu so organizatorke te prireditve izdale tudi dvojezični letak o pomenu boja za žensko enakopravnost v sedanji stvarnosti. Pokrajinski odbor Zveze žensk Italije je včeraj priredil v mestu serijo shodov z razstavami na žensko tematiko, osmi marec pa so ženske praznovale tudi na mnogto sedežih naprednih strank in organizacij. Proslave so bile tudi v dvorani SPD «Igo Gruden* v Nabrežini, na sedežu ŠD Primorja, kjer so se zbrale proseške in kon-tovelske ženske, v društveni gostilni v Lonjerju, v društvenih prostorih PD «Slavko Škamperle* ter v Gregorčičevi dvorani, kjer je 8. marec proslavilo Društvo slovenskih upokojencev. V priredbi PD Lipa je bila sinoči' Bazoviškem domu počastitev slovenskega kulturnega praznika in dneva žena z bogatim kulturnim in glasbenim sporedom. Po nagovoru domačinke Pierine Furlan, sta Neva in Boris Grgič recitirala odlomke iz slovenske literature na žensko tematiko, po zanimivi dokumentarni pripovedi zapornice iz Begunj pa je spregovorila domačinka Sonja Pečar o pomenu 8. marca danes. Spored je sklenila glasbene točka z recitacijami in nastopom pevskega zbora PD Lipa. Vsekakor bomo več o prireditvi še poročali. Kot smo že omenili, bodo številne prireditve tudi danes in v naslednjih dneh. PD Rdeča zvezda in Zveza žensk iz zgoniške občine prireja danes v društvenih prostorih kulturno srečanje s krstnim nastopom ženskega pevskega zbora, ki ga vodi Janko Simoneta ter z recitacijami članice SSG Zlate Ro-doškove. Prireditev bo tudi v Rovtah, kjer se bodo ženske zbrale na sedežu tamkajšnjega prosvet- nega društva. Družabno srečanje bo tudi v Rocolu v rekreatoriju Luc-chini s sodelovanjem ZŽI-UDI, AR CI in ACLI, nastopila pa bo skupina Trieste donna. Na enotnem sindikalnem sedežu pri Domju pa bo jutri zanimiva debata o pomenu obnovitvenega procesa v sindikalnem gibanju s posebnim poudarkom na žensko kot delavko. Skupščino priredi ženski koordinacijski odbor v sklopu CG IL, CISL,UIL ob 8. marcu kot dnevu boja za mir, za priznanje vseh pravic žensk ter za dejansko enakopravnost v pravičnejši družbi. Skupščine se bo udeležila tudi članica vsedržavnega vodstva enotne sirdikalne federacije Nicoletta Roc-chi NA POBUDO SPD »UNION* Podlonjerci dobijo mešani pevski zbor Slovensko prosvetno društvo «U-nion* vabi vse Slovence iz Podlonjer-ja na srečanje v Ljudskem domu (Ul. Masaccio 24), ki bo jutri, 10. marca, ob 20.30. Namen srečanja je ustanovitev domačega mešanega pevskega zbora, h kateremu lahko pristopi vsakdo brez starostne omejitve. Na sestanku, ki se ga udeleži tudi pevovodja Ignacij Ota, bo govor o najprimernejših dnevih in u-rah za pevske vaje. Prosvetno društvo hoče z ustanovitvijo zbora tudi prispevati k utrjevanju narodne zavesti v tem ogroženem kraju. Carinska utaja širokih razsežnosti jo morali trgovci plačati za uvoženo blago v zadnjih dveh letih, pa je niso plačali. Na spisku poveljstva finančne straže in namestnika državnega pravdnika Coassina je trenutno štirinajst imen, jasno, pa je, da se vsa afera šele razpleta in bo verjetno moral na zatožno klop še marsikdo. Obtožnice so najrazličnejše in gredo od tihotapljenja in goljufije do ponarejanja podpisov in žigov. V glavnem so trgovci* uvažali razno tekstilno blago in sir. Danes 1. kongres tržaških obrtnikov V prostorih Pomorske postaje bo danes 1. kongres tržaških obrtnikov. Kongres se bo odvijal pod geslom «Dinamizem obrtništva za gospodarski in družbeni razvoj v letih ’80». Pred kongresom so se zvrstile skupščine posameznih kategorij obrtni-kot, na katerih so obravnavali probleme teh dejavnosti s posebnim poudarkom na proizvodnjo, storitve, gradbeništvo in avtoprevozništvo. • Ob mednarodnem dnevu žensk je feministični kolektiv sporočil,_ da bodo 22. marca odprli na sedežu v Ul. sv. Frančiška 2 (drugo nadstropje) Ženski informacijski center, ki bo deloval ob torkih od 16. do 18. ure ter ob sobotah od 10. do 12. ure. Neroden padec poslanke Bencove Poslanka «Liste za Trst* Aurelia Gruber Benco je včeraj nerodno padla v prostorih tržaške trgovinske zbornice, kjer se je udeležila zaključne okrogle mize ob mednarodnem letu otroka. Parlamentarko, ki je stara 75 let, so nemudoma pospremili v kliniko »Salus*, kjer so ji zdravniki ugotovili nalom roke, ki so jo nato dali v mavec. ZAHVALA Sin Nello, hči Cesarina in sestra Eugenia se iz srca zahvaljujejo vsem, ki so pospremili na zadnji poti in ki so se kakorkoli spomnili našega dragega Cesara Pacchionija Trst, 9. marca 1980 Pogrebno podjetje Zimolo stvarnost prizadetih in handikapi-ranih otrok, ki so kljub določenim napredkom na zakonodajnem področju, še vedno zapostavljeni ter jih družba ne sprejema kot enakopravne člane. O teh vprašanjih in o splošnem odnosu med inštitucijami in potrebami otrok je govoril tudi Fabio Marchetti, ki je ob o-krogli mizi zastopal združenje družin, ki skrbijo za varstvo otrok (ANFAA) ter predstavniki koordinacijskega odbora, ki ga sestavljajo pokrajinska tajništva ACLI, ARCI, ZŽI-UDI, enotne sindikalne zveze CGIL, CISL,UIL, združenje, ki se ukvarja s problemi handika-piranih (CUH) ter Telefono amico. Marchetti je orisal delovanje tega odbora, ki si je vzel odgovornost, da konkretno poseže v posameznih mestnih rajonih ter skuša ustvariti nove in pravičnejše pogoje za razvoj otroških in mladinskih dejavnosti. Organizacije, ki jih je zastopal govornik, so izdelale vrsto zanimivih predlogov, ki pa jih ne morejo uresničiti brez učinkovitega pristopa krajevnih ustanov. Te pa, razen pokrajinske uprave, niso pokazale velikega razumevanja za reševanje tovrstnih problemov. Glasbena šola Tartini še ni obnovila pogodbe z občino Te dni je bil na tržaškem županstvu sestanek, na katerem so razpravljali o vprašanju obnovitve pogodbe z glasbeno šolo «Tartini» za uporabo prostorov, v katerih je glasbena šola sedaj nameščena. Sestanka sta se poleg predsednika konservatorija Bologne in svetovalca Kodriča ter nekaterih občinskih in pokrajinskih odbornikov udeležila tudi predstavnika ministrstva za šolstvo Corvascia in Bernabei. Obnovitev pogodbe naj bi pogojevala u-strezna preureditev tretjega nadstropja poslopja. Kar zadeva pomoč vladnih organov, je bilo rečeno, da bodo le-ti prispevali znaten del finančnih sredstev zlasti na področju razširitve organika in dobave didaktičnih pripomočkov. Kar zadeva pre-ureditvena dela, pa bi bilo treba finančna sredstva zagotoviti iz skladov krajevnih uprav. Poslušalcem Radia Koper Vse poslušalce Radia Koper, ki radi prisluhnejo nedeljskim oddajam «Sosednji kraji in ljudje* na programu ob 13. uri obveščamo, da bodo lahko v tokratni oddaji slišali prispevek iz dolinske občine o pripravah nekaterih tamkajšnjih pevskih zborov na letošnjo revijo «Primorska poje*, reportažo iz Ric-manj pred otvoritvijo razstave prof. Avgusta Černigoja v galeriji «Babna hiša», pa še kratka intervjuja o pomenu razstave o Albinu Bubniču v obnovljenem prosvetnem društvu v Repnu in o zmagi slovenskih odbojkarskih ekip. Ponovno opozarjamo tudi na oddajo »Sotočje*, ki gre v eter vsak torek ob 17. uri, v kateri sodelujejo skupno novinarji Radia Koper, Radia Maribor in Radia Murska Sobota s prispevki, reportažami in intervjuji o življenju in delu slovenske manjšine na Koroškem, v Porabju in v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Oddaja ima namen, da povezuje Slovence v zamejstvu, istočasno pa, da tudi obvešča poslušalce v matični domovini o življenju, težnjah in problemih treh sloiienskih narodnostnih skupnosti. ZAHVALA Sorodniki Caroline Vidali vd, Bani se toplo zahvaljujejo vsem, ki so sočustvovali z njimi. Trst, 9. marca 1980 Občinsko pogrebno podjetje, Ulica Zonta 7/C Večja skupina nadebudnih »trgovcev* z raznovrstnim blagom iz raz- ; nih krajev Italije ter tudi Švice in j Jugoslavije naj bi v našem mestu j po vesteh, ki jih je zbral milanski ] dnevnik n Giorno, »okrog prinesla* italijansko carino za milijardo in 34 milijonov lir. To je vsota, ki bi . ZAHVALA Globoko ganjeni nad tolikimi izrazi sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi naše nepozabne HELENE GANTAR se it srca zahvaljujemo počastili njen spomin. vsem, ki so na kakršenkoli način Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom, ki so ji lajšali trpljenje, častiti duhovščini, učencem in dijakom, kolegicam in kolegom, pevskima zboroma, športnikom ter vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Drago in Robi Gantar ter drugo sorodstvo Opčine, 9. marca 1980 Dne 6. marca nas je zapustila naša predraga teta ALBERTA TUL Pogreb bo jutri, 10. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v škedenjsko cerkev. žalostno vest naznanja Edi Germani z družin0 Trst, 9. marca 1980 Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/C Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil LADISLAV RAŽEM Pogreb bo jutri, 10. marca, ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnih niče naravnost v cerkev na Pesek' Žalujoče: mama Tereza ter se8®’ Angela in Marija z družinam0 Gročana, Ricmanje, 9. marca 1980 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega LUDVIKA ŽUŽKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, l°v cem, pevskemu zboru Fantje izpod Grmade, godbi iz Nabf*" žine in darovalcem krvi. Posebna zahvala dr. Floridanu in dr. Demšarjevi ter ost0-lemu zdravniškemu in bolniškemu osebju bolnišnice Santoh • SVOJCI Trst, Opčine, 9. marca 1990 ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage mame in none VIKTORIJE PURIČ vd. MILIČ se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so na katerikoli nacUL^u častili njen spomin. Posebna zahvala sorodnikom in župm* Bedenčiču. Žalujoča hči Danica in vnuk M*®1® ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega IVANA GRGIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov sP°nl^1 Posebna zahvala zdravniškemu osebju bolnišnice San tori® zdravniku Franku Križmančiču. SVOJCI Gropada, Opčine, 9. marca 1980 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob smrti naše dJ-a^ ALOJZIJE KOŠUTE vd. SARDOČ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili spomin. Posebna zahvala župniku, ženskam iz soseščin® nesebično pomoč ter darovalcem cvetja. SVOJCI Salež, 9. marca 1980 ZAHVALA Mož Avguštin, sin in hčerke z družinami, vnuki ter sorodstvo dru«° ANTONIJE ŽUUAN por. D0BRILA vali se prisrčno zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvova ^ teh težkih trenutkih. Posebna zahvala darovalcem cvetj® ricmanjskim pevkam. Ricmanje, 9. marca 1980 10. 3. 1970 10. 3' Ob 10. obletnici smrti ncp°z' žene in mame ;ab"e AVGUŠTINE ŠTURMA11 . |,če- se je živo spominjajo mož PeP‘' (er ri Nadja in Narcisa z družina®1* sestra Pepa z družino. Izola, Ricmanje, 9, marca 1980 Zadnje slovo od Helene Gantarjeve i;y Petek popoldne »lovi Ve*ilca množica poslednjič po j. J? °d prerano umrle učitelji-»si ene Gantarjeve. Prišli so di' ,.So jo poznali in imeli ra-j.jJ^^telji, znanci od blizu in stanovski tovariši in šolski trpni', ^sakdo je v tem težkem in n U s'ovesa hotel biti ob mojo Uragu in sinu Robiju, ki ju PfizaTi Žene in matere tako hudo or»n i •' P° cerkvenem obredu v Wi i ^uPn' cerkvi, kjer je ža iala' 6 šolski zbor, se je dolg toU ®Prevod razvil od cerkve po in Narodni ulici do po- paiisca, krsto so nosili odbor m .člani ŠD Polet. Ob odurna §robu se je ocj pokojne Hele , Je uQrabila našo učiteljico leč, nle, čole. Spomini nanjo so da r«j’ v,. a/eri pa so ostali še zme-Houo !2.p Ko smo ptvič zagledali ‘lili. p !feljjco, smo se zelo začu lo. „ Nakovali smo si jo mlaj-riiltn P?k v naslednjih letih smo Čepr eil.- da je ufna zei0 dobro, 8oče„ ,e iznela svoja leta in dru *nu: , starejši sistem. Večkrat *!aščjl° razveselip z darili in s *P tnj,arni- Zelo se je razveselila tpon0 tudi mi. Večno bo ostal na te trenutke. 2 Traudi Martinz cn ac,,e!jico Heleno smo na kon lili Hf-Uu šolskega leta pripra-Po j Reditev. Nastopali smo ved 8dui , Pllkim uspehom. Z veseljem Vipravljali na veliki do-lepi rn Vs°k dan smo vadili v ma *IqI)p ,Jrcdu. Ko je bila učiteljica *!abo V?}je- nam ie tudi vaja šib *»hn ' t*°t vsi razredi naše šole ‘ih slo, Iopoli pri proslavah na fedilu ?e"skih pesnikov in na pri .?e Jtordu so bili naši 'uspe- zaslugi uč. Helene Gantar. Ko smo zvedeli, da nas je za vedno zapu stila dne 5. marca 1980. se je v naših srcih razprostrla velika žalost. Lep spomin na našo učiteljico bo vedno živel v naših srcih. ■ Živka Persi Spomin na učiteljico Heleno Gantar. Bilo je decembra, ko je naša učiteljica praznovala rojstni dan. Leta 1977, ko smo bili v peten razredu, smo se mi učenci zme Zelo me je prizadelo, ko sem zvedela za smrt naše predrage u-čiteljice. Spomnila sem se, koliko lepega, dobrega in zanimivega nas je naučila in kako smo bili vedno veseli v njeni družbi... Z Dunjo sva se zmenili, da bova spekli razne sladice. Naša učiteljica je namreč praznovala rojstni dan. Vsi skupaj smo ji kupili darilo in ga položili na kateder ter se usedli v svoje klopi. Ko je vstopila v razred, smo vsi vstali. Za gledala je darilo in sladice ter se skoraj zjokala. Rekla je, da je zelo srečna ker ima tako pridne in simpatične učence Sandra Filipovič Ne morem misliti, da naše dobre in prijazne učiteljice Helene ni več. Vzgajala nas je štiri leta in nas privedla do srednje šole. Večkrat sem jo na Opčinah srečal nasmejano in vsakič sva se pot govarjala o moji sestrici. Ko mi je umrl dedek, me je znala tako lepo potolažiti in opogumiti. Zadnje leto pred prestopom v višje razrede smo imeli skrbno pripravljeno zaključno prireditev, kjer sem nastopil tudi jaz- in večina mojih sošolcev. Učiteljica mi je priskrbela pleten venec iz sladkega kruha kot klobuk (bil sem namreč v igri Kralj), ki Mi je komaj stal na glavi. Ko sem stopil na oder, se je vsa publika zasmejala. Takrat sem videl učiteljico Heleno prisrčno nasmejano in bil sem ve- nili, da organiziramo slavje. -Vsak | sel. Večkrat sem ji pomagal in re je nekaj prinesel, kolače, pijačo, j kla mi je «moja desna roka». Vsa-Dunja in Sandra sta prinesli celo > kemu od nas je dala kakšno sme-torto. Prišli smo v šolo zgodaj zju- išno ime. traj in vse lepo pripravili. Ko je j Vas, gospa učiteljica, ne bom prišla učiteljica, je kar obstala o/i i več pozabil. Privedli ste me v zre-veselja. Skoraj celo jutro smo pra- j lejšo dobo življenja in mi tako o znovdli in se veselili. Dne 5. mar- lajšali vse drugo. Hvala Vam, go spa učiteljica. Marko Feri (vsi n. b sr. š. Srečko Kosovel) V Saležu so sc poslovili od Alojzije Košute roj. Sardoč v Pred tednom dni so številni prijatelji in znanci pospremili k zadnjemu počitku na zgoniško pokopališče Alojzijo Košuto vd. Sanioč, ki je zapustila krog svojih dragih v 87. letu starosti. Pokojnica je izhajala iz šaleške kmečke družine in vse svoje življenje je posvetila delu na domačem gruntu ter skrbi za družino, svojemu možu Ivanu pa je povila šest otrok. Njena življenjska pot je bila posuta s trnjem in težavami, saj ji usoda res ni prizanesla. Julija leta 1943 je najprej izgubila sina Janka, ki je padel v vojski, po dolgem preganjanju in internaciji pa je januarja 1944 preminil v taborišču v Mauthausnu še mož Ivan. Vse te udarce pa je znala hrabro prenesti in je našla uteho v družini. Vsi so jo poznali kot preprosto in dobro žensko, ki je bila delavna in poštena. Bila je trdna kraška korenina vse do pred tremi leti, ko je začela bolehati, kar je bilo zanjo tudi usodno. Naj ji bo lahka domača gruda, svojcem pa izrekamo naše ^iskreno sožalje. • -bs- Antonu Zadlu v spomin Kmalu bo potekel mesec od smrti osnovi zakona štev. 252 z dne 11. 6. Antona Zadla in ker se ga nismo ta-1 1974. Gre nedvomno za edinstveno krat, je prav, da se ga spomnimo zdaj, ker to dolgujemo njegovemu spominu. Anton Zadel se je rodil 29. januarja 1901 v Kopru, vendar je s starši že zgodaj prišel v Trst in tu živel kot narodno zaveden in napreden Slovenec. Med drugo svetovno vojno je bil simpatizer Osvobodilne fronte od samega začetka, po padcu fašizma in še bolj po kapitulaciji Italije, pa se je aktivno vključil v ilegalno delovanje. Postal je član terenskega odbora OF H. okraja, t.j. za center mesta. Po letu 1945 je bil v mestnem odboru Slovensko-itali-janske antifašistične unije (UAIS-SIAU),po informbiroju leta 1948 pa je vstopil v Neodvnisno socialistično možnost, ki se nudi političnim in sindikalnim delavcem, da si zavarovalno uredijo tista obdobja, za katera niso bili plačani zavarovalni prispevki. Zakon lahko koristijo tisti, ki zadoščajo nekaterim pogojem: svojo dejavnost so morali opravljati pri političnih strankah, ki imajo svojo predstavništvo v parlamentu ali pri uradno priznanih sindikalnih organizacijah; ta dejavnost je morala biti redna in plačana v skladu z delovno pogodbo, le da niso bili nakazani zavarovalni prispevki. Potrdilo oziroma izjavo v tem smi.lu morajo izstaviti osrednja vodstva strank oziroma sindikatov v Rimu, ki morajo predložiti prošnjo na INPS najkasneje do 28. t.m., ko neprekiic- zvezo in po njenem razpustu v So- ; no zaPade rok. Vsem upravičencem, _______________i— -n._i.-A. ki zadoscaio Doeoiem. svetuiemo. cialistično stranko Italije. Leta 1947 se je zaposlil pri Založništvu tržaškega tiska kot uradnik in inkasant in vestno in pošteno o-pravljal to delo do upokojitve leta 1963. V tem času je bil nekaj let tudi nabiralec oglasov za Jadranski koledar. Anton Zadel je bil dober človek, tih in skromen, predvsem pa do skrajnosti pošten in predan napredni slovenski stvari. Rad je zahajal v gledališče in na razne prosvetne prireditve v okolici, bil je reden obiskovalec političnih sestankov in debat. V zadnjih letih je živel bolj odmaknjeno, bil je nekaj časa tudi odsoten iz Trsta pri svojcih. Dočakal je lepo starost skoraj 80 let. Še nekaj dni za uveljavitev političnega in sindikalnega dela Zakon štev. 648 z dne 29.12. 1979 je ponovno odprl rok za uveljavitev političnega in sindikalnega dela na tiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiimiiia KULTURNA DEJAVNOST V DEVINSKO-NABREŽINSKI OBČINI Prešernova proslava v Mavhinjah na pobudo Fantov izpod Grmade Ko smo se Fantje izpod Grmade med našim občnim zborom pogovar. jali o letošnjem delovanju, smo med drugim sklenili, da bomo poskusili poživiti kulturno dejavnost v vaseh okoli Grmade. Tako smo za Prešernovo proslavo izbrali Mavhinje. Vas je na začetku tega stoletja bUa zelo aktivna na kulturnem in prosvetnem področju. Tako je v vasi delovala godba na pihala in vrsto let tudi sokolsko društvo, ■ ki, je za . svoje potrebe zgradilo v vasi majhno dvorano z odrom. V času fašizma je v glavnefn'vse kulturno delovanje prenehalo. Le godba na pihala je vzdržala še nekaj let. V zadnjih časih pa Mavhinje delujejo predvsem na športnem področju. Saj so v našem zamejstvu in tudi drugod po državi in v matični domovini znani uspehi Smučarskega kluba Devin, ki ima svoje jedro prav v Mavhinjah. Izbrali smo torej za praznovanje slovenskega kulturnega praznika Mavhinje. Prvotni datum, ki je bil načrtovan nekako za sredo februarja, pa smo morali preložiti zaradi drugih, pevskih obveznosti Dekliškega zbora iz Devina in seveda zaradi gostovanja fantov v Rimu. Tako smo se odločili za nedeljo, 2. marca. Pripravili smo to Prešernovo proslavo v že prej omenjeni sokolski dvoranici, ki nam jo je, za to priliko, rade volje dal na razpolago njen sedanji lastnik Ivan Terčon. Način, ki smo ga izbrali za to proslavo, se bo mnogim ždel izrabljen, -- "•«--»A) . • ca pa nas je zapustila. Vsi se je spominjamo kot dobre in skrbne učiteljice. Tatjana Zajec 1 Zgodilo se je nekaj tragičnega, umrla je naša bivša učiteljica. Ze lo hudo nam je, če se spomnimo nanjo, ko nas je kot druga mati učila in nam prijetno pripovedovala. Najbolj mi je ostal v srcu ta spomin: ko je imela rojstni dan, smo ji kupili darilo. Ni vedela, kako nas bi pohvalila, ampak nam je zadostovalo, da nas je pobožala po glavi. Zelo lepo je bilo ti 'ste čase. A v našem srcu bo ostal vedno ta spomin na našo ljubo bivšo učiteljico Heleno Gantar. Tanja Carli Če nismo spisali naloge ali nismo česa znali, nas je okregala tako: «Pasja noga, kosmata!» in je udarila s pestjo po mizi. Učila nas je od drugega do petega raz reda. Ko je Andrej klepetal ali razgrajal, je rekla: cAndrej, zadnjikrat te obvestim, drugič boš zletel skozi zaprta vrata*. S solzami Sse je spominjajo učenci letnika ’57. Thea Carli šolska povedala žalostno novico' 'naše bivše učiteljice ni več. V tistem. hipu so mi prišli na misel prelepi spomini nanjo. Vsak dan. ko je pouk šel proti kuncu, smo počakali, da bi zvonilo Medtem nas je učiteljica spraševala pošle vanko ali pa je pričela govoriti n nas in o. raznih rečeh, ki smo jih mi naredili. Bil je najlevši del pouka. Včasih je učite'Hca Gantone-va povedala kak smešen dogodek, ki ga je doživela ona ali kdo drug. Te zgodbice so bile zelo zabavne, a tur'i kc-mu v nauk. Spomin na učiteVico bn ost.a' za vedno v spominih njenih bivših učencev. Maria Stecca V sredo, 5. marca, nas je zavu stila naša učiteljica Helena Gantar. . Spomnimo se je kot pridne učite!jiie, mame in žene. Mnogo let je trpela. Bila je bolna, toda vseeno je hodila v osnovno šolo, da bi nas učila Že osemnajstletno dekle je učila na Opčinah v osnovni šoli. Preden nas je zapustila je učila 2 b,razred osnovne šole. Vsi se je spominjamo in žalujemo za njo. Tatjana Sosič kemik Roberto Gerunda in delavka Jutri praznuje mama in nona ROZINA KALC (Padriče) svoj 70. rojstni dan. Še obilo zdravja in vse najboljše ji želijo hči Karla z možem Adri-janom, sin Silvan z ženo Marino ter vnukinje Elizabeta, E-rika in Sabrina. še Vecp drugih. Spominjam tt Pipfri!apa ,eta- k° nas ie fesTnj- ‘‘Kepa Anka» in Grudnovo °Sv°boil i priliki 30. obletnice oe\ V razredu smo pro-* Simona Gregorčiča ?a sto30 «Soč i». Največji uspeh j?r'eo ° dosegli v V. razredu z Sibn* en°dejanko «V kraljestvu lKna. ki smo pa dosegli po OBČINSKA GALERIJA • BABNA HIŠA RICM AN JE AVGUST ČERNIGOJ Otvoritev antološke razstave in predstavitev avtorjeve monografije v torek, 11. marca 1980, ob 20. url NASTOPIL BO RIBNIŠKI OKTET ' Pod pokroviteljstvom občine Dolina prireja PD Slavec, Ricmanje - Log v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska in Slovenskim klubom v Trstu. ki zadoščajo pogojem, svetujemo, da poskrbijo čimprej za uveljavitev te delovne dobe, saj si bodo lahko na tak način povečali pokojninsko dobo, plačali pa bodo sorazmerno nizke zavarovalne prispevke. -bs- Vcer a j drugo predavanje na šoli Glasbene matice V soboto, 1. marca, je bilo na šoli Glasbene matice v Trstu predavanje o interpretaciji Bachove glasbe in o njegovem vplivu na sodobnike in poznejše skladatelje. Govor je bil o zbirki šestih in zbirki dvanajstih malih preludijev, ki so osnova za spoznanje vseh posameznih Bachovih del. Predavala je prof. Zdenka Novakova, redni pedagog klavirja na akademiji za glasbo v Ljubljani. Včeraj pa je na šoli Glasbene matice predavala o didaktiki za individualni in skupinski glasbeni pouk ter o psihopedagoškem prijemu gojenca proj. Breda Oblak, ki je tudi redna pedagoginja na akademiji za glasbo v Ljubljani. V četrtek, 6. marca je na fakulteti naravoslovnih ved z odliko diplomirala MARIJA LUIZA GOMBAČ Iskreno ji Iči in Sergij. čestitata starša neorganiziran, je pa obema zboroma in verjetno tudi publiki najbolj pri srcu. Slovenski kulturni praznik smo proslavili s petjem. Mislimo namreč, da je petje tako bistven in značilen del slovenske kulture, da ga je vredno in potrebno izkoristiti in širiti med našimi ljudmi. Zavedati se moramo, da je slovenska pesem del nas samih, naše kulture, miselnosti in sveta. Pomeniti nam mora toliko, kdt/'žemlja: na1 kateri živimo. Iz vseh teh razlogov smo se torej odločili za koncert slovenskih, pesmi. V prvem delu se tako nastopila dekleta, ki so zapela osem pesmi. Med njimi Maličevo «Zdravico». Med petjem deklet sta dva fanta deklamirala znani Prešernovi pesmi. Prva je bila «Dekletam», druga pa prav tako znana «Kam?». Podobno so dekleta, pred in med petjem Fantov izpod i Grmade, recitirala vsem poznane, j a večno lepe stihe ^Nezakonske ma- j tere», gazelo »Al’ bo kal pognalo se- j me» in Prešernovo izpoved samemu | sebi «Pevcu». Tako kot dekleta pod vodstvom Hermana Antoniča, je tudi moški, pevski zbor pod vodstvom Iva Kralja zapel osem pesmi. Bile so tiste pesmi, ki smo jih najbolj dovršeno zapeli v Rimu. Na Prešernovo bese- j dilo smo na začetku peli «Pod oknom*, ki jo je uglasbil Anton Haj-drih, in ob zaključku Vrabčevo «Zdravico». Naj povemo še to, da smo pevci in, kot se nam je zdelo, tudi publika, bili zadovoljni z nedeljsko proslavo v Mavhinjah. Pevci pa menimo tudi, da je velika škoda, ker Mavhenjci ne izrabljajo dovolj te svoje dvorane, ki je pravi, neizkoriščeni kulturni 'aklad vasi. M. T. V četrtek je diplomirala iz naravoslovnih ved MARIJA LUIZA GOMBAČ Iz srca ji čestitata nona Ljuba in nono Ivan Stranj Te dni je diplomirala na tržaški univerzi iz naravoslovnih ved > ;0 a i )< -< t LUIZA GOMBAČ ' Iskreno ji čestita ženski pevski zbor VALENTIN VODNIK Včeraj sta si izmenjala poročna prstana MARIZA VECCHIET in LADI KOMAR Komorni zbor Glasbene matice in prijatelji pevci jima želijo mnogo sreče na skupni življenjski poti. SLOVENSKO STALNO joST vLTRSTUČE kulturni dom JOHN M. SYNGE VRAŽJI FANT ZAHODNE STRANI komedija v treh dejanjih Režija ZVONE ŠEDLBAUER V petek, 14. marca, ob 20.30 ABONMA RED A - premierski V soboto, 15. marca, ob 20.30 ABONMA RED B - prva sobota po premieri V nedeljo, 16. marca, ob 16, uri ABONMA RED C - prva nedelja po premieri. SLOVENSKO GLEDAUŠČE V TRSTU GIUSEPPE BERTO NEZNANI BENEČAN Danes, 9. marca, ob 17. uri v Domu Jakoba Ukmarja v ŠKEDNJU. Koncerti Gledališča VERDI Danes ob 16. uri zadnja predstava «Pasijona po Luki* Krištofa Pendereckega. Abonma red D. ROSSETT1 Zaprto zaradi vaj. Od 12. t.m. izven abonmaja komedija v dveh delih Paola Mosce in Walterja Chia-rija «Hai mai provato nell’acqua calda?* Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. AVDITORIJ Pregled predstav 1980 — od 11. L m. stalno gledališče iz Turina predstavlja delo Geneta «Les bonnes* z z Adriano Asti, Manuelo Kuster-mann, Čopi. Režija Mario Missiroli. Kino Cappella Underground 18.00—20.00— 22.00 «Che la festa cominci...* Phi-lippe Noiret, Marina Vlady. Nazionaie 15.00 «Lupen III.*. Barvni film. Ariston 16.30—20.45 «Don Giovanni*. Mozart - Losey. Eden 16.30—22.00 «La terrazza*. U. Tognazzi, V. Gassman S. San-dreili, C. Gravina, O. fcolli. Excelsior 16.30 «11 testamento*. Prepovedan mladini pod 14. letom. . Grattacielo 16 30—22.15 «Cafe ex-press*. N. Manfredi. Barvni film. Fenjjgp 16.30 «CannibaJi Holocaust*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 15:00 »Innamorarsi alla mia eta». J. Iglesias. Fflodfamriiatieft 15.30^22.00 «Le de-pravate del piacere*. Prepovedan mladini pod 18 letom. Cristallo 16.00 «Inferno». D. Argen-to. E. Giorgi, D. Nicolodi. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 15.00 «KiUer Fish*. (Ag-guato sul fondo). Barvni film Aurora ^6 00 «Meteor». Barvni film. Capitol 16.00 «L’infermiera nella cor-sia dei militari*. N. Cassini, L. Banfi. Vittorio Veneto 15.15 «Una strana coppia di suoceri*. Barvni film. Aidebaran 16.45—22.00 «11 pornogra-fo». Richard Drayfus. Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta (Milje) 15.00 «Grease*. John Travolta. Barvni film. (^Čestitke Razstave Danes, NEDELJA, 9. marca FRANČIŠKA Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 18.02 — Dolžina dneva 11.34 — Luna vzide ob 0.31 in zatone ob 10.26 Jutri, PONEDELJEK, 10. marca 40 MUČENIKOV Vreme včeraj: najvišja temperatura 10,5 stopinje, najnižja 6,8, ob 18. uri 9.2 stopinje, zračni tlak 998 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 73-odstot-na, nebo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 8,6 stop. ROJSTVA. SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Paolo Penzo, Sara Ceccagnoli, Lara Matelich, Giuseppe Ghezzi, Massimiliano Miani, Federico Andreassich. UMRLI SO: 83-letna Luigia Stein-bock por. Cus, 77-letni Giovanni Grgič, 38-letni Luciano Bisacchi, 71-letna Giustina Novak vd. Trani, 73-letna Giustina Melinec vd. Tuzzeo, 82-letna Caterina Ambrosich vd. Za-grandi, 65-letna Virginia Doz por. Strele, 77-letna Anna Vettore vd. Loik, 82-letna Carmela Casarotti vd. Parezzan, 49-letni Giuseppe Tullia-nd, 54-letni Sergio Padoani, 77-letni Stefano Sbriz, 52-letna Norma Belich por. Furlan 88-letna Maria Ursich vd. Nadoh. OKLICI: tehnični uradnik Marco Cuttin in učiteljica Isabella Cesarot-to, delavec Nereo Persoglia in bolničarka Barbara Saitz, finančni stražnik Paolo Fazio in gospodinja Maria Pugliese, ufadnik Marino Tercovich in prevajalka Donatella Canciani, delavec Roberto Vegliach in uradnica Roberta Marziali, trgovec Bruno Baldassi in uradnica Margherita In-drigo, uradnik Gianearlo, Cadelli in uradnica Annamaria Bolzan, avtoprevoznik Pierpaolo Bisiani in uradnica Gabriella Tomasi, avtoprevoznik Roberto Tiberio in frizerka Daniela Vidali, uradnik Mario Volpe in frizerka Loredana Ambrosi, vpjašjd častnik Angelo Coricciati in lekar- Včeraj-danes Nadia Damjani. PELUCCERIA CE R VO priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA - JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbiral TRST. Viale XX. settembre 16 Tel. 7963«! nar Gisella Bene, zastopnik Bruno Polla in študentka Antonella Meni-chini, tiskar Fabio Giovannini in frizerka Lucia Vasques, skladiščnik Vincenzo Lionetti in uradnica Cinzia Spetti, uradnik Giorgio Tamplenizza in učiteljica Silvia Tamaro, gasilec Viljem Godnich in uradnica Dea Babici, tesar Sergio Urbas in uradnica Adriana Contento, delavec Pietro Vecchiet in trgovska prodajalka Li-dia Esposito, mehanik Antonio Lombardi in trgovska prodajalka Fulvia Mondo, trgovski prodajalec Claudio Ciriani in delavka Loredana Cor-rente, električar Francesco Centro-ne in gospodinja Pierina La Neve, uradnik Fulvio Seculin in uradnica Gloria Švara, smetar Gianfranco Čermelj in trgovska prodajalka Daniela Pincin, vojaški podčastnik At-tilio Taddeo in študentka Maria Pia Plaitano, uradnik Graziano Valerio in učiteljica Bruna Morson, železni čar Pietro Tarantino in gospodinja Maria Rosana Ferragina, finančni stražnik Michele Ricco in šivilja Maria Anna Marrone, mehanik Bruno Cappellari in trgovska prodajalka Franca Sirotic, Antonio Alberto Toz- zi in Maria Assunta Franco, uradnik Paolo Bellemo in otroška varuhinja Tiziana Antonini, bančni uradnik Roberto Cibin in študentka Rita Turina, električar Claudio Tonsa in študentka Susarma Bulgarelli, delavec Lorenzo Curci in frizerka Patri-zia Mez, delavec Marino Valentini in trgovska prodajalka Daniela Borsa-ni, pleskar Mario Crassi in upokojenka Aliče Venutti, elektromehanik Luciano Zancolich in učiteljica Ade-lia Sinico, tehnik fizikalnega laboratorija Giovanni Rainis in uradnica Patrizia Lava, avtoličar Aldo Francescfiiini in uradnica Silvana Ghersini, uradnik Alessandro Di Sa-bato in uradnica Marina de lob, delavec Guido Blason in uradnica Antonella Cabrini, uradnik Milan Fur-lanič in gospodinja Daniela Depta, DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Er-ta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM od 22. do 7. ure: telef. številka 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh deluje dnevna in nočna služba nepretrgoma do 7. ure naslednjega dne. To velja zi zavarovance INAM. Dnevni poziv tel. 68-441, nočni pa tel. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel 213-137; Milje: tel. 271-124. LOTERIJA BARI 83 87 74 39 18 CAGLIARI 44 35 20 70 34 FIRENCE 2 36 11 23 89 GENOVA 88 53 54 26 63 MILAN 87 2 11 21 78 NEAPELJ 12 35 1 3 32 PALERMO 81 44 33 48 54 RIM 51 78 48 76 6 TURIN 24 42 32 88 10 BENETKE 16 73 23 80 15 ENALOTTO 2X1 221 2X1 KVOTE: 12 — 14.695 000 lir 11 — 391.800 Lir 10 - 36.300 Ur 1 X 2 Danes praznuje svoj 26. rojstni dan SONJA BOGATEČ. Obilo zdravja in sreče ji voščijo mož Iginio, Ardenia, Alojz ter mama, sestra in mali Davorin, ki ji pošilja koš poljubčkov. V četrtek, 6. t.m., je na fakulteti naravoslovnih ved v Trstu z odliko doktorirala LUIZA GOMBAČ. Iskreno ji čestitata družini Kočevar. Danes praznuje svoj rojstni dan MERI DRUŠKOVIČ (Župava). Ob tem prazniku ji iskreno čestitata sestra Maija in Marta z družino. Danes praznuje svoj rojstni dan ZORA SANCIN. Iz srca ji čestitajo in želijo še na mnoga zdrava in vesela leta hči Miranda, zet Aldo, vnuka Mauro in Astrid ter vsi, ki jo imajo radi. Danes praznuje rojstni dan, pred dnevi pa je godovala DANICA KASTELIC s Kozine. Mnogo zdravja in srečnih dni ji želita Marica in Jožko KasteUc iz Postojne. Jutri praznuje teta ROZINA KALC svoj 70. rojstni dan. Obilo sreče ji želijo Silvestra, Darko in Magda. Danes : lavita 50. rojstni dan dvojčici BRUNA CARLI iz Trebč in MARIJA DENIČ iz Trsta. Obilo sreče, zdravja ter da bi se na ta dan dobro počutili v družbi svojcev in prijateljev jima želita mož Bruno oziroma mož Giordano s sinom Robertom. Čestitki se pridružujejo še sestra Božica ter brata Avguštin in Danilo z družinami. Danes praznuje 79. rojstni dan STANKO GRGIČ (Tagurnjev) iz Pa-drič. še mnogo zdravih let mu želijo žena Milka in Silva ter vnuki Igor, Tatjana in Sonja. Danes praznuje svoj 79. rojstni dan STANKO GRGIČ iz Padrič. še mnogo zdravih lel mu želijo hči Milena, zet Rafko ter Marija in Rafael. V Bazovici praznuje danes rojstni dan ZORA RAŽEM. Vse najboljše ji voščijo Olga, Sabina in Marija. Danes praznuje svojo 11. pomlad TANJA KOROŠEC. Vse najboljše ter da bi nadaljevala z dobrim u-spehom v šoli in doma ji želijo iz vsega srca mama Zorka in papa Dušan. Danes praznuje svoj 11. rojstni dan TANJA KOROŠEC. Vse najboljše ji želita nona Marija in Ladi iz Gropade. V galeriji Cartesius je odprla razstavo svojih del Olivia Siauss. Razstava bo trajala do 20. t.m. V občinski galeriji je odprta razstava Giovannija Palladinija Razstava bo trajala do 13. t.m. V galeriji Planetario je odprl razstavo svojih del Corpora. V galeriji Alla corsia stadion razstavlja do 11. t.m. Giuseppe Ricci. V galeriji centra Barbacan je odprta razstava osnutkov lepaka na temo «ženska kot mir — mir kot ženska* v organizaciji tržaškega odbora Zveze žensk Italije. Osnutke je predložilo 13 slikark. PD Kraški dom obvešča, da sta razstavi o življenju in delu Albina Bubnjča ter o Repentabru odprti danes, 9. t.m., od 14. do 16. ure v domu Albina Bubniča v Repnu. V galeriji Torbandena je odprl razstavo Luciano Ceschia. V društvenih prostorih PD Rdeča zvezda in ŠK rvras v Saležu razstavlja svoja dela Atilij Kralj. Razstava bo odprta še danes, 9. marca, od 18. do 20. ure. Izleti SPDT prireja v nedeljo, 16. marca, avtobusni izlet na Zoncolan ob priliki 14. ZŠI. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20/H. do vključno srede, 12. t.m. Odhod avtobusov točno ob 6. uri izpred sodiijske palače (Foro Ul-piano). Združenje UNION priredi 16. marca ob priliki praznovanja dneva žena poseben enodnevni izlet v Ravascletto. Informacije na sedežu združenja, IJ1. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak dan od 17. do 19.30, razen ob sobotah. Tržaška sekcija združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih (ANED) priredi ob 35-letnici o-svoboditve obisk koncentracijs' ih taborišč Buchenwald, Dachau in Mathausen. Odhod bo 8. in povratek 14. aprila. Izlet zaobjame tudi obisk Munchna, Weimarja, Dresdna, Prage in Češke Budejovice, Prijave sprejema združenje jutri, 10. marca, od 10. do 12. ure. Interesenti naj prinesejo s seboj dve sliki in potni list. Cena izleta bo 190.000 lir na osebo; ob prijavi je treba poravnati prvi obrok 50.000 lir. Danes ob 11. uri v Avditoriju nedeljski koncert komornega ansambla Verdijevega gledališča pod vodstvom Severina Zannerinija. Na sporedu Tartini, Gounod, Schubert in Haendel. Za tržaško koncertno društvo bo jutri, 10. marca, ob 20.30 koncert skupine Clemencic Consort, dirigira Rene Clemencic. Razna obvestila PD Lonjer - Katinara, VZPI-AN Pl, Združenje aktivistov in ŠD A-dria vabijo na množični sestanek, ki bo v torek, 11. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjer ju. Govor bo o proslavi 35-letnice o-svoboditve in 35-letnice napada na bunker. PD Prosek - Kontovel obvešča, da bodo volitve novega odbora jutri, 10. t.m., ob 20. uri v Soščevi hiši na Proseku. Vabljeni. Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju in odbor zveze vojnih invalidov bosta proslavila dan žena v sredo, 12. t.m., ob 17. uri v prostorih Odseka za zgodovino Ul. Petronio 4. Vljudno vabljeni. • Tržaško esperantsko združenje bo organiziralo tečaje glasbene kulture za otroke. Informacije dobijp interesenti na sedežu združenja v Ul. Trento 1, vsak torek in petek od 20. do 22. ure. Z Ž I - U D I iz zgoniške občine vabi na proslavo mednarodnega dneva žena danes, 9. marca, ob 17. uri v prostorih PD Rdeča zvezda v Saležu. PROGRAM: nastop ženskega in mešanega pevskega zbora Rdeča zvezda, priložnostni govor, recital igralke SSG Zlate Rodoškove, glasbena točka. SPD Tabor - Opčine priredi danes, 9. t.m., ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah predavanje POT PO ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE Predaval bo Bruno Križman ob spremljavi barvnih diapozitivov. PD ROVTE KOLONKOVEC priredi d) dnevu žena danes, 9. marca, ob 18. uri kratek kulturni spored Sledi družabnost PD VESNA prireja v nedeljo, 16. marca, ob 17. uri v kriškem Ljudskem domu 5. srečanje s slovenskimi ustvarjalci Sodelujejo: pesnik Marjo Čuk, Trio Glasbene matice ter fotografa skupine '75. Nastopata tudi moški in dekliški zbor Vesna. Vabljeni! SPD UNION iz Podlonjerja vabi prebivalstvo na sestanek ki bo v Ljudskem domu, Ul. Masaccio 24, jutri, 10. 't.m., ob 20.30. Sestanku bo prisostvoval znani pevovodja za u-stanovitev mešanega pevskega zbora. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - Trst prireja v nedeljo, 23. marca ZIMSKI VZPON NA POREZEN z osebnimi vozili do Sežane, kjer je zbirališče ob 6. uri in nato odhod z avtobusom PD Sežana. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do vključno sobote, 15. marca. PRIPRAVA NA ZAKON za vse, ki se želijo poročiti v cerkvi, se začne v sredo, 12. marca, ob 20.15 in se nadaljuje ob petkih, ponedeljkih in sredah,-do 28. marca v Marijanišču na Opčinah, Narodna ulica 89. Tečaj, ki je za vse mlade iz Trsta, Brega in vsega Krasa, bo edini v tem letu. Predavali bodo zdravnik, socialna delavka, pedagog in psiholog in duhovnik. GORIŠKI DNEVNIK 9. marca 1980 NEKATERI HOČEJO TAKO TOVARNO V GORIC! Prebivalstvo Nem in tamkajšnje okolice vznemirjeno zaradi kemijske tovarne ICFI Zaradi onesnaženja je deželna uprava lani ukazala tovarno zapreti - V teh dneh prebivalstvo opaža čudna gibanja oseb in vozil v njej ■ Tovarno, ki ne daje zagotovil o čistosti okolja, hočejo prenesti v industrijsko cono pri Štandrežu! Že včeraj smo poročali, da je spet prišlo v Nemali v ospredje vprašanje tamkajšnje kemijsko-far-macevtske tovarne ICFI, ki je zaprta od sredine lanskega leta. Ljudski odbori za zaščito okolja na po dročju srednjega toka Tera so po slali daljše pismo deželni vladi, videmski prefekturi in drugim o blastem, v katerem izražajo ponovno vznemirjenost zaradi more bitne obnove delovanja v tej to varni. Tovarno so namreč zaprli z odlokom deželne vlade, potem ko je prišlo do onesnaženja tamkajšnjih potokov in hudournikov in, kar je najhujše, onesnažena je bila voda videmskega mestnega vodovoda. Prav tako je prišlo tudi do onesnaženja zraku. Po ianskin protestih občin in prebivalstva je dežela prisilila tovarniškr vodstvo da zapre svoj obrat. V tovarni je delalo približno sto ljudi, v precejšnji meri je šlo za visoko kva lificirano osebje. Pravijo, da je prišlo do onesnaženja zaradi po tresa, ki je omajal temelje in nekatere naprave. Dejstvo je, da je bila lani tovar na zaprta. Lastniki pa so si želeli in očitno želijo zgraditi tovarno kje drugje v deželi in v političnih krogih trdijo tudi. da bi s precejšnjim prispevkom priskočila na pomoč deželna finančna družba ali da bi gradnjo nove tovarne fi nansirali z javnim denarjem. 7a tak podvig potrebujejo sedem milijard lir. Ker pa hočejo na deželi ugotoviti, kako stoje stvari, so po sebni komisiji strokovnjakov poverili nalogo, naj strokovno ugotovi, ali povzroča taka tovarna onesnaženje ali pa ga ne povzroča. Kot nam je znano, gre delo te komisije h koncu in ne vemo še, kakšni bodo rezultati. Goriški demokristjani in socialdemokrati hočejo, da bi novo tovarno zgradili v goriški industrijski coni, na po dročju tik poleg tovarne likerjev Ciemme. Tej tovarni naj bi name nili kar 30.000 kv. metrov, to je kar precej. K zaposlitvi goriških brez poselnih bi nova tovarna ne pripomogla, saj bi kar 60-70 strokovnjakov pripeljali s seboj iz Vicma in Nem in le 30-40 domačinov bi dobilo delo v tej novi tovarni Ne bi prišli v poštev niti tukajšnji brez poselni diplomiranci, kajti te ima tovarna že na razpolago. V,porici vlada velika zaskrbljenost zaradi te nove nameravane gradnje. Nekatere ustanove, prva rajonska skupščina v štandrežu, in organizacije so že protestirale, dvom vlada tudi v sindikalnih kro gih, ki jih sicer čisto upravičeno skrbi brezposelnost So pa tudi sindikati zavzeti za ekološko varstvo okolja. O stvari smo v našem listu v prejšnjih tednih že pisali, vračamo se k temu vprašanju zaradi po novnega protesta prebivalcev oko lice Nem. V pismu, ki so ga poslali videmskim in deželnim oblastem, izražajo bojazen, da se v tovarni dele nadaljuje, kajti zdi se da prihaja dim iz njenih kaminov in v okolici je nekaj smrdljivega v zraku. Opazili so tudi v zadnjem času precejšnje gibanje ljudi in vozil v tovarno in iz nje. V pismu so omenjene točne ure prihodov in izhodov tovornjakov in ljudi. Dne 5. marca je neznano kam iz tovarne odpeljala avtocisterna. Kaj je bilo v njej, se sprašujejo tamkajšnji prebivalci. Nekateri se boje, da bi tovarna spet pričela z delom, drugi pa menijo, da odnašajo iz nje nekatere tekočine, za katere naj ne bi izvedela deželna komisija, ko bi prišla na pregled. Videmska prefektura je sicer v petek zanikala, da bi bilo kaj sumljivega v tovarni. Res pa je. da je prebivalstvo v okolici te tovarne vznemirjeno. In. to dodajamo mi prav tako je vznemirjeno prebivalstvo Gorice in okolice. Takih ob jektov v Gorici ne potrebujemo. Sestanek na prefekturi glede stavke carinikov Na goriški prefekturi je bil včeraj dopoldne sestanek med prefektom Barrassom in delegacijo pokrajinskih tajništev sindikata državnih uslužbencev v zvezi l stavkov- se je začelo že prejšnjo soboto. Kakor smo že poročali, so se u-službenci carine odločili, da ne bodo do nadaljnjega opravljali nadurnega dela, ki je bilo in je nujno potrebno, spričo pomanjkanja o-sebja in primerne ureditve carinske službe, za nemoten pretok tovornega prometa na mednarodnem mejnem prehodu pri Rdeči hiši, na železniški postaji in v tržiškem pristanišču. Vse carinske operacije se zdaj opravljajo med rednim delovnim časom od 8. do 14. ure. Posledice take oblike sindikalnega boja pa se že poznajo. Na parkirišču pri Rdeči hiši se kc pičijo tovornjaki, delo zaostaja tudi na goriški železniški postaji. Na včerajšnjem sestanku so predstavniki sindikatov sfeznanili prefekta s težavami, ki močno ovirajo reden potek dela carinskih uslužbencev. Predstavnik osrednje vlade je obljubil, da bo osebno posredoval za rešitev vseh odprtih vprašanj. TRADICIONALNI ^SLOVENSKI VEČER* Novogoriško gledališče med krminskimi Slovenci Nastopilo bo v soboto, 15. t.mM v občinskem gledališču Na sporedu Pirandello - Sodelovala bosta tudi pevska zbora Praznik slovenske besede in pesmi. Tako bi lahko imenovali prireditev, ki bo v soboto, 15. t.m., v občinskem gledališču v Krminu. Nastopilo bo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, ki bo v režiji Dušana Mlakarja prikazalo Pirandellovo delo »Kaj je resnica*. Nastopila bosta tudi zbora «Brda» s Plešivega ter Briški oktet Prireditev je namenjena predvsem krminskim Slovencem, tistim iz .bližnjih krajev ter seveda prebivalcem jugoslovanskega dela Brd. Tudi letos se bo namreč ponovila do zdaj že ustaljena praksa, da bodo za to priložnost poskrbeli za izjemno odprtje mejnega prehoda Plešivo. Letošnja gledališka in pevska prireditev se bo zaključila še z družabnostjo. Rajonska skupščina za gričevnati del občine je v sodelovanju z nekaterimi vinogradniki sklenila ponuditi tako nastopajočim kakor občinstvu ter seveda predstavnikom krajevnih oblasti kozarec dobre briške kapljice. _ Kakor smo že poročali, sodi sobotna prireditev v okvir letošnje gledališke sezone, za katero skrbi občinska uprava v sodelovanju z nekaterimi kulturnimi društvi in krožki. Letošnja sezona obsega pet gledaliških večerov, štiri v italijanščini in enega v slovenščini. Večji del programa so že izpolnili, saj bo poleg sobotne prireditve v letošnji sezoni gostovalo v Krminu le še Deželno stalno gledališče s Pasolinijevim Calderonom. »Slovenski večer* se bo pričel ob 20. uri z nastopom pevskih zborov, v drugem delu pa bodo zaigrali novogoriški gledališčniki. Večer je sicer namenjen slovenski publiki, kljub temu pa upamo, da bo zanimiv spored privabil v dvorano tudi številne poslušalce večinskega naroda. nim gibanjem carinskega osebja, ki ■iiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiimiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiMiiimiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiimiiimiiMiiiiimitMMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiR OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Prešernova proslava srednjih šol letos posvečena Cirilu Kosmaču Govor o Prešernovi dediščini med primorskimi ustvarjalci in recital odlomkov iz del pred kratkim preminulega pisatelja ri Kosmač opisuje svoj dramatični boj za življenje v temni celici rimskega zapora. Posamezne odlomke je povezovala dijakinja uči teljišča Sonja Klanišček. ki je pred stavila življenjsko in umetniško pot pisatelja kakršno lahko razberemo iz njegovih del Recitacijam je zopet sledilo petje z nastopom dijakinj tečaja za otroške vzgojiteljice, ki so zapele dve pesmi. Prireditev je sklenil ok tet, ki ga vedi licejec Hilarij Lavrenčič. Kljub bolezni enega tenorja so ostali člani okteta, ki ga ie sestavljalo šest dijakov liceja in eden z učiteljišča, zelo ubrano zapeli Večerni ave. Lipa zelenela je ter Zdravico v Vrabčevi priredbi Povsem zasluženo je bilp navdušeno ploskanje, s katerim so jih na koncu nagradili sošolci. S tem je bilo proslave konec, nadaljevalo pa se je praznično vzdušje, saj so ru mene mimoze, ki so jih dijakinje in profesorice nosile na oblekah ali med lasmi, spominjale, da je bil včeraj 8. marec. Boris Mlekuž predaval o naših planinah Boris Mlekuž, alpinist in smučar iz Bovca, je v četrtek predaval v Gregorčičevi dvorani na pobudo Slovenskega planinskega društva v Gorici. Prikazal je vrsto diapozitivov, ki jih je rapravil po bovških in trentarskih gorah tako v poletnem kot v zimskem času. Marsikateri kraj prikazan na tem predavanju goriški planinci pozna- MlllllllllllinnilttllltlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMtllllllllinillllilllllllM UMI lllllllllllllllllllimilllllllllllinilMIMIIIIlilllllllIMmiMIIIIIIIIIIIIIIIII llllll IIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIB TUDI GLASBA NE POZNA MEJE Glasbena šola v Fari skrbi za povezovanje na področju glasbe Konec tega meseca bosta koncertirala Bravničar in Bertoncelj V bivši kapeli goriškega semeni šča je bila včeraj dopoldne Prešernova proslava slovenskih višjin srednjih šol. Kmalu po enajsti uri so dijaki, profesorji in neučno o-sebje napolnili prostorno dvorano, ki jo uporabljajo za vse večje proslave in prireditve slovenskih šol. da bi prisluhnili govorom petju in recitacijam, ki so jih pripravili nekateri dijaki s pomočjo profesor jev slovenščine Enourni spored proslave se ni bistveno razlikoval od podobnih pri reditev iz prejšnjih let, z izjemo za kvaliteto proslave, id je bila letos več kot zadovoljiva. Proslava se je pričela z nastopom pevskega zbora učiteljišča »Simon Gregor čič*. Dijaki učiteljišča so pod vod stvom prof. Lestanijeve zapeli 'pe sem Zagorski zvonovi in Zdravico Gimnazijka Magda Prinčič je nato prebrala govor o Prešernovi dediščini na Primorskem, ki sta ga sestavila maturanta liceja Nadja Marinčič in Anton Malič. V njem je beseda o primorskih pesnikih in pisateljih, ki se bojujejo za obstanek slovenskega naroda. Govor se zaključi pri liku pred kratkim pre minulega pisatelja Cirila Kosmača, kateremu je bila posvečena letos nja proslava dneva slovenske kul ture. Dijaki vseh treh šol in tečaja za otroške vrtnarice so nato prebrali odlomke iz najbolj znanih Kosma čevih del. Tako smo lahko prisluh nili odlomkom iz novele Pot v Tolmin, povesti Balada o trobenti m oblaku, iz pisateljevih mladinskih del kot Tantadruj ter drugih del. kot npr. novele Gosenica, v kate- jo, saj so bili večkrat v teh gorah, še zlasti v poletnih mesecih. In tako je marsikdo ob gledanju diapozitivov in poslušanju besed predavatelja obudil spomin na svoj izlet v te kraje. Predavatelja je predstavila podpredsednica SPD Jožica Smetova. Goriški ljubitelji gora si žele še več podobnih predavanj. J. S. Po uspelem koncertu sopranistke Bratuževe se v Fari pripravljajo na koncert Dejana Bravničarja in Aca Bertonclja, ki je na sporedu 29. marca. Organizatorji koncertno dejavnosti v tej razmeroma majhni občini so pred tremi leti spoznali velike možnosti, ki jih imajo na glasbenem področju, ter so odprti glasbeno šolo z vsemi razredi, ki jo sedaj obiskuje 129 gojencev. Prirejati so začeli tudi seminarje, na katere so povabili znane inozemske umetnike. V tem letu so se povezali z umetniki v Sloveniji in kot rezultat te povezave sta koncerta, ki smo ju rav nokar omenili. Bravničar in Bertoncelj, prvi violinist, drugi pianist, bosta igrala skladbe Brahmsa, Lamilla Sant Saensa ter 9. Beethovnovo sonato, znano pod imenom Kreutzerjeva so nata. Slovenska umetnika sta jo prvič skupaj igrala lani na koncer tu v Trstu in io bosta tokrat po novila na Goriškem. Takšno skladbo (dolga je 40 minut) lahko uspešno zaigra samo tisti, ki je dose gel popolno umetniško zrelost. Povsem razumljivo je torej, da se pripravlja za ljubitelje glasbe velik umetniški užitek, kakor je ve lik umetniški užitek predstavljal tudi nastop sopranistke Bratuževe, zmagovalke večjega števila mednarodnih pevskih tekmovanj. V Fari je nastopil letos tudi violinist Alfredo Marcosig. Kot profesor violine na glasbeni šoli v Fari in kot človek, ki vzdržuje stike z glasbeniki onkraj meje, je priredil v zadnjih letih več kon certov na Primorskem. Včeraj je med drugim nastopil, v Šempetru, konec meseca pa bo koncertiral v gradu Zemono pri Vipavi. Marco- Včeraj je praznoval 84. rojstni dan JANEZ NANUT iz štandreža. Še na mnoga leta mu kličejo tena, sinova Niko in Peter, nevesti Stanka in Ida in vnukinja Ingrid. sig ni samo koncertist, ampak tudi organizator glasbenih prireditev ter je po njegovi zaslugi nastopilo v naših krajih več slovenskih glasbenikov, med njimi organist Hum-bert Bergant. Nedvomno je njegova zasluga in zasluga vseh tistih, ki odprto delujejo na glasbenem področju, da je prišlo do tako dobrih oblik sodelovanja med različnimi glasbenimi strokovnjaki, u metniki in tudi šolami na eni in na drugi strani meje, kar pomaga k boljšefnu medsebojnemu spozna vanju in razumevanju. ŽENSKI INICIATIVNI ODBOR ZA GORIŠKO priredi v SOBOTO, 15. marca 1980, ob 20. uri v deželnem avditoriju v Gorici osrednjo proslavo ob MEDNARODNEM ŽENSKEM PRAZNIKU SPORED: — združena otroška pevska zbora PD »Naš prapor* in »Oton Župančič* — recitacije Vojka Bratine — priložnostni govor — recital članov Mladinskega krožka iz Gorice — mladinska skupina »M. Štrukelj* — recital igralke SSG Zlate Rodoškove — pevski zbor »A. Možina* — folklorna skupina »Lis luzignutis* Ženski iniciativni odbor obvešča tudi, da je odprta razstava slik E. Lavrenčičeve ter lesenih skulptur in kraških skrinj B. Doljakove vsak delavnik od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30 v razstavni dvorani avditorija. V PETEK V DOBERDOBU Družabnost ob 8. marcu Doberdobske žene so letošnji mednarodni ženski praznik počastile že v petek zvečer z družabnostjo in in skupno večerjo v domači gostilni Pri Andreju. Družabnosti se je udeležila tudi delegacija iz pobratene Krajevne skupnosti Prvačina. Koncert poljskega orkestra v Tržiču V cerkvi SanfAmbrogio v Tržiču je v petek zvečer igral filharmonični orkester «Capella Cracovien-sis* iz Krakova na Poljskem. Izvajal je Rossinijeva, Mozartova in Mendelssohnova dela. Poljski glasbeniki, ki so v domovini in v inozemstvu posneli več plošč, so s svojim gostovanjem dokazali, da so veliki umetniki. Za izvrstno muziciranje jih je številno občinstvo nagradilo s prisrčnim aplavzom. Predsednik pokrajine Silvano Pa-gura je pred pričetkom koncerta povedal, da hoče pokrajina s to glasbeno manifestacijo v Tržiču predvsem poudariti, da je Tržič mesto ter je živa veja goriške pokrajine in je zato prav, da pokrajina z organiziranjem takšnih u-metniških manifestacij poudarja svojo vlogo in prisotnost na vsem pokrajinskem območju. V petek veliko nagradno žrebanje za naše letne naročnike Če želite že v petek izvedeti, ali ste dobitnik barvnega televizorja ali če se boste brezplačno udeležili izleta na Poljsko ali pa boste prejeli katero od ostalih 57 bogatih nagrad, potem pridite v petek, 14. t.m., ob 18. uri v Dijaški dom, kjer bo veliko nagradno žrebanje za vse letne naročnike ki so poravnali naročnino do 29. februarja letos. Žrebanje bo letos prvič potekalo v Gorici. Uspešno zaključen izpopolnjevalni tečaj za vinogradnike Te dni se je uspešno zaključil strokovni izpopolnjevalni tečaj za vinogradnike, ki ga je pripravil konzorcij za zaščito briških vin. Potekal je v dveh delih. V prvem je strokovnjak Tullio De Rosa, ki je zaposlen na poskusnem zavodu za vinogradništvo v Cervignanu, osvetlil vrsto vprašanj, ki zadevajo predelavo, hranjene in ustekleničenje vin, v drugem delu pu je bil govor o najnovejših tehničnih dosežkih za obdelavo vinogradov v gričevnatem svetu, kjer se pridelujejo kakovostna vina, a je pridelovanje samo združeno s precej vičjimi stroški. Tečaja se je udeležilo lepo število briških vinogradnikov. Od ponedeljka redno obratovanje delavske menze v Krminu V Krminu bo od jutri, 10. marca, začela redno obratovati delavska menza, namenjena predvsem delavcem, ki so zaposleni v tovarnah na področju industrijske cone, a odprta tudi ostarelim občanom in dijakom, ki bodo lahko za zmerno (politično) ceno prišli do toplega obroka hrane. Prizadevanja za odprtje tako pomembnega objekta trajajo že več kakor dve leti. Bilo je nešteto pogovorov na različnih ravneh, precej različnih stališč o načinu uprave in predvsem o porazdelitvi finančnega bremena, končno pa je le prišlo do zadovoljive rešitve. Tako ugotavlja pokrajinsko tajništvo e-notne sindikalne zveze • Pokrajinsko tajništvo sindikata SINASCEL sporoča, da so bili te dni v Rimu pogovori glede ureditve in priznanja specializacije (in s tem več možnosti za boljšo uvrstitev na lestvicah za dodelitev učnih mest) učiteljem na dveletnem tečaju za poučevanje umsko in telesno prizadetih otrok. Atili j Kralj v «H Torch!o» Atili j Kralj si je preteklo soboto odprl razstavo v galeriji »II Torchio* na zelo tpagruntan» način. Meni nič tebi nič je v- zl iz žepa svojo pesmarico npagruntanih* in iz nje prebral nekaj primernih poezij «v dvojezičnem dialektu», med temi tisto «Ste vi umetnik?*. S tem je ustvaril najlepše razpoloženje številnim prisotnim. Toda vsebina razstave se ni pomešala z vsebino pesmarice, čeprav smo tudi iz njegovih akvarelov in risb takoj razbrali veder in optimističen značaj: tudi njegov Kras je tak. To pot nam je Kralj predstavil krajinske izreze s posebno pozornostjo do kraške arhitekture. V temeljnih kontrastih poudarja avtor potrebo po soncu in trdni skladnosti, čeprav ostaja vedno skicozno razpoložen. Komaj nakazani, se pravi na razstavi zelo redki, so «splošnejši» zimski motivi, kar je prava škoda, saj je v njih zelo posrečeno ujel intimnejše občutje s pomočjo skopih u-gaslih tonov. Tudi v ostalem je dal kraški pokrajini prednost v risbah in skicah (posejati bi jih moral malo več po stenah, ne pa jih »tiščati* v mapi!): monokromija in bežni namigi o podatkih v prostoru so se ujeli v lepo sintezo in razodel' globlji značaj avtorjevega doživljanja kraške resnič nosti. , m. r. f Čestitke Danes stopa v dvajseto pomlad FABIO GERGOLET iz Doberdoba. Ob priliki mn čestitajo in želijo u-speha pri študij:: starši, sestra in brat in vsi sorodniki. Telegram župana evropskemu parlamentu o cesti za Ljubljano V torek bodo v evropskem parlamentu v Strasbourgu razpravljali o pravilniku, po katerem bodo potem delili pomoč obmejnim področjem Evropske gospodarske skupnosti. Ob tej priliki je goriški župan De Simone poslal nekaterim uglednim osebnostim evropskega parlamenta telegram, v katerem jih naproša, da bi vzeli v poštev vprašanje dokončanja cestnih infrastruktur na primorskem področju. Goriški župan misli s tem na možnost, da bi Evropska gospodarska skupnost pripomogla k finansiranju avtoceste Gorica-Ljubljana. To v zvezi z zadnjimi vestmi, da ne bodo tako kmalu gradili tega cestnega odseka na jugoslovanski strani. V DOBERDOBSKI OBČINI Natečaj za občinskega šoferja in cestarja Doberdobska občinska uprava obvešča, da je razpisan javni natečaj na podlagi naslovov in selektivne preizkušnje za mesto občinskega šoferja, cestarja, pometača in grobarja. Poleg drugih pogojev morajo prosilci imeti tudi vozniško dovoljenje D kategorije. Prošnje za pripustitev k natečaju morajo interesenti predložiti na kolkovanem papirju v tajništvo občine najkasneje do 18. marca letos. V istem uradu dobijo tudi ustrezna pojasnila. LETOŠNJI DOMSKI DAN Srečanje staršev in gojencev v gor iškem dijaškem domu Skupaj bodo obiskali Gregorčičevo rojstno hišo Kot vsako leto smo v Dijaškem domu tudi letos praznovali Domski dan, to je dan. ko pridejo v popoldanskih urah starši vseh gojencev, da preživijo skupaj z otroki in njihovimi vzgojitelji nekaj ur, se pogovorijo o življenju in delu ter o težavah in problemih, ki jih spremljajo. Letos so se prvi starši pojavili že okrog 17. ure. Porazgubili so se po učilnicah, kjer so se pobliže seznanili z delom svojih otrok. Pogovorili so se tudi z vzgojiteljem vzgojne skupine (gojenci so namreč zaradi lažjega dela razdeljeni v pet vzgojnih skupi.r, za vsako pa odgovarja vzgojitelj) o šolskem uspehu in delu pri svobodnih interesnih dejavnostih, o vedenju in sploh o vseh problemih, ki se tičejo dela in življenja v domu in šoli. Starši so si tudi ogledali razstavo fotografij, ki prikazujejo življenje v Dijaškem domu ob različnih dejavnostih in praznovanjih. Ob 18.30 je bil kratek roditeljski sestanek, kjer so vzgojitelji seznanili starše s cilji in smotri doma ter z oblikami dela za njih dosego. Na sestanku s > se domenili za skupen izlet staršev, gojencev in vzgojiteljev na Vrsno in v Libušnje, v rojstno hišo goriškega slavčka, Si- mona Gregorčiča in na njegovo P®-slednje domovanje. Sledil je kultur-i program-ci so prikazali staršem, kaj so v tem šolskem letu naučili za s > ne nastope ob četrtkovih vec • Najbolj so se razveselili stars stih beneških otrok, ki obiskujejo letos prvič slovensko šolo m 50. sproščeno igrah' in recitirali v venščini ter se tako ponosno vili pred svojimi starši. Program * zaključili s čestitkami materam mednarodni praznik žena — °- ^ rec ter z izročitvijo ličnih dar“’ so jih sami izdelali. Sledila je na večerja in družabni večer, zno zvečer so se starši odpr V. P- domov, otroci pa spat. Gledališča Primorsko dramsko Sledali|^fkanu iredsiaV redi v gledališki dvorani v v prihodnjih dneh več Pr!^’^a dela Bertolta Brechta «Pnvi® JL mone Machard*. Jutri, v PP „ ljek, ob 11. uri in 16.30 za red v torek ob 11. uri za red Br 1 17. uri za Zdravstveno šolo o peter. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii SESTANKI V RAZNIH KRAJIH Priprave socialistične stranke na spomladanske upravne volitve Jutri sestanek občinskih svetovalcev iz vse pokraj5-ne - Sestala se je tudi skupščina PSI v Gorici Na sestanku članov socialistične mestne sekcije v Gorici, ki mu je predsedoval Livio DelTOrco, je dosedanji tajnik arh. Bruno Brunello podal poročilo o preteklem delovanju v sekciji. Nanizal je vrsto podatkov o pozitivnih in tudi pomanjkljivih straneh strankinega delovanja v našem mestu. Njegovemu poročilu je sledila obširna razprava, ki je težila predvsem k sestavi volilne platforme, s katero se bo socialistična stranka predstavila na spomladanskih občinskih volitvah, ki utegnejo biti najbrž tretjo nedeljo letošnjega maja. Socialistična stranka je že pričela sestavljati svoj program, ki go bodo dokončno izdelali, potem ko se bodo sestali z raznimi organizacijami in ustanovami, ki delujejo v Gorici, da bi čuli tudi mnenje teh organizacij. Vsekakor pa bodo v ospredju socialističnega programa točke, ki zadevajo izvaja nje prenovljenega regulacijskega na črta, sodelovanje s sosedno Jugoslavijo na vseh ravneh, predvsem pa na trgovinski in kulturni, vprašanja slovenske narodnostne skupnosti ter vprašanja razvoja goriške industrije S tem v zvezi naj omenimo še, da so preučili tudi pereča vprašanja, kot je nameravana gradnja kemijske tovarne ICFI na področju goriške industrijske cone, vprašanje jezu na Soči, vprašanja tukajšnjega kmetijstva in še nadaljnjega izvajanja decentralizacije z uvedbo novih rajonskih svetov. Na sestanku so preučili tudi sedanji politični položaj v mestu, kjer skoro brez vsake opozicije vladata demokristjanska in socialdemokratska stranka in kjer, upoštevajoč sodelovanje komunistov z večino pri izvajanju sprememb regulacijskega naiUIIIIIHHIHHIIHHIHIIIIIIIIIIiniMlllllllliaiUlininiMMIMIllllllllllimilllllllMIMMIIIIMMIIIIIIIIIUIIIIMIinill SVOJSTVENA PROSLAVA 8. MARCA OGLED STANOVANJSKE SOSESKE «M0ND0 0PERAI0» V R0MJANU Letos avgusta bo vseljivih 30 stanovanj, ki so jih pričeli graditi lani poleti - Kmalu podobna stanovanja v Gorici in Tržiču V Romjanu so včeraj na svojstven način proslavili 8. marec. Na gradbišču stanovanjske zadruge Mondo operaio so se zbrale bodo če stanovalke s svojimi družinami in tam proslavile tako ženski praznik kot veliko pridobitev, ki jim pomenijo nova stanovanja, ki bodo vseljiva že v letošnjem avgustu. Tako je zagotovil predsednik te stanovanjske zadruge Pietro Lombardo v pozdravnem nagovoru. V tem naselju je 30 štirisobnih stanovanj. To so velika stanovanja z dvojnimi sanitarnimi prostori, ga ražo in drugimi pritiklinami. V začetku leta 1978 so od dežele dobili zagotovilo, da jim bo nakazan denar. Takoj so dobili zemljišča od ronške občine, pripravili načrte in še preden je dežela nakazala denar so lani avgusta pričeli z gradnjo hiš. Na tak način so pridobili ne le na času, marveč predvsem v ceni. če bi bili namreč čakali na deželno birokracijo, bi bili lahko začeli šele v tem trenutku in tako bi bila gradnja za četrtino dražja. Za delo skrbi neko furlansko po djetje in videli smo, da potekalo dela zelo hitro. Na svečanost so prišli tudi deželni svetovalec Bran-cati, zastopniki občine Ronke in drugi. Ista zadruga ima svoje sekcije tudi v drugih občinah. V Go rici bodo kmalu pričeli graditi skupino 22 stanovanj v Ulici Cordain-li (občina je zemljišče že določi la. načrt je odobren, denar FRIE je že odobren), nadaljnjih 24 v Tržiču in pripravljajo tudi načrte za podobne stanovanjske soseske v Foljanu in še drugod. Gradnja go riških in tržiških stanovanj se bo zelo izplačala, saj FRIE daje tri četrtine denarja, ki je potreben za gradnjo, s tridesetletnim posojilom Tudi to je prispevek k omiljenju stanovanjske krize. V teh dneh slavita rojstni dan BERTO FERLETIČ (iz Doberdoba) in MAGDA DEVETAK (z Vrha) Vse najlepše in najboljše jima želi zbrana družba (Naša klapa) načrta, skoro ni bilo s te politične strani kritik na račun delovanja sredinske uprave. Prav tako je bila izrečena skrb, da ne pride do predstavitve kakih lokalnih list, kot v sosednjem Trstu. Ob zaključku debate so v glavnem potrdili dosedanji odbor, za tajnika je bil potrjen Brunello. Že v prihodnjih dneh bodo pričeli sestavljati kandidatne liste in podrobni program za volitve. Omenimo naj še, da se jutri ob 20. uri sestanejo na sedežu PSI v Gorici vsi občinski svetovalci in tajniki sekcij občin, kjer bodo spomladi upravne volitve. Govorili bodo o okvirnih točkah skupnega volilnega programa za vso Goriško. Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča ljubitelje belega športa, da je še nekaj prostih mest v avtobusu za izlet na Zoncolan, kjer bodo 16. marca Zimske slovenske športne i-gre. Vpisovanje se zaključi v sre do, 12. marca. Slovensko planinsko društvo v Gorici bo 20. aprila priredilo družinski avtobusni izlet na Repentabor s skupno-večerjo in srečolovom. Dne 17. in 18. maja pa bo družinski avtobusni izlet na Plitvička jeze-a. Prijave vsak dan na sedežu SPD (zjutraj do 11. ure), kjer je moč dobiti tudi vsa pojasnila. Prireditve Na povabilo domačega PD ^-ng. bo danes, 9. t.m., gostovala v berdobu šcandreška dramska s _ s komedijo «Strogo zaupno*- .g d bo v župnijskem domu ob to- na stop bo Predavanja Društvo slovenskih up°kojcnC.e-na Goriškem priredi v sob0"',., marca, ob 16. uri filmsko Pre°d. ^ nje o Južni Ameriki v Gregorc ^ dvorani na Verdijevem korz Vljudno vabljeni. B- Gorica VERDI 15.30-22.00 »Liquirizia»- » Bouchet in E. Pagni. Prepove« mladini pod 14. letom. j, CORSO 15.30-22.00 »Tesoro mio»-Dorelli in Z. Araya. Barvni1': VITTORIA 15.30-22.00 «Confessi _ di una hostess*. Prepovedan dini pod 18. letom. ni r« v Irzic EXCELS10R 14.00-22.00 «Maru 4 di velluto*. PRINCIPE 14.00-22.00 »The vafld®’ Nova Gorica in okolicu g SOČA 16.00-18.00-20.00 »Lovec jelene*. Ameriški film. SVOBODA 16.00-18.00-20.00 »wa‘ tu duh zla*. Ameriški film- . ej-DESKLE 17.00-19.30 «Safan press*. Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA V G° Danes ves dan in ponoči J ^ Gorici dežurna lekarna Ponto Bassi, Raštel 52, tel. 83-349. DEŽURNA LEKARNA V Danes ves dan in ponoči j« žiču dežurna lekarna Centrale, republike, tel. 72-341. Kdo Vas, po končani zimi, obleče na pomlad, ne da bi Va® pobral veliko denarja? V najmanjši trgovini na svetu, ELIO «IN» MODE GORICA - Ulica Formica, 28 boste brez dvoma našli to kar iščete in kar se Vam izplak- EVO VAM NEKAJ CEN V NASI TRGOVINI V MARCU !98°' ženska lanena krila s pasom 4.500 lir kavbojke SUPER RIFLE 11.900 lir otroške majice s ZIP • • 2.500 lir otroške platnene kavbojke (že oprane) 6.500 lir ženska krila iz gabardena 8.000 lir spomladanska ženska krila 8.000 lir ženska oblačila boucle 8.000 lir moške in ženske kavbojke (že oprane) 8.900 lir moške in ženske majice 4.000 lir žametne hlače z naramnicami 9.900 lir mladeniške srajce 4.900 lir moške srajce z žepkom 3.500 lir VSEM KUPCEM POKLANJAMO KRASNO ZAPONKO! Vaša trgovina? ELIO «IN» MODE Ob priliki odprtja novega italijansko-jugoslovanskega mejne#8 prehoda na Skabrijelovi ulici - Erjavčevi cesti bomo v Irgnv®1 ELIO «IN» MODE ves mesec marec menjali dinar po 40 mm KMEČKA BANKA USIANOVUEN« LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel 2206 -2207 TELEX 460412 AGRBANK VSI BANČNI USlUCt ■ MENJALNICA KULTURA JE TEMELJNI KAMEN NAŠEGA OBSTOJA Pred kratkim sem slišal dokaj rezko mnenje o našem zamejskem prosvetnem življenju: znani pisatelj ga je hitro odpravil z ugotovitvijo, da ni nič vredno, da je na ravni folklore. Ta trditev me je prizadela. Vprašal sem se, ali drži, če je tako, kaj pomeni pravzaprav folklora in kje teče ločnica med njo in kulturo. Prišel sem do zaključka, da stroge meje med obema ni mogoče potegniti, da je folklora v vseh svojih aspektih v naši preteklosti odigrala pomembno vlogo, saj je naš človek prav z njenimi izraznimi sredstvi pogosto izpovedal svojo kreativno moč. Še več, če ima naša kulturna dediščina svoj poseben priokus, je to zaradi tega, ker po svoji tradicije ni avlična in elitna, temveč živo povezana z najširšimi ljudskimi sloji. Zaradi tega, ker folklore ni nikdar zanemarjala ali se je celo sramovala. Nobenega vzroka ni torej, da bi naše prosvetno življenje z viška označevali za «folk!orno», saj je popolnoma prav, da najde ljudska ustvarjalnost — seveda v svojih pristnih oblikah — svoje čestno mesto v okviru naše stvarnosti. Jasno pa je, da se s tem ne moremo zadovoljiti, temveč da se moramo spoprijemati s problemi časa ne da bi bežali v domačnost in tradicijo. Sicer pa bomo zares ostali kot v nekakšnem rezervatu, predmet radovednosti ne samo italijanskih someščanov, temveč tudi sonarodnjakov iz matične domovine, kjer se kulturno življenje razvija v hitrem tempu in na najrazličnejših ravneh. Primorska poje 80 Vipava, 15. marca Tolmin, 16. marca Ilirska Bistrica, 21. marca Koper, 22. marca Komen, 23. marca Gorica, 29. marca Dornberk, 30. marca Idrija, 6. aprila Trst, 19. aprila Ljese, 20. aprila V opravičilo za svoje zamud-ništvo lahko navedemo težke razmere, v katerih so živeli naši ljudje po prvi svetovni vojni. Takrat je bil nasilno zaustavljen živahen in obetaven razvoj, uničene so bile že trdne strukture: biblioteke, kulturni krožki, šole. Celih dvajset let je bila naša kultura pahnjena v senco ilegale. Od velike izgube, ki smo jo primorski Slovenci utrpeli v času fašizma, se še nismo utegnili popolnoma opomoči, pa čeprav nas od konca druge svetovne vojne ločita že skoraj dve generaciji. Po vojni je bilo treba začeti znova z maloštevilnimi kadri, ki smo jih imeli na razpolago. Čeprav so bili v zadnjih letih doseženi ogromni rezultati, z njimi vendarle ne moremo biti povsem zadovoljni. Večkrat imam sicer priliko slišati svoje italijanske znance, ki z občudovanjem in rahlo zavistjo govore o našem kulturnem in prosvetnem. življenju, češ, kakšen znak vitalnosti je, da se na slovenskih prireditvah zbere toliko ljudi, da obstaja toliko organiziranih društvenih skupin. V tem ugotavljanju je dosti resnice, saj je naravnost čudno in nenavadno, da smo s svojimi skromnimi človeškimi in finančnimi silami razvili tako razvejano in razgibano dejavnost. Z druge strani pa vendarle ne gre zapirati oči pred dejstvom, da zajema to delo samo del našega prebivalstva, da je pretok informacije med nami pogosto pomanjkljiv, da je kulturno življenje osredotočeno v nekaterih središčih in da so v našem ambientu številni ljudje izgubiti stik s slovensko kulturo in so zato v nevarnosti, da jih zapeljejo tuje televizijske in revijske »sirene*. Če je lahko začrtati tako podobo naše realnosti, je težko odgovoriti na vprašanje, kaj storiti, da se takim razmeram postavimo po robu. Preveč enostavno bi bilo, če bi samo rekli, da mora postati naša šola kvalitetnejša, da je treba naše bodoče učitelje in profesorje bolje pripraviti na njihov odgovorni poklic, da je treba okrepiti stike med kulturnim delovanjem v mestu in na podeželju, da moramo z vsemi silami iskati dialog z matičnim prostorom in postati vsaj na kulturnem polju nje- gov sestavni del. Važnejše je morda ugotavljati in širiti zavest, da se danes »splača biti Sk>venec», da je človek, vključen v naše kulturno in posvetno življenje, privilegiran, ker se na tak način lahko obogati s tem, kar mu ponujata slovenski in italijanski svet, in se samo v tem primeru suvereno premika v svojem ambientu. Še pomembneje je diskutirati o tej problematiki, se z njo soočati in iskati rešitve v prepričanju, da brez kulturne zavesti Slovenec preneha biti Slovenec, da je velik del naše individualnosti zrasel iz trdne vere celih generacij naših prednikov v kulturo kot v temeljni kamen našega obstoja. JOŽE PIRJEVEC SPD TABOR OPČINE priredi danes, 9. marca, ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah predavanje POT PO ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE Predaval bo Bruno Križman ob spremljavi barvnih diapozitivov RAVNATELJEM, UČITELJSKIM IN PROFESORSKIM ZBOROM, PODROČNIM IN ZAVODSKIM SVETOM Na osnovi splošne šolske naredbe iz leta 1774 je bila leta 1780 ustanovljena v Skednju pri Trstu prva od današnjih slovenskih osnovnih šol v Italiji. Čeprav je imela šola po tedanjih predpisih nemški učni jezik, se je kmalu, po sili razmer, spremenila v šolo s slovenskim učnim jezikom, kot se je to zgodilo v naslednjih desetletjih s številnimi drugimi šolami na Goriškem in Tržaškem. Ker lahko na ta način štejemo navedeni dogodek za ustanovitev najstarejše od naših osnovnih šol, smo prepričani, da je prav, da primerno proslavimo ta visok jubilej slovenskega šolstva v mejah italijanske republike. Pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo Sindikat slovenske šole, Slovenska prosveta, Slovenska prosvetna zveza, osnovna šola Ivan Grbec v Skednju, Prosvetno društvo Ivan Grbec, Ukmarjev dom in Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, je sklenil, da ob tej priliki razpiše likovni in literarni natečaj za predšolsko in šolsko mladino. Likovni natečaj je razčlenjen takole: 1. Za otroški vrtec o temi: «V vrtcu je lepo». 2. Za osnovno šolo o temi: «V šoli je lepo*. 3. Za nižjo srednjo šolo o temi: »Prizor iz šolskega življenja*. 4. Za višjo srednjo šolo o temi: «Plakat za proslavo dvestoletnice slovenskih šol v Italiji* (v formatu 50 cm X 70 cm). Pripravljalni odbor si pridržuje pravico, da iz različnih izdelkov povzame posamezne elemente za sestavo uradnega plakata za proslavo. Literarni natečaj je razčlenjen takole: 1. Za nižjo srednjo šolo spis o temi: »Moji dedje, moji starši in jaz v šoli*. 2. Za višjo srednjo šolo spis o temi: «Vloga in pomen slovenske šole za obstoj in razvoj naše skupnosti v zamejstvu*. Najboljši izdelki vsake skupine bodo nagrajeni. Rok za izdelavo prispevkov je 20. april 1980. Naš predstavnik bo izdelke dvignil med 21. in 24. aprilom 1980. liiimiiHiiimiiiaiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitifiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiuitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiM URIIlMIIIIIItltlllllllllMM Koroška doživlja kulturno pomlad Na Koroškem se opaža v zadnjem času razveseljivo kulturno prebujanje med tamkajšnjimi. Slovenci. To so s precenjšnjo mero zadovoljstva ugotovili na letošnjem občnem zboru koroške Slovenske, prosvetne zveze, ki je bil v Celovcu sredi prejšnjega tedna in na katerem je sodelovalo zelo veliko število delegatov, ki so z živahno diskusijo obogatili že itak bogata poročila predsednika Valentina Po-lanška, tajnika Andreja Kokota in drugih odbornikov. Prebujanje je vsesplošno, v zadnjem triletnem delovnem razdobju so pričeli z novimi pobudami, še večja bo njihova angažiranost v prihodnje, saj imajo pred seboj toliko let pričakovan začetek priprav za gradnjo slovenskega Kulturnega doma sredi Celovca. Na občnem zboru Skoraj vsa naša društva na Tržaškem in Goriškem so v preteklih tednih na takšen ali drugačen način način proslavljala praznik slovenske kulture. Nekatera so k proslavljanju pristopila na tradicionalen in nekoliko izrabljen način, drugod pa so se praznovanja lotili na izvirnejši in kulturno umetniško bogatejši način. Dejstvo je, da se je ob tej priložnosti izpričala precejšnja živahnost na našem kulturno prosvetnem področju. Na sliki prizor s Prešernove proslave PD Rdeča zvezda iz Saleža, kjer je nastopil tudi Sovo- denjski nonet so izvolili tudi novi odbor. Za predsednika je bil potrjen pesnik in pisatelj Valentin Polanšek, novi tajnik pa je Franci Sadolšek. Kulturno - prosvetno delovanje je neločljivo povezano z bojem za nacionalni obstoj Slovencev na Koroškem. To je ugotavljal v svojem poročilu tajnik Andrej Kokot, ki je tudi dejal, da so koroški Slovenci prav na kulturnem področju vedno in ' ovsod najbolj dokazali svojo življenjsko moč. V zadnjem času se je kulturno delovanje razživelo. V deželi je vedno več diplomirancev celovške slovenske gimnazije, ti prinašajo v kraje trn podeželju nove želje in potrebe. Prihaja do večjih medsebojnih stikov s podobnimi kulturnimi skupinami iz Slovenije in tako imajo tudi ljudje na Koroškem možnost videti marsikaj novega. Prav tako prihaja do obiskov kvalitetnih gledaliških in glasbenih skupin v samem Celovcu in tudi to hrabri Slovence v zavesti, da ni slovenska kultura drugorazredna. Koroški Slovenci so s svojo stvarnostjo seznanili tudi širšo javnost, saj so bili v tem času na obisku pri rojakih in izseljenbih v Kanadi, v ZDA, v Franciji, Švici, nastopili so v palači OZN v New Yorku, imeli so več gostovanj v Jugoslaviji, istočasno pa so pričeli z nastopi v Avstriji tudi izven ožjega koroškega prostora, v katerem živijo Slovenci. Tako jih je tudi širša avstrijska javnost spoznala. V Slovenski prosvetni zvezi na Koroškem je včlanjenih okrog trideset društev. V triletnem razdobju med občnima zboroma so imeli nekaj sto prireditev, nekatere so bile osrednjega značaja v neposredni organizaciji zveze, druga so bila izrecna domena posameznih društev, marsikje pa so bile prireditve skupne med raznimi društvi. Imeli so v tem času jubilejno proslavo 75-lelnice njihove organizacije. Gledališke predstave na prostem dobivajo ponekod značaj festivalov. Največ je glasbenega udejstvovanja, saj je tudi pri njih najbolj množično delo v zborih, kjer poje okrog 500 pevcev. Imajo pa tudi folklorne skupine in tamburaške zbore. V zadnjem času so v več krajih na koroškem podeželju odprli glasbeno šolo in imajo že preko 200 učencev. Zelo tesno sodelujejo z osrednjo slovensko knjižnico v Celovcu, ki skrbi za razdeljevanje knjig po društvih. Slovenska prosvetna zveza izdaja tudi Koroški koledar, to že trideseto leto, ki ga delijo med koroškim ljudstvom skupno z raznimi slovenskimi knjigami. Priredili so tudi srečanje manjšinskih pisateljev, ki je bilo na Obirskem. Imajo likovni krožek, fotografski krožek, prirejajo razstave v «Aula slovenica», razstavni dvorani v stavbi Zveze koroških zadrug, kjer je tudi slovenska knjigarna. Skupno z domačini so poskrbeli za preureditev Kulturnega doma na Ra-dišah, tik pred dograditvijo je kulturni dom v Št. Vidu v Podjuni, načrtujejo pa Kulturni dom sredi Celovca in seveda tudi manjše kulturne postojanke na podeželju. , Na Koroškem deluje tudi katoliško usmerjena Krščanska kulturna zveza, s katero imajo več stikov. Ostajamo vsak na svojih idejnih pozicijah, je bilo rečeno na občnem zboru, tako s strani poročevalcev in diskutantov, kot s strani prisotnega predsednilca Krščanske kulturne zveze Kassla, vendar bomo preprečevali, da bi eni nagajali drugim. SPZ in KKZ sta i-meli v triletnem razdobju enajst skupnih kulturnih akcij. Omenili smo že, da imajo veliko'stikov izven Avstrije, še zlasti v Jugoslaviji. Pa tudi s Slovenci v Italiji je precej stikov, večkrat prihajajo k nam na Primorsko skupine iz Koroške, naše pa gredo k njim na gostovanje. To je bilo poudarjeno v poročilih in to je bilo izrečeno tudi v pozdravnih besedah zastopnika SPZ iz I-talije. Na Koroškem doživljajo torej naši rojaki pravo kulturno in s tem v zvezi tudi nacionalno pomlad. Želimo jim obilo uspehov v teh njihovih prizadevanjih. Obenem pa .pozivamo naša prosvetna društva, da bi s koroškimi sorodnimi društvi navezala čimveč prijateljskih stikov. MARKO VVALTRITSCH Primorski dnevnik H. 9. marca 1980 Bogati načrti kulturnega društva «Trinko» iz Čedada Po uspeli proslavi 25. obletnice (Vinkove smrti se kulturno dru-jtvo «Ivan Trinko» v Čedadu zdaj Intenzivno pripravlja na proslavitev 25 let svojega delovanja. , Društvo «Ivan Trinko» je namreč Jiajstarejše slovensko društvo v peneški Sloveniji, društvo, ki je pilo dolgo let edini nosilec prizadevanj za pravice beneških Slovenc *v. Zato je bilo tudi njegovo delovanje v prvih letih precej drugačno, kot je navadno delova-fije načih prosvetnih društev. Kot pdina obstoječa struktura je motalo po svojih močeh kriti vse potrebe in ne samo ožje kulturne. Sčasoma, ko so na terenu zrasla hova društva, ko so se organizirali izseljenci, ko so nastale specifične organizacije, je tudi društvo (šivan Trinko» lahko začelo delovati izrecno kot kulturno društvo, Uveljavilo pa se je zlasti pri organiziranju prireditev, ki nosijo zdaj podpis vseh slovenskih organizacij v Benečiji in ki so postale že iirava tradicija (tako zlasti Dan »migranta in kulturno srečanje »led sosednjimi narodi na Kameni-i), v zadnjih letih pa je prite-nilo večje število tako Slovencev ot tudi Furlanov s tečaji slovenskega jezika. To dejavnost zdaj društvo raz-Slrja: ob tečaju slovenskega jezika prireja dvakrat na mesec klubske večere s predavanji in filmi, ■zadalo si je nalogo, da funkoional-io uredi svojo knjižnico in jo ta-lo v večji meri odpre javnosti, v Hračrtu ima tudi nekaj publikacij «6 25. obletnici Trinkove smrti je ib izšla knjižica s tremi študijami O Trinku): gre za turistični vodnik, ki naj Si bil zlasti opora za fltevilne izletnike, ki se ob obiskih V Benečiji obračajo na društvo za-Ifadi organizacije in vodstva, ter ta ambiciozne ši načrt izdaje Trin-'tovega izbranega dela, ki ga prijavlja posebna komisija strokovnjakov. S tem pa smo že pri pripravah na proslavo društvene obletnice, Baj je predvideno, da bo knjiga Izšla ob tej priložnosti. Vedno v Okviru proslavljanj je društvo razpisalo tudi natečaj za simbolni znak društva, v načrtu pa ima še druffe oobude. RAZGOVORI Z NAŠIMI PROSVETNIMI DELAVCI Peter Krmec: neutrudno na krmilu PD Venturini iS 8 Peter Krmec V dolinski občini je Domjo prav gotovo narodnostno najbolj ogrožen kraj. Raznarodovalnemu procesu, ki ga je sprožil velik dotok tujih priseljencev, se v tem predelu na najbolj učinkovit način upira prosvetno društvo «Fran Venturini*. Z življenjem tega društva pa je tesno povezano ime njegovega predsednika Petra Krmca. Pri Do-mju ga vsi bolje poznajo kot Lojzeta. Priselil se je k Domju leta 1950 iz rodnega Prebenega. Ko se je namreč po neverjetnih vojnih dogodivščinah - po razpadu faši-j stične Italije ..o ga kot italijanskega vojaka zajeli Nemci, a jim je ponoči zbežal, se povezal z italijanskim odporniškim gibanjem v Liguriji in Piemontu, po povratku domov je odšel v partizane, kjer so ga zajeli belogardisti in je romal iz zapora v Ribnici v sodnij-ske zapore v Ljubljani in nato v zloglasne Begunje, od tu pa v nemško taborišče Mauthausen, kjer je med drugimi spoznal Prežihovega Voranca, Giuliana Pajetto in Arthurja Londona — vrnil domov, je našel domačijo požgano in tako se je odločil, da si novo postavi pri Domju. Sicer pa raje govori o problemih društva kot o sebi. «Vse, kar naredim, je le moja dolžnost,* ponavlja, zato me nikar ne poveličujte v časopisu.* In vendar bi ne prešteli v. eh ur, ki jih posveti društvu, čeprav mu služba in težke družinske razmere ne dopuščajo veliko časa. V njem je čutiti neizmerno ljubezen do sočloveka in materinega jezika in družbeno ku.-turnega dela v kraju, kjer živi. VPRAŠANJE: Koliko let pravzaprav predsedujete društvu Fran Venturini? ODGOVOR: Društvo je nastalo 8. decembra 1968, letos bo torej imelo dvanajst let. No, nastalo je skoraj po naključju. Zbralo se je nekaj ljudi, ki jih je veselilo petje. Hoteli so ustanoviti oktet, a prihajalo je vedno več ljudi in nastal je tako večji zbor. Prišli so tudi k meni, a imel sem tedaj velike težave, kljub temu pa sem vstopil, k«.? sem uvidel, kaj to pomeni v kraju, kakršen je Domjo, kjer je šla slovenska beseda vsak dan bolj v pozabo. Že na prvi vaji so me imenovali za blagajnika, kar sem ostal pet let. Tedaj sem zaprosil, da me razrešijo funkcije zaradi nujnih osebnih razlogov, a to je trajalo le slabo leto, nakar sem bil izvoljen za predsednika, kar sem ostal do danes. Kaj so vam ta leta v društvu pomenila? K društvu sem pristopil, ker me je vedno veselilo petje, še bolj pa mi je bilo pri srcu to, da bi se Slovenci v teh ^ajih pokozali, da obstajamo, da živimo. To je glavni ciij našega društva in našega zbora, ki ne deluje v lahkih pogojih. Moram pa reči, da se njegovo delovanje v vseh teh letih pozna. Pri Domju je slišati več slovenske besede kot nekdaj. Kakšna je kulturna tradicija pri Domju? Domjo je dejansko zrastel po vojni in ne vem, če je prej delovalo kakšno društvo. Po osvoboditvi so ustanovili društvo, ki pa je imelo kratko življenje. Imenovalo se je «Ivan Kralj* po domačem borcu, ki so ga zajeli in ustrelili Nemci. Potem ni bilo dolgo časa nič, dokler ni nastalo naše društvo. Koliko Slovencev pravzaprav živi pri Domju? Točnih številk ne poznam. Vem pa ,da šteje vsa občina okrog 6.000 prebivalcev, od katerih je okrog 2.000 Italijanov in večina teh živi pri Domju. Slovenci smo torej v veliki manjšini. Kako ob vsem tem ocenjujete delo društva Fran Venturini? Ocena je lahko pozitivna, vendar se še vse premalo naredi. Pogoji, v katerih delujemo, niso najboljši. Predvsem so naše moči preskromne, da bi uresničili vse, kar bi bilo treba. Manjka predvsem tako vodstvo, ki bi bilo kos nalogam. Vsi smo namreč delavci, brez večje izobrazbe. Večina ima le o- SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA prireja v sodelovanju s Cappello Underground in Italijansko ustanovo za poznavanje slovenske kulture CIKLUS SLOVENSKIH FILMOV 3. aprila: Štiglic — PRAZNOVANJE POMLADI 9. aprila: Klopčič — VDOVSTVO KAROLINE ŽAŠLER 15. in 16. aprila: Klopčič — ISKANJE 30. aprila: Protner, Kavčič in Kosmač — TRI ZGODBE 7. maja: Duletič — DRAGA MOJA IZA 14. maja: Šprajc — KRČ Predvajanja bodo v Kulturnem domu v Trstu. ..........iiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiii,„iiim, ......■■■iiiiiii.........muiiihiii.. SREČANJE S SKUPINO TRŽAŠKIH ANIMATORJEV Animatorstvo: izkušnje tržaškega CTL Pri Sv. Jakobu in v pristaniškem domu smo lahko na pustno soboto občudovali skupino tržaških otrok, ki so s čudovito koreografijo mask in kostimov improvizirali pravljico o galebu in neobljudenem otoku, kjer prebivajo dobri in hu dobni otroci. Isto pravljico so ponovili naslednji ponedeljek po ške-denjskih ulicah, kjer jih je občinstvo prav tako z nat}dušenjem sprejelo. Zasluge imajo nedvomno animatorji centra CTL (Ceniro per U tempo libero). Začetki delovanja centra segajo v julij 1977, ko je prišla v naše mesto skupina Florentincev centru CTL. Za svoje raziskave na terenu je skupina potrebovala pomoč krajevne mladine in kaj kma- lu je prišlo med njimi do trdnih vezi. ki obstajajo še danes. Ta kratno navdušenje nad uspehom je spodbudilo tržaške mladince obeh narodnosti, tako da sodeluje danes v centru okrog 120 mladih, med katerimi je nekaj socialnih delavk ter veliko otrok, ki ustvarjajo v pošolskem času s pomočjo animatorjev lutke, se igrajo, poje jo, improvizirajo skeče, pesmice, skratka na pristen način ustvarjajo med sebo odnos sodelovanja in prijateljstva. Sestali smo se z Nives, Eleonoro, Claudiom in Fabiom, ki z navdušenjem delujejo v CTL. Govorili so nam neprekinjeno dobro uro o vsem, kar zadeva center za prosti čas, o uspehih, težavah, navdušenju, načrtih, naporih in veselju. Rezultati so skratka pozitivni in spodbudni. Zavedajo se, da je treba proučevati področje, na katerem živimo, na nov in živ način, da je treba raziskovati novejšo zgodovino neposredno, v stiku z ljudmi, z delom na terenu, čim manj jemati teze za dogme, kvečjemu te teze primerjati in izpopolnjevati z izjavami intervju-vanih. Takšno raziskovalno delo so opravili pred dvema letoma skupaj s Florentinci in ga naslovili «Trst — umirajoče mestom ter ga kasneje vrteli tudi po raznih italijanskih višjih srednjih šolah. Njihov cilj pa ni predstava kot taka. Cilj je že vsa priprava, razvijanje domišljije, ob tem ter u-stvarjanje likov, tem. Cilj je bi ti skupaj, se spoznavati med sabo, si biti prijatelj, si odkrito za upati, se skupaj izpopolnjevati in v izkušnjah rasti. V zimskem času imajo animatorji izpopolnjevalne tečaje pred vsem v psihologiji, pedagoški me todologiji, glasbeni vzgoji in po dobnem. Profesorji prihajajo pre težno iz Firenc, saj so bili še do pred nekaf leti odvisni od floren tinskega CTL. Poleti pa organizirajo skupne kolonije. Lani so bili otroci in mladine' razdeljeni v dve | skupini, letos pa predvidevajo ce-| io šest ali sedem skupin. Dve sku- Na pne m torkovem večeru v marea v Slovenskem klubu je nastopil* Li+k»vi>o gledališče iz Ljubljane, ki je predstavilo pravljici Bdeča kapica in Princeska na zrnu graba Kulturno prilogo sta pripravila DUŠAN KALC in SANDOR TENCE pini bosta v pokrajini Siena in Grosseto, ena v Karniji, ena men da v Jugoslaviji in še drugje. Ka ko poteka dan v taki 20-dnevni ko loniji? Zjutraj se delo in razisko vanje vrši predvsem na terenu popoldne pa se zbrani material urejuje. Seveda ne sistematično, po naprej določenih umikih, temveč v obliki igre in sodelovanja. Vsakdo je nagnjen k določenim interesom in v okviru teh tudi najuspešneje deluje. Na koncu pa pripravijo skupno improvizirano predstavo o določeni temi. Veliko je diskusije med animatorji in otroci, saj slednji ne vidijo v starejši osebi tradicionalnega vzgojitelja, temveč prijatelja in kolego. Veliko se poje, pleše, ustvarja nove plesne korake, fotografira, riše, skratka združuje se prijetno s .koristnim, (kt) snovnošolsko izobrazbo, moja je poleg vsega še italijanska, ker sem bil prisiljen obiskovati italijansko šolo. Pri nas so mladi in sposobni ljudje. Upam vsaj. Na vsak način bi se z izkušnjami lahko i-zoblikovali. Vendar kljub vsemu ostaja društvo brez pravega vodstva. In tudi brez primernih prostorov, kajne? S prostori je pravi križev pot. Vsa ta leta smo tavali od enih zasilnih prostorov zasebnikov do drugih. Nekaj časa nam je Kmetijska zadruga dala na razpolago svoje in takrat se je dalo delati, a te prostore so nato rabili in spet smo se znašli na cesti. Ni nam preostalo drugega, kot da se obrnemo na občino in šolsko ravnateljstvo in zaprosimo za šolske prostore, ki tudi niso idealni. Dobili smo prostore na italijanski šoli, kjer pa je veliko dela z urejevanjem prostora pred vajo in po njej. Problem je bil tudi z akustiko, pa so nam dovolili namestiti posebne zavese. Skratka, naše ran je so, da bi imeli lastne, pa čeprav majhne prostore. Z zgraditvijo občinskega kulturnega oma bi se moralo v tem pogledu marsikaj spremeniti na bolje? Odgovor ni tako preprost. S tem se odpiraj j veliki pr<>blemi, ki si jih verjetno še predstavljati ne moremo. Računati je treba, da bo novi objekt služil vsemu prebivalstvu Dom ja. Mi smo, kot rečeno v veliki manjšini. Poleg tega so tu takšne sile, ki nam niso naklonjene. Na občinske prostore seveda čakamo z navdušenjem, a najboljša rešitev bi bila, če bi imeli prostore, ki bi bili samo naši. V novih prostorih pa bo verjetno možno organizirati prireditve, ki se danes v samem Domju nc dajo. To je res, a bojim se, da bi bili prostori prazni. Dogaja se že, da zelo malo ljudi obiskuje prireditve v Kulturnem domu v Boljuncu. Kaj naj ob tem naredimo? Menim, da mora vsekakor ostati kulturni center občine v Boljuncu. Na manjše predstave pa bi lahko računali tudi doma. Iz vsega tega izhaja, da je vaš zbor prisiljen nastopati povsod vse prej kot pred domačim občinstvom. Žal, je res tako. Doma, to se pravi v šolskih prostorih, imamo le štiri prireditve letno. To je Prešer-* novo proslavo, 8. marec, letno ša-gro in zaključno šolsko prireditev. Skupno pa ima naš zbor okrog 25 večjih nastopov letno. Samo v tej sezoni smo doslej nastopili kar dvanajstkrat. Reči moram tudi, da smo se kot zbor precej afirmirali. Za to gre posebna zasluga našemu požrtvovalnemu pevovodji I-vanu Tavčarju. Škoda bi bilo, če bi morali zaradi pomanjkanja prostorov k vragu Iz teh podatkov izhaja, da imate s šolo pestro sodelovanje. Omenil sem skupne prireditve, toda ob tem bi pripomnil, da ni s strani šole vedno pravega odziva na naše delovanje. Namesto da bi šola vodila nas, moramo mi siliti v šolo. Odnosi s šolo bi se morali izboljšati Iz šole same bi morale izhajati pobude, ne pa ovire. Razumem, da ima učiteljstvo veliko dela z otroki, vendar tudi mi delamo v tovarnah, iz njih pridemo izmučeni, a najdemo čas, da se žrtvujemo še za skupnost. DUŠAN KALC L J: sinr liBSIT ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA V TRSTU vabi na in delu predstavitev monografske izdaje, posvečene življenju AVGUSTA ČERNIGOJA Srečanja ob izidu se bodo poleg slikarja udeležili avtor knjige Peter Krečič, kustos muzeja Revoltella v Trstu Giulio Montenero in urednik založbe Marko Kravos. Predstavitev bo uvedel kipar Marcello Mascherini. Predstavitev bo v prostorih Krožka za kulturo in umetnost v Trstu, Ul. S. Carlo 2, v četrtek, 13. marca, »b 18.45. Z OBČNEGA ZBORA PROSVETNEGA DRUŠTVA VESNA IZ KRIŽA fs r« I 1 v. ■R § I tranjih trenj, prišla pa je ob pravem času, ker je mnogo lažje popraviti oziroma odpraviti nekatere pomanjkljivosti, ko je društvo v razcvetu, kot pa v kriznem obdobju. Vsa ta nesoglasja p« ne morejo zamegliti obsežnega delovanja društva in odsekov v preteklem letu. Pevski zbor je nastopal veliko več kot v prejšnjih letih, godba se je pomladila, mladinski zbor se uspešno razvija, amaterski o-der je zašel na novo pot, mladinski krožek nadaljuje svoje delovanje med mladino, harmonikarski ansambel žanje vidne uspehe na vsedržavnih tekmovanjih. Poleg tega je društvo koordiniralo številne vaške prireditve (Prešernovo proslavo, revijo Primorska poje, partizanski miting, miklav ževanje in druge) in akcije (med vaščani je zbralo nad 4 milijone Ur za pomoč črni gori). Srečanje s slovenskimi ustvarjalci v Križu V priredbi prosvetnega društva Vesna bo prihodnjo nedeljo v Križu že peta izvedba srečanja s slovenskimi ustvarjalci. Letos bodo sodelovali pesnik Marjo Čuk, Trio Glasbene matice ter fotografa Jožko Prinčič in Viljem Zavad-lal. Nastopila pa bosta tudi domača pevska zbora. Namen tovrstnih srečanj je prav ta, da se domače prebivalstvo osebno seznani s slovenskimi ustvarjalci ter v pogovoru in razpravi z njimi spozna kaj ustvarjajo in kako gledajo na sodobno življenje in njihove probleme. Prizor z občnega zbora PD Vesna iz Križa Na Proseku izražajo potrebo po večji angažiranosti članov Dejavnost v obnovljenem prosvetnem domu »Albert Sirk« in splošna vloga kulture v vaški stvarnosti, sta bili osrednji temi nedavnega občnega zbora PD Vesne, ki je kljub velikim težavam s pomanjkanjem prostorov, potrdil prizadevnost mladih kriških Tako iz predsedni-tajniškega poročila referentov posamez-smo dobili sliko dejanskega stanja v kulturnem in tudi splošno družbenem življenju v Križu, ki vsekakor ni povsem razveseljiva in zahteva nove pristope s strani vseh vaških komponent. Prisostvovali smo torej občnemu zboru, ki je bil usmerjen predvsem v bodočnost in v iskanje novih poti in perspektiv v delovanju društva, upoštevajoč napake in pomanjkljivosti prejšnjih let. Govorilo se je o učinkovitejšem in - predvsem sodobnejšem pojmovanju kulturno - prosvetnega življenja, ki se ne more omejevati na stare in preživele koncepte delovanja. Ritem potrošniške družbe zahteva hiter razvoj tudi prosvetnih oprijemov in kdor se tega ne zaveda, bo ostal krepko nazaj s časom. Z druge strani pa je treba ovrednotiti ter dati podobno obliko temu kar že obstaja, temu kar je globoko zakoreninjeno v ljudeh, kot je v Križu in ne samo v tej vasi, zborovska dejavnost. Potrebe po novem torej, ki jih je_ treba uskladiti z dediščino naše kulturne tradicije. Kot smo že omenili, je bil na občnem zboru v Križu predvsem govor o bodoči dejavnosti v obnovljenem prosvetnem domu, ki bi moral postati žarišče vaškega kulturnega življenja. Veliki pridobitvi za vaško skupncst bosta brez dvoma sodobno opremljena knjižnica ter klubska dvorana za predavanje ter druge oblike združevanja, medtem ko je dvorana za večje prireditve ostala nespremenjena. Novi prostori bodo zahtevali večje organizacijske sposobnosti s strani društva, ki si bo tako moralo nujno ustvariti širši krog sodelavcev in to tudi med tako imenovano srednjo generacijo, ki je bila doslej precej zanemarje na. Občni zbor je torej nakazal več problemov, nov odbor a tudi druge vaške organizacije pa bodo morale sedaj te smernice uresničiti. Na zasedanju so med drugim izvolili tudi nov odbor, ki ga sestavlja devetnajst članov in ki se je že sestal ter izdelal konkreten program za nadaljnje delovanje. Za norega predsednika je bil i-menovan Ljubo Košuta, podpredsednica je Ude Košuta, tajnica Marta Verginella, blagajnik Pau-lo Košuta, gospodar Radi voj Verginella, v novem odboru pa so tudi predstavniki vseh društvenih odsekov. Za predsednika 4-članske-ga nadzornega odbora 'je bil potrjen zaslužni vaški prosvetni delavec Viktor Bogateč. Sedaj čaka novoizvoljeni odbor prva zahtevna naloga in sicer priredba 5. srečanja s slovenskimi ustvarjalci, ki bo na sporedu prihodnjo nedeljo in na katerem bodo sodelovali pesnik Marjo Čuk, Fotoskupi-na "75 iz Gorice ter Trio Glasbe ne matice. Na razstave B. Bijeliča, s« v sredo v Tork*> peli Vaški fantje, pesmi v narečja pa je recitirala M. Mi jot Prosvetno - kulturni delavci s Proseka - Kontovela so pred kratkim na občnem zboru svojega prosvetnega društva potegnili črto nad svojim enoletnim delovanjem. Obračun pobud in akcij, ki so jih izpeljali društvo in vanj vključeni odseki od lanskega februarja semkaj, moramo oceniti kot pozitiven, kar dokazuje,' da je bila reorganizacija izpred enega leta pravilno zastavljena in usmerjena. Kljub temu v društvu samem ne teče še vse «po olju», kot bi moralo. Obstajajo namreč nekatera notranja trenja, nesoglasja, ki jih je predsednik društva Srečko Orel podčrtal v sklepnem delu svojega poročila. «Če bi se razni elementi le malo bolj angažirali,* je dejal Orel, «an dali svoj prispevek, bi odpravili pomanjkljivosti, kajti na tem malem področju, kjer delujejo naše razne organizacije, se da marsikaj napraviti, če obstoja [»vezanost, vlada sloga, dobra volja, predvsem pa odkritosrčnost. Napačno je mišljenje, da se dajo razni problemi reševati pri šankih v gostilnah ali na cesti: tako vedenje je neolikano, še manj pa kulturno! Potrebno je zavihati rokave, prihajati na seje, na občne zbore, na prireditve in dajati konstruktivne predloge, da bi se naše delo še bolj razvijalo.* Kritika je bila ostra, bila je potrebna, prišla pa je tudi ob pravem času. Potrebna je bila, ker opozarja na nevarnost zajezitve prosvetnega delovanja zaradi no- PRIREDITVE V FEBRUARJU 1980 1.2. SPD Union, Podlonjer: gostovanje SSG s komedijo cPo-mjenki*. 2.2. PD Slovenec, Boršt - Zabrežec: kulturna prireditev v gledališču «F. Prešeren* v Bol juncu. 3. 2. PD Jože Rapotec: odprtje občinske hiše (društva) v Pre-benegu. 3. 2. Mladinski krožek Prosek - Konto vel: veseli popoldan v pro-seškem Kulturnem domu. 5.2. Slovenski klub: ob Prešernovem dnevu — »Poezija ima besedo*. 7. 2. Prosvetna društva iz dolinske občine: Prešernova proslava. 9. 2. PD Jože Rapotec: Prešernova proslava v Prebenegu. 9. 2. PD Prosek - Kontovel: Prešernova proslava. 10. 2. SPD Tabor, Opčine: redni občni zbor društva ob Prešernovi proslavi. 12.2. Slovenski klub: Cigan se predstavi — večer s starosto tržaških Ciganov. 14.2. PD Rovte- Kolonkovec: gostovanje SSG s komedijo cPo-mjenki*. 23.2. PD Union, Podlonjer: Prešernova proslava v Ljudskem domu. 23. 2. Društvo Slovencev miljske občine: Prešernova proslava. 23. 2. PD Venturini (s sodelovanjem osnovne šole Domjo-Ricma-nje): Prešernova proslava na osnovni šoli pri Domju. 23. 2. PD Lonjer- Katinara: »Srebrne niti ljudske pesmi* — večer s pevsko skupino Stu ledi in Markom Kravosom. 24.2. PD Kolonkovec: Prešernova proslava (prvič po vojni na Kolonkovcu). 24. 2. PD Vesna, Križ: občni zbor. 25. 2. SPD Igo Gruden, Nabrežina: večer filmov Aljoše Žerjala. 26.2. Mladinski dom Boljunec: predavanje gornika Manfrede z diapozitivi. 26. 2. Slovenski klub: večer z lutkovnim gledališčem iz Ljubljane »Pravljične pravljice*. 27.2. PD Valentin Vodnik, Dolina: filmski večer z Aljošo Žerjalom. 28. 2. PD Rdeča zvezda, Salež: odprtje razstave Atilija Kralja. 29. 2. Mladinski krožek: «Nocoj bova improvizirala* v Gregorči- čevi dvorani. Iz življenja društev Kako je s kulturnim življenjem v Podlonjerju Dolgo let je di lovalo v Podlonjerju samo športno društvo U-NION, ki je začelo svoje delovanje z nogometno eki[ 3, v kateri so sodelovali tudi Slovenci. Društvo deluje že petnajst let in goji razne športne in rekreacijske dejavnosti. Knltnrna dejavno t v tej vasi je popolnoma zamrla, čeprav je bila včasih zelo živahna. Od tod potreba, da bi tudi v Podlonjerju Slovenci spet obnovili-kulturno življenje. Pred leti je bila vas pretežno slovenska, danes pa moramo upoštevati prisotnost številnega italijanskega življa. Stare slovenske hiše so odbala nova poslopja, kjer živijo večinoma Italijani. Prebivalci našega kraja so bili podvrženi v vseh teh letih raznarodovanja, zaradi katerega je kulturno udejstvovanje zamrlo. Podlonjerci so sodelovali pri prosvetnih društvih Lonjerja ali celo Sv. Ivana. Spoznanje, da se Slove tci komajda še poznajo med sabo, je izzvalo konkretne pobude r' strani podlonjer-ske mladine, ki se jc morala spoprijeti z dejstvom, da je raznarodovalni proces posegel globoko in da je potrebno veliko dela, da bi zopet dvignili kulturno in predvsem narodno zavest. To delo je zelo težko, ker je treba upoštevati tudi sožitje z itali’ inskimi prebivalci in probleme, ki izhajajo iz tega. Iz vseh teh potreb se je začela posebna akcija, s katero naj bi zbližali med seboj vse slovenske otroke, mladino in slovenske družine. Maja ’78 je rrišlo do konkretne pobude s sklicanjem seje, katere naj bi se udiležili vsi, ki bi želeli sodelovati pri pripravah za ustanovitev slovenskega prosvetnega društva UNION. Udeležba je bila zadovoljiva in so zato sklenili drugo pripravljalno sejo, ki je bila junija v prostorih sedeža UNION. Prosvetno društvo so poimenovali po isto’menskem že obstoječem športnem združenju Razpravljali so o današnjih razmerah na vasi; novoost ulovljeni odbor je prišel do zak'jnčka, da je potrebna globoka požvitev kulturne dejavnosti. Novo slovensko prosvetno društvo si prizadeva tudi, da bi uspešno pokazalo italijanskim sovaščanom svojo dejavnost in s tem jih seznanila s slovensko kulturo. Svetoivanski kres jc bil prva prilika medsebojnega sporazumevanja. Kres so prižgali na travnika pod železniško postajo, kjer je veselo vzdušje ustvarila narodna pesem ob spremljavi harmonike. S kulturno točko je nastopila pesnica Marija Mi joto va, ki je prebrala nekaj svojih pesmi. Drugo pomembno srečanje je bilo miklavževanje. Društvo skuša posvetiti posebno pozornost otrokom, ki nimajo prilike, da bi se spoznali izven šolskega ambienta. Prav zaradi tega je bilo miklavževanje važen korak naprej za združevanje Slovencev, ne samo otrok, temveč tudi odraslih, ki so s sodelovanjem pripomogli k uresničitvi te zamisli. Srečanje je nudilo tudi priložnost za nadaljn o sodelovanje. SPD Union je sodelovalo pti ustanovitvi slovenske rajonske knjižnice, ki igra ueavomno veliko vlogo pri zasledovanju ciljev, ki si jih je društvo zastavilo. Poleg tega ima sedaj Podlonjer otroški pevski zbor, pri katerem sicer ne sodeluje veliko otrok, dejstvo pa je, da zborček obstaja in vadi dvakrat tedensko v Ljudskem domu. Prešernova proslava je pomenila uvod v novo kulturno življenje vasi. Poleg tega lahko omenimo še vrsto kulturnih srečanj: debatni večer s predvajanjem filma »Cvetje v jeseni*, gostovanje Slovenskega stalnega gledališča, ne smemo pozabiti na praznike, kot sta razstava vin in praznik mandrijerjev. Zamisel, da bi ustanovili glasbeno šolo je trenutno neuresničljiva zaradi pomanjkanja primernega prostora. SPD Union se je rodilo v precejšnjih težavah, ima pa veliko voljo do dela in želi predvsem gojiti sodelovanje z vsemi društvi na Tržaškem. (rm) e slim, da so vsi problemi vezam med sabo, naše izhodišče pa je logično kriška stvarnost. Kat vidimo torej, imata (Tabor* in «Skdanc» različni usmeritvi. Kaj pa organizacija dela? SONJA: V začetku je naša organizacija močno pešala in je vse breme pri urejanju (Skdanca* nosil en sam človek. Tako je bilo nemogoče delati, zato smo ustanovili uredništvo, ki ga sestavljajo štirje člani in moram reči, da se je stanje sedaj odločno izboljšalo. Trudimo se, da bi naše glasilo izhajalo redno vsak mesec, poleg tega pa uredništvo skrbi za vse, od urejanja do izhajanja ter do raznašanje v vasi. BORIS: Naš list izhaja vsaka dva meseca, nismo pa ustanovili nobenega posebnega uredništva in naša (veriga*, delovanja šteje šest ljudi. Je neposreden izraz našega društva, čeprav to delo zahteva točno razdelitev funkcij. Kaj pa odmevi med bralci in vaščani. Po vašem izpopolnjujeta lista poslanstvo in cilje, Id ste si jih zadali? BORIS: Menim, da je za (Tabor* dosedanji obračun še kar pozitiven in razveseljiv. Izhaja že tretje leto in se je počasi usidral v zavest vaščanov, tako da vprašujejo po njem, če ne izide redno. Rekel bi, da se je uveljavil ter upam, da bo po tej poti tudi nadaljeval. KATJUŠA: (Skdanc* bere skoraj vsaka kriška družina in to je-nedvomno zelo pozitivno. Mi skušamo vedno nuditi in biti kritični do tega, kar se dogaja in to po mojem vzbuja napetost med bralci. Iz kronike dogajanj je treba nujno preiti v konstruktivne kritike in polemike. spodbudna vloga Kaj nam pripravljajo ttiiiiiiiiiiiiiiiifiirTriiiiiiiiiiinmiimiiiiiiiiiimiitiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiitiitiiiiiiimiitiiifimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiititiftiia Obnovitev društva v Mač kol j ah gfasifo- prosvetnega društva "valenfrrT vodnik”dolina j~j^| V Dolini in v Križu redno in fcudfc uspešno izhajata na pobudo domačih društev glasili (Tabor* in (Stafenc*, ki predstavljata pri-jemo. novost v naši kulturni prosvetni1 stvarnosti. O namenih, načinih urejanja in tudi o težavah omenjenih listov smo se pogovarjali z urednikom (Tabora* Borisom Pangercem ter z urednica-ma (Skdanca*- Sonjo- Sirk in Katju-šo> Tretjak. Kakšni mr nameni vaših listne? BOR IB: želimo mi' zabeležiti vse tiste- trenutke v življenju vasi; ki jih. sredstva množičnega obveščanja ne obravnavajo: KATJUŠA: Tudi- mr smo sf na začetku zadah- te aije; ne obravnavamo pa zgolj vaške problema, tike. Mnenja smo namreč; da i-majo naši ljudje kljub vsemu premalo prilik, da si izmenjaje vtise in razpravljajo tudr o splošnejših družbenih in ostalih problemih. Mi Čanje je nadvse uspelo in zapustilo v vseh udeležencih nepozabne vtise. To srečanje bodo sedaj ponovili v Izoli. V petek, 14. marca, ob 17. uri bo v veliki dvorani italijanske narodnostne skupnosti slovesen začetek prireditve s kratkim kulturnim sporedom ter odprtjem likovne razs tve ob mednarodnem letu otroka. Naslednjega dne, ob 17. uri, pa bo ponovitev festivala Cantapiccolo z nastopom tudi o-trok iz Saleža. Svetoivansko društvo obnavlja dejavnost Med društvi, ki so v zadnjem času obnovili svojo dejavnost, je tudi svetoivansko prosvetno društvo (Slavko Škamperle*. Pobuda za poživitev dejavnosti, ki je v zadnjih letih zamrla, je prišla tokrat s strani mladincev, ki o se nekajkrat zbrali skupaj z nekaterimi člani društva na sestanku, da bi pripravili program za nadaljnje delo. Prva prireditev je bila že prejšnji torek, ko je v društvenih prostorih gostovala lutkarska skupina. Danes bodo v društvu proslavljali dan žena, v načrtih pa so še druge pobude. Sve-toivanskemu društvu želimo, da bi spet dosegalo tiste uspehe in u-gled, ki ga je imelo v preteklosti. Priprave na revijo «Naša pomlad« Slovenska prosvetna zveza prireja v nedeljo, 11. maja, v Kulturnem domu revijo mladinskih in otroških pevskih zborov (Naša pomlad*. Namen prireditve, ki stopa v peto pomlad je prikaz delovanja pevskih zborov na otroškem in mladinskem področju. Istočasno pa je namen revije, da vzbuja zanimanje za tovrstno dejavnost, ki je ena glavnih jamstev, da se naše zborovsko petje ohranja in bogati. V primeru večjega števila prijav bo revija tudi v seboto, 10. maja. Slovenska prosvetna zveza vabi vse otroške in mladinske pevske zbore, ki delujejo na šolah ali v okviru društev, da se prijavijo do 15. aprila 1980. Četrtek, 6. marca, bo ostal za Mačkoljane nedvomno zgodovinski datum. Na množičnem sestanka, ki je bil v Šturmanovi kleti in ki se ga je udeležilo nad osemdeset vaščanov, med katerimi tudi veliko mladih, so namreč sklenili, da obnovijo nekdanje prosvetno društvo (Primorsko*, ki je imelo bogato kulturno tradicijo, a je pozneje zamrlo. Sklep je bil sprejet z navdušenjem in na sestanku se je tudi pokazala pripravljenost, da se resnično napnejo vse sile, da bi društvo zaživelo, obogatilo vaško kulturno in družbeno življenje (er predstavljalo pomembno osnovo in izhodišče za razne pobude in akcije. Na sestanka so izvolili 25-članski pripravljalni odbor, ki se je obvezal, da čimprej ukrene vse potrebno, da zadobi društvo pravo podobo in razvije plodno dejavnost. Novi odbor se sestane že prihodnjo sredo, že pred koncem meseca pa nameravajo sklicati občni zbor. Z obnovitvijo novega društva v Mačkoljah se je obogatilo tudi vse kulturno življenje Brega in vsega zamejstva. Kulturno prosvetnim delavcem iz MačVolj želimo zato čim več uspehov. Na slikah prizora s četrtkovega sestanka DELOVANJE PROSVETNEGA DRUŠTVA «OTON ŽUPANČIČ« V STANDRE2U V RAZDOBJU OD 1- 7. 1979 DO 29. 2. 1980 7. 7. 1979: Zaključni koncert ženskega zbora «Oton Župančič* v Domu Andreja Budala v štandrežu. 13. 7. 1979: Kotalkarski turnir na ploščadi Doma Andreja Budala. H. 7. 1953: Kotalkarska revija s sodelovanjem več skupin na ploščadi Doma Andreja Budala. 2K in 21. X 1979: Sodelovanje domačih kotalkarjev na državnem tekmovanju v Pon-tederi. ti 1 1979: Društvena Župančičeva proslava v Domu Andreja Budala s sodelovanjem raznih društvenih odsekov. 38. Ul, E. in 2. 9. 1979: Jesenski praznik v priredbi na Pilošču in v Domu Andreja Budala. li in 1« 9l 1979: Sodelovanje domačih kotalkarjev na tekmovanju s Piši. 2». J. T97®r Sodelovanje domačih kotalkarjev na tekmovanju v Bologni. 6-. 1». EW9t Koncert mešanega zbora «Ars mušica* iz Subotice v Domu Andreja Budala. 77. IT. 1979: Sodelovanje ženskega zbora (Oton 16. 12. 1979: 18. 12. 1979: 19. 1. 1980: 25. 1. 1980: 10. 2. 1980: 15. 2. 1980: 17. 2. 1980: 19. 2. 1980: Župančič* na cecilijanki v Katoliškem domu v Gorici. Sodelovanje mešanega zbora (Oton Župančič* na proslavi 25-letnice SK GZ v Kulturnem domu v Trstu. Literarni večer mladinskih književnikov iz Slovenije v Domu Andreja Budala. Koncert moškega zbora «Ciril Silič* iz Vrtojbe v Domu Andreja Budala v Štandrežu. Gostovanje SSG iz Trsta s (Pomjen-ki» v Domu Andreja Budala. Prešernova proslava v Domu Andreja Budala. Koncert ženskega o-birskega okteta iz Koroške, domačega otroškega zbora, recitacije, govor. XVII. redni občni zbor prosvetnega društva (Oton Župančič* v Domu Andreja Budala. Otroško pustno rajanje v Domu Andreja Budala. Veselo pustovanje v Domu Andreja Budala. Povratno srečanje manjšin v Izoli V petek in soboto, 14. in 15. marca, bo v Izoli povratno srečanje otrok raznih manjšin, na katerem bo nastopila tudi otroška folklorna skupina prosvetnega društva (Rdeča zvezda* iz Saleža. Srečanje prireja Samoupravna interesna skupnost za vzgojo in kulturo pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti v Izoli, ki je že pred leti navezala nlodne stike s skupnostjo iz kraja Tolentino v Markah. V začetku novembra lanskega leta so v Tolentinu priredili otroški pevski festival (Cantapiccolo 79» ter ga povezali s srečanjem manjšin. Poleg otrok italijanske narodnostne skupnosti iz Izole in slovenske iz Saleža so bili tudi predstavniki hrvatske narodnostne skupnosti iz Moliseja. S re- nt llllHIIIIIMimfimimimMIIMillllllllllimill.... RAZGOVOR Z UREDNIKI GLASIL SKDANC IN TABOR Pomembna vaških glasil Gotovo se srečujete z raznovrstnimi težavami. Katero bi postavili na prvo mesto? BORIS: Po mojem je naj večja težava prav nadaljevati, saj smo imeli na Tržaškem več primerov izdajanja podobnih glasil, ki so se v kratkem izjalovila. Vztrajati na poti, ki smo jo začrtali, je naš prvi in najvažnejši cilj. SONJA: Strinjam se z Borisom, da je osnovni problem nadaljevati pri tem delu in se otresti določenih tabujev, da lahko v društveno glasilo pišejo samo (novinarji* ali izobraženci. To je osnova in z dobro voljo in jasnimi načrti ni nemogoče ustvariti dostojnega vaškega glasila, (st) V dneh 22., 23. in 24. februarja je bil na pobudo ZKO Slovenije seminar za pevovodje odraslih pevskih zborov. Seminarja se je udeležilo tudi večje število pevovodij iz zamejstva. Prav tako je bil od 31. januarja do 3. februarja seminar za pevovodje otroških in mladinskih pevskih zborov v Izoli. Udeležilo se ga je deset zamejskih pevovodij. SLOVENSKI KLUB V TRSTU sporoča svojim članom in prijateljem, da bo redni torkov večer 11. marca ob 20. uri v Babni hiši v Ricmanjih ODPRTJE RAZSTAVE IN PREDSTAVITEV MONOGRAFIJE AVGUSTA ČERNIGOJA Sledil bb nastop RIBNIŠKEGA OKTETA Večer prirejamo skupaj z vaškim društvom (Slavec* in Založništvom tržaškega tiska. Člane prosimo, da si med seboj p telefonirajo in se domenijo glede prevoza: če jim to de’a preglavice, naj se obrnejo na koga od odbora Slovenskega kluba. . Objavljen je bil razpis za 9. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, ki ga prireja Zveza kulturnih organizacij Slovenije v sodelovanju z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami. Rok prijav zapade 15. maja 1980. Podrobnejše informacije dajejo na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Trstu. KULTURA pred novo premiero ssg v kulturnem domu VRAŽJI FANT ZAHODNE STRANI ALI ZAČETKI IRSKEGA TEATRA hvtor John M. Synge je najvidnejša osebnost irskega teatra S *?• s>'nSe (1871-1909) je jvidnejša osebnost irskega tea-dp ’ *®cetdik in realizator irske Don, - umetnosti. Pravzaprav y ,eni Svngejevo srečanje z tsom rojstvo irske dramatike. da je gledališče tisto °; ki lahko seže med širše ^°zice ljudi in jih tako kultur-.‘n vsestransko bogati. . svojem srečanju s Synge-iin »e.i-Yeats skušal na vsak nabiti m'a vprašanje, in sicer Sol- in re»n0 in proučevanj so, da d»oj da ustrezne rezultate le prj»na’ za madžarske razme-• ^Qtn ejena osnovna šola. Jo „a se v Monoštru pripravljale o.,„oradr>jo osrednje dvojezič- V LR Madžarski so dvojezične topografske napise postavili lani, in sicer malo po svoje: k madžarski označbi kraja so pridali tablo, ki v jeziku tam živeče narodnosti označuje naselje, Feisoszoknbk • Gornji Senik sodi med na j večje slovensko - madžarske kraje v Porabju, v njem uspešno deluje mešani pevski zbor Avgust Pavel, in sploh je ta kraj žarišče narodnostne aktivnosti med Slovenci v “ oinZ u"Jo osreanje avojeziu-V°°ne šole, ki jo bodo ob-**. s0,1 učenci iz slovenskih va-d° jp,° bodo predvidoma zgradili hpr t985, zlasti v vsebinskih “hb ■ pa hočejo čimveč do-N osno-U6enj slovenske dvojezič- Vne šole prenesti v svoje Železni županiji razmere. Tu jim madžarska narodnost v Sloveniji lahko izdatno pomaga, saj ima dvojezično šolstvo v Pomurju že prek 20 let izkušenj. Na skupni seji bodo torej lahko izmenjali bogate izkušnje, se dogovorili za konkretne oblike sodelovanja, v razredu pa bodo spoznali, kako poteka dvojezičen slovensko - madžarski pouk. In v tem zapisu še nekaj, kar sicer ne sodi k napovedani, šolski tematiki. Gre za skupno sejo dveh narodnostnih komisij: madžarska že vrsto let deluje v o-kviru oblastvenega organa Železne županije, pri tamkajšnjem žu-panijskem svetu; slovenska komisija dela 20 let v okviru frontne Socialistične zveze. Prav Socialistična zveza, ki je pred več kakor desetimi leti navezala stike in razvila sodelovanje z Domovinsko ljudsko fronto Železne županije, ima zasluge, da se bosta komisiji na skup.ti seji zbrali drugič. Kakor je bilo preprosto uresničiti dogovore med Socialistično zvezo in Domovinsko ljudsko fronto re- (Foto E. Ružič) cimo na kulturnem in nekaterih drugih področjih, je bilo hkrati težko začeti s skupnimi sejami narodnostnih komisij. S tem, ko so na Madžarskem začeli vse bolj v življenju uresničevati sicer dobra načelna stališča o uresničevanju manjšinskih pravic, pa tudi s tem, ko so se pričeli zanimati tudi za svojo narodnost v Sloveniji, pa so nastali pogoji, ki omogočajo skupne razgovore o enakih ali podobnih narodnostnih vprašanjih. Navzlic različnosti družbene u-reditve, je mogoče najti vrsto stičnih točk pri obravnavanju narodnostnih vprašanj, saj to med drugim ugotavljamo tudi na srečanjih narodnosti obmejnih držav, kakršno je bilo leta 1973 v Trstu, lani v Kopru, še prej pa v Lendavi in na Koroškem. In prav zategadelj bo skupna seja narodnostnih komisij v Lendavi prispevala k sooblikovanju in razvoju narodnostnih vprašanj na dveh straneh jugoslovansko • madžarske meje. ERNEST RUŽIČ di zamudi. Toda, kakor je rekel predsednik uredniškega odbora, dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Janko Jurančič na tiskovni konferenci ob izidu; na tem področju ne velja, hiteti, tu ni mogoče »kompjuteri-zirati*. Izpisovanje, zbiranje, obdelovanje in razlaganje slovenskega besedja (registriranih je že okrog pol milijona slovenskih besed, slovar pa jih bo zajel približno 110 tisoč) je zamudno, težaško delo, ki terja izredno strokovno usposobljenost — primernih delavcev pa ni. Po njegovih besedah se izučen lingvist dve leti «uči», preden lahko samostojno dela pri tem slovarju. Tako je v uredniškem odboru samo pet ljudi, 20 znanstvenih sodelavcev (redaktorjev) jim pomaga, kakih 170 strokovnjakov po znanstvenih inštitucijah in podjetjih pa so na voljo za kon-sultacije in izvedensko pomoč. Razen tega se tudi na jezikoslovnem in leksikološkem področju menjajo generacije — prav nič ne bo moč pohiteti, ta «resna registracija slovenskega besedišča* bo potekala pač tako, kakor narekujejo razmere. Sicer pa se ne velja preveč žalostiti, je miril novinarje dr. Jurančič. Nemški jezikoni slovar je nastajal več kot 120 let, srbsko-hrvaški 95 let. «Delo pri slovarju našega tipa ni isto kot kopanje jarkov za vodovod, ki ga lahko opravljajo nekvalificirani de'avci», ji še jedko dodal in se tako že vnaprej otresel morebitnih kritikov. Kaj je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika? Vse »razmeroma frekventne* pisano-tiskane besede, ki so v rabi v našem stoletju. Ustvarjalci slovarja izpisujejo iz beletristike, iz strokovne in znanstvene literature, publicistike, šolskih knjig, revij, časnikov, iz vse* ga slovenskega, kar izhaja v Sloveniji in v zamejstvu in kjer koli drugod po svetu. V 19. stoletje posegajo samo, kadar gre za jezikovne značilnosti slovenskih klasikov. Narečnih izrazov se izogibajo, lažen kadar gre za res dobre slovenske pisatelje, ki marsikatero narečno besedo »spravijo v promet* in v vsakdanjo rabo. Seveda pa z zapisom besede še ni vse opravljeno, delo se s tem šele začne. Najprej ugotovijo, kakšnega izvora je in koliko pomenov ima. Potem jo opremijo še s komentarjem, ki pove, kako bi bilo mogoče reči še «drugače». Pri sestavljenkah — in teh je v slovenščini več kot polovica! — napišejo včasih pravcate majhne eseje, na primer o pomenski »predelavi* besede, ki jo povzroči predpona, o tvornosti in netvorposti prepon, pa o zlitju sestavljenih besed, takemu zlitju da se neuke- mu zdi, kakor da je bila vedno samo ena beseda (primer: »ostati*). Ena izmed urednic, Milena Hajnšek-Holz, je na tiskovni konferenci povedala, da ima na primer beseda »preliti* 6 pomenov, 2 podpomena, eno frazeološko gnezdo in 2 podgesli s terminološkim gnezdom. Bolj kot vse drugo so takšni «suhi» podatki povedali, da izdelovanje slovarjev zares ni v ničemer podobno »kopanju jarkov*.. .. Tretji zvezek je bil prav posebno zapleten. Obsega namreč besede med 1 Je in Pren (zadnja beseda je »prenumeracija*), vemo pa, da se v slovenščini največ predpon začne z »o* ali s «p». Ima približno 22.000 gesel in pod-gesel na 1080 straneh (tretja knjiga je doslej najobsežnejša) in pomensko opisovanje nekaterih besed sega kar čez celo kolono. Izdajanje takšnega slovarja terja seveda precej sredstev, tako da si brez izdatne pomoči družbe (slovar financirata raziskovalna in kulturna skupnost Slovenije) takšne edicije ne bi mogli niti predstavljati; posamezna knjiga stane, če upoštevamo vse subvencije in proizvodne stroške, gotovo kakih 10.000 dinarjev, na prodaj pa je po 1.500 dinarjev. Tako je bilo na tiskovni konferenci upravičeno poudarjeno, da si je takšna orjaška znanstvena dejanja mogoče zamisliti samo v razmerah popolne nacionalne samostojnosti in socialne svobode, v času, ko je prevladala nacionalna in socialna samozavest, in ko se družbene sile slovenskega naroda zavestno odločajo za kompletiranje znanstvene osnove za temeljno raziskovanje jezikovnega razvoja — kot enega najpomembnejših refleksov narodnega razvoja. Ta slovar je »prva zares pomembna identifikacija slovenstva na jezikovnem področju*, kakor je bilo rečeno; in kar je gotovo res. TEVŽ MALEJ Med znanstvenimi in poljudno znanstvenimi deli, je nadaljeval naš razgovor glavni urednik Državne založbe Slovenije pesnik Kajetan Kovič. Ima naša založba v letošnjem letu na programu tudi zanimiva in tehtna dela. Kot dopolnitev k leksikonu svetovne glasbe bomo izdali delo »Jugoslo vanska glasbena dela*, knjigo, ki jo je napisalo pet avtorjev in sicer Koci, Kovačevič, Kučukalic, Ortakov in Peričič. V načrtu je tudi nekaj izdaj skupaj s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti kot delo Petra Kosa »Rimski, germanski in bizantinski na Slovenskem najdeni denar*, dalje delo M. Kosa «Literarni viri za zgodovino vzhodnoalpskega prostora od Keltov do Frankov »in več zvezkov »Arheološka topografije Slovenije*. Vendar pa je s tega področja zagotovo najpomembnejših nadalj-nih pet zvezkov Literarnega leksikona v uredništvu pokojnega dr. Antona Ocvirka, šest’ zvezek je napisal Janko Kos (Romantika), sedmi Kajetan Gantar (Grške litične oblike in metrični o-brazci), osmi Anton Ocvirk (Evropski verzni sistemi in slovenski verz I in n — to je tudi hkrati deveti zvezek) in deseti Majda Stanovnik (Angleške in ameriške smeri v XX. stoletju). Med prevodi znanstvenih del pa je potrebno omeniti «Zgodovino filma* avtorja Rondolina in v koprodukcijo s hrvaško založbo Otokar Keršovani. V zbirki Biografije so za letos predvidena štiri dela in sicer knjiga Sebastiana Hafnerja »Hitler*, Taylorja Caldvvella »Aspa-zija* v dveh delih in Salvatora Francesca Romana delo o velikem italijanskem marksistu ir borcu Antoniu Gramsciju Za zbirko Izumrli narodi pa je W. Portner napisal delo o Vikingih, Gerhard Hern pa o Keltih. Cela vrsta del bo izšla tudi v zbirko Poliubno-znanstvena dela. V koprodukciji z »Jugoslovansko revijo* in znano založbo Mc Graw - Hill bo izšlo delo »Zdravilna moč rastlin*. Nadaljevala se bo tudi zbirka Zgodovina v slikah, ki bo letos zabeležila izid že sedemnajste in osemnajste kniige,' v štirih knjigah pa bodo izšla »čuda narave* v koprodukciji z italijansko založbo Rizzoll in hrvaško založbo Otokar Keršovani. V koprodukciji z »Jugoslovansko reviio* bo izšla »Fotomo-nografija Kitaiske*. medtem ko bo delo domačih avtorjev (Savnik, Fon in drugi) »Fotomonogra-fija Tolminske* Šest zvezkov »Naravoslovnih vodnikov* bo Državna založba Slovenije izdala v ko- produkciji z založbo «M!adost», z isto založbo pa pripravlja skupaj tudi «športno rekreacijo* v štirih knjigah. Med leksikalnimi deli je treba omeniti letošnji izid prvega zvezka »Medicinske enciklopedije*, ki bo izšla v koprodukciji z znano francosko leksikografsko založbo Larousse ter dvema jugo slovanskima za'ožbama, »Svetlost* in »Vuk Karadžič*. Državna založba Slovenije je znana tudi kot pomembna založnica najrazličnejših slovarjev in tako bosta letos izšla dva nova slovarja, Jurančičev »Slovensko-srbohrvatski slovar* in Novšakov »Makedonsko-slovenski slovar*. V pripravi za letos sta tudi ponatisa dveh slovarjev, in sicer Tomšičevega »Nemško-slovenskega slovarja* in Bradačevega »Latin-sko-slovenskega slovarja*. V zbirki Priročniki bo Državna založba Slovenije v seriji Avtomobili skupaj s Tehničkc knjigo iz Beograda izdala tri tovrstne priročnike: Kondiččoric: Zasta- va 101, Kondič-čorič: V\V-go!f in Dieter; Citroen 2 CV/3. CV/Dia-na. V seriji zdravstvenih priročnikov pa bosta izšli dve deli: Berg; Odpravimo hemoroide in Weyel; Kako ravnamo z zdravili. V isti zbirki bo izšel tudi «Fo-topriročnik* (avtor Hedgecoe) in »Vrt kot razvedrilo* Ljubinke Zelenko. In končno jc Državna založba Slovenije tudi ena naivečjih založnic slovenskih šolskih knjig in učbenikov Tako ima v letošnjem programu za predšolsko vzgojo in osnovno šolo kar štirideset naslovov, petinpetdeset šolskih knjig in učbenikov pa bo izšlo za srednje šole. Poleg 95 šolskih knjig in učbenikov bo izdala Državna založba Slovenije letos tudi dvanajst nri-ročnikov za učitelje in štiri de'a za viš’e in visoke šole. Med priročniki za učitelje našte :mo priročnike za zgodovino, fiziko. matematiko. kemiio in biologijo, ki so vsi namen teni prvemu razredu. Dalje so tu priročniki Vzgo>a likovnega mišljenja (Pfennig), Pojmovni učni načrt (Wilkins), InovacUe pri pouku (Mandič), Psihološke in pedagoške osnove začetnega matematičnega pouka (Tomič), Za socialistično moralno vzgojo (Potrč). Priročnik za glasbeno vzgojo (Bole - Oblak) in Priročnik k učbeniku za spozna*. vanje družbe v 4. razredu (Košak - Weber). Za višie in visoke šole pa so na programu naslednja dela; Str-D. t. (Nadaljevanje na S. strani) OB PREDSTAVITVI DVEH PUBLIKACIJ V LJUBLJANI Italijansko zgodovinopisje o odporništvu Dr. Ferenc: «Osvetliti moramo vse tiste probleme, ki so nas (v času narodnoosvobodilnega boja in odporništva) združevali, a včasih tudi razdvajeli» Realnost vse večjega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo na vseh področjih, predstavljajo tudi razna znanstvena srečanja in posvetovanja znanstvenikov s te in druge strani meje. Tako srečanje je bila predstavitev edicije virov o italijanskih brigadah Garibaldi, ki je bila minulo sredo v Ljubljani. Publikacijo so predstavili prof. Guido Quazza, predsednik nacionalnega inštituta za odporništvo v Italiji, in prof. Claudio Pavone, član sveta iste ga inštituta. Predstavljena je bi la tudi Bibliografija o odporni štvu v Furlaniji - Julijski krajini, ki jo je izdal deželni inštitut za odporništvo v Trstu. Predstavil jo je prof. T. Sala. Poročilo o dogodku smo že objavili, dodajamo šg nekaj podrobnosti. Iz uvodnih besed ravnateljice Inštituta za zgodovino delavskega gibanja dr. Milice Kacin - Wp-hinz, katerim so prisluhnili tako družbeno politični delavci kot člani Zveze borčev NOV Slovenije in strokovnjaki zgodovinarji, je jasno izšla misel, da je dozorel trenutek, ko lahko obe historio-grafiji odporništva tesno pristo- pita k skupnemu raziskovanju, k skupnemu izdajanju zbirk virov in kronologij z namenom, da bi oba naroda, tako jugoslovan ski kot italijanski, bolje spoznala slavno obdobje preteklosti. Prof. Quazza je v svojem posegu, ki je šel preko gole predstavitve omenjenih publikacij, poudaril, da je jugoslovansko odporništvo pomenilo vedno svetel zgled borečim se italijanskim partizanom. Podal je nato hisloriat Inštituta za odporništvo v Italiji, ki ga je ustanovil F. Parri v daljnem letu 1949. ('menil je prehojeno decentralizacijo teh inštitutov v Italiji. Vsebinsko se te inštitucije bavi.io z zgodovino odporništva, vendar se ob tem vključujejo tudi v vsakdanje politično borbo in s tem prispevajo k formiranju nove politične zavesti italijanskega človeka. Še posebej prihaja ta težnja do izraza pri mlajših italijanskih zgodovinarjih, ki iščejo v idealin odporništva ter v faktografiji istega, novo pot. za boljši in bolj demokratičen razvoj italijanske družbe. Tako kot se je rezistenca v Italiji razvijala ra raz.lič- Med Tajami za Igro Vražji fant zahodne strani nih nivojih politične, geografske, socialne in ekonomske stvarnosti, tako potekajo danes raziskave v decentraliziranih inštitutih, kjer je metodološki pristop k dogodkom odporništva prešel v t.i. pozitivistično fazo zbiranja in klasificiranja podatkov, in se usidral na bolj sodobnih koncepcijah zgodovinopisja, kjer je interakcija med zgodovino in socialnimi znanostmi (sociologiia. demografija, ekonomija in dr.) postala že realna. Zbirka virov »le Brigate Garibaldi* predstavlja dosežek te metodološke izbire in iskanj. Njena vsebina sloni na trdnih tleh znanstvene metode zgodovinopisja, gleda pa že na prej, to je v nova socialna gibanja v Italiji, na gibanju mladi ne, žensk, brezposelnih in brezpravnih, katerim skuša dajati temeljne odgovore na vprašanje, kaj je vendar režistenca pome nila takrat ’in kaj lahko ponrienl danes pri uveljavljanju novih in demokratičnih pobud za italijanski razvoj. Prav v takih ir. podobnih vprašanjih so se italijab-ski zgodovinarji obračati’ 1c bo gati zakladnici zgodovinopisja NOB v Jugoslaviji, saj jim je bila vedno v pomoč in oporo. Na to misel se je navezal tudi prof. Pavone, ko se je zahvalil jugoslovanskim kolegom za odprt pfi-stop do skupnega sodelovanja, saj so mu ha ljubljanskem inštitutu Omogočili vpogled v arhi valije, ki so jih avtorji predstavljene edicije o garibaldinskih brigadah koristno uporabili pri svojem delu. Večina dokumentov je bila odbrana v Arhivu inštituta za odporništvo in v Inštitutu Gramsci, ki hrani arhiv KPI ,do leta 1945. Prav v zvezi s tem sodelovanjem je Pavone omenil visoko politično zavest sodelavcev v predstavitvi zgodovinskih vozlov rezistence, saj je znano, da so bile tara opravljene izbire, včasih sporne. »To je bila politična izbira, saj smo vedeli, da se bodo sprožile polemike s to variši 'od KPI», je omenil Pavone. »kljub temu smo morali te problematične točke osvetliti na najbolj objektiven način*. Omenil je še kratko zgodovino brigad Garibaldi ter osvetlil tezo. da se akcija rezistence v Italiji ni razvila tako kot v Jugoslaviji v socialno revolucijo, kar je sprožilo določene očitke, da se je partija umaknila z revolucionarnih pozicij na reformistične. I* edicije virov izhaja, kako je nacionalna in mednarodna konstelacija vplivala na odločitve vodstva rezistence >n komunistične partije pri izbirah, ki so še danes predmet polemičnih zapisov in študij. Prav zato je knjiga Le Brigate Garibaldi pomemben doprinos ne le v nacionalnem italijanskem zgodovinopisju, ampak tudi važen prispevek k osvetlit- vi celotne rezistence in mednarodnega delavskega gibanja v Evropi. »Zato smo knjigo tudi predstavili ■ .jugoslovanskim zgodovinarjem in širši iavnosti. da bi bili seznanjeni s procesom razvoja italijanskega zgodovinopisja o odporništvu*, je svoj poseg zaključil Pavone. M nadaljevanju se je razvila boggta razprava, v katero so posegli prof. Sala. ki je nakazal določene probleme bibliografije o odporništvu. < Uglasil se je tudi dr. T. Ferenc, ki je v svojem posegu -analiziral dokumente, ki obravnavajo stiqna območja italijanske rezistence in jugoslovanskega odporništva. Ti dokumenti kažejo na nekatef-e probleme, ki so sad določenih pomisledov na tej in drugi strani meje. Vsega tak zbornik kot so Le Brigate Garibaldi ni mogel razrešiti «Za izčrpnejši prikaz bi bil potreben poseben zbornik dokumentov*, je predlagal dr. Ferenc, »ki bi o-svetlil dogajanja med NOB v Slovenskem primorju. Istri, Furlaniji in Benečiji. Ih prav tu*, je nadaljeval dr. Ferenc, »se moramo srečevati in dogovarjati z namenom, da osvetlimo vse tiste probleme, ki so nas združevali a včasih tudi razdvajali.* Tako predstavitev kot diskusija sta pokazali na pozitivnost prehojene poti sodelovanja italijanskih in jugoslovanskih zgodovinarjev, ki kažejo na premik naprej vsega časa in prostora ob meji. To je poudaril tudi predsednik Zveze borcev NOV Slovenije Janez Vipotnik, ki se je z uglednimi znanstveniki iz Rima, Milana in Turina sestal na delovnem razgovoru. BORIS GOMBAČ Z GOBARSKO KOŠARICO PO PRIMORSKEM ARMADE POŽREŠNIH IN LAČNIH SO SE RAZLILE KOT PODIVJANE VODE IV. Ne bi bil strasten gobar, če ne bi že naslednji dan pregledoval terene podobne onim z dolenjskih področij. Tam so med drugim v bližinah topolov in trepetlik iskali in tudi našli topolovo kolobamico (Tricholoma popolinum). Z Baši-nom sva pozorno pregledovala predvsem okolico trepetlik in po dolgem iskanju se nama je sreča nasmehnila: tudi midva sva prvič na Primorskem našla topolovo kolobamico. Rastla je v gosti travi, v majhnem obroču okoli trepetlike, nedaleč od mesta, kjer sva ponavadi nabirala lepe primerke turkov. Konec tedna sta mi znanca prinesla na dom pol košare belih gob, ki so še najbolj spominjale na rožnolistnatega dežnička (Le-piota naucina) a po boljšem pregledu sem spoznal, da so gobe nekaj drugega, saj je bilo rastišče nadvse posebno. Gobe so namreč rasle v ogromnih količinah po njivah med najrazličnejšo zelenjavo. še sam sem skočil naslednjega dne do njiv. Ki sta mi jih znanca podrobno opisala: in res, gobe so rasle vsepovsod v gručah in posamezno med fižolom, koruzo in med repo. Uganko smo rešili v Novi Gorici na tamkajšnji gobarski razstavi in ugotovili, da je to užitni svilasti kukmako-vec (Leucoagaricus holosericeus). Po obilnem deževju je nastopilo tipično jesensko vlažno vreme in z njim se je začel po 15. oktobru enomesečni nešportni lov na gobe, saj so se pojavile v tako velikih količinah, da jih je bilo dovolj za celo armado lačnih in sestradanih ljudi. Tudi mušnice niso bile izjema, saj je smrtno nevarna zelena mušnica rasla nepretrgoma do 20. novembra, kar je zanjo zelo neprimeren čas. V tem enomesečnem obdobju so se pojavile v sončnih borovih gozdičih tudi tipično kraške miške (Tricholoma triste), ki so v krajših presledkih rasle do konca leta. Da je gobarjenje na višku sem spoznal po tem, da sem moral vsako nedeljo že ob mraku dežurati doma. Telefon je neprestano zvonil in mi najavljal obiske članov naše družine, znancev in tudi neznancev, ki so mi prinašali v ogled nedeljski gobji plen. Imel sem priliko, da sem si ustvaril podrobnejšo sliko, kaj je v tem času raslo po Krasu in po Primorski. Zanimive in za študij primerne gobe sem kar na mestu zaplenil in si napravil nekak seznam, kaj vse bom moral naslednje leto iskati, dokumentirati in fotografirati. ,Tudi članica naše gobarske družine me je ob tem času pridno o-biskovala in mi prinašala v ogled različne vrste gob. Ob priliki e-nega takega obiska mi je prinesla celo diskasto polževko (Hy-grophorus discoideus), ki jo je našla v kraški dolinici, obraščeni z mladim hrastičevjem. Te pol-ževke še nisem, izsledil pri nas, spoznal pa na strokovno - mikolo-škem srečanju v Ljubljani. Zmenila sva se. da greva čez kak- šen dan pregledat najdišče: res sva pod suhim hrastovim listjem našla nekaj krasnih polževk, primernih tudi za slikanje. Zanimivost tega obdobja je bilo pomanjkanje poznojesenskih gob kot na primer medene voščenke ali teranovke, suhe polževke in snežne tratnice. V zameno so rasle druge vrste gob pa čeprav s precejšnjo zamudo. Po več kot dveh letih čakanja sem si zdaj lahko privoščil slikanje dveh vrst strupenih gob. in sicer grahaste-ga kukmaka (Agaricus meleagris) in Bresadolove kolobarnice (Tricholoma bresadobanum). Slednji gobi seru zadnji dve sezoni brezuspešno iskal in zasledoval in to dejstvo m' je še enkrat potrdilo, da mora imeti človek v mikologiji dokajšnjo mero potrpljenja. Še čez cel november je bilo gobarjenje dokaj uspešno. Pojavile so se tudi martinke ali pozne liv-ke (Clitocybe geotropa), ampak uboge revice niso imele niti toliko časa, da bi pošteno zrasle, ker so jih »poznavalci* nestrpno čakali, morda celo stražili, da jih ne bi nezaželeni nepridipravi prej pobrali. Zgodilo se mi je, da sem slučajno zagledal v kraški ogradi pod visokim kamnitim zidom štiri velike, osamljene martinke. Začudil sem se, kako je sploh mogoče, da so ušle tako spretnim in zagrizenim lovcem. Z rokami sem nagrabil nekaj listja v bližini gabrov in .jesenov ter jih skrbno pokril in varno skril pred požrešnimi očmi pametnjakovičev. Ubogim gobam sem dovolil, da so lahko v miru osemenile področje s trosi in si zavarovale nadaljnjo rast. Moram pač skrbeti tudi za te pametnjakoviče, kj bodo - takim načinom pobiranja prekleto razočarani, ko ne bodo čez nekaj let več našli martink, saj jih bodo s časom sami iztrebili. Na začetku decembra so se pojavile že spet zimske panjevke, ki pa se zaradi premalo vlage niso mogle kaj več razviti. Pred Silvestrovim sem našel še zadnje miške in s tem praktično zaključil gobarsko sezono. Svoje lanskoletno romanje po Primorski bi rad končal z mislijo o bridkem razočaranju nad gobarstvom. To razočaranje sem doživljal v enomesečnem jesenskem obdobju, ko so gobe rasle v velikih količinah. Cele armade požrešnih in lačnih so se razlile kot podivjane vode po viharju na področju Krasa in Primorske. V gozdovih in po dolinah, kjer so gobe pred leti lahko še rasle, so se prehojene steze in poti križale kot v labirintu in marsikje ni ostalo niti kvadratnega metra, da ne bi bil pošteno preteptan in prečesan kot pomladanska šeno-žet. Kako naj gobe na tako poteptanem terenu lahko sploh rastejo, je pa veliko vprašanje! Armade so brez izjeme pobirale vse kar so našle, kot smetarji, ki pobirajo po cestah, kar jim pride v doseg metle. Pa naj so to bile u-žitne. neužitne ali celo strupene, to sploh ni bilo važno: gobe so pač gobe in če si jih niso upale pojesti, so jih jezne za prikrajšano pojedino vrgle v smetnjak. Taka je na žalost današnja filozofija potrošniškega življenja. A ko si bodo same uničile naravo in okolje, v katerem živimo, se bodo armade začudeno spraševale, le kdo je bil tisti nesramnež, ki je to storil! Ne verjamete v armade? Ugotovil sem, da se je samo med zamejci v razdalji dveh let sorazmerje »gobjih izvedencev* povečalo vsaj za dvajsetkrat, kaj pa med večinskim narodom? Resno sem podvomil celo v obstoj gobarskih družin in v dejstvo, da tako naivno resno prirejamo vsakoletne razstave in predavanja, rezultati pa so ravno o-bratni od tistih, ki bi si jih pričakovali. Tolaži me edino misel, da članov naše gobarske družine le ni med to armado. MILKO ČEBULEC • Slovenske založbe (Nadaljevanje s 7. strani) nad: Fizika III, Prijatelj: Uvod v matematično logiko (z naloga mi), Jamnik: Matematika za teh niške šole in Dobeic: Temelji knjigovodstva I. Seveda pa pri letošnjem programu Državne založbe Slovenije ne smemo pozabiti tudi glasbenih edicij, ki jih bo letos izšlo kar deset. Pa jih naštejmo: Bra dač Hrašovec: Prvi koraki. Bradač - Hrašovec: Pogumno naprej 2, Bradač - Hrašovec: Mladi virtuoz 2, Pavčič: Slovenske narodne za klavir I, Bradač - Hrašovec: Male skladbe mojstrov od 17. do 19. stoletja v dveh zvezkih, Dekleva: Šola za klavir 2. Fakin: šola za klavirsko harmoniko I, Tomšič: Vesele nove I in Samec: Verdijeve opere (besedila). Čisto na koncu pa zapišimo še, da izdaja Državna založba Slovenije tudi dve pomembni slovenski reviji in sicer literarno revijo Sodobnost, ki piše letos že svoj 28. letnik, ter poljudnoznanstveno revijo Priroda, človek in zdravje, ki letos izhaja že petintrideseto leto. SLOVENSKA KNJIŽNA ILUSTRACIJA Ne zamudite lepega doživetja Če ne v najboljših materialnih možnostih, pa v veliki družbeni naklonjenosti se je slovenska knjižna ilustracija zlasti po vojni razvila v izrednem obsegu in dosegla visoko raven. Napredni posamezniki so lahko uveljavili svoje poglede na obliko vzgoje, ki bi bila primerna mladini v socialistični državi, in hkrati s tem tudi na vlogo, ki naj jo dobi knjiga pri osvajanju znanja in estetskem oblikovanju otroka. Poleg knjižne ilustracije, se je predvsem v zadnjih letih bogato razvila tudi knjižna oprema. Povečano število ponatisov in novih izdaj z barvnimi platnicami, da Ije težnja dati serijskim šolskim knjigam — predvsem čtivu — bolj privlačen videz in ne nazadnje povečano število tehnično bogato in zahtevno opremljenih pravljic, povesti in druge literature za mladino so omogočili, da so različni ilustratorji lahko sprostili svoje znanje in svojo nadarjenost tudi v drznejših likovnih rešitvah. Med najbolj avantgardne sodi gotovo prav Kostja Gatnik, ki ima za seboj že vrsto ilustriranih knjig, in jih naši otroci z navdušenjem jemljejo s knjižnih polic. Naj jih naštejemo samo nekaj: Ivanhoe, Srajca srečnega človeka, Kje stanuješ, mala miška?, Jure Kvak - kvak. Lučka na daljnem severu, čenčarija. Petnajstletni kapitan. Mokedaj, Lisjaček v Luninem gozdu. Čilske pravljice, Mezinčica, Ptička noče v grad, Slon v žepu,... Vse te originalne ilustracije in še kaj več bo v knjižnici prvič na ogled. Poleg ilustratorja bo v Kosovelovi knjižnici v Sežani tudi letošnji Prešernov nagrajenec, mladinski pesnik Niko Grafenauer, avtor mnogih otroških knjig kot so: Abeceda, Avtozaver, Kaj ima sonce najraje. Malčki palčki, Pedenj-ped. Kadar boben ropota, Kaj je na koncu sveta,... Ob tej priložnosti bo v knjižnici tudi naprodaj nekaj najnovejših knjig, ki jih je ilustriral Kostja Gatnik in seveda tudi kakšna knjiga Nika Grafenauerja. Tako bo priložnost dobiti knjigo s podpisi dveh pomembnih mladinskih ustvarjalcev. V petek so v Bol juncu odprli posvetovalnico za ženske dolinske občine JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 11. DO 15. MARCA TOREK, 11. marca LJUBLJANA 9.25 Cortina: Veleslalom za moške; 13.05 šolska TV; 15.10 Slalom za ženske; 16.10 Veleslalom za moške; 17.10 Poročila; 17.15 Jakec in čarobna lučka; 17.30 Pustolovščina; 18.00 Glasbeni pejsaži Srbije; 18.30 Obzornik; 18.40 V boju in obnovi; 19.10 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Mednarodna obzorja; 20.55 G. Bais-sette: Grozdi mojega vinograda: 21.45 V znamenju; 22.00 Lajovic -Otrin: Dan, ki ga ni bilo. KOPER 18.00 Veleslalom-moški; 19.15 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 20.00 2 minuti; 71.05 Risanke; 20.30 TV dnevnik; 20.50 Moški ljubijo plavolaske. film; 22.10 Aktualna tema; 20.30 Hokej: Jugoslavija -Italija. SREDA, 12. marca LJUBLJAN\ 9.35 - 10.00 TV v šoli; 16.15 Vele- slalom za moške; 17.15 Poročila; 17.20 Z besedo in sliko; 17.35 Ti soč let bizantinskega cesarstva; 18.05 Od vsakega jutra raste dan; 18.40 Obzornik; 18.55 Ne prezrite; 19.10 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Kobilarna, film; 21.40 625 ; 22.20 V znamenju; 22.35 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. KOPER 19.50 Stičišče; 20.20 2 minuti; 20.05 Risanke; 20.30 TV dnevnik; 20.50 To in ono o ženskah, film. ČETRTEK, 13. marca LJUBLJANA 9.25 Saalbach: veleslalom za moške; 13.40 Šolska TV; 14.40 Veleslalom za moške; 15.25 Nogomet: Partizan - Vardar; 17.25 Poročila; 17.30 Življenje na zemlji 18.30 Obzornik; 18.40 Svetilnik 19.10 Risanka; 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik; 19.55 Propa gandna oddaja; 20.00 Studio 2 22.05 v znamenju. KOPER 18.30 Veleslalom' moški; 19.50 Stičišče; 20.00 2 minuti: 20.05 Zgodbe iz gozda; 20.30 TV dnevnik; 20.50 Streli v Tucsonu, film; 21.10 Politična oddaja; 22.30 Drsanje: Svetovno prvenstvo. PETEK, 14. marca LJUBLJANA 8.55 - 10.00 - 14.55 TV v šoli; 17.00 Poročila; 17.05 Tumo smučanje; 17.15 Smešna družina; 17.30 Družina Lesnievvskich; 17.55 Radenci 80; 18.25 Mozaik; 18.30 Obzornik; i8.4C Prva spoznanja; 19.10 Risanka; 19.26 Zrno do zr na: 19.30 TV dnevnik; 20.00 Glasbena oddaja 21.00 Tigrove brigade, film; 21.50 V znamenju: 20.05 Nočni kino; 23.35 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. KOPER 19.15 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 20.00 2 minuti; 20.05 Risanke; 20.30 TV dnevnik; 20.50 Pacifistka, film; 22.20 Pregled sporeda za naslednji teden; 22.35 Drsanje. SOBOTA, 15. marca LJUBLJANA 7.45 Poročila; 7.50 Jakec in ča robna lučka; 8.05 Z besedo in sliko; 8.20 Svetilnik; 8.50 Pustolovščina; 9.25 Slalom /.a moške: 10.45 Minigodci v glasbeni deželi; 11.00 London je moj; 11.55 Slalom za moške; 13.00 Razvid del oziroma nalog; 13.20 625; 13.55 Poročila; 15.25 Nogomet: Crvena zvezda -Olimpija; 17.15 Naš kraj; 17.30 Košarka: Bosna - Cibona; 19.00 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Vzpon Madsa Andersena; 20.55 Ubijalca, film; 22.50 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. KOPER 17.00 Košarka; 18.30 Smučanje; 19.30 Otroški kotiček; 19.50 Stičišče; 20.00 2 minuti; 20.05 Risanke; 20.45 «11 mercante di schiavi*. film; 22.20 «11 caso Oberon*, TV film; 23.10 Umetnostno drsanje. 1 ■r n r li fžz/z/zi 1 1 \A \Zv/y-\ u Nedelja, 9. marca 1980 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 DNEVNIK 1 - Ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 1 - Novice 14.00 V teku nedelje . . . 14.25 Disco ring - tedenska glasbena oddaja 16.45 Športne vesti 15.50 Ekipna tekmovanja na snegu 17.00 90. mini ta 17.30 Pozor na ona dva: Mojemu lepemu gradu - TV film 18.55 športne vesti 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo - Registriran polčas nogometne tekme A lige 20.00 DNEVNIK 20.40 «L’eredita della priora*. drugo nadaljevanje po romanu Carla Alianella 21.50 Športna nedelja Kronike in komentarji o športnih dogodkih v teku dneva 22.50 Pregled programov za prihodnji teden Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.00 DNEVNIK 2 - Atlas Mednarodna debata o svetovnih dogodkih 12.30 Risank'- 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Program z N. Loyem: Vsi skupaj, če je mogoče 15.15 «Dottori in allegria* - TV film - Vse najboljše! 15.45 DNEVNIK 2 - Neposredni športni prenosi. Montecas-sino: Kolesarstvo 17.00 Pomeridiana - Oddaja o operi. gledališču in baletu, ki jo vodi Giorgio Albertazzi -«Pierrot Lunaire* - balet: Glasba Arnolda Schoenberga - »Aureole* - balet: Glasba Georgea Friedricha Haendla, pleše Rudolf Nureyev 18.15 Italijansko nogometno prvenstvo Registriran polčas nogometne tekme B lige 18.40 DNEVNIK 2 - Gol flash 18.55 Joe Forrester - TV film «Un ragazzo difficile* Vremenska slika 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.00 DNEVNIK 2 - Športni dogodki 20.40 A tutto gag Komično - glasbena oddaja, ki jo vodi Sydne Rome 21.40 DNEVNIK 2 - Dossier 22.35 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 22.50 Simfonični koncert 23.10 Pregled programov za prihodnji teden Tretji kanal 15.00 DNEVNIK 3 - Predolimpijske športne vesti Perugia: Ženska košarka 18.15 Pregled sporeda za prihodnji teden 18.30 Kritike o XXX. festivalu v Sanremu 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Malo gledališče 19.20 Glasbeno - govorni program 20.30 DNEVNIK 3 - Šport 21.15 DNEVNIK 3 - Deželne športne vesti 21.30 Nedeljska srečanja - 5. in zadnji del 22.00 DNEVNIK 3 22.15 Malo gledališče (ponovitev) JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 Poročila 9.05 Za nedeljsko dobro jutro: Zapisi za mlade 9.40 Življenje na zemlji, dokumentarni film 10.35 Ljubezen pri enajstih, otroška oddaja 11.35 TV kažipot 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Jugoslavija, dober dan 13.35 .Poročila 14.C0 Potopljena mesta, dokumentarna serija 15.35 Poročila 15.40 Nedeljski otroci - film 16.55 Hokej: Jugoslavija - Avstrija 19.10 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Vroči veter, nadaljevanje in konec 21.00 Tunis, oddaja iz cikla Popotovanja 21.30 V znamenju 21.50 Glasbeni album 22.05 Športni pregled Koper 17.00 Hokej: Jugoslavija - Avstrija 19.30 Otroški kotiček 20.00 Pregled sporeda za naslednji teden 20.15 Stičišče 20.40 Nomadi - film 22.50 Glasbena oddaja Zagreb 9.50 Poročila 10.00 Otroška matineja 11.30 Narodn,-. glasba 12.00 Kmetijska oddaja 14.30 Guliver - film 15.40 Nedeljsko popoldne 19.30 TV DNEVNIK 21.00 Potovanje 22.00 Športni pregled TRSTA 8.00, 13.00. 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00. Sv. maša; 9.45 15 minut z orkestrom Berta Kaempferta; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Be- nečiji; 11.00 Mladinski oder: »Kralj*. Radijska igrica v štirih delih; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 Glasba po željah; 14.10 «Radio Klopotača*, variete Radijskega odra: 15.40 Glasbeni fleš; 15.00 Nedeljsko popoldne. KOPER (Italijanski program) 7.30, 10.30, 12.30. 13.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 6 + 1 = 7. in je nedelja; 9.15 Poje skupina Prizma; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Igra orkester Hugo Strasser- 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nedeljske popevke; 11.30 Kim, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pike na i; 14.00 Zgodovina avtomobila; 14.30 Zbrali smo za vas; 15.00 Posebna oddaja iz Furlanije; 15.15 Poje Kel-le Petterson; 15.30 Koncert na trgu; 16.00 Najlepše popevke tedna; 17.30 Disco hits; 18.15 15 minut z Art Granfunkel; 18.30 Male mojstrovine velikih mojstrov. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.30, 13.30 Poročila; 8.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.00 Kmetijski nasveti; 8.05 Nedeljski jutranji spored zborovske in narodno - zabavne glasbe; 8.40 Nedeljska jutranja/ reportaža; 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.25 Glasbena medigra; 13.40 Glasbeni no- tes; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Satje; 15.15 Poje Zlatko Pejako-vič; 15.30 Programi tedna; 16.00 Nepozabne narodne v izvedbi pevcev in ansamblov narodne in narodno - zabavne glasbe; 16.30 Primorski dnevnik: 16.45 Igra kitarist Van Wood; 17.00 Za vsakogar nekaj. RADIO 1 8.00, 10.10, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Nimam besed; 8.40 Kmetijska oddaja: 9.30 Maša; 10.13 Veliki protagonisti jazz glasbe; 11.15 Glasba; 12.00 Rally; 12.30 Oddaja o športu - kvizi; 13.15 Gostje, igre, glasba beležke, srečanja za nadeljsko popoldne; 17.00 Oddaja o športu -kvizi; 19.50 Prisluhni, večeri se. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke - Marjan Marinc: Ne bom; 8.48 Skladbe za mladino: 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Kar znaš, to veljaš ...; 11.00 Pogovor s poslušalci: 11.10 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji: 15.10 Pri nas doma: 15.30 Nedeljska reportaža: 15.55 Listi iz notesa; 16.20 Gremo v kino; 17.05 Popularne operne melodije; 17.50 - 18.45 Zabavna radijska igra; 18+5 Glasbena medigra: 18.50 Minute za EP; 19.30 Zabavna glasba, 19 35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. Ponedeljek, 10. marca 1980 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Narodi in dežele «1 Sakuddei* — 2. del 13.00 Knjižna polica 13.30 DNEVNIK 14.00 Posebna oddaja iz parlamenta 14.25 šolska vzgoja: Materija in življenje -Energija 17.00 3 , 2, 1... Stik! 17.30 Mazinga «Z» — risani film 18.00 šolska vzgoja 18.30 Job Aktualni problemi o delu — 5. del 18.50 Nabožna oddaja 19.20 Halo, nujna pomoč — TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 «Squadra omicidi, sparate a vista! — film Film je režiral Don Siegel, v njem igrajo Henry Fonda, Inger Stevens, Susan Clarke in drugi. 22.20 Made in England — Srečanja Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu Drugi kanal 8.55 in 11.40 Evro vizi ja: Italija: Cortina Zimski športi: Smučanje 12.30 Sezonska prehrana 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja: Vzgoja in dežele 14.00 Evrovizija: Zimski športi: Smučanje 15.00 Piza: Konjske dirke 15.30 Subiaco: Kolesarstvo 17.00 Čebelica Maja — risanka 17.30 Lihi prostor 18.00 Šolska vzgoja: Nova — problemi in raziskave današnje znanosti 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 — Športne vesti 19.05 Dober večer z... Ugo Gregorettijem vmes TV film iz serije »Lažnivi Billy» ,. 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studi« 20.40 Štirje veliki novinarji Mario Panunzio, TV nadaij- 22.00 Znanstvena oddaja Tretji kanal 18.30 šolska vzgoja: 19.00 DNEVNIK 3 . , . 19.30 Dnevnik 3 - Deželni spon 20.00 Malo gledališče . 20.05 Zgodbe sardinskih rudarjev. dokumentarni film 21.10 šolska vzgoja: 21.40 DNEVNIK 3 , 22.10 Malo gledališče (ponovite^ JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55 in 11.40 Cortina: Slalom za moške 15.20 Kmetijska oddaja ,. 16.25 Slalom za moške — posnete 17.25 Poročila , « 17.30 Minigodci v glasbeni 17.45 Mala čudesa velike prirode 18.00 Za zdravega, srečnega .20 Zborovska glasba; 14.10 Otroško okence: »Zdaj pa zapojmo!*; 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Glasbeni ping pon; 17.10 Mi in glasba; 17.45 Glasbeni drobiž; 18.00 Kulturno pismo. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30. 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Glasbeni program; 9.00 Štirje koraki; 9.15 I-gra skupina Tullio Gallo; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Glasba: 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 1.00 Kim, svet mladih, 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Glasbeni program: 12.05 Glasba po željah; »4.00 Mala diskoteka; 14.30 Zbrali smo za vas; 15.00 Življenje v šoli; 15.20 Glasbeni trenutek; 15.45 Poje zbor Castel di Conegliano; 16.10 Sre-Minute z ansamblom Toneta Žagarja: 20.00 Kulturni globus; 20.10 Iz naše diskoteke: klasična glas-čanje s popevkarjem Cicom in z orkestrom Duca Mestre: Crash; 16.55 Pismo iz...; 17-99 slušajmo jih skupaj; 17.32 Cp+. skozi čas; 18.32 Srečanje z n« mi pevci; 19.00 Diskoteka so1111 ’ KOPER (Slovenski program) 6.30. 7.25, 13.30, 14.30 Po«***) 6.00 Glasba za dobro jutro; 1 Pregled dogodkov; 13.05 StOJ. stoji Lipica — glasbeni utrink zamejstva; 13.40 Izbrali smo. vas; 14.00 V podaljšku; 14.3/ beni notes; 15.00 Prenos RLl 1 . Glasba po željah; 16.00 Naši op? ni pevci; 16.30 Primorski dnevu*" RADIO 1 g. 7.00, 8.00, 12.00, 13.00. D-00. in 19.00 Poročila; 6.00 - 7.30 beno prebujanje; 7.30 Poštna . čija; 9.00 Glasbeno govorni P gram; 11.00 Herb Albert in J®0A Benove pesmi; 11.15 Radijska P‘ redba; 11.30 Program s Car ^ Dapportom; 12.03 Glasbeni.P . gram z Johnnyjem DorelUJ® J 13.15 Klasiki lahke glasbe; Današnja dekleta; 14.30 priredba; 15.03 Rally: 1^.30 ‘jj poldanska srečanja; 16.40 Nf » in klasična glasba; 17.00 work; 18.35 Šolska vzgoja: i ^ di in politika; 19.20 Glasba: Odprti zastor, srečanja s Sle^ liščem. LJUBLJANA ^ 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 1L0°- 1Z$j 14.00, 15.00, 19.00 8.08 Z glasbo v dober dan; Poročila! Ringaraja; 8.40 Pesmice » de risarje in pozdravi; 9.05 * diom na poti; 9.45 Turistični ^ potki za naše goste iz tujine: t ■ Rezervirano za...; 11.35 Znan ^ priljubljeno; 12.10 Veliki reJvgti; «■ dk>° orkestri; 12.30 Kmetijski nasv 12.40 Pihalne godbe na kntl -i* nem odru; 13.00 Danes — Iz naših krajev; 13.20 glasba; 13.30 Priporočajo 5 14.05 Pojo amaterski zbori; ,1? Naši poslušalci čestitajo in ... zdravljajo; 15.30 Zabavna f?las 0|, 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio 17.00; 18.00 Naša glasbena čila; 18.25 Zvočni sign?45 19.35 Lahko noč. otroci!; 'jj ba; -21.05 Glasba velikanov; ^ Informativna oddaja za TUJ" y, 22.30 Popevke iz jugoslova jj studiov; 23.05 Lirični utrinki: •*’ Za ljubitelje jazza. . I p #> | % Bob Woodward Carl Bernstein mornv PADEC 1 i! 123. 1 i iif-vnvMiiitt:Mfm&va Prevedel Dušan Dolinar »»assssašssattsssssfts1 Buzhardt mu je povedal, da je Haldeman začel pogovor z besedami: «... spet smo se znašli v težavah, ker FBI ni na vajetih.« Tu se Haldeman očitno sklicuje na neki pogovor od prej, je dejal Buzhardt, morebiti na pogovor z 20. junija in na nekaj, kar je bilo izrečeno v zbrisanih osemnajstih minutah in pol. To lahko pomeni samo eno, je ugotovil Haig. Predsednik je sam zbrisal tistih osemnajst minut in pol. Žal se vse ujema. Buzhardt je poudaril, kako težaven je ta novi problem. Predsednik je kot vodja vse izvršne veje oblasti kajpada tudi predstojnik FBI in CIA. Navodilo, ki ga je dal Haldemanu, zato v najbolj dobesednem smislu ni oviranje pravice. Je pa čisto gotovo zloraba pooblastil ali zloraba vladne agencije. Po skoraj sleherni opredelitvi je to prekršek, ki terja sojenje in odpoklic. «No, prav,« je rekel Haig, MUCAN JE ŠPORT ŠPORT ŠPORT VČERAJ V OBERSTAUFNU ZA SP VVenzel, Luthy in Stenmark najhitrejši v veleslalomu le delno zadovoljili - Wcnzel prevzel vodstvo na lestvici za SP Jhtensttinec Andreas Wenzel je , v AkVCeraj sv°j° dobro formo in a "^fstaufnu osvojil veleslalom ienm iVn‘ P°kal. Glavni favorit je opravil zelo slabo prvo 1°. v kateri je zasedel šele de-!5ntmefto in tako velikega zao-Snm’ , izredni drugi vožnji, Cgt več nadoknaditi, poslovanj so polagali mnogo u- ibila in Križaja, vendar ■>, Jp^a vožnja usodna tudi za-■iel Č?! J® Padel, Križaj pa je L, . vabk zaostanek (14. čas), itt tu? ve^ niogel popraviti, zlasti lij ® v drugi vožnji ni pokazal *o£i egf' BolJe od njega se f> «*> Kuralt, ki je bil na lot Tt-i-“d® 12. z enakim časom lijema? Bieller, ki je bil naj-U5fceni italijanski smučar. taka?08 veIeslaloma Je bila 1 feeliLie-) 2’14"93 j (Svi.) 2’15”12 “"»ark (šve.) 2’15”50 '"»niiinui ■■■■•iiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiillliiniiaiB SilflČI ŠPORT vam predstavi . DANBS ^EUa, 9. MARCA 1980 nogomet ., *• amaterska liga Dolini s • Sovrana Silan, Sv' SereiJu vaga - Vesna 15 (in * * * Pri®3 Proseku m#rJe • Čampi Elisi 8jLv ****** * m°r<* ■ Zaule ri*z°le - Zarja amaterska LIGA Čave v Nabrežini " Gaja l3.on * * * operil J/810’ Sv- Ivan lo.nn * * * foglian P°ljanu 0 " Sovodnie 15.00 * * * * IsoaJ “Petru ob Soči *° ~ Mladost 10.30 v naraščajniki ^„,0" ^čah #ftc - Muggcsana 9.0n * * * Cv Dolini 5 " SLPY 12 3n *•* Z,JaV Bazovici Ja " S. Vito 8.00 na NAJMLAJŠI 14»^, >2.15 v _ Začetniki IjbertLTrstu> Ul. Flavia tas ~ Primorje lo.m *** »5 v Dolini ~~ Portuale KOŠARKA Jl.oo 3I(^IJSK0 PRVENSTVO v ^ Dolin Stella Azzurra 11.00 J' DIVIZIJA ®or r Trstu, stadion «1. maj* Ua Talpa 11.00 * « * S,ellaVATrstu, U1- Sturzo Azzurra A - Kontovel No v ^naraščajniki ^aviaHo*1’ Drev- Miramare 9.30 * * * *0»tove|Kontove,u — Don Bosco >0.30 v t , DEČKI Drev. Miramare v,an0 - Sokol U.On * * * bolet aa DPttnah , Ricreatori >0.00 v ;R°paganda Don h lrstu, Ul. delllstria 8osc» B - Bor , ODBOJKA >1.00 v ^°ŠKA DIVIZIJA "op __ 'rstu, stadion «1. maj* ‘"ter 1904 Namizni tenis No .^AVNI TURNIR NgjJ Genovi °Ba ‘"dl Kras kolesarstvo >1.00 ^erska dirka ^»Pa tudi^drla Ve"etU SMUČANJE ?;00 n^D.EJA TOMMASINI Planc«vallu tudi SK Devin 4. Steiner (Av.) 5. Halsnes (Norv.) 6. Gaspoz (Švi.) 7. Enn (Av.) 8. Zeman (ČSSR) 9. P. Mahre (ZDA) Jager (Av.) Kuralt (Jug.) in Bieller (It.) Križaj (Jug.) Zibler (Jug.) Lestvica za svetovni zdaj taka: Wenzel (Lie.) Stenmark (Šve.) Steiner (Av.) P. Mahre (ZDA) Liithy (Švi.) in Križaj (Jug.) 114 Plank (It.) 91 8. Miiller (Švi.) 87 9. Read (Kan.) in Enn (Av.) 79 Moški svetovni pokal se bo nadaljeval v ponedeljek v Cortini d’Ampezzo s slalomom, v torek pa bo na sporedu veleslalom. 1. 2. 3. 4. 5. 7. 2’15”67 6. Serrat (Fr.) 121 2’15”70 7. Hess (Švi.) 96 2T6’’49 8. Nelson (ZDA) 94 216”73 9. Giordani (It.) 86 2’16”93 j 2’17”56 1 2’17”61 ! 10. Preu.ss (ZDA) 78 POULE C-2 Tesen poraz jadranovcev 217”74 2’17”83 2’18”45 i pokal je I V nadaljevanju finalnega turnir-198 i ja za prestop v C-2 ligo je včeraj 195 v Dolini Jadran tesno izgubil proti 130 Spilimbergu z 72:74 (40:44). 126 SLALOM ZA SP V ČSSR Francozinije v formi STARY SMOKOVEC - Na ženskem tekmovanju za SP je na Če-škoslovanškem včeraj Francija slavila v slalomu dvojno zmago. Lestvica tega tekmovanja je bila namreč taka: 1. Pelen (Fr.) 1’27”07 2. Serrat (Fr.) 1*27”14 3. Mickinney (ZDA) 1'27”51 4. Fisher (ZDA) 1’27”55 5. Solkner (Av.) 1’28”22 6. Mosenlechner (ZRN) 1'28”26 7. Zini (It.) 1’28"42 8. Quario (It.) 1’28”83 9. Moser-Prbll (Av.) 1’29”85 10. Vlčkova (ČSSR) 1’29”91 Proga je bila izredno težka, saj je v prvi vožnji padlo 22. v drugi pa še 15 tekmovalk. I.Ied temi je bila tudi Wenzlova. Lestvica SP 1. Wenzel (Liecht.) 2. Moser-Proll (Av.) 3. Nadig (Švi.) 4. Pelen (Fr.) 5. I. Epple (ZRN) 303 256 221 187 PROMOCIJSKA LIGA Barcolana - Kontovel 63:55 Dom - Erbasol 76:64 1. DIVIZIJA Jadran - CGI Milje 64:69 Bor A - SGT 58:90 NARAŠČAJNIKI Dom - Grado 47:77 ODBOJKA V MOŠKI B LIGI Obe točki za Bor JIK Banko Goste je premagal z odličao igro v treh aizih Bor JIK Banka — San Giorgio Mestre 3:0 (15:1, 15:5, 16:14) BOR JIK BANKA: Zadnik, Ugrin, Plesničar, Neubauer, Pečenko, Kodrič, Fučka, Kralj, Veljak in Špacapan. S. GIORGIO: Francesconi, Durel-lo, Marton, Meggiorini, Miele, Bru-segan, Longhi, Bertoldero, Trevisa-nato, Formentin in Schiavon. SODNIK: Totaro (GO); stranski: Facchetin; zapisnikar: Jacolino (oba Trst). Zvestim domačim navijačem se je šesterka Bora JIK Banke le predstavila v taki luči, kot si jo želijo. Na igrišču je z izjemno dobro igro dobesedno pregazila odlični S. Giorgio iz Mester, ki je bil pred tem srečanju na samem vrhu lestvice. Tržačani so stopili na igrišče pripravljeni nasprotniku vrniti, in to z obrestmi, tesen poraz iz Mester. Velika želja se jim je tudi uresničila. Nasprotnik je v telovadnici Monte Cengio odigral vlogo pepelke. Že sama izida v prvih dveh setih to najboljše pričata. Odlično usmerjenim servisom je sledilo še vse ti- immiiiimmiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiitiiimiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiHifiiim NOGOMET 3. ITALIJANSKA LIGA Triestina- Rimini Za daaašaje srečaaje vlada veliko zaaimaaje tunini mmi 11 lini mm i mn n im mn timrtmm uh m RADIO Jutrišnja radijska oddaja *Glas-beni ping-pong», ki jo od 15. do 17. ure vodi prof. Ivan Peterlin, bo posvečena športni stvarnosti in problematiki na Goriškem. Gost oddaje bo Vili Prinčič, (bsj KOLESARSTVO Za današnje srečanje v Trstu med Triestino in Riminijem vlada izredno zanimanje. Obe ekipi se namreč borita za prestop v B ligo. Glede na to, da Triestina igra na domačem igrišču, naj bi bili torej tržaški nogometaši favoriti, gre pa omeniti, da je Rimini zelo homogena ekipa, ki je v zadnjih tekmah pokazala zelo dobro formo, tako da se je v tej ligi prerinila do samega vrha lestvice. Odveč je reči. da Je srečanje za obe ekipi izredne važnosti. Tržačani bodo seveda jurišali na zmago, saj bodo igrali pred domačim občin-1271 stvom, gostje bi se verjetno zadovoljili tudi z neodločenim izidom. Na ! dlani pa je, da Tržačani nikakor ne smejo izgubiti. Spodrsljaj doma bi za Triestino verjetno pomenil opustitev slehernega upa za napredovanje med drugoligaši. Novara - Cremonese (Rufo) Pergocrema - Varese (Leni) Piacenza - Reggiana (Testa) S. Angelo Led. - Fano (Pampana) Sanremese - Forli (Sala) Triestina - Rimini (Lombardo) DANAŠNJI SPORED (v oklepaju ime sodnika) Biellese - Alessandria (Valente) Casale - Treviso (Cherri) Lecco - Mantova (Vallesi) miiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiitittiiiiMiiifitf mm V POREČU ZMAGAL JE RINGELN Tekmovalci Adrie prispeli v glavnini Hans Dietcher Ringel (ZRN) je zmagovalec otvoritvene kolesarske dirke članov na istrski rivieri, ki se je včeraj odvijala na 122 km dolgi trasi od Poreča do Pulja in nazaj. Dirka je bila taktično zelo nezanimiva, saj so jugoslovanski kolesarji popolnoma blokirali tekmovanje in so dopustili zahodnonemškim tekmovalcem, da so s preveliko lahkoto zmagali v trenutku, ko je izgle-dalo, da bo rogovcu Polončiču in Puljčanu Suttilu uspelo, da sama prispeta na cilj, potem ko sta imela v Pulju več kot dve minuti naskoka pred glavnino (preko 100 ko lesarjev). Na dirki je nastopila tudi ekipa lonjerskega društva Adria, ki napravila kar je mogla, čeprav je o-stala v oklepu taktiziranja jugoslovanskih kolesarjev. Najbolje se je izkazal Sabadin, ki je bil stalno med prvimi desetimi, medtem ko sta Petelin in Čok vozila v glavnini. Škoda, da se je tako zanimiva in lepa dirka končala s povsem nepričakovanim rezultatom, ko je za trojico ubežnikov (kakih 200 m naskoka) prispela na cilj glavnina in se je dirka odločila v splošnem, precej zmedenem sprintu. 1. Hans Dietcher Ringel (Butklen ■ ZRN), ki je 122 km dolgo progo prevozil v 2.4C 2. Momčilo Laizer - Radnički (Kragujevac) 3. Vinko Polončič - Rog (Ljubljana) 4. Marinkovič - OBK (Beograd) po 10 sekundah R. Pečar Delovanje ZSŠDI Predavanje G. Radiceja V ponedeljek je bivši trener Torina Gigi Radiče predaval v Trstu na temo «tehnično-taktični aspekti modernega nogometa*, prisoten pa je bil tudi pomožni trener državne reprezentance Trevisan. Zanimivo predavanje, ki ga je organizirala tržaška zveza nogometnih trenerjev v sodelovanju z ZSŠDI, je pritegnilo k udeležbi res številne nogometne trenerje in nogometne delavce, med katerimi je poleg zamejskih trenerjev bilo tudi zelo številno zastopstvo trenerjev iz Slovenije v sklopu tesnega sodelovanja z Zvezo nogometnih trenerjev Slovenije in medobčinskega društva nogometnih trenerjev iz Kopra. Radiče se je v svojih izvajanjih še posebej zaustavil pri postavljanju off-sidea in pri izvajanju pressinga po celem igrišču. Po splošni oceni je predavanje odlično uspelo tako s tehničnega kot predvsem s propagandnega vidika, obenem pa je še izraziteje prišlo na dan sodelovanje med italijanskimi in slovenskimi zamejskimi trenerji ter s trenerji iz Slovenije, kar je tako praktično kot politično zelo po membno. Jutri se bodo v Bazovici sestali nogometni trenerji Jutri bo ob 18.30 na sedežu ŠD Zarja v Bazovici sestanek nogometnih trenerjev, ki opravljajo svoj posel v sklopu slovenskih zamejskih društev, da izdelajo podrobni program bodočega strokovnega delovanja in da se tako zadosti vsem specifičnim potrebam na tem po dročju. Prisotna bo tudi delegacija Zve ze nogometnih trenerjev Slovenije, s katero bodo tudi izdelali skupen program sodelovanja z matično domovino, ki je v zadnjem obdobju zabeležilo občuten kakovostni skok. Sestanek nogometnih trenerjev V sredo se bodo ob 20. uri sestali na sedežu ŠP Primorec v Trebčah zamejski nogometni trenerji, ki bodo analizirali kratkoročni program in se konkretno dogovorili za izvedbo nekaterih pobud. Seja ZSŠDI V torek, 11. marca, bo na sedežu zveze v Trstu seja odbora ZSŠDI. "ačetek ob 20. uri. 1. ITALIJANSKA LIGA Udinese v Ascoliju V osmem povratnem kolu prve i-talijanske nogometne lige bo videmski Udiness igral na zelo težkem gostovanju v Ascoliju, Položaj videmske enajsterice na lestvici je takšen, da morajo Videmčani absolutno jurišati na zmago. DANAŠNJI SPORED (v oklepaju ime sodnika) Ascoli - Udinese (Michelotti) Avellino - Napoli (Pieri) Cagliari - Gologna (Benedetti) Fiorentina - Milan (Reggiani) Inter - Torino (Menegali) Juventus - Lazio (D’Elia) Perugia - Pescara (Tonolini) Roma - Catanzaro (Menicucci) Hajduk — Sloboda 2:1 SPLIT — V včerajšnji anticipira-ni tekmi 1. jugoslovanske nogometne lige je splitski Hajduk premagal Slobodo iz Tuzle z 2:1 (0:1). V prvem polčasu je gol za goste dal Nulahasanovič, v nadaljevanju pa je Zlatko Vujovič dosegel oba gola za Hajduk. Današnji spored Dinamo - Osijek; Čelik - Rijeka; Crvena zvezda - Borac; Željezničar -Velež; Vardar - Sarajevo; Radnič-ki - Partizan; Vojvodina - Olimpija. Capriva - Juventina 1:2 V včerajšnji nogometni tekmi 3. amaterske lige je štandreška Juventina v gosteh premagala Capri vo z 2:1 KOŠARKA 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Ljubljančani zmagali po podaljšku V 17. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je sinoči ljubljanska Iskra Olimpija po ogorčeni borbi in po podaljšku premagala čačanskega Borca s 105:102, potem ko se je srečanje po regularnem času končalo pri neodločenem izidu 94:04: Najboljši v ljubljanskih vrstah je bil Vinko Jelovac. OSTALI IZIDI TEGA KOLA Zadar - Jugoplastika 82:84 Beko - Šibenka 94:88 Cibona - Radnički LMK 91:85 Rabotnički - Bosna 83:92 sto, kar nudi moderna in lepa odbojka. Veliko bolj izenačen je bil samo tretji set, ko se je nasprotnik zagnal v oster boj. Naši fantje so dokazali tudi v poslednjih odločilnih posegih svojo izredno moč, ko so odbili še poslednji naskok tudi tega odličnega nasprotnika. To je bil šesti zaporedni uspeh slovenskih fantov, ki igrajo drugi del prvenstva v res velikem slogu. G. F. ŽENSKA B LIGA Mogliano - Bor Intereuropa 3:1 MOŠKA C LIGA Solaris Kras 3:1 ŽENSKA C LIGA Sokol - AGI 3:0 1. ŽENSKA DIVIZIJA Sloga - Prata 0:3 Kontovel - S. Luigi 3:2 2. MOŠKA DIVIZIJA Intrepida - Dom 3:1 Juventina - Libertas 3:0 2. ŽENSKA DIVIZIJA Lucinico - Bor 1:3 NAMIZNI TENIS Povratni del rekreacijskega tekmovanja «Ping-pong 80» V tem tednu bodo odigrali povratne dvoboje rekreacijskega ekipnega namiznoteniškega tekmovanja «Ping-pong 80», ki ga organizira namiznoteniška komisija ZSŠDI. Po tem zavrtljaju bodo v treh skupinah v moški konkurenci lahko sestavili končno lestvico in bodo znana imena finalistov, ki se bodo potegovali za prvo, četrto oziroma sedmo mesto. Povratni del ženskega dela tekmovanja pa bodo odigrali v drugi polovici tega meseca. Razpored tekem po skupinah (moški): SKUPINA A v četrtek, 13. t.m., na stadionu 1. maj v Trstu: ob 20. uri: Kolon-kovec - Kras A ob 21. uri: Kras A - Centralsped B ob 22. uri: Centralsped B - Ko-lonkovec SKUPINA B v soboto, 15. t.m. na sedežu PD Jezero v Doberdobu: ob 16. uri: Doberdob - Sirena ob 17. uri: Kras B - Doberdob ob 18. uri: Sirena - Kras B SKUPINA C v sredo, 12. t.m., v Samatorci: ob 20.30: Mladina - Centralsped A ob 21.30: Centralsped A - Kras C ob 22 30: Kras C - Mladina ZA LETOŠNJE ZIMSKE ŠPORTNE ICRE SPDT Nfl Z0NC0LANU Veliko število prijavljenih TENIS V ameriškem conskem finalu teniškega-tekmovanja za Davisov pokal -vodi po prvem dnevu nepričakovano Argentina, prati, ZDA «z 2:0. » - i 'v V -rtSSife Za letošnje 14. zimske športne igre SPDT, ki bodo 16. t.m. na Zoncola-nu, se je prijavilo 362 tekmovalcev in tekmovalk, ki bodo zastopali skupno 11 društev in šol. Organizatorji bodo sprejemali pritožbe v zvezi s startno listo (tudi telefonsko 744-249) na sedežu društva, Ul. sv. Frančiška 20, jutri od 19. do 20. ure. Tekmovanje se bo v nedeljo začelo ob 9.30, nagrajevanje pa bo istega dne v kraju Arta Terme ob 17. uri. R. P. BABY SPRINT (1971 in mlajši) 1. Prelec Alberto - Polet 2. Fachin Valentina - Kette 3. Kokorovec Mitja - SPDT 4. Bavcon Emi - SPDG 5. Bensa Robert - SPDG 6. Brleč Barbara - Polet 7. Zidarič David - Devin 8. Sosič David - Mladina 9. Kosmač Damian - SPDT 10. Devetak Igor - Kette 11. Sterni Aleš - Kontovel 12. Hrovatin Tati - Mladina 13. Paulina Robert - Devin 14. Gombač Jure - Sirena 15. Žezlina Aleksander - Kette 16. Colja Tatjana - Kontovel 17. Žerjal David - SPDT 18. Albreht Teodor - Devin 19. Lovisutti Barbara - SPDG 20. Jagodic Vesna - Sirena 21. Kermec Tanja - SPDT 22. Dolhar Tatiana - Sirena 23. Tavčar Aljoša - SPDT 24. Gombač Jure - SPDT 25. Rudež Jasmin - SPDT 26. Zapušek Jerica - SPDT 27. Antonič David - Devin 28. Škrk Sandi - Devin 29. Volpi Helena - Sirena 30. Volpi Andrej - SPDT 31. Lutman Kristjan - SPDG 32. Volpi Kristjan - Sirena 33. Seganti Tanja - SPDT 34. Žerjal Erika - SPDT 35. Vitez Karim - SPDT 36. Milič Tomaž - Polet 37. Punis Fabio - Mladina MIŠKE (1969-1970) 38. Vesnaver Noriš - Mladina 39. Žezlina Sabrina - Kette 40. Cotič Ingrid - SPDG 41. Gerdol Veronika - SPDT 42. Vcloi Katja - SPDT 43. Sosič Alenka - Polet 44. Antonič Elena - Devin 45. Fajt Maja - SPDG 46. Prelec Ester - Polet 47. Colja Daria - Kontovel 48. Starc Matejka - Kontovel 49. Purič Wilma - Devin 50. Spanghero Tanja - Devin 51. Plet Roberta - SPDG 52. Barbdero Erika - SPDT 53. Bemhardt Tamara - Devin 54. Lovisutti Katrin.. - SPDft^ 55. Kralj Irena - SPDT 56. Kermec Vera - SPDT * '•"[S*!: v Na mednarodnem hokejskem turnirju v Ljubljani so včeraj dosegli te izide: Italija - Avstrija 4:4 NDR - Danska 15:3 Švica - Madžarska 9:3 Jugoslavija - Kitajska 3:3 KOLESARSTVO Predetapa Moserja Italijan Francesco Moser je osvojil predetapo mednarodne kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega morja. Tekmovalci so na 7,200 km dolgi progi dosegli te čase: 1. Moser (It.) in p.h. 48,514 km na uro 2. Braun (ZRN) 3. Schiten (Niz.) 4. De Vlaeminck (Bel.) 5. Marcussen (Dan.) 6. Visentini (It.) 7. Saronni (It.) 8. Baronchelli (It.) 9. Morandi (It.) 10. Fraccaro (It.) 8’54"3 8’56”1 9’09”2 9’11”4 9’11”5 9’12”0 9’13”1 9’13”6 9T5”6 9’21”7 Severnjaki vodijo Belgijec De Joncheere je osvojil 3. etapo mednarodne kolesarske dirke Pariz - Nica. Na cilj je prispel na čelu velike skupine kolesarjev. Na skupni lestvici vodi Šved Prim, ki ima 52" naskoka pred Norvežanom Knudsenom. Italijan Contini je na 5. mestu. OBVESTILA ŠD Mladina iz Križa priredi ob priliki 14. zimskih športnih iger avtobusni izlet na Zonco-lan. Na razpolago sta dva avtobusa. Prijave pri Stojanu, telefon 220 423. Vabljeni! « * « TPK Sirena prireja ob priliki zimskih športnih iger izlet na Zoncolan 16. t.m. Cena izleta 6.000 lir. Prijave sprejema Magda Pertot, tel. 412095 od 20. do 21. ure. Odhod izpred barkovljanskega porti-ča ob 6. uri. * • * ŠD Polet priredi v nedeljo, 16. marca, avtobusni izlet na Zoncolan in sicer ob 14. zimskošportnih igrah SPDT. Prijave za izlet in udeležbo na tekmovanju sprejemata Andrej Križnič in trgovina čevljev Malalan na Opčinah, Pro-se.ška 18 (tel. 212136) do srede, 5. t.m. ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI Razpis odbojkarskega rekreacijskega tekmovanja «RevivaI 1980» 1. NAZIV TEKMOVANJA: Odbojkarski «REVIVAL 1980» 2. ORGANIZATOR: Združenje slovenskih športnih društev v Italiji 3. NAMEN TEKMOVANJA: Popularizirati to športno panogo in jo vključiti med širše plasti naših športnikov, obenem pa obuditi med bivšimi aktivnimi športniki veselje do telesno-kulturnega udejstvovanja 4. NASTOPAJOČE EKIPE: Po eno ali več ekip lahko prijavijo: a) slovenska športna društva; b) slovenske organizacije in druga združenja; c) slovenske rekreacijske skupine; č) slovenska podjetja; d) priložnostne področne skupine sestavljene nalašč za to priložnost 5. NASTOPAJOČI IGRALCI: a) v moški konkurenci lahko nastopajo igralci rojeni leta 1056 in starejši, v ženski konkurenci pa igralke rojene leta 1959 in starejše; b) vsi nastopajoči igralci lahko nastopajo samo za eno šesterko; c) vsi nastopajoči igralci morajo obvladati slovenski jezik. Možna je izjema le pri igralcih, ki se že vrsto let stalno udejstvujejo v sklopu kakega slovenskega športnega društva ali skupine; č) predstavniki nastopajočih ekip morajo ob vpisu predložiti tudi seznam igralcev z odgovarjajočimi letniki (v dveh kopijah); d) pravico do nastopanja imajo neaktivni člani FIPAV oz. igralci, ki v sezoni 1979/80 niso nastopali na kakem prvenstvu FIPAV; e) igralci se morajo obvezno predstaviti na igrišču v športnem dresu 6. TEKMOVANJA: a) tekmovanje bo potekalo v dveh konkurencah: moški in ženski; b) sistem tekmovanja je določen na dva osvojena seta; c) tekmovanje se bo načelno odvijalo v večernih urah, na igriščih, ki jih bo določila Odbojkarska komisija ZSŠDI; č) tekmovanje ne predvideva povratnega kola 7. SODNIKI: Za sodniški kader bo poskrbela Odbojkarska komisija ZSŠDI; 8. RAZPORED TEKEM: O podrobnostih v zvezi z razporedom tekem, urniki, igrišči, porazdelitvi po tekmovalnih skupinah in podobno se bodo predstavniki vseh prijavljenih ekip dogovorili na skupnem sestanku, ki bo v torek, 1. aprila 1980, ob 19. uri na sedežu ZSŠDI 9. ROK VPISOVANJA: Ekipe se morajo prijaviti nepreklicno do ponedeljka, 31. marca 1980 na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška, 20 (tel. 767304) 10. VPISNINA: Vpisnina za vsako nastopajočo ekipo znaša 30.000 lir Poleg vpisnine pa mora vsaka nastopajoča ekipa vložiti še 20.000 lir kavcije 11. PRAVILA: Veljavna so pravila odbojkarske zveze FIPAV, razen če ni ali ne bo organizator drugače določil po svoji uvidevnosti. Organizator rešuje sporna vprašanja in si pridržuje pravico da spremeni pravilnik tega razpisa. Možen je priziv na tekmovalno komisijo prvenstva: ob prizivu je treba plačati 10.000 lir kavcije, ki se v primeru zavrnitve ne vrača 12. POŠKODBE: Organizator si ne prevzema nikakršne odgovornosti za morebitne poškodbe 13. ZAKLJUČEK: Ob zaključku tekmovanja, predvidoma v prvem tednu junija, bo organizator pripravil športni dan s finalnimi tekmami ter s piknikom v naravi za vse nastopajoče. Ob tej priliki bo tudi nagrajevanje skupin oz. posameznikov 57. Pertot Tatiana - Sirena 58. Verč Elena - Devin MEDVEDKE (1968) 59. Sedmak Sanja - Mladina 60. Sterni Alja - Mladina 61. Pahor Alenka - SPDG 62. Škrinjar Aleksandra - Devin 63. Unussi Fabrizia - Polet 64. Sosič Helena - Polet 65. Škabar Tamara - Kraški dom 66. Corbatto Barbara - Devin 67. De Grassi Kristina - ŠPIKI 68. Kokorovec Tatjana - SPDT 69. Milič Nataša - Sirena C1CIBANKE (1966-1967) 70. Malalan Martina - Polet 71. Grahonja Nataša - SPDT 72. Spangero Maura - Devin 73. Prašelj Eiena - Kontovel 74. Šuligoj Nadja - SPDG 75. Pertot Tanja - Sirena 76. Gerdol Ivana - SPDT 77. Paulina Elena - Devin 78. Kocjančič Tamara - Gregorčič 79. Milič Monika - Polet 80. Ban Saša - Kontovel 81. Abrami Rosana - Gregorčič 82. Filipovič Aleksandra - Polet 83. Dolhar Katja - Polet 84. Milič Katja - Sirena 85. Fafangel Nataša - Sirena 86. Starc Alenka - Kontovel 87. Sosič Tatjana - Polet 88. Turk Katja - SPDT 89. Russo Monica - Devin 90. Prodan Gabrijela - Gregorčič 91. Adam Marjana - Devin PIONIRKE (1964-1965) 92. Žetko Daniela - SPDT 93. Škerk Katja - Devin 94. Košuta Jadranka - Polet 95. Klančič Daniela - SPDG 96. Petelin Marija Tereza - Devin 97. Hmeljak Tanja - SPDG 98. Škrk Aleksandra - Polet 99. Salvi Sabina - SPDT 100. Peric Claudia - Mladina 101. Verč Sonia - Devin 102. Lutman Sonja - SPDG MLADINKE (1962-1963) 103. Bavcon Katja - SPDG 104. Ruppel Daniela - Sirena 105. Margon Adrijana - SPDT 106. Vecchiet Tanja - SPDT 107. Milič Makri - Polet 108. Prodan Patrizia - Gregorčič ČLANICE (1948-1961) 109. Sosič Rossana - Polet 110. Bavcon Adrijana - SPDG 111. Mahne Bruna - KZS 112. Furlani Mira - Polet 113. Vižintin Marta - SPDG 114. Magnani Patricja - KZS 115. Zandomeni Giorgia - Mladina 116. Legiša Vida - Devin 117. Bonetta Silvana - SPDT 118. Legiša Lia - Devin 119. Canciani Loredana - Mladina 120. Fachin Majda - SPDT 121. Kralj Cirila - Devin 122. Prašelj Sonja - KZS 123. Petean Rozana - SPDG 124. Malalan Tanja - Polet 125. košuta Erika - KZS 126. Vitez Nevia - SPDT .. DAME (1947 in starejše) 127. Lutman Zmaga - SPDG 128. Paulina Danila - Devin 129. Čorbo Marta - Polet 130. Zapušek Anka - SPDT 131. Moratti Luisa - Mladina 132. Peric Silvana - Mladina 133. Bavcon Sandra - SPDG 134. Milič Ester - Polet 135. Volpi Martina - SPDT 136. Žetko Deana - SPDT 137. Tretjak Jolanda - Mladina 138. Tretjak Alma - Mladina 139. Volpi Nataša - Sirena 140. Brleč Marija - Polet MIŠKI (1969-1970) 141. Peric Silvano - Mladina 142. Kokorovec Mojmir - Polet 143. Clemente Maksi - Kette 144. Cingerla Erik - Kontovel 145. Guštinčič Marjan - Mladina 146. Lutman Damjan - SPDG 147. Franza Mauro - Devin 148. šiskovič Kristjan - SPDT 149. Paulina Dean - Devin 150. Kokorovec Samo - Polet 151. Gombač Davorin - SPDT 152. Rupel Marko - Kontovel 153. Kralj Pavel - Ete vin 154. Mučič Samo - SPDG 155. Zavadlav Boris - SPDG 156. Piciulin Aleksander - Kontovel 157. Brleč Tadej - Polet 158. Rupel Mitja - SPDG 159. Panjek Pavel - Sirena 160. Žetko David - SPDT 161. Sterni Peter - Kontovel 162. Pahor Davorin - SPDG 163. Degrassi Marko - SPDG 164. Križmančič Igor - Devin 165. Turk Aleš - SPDT 166. Ban Tomaž - Kontovel 167. Grahonja Boris - SPDT 168. Hmeljak Pavel - SPDG 169. Dolhar Erik - Polet 170. Peric Marjan - Devin 171. Sterni Aljoša - Mladina 172. Lokar Marko - Sirena 174. Zidarič Kristjan - Devin 173. Panjek Aleksander - Sirena 175. Terčon Aljoša - Devin MEDVEDKI (1968) 176. Škabar Aljoša - Devin 177. Stopar Boris - SPDT 178. Vodopivec Igor - Gregorčič 179. Antonič Aleksander - Devin 180. Pahor Joško - SPDG 181. Kokorovec Marko - Polet CICIBANI (1966-1967) 182. Sedmak Niko - Mladina 183. Košuta Devan - Polet 184. Germani Karim - SPDT 185. Waltritsch Dimitri - SPDG 186. Kalc Marko - SPDT 187. Piščanc Andrej - Sirena 188. Guštinčič Igor - Mladina 189. Grendene Silvan - SPDG 190. Renar Mauro - Polet 191. Petelin Andrej - Devin 192. Bavčar Andrej - Gregorčič 193. Kralj Marko - SPDT 194. Vižintin Marko - SPDG 195. Žerjal Peter - Gregorčič 196. Košuta Diego - Mladina 197. Salvi Davorin - Gregorčič 198. Bric Walter - SPDG 199. čavdek Julijan - SPDG 200. Bogateč L. Koča - Mladina 201. Glessi Fabio - SPDG 202. Bogateč L. Bruzi - Mladina 203. Cesar Devan - SPDT 204. Tavčar Aleksander - SPDT 205. Bensa Erik - SPDG 206. Žerjal Boris - SPDT 207. Vecchiet Dimitri - SPDT 208. Zobec Aleksander - SPDT 209. Tavčar Boris - SPDT 210. Primožič Igor - SPDG 211. Žerjal Robert - Gregorčič 212. Grilanc Aleksander - Mladina 213. Čuk David - SPDT 214. Lutman Edi - SPDG 215. Pahor Vojko - SPDG 216. Paoli Boris - SPDT PIONIRJI (1964-1965) 217. Slavec Adrijan - S. Gregorčič 218. Slavec Boris - Gregorčič 219. Vižintin Beno - SPDG 220. Tence Giorgio - Mladina 221. Barvco-n Mitja - SPDG 222. Štoku Marko - Kontovel 223. Magnani Pavel - SPDT 224. Zidarič Darjo - Devin 225. Brecelli Štefan - SPDT 226. Župančič Peter - Sirena 227. Žužek Oskar - Devin 228. Pertot Marjan - Kontovel 229. Poljšak David - Sirena 230. Hrovatin Branko - Polet 231. Taučer Franko - Polet 232. čotar Miran - SPDG 233. Sardoč Ranko - Devin 234. Waltritsch Igor - SPDG 235. Maver Henrik - SPDT 236. Šuligoj Aleš - SPDG 237. Cotič Samuel - SPDG 238. Štefančič Aleš - Gregorčič 239. Tomasi Danilo - SPDG 240. Terčon Mitja - Devin 241. Vodopivec Damjan - SPDT 242. Delise Mauro - Devin 243. Antoni Roberto - Polet 244. Žerjal Ferjan - Gregorčič 245. Pertot Robi - Sirena 246. Starec Paolo - SPDT MLADINCI (1962-1963) 247. Sedmak Aleksander - Mladina 248. Gerdol Peter - SPDT 249. Čorbo Lučo - Polet 250. Petelin Adriano - Devin 251. Sossi Maksi - Mladina 252. Don Andrej - SPDT 253. Schillani Štefan - Sirena 254. Ferluga Maks - Polet 255. CantelU Herman - SPDG 256. Baldassi Tomaž - Devin 257. Sanzin Samo - SPDG 258. Pertot Igor - SPDT 259. Krpan Walter - Polet 260. Pertot Rajko - SPDT 261. Pahor Darko - Mladina 262. Piccini Aleks - Polet 263. Metlikovec Renato - Devin 264. Sandri Marko - Devin 265. Pisani Marko - Mladina 268. Lokar Andrej - Sirena 267. Starec Robi - SPDT 268. Škerlj Igor - Sirena 269. Malalan Moreno - Mladina 270. Waltritsch Aleš - SPDG 271. Sosič Stojan - Polet 272. Sedmak Franco - Mladina ČLANI (1961-1948) 273. Piščanc Igor - Sirena 274. Volpi Ivo - Kontovel 275. Milič Bogdan - Sirena 276. Čorbo Roberto - Polet 277. Nanut Loris - SPDG 278. Kuret Igor - KZŠ 279. Tretjak Aleksander - Mladina 280. Fučka Žarko - Devin 281. Bonetta Mario - SPDT 282. Kuret Stojan - KZŠ 283. Bogateč Edwin - Mladina 284. Plesničar Ivan - SPDG 285. Malalan Egon - Polet 286. Trampuž Livio - Kontovel 287. Prašelj Pinuči - KZŠ 288. Vatta Robi - Polet 289. PrašeP Andrej - Sirena 290. Ferluga Edi - Polet 291. Piccini Marko - Polet 292. Vatovani Savino - KZŠ 293. Volk Viktor - SPDG 294. Gantar Robi - Polet 295. Ukmar Walter - KZŠ 296. Lutman Marko - SPDG 297. Furlani Marjo - Devin 298. Faganel Renzo - SPDG 299. Vogrič Marko - SPDG 300. Žetko Alev - KZŠ 301. Grgič Sergio - Devin 302. Križman Edi - Polet 303. Furlani Pavel - Polet 304. Košuta Igor - Sirena 305. Daneu Edi - Polet 306. Starc Andrej - Sirena 307. Sedmak Pavel - Polet 308. Sosič Pavel - Polet 309. Culot Natalino - SPDG 310. Štoka Egon - Kontovel 311. Pegan Boris - Devin 312. Pertot Livio - Sirena 313. Križnič Andrej - Polet 314. Tomšič Marjan - SPDG 315. Mužina Lucio - Mladina 316. Sedmak Mauro - Mladina 317. Mermolja Ace SPDG 318. Taučer Rudi - Polet 319. Trobec Klavdij - Devin VETERANI (1947 in starejši) 320. žužič Danilo - Sirena 321. Košuta Drago - Mladina 322. Zapušek Matjaž - SPDT 323. Gombač Boris - SPDT 324. Purič Jordan - Kraški dom 325. Terčon Antek - Devin 328. Baša Boris - SPDG 327. Majovvski Riko - Kontovel 328. Paulina Sergij - Devin 329. Starc Marjan - Kontovel 330. Čorbo Bibo - Polet 331. Sosič Stojan - Mladina 332. Dolhar Miran - Sirena 333. Grendene Berto - SPDG 334. Milič Pavel - Polet 335. Škabar Milan - Kraški dom 336. Ban Ado - Kontovel 337. Bogateč Zlatan - Mladina 338. Žgur Aleksander - Devin 339. Germani Edi - SPDT 340. Škeriavaj Karlo - Devin 341. Brleč Peter - Polet 342. Dolhar Rafko - Devin 343. Paulina Srečko - Devin 344. Gombač Boris - Sirena 345. Predonzani Claudio - Mladina 346. Turk Glauco - SPDT 347. Punis Franco - Mladina 348. Lutman Jože - SPDG 349. Kokorovec Marino - Polet 350. Milič Sergij - Sirena 351. Glessi Marcello SPDG 352. Križmančič Danilo - Devin 353. Lutman Janko - SPDG 354. Peric Valentino Mladina 355. Sterni Ervin - Kontovel 356. Fajt Radimir - SPDG 357. Kuzmin Miro - SPDG 358. Cingerla Aldo - Kontovel 359. Žezlina Aldo - Sirena 360. Volpi Oskar - Sirena 361. Bavcon Aldo - SPDG 362. Starec Rodojko - Sirena Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, UL Montecchl 6. PP S59 Tel. (040) 79 46 72 (4 linl|e) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5,000 lir — vnoprel plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revl|a