\
£*tini slovenski dnevnik
v Zedinjenih državah, ■ ■ ■
Velja za vse Ho. . . $3.00 -s Ima 10.000 itaročnikov
if
list slovenskih delavce? v Ameriki
1
[[j The onl> »lovenia« da
Ill the LwtCd ■ d ft
IssaecH every daj ca^p «
_
yj Sundays and Holidays- -
TELEFON PISARNE: 4687 COETLANDT.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 COETLANDT,
NO. 251. — Š^EV. 251.
NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 25, 1915. — PONEDELJEK, 25. OKTOBRA, 1915.
VOLUME XXHI. — LETNIK XXIII.
BOLGARSKE ČETE SO ZAVZELE PO HUDIH BOJIH SKOPLJE. ZAVEZNIŠKE BOJNE LADIJE SO OBSTRELJEVALE DEDEAGAČ. NEMCI SO VDRLI TUDI PRI VIŠEGRADU V SRBSKO OZEMLJE.
USODA SRBIJE JE ODVISlsA OD ZAVEZNIKOV. — ANGLEŽI PREROKUJEJO, DA BO ODPOTOVAL NEMŠKI CESAR POPRETEKU TREH TEDNOV V CARIGRAD. — SRBI S3 NA VSEH ČRTAH OBUPNO BRANIJO. — NEMCI BODO PRODIRALI OD VJŠEGRADA PROTI JUGU, BOLGARI PA PROTI SEVERU. — ZAVEZNIKI SE BAJE EAVIJO Z NAČRTOM, DA BI PREPELJALI SRBSKO ARMADO V ITALIJO. — NEMŠKI CESAR JE ODLIKOVAL BOLGARSKEGA KRALJA. ..
POROČILA ZAVEZNIKOV.
Izkrcavanje čet.
Pariz, Francija, 23. oktobra. — Vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče poročilo:
Zavezniki se še vedno izkrea-vajo v solunskem pristanišču in
mora v prvi vrsti skrbeti za svoje \ Sedaj je jasno, da bodo začeli lastne interese. Srbija ne bo niče-i Nemci že teku desetih dni izva-sar opravila, tudi če bi se ji mijžati vojni materijal preko Sofije pridružili. Avstrijske, nemške in v Carigrad. Najkasneje v treli
bolgarske čete so že v Srbiji. Ce bi hoteli res kaj doseči, bi morali poslati nesrečni deželi na pomoč najmanj 400.000 vojakov. To bi pa značilo pogin za nas. Grška že
prodirajo proti severu. Kakor ka- ,	... , . „ ...
; , ....	.	s tem veliko stori za Srbno, ee
ze. se bo ekspedieija popolnoma I . ...	.. , ,
...	J , - ; - dovoljuje zaveznikom izkrcavanje
posrečila, r rancoske čete so ze na .	XT , , , „
, ..	, ... .vojaštva. Nobena druga država na
nekaterih mestih prekoračile gr-	.. , . , ,	. ...
..	.	-.--i. . I svetu bi kaj takega ne dovolila,
sko mejo m se pridružile Srbom. AT.	......
Mi smo veliki prijatelji zaveznikov, toda naša dolžnost je. da skrbimo v prvi vrsti sami zase.
Angleži.
London, Anglija, 23. oktobra. Angleško časopisje naznanja, da se nahaja Srbija v zelo slabem položaju. Vojaški strokovnjaki pravijo, da se prej ne more ničesar započeti, dokler se natančno ner izve za smer grške politike.
Nekateri so mnenja., da bi bilo mogoče prisiliti Grško v vojno, drugi pa pravijo, da to ni mogoče, ker ima Anglija premalo upliva. Neki časopis je pisal: Z Grško moramo lepo postojati. Ce pravimo. da smo njeni prijatelji, moramo to tudi dejansko dokazati.
Ruska pomoč.
London, Anglija, 23. oktobra.
Rumunsko časopisje poroča, daje rekel ruski general Visnolikov pred par dnevi v nekem govoru med drugim tudi sledeče:
Prepričan sem, da mi bo najkasneje v dveh tednih mogoče izkrcati na bolgarskem ozemlju svoje čete.
Visnolikov je generalni adjutant ruskega carja in se nahaja sedaj na poti v Srbijo.
Srbsko poročilo.
Pariz, Francija, 23. oktobra. — Brzojavka, ki jo je dobilo tukajšnje srbsko poslaništvo iz Niša, se glasi:
Po hudih bojih je zavzel sovraj nik vas Rahanac, nakar se je moralo naše levo krilo nekoliko u-makuiti. S tem nismo prav ničesar izgubili. Potolkli smo oddelek nemških čet, ki je prodiral proti Kraljevemu Selil.
Pri Vlasini se boji še vedno na daljujejo.
V	novih provincah je zavzel sovražnik Velieo.
Na črti Strumnica-Krivlak se ni ničesar posebnega pripetilo.
Obstreljevanje Dedeagača.
Pariz, Francija, 23. oktobra. — .Mornariško ministrstvo je izdalo danes sledeče poročilo:
Oddelek zavezniškega brodov-ja je bombardiral 21. oktobra pristanišče Dedeagač. Povzročena škoda je precejšnja.
London, Anglija, 23. oktobra. 21. oktobra s<» obstreljevale naše in francoske bojne ladije bolgarsko obal. Razdejali smo več važnih Utrdi) in dvoje skladišč.
Italijani.
Brindisi, Italija, 23. oktobra. — I/, zanesljivega vira se je d oz na lo, da se je obstreljevanja bol gar ski- obali udeležilo tudi italijansko brodovie.
Stališče Grške.
Pariz, Francija. 23. oktobra. — Havas-aentura ie dobila včeraj brzojavko, ki se glasi:
V	Atenah je zavladalo precej šnje razburjenje. Vse časopisje zahteva od vlade, da naj pojasni svoje stališče. — Pomisliti je treba. — se glasi neki članek — da je Grška neodvisna dežela in da
tednih se bo peljal nemški cesar s posebnim Vlakom z Dunaja v glavno mesto Turčije. Srbija bo uničena. Prišla je med dva mlinska kamna, ki jo bosta dodobra zmlela.
Nam preostajata samo dve stvari: ali naj se več ne umešavamo v balkanske države in naj pustimo Srbijo uničiti, ali naj pa pošljemo na Balkan veliko armado in rešimo Srbijo.
AVSTRIJSKO - NEMŠKO - BOLGARSKA POROČILA.
Z zapadRiti bojišč. Brezuspešni naskoki.
Odbiti so bili nemški naskoki pri Givenchy ter francoski pri Sou-chez in okolici.
Za • V ■■ I I.V V
iztočnih bojisc.
ARTILERIJSKI BOJI.
Zavezniki so obstreljevali Ost-ende in Noyon. Nemci so obstreljevali Verdun.
Potrjeno poročilo. Nis, Srbija, 23. oktobra. :— Po-ročilg. tla so Bolgari zavzeli srbski mesti Kumauovo in Veles, je	Zavzetje Skoplja uradno potrjeno. Berlin, Nemčija, 24. oktobra.
j Poročilo, ki ga je izdalo vrhovno Turške divizije.	vodstvo nemške armade, se glasi:
London. Anglija, 24. oktobra.) Vzhodnod Lukavice je pognala lz Aten poročajo, da so odšle bol- armada generala Koevesa Srbe v *arske čete od Egejske obali pro-beg; Armada generala Gallwitza
ti severu. Čete je nadomestilo pet turških divizij, ki so prevzele obrambo bolgarske obali.
Francozi v Rabrovem.
Pariz, Francija, 24. oktobra. — Armadno vodstvo je izdalo danes sledeč buletin:
21. oktobra se je vnela pri Rabrovem vroča bitka med našimi in bolgarskimi četami. Mesto, ki je oddaljeno 14 kilometrov od Strumnice, smo zavzeli. Naše izgube so malenkostne.
Izkrcanje v Porto Lr jos. Pariz, Francija. 24. oktobra. — lz Aten poročajo, da so izkrcali zavezniki v Porto Lagos nekaj svojih čet.
Konzuli so odšli iz Dedeagača.
London, Anglija, 25. oktobra. Reuterjevi agenturi so sporočili iz Aten. da so vsi inozemski konzuli odšli iz bolgarskega pristanišča Dedeagača ter se podali v notranjost dežele.
Dementirana vest. Pariz, Francija, 24. oktobra. — Neka brzojavka naznanja, da je prška vlada odločno dementirala vest, da obstoji med Bolgarsko in Grško tajna pogodba.
Malovrjetna vest. Genova, Italija. 24. oktobra. — Zavezniške vlade izdelujejo načrt, na kak način bi se dalo spraviti vso srbsko armado v Italijo, če bi se v Srbiji ne mogla več vzdržati. Italija je dala v ta namen na razpolago kakih osemdeset parnikov. Če bi se načrt posrečil, bi poslali polovico armade na italijansko, polovico pa na francosko -fronto. Srbijo zamore rešiti Berlin, Nemčija, 24. oktobra. —
prodira pri Palauki in je zavzela južni breg reke Jasenice. Sovražnik ima strahovite izgube.
Donavo smo prekoračili pri Or j šavi in zavzeli grič Slavo Bežijo. Armada bolgarskega generala B> liadijeva je zavzela severuo-za-padno od Negotina zapadni breg reke Timok. — Skoplje je padlo.
Na ostalih točkah se ni ničesar posebnega pripetilo.
Bolgarsko poročilo.
Sofija, Bolgarsko, 24. oktobra. Iz glavnega stana bolgarske armade poročajo:
Naša n.rmada je med Zaječarom in med Knjaževc&m prekoračila reke Timok. Boji za mesto Knja-ževac se še vedno nadaljujejo.
Po vročih bojih smo zavzeli mesto Skoplje. Na vsej ostali fronti zmagovito prodiramo.
Prepozno.
Berlin, Nemčija, 24.^ oktobra. — Neki tukajšnji časopis piše: — Zavezniki so prišli prepozno Srbiji na pomoč. Bolgarska razvija svojo armado v dolini reke Vardar; s tem bo preprečila, da se zavezniki ne bodo združili s Srbi. Bolgari so Srbom veliko bolj nevarni kakor pa Nemci in Avstrijci.
Dr. »Štefan Steiner, vojni poročevalec "Lokal Anzeiger-a" piše, da so Srbi že začeli omagovati. Srbski vojaki imajo neizmeren strah pred nemško artilerijo. Srbi se na ta način umikajo kakor Rusi. Pri tem skrbe najbolj za svojo artilerijo. Prav radi žrtvujejo par sto vojakov, samo da rešijo en top.
Wangenheim zbolel.
Berlin, Nemčija, 24. oktobra. —
V	današnjem ofieijelnem poročilu
se glasi:
Francoze se je pognalo nazaj severoiztočno od Souchez; potem ko se jim je posrečilo prodreti v naše postojanke. Sovražnik je obstreljeval Ostende in Novon, a brez uspeha.
Neki angleški dvokrilnik se je južno .od St. Quentin izstrelilo iz zraka. Oba avijatika, ki sta bila v stroju, sta mrtva.
Obstreljevali smo angleško taborišče pri Abbeville ter trdnjavo Verdun.
Francosko poročilo.
Pariz, Francija, 24. oktobra. —
V	popoldanskem poročilu se glasi. da so skušali Nemci vprizoriti v soboto zvečer naskok na francoske postojanke v gozdu Givenchy in v okolici griča 140. Vsled uspešnega francoskega artilerijskega ognja pa so bili prisiljeni umakniti se nazaj v svoje zakope.
V	zadnjih petih dneh so odbili Francozi na tem mestu osem nemških naskokov.
Artilerijski boji so kot. preje zelo živahni ter jih je zaznamo-vatL skoro brez prestanka južno od reke Sorame. Francoska arti-lerija je razdejala več sovražnih zakopov pri Tahure v Champagne.
V večernem poročilu se glasi, da ni poročati ničesar važnejšega.
Londonsko poročilo.
London, Anglija, 24. oktobra Angleški vrhovni poveljnik poroča, da se je vršilo v zadnjih treh dnevih živahno artilerijsko obstreljevanje južno od La Bassee prekopa.
Izstrelilo se je iz zraka neki nemški aeroplan, in sicer iz višine 7000 č revije v.
Ujeli so kakih 3000 mož ter zaplenili deset strojnih pušk. Pozicije pred Dvinskom.
BOJI PRI SOMESTU.
Ruske izkrcalne čete v Somestu so se umaknile nazaj na ladije. Uspehi Linsingena.
Z italijanskih front. Gorica baje padla?
V ofieijelnem italijanskem poročilu se ne ve ničesar o zavzetju mesta Gorice.
NEPOTRJENE VESTI.
Berlin, Nemčija, 24. oktobra.— Današnje oficijelno poročilo glede operacij v Rusiji se glasi:
Ruske izkrcalne čete pri Somestu so se umaknile na*aj na ladi-je. ko so jih naskočile nemške čete.
Severozapadno («1 Dvinska smo vrgli Ruse iz njih postojank pri Sehlossbergu. Rusi so imeli pri tem velike izgube.
Zavzeli smo Iluksk z naskokom, ujeli 18 častnikov in 2040 mož ter tudi zaplenili deset strojnih pušk in enega metalca min.
Anna dna skupina princ Leopold Bavarski. Poročati ni ničesar novega.
Armadna skupina generala Lin-singen: — Odbili smo vse ruske naskoke južno od jezera Novogo-novskoje. Ijeli smo pri tem dva častnika in 300 mož.
Zavzeli smo ruske postojanke pri Komarovu ter ujeli tri častnike in 458 mož.
Rusko poročilo.
Petrograd, Rusija, 24. okt. —
Oficijelno se poroča, da so ruske izkrcalne čete pri Domenese, pri vhodu v zaliv
Italijani poročajo, da so pričeli na vseh frontah z veliko ofenzivo.
Rim, Italija, 24. oktobra. — Poroča se. da so zavzeli Italijani Go rico, ki tvori ključ k fronti ob Soči in tla so sploh uspehi Italijanov veliko večji kot se navaja v italijanskih oficijelnih poročilih. Vojno ministrstvo baje noče spraviti v javnost vesti o uspehih Ita lijanov, dokler se novozavzetih pozicij ne utrdi in dokler ne bo zmaga trajna. (Italijani se namreč boje. da bi se jim pozicij zopet ne vzelo, kar se bo najbrž tudi zgodilo. Raditega taka previdnost v objavljanju poročil o zmagali).
V današnjem ofieijelnem poročilu se niti z besedico ne omenja padca mesta Gorice ter se govori le o zelo težkiii bojih v tamošnji okolici, v katerih so bili Italijani zmagovalci. Italjani so baje zavzeli zakope na Sabotinu v goriškem okraju ter poročajo tudi o drugih uspehih. Nadalje se glasi, da so ujeli na tej fronti v enem dnevu 1000 Avstrijcev.
Nedeljsko poročilo. — Italjani naskakujejo.
Rim, Italija, 24. oktobra. — V včeraj zvečer objavljenem ofieijelnem poročilu se glasi, da se
Rige. premagale razv*ja ua fronti srečno pri-nemške čete ter ujele veliko Nem-i^eta ofenziva, s katero se je pri-
airnH čelo v Trentinu.
samo intervencija Grške.
Ščuvanje proti Grški.
Rim, Italija. 24. oktobra. — Iz raznih nemških poročil je razvidno, da je grška vlada spravila na svoje stroške vse bolgarske rezerviste v Bolgarsko. — Grška vlada je zapovedala bivšemu ministrskemu predsedniku Venizelosu prekiniti vse zveze z zavezniki. Če tega v najkrajšem času ne stori, ga bodo izgnali iz Grške.
Opravičen strah.
London, Anglija, 24. oktobra. I. L. Garvin je priobčil v časopisu "Observer" doigo ""poročilo, v
Baron pi. Wangenheim, nemški poslanik v Carigradu je nevarno zbolel. Ce ne bo drugače, mu bo morala postaviti nemška vlada namestnika.
Boji pri Višegradu.
Berlin, Nemčija, 23. oktobra. — Nemško armadno vodstvo naznanja :
Nemške čete so prekoračile pri Višegradu Drino in pregnale so vražnika t višin, ki se nahajajo zapadno od mesta. Nemci so «-jeli 600 srbskih vojakov in zaplenili precejšnjo množino vojnega ma lerijala.
Bolgari so zavzeli Negotin. — katerem pravi med drugim tudi Jusovzhodno od Pirota smo odbi-sledeee:	il£ vse srbske neade.
Izgube pri zadnjem napadu Zep-pelinov.
Gliasom poročil potnikov, ki so dospeli v New York s parnikom "St. Paul", so bile izgube ob priliki zadnjega napada Zeppelinov na London, dne 13. oktobra veliko večje kot se je oficijelno poročalo. V resnici je bilo baje ubitih 300 oseb, veliko večje število pa ranjenih.
Bombe so baje v cestnem tlaku povzročile velike luknje in kamenje, ki se je dvignilo v zrak, je pobilo šipe na vseh v bližini nahajajočih se poslopij. Kjerkoli je padla bomba, je izginila cestna kara v šest do osem. črevljev globokem kraterju.
Panika pa ni izbruhnila nikjer, niti v Gaiety gledišču, kjer so padale bombe prav pred vhodom.
V celem so vprizorili Zeppelini v isti noči tri napade. Krog polnoči so poleteli preko Croyton in liki arzenali. Ta polet se je iz-Woolwich, kjer se nahajajo ve vršilo najbrž v svrho rekognisci-ranja. Zeppelini so se pojavili nato v noči naslednjega četrtka. — Pregnalo pa se jih je, ko so še bili 20 milj od Londona.
Odlikovanje.
Berlin, Nemčija, 23. oktobra. — Cesar Viljem j.? podelil* bJgar skemu kralju Ferdinandu železni križec prvega in drugega razreda.
Vojni procesi.
Sofija, Bolgarsko. 23. oktobra. Pred bolgarskim vojnim sodiščem se je moral zagovarjati vodja 'agrarne stranke. Stambulovski, ker je uvedel v Bolgarski veliko antimilitaristično propagando --Sodišče ga je obsodilo na dosmrt no jefo. Obsojena sta bila tudi njegova dva tovariša Karmkov iu Torskov.
cev. Izkrcanje čet je del akcij, katere vprizarja rusko brodovje v Iztočnem morju.
Ruski obstreljujejo severno obal Kurlandije. Berlin, Nemčija. 23. oktobra. — Danes je bilo izdano tukaj uradno poročilo, da so se pojavile ruske bojne ladi.je na severni obali
Na fronti ob Soči so pričeli Ita lijani po mogočnih artilerijskih pripravah z naskokom ter zavzeli pozicije v okrožju Krna ter v sektorju pri Tolminu. Istotako so zavzeli neko postojanko severno od Gorice.
Videm, Italija. 23. oktobra. — Tukaj se poroča, da je po mnenju italijanskega generalnega štaba
Torpedirana križarka.
Neki angleški podmorski čoln je potopil nemško kriiarko "Prinz Adalbert" razreda.
Petrograd, Rusija. 24. oktobra. Danes je bilo izdano sledeče oficijelno poročilo:
Neki angleški podmorski čoln je v bližini I.ibave "not pil neko nemško ki'izarko 'Prinz Adalbert* razreda.
Od tega razn-dn sta obstajali prvotno 'i-.v oklov.:»i i --žarki. Prva je bila "Friedrieh Kari", ki je novembra meseca zadela na mino ter se potopila s 3"7 možmi na krovu. Dru'ia križarka tega razreda je "Prinz Adalbert", 9050 ton ter posnis.io f>.~>7 mož. Slednja je bila zgiajena leta 1003 v Kiehi.
Stockholm, Švedska. 24. oktobra. — List "Dagens N.vheter" poroča, da je pričakovati prihoda neke nemško-mornariške spremljevalne lad i je v severnem Iztočnem morju, ki bo spremljala nemške parnike iz švedskih pristanišč proti domu. A" teh pristaniščih je »stavljenih najmanj 40 parnikov.
Zadel na mino.
London, Anglija, 24. oktobra. Neka Reuterjeva brzojavka v Wisby. Švedska, poroča, da je švedski parnik "Ruiniua" 14^5 ton. zadel v bližini Granton-svetil-: i ka na mino. vsled česar je bila 'adija razklana na dva dela. — Sprednji del se je takoj potopil.
Parnik "Rumina" je imel na krovu stavbinski les ter je bil namenjen v London. Nemci so ga najeli ter ga hoteli prevesti v Liba-
vo. Sest mož posadke je baje nilo, dočim ><> se ostali izkrca otrku Gotland.
uto-i na
Kurlandije ter obstreljevale pri- . . .	„	. , ,
. — t> .	t-v	- 'sedaj končana prva faza. prvi del
stanisce Petragge, Domesnes m -	, T, . . * 1
vojne med Italijo 111 Avstrijo. Za-
Dunajsko poročilo.
111 ia*	gotavlja se, da so hoteli Italijani
dosedaj le preprečiti Avstrijcem (!), da bi ne vpadli v italijausko
V	nedeljskem dunajskem poro- ozemlje (!) ter so v ta namen za čilu se glasi, da vlada v iztočni sedli par strategično važnih po-Galiciji mir. V bližini Novo Ale- stojank. Druga faza vojne se bo ksinee so nadaljevali Rusi z na- sedaj pričela.
skoki. Vsled pritiska prevelike( Nadalje se zatrjuje, da so ujeli sile smo pomaknili na fronti pe- dosedaj Italijani 25,000 mož ter tih kilometrov svoje postojanke stavili izven boja nekako 100.00(1 nazaj, in sicer za tisoč korakov, mož. Izgube Italijanov na mrtvih. Vsi naskoki Rusov proti tem no- ranjenih in pogrešanih se ceni na vim postojankam so ostali brez- 45,000 mož.
uspešni. Vsled križnega ognja |	-
naših baterij se je ustavilo ruski;
naskok proti naši fronti iztočno i|-|i _____v v
od zaioczc.	j Villa zapuščen.
Boji ob reki Styr so postali bolj j	_
močni. S pomočjo velikih sil so __.
potisnili Rusi klin v nemško in	drug™ dru-
avstrijsko fronto zapadno od, udaJaJ° ^oslavmm Car-
, *' ,	.	t •	ranzovim četam.
Cartorvsk. Včeraj smo pričeli s	4	^
protinaskoki ter vrgli sovražnika;	.	~~~
nazaj v treh smereh.	Mexico City, Mehika, 24. okt.
Poskusi Rusov, da razkrope po-| General Carlos de la Pena je potom naskokov severozapadno od s5al danes semkaj delegata s po Čartorvska nase sile, so se izjalo-| midbo. glasom katere se hočejo vili vsled silnega odpora nemških pristaši Ville v Queretaro udati čet. Južno od Kolki stoječe čete| s svojim poveljnikom vred. Pena generala Herbersteina so nasko- je prepričan, da bi bil sedaj, počile iz njih zakopov ter pognale ^ tem ko so Združene države pri-sovražnika v beg.	|znale Carranzo. boj proti Carran-
V	bojih med Kormin in Styr., zistom brezuspešen ter obenem ki še niso končani, smo ujeli od, nepatriotičen. Semkaj je dospelo 18. oktobra naprej 15 ruskih nad 230 častnikov, med njimi oe-častnikov in 3600 mož ter zaple- kaj generalov, katerim se je dovo-nili en top in osem strojnih pušk.' lilo amnestijo. Pridružili se bodo
Sovražnik je na različnih me-1 sedaj gotovo Carranzistom. stih napadel naša čete, ki operi-j japonski nadomestil joči posla-rajo na Litvinskem in na nekate-.nik ter tudi kitajski sta danf.s ob. rili mestih se mu je posrečilo P™-^^ da se bosta	vladj y
dreti v naše postojanke. Konecnoj mehiškem vprašauju pridružili se je pa vse te naskoke odbilo. |odločbi Združonih držav.
Administracija Carranze ne mi-
Razmsre na Haiti.
Kap Haition, Haiti. 2-!. okt. — Ena kompanija mornariških vojakov Združenih držav je bila napa lena v bližini Graiide Riviere. Ustaše se je odbilo in njili vodit. -Iji in 20 mož !>ilr» ubitih.
Angleške izgube.
London, Anglija. 2+. oktobra. V danes objavljen -m <!■. ; ■ m o-ficijelnoia seznamu izgnb se navaja imena 207 častnikov in r>352 mož. Častnikov je bilo ubitih 9G, mož pa S43.	\
Pomanjkanje jo je gnalo v smrt.
Philadelphia, Pa., 24. okt. — Miss Jennie Albert si je končala
sli za sedaj na to. da bi najela posojilo v inozemstvu. Tozadevno poročilo je objavil danes poslujoči finančni minister Nieto. Nada-
Pozor, ijošiijsteiji denarja
Dcnarn« pcšiilafcvt t Avstriji bedemo sprejemali kljab	?
Italijo, pošta gre nemollj^no pr» ko KOLA*IPIJE ii; SKAKBITCA VUI.
Eadnja poročila n<«n z^-znanj* jo, da se denarne pošiljat /e ne izplačujete v iužni TIROLSKI na GORIŠKEM, P x IJVLACUI in d* loma v PRBVIORJU. — Za de; ISTRE, KRANJSKO vso in enakt spodnji £»T'i.JEE in drrsgo notranjo kraje pa posluje posta kakor v mirnih č^sih, seveda traja poči Ijanie in izplačevanje kaka dvs dalj, nego v mirovnih ra»
merah.
Od tukaj s« rojakom ns tier* denarja po šil j at L ker jih v«dn« prestavljajo, lahko pa m poiljfl sorodnikom ali snancem, ki ga oS-tam pošljejo rojaku, sko v^do st n j ago v naslov.
D*nar nam pošljiU po "Doma stic Postal Money Order", ter pri loiit« natančni Vaš naslov in osi osvb«, kateri b« ima ispiač&tf.
Cene:
danes življenje s strupom, ker ni |je je sporočil, da se je že ugoto mogla z denarjem podpirati svo- j vilo 62 odstotkov carinskih do-je sorodnike v Kijevu, ki baje tr- hodkov. da se pokrije obstoječa pe veliko pomanjkanje. Pred par j inozemska posojila.
dnevi je doibla od matere pismo, (	-?-
v kateri ji slika slednja veliko be-1 Prepovedane demonstracije, do, v kateri se nahaja. Od onega j V Berlinu je prepovedala vlada dne je bila deklica zelo potrta. I demonstracije vsake vrste.
K.	s	K.	$ 1
o____	.KO	120...	• 1918. r,o
10____	1.60	130..	v 0.15
15----	2.40	140...	. 21.70
20____	3.20	150..	. 23.25
•25____	3.90	100..	.T 24.80
30____	4 75	170..	.. 26.35
35----	5 50	180 .	. 27.90
40....	6.30	190..	. 29.15
45----	7.05	200..	.. 31.00
50....	7.75	250..	.. 3S.75
55____	S.tfO	300..	.. 40.50
60....	9 40	350..	. 54.25
65....	10.15	400..	. 63.00
70____	10.95	450..	.. 69.75
75....	11.70	500..	.. 77.50
80____	12. ,c0	6O0..	.. 93.00
85....	13.25	700..	.. 108.50
90____	14.05	800..	.. 124.00
100____	15.sn	900..	.. I38J0
110....	17.05	1000..	.. 154.00
Ker n cen« cttiaj Jako spr«n| ; njajo, naj rojaki v«dno gltd&jo ?-> naš oglas.
TVEDKA rBiXI IAOK2,
».miofeRi
r
GLAS NARODA, 25. OKTOBRA. 1915.

VI

mabooa^
MB9HMC OaJyJ ■ ^d »cd psbliched by tiN
Publishing Co.
(• c*:rp»or%tion.]> r-	Prswdaot.
LO JJS BENEDIK, Treasurer. «.
jrpoi
uidrfcsses of above officers : Oft Qnrt hr.dt Street, Borough of M*r-*)fctv«A, New York City, N. Y.
la eeio leto velja last za Ameriko in
........................$3.00
** po» let* . ...................1.E0
e reto 11 u e»tc New York........ 4.00
}' p j leu ti naeato New York ... 2.00
;	r>c (a »®e leto -..........4.60
•	'-o', leta ....r........2.55
i* ** " ".ft trt i-sU............ 1.70
V- LAS NARODA" izhaja vsak da^s fav&emdi nedelj in praznikov.
AS NARODA" "
(; Vcic* of the People") 3«*er7 day »iccept Sunday« um3
Holidays, •ubicriptioii yearly $3.00,'
o*. agreement
:*!»•* trel pjoj. »a in osobt-csti «e
ipticbčuje.to.	—-
?mmcx *•£* *« blagovoli pošiljati po —
tfcney Order, frt .prvmftmbi kraja naročnikov presita, da se nam tudi prej šn J t » 'tiiiče naznani, da hitre * najdemo naslovnika
Coriaom in ociiljatvan? naredite ta caalo;: «C2LAS NARODA" .1 Coctiandt St., New York City
Ttlefoo 4$ 17 Cortlan It.
~SUB
sto let se je pripravljal na novo odločilno borbo, borbo na življenje in smrt.
In sedaj, po petstoletjih> se je ponovila zgodovina z vso svojo resnostjo in krutostjo.
Še žive Jugovici, Kobilici in drugi, pozabiti pa ne smemo, da žive tudi Brankovimi, jih je z vsakim letom več in da postajajo vedno močnejši. Sedaj se jim ni treba skrivati, sedaj delajo lahko očitno in se še celo ponašajo s svojim izdajstvom.
Sklonimo glave in čakajmo izvršitve smrtne obsodbe.
Letošnje leto ne bo samo za Srbe, ampak bo tudi za nas Slovence in Hrvate drugo Kosovo. Ne vrjamemo, da bomo imeli v sebi še toliko sile, da bi se povspeli. Narodi žive in umirajo, tako je že sojeno od začetka. Ker nam je namenjena smrt. bodimo že vsaj toliko pri zavesti, da bomo šli junaško v njo!
Za dolžnost.
Povest iz ameriškega zapada.
Dopisi.
(Nadaljevanje.)
Minilo je precej časa, predno je jailor Flemming zamogel kaj izvedeti od zamorca Gabe. Šele potem, ko so mu postregli s slanino. molassesom in kruhom, je zamogel pravilneje govoriti. Potem je jecljaje in bojazljivo pripovedoval, kako je v skladišču sena kraj hlevov spal in kako se je probudil, ko je slišal človeške glasove. Jerry in Ike Cochran Jim Burton in Ira McDonald so se tamkaj, misleč, da jih nihče ne opazuje, posvetovali, kako bi naj-preje sevladali ključarja, napadli poslopje in lineali Billingsa ter ■druge jetnike. Vse priprave — tako so oni rekli — za napad so storjene; najmanj petsto mož je pripravljenih, da dajo drugim lopovom vzgled. Posvetovanje je trajalo nad eno uro in Gabe je moral biti ves čas tiho. Šele ko so zbo-ovalci odšli iz hleva, je pobi-
Drugo

'■a
Bcn Air, Pa. — Poročati Vam! tel h ključarju, da mu naznani moram, da se bode otvoril dne 31.1 ka-i Preti- Ker ga v mestu ni oktobra t. 1. nov Slovenski Dom'mogel najti, hitel je po železni-na Bon Air. Ta naselbina je od- škem tiru v njegovo stanovanje, daljena kakih 15 minut od Frank- da tako nihče njegovih sledov ne lin Borough, kjer imajo lep slo-J »ajde. Zajedno je tudi iskal šeri-venski izobraževalni dom. Neda-. fa Kinch Collinsa. leč vstran je mesto Johnstown z C emu je šerifa baš na železni-velikimi železolivarnami, katere škem tiru iskal, tega Gabe sam ni spadajo h Cambria Steel Co. V; vedel. "Velika truma s puškami teh tovarnah, če delajo s polno in revolverji oboroženih mož. ka-paro, je uslužbenih do 1S:000 de- t?1'? vodi Ike Cochran, prihaja po lavcev. Tu in v okolici je tudi le-'stari cesti ob reki", dejal je za-
- !po število premogorovov, kjer si moreč, "videl sem jih z lastnimi
„	i po večini služijo Slovenci kruh. očmi, Mistah Flemming! Jaz sta-
KoSOVO■	iV dokaz> da se tukajšnji Slovenci vira. da so že povsod izpostavili
;jako zanimajo za izobrazbo, petje straže! Jaz vam le toliko povem.
--j in godbo, služijo že 4 slovenski da bomo imeli mnogo opraviti no-
domi. Da je bilo mogoče postaviti :cojšnjo noč! Verjemite, kar vam svoj lasten dom, se moramo za-! Gabe pove!"
hvaliti radodarnosti tukajšnjih j Flemraingov obraz se je stcin-Sloveneev. Upam, da se bodo nil.
otvoritvene slavnosti udeležili vsi| "Collins torej ni v mestu. To tukajšnji Slovenci, kakor iz bode slaba!" mrmral je samsse-Franklin, Conemaugh, Johnstown boj. "In ali prav nič ne veš, kje in okolic^, da nam tako pomore-, hi ga našli, Gabe?" vprašal je za-
.'jo, da prejkomogoče poplačamo morea. j s palico vzgojeni do}g Tudi mi ge yag bodemo ^J Slednji je zmajal z glavo. "Ne
minjali pri vsaki priliki, kajti čim'vera, gospod Flemming! Danes tesnejše nas vežejo vezi prijatelj-'zjutraj sem mu osodlal konja, siva, tem prej pridemo do uresni- Dal mi je quarter in potem odjez-
dogodki gredo mirao i i smo malomarni. Nova lovine se je začela, mi se iuo zanjo j strašni dogod-gravajo v Evropi, mi se
pn piramo, debatiramo in ugibamo ; novo Kosovo se bliža, mi pa niti z očesom ne trenemo.
tek mu bolj
belim kruhom, se sedaj iuo za Avstrijo, prelivamo za-kri, ponašamo se s kolajnami, ih milostno nakloni kriplnom, mo med seboj, kdo bo
dil
čenja naših delavskih idej. Va-...	bim vas torej še enkrat na obilen
dunajski gospodi; abisk Prcskrbljeno bode z vsem.
. . . -	uwisn. i rca&i uijcuu lmjuc \ SL-IIJ..
radarao za Avstrijo in pro-jtako da ne bode manjkalo zabave 10 micp, ki predpostav- in okr Na svidenje v nedeljo •■> | ivo domovino nasi sir- , Q1 nu+nx„.a ioi = i am.,,
Lovmi, zadnja
išenega imena.
... ,	, , dne 31. oktobra 1915! — Anton
kljub temu, da je Jakobe.
po krivici do tega
Hi
se Zi
j a, i j a v visn;
dobrimi ska A v?
dil.
"Šerif Collins?" pripomnila je Josie. "On ni daleč! Videli sva ga malo preje, nego sva semkaj prišli. On je bil zelo zamišljen, ni res, Mildred? Mogoče on ve o na-meravanju linčarjev. Jezdil je v skoku mimo naju. Na vsak način mora biti tukaj!" pripomnila je razburjeno.
"Čemu ni šerifa tukaj?" vzdihoval je ključar in je pričel hoditi po sobi. "Oni ga bodo ujeli, ako kmalo ne pride! Oni ga bodo ujeli, ako ga bodo le mogli!"
Gabe, kateri je med tem časom nekoliko okreval, se je pričel sme-samo da l.o rešena ona. 'vež je bil na mestu mrtev. — De- jati. "Oni ne bodo ujeli Collinsa, enejsa med mogočnimi, iavske razmere so slabe. Dela ni Mistah Flemming; najpreje ga ■l.isa m najbolj pravična med	,lnhiti r>:, t.nrti r-r> člo-| morajo imeti! Gabe ve, kje ga <lo-
Maryville, 111. — V Collinsville, 111., je umrla Julija Zupan. Tukaj i so nam podobni. Bijejo zapušča žalujočega moža in tri svojega hunskega gospodar-1 nedorasle otroke. Doma je bila z zabijajo, da je bila Avstri- Žigerskega vrha pri Sevnici ob ! kokrat edino od njih od- Savi. Bodi ji lahka svobodna zem-rajše pope jo "Božemili". ljica ! — Poročevalec. LijeponaSo", v svojem Salidaf Colo _ Pred kratkim
i' "IV,"V'	]:ratu v,d«° krivo-}je ubilo tukaj družiui Godčevi na
' ? sovražnika, m jim mar železniški progi 81etnega sina. He-
m pravičnimi trija.
najmog
mogoče dobiti, pa tudi, če ga zločin-! vek pri.belem dnevu s prižgano'; himo. Mistah Collins je vedno lučjo išče. V sosednji naselbini'tam, kjer je treba streljati; po-Srbi se borijo in poskušajo uni-1 Leadville se še precej dobro dela.!znam ga predobro. Mistah Collins -iti one, ki so njihovi in naši so- Rudotopilnica obratuje s polno hode tukaj, kadar se prične ples! vra/.niki. zato jih pa mi smatramo, paro, ljudi je pa še vedno dovolj Hej, to bode prijetno!" Zamorec za sovražnike.	| brezposelnih. Vreme imamo prav se je pričel smejati. "Jaz bodem
Mi želimo bratu smrt, namesto lepo. Prihodnje leto bo postala1 ^ našel Collinsa! Swah!" je za-' ■ '/•lil a. ljudem, ki so nam država Colorado suha. Dosedaj, kričal zamorec ter odšel.
veroval, vse drugače so pa mislili njegovi varovanci, kateri so živeli noč in dan v strahu.
Zopet je minilo pol ure in vendar linčarji poslujejo najraje o polnoči. Ker je pa razsajala nevihta. je tudi mogoče, da bodo linčarji preje pričeli s svojim načrtom.
Konečno! — Nekdo je prijel za vrata in jih skušal oprezno otvoriti.
Mildred strahu skoraj dihati ni mogla, medtem ko je Josie obledela. Gospa Flemmingova je vstala. dočim je Flemming z revolverjem oborožen oprezno odprl vrata. Na pragu se je pojavil možki. kateri je vrata takoj za seboj zaklenil.
Bil je šerif Kinch Collins.
Njegova modra, od dežja premočena srajca se je prijela njegovega telesa tako, da je bilo na njegovih širokih prsih poznati vsako kito in vsako mišico. Njegovi Črni lasje, na katere je svetila luč svetilke, so bili bolj modri nego črni. Ko je prišel sredi sobe. se je smejal; pod njegovimi temnimi brka mi so se svetili njegovi beli zobje. Na njegovem obrazu je bilo citati odločnost in duhovitost. Izgledal je, kakor bi bil deset let mlajši, nego jc bil v resnici.
"Well! Evo me!" to je bilo vse. kar je dejal pri svojem prihodu.
Šele potem je ugledal obe deklici. Le za trenotek je pogledal Josie, medtem ko je dalj časa gledal gospico Meldred. Slednja je vstala, toda ona ni z a m ogla pozdraviti došleca. Vendar je pa bilo v njenih očeh citati, da je bila vesela radi njegovega prihoda. Ves strah in bojazen sta izginila. kajti v njegovi bližini se je čutila povsem varno.
Za trenotek je Collins obstal sredi sobe.
"Miss Josie". dejal je potem, "in tudi vi. Miss Mildred! Tukaj?"
Njegov glas se je tresel. Bilo je, kakor da bi bil prepričan, da pravilno ne vidi. Za trenotek je zaprl svoje oči in potem je zopet zrl na Mildred. V njem se je pojavilo čustvo, kakoršnega že dolgo vrsto let ni občutil in katero mu je bilo skoraj nepoznano. Kaj je bilo to ? Pred njegovim dušnim očesom so se pojavili vsi spomini iz njegovega življenja. Kaj je bilo? Bil je boj. nekako podjetje: naveličanja življenja in vendar zopetna pojava vseh njegovih moči. Čemu ? Iz katerih vzrokov ? Je-li imelo njegovo dosedanje življenje in njegov napor kak pomen? Skoraj da ne. Šele nedavno, pred par dnevi, ko je videl Miss Mildred prvikrat, se je njegova notranjost povsem spreme-
tem je pokazal velik kos železa, katerega je držal v roki — "jaz znam priti mimo straže, ne da bi me kdo slišal!" — Pri tem je zo-net pogledal deklico. "Toda sedaj
branil se je šerif, "jaz bi ga po- kel.... raja .... kako bi se spo-
kvaril!"	dobno izrazil____ mja, vi preveč
"Oh no!" odvrnila je Mildred, jeste in premalo izdajate.... "Za robec mi ne more biti žal!" Bolnica: — Ah. to je prav. da Collins je po teh besedah, ka- ste mi to pričo mojega moža po-
ie za dekleti prepozno, straže so kor da bi Pozabil. deJal	v, ved ali. Ravno danes je razsajal,
skrčile svoj krog! Lopovi brez-dvomno vedo, da sem prišel mimo njihovih straž; pojdimo torej v zapore, tukaj ne smemo dalj časa ostati!"
Flemming in njegova soproga sta vzela orožje raz mizo. Šerif je odšel prvi skozi odprtino v zagra-ji. katero je malo preje napravil
svoj
prsni zep.
(Pride še.)
Za kratek čas.
Vprašanje.
Knjigovodja: — Blagor tistim, Flemming med vratmi. Njemu sta k| n[(. nimajo. Teh ne skrbi, kje bi
' da preveč izdajam, ker sem si ku-j pila nov klobuk za 60 kron.
V šoli.
Učitelj v šoli: ....Tedaj je pa Bileanov osel odprl usta in je rekel : .... Pepček, če ne boš pazljiv in miren, ti navijem ušesa. . . .
naložili denar, brez skrbi ležejo k počitku, brez skrbi vstajajo....
Ravnatelj: — To je lepo pove-! dano — a zakaj zahtevate potem vsake kvatre zvišane plače?
sledili Josie in Mildred, potem ključar in njegova soproga, katera je preje ugasnila v hiši vse luči.
Iz dolenjih prostorov zapora so vodile med dvema velikima železnima ječama stopnice v gorenje	Značilen napis, nadstropje, kjer so bili kaznjenci. Tik ceste stoji v klerikalni vasi zaprti. Kraj stopnic v dolenjem pokopališče in na pokopališki zid prostoru sta stala dva stola; dru- se nabijajo tudi razglasi glede gega ni bilo v onem prostoru. j ceste.
Prišedši v gorenje prostore, je; Xad pokopališkimi vratmi je položil Flemming orožje in stre-j zapisano: Meja med tem in onim ljivo na mizo ter dejal: "Zal mi svetom.
Vojna.
je. da vam ne morem bolje po-streči, toda" — pri tem se je začel smejati — "v ostalem je pa vsakdo lopov, kdor da več. nego ima!"
Mildred se je zopet prestrašila. Zrak v
Na zidu je pribito: Zaprta zaradi kuge na gobcih in parkljih.
Loterija.
Gospa A: Gospa, jaz imam jako dobre številke — to pot zadenem zaporih je bil vlažno mr- j gotovo. Ali želite kaj zraven dati ? zel; luč male svetilke, edina luč. Gospa B: Dvajset vinarjev dam v žalostnih prostorih, katera je zraven.
razsvetljevala železno omrežje in j Gospa A zadene v loteriji am-pri mizi zbrane osebe, šepetanje bo _
jetnikov, katero je prihajalo iz( Gospa A: Zadela sem ambo! gorenjih prostorov, pritajeni po-' Pomislite 1 Ampak vašo dvajsetico govor Flemminga in Collinsa, na sem £jsto po2abila zraven dati. mizi pripravljeno orožje, žalostni| Gospa B: A slišite — saj ste obraz Josie, izredno obnašanje vendar dvajsetico od mene vzeli, soproge in njen lastni strah, vse( Gospa A: Seveda sem jo vzela to je nekako čudno in grozno j _ a spravila sem jo posebe in na-vplivalo na gospodično Mildred.1 nj0 £isto poZabi!a. Tu jo imate na-Doraa v Philadelphiji je v svoji zaj j bujni domišljiji večkrat želela'
priti v divje zapadne pokrajine;j	Težavno,
njena želja se je izpolnila, toda; y odlično restavracijo je prišel romantika nikakor ni bila taka., tujec, se dobro najedel in napil in kakoršno si je na iztoku predstav- p0tem natakarju razodel, da ne Ijala.	j more plačati.
Potem je vstala in se približala ''Če ne plačate", se je razljutil prijateljici Josie: ".Moli, Josie!" J natakar, "vam slečeni suknjo in rekla ji je potihoma. "Jaz ne, hlače."
znam moliti, jaz se nepopisno bo-j ■• Nikar", je ravnodušno rekel jim-	j gost. "Tu imate polno odličnega
V tem trenotku jo je tudi šerif i občinstva, jaz pa nimam na sebi
Pretekla tisočletja so. odkar je Abelnova kri — kot v knjigah pisano stoji — namakala hladno zemljo.
In danes? Glej na bojno plan modernih Kajnov blazni čin l Povsod je smrt. povsod pogin, z mrliči krita je ravan. —
A carjev, kraljev jasni zbor za padle žrtve se ne zmeni: saj kri človeška je poceni, če gre za njihov se prestol. . .
John Bukovinski. Pittsburgh, Pa.
ne srajce, ne spodnjih hlač."
Z malim zadovoljen.
Ona : — Ah. danes sem naletela na jako vljudnega in Ijubeznive-jga gospoda....
On: — Kje pa?
Ona: — Na ulici. Po nesreči sem ga z dežnikom dregnila v oko. Rekla sem mu: Oprostite, gospod.. On je pa rekel: Nič. nič — saj mi ostane eno oko.
Ni ga razumela.
Zdravnik: — Zdaj. ko sem vas preiskal. milostiva, že lahko določno povem, kako je z vami. Vi
najbolj sorodni po duši in srcu.'so gostilničarji delali denar, se--:!]•) št«-!i v greli, ker so se zavzeli daj ga bomo pa mi. Pozdrav! — 7,i nas. Ali smemo trditi, da smo John Shuster. pametni ? Ali smemo reči, da nam
seze vid samo za ped izpred nosa ? Srbija je začetkom vojne zma-
(T:
la
in
Aspen, Colo. — Od tukaj ni bilo že dolgo časti nobenega dopisa v vašem cenjenem listu. Vzrok.
II.
Pol ure kasneje je bilo dolenje nadstropje zaporov spremenjeno v pravo trdnjavo. Flemming je postavil pred obe vrati, katerih
je mislila ustvariti Jugo-f tega je gotovo ta. ker rojaki rajše Prve s0 vodile na cesto in druge
i j o. deželo, v kateri bi bili vsi berejo kot pa pišejo. Dela se že
Slovenci, Hrvati in Srbi. Predrz na je bila ta misel, veliko predrzna za čas, v katerem poje pesem pravice na stotisoč topov, v času. ko je pravičen in pošten oni, ki in i pod seboj največ sužnjev v vojaški obleki.
Srbija je bila prepojena s prepričanjem, da mora zmagati, ka-
več let prav slabo, ker že dolgo časa obratuje samo en premogo-rov. Tukaj je približno 30 slovenskih družin, katerih očetje so večinoma zaposleni v premogorovih. Pred kratkim je umrl tukaj povsod priljubljeni rojak Marko Prus, doma iz Krmačina pri Me-
tliki. V stari domovini zapušča zala je, da nam bo vsilila svobo- žalujočo ženo in dvoje otrok, ma-do, k r jo sami nočemo in se ne ter, enega brata in dve sestri, v zavzemamo zanjo.	Ameriki pa štiri brate. Pred krat-
Tako silno jo je bilo prepojilo kim je še dobil iz domovine vest, prepričanje o moči. da se je uprla da nm je umri	Pokojnik je^so se nekako
Kihicnui velikanu,^ki je brezobzi- bolehal že dve leti. Pokopali smo' ren in ima v svojem črnem srcu edino zavest: Prej ne neham, do-
v Flemmingovo stanovanje, velike zaboje in sode. katere je liitro podprl z velikimi tramovi. Tudi vse ključarjevo pohištvo so porabili za ograjo. Flemming je vse
pogledal in videl, da se je strahu tresla. Pri tem še je tudi njemu smilila. V rokah je držal puško, katero je pregledal, je-li v redu ali ne.
"Ali imate mogoče kako cunjo, Miss Mildred?" je dejal šerif. "Tukaj je moja puška umazana!"
Collins je dobro vedel, da temu ni bilo tako, kajti njegovo orožje je bilo vedno v redu. On jo je namreč radi tega vprašal, da je preinačil njene misli. Mildred ga nil a. Oni večer je le nerad osta- je pogledala, kakor da bi se pro-vil svojega prijatelja in je zami-j budila iz sanj. potem pa mu je šljen, kakor še nikoli, jezdil po p(Kla]a svoj žepni robec.
z mesečino razsvetljeni preriji j šerif ga je vzel in ga nekaj ča- pač mnogo posedate. Vi jeste ve-
proti domu. Špremljevala ga je Sa opazoval. "Je že dobro, Miss".(liko preveč in____ kako bi re-
Mildredina slika. Od onega časa nadalje je vselej začudeno zmajal z ramami in se imenoval bedaka, kadarkoli se je spomnil na Miss Mildred. Kinch Collins ni bil sanjač; divje življenje na prerijah ne zamore vzgojiti takih značajev; ono vzgoji le ljudi, katere ojekli ali jih pa usmrti, ne da bi vznemirjalo njihove duše, katere nikoli ne sanjajo o nemogočih stvareh. Kinch Collinsovo srce do:
sedai ni nikoli govorilo — mogo-j p-
če ni imelo nikoli priložnosti: —: sedaj, odkar je prvič videl Mil-i dred, se je pa tudi njegovo srce oglasilo. Collins je rad poslušal ta
glas, vendar je pa vselej zmajal^ Denarni promet koncem leta 1914 je znašal nad
z glavo: on ni hotel o tem niče-j
sar vedeti, saj ji vendar ničesar.	Hranilnih vlog nad
dati ne zamore. — Spomnil se je	milijOllOV krOFI.
Buelow v Luzern. London, Anglija. 24. oktobra. Poročevalec "Daily Mail" poroča iz Berna. da je dospel v Luzern. Švica, knez Buelow, prej-šni nemški poslanik v Italiji in nemški državni kancelar in sicer v posebni misiji, koje predmet pa ni znan.
DAROVI.
Za pcgorelce v Ribnici.
V Bear Creek, Mont., so darovali sledeči:
$5: John Cešarek.
Anton Cešarek. Po £1 : John Gross. Alois Lušin, John Kostelie, John Brezar. Ignac Lušin. Cecilija Pucel, John Podobnik in Elizabeta Gross.
I'o 50^: Martin Rihar, Joe Su-dar, Frank Tomšič, Frank Bret-eel. Alois Ambrožič. Frank Pod-linšek, John Bukovec, Alois Mrli ar in Frank K r mene.
Po 25c : John Hodnik. Frank Na gode. Joe Lisec. Joe Brežic. Frank Kostelie, Vencel Stermec, Marija Gošte. Peter Kušar in Martin Shetinz.
John Cešarek in Elizabeta Gross, nabiralca. Denar sprejeli in odposlali na določeno mesto.
Frank Sakser.
Kje sta VIKTOR IXTII1ER in JOHN MULE K ? Prvi je doma nekje z Dolenjskega, drugi pa iz Otoka pri Ložu. Prosim eenj. rojake, če kdo ve, kje se nahajata. da mi naznani nju naslov, ali naj se sama javita. — John Susman, Box 1*4, Shawmut, Pa.	(25-27—10)
Največ denarja iz Amerike se nalaga v
ESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI
v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko.
740 milijonov kron.
ključavnice skrbno preiskal in položil na mizo v kuhinji tri puške za takojšnjo uporabo.
Mrs. Flemmingova je bila izredno mirna. Hodila je po sobi ter pregledala orožje in streljivo.
preteklosti in nje se je prestrašil. Spreletela ga je nekaka zona.
"Kako ste prišli semkaj?" je vprašal in še vedno zrl v Mildre-dino lice.
"Vihar ju je pripodil semkaj!"
kajti vsa stvar se ji je dozdevala!dejal je Flemming.	j odbitka
slična takozvani "Surprise Par-! Mildred m zaraogla odgovoriti. Drez OuDltKa..
ty". Josie je zardela in njene oči m se ^ nehote vsedla na stol. (
„ -kako čudno svetile. Tup a- Je gledala^ Collinsa kakor svoj
tam je odšla k oknu. da pogleda rešitelja. Sele sedaj, ko je na Še-j
Rezervnega zaklada nad
1,330.000 kron.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
II O 2
4
O
Ona!	Nevzlignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knji-
ojega £jce drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Za varnost vloženega denarja jamei zraven rezervnega zaklada še mestna občina
^ no 4-1, XT-	IV nočno temo Mildred ie na se-' rifovem obrazu spoznala strah in	cga ucuc
ga dne 23. septembra. Njegovega] notno temo. f^ec^j	hojazetl zanjo toJr njeno prijate-; ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je ne-
pogreba se jo udeležilo društvo	ali^ bolje ležal
1-ler ne pade vse na kolena pred gt. 51 S. N. P. J. in društvo sv. TO(in°j!	Barbare št. 47 J. S. K. J. Hvala
Srbija, sama svobodna, je lio- vsem, ki so ga tolažili v njegovi M a drugim priboriti svobodo. Ne bolezni in onim, ki so ga spremili samo, da nam ne bo izvojevala k večnemu počitku. Pozdrav! —
svobode, zadelo jo bo strašnej&e Josip Prus presenečenje izvojevala bo sebi
Kosovo!
Pred 526 leti je bila zapečatena na Koso vem polju usoda srbskega naroda.
Sila krvi je bilo prelite tedaj, na tisoče junakov je padlo, in ee-1- tedaj, ko je bil narod zasužnjen, se je vzbudila v&em iskrita brcpeaesj* iu me'^WiBjd. Peti __'
naslonjaču; bila je sicer bleda, toda inače popolnoma mirna. Flemming je zaman skusal od-
ijico, se je zavedala, kako velika mogoča, ker je po pravilih te hranilnice, por jenih po
nevarnost ju pričakuje.
"Kako ste pa vi prišli semkaj?j
vesti obe dekleti na prosto. Ko je To hi jaz rada vedela!
^____________ vprašala
odprl vrata, je nekdo ukazal: je šerifa ključarjeva soproga. "Danes ponoči ne bode nihče o-j " Oni so povsodi razpostavili srn-stavil jail!" To je zadostovalo in je straže, tako nam je pripovedo-
obe deklici sta se udali v usodo, val Gabe. In tukaj — kako ste pa y ^ JirauJJjik^
Ko so vse potrebno pripravili, prišli mimo straž?" zavladala je v hiši in tudi v zapo-j V par stavkih je povedala, ka-Hči: Mamica, povej no, ali si j r5!i popolna tišina. Jetniki so bili ko je njen soprog zaman skušal tudi koketirala, ko si bila mlada? v gorenjih prostorih poslopja; priti z deklicama na prosto.
oni so slutili, kaj jih čaka! Ze Šerif je le prikimal, kakor da
Huda kazen.
Mati: Seve, tudi. Hei: Ali si bila ti tudi kaj kaz novana ?
c. kr. deželni vladi
izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišca cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja ranilnico.
Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let
FRANK SAKSER,
par dni popreje so izvedeli, namerava ljudstvo z njimi
kaj bi se za to ne zmenil mnogo. "0.82 Cortlandt St,
sto-: tem sem tudi jaz izvedel", odvr-
Matij Papa je moj mož postal, riti. Flemming takšni govorici ni nil je šerif, "in potem" — pri
_______________________________________
NEW YORK.
3104 St Clair Ave., N/ E. CLEVELAND, 0.
__
/
GLAS NARODA. 25. OKTOBKA 191».
Boji ob italijanski fronti.
Neue Freie Presse" piše:
Z I - I I v v
bojišča.
Pred kratkim sta dobile dve pa-
Italijanski napadi proti Dobr-i^. ^ ysaka tri m0. dobs k i Plan .ti. ki je po avtetic-lie d ljstvom desetnika Ru-nem junaštvu nas,h neprimerljivo^ Pelleaerja in poddeSetnika vrlih po,tala slavna, so nekaj	Lipofa Ealog da napade.
ta močno sovražno patrolo alpin-
časa postali redkejši; šele proti koncu minulega tedna so ondi za-plameneli živahnejši italijanski napadi, med katerimi je bil tudi naperjen proti že tolikokrat u slavo imenovanemu Brdo Griže in proti severopadni fronti te planote. Enaki brezuspešni napadi, ki so kakor prejšnji dan opetovano dovedli do bojev iz bližine, so se ondi ponavljali tudi v nedeljo in se je ob tej priliki poročalo, da so Italijani mognokratno poskušali, da, bi se z "metodičnim delom" približali avstr. brambnim črtam.
Metodično delo se navadno imenuje tisti način, ki je bil doslej običajen v trdnjavski vojni, to se pravi, da so se vodile napadalne čete proti sovražnim prednjim postojankam. ne da bi se izpostavljale vidu in s tem ognju sovražnika, potom izkopanih jarkov, ta-koimenovanih 'sap' ali prekopov, v zvezi s prekopi je večinoma le rov iz prekopa proti sovražniku. V i-edanji vojni smo že opetovano opazovali ta mučni in dolgotrajni napadalni način tudi v poljski vojni. posebno na zapadli; da. večkrat sta celo obe vojni stranki delali na ta način. Kakor se .rdi, se hočejo sedaj tudi Italijani po-služiti tega načina, vendar utegnejo ti poizkusi v sled večinoma k rsevitega in .skalnatega sveta zadeti ob znatne težave.
Italijani so opetovano, in sicer vedno brezusp. šno, napadali naše postojanke vzhodno od Polazza in pri Sv. Martinu. Kot posebno važno dejstvo pa je traba v tem odseku naglasiti neizmerno uspešen artilerijski ogenj, ki so ga naše težke baterije otvorile proti južnemu krilu »talijanskih postojank, kakor omenja naše bojno poročilo.
Posebno 1 juti pa so bili v zadnjem času italijanski napadi proti naši predmostni postojanki pri Tolminu na zupadnem bregu Sore, bodisi, da so m hoteli ondi v resnici priboriti prodor proti Sko-fji Loki oziroma Radovljici (Ljubeljski prelaz), bodisi, da so nastopali tod le demonstrativno, da bi na drugem mestu izvedli nov odločilni napad, ki ga je Cadorna že pred daljšim časom napovedal.
Vrsto iz van red no krepkih napadov so podvzeli Italijani proti našim postojankam severno od Selii. približno 6000 korakov južno od tolminske cerkve, in proti soškemu mostu, 2000 korakov za-padno od Tolmina (proti mostu ponoči) ; kakor vedno sta se tudi ta dva napada ob težkih izgubah za sovražnika izjalovila.
Ti napadi so s<- nadaljevali, pa vedno je našim četam uspelo, da so jih odbile, kar je tem višje ceniti, ker stoje Italijani na znatno prevladujočih obmejnih višinah na Kolovratovem hrbtu (do 1)00 m višine).
Ob tej priliki bodi opomnjeno, na kako nedostojen način sestavlja zadnji eas italijanski generalni štab svoja bojna poročila: Ker se očividno sramujejo, da bi vedno navajali ena in ista imena, so za izpremembo enkrat poročali, da so dosegli "krasen" uspeh s tem, da so "z božjo pomočjo" (sedaj so naenkrat postali pobožni) zasedli važno postojanko za-padno od Poljan ; Poljane pa leže onstran roba Dobrdobske planote in \es svet je moral torej misliti, da smo izgubili naše postojanke na planoti, dokler nas ni naš komunike poučil, da so se bersa-
glieri zopet zaman zaleteli proti Griže brdu, ki leži 5000 korakov pred Poljanami proč od planot-nega roba.
\ isto vrsto tendeneiozno neresničnih podatkov spada pač tudi poročilo, da je avstr. artilerija na Monte Panarotta, severno od Levica, brezuspešno poizkušala pregnati Italijane iz njihovih postojank ob potoku Maso. Zopet hočejo vzbuditi mnenje, da so prodrli že v dosežnost topov pri Le-vieu; računali so na to, da njihovi čitatelji nimajo specialnih zemljevidov in šestil, kajti z le-teini se žal dožene, da leži hudournik Maso, ki se že 2 kilometra vzhodno od Novega grada izteka v Brento, dobrih 14 km vzhodno od Pana-rotte. Potem takem radi verjamemo dobrini Italijanom, da jih naši. sicer tako točni topničarji niso zadeli — ker tjekaj niti streljati niso moerli!
cev, ki se je bila vgnezdila na Hoehveiszsteinu (Monte Paral-ba), ter jo vržeta proti jugu.
Italijani so imeli jako močno, dobro krito postojanko; ogenj cele stotnije in dveh strojnih pušk ni niti najmanj izdal proti sovražniku.
Obema patrolnima poveljnikoma se ni mogel podati podrobni načrt, kako naj preženeta sovražnika. ker je bilo vse odvisno od njune smelosti in zaničevanja smrti. Ko sta se med seboj posvetovala, sta vzela prostovoljno iuo štvo. vrvi. ročne granate in odri nila na pot.
Kakor je bilo dogovorjeno, je sel Lipot v fronti proti sovražniku ter j«1 potegnil nase njegov dobro merjeni ogenj. Kljub temu. da so bili zadeti vsi trije njegovi možje, ni popustil, marveč je le še bolj streljal.
Fellener se je medtem s svojo patrolo s pomočjo vrvi splazil skozi težko dostopne kamine na zelo izpostavljeno skalno škrbino. Tam se je pa prepričal, da s tega mesta nima prostega strela na nižje stoječo sovražno patrolo. Hitro odločen se je spustil po vrvi čez pečino nad prepad in tako. prosto v zraku je z ročnimi granatmi bom ha vdiral obupno se borečega sovražnika. Medtem so njegovi trije možje ležali z namerjeno puško in podirali tiste Italijane, ki so skušali ubežati. Posrečilo se je sovražno patrolo. ki se je skrajno hrabro obnašala, uničiti do zadnjo ga moža. predno je imela čas, da bi napad naznanila v ozadje.
Ravno ta okolnost, da sovražnik ni vedel, da je Hochweiszstein zanj izgubljen, je bila^vvelikega pomena. Kmalu nato sta namreč jeli prodirati k napadu proti Blad-uerskemu sedlu dve sovražni stot-niji. Naš protinapad čez Hochweiszstein je vrgel Italijane v glo-bočino, o čemer so na svojem begu utrpeli zelo znatne izgube. Sovražnik bi bil ta napad gotovo o pustil, ako bi bil vedel, da v levem boku ni več zavarovan. Tako je bil ta naš uspeh skoro edino-le za sluga naših dveh patrolskih po veljnikov.
Sv, Mihael.
Za Ttebmo oglasov mi odgovo?
fcfi 19 »TfimiitVfi m« m*nvaiitT« !no postojanko od vseh strani!
Končno je bilo tudi nam dano »poprijeti se z Italijanom.
Stali smo kot rezerva blizu do-berdobske planote, za katero so se v zadnjih tednih vršili tako vroči boji, in čakali prilike, da bi rno-uli tudi mi poseči v boj. Končno smo bili alarmirani z istočasnim poveljem, da takoj odrinemo v o-spredje.
"Ponoči izvedemo protinapad na goro Sv. Mihaela", nam je kratko rekel bataljonski poveljnik, ko smo v večernem mraku dospeli na planoto.
To višino je bila čez dan naša pehota, vsled neodoljivega ognja iz najtežjih topov, izpraznila, nakar so jo zasedli Italijani.
Pa le kratko je imelo biti njihovo veselje nad to posestjo, ki so jo s tolikimi žrtvami odkupili.
V varstvu teme, mnogokrat brez poti in steze, smo se pomikali proti nič hudega slutečemu sovražniku: razvrstili smo se v skupino in kratko nato se je oglasilo
povelje: 44Naprej!" Še v temi je naša nevzdržno prodirajoča strelska veriga podrla sovražne .straže in malo minut pozneje se je polastila tudi kakih sto metrov zadaj ležeče sovražne predpostojanke. Od tu se je v jutranjem svitu videl naš cilj: komaj tisoč korakov oddaljeni Sv. Mihael.
Brez prestanka, izkoriščajoč zmedo iz prednje postojanke be-žečega sovražnika, je šel napad
naprej. Italijani so streljali kakor blazni, toda previsoko! Brez strela so dosegli naši, potiskajoč se med grmovjem in skalovjem, do sovražne žične ovire, in šele tukaj je del naših strelcev otvoril o-genj na manj nego 200 korakov razdalje. Drugi deli so se kriti pomaknili na levo in desno in prijeli sovražnika od obeh strani. Od treh strani in iz neposredne bližine je sedaj obdeloval Italijane naš pehotni ogenj in vrhu tega je izredno točno posegla vmes tudi naša artilerija. Zopet je prešlo nekaj minut in že naskočijo naši vrli ljudje s krasnim elanom sovraž-
Izprva je bilo na sovražni strani divje streljanje, ki se je pa sedaj izpremenlo v divji beg. Raztrgan trop je pometal proč orožje in opremo in skušal ubežati. Dosegle so ga naše krogle. Mnogi so pa hiteli proti nam z dvignjenimi rokami in se udali s klicem "Abas-so Italia!" —■ Dol Italija! Nekateri izmed njih, med njimi tudi dva častnika, so najprej dvignili roke, nato pa iznova streljali. Naši vojaki so jih brez usmiljenja pobili.
Tako smo stali ob solnčnem vzhodu zopet na gori Sv. Mihaela. Nad 100 ujetnikov, med njimi več častnikov, dve strojni puški in ne-pregeden plen pušk in municije smo osvojili. Nad 300 mrtvih in težko ranjenih sovražnikov je pokrivalo bojišče, dočim so bile naše izgube, v nasprotju s sovražnimi in velikostjo uspeha le neznatne. —
Tako je bil Sv. Mihael zopet o-svojen!
Artilerijski dvoboj.
Prekrasno jutro, prvo, ki sem je doživel v svojem enomesečnem bivanju na bojnem polju. Zdelo se mi je to jutro podobno onim. ko sem, še brezskrbno hodil po Močilniku. zatopljen v krasoto narave, ki je v svoji neskončni dobrotljivosti obdaril človeka s tako krasno prirodo. Taki in enaki spomini so za človeka, ki se je na bojnem polju že kar udomačil. hujši nego smrt od sovražne krogle.
Radi sovražne premoči smo morali menjati naše postojanke. Iz-, brali smo si prostor, ki se nam je zdel po svoji naravni legi kakor izbran za naše havbice. Začel: letnih dnevih, ko se prevleče lie-letinh dnevih, ko se prevleče nebo s temnimi oblaki, iz katerih švigajo bliski, ki jim sledi grmenje in temu toča, ki potolče ponosno proti nebu kipeče zlato na polju. tako smo bili tudi mi naenkrat obdani od oblaka dima, ki je nastal vsled hitrega streljanja, in svinčena toča granat in šrapnel. ki se je vsipala iz naših havbic, je neusmiljeno razsajala med vojaki sovražnih čet. Govorilo se ni nič .znamenja so se dajala samo z rokami. Vsak izmed nas je delal z naporom vseh sil, da nas je oblival pot, kajti vsi smo vedeli da je izid današnje ljute bitke odvisen skoraj samo od naših havbic. —
Skoraj celo jutro je trajalo grmenje topov, net da bi bili sovražniki izsledili naše postojanke. — Sovražne granate in šrapnele smo videli padati kilometer v stran. Bili smo prepričani, na das ne izslede; v tej misli nas je zlasti utrdilo dejstvo, da se je sovražni ogenj vedno bolj oddaljeval od nas, mesto da bi se nam bližal. Toda naenkrat zaslišimo tik za našimi hrbti strašen pok: udarila in razletela se je sovražna granata. Tej je sledila drugg, tretja itd. Ker je po prvi trajalo celih pet minut, preden je priletela druga. smo že mislili, da so sovražniki samo slučajo namerili semkaj. A ko je priletela druga granata in so jim čimdalje hitreje sledile na daljne, smo uvideli, da so nas izsledili.
Sovražnik je dobro meril; razen treh prvih so vse naslednje eksplodirale v naši neposrednji bližini. Sto korakov vstran smo i-raeli spravljene konje. Človek bi mislil, da se bodo vsled strašnega. neprestanega pokanja iztrgali in razbfžali na vse strani. A tako so že vajeni bojnega hru-ma, da se niti ne ganejo, pa naj se tako grme naši in sovražni topovi v njihovi neposredni bližini. Seveda so taki le konji, ki so £e dalj časa na bojišču.
Naprej so padale sovražne krogle za nami, potem so uadrjale v prostor med baterijo in konji m padale tudi sredi med konje. Pretresljiv je bil pogled na težko ranjene konje, ki so se borili s smrtjo: težko so liropli, iz gobca in nosnic jim je pritekla kri, pogledi so se užigali in ugašali, u-dje so se za trenutek zganili in zopet obstali — vse to je pričalo, da smrt, ni daleč. Hotel sem jim skrajšati strašno trpljenje — bili so trije — ter jim iz revolverja poslati odrešilno kroglo. Toda tisti trenutek so začele granate in šrapneli padati naravnost med nf^, da sem pustil konje in mislil ua drugo. Kakor bi kdo s palico sunil v sršenovo gnezdo in bi se vanj zakadili vsi sršeni naenkrat,
tako smo sedaj tudi mi začeli delati s podvojeno silo. Kar zdivjali smo. Grmenje naših topov, raz-pokavanje ruskih granat in šrapnel je povzročilo, da nisem mogel več ločiti posameznih strelov med seboj, ampak sem čul samo dolgo, dolgo grmenje, katerega ni hotelo biti konca, ter se mi je zdelo. da traja celo večnost.
Po celem telesu sem čutil mrzel pot in nemo sem gledal, kako je tu pa tam udarila granata v gručo moštva, ki ga je močni pritisk granate razmetal na vse strani. Vsenaokrog so ležali smrtno ranjeni; slišal sem njihove mile vzdihe, videl njihove umirajoče poglede. Njihova kri se je mešala z deževnico in jo popolnoma pordečila — vsepovsod sama kri. sama kri. Vedel sem, da se vsak hip lahko tudi moja kri zmeša s krvjo ostalih, toda vse to me ni .napravilo obupanega ali prestrašenega, marveč sem le popolnoma otopel. Ko sem preje včasih bral opise bojnih prizorov, sem ves trepetal in sočustvoval z žrtvami: toda če se človek sam udeležuje boja. postane popolnoma nesposoben za kakršenkoli človeškobiag občutek.
Polagoma sem izgubil ves razum in nisem mogel več trezno misliti. Ko sem se ozrl po bojnih tovariših, se mi je zdelo, da se. sam zver, nahajam med divjim zvermi, še vedno žejnimi krvi. da-si 'se jim iz gobcev kadi preobilo zaužite krvi bogatega plena. V o-čeh vsakogar sem bral, da ne misli na smrt, marveč samo na to. da bi se prelilo čim več sovražnikove krvi. In ta strašni prizor je trajal dolgo, dolgo, celo večnost. Če se sedaj spomnim na to horbo, zatrepetam kakor je zatrepetalo srce ubogih staršev, ko so nenadoma zvedeli, da jim je nadel edini sin. njihova edina na-da za stara leta.
Granatam, so sledili šrapneli. Sicer je učinek teh veliko večji, če ne eksplodirajo previsoko, a mo-ralični učinek granat je močnejši. Šrapneli nam niso povzročili veliko škode. Potem so se začele menjavati granate in šrapneli, in divja godba se je nadaljevala.
Poveljnik naših baterij je začel resno misliti, da bi menjali postojanke, a dokler ne pride povelje, tega ni mogoče storiti. In povelja ni bilo, ker je opazovalec javil, da naše granate in šrapneli strašno obdelujejo sovražno artileri-jo, ki je na tem. da menja svoje postojanke. In še z večjo hitrostjo in navdušenostjo smo začeli streljati. Res pravi artilerijski dvoboj. Veličastno divjih strahot takega dvoboja ne more opisati nobeno pero.
Končno je sovražni ogenj ponehal. Takoj smo vedeli, kaj to pomeni. In res je opazovalec javil, da so uničene tri ruske baterije, katerih ostanki se hitro umikajo Bili smo zmagovalci. Pet minut na to smo tudi mi prenehali z ognjeni. Sele sedaj smo zopet postali ljudje in se zavedli človeš kih dolžnosti: pomagali smo ranjencem. kolikor je bilo mogoče.
Tudi mene je ranil drobec gra nate, ki se je razletela v neposrednji^ bližini, na čelu. Rano sem si bil sam obvezal in je sedaj že začel jena. Brazgotina nad desnim očesom pa me bo vedno spominjala na dan, kakršnega ne bom, tako upam. nikdar več doživel.
Frane Jerina.
Vojak.
Marš je bil neizmeren. Zjutraj smo stali že par ur na močvirni njivi. Ko si se prestopil, je pljus-knila umazana voda kvišku. Burja je pihala, da so nam premrli vsi udje. Končno, proti 10. uri smo nastopili nazaj. In potem je šlo dalje po neizmerni planjavi. Ceste so bile blatne in izvožene. Vojaki so nekaj časa izbirali, kam bi stopili. Pa povsod ista zemlja brez temelja. Vdali so se v usodo in korakali gazeč blato do kolena. Z neba je lahko pršilo. Semintja je potegnila burja z velikim sunkom. megla se je zgostila v debele kaplje, dež se je vlil v curkih na nas. Obleka se je že napojila mokrote, postala je težja in ovirala korake.
— Ali ne pridemo kmalu do cilja? — so jeli vsi povprek povpraševati in crodrnjati. — Pot je brez konca. Še utopili se bomo v njej. — Sredi pota je obtičal v blatu težak vozt Vojaki so. se trudili okoli n;°ga, konji so se na-
penjali, pa ni šlo dalje. Par korakov dalje se je ponavljal isti prizor. Prosta pot Je bila ovirana, kolona se je jela trgati. Mlad človek je prišel in jel vpiti nad moštvom. — Prijatelj, le lepo počasi, — ga je zavrnil mlad stotnik, ki je od zadaj prijezdil pogledat, zakaj ne gre naprej.
—	Ali ne vidiš, da ljudje ne morejo naprej ? Poleg tega premisli, kaj so prestali v pravkar minulih dneh ti ljudje. Čudno je le to, da jili polovica ne obleži na tej mučilnici.
—	Dobro si povedal, Sočnik, — sem mu rekel in segel v roko. —: Mislil sem. da si že v Gradcu ali, celo v Ljubljani, Saj je vendar, šele nekaj dni po Grodeku, ko si jo skupil. In sedaj si zopet tukaj, kakor bi padel z neba.
Prijazno se je nasmehnil in re- • kel: — Kdo bi se menil za take j malenkosti. V par dneh bo zopet j dobro. Če se pa ne bi r~ \ij vam ; pridružil, ko ste min \ kdaj vas zopet najdem? Do bi mi bilo daleč od vas. Tako rad poslušam pesem: Tak. tak, tak, ki jo pojo moje mašince.
—	Pred par dnevi je ta pesem tudi meni zelo ugajala. Bili so nam že precej blizu vratu. Dobro si jih kosil.
Pri Glini, lepem gradu tam ne kje blizu Grodeka, so nam bili ko-zaki" precej blizu za petami. En naš bataljon je imel kriti umikanje trena in čet. Pa so slabo na leteli. Zaropotalo in zazvižgalo je po zraku, kakor bi se bil dvignil silen vhar, od strani so zaropotale si vojne puške, in silni ra-pad se je sesedel. Ko smo korakali čez veliko močvirje, smo slišali le sem ii. tja kak strel. Kozaki so izkusili na lastni koži. da jiim tukaj tlelo ne požene v klasje. in so jo odkurili naza.|.
tez par tednov smo bili zopet na maršu, na potu proti dolnji. Opoldne smo poči/ali na n oč ii ni itjivi. Prvd odhodom nas je zbral polkovnik okoli sebe. Častniki so si skrivnostno šepetali: — Danes bo prvo odlikovanje. — In v resnici! Po kratkem nagovoru, v katerem je imenoval tri imena: Gol o goro, Gro-
Slovens ko
®
podp. društvo
katoliško
a
svste Barbare
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE"AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA. ~~~ —
Inkorporire.no dne 21. januarja 1902 v^drfavi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box P5, Willock. P*. L podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. IL podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 289, N. Cor. 3rd St., Bock Spring«, SV joining.
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City. Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Jollet, ILL
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago St, Jollet, HL
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNTK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. L nadzornik: JOHN TORINČ, Box 022, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Bex 705, Cont-maagh, Fa. HI. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Is&Ier Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kana. I. porotnik: MARTIN ŠTEFANČI0, Box 73, Franklin, Kans.
H.	porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 528 Davson Ave., R. F. D. 1, Qrsn-
fleld, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport, O.
I.	upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Bronghton, Pa. H. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj ae pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Fcrtcx City, Penna.
DruStveno glasUo: "GLAS NARODA."
Iz urada postaje štv. 16 v Willock, Pa. Na redni mesečni seji dne 3. oktobra 1915 smo sprejeli člani postaje štv. Iti v Willock, Pa., po priporočilu gl. tajnika predlog (iz seje 12.—16. julija 1915) in sklenili sledeče:
— Cleuu XII. točka prva teh pravil (ako ima kandidat-(inja) vse listine v redu. se sprejme pri prvi ali tretji seji v I. razred I. in II. oddelek, plača po en dolar vstopnine in asement za tekoči Volči1 mesec) naj se prida oziroma naj se izpremeni: — Ako plača kan-didat-(inja) en dolar, je opravičen-(a) do bolniške podpore šele devetdeset dni po sprejemu v društvo; do smrtnine naj bi bil-(a) upravičen-(a), kakor določa v pravilih člen XV.. točka S.
Ta predlog priporočamo, da bi člani glasovali zanj. ker smo prepričani, da bi s tem veliko pripomogli za napredek organizacije združenih društev svete Barbare. To pa iz teh razlogov: — Veliko bi jih rado pristopilo, da bi plačali en dolar pristopnine in da bi plačevali svoje asesmente devetdeset dni in da bi ne zahtevali v
prijatelju Soeniku na junaške pr- Njenih že več si vojaški zaslužni križec. Ni ga o-aČiti da bi
dek in Glino, je polkovnik pripel , tem času nobene bolniške podpore. — Glavnemu uradu je bilo stav-
tozadevnih vprašanj, če bi se ne moglo tako predru-bila nižja pristopnina. Ako bi se to predrugačilo. bi mu ne bi bil imela glavna blagajna dobiček, pridobilo bi se veliko več članov, pa tudi v bolniški sklad bi prišlo veliko več, kakor pride sedaj, ko plačajo štiri dolarje pristopnine in so takoj upravičeni do podpore.
Ker vam je vsem znano, da nobeden predlog ni sprejet, če ga ne podpira deset postaj, zato prosimo,'da naj ga podpira deset postaj iz raznih držav. Ako bode predlog zadostno podpiran do 31. decembra, se bode dal meseca januarja na splošno glasovanje. — Člani in članice naj o tem razpravljajo na svojih društvenih sejah. Če ima kdo kak boljši predlog, naj ga stavi. — Mi bomo žnjim zadovoljni in ga bomo potrdili.
Predsednik JOSIP MAČEK;
tajnik ANTON SOTLAR;
zastopnik LOUIS MIRT. Potrjeno od glavnega urada: JOSIP PETERNEL, predsednik,	IVAN TELBAN, ta j.
Vsi postajni tajniki so naprošeui, da pri prvi seji prečitajo ta predlog, da se o njem razpravlja in da uspeh takoj poročajo glavnemu tajniku. Če bo predlog zadostno podpiran, se ga bo dalo na glavno zborovanje. Če bode predlog dovolj postaj podpiralo, se bodo novi kandidatje lahko vpisali meseca februarja že z novo vstopnino, sprejeti pa gotovo nemorejo biti prej, dokler ni predlog potrjen s predpisano večino.
Postajni tajniki naj takoj poročajo, če so postaje za predlog ali ne. Pripomniti moram, da mora biti vsaka listina podpisana od postajnega predsednika, tajnika in zastopnika. Listina mora biti o-premljena z društvenim pečatom. Glasovanje se bo razpisalo že s prvo sejo v mesecu januarju.
Z bratskim pozdravom, vam udani:
IVAN TELBAN", glavni tajnik.
bilo med nami. ki od srca privoščil odlikovanja. Vsi smo vedeli, da ga je dobil vojak.t
Takrat sem se zamislil v dneve. ko smo se peljali na bojišče. Slavnostno razpoloženje je vladalo vsepovsod i. Tlilo je, kakor bi se peljal na slavnostno pirova-nje in ne na skrivnostni ples z belo ženo.
Ljudske množice so nas pozdrav Ijale v burnem navdušenju in nas obsipavale s cvetjem in venci. — Bil je en sam slavnostni izpre-vod od domovine do bojišča. Marsikdo je stopil med veselo in lepo družbo, ki ni štedila s priznanjem. Mlad častnik je sedel mirno in skromno na svojem mestu, kakor da zanj vsega tega ne bi bilo. Le eno pot je imel na vsaki večji postaji: do voza. kjer je bilo moštvo strojnih pušk. Že tedaj je bila vsem sodba gotova: To je vojak. In nisem se motil... .
In ko sva tisti dan jezdila po blatni cesti, mi je zopet prišla v misel sodba izza preteklih dni.
—	Meni se zdi, da si vendar prezgodaj nazaj prišel, — sem zopet prekinil molk. — V tem blatu. ki bomo po njem brodili v prihodnjih dneh. se ti bo rana šp o-gnojila in potem boš šel za dlje ča?>a.
—	Malo mi brenči po «rlavi in ob strani m&lo skeli. Hujšega ne bo. — se je tolažil.
Pri Grodeku je bil med nešte-vilnimi drugimi tudi on med zaznamovanimi. Strojne puške so bile postavljene na ugodnem kra-
ju. da so obvladovale važne sovražnikove pozicije. Zato jib je jela obdelovati ruska artilerija. — T>o za wro so nadale spredaj, zadaj. ua levo. i?a desno težke granate na tisti kraj. da se je zemlja stresal a -'v temeljili. In prigr-mela je ena. se zarila globoko v zemljo pod strojnimi puškami. — eksplodirala in raznesla vse na vse štiri vetrove. Dnie-e nesreče ni bilo. kakor da so bili vsi omamljeni in so le polagoma prišli zopet do sape. Le poveljnik je dobil po giavi ve«* brazgotin. Pa kier je ena nesreča, se ji pridruži še druga. Kmalu nato ga je opomnila tudi krotrla na istem mestu, da ni neranljiv. Pa vojak ni zapustil svojesra mesta, dokler
, • -lil j.- •	i- i [prenočevati. Nikjer nobene hiše,
daj se je dal obvezati m je odselil'11-1-"	. J . . . J
• - - - -o	i i vse odprto, in burja je piskala
z drugimi ranjenci v Przemvsl.	1	■J *' * . .
X.	j .	-- kakar na Krasu. Doli v dolinici
Cez par dni smo prišli za njim. j	.
Pridružil se nam je z obvezano jso se s^Ia ok"a mT tako glavo nadaljeval z nami velike ] beznivo vabila pod streho.
marše.
— Brenčalo ti bo dolgo po u-šesih. Kdor je bil tiste dni v ognju. temu bo pač vse življenje brenčalo in žvižgalo po ušesih. — Za tebe je bil pa še posebej precej krepak opomin, kako ozka je brv, ki po nji hodiš med življenjem in smrtjo, — sem zopet začel pogovor bolj iz potrebe, da se prepričam, če nisem morda sam na široki planjavi, kakor Oa bi pa moža, ki ni poznal strahu pred smrtjo, opomnil na nevarnost ma-lošmarnega dne. Bilo je že pozno v noči in stemnilo se je, da nisi videl konja pred seboj, ki si na njem jezdil. Vse je utihnilo in se pomikalo mehanično naprej, vdani v svojo usodo. Teža je težila, r.oge so omahovale, želodec se je oglašal. Kako sladko bi <e zaspalo v cestnem jarku. A moč mase je bila večja kakor želja posameznika. Kolona je šla naprej in vlekla posameznega s seboj. Proti polnoči smo prisopihali na
— Nikar se ne boj: glej v dolino. Tudi tukaj bomo spali, da bo veselje. — je rekel.
Že je stal vojak pred nama in pokorno javljal, da je šotor že postavljen in v njem na debelo slame za mehke postelje. Odkod so jo tako hitro dobili, je meni bilo še drugi dan uganka, ko sem se o/.rl naokoli. Pa za svojega "havptmana" jim ni bila nobena pot predolga, nobena stvar pretežka.
—- Tvoji fantje bi dali še življenje za tebe, — sem se pošalil, ko j« prišel od svojih ljudi in se vlegel k meni in tovarišu, ki sva bila že zakopana v slami.
(Konec prihodnjič.)
Dober svet.
Mlada vdova se oglasi pri svojem zdravniku.
— Ne vem. gospod doktor, kaj to pomeni. Neprestano me boli glava. Kaj naj storim?
— Omožite se. potem bo vašega se ni unesel bojni vihar. Šele te-" precejšen hribček, kjer smo imeli moža glava bolela.
¥
t
\
GLAS NAHODA.. 25 OKTOBRA 1915.

Jugislovanska
E	:
S
Katot. Jedneta
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. ~	GLAVNI URADNIKU
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry "Way or box 17, Brad,
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberto* Ohio.
(Ilavni tajnik: CEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn.
Zaupnik: LOUIS OOSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
1CIKE ZTJNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kami. JOHN KRŽIŠN1K, Box 133, Burdine, Pa. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISnLAR, 30a-fith St., Rock Springs, Wyo. Q. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wa»h.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva ev. Cirila in Metoda, iter. 1,
Ely, Minn.
LOUTS" CHAMPA, od društva »v. Srca Jezusa, itev. 2, Ely, Minn.
JOHN GRAHEK, et., od društva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarni poSiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na opebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oairalo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
Canonsbnrg, P*.: John Kokllch. Srtusbtoi, Pa. ta okolica: A. D«m Sar.
Darragh, Pa.: Dragntln Slavil. Dnnlo. Pa. in okolico: Josip Suhor. Export, Pa. in okolica: John Prof tor. Forest City, Pa.: Karl Zalar la Tt. Leten.
Iirrll Pa.: Aatoa Valentin«!
jo moč v široki strugi, da vzbukne leta. Srd do tuje vlade pa je za-( Sredi julija sta se sestala Ca-nekoČ na dan in ne najde več je- vzel še večje dimenzije. Slej ko vour in Napoleon v kopališču] zov, ki bi mu mogli zastaviti svo- prej so se obračale oči pa tri joto v Plombiere3. kjer je slednji oblju-bodno pot.	prek Tieina. odkoder je moglo na- bil svojo dejansko pomoč pod po-
Po Apeninskem polotoku se je posled vendarle priti toliko zaže- gojem. če se bo mogel zato opravi-valil ta skrivni veletok. V par de- Ijeno odrešenje.	ičiti pred javnim mnenjem. Da bi
setletjih je bilo že očitno, da si: Deset let je tlela iskra pod pe- bila zveza še trdnejša, je izposlo-išče zanesljivega izhoda na ravni-pelom. Pustolovec Louis Napoleon val Cavour ob tej priliki ženitev nah pod Mont Blaneom, sredi član karbonarijev. si je tačas kot Napoleonovega sina z najstarejšo Greensbur* Pa. In okolica: Joseph plodnega Piemonta. v hiši, ki nosi cesar Napoleon 111. dobro utrdil hčerjo Viktorja Emanuela. Ob	^ »fcoUea- Frank
ponosen napis: "L" Italia fara da francoski prestol. Svojega velike- koneu leta je bilo v Sardiniji in ^	•	»
se?', v možu, ki se ga nazivlje čra strica je dosegel kvečjemu v v ostali Italiji vse pripravljeno na ^'Spada d' Italia".	častihlepnosti. v drugih zmožno- veliki mejdan.
! Italijo je sestavljalo takrat kup stih pa je zaostajal daleč za njim.j Prišel je dan Novega leta 1S59. državic, ki pa so bile vse objete Prikritost, prekanjenost, hladno-.Ob tej priliki so imeli poslaniki od strupenega Metterniehovega krvnost so tvorile njegovo bistvo, tujih držav v Parizu navado, da duha. Skromnemu ljudstvu, ki je trabantila pa mu je srečna usoda, so se napotili v Tuilerije čestitat1 hlapčevalo od roda do roda. raz- Sieer pa je bil telesno in moralno mogočnemu Napoleonu. Kar je nim useljenim mogotcem, je pri- cela karikatura. Nasajen na nizke kramljal z njimi eesar, so brž spo-nesel šele veliki Korzičan blago nožice, je imel nerazmerno velik ročili svojim vladam, ki so videle dejno luč ustave.	jzgornji život, tako. tla je izgledal,v teh besedah zanesljivo preroko-
j Po dunajskem kongresu pa je pravcat velikan, kadar je sedel.Vanje politične situacije za tekoče bila kronanim glavam prva skrb. Njegov značaj je bil naravnost leto. Avstrijski poslanik baron ugasniti to luč z najbrutalnejšo grozovit-. "Le droit ? Qu'est-ee que Iluebner je čul topot iz Napoleo-'reakcijo. Najokrutnejše nasilje pa e'est?" se je zavzel, kadar ga j-Miovih ust hladne besede: "Obža-je zavladalo v Lombardiji in Be- dirnila neprijetna beseda "pravi- lujt-m. da razmerje moje vlade do nečiji, ki si jih je bila izrekla Av- ca".	Vaše ni več tako dobro, kakor bi
strija za svoj okvir. Niti najmanj-] Zasledoval je vselej in povsod j rad....Kaj je tičalo za temi be-šega ozira uiso iemali na upravi- samo en cilj: povzdigniti Francijo sedami. je slutila takoj vsa Evro-čene potrebe posameznih krono- na nekdanji višek slave in ugleda pa : še bolj pa je potrjeval to slut-vin. Stari pajek Metternich je le i" oprijel se je vsakega sredstva J njo nagovor Viktor Emanuela ob vedno gosteje razpredal svoje špi- ki je mogo meriti v dosego tega'priliki otvoritve sardinske zborni-jonske mreže.	jeilja. S podporo vdane vojske injce. Dejal je med drugim: "Dasi
I Tako je rasla lievolja od dne uradništva neomejen absolutist.'spoštujem pogodbe, ne morem biti do une.	|si je znal pridobiti ljudsko naklo-jgluh za bolestne klice, ki me do-
Har.
Johnstown, Pa.: Frank Gsbrenja la John Polanc.
Marianna, Pa: E. GottUeher. Hcsdow Lands, Pa.: Gaorg Schulta Monessen, Pa.: Math. Klkelj. Mcoa Roa, Pa. ia ekeiiea: Pr&afi
rmaftarrh, Pa.: Ignacij PoAraenlS. tgias Msgtatsr. Z. Jakie In U, B. Je-kcMch.
Steelton, Pa.: Anton Hren. Vwdty Bta^ Pa.: Joseph SkerlJ.
W«st Newtoa, Pa. la okolica: Joel? Jot ca.
W.Uieefc, Fa.: Prank S«ko is Je*arl PeterneL Tocle. (Jtak: Anton FaiCJ. Wiaiercnarters, C tak: Louls siek.
Slack Diamond, Wa?k.: Gr. For-ata, ftaveaedsle, Vfaik.: Jakofe itvn-KaK.
DaTis. W. Ta. ta ekeifea: Joaa ur^ oieh.
Tkoaas, W. Va. is	Tr*-.:-,
Kocljan ln A. Korenchan. Grafton, Wis.: jotm Stazaprei Kenoha, Wis.: Aleksander Pezdir Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik fa Frank Meh.
Sheboyjan, Wis.: Prank fceplcfc & Heronlin Svetlin.
We«6 Allis, W!s.i SranS Si-rV v.-Lon'a Lončarli.
Rock Spring3, Wyo.: A. Justin, Vai< I Stalich ln Valentin Mareina. Kenaterer. Wyx: Joals Hst**
^CENIK KNJIG
katere ima ▼ zalogi
1 Kdor je poznal blagodejnost njenost s pospeševanjem ekonom-konstitucije. je ni mogel več po-'s^ih in socijalnih interesov ter s zabiti.	jsijajem vojne slave. Po krimski
i Intel igenti so uvideli, da nima jo'	bil vrhuncu svoje mo-
pričakovati od Donave nikakr- Vsa Evropa je gledala zdaj zo-šnega odrešenja, zato jim ni pre-'l>et v tuilerije in pričakovala od ostajalo drugega, nego iskati to ti,m nierodajne besede v svojih odrešenje v samih sebih. Osnovali *pornih vj>raŠaujih. Najbolj zaup-so v ta namen skromno družbo'no Pa se ^ obračala tja mala Sar-karbonarijev". Eni so imeli v'^»»ja. ki je bila poslala s.oj oboi mislih samo svobodnejše razmere,1 l)red Sabastopol in postala s tem pretežna večina pa si je postavila P™težiranka velike Francije, višji cilj: zjedinjeno Italijo. V par! Atrija je imela za časa krim-. letih je bil ves polotok zrel za re-,sk(* voJ*ne "rofa Boula za zunanj
I vol učijo, ki je tudi izbruhnila v,"a ""bistra. Temu možu je treba jXeapolju in Piemontu. toda brez'P° Praviei naprtiti vso odgovor-I]jravega uspeha, ker je ni vodilo!nost za li;,ono I^>znejŠo nesreč^
zlasti pa, ker se je ni udeležila v<~"
Gustozza—Solferino,
Vilko Mazi.
let sem sreča val hrabre veterane "očeta" Radeckega. Vsak mi je dobrodušno pravil svoje viteške
čine.
Tako se mi je že davno rodila želja, preromati ta gornjeitalska Navadno preživijo dandanes bojišča, ki so popila tudi mnogo ljudje svoj dopust po šumnih le-j naše krvi. Toda same navdušene toviš -ih ob romantičnih gorskih j zgodbe veteranov mi niso 1110 jezerih in na luksurijoznih rivije-' služiti v zadostni pregled tedanjih
je
enotno postopanje, zlasti pa, k—1859- K'ta- Namesto da bi bil ohra-
je ni udeležila velika večina ni1 Rusiji v krimski vo3,li neutra-preprostega ljudstva, ki je bilo še!llteto' se ^ brez vsakega po-na prenizki kulturni stopinji, da^voda zvezat z njenimi sovražniki bi moglo prav pojmovati ustavni i111 ^ Plavil armado na ogrsko in problem.	gališko mejo. pri čemer je pa tudi
ostalo. Hvaležnosti ni mogel zato pričakovati od nobene strani. Po-
so bile
V avstrijskem delu polotoka st
• j • 1 , J.11	• , 11« itoRutmi	nuueuf sii<
zdaj okrutnost vladnega siste- ,	, ,,
, t	, .. „ °	slediee te blazne poteze
-i. ma le se poostrila. Osumljence so - .
.I1"} ii^,. , - -.r	, minirane iinance in neo«
zadele strahotne kazni. Mnogo od-
1 pustna
segajo iz tolikih krajev Italije...
Vse to je gledal Gvulaj križem-rok in mirn>> ždel med Lesijo in Tieinom ter dal zavornikom j>riii-ko. da so se združili in popravili kar so v zadnjem trenotku zamudili. Zdaj je bilo proti Avstriji obrnjenih 180.000 mož iu 402 topova. kar je pomenilo veliko premoč sovražnika. Poleg tega je stalo v francoskih vrstah mnogo odličnih strategov kakor ilac Ma-lion, Niel, Canrobert.... Da bi vznemirjal Avstrijce 11a desnem krilu, se je obrnil Garibaldi s svojimi eetaši proti Alpam.
(Pride še.)
ZA VSEBINO OGLASOV N] ODGOVORNO NE UPRAVNI fcTVO NE TTEED NTŠT V O
rah med zvoki operetnih valčkov političnih razmer v Lombardiji "" ~ "'T "i	"t''"^ ".""(zamera v Petrogradu. ki se ie po-
in koračnic.	in Benečiji ter v ostali Evropi. 11"L',»l1	odgnal, v daljne je- seb	n y ihl{., k '
.joe. iVied temi je bd tudi znani jies
Pis
Lil
trop tujih obrazov, ne- Trebalo je prelistati precej zgo-gorskih orjakov.' dovinskih knjig, da sem si ustva-
nik Silvio Pellico.
Lotične steiu
r;i/ig!;ini slapovi in tolmuni. va-|ril jasno sliko tedanjega politic-J Sovraštvo do tuje vlade pa je lujore vode z jadreuicami in par- j nega življenja. — Da razumemo j «}o pridno v klasje. Deset let po niki, vse to jim razvedri duha. ki, posledice, je treba poznati njih|tlsti neuspeli vstaji je osnoval 11c-se je ne rit dolge mesece v suho-1 vzroke, zato načrtam ]>oleg bojišč jiarnih aktih. Krivično bi sodil, če in bojev drobno skico nesrečnih bi imenoval tu zapravljen čas. da-i političnih odnošajev, ki nosijo od-siravuo nisem pristaš take pora- s govornost za toliko tisoč izgub-b<- dopusta. Kdor ima pičlo od-jljenih življenj krog C'ustozze in merjene proste dni in primerno j Solfcrina. nabit mošnjiček ter se mu hoče:	*
S. II! ) lahkega razigranja. -i bre/.-| p0 sijajnih dneh dunajskega
je pri-
jjela Avstrija za orožje proti ti-stini. ki se je vezala z njimi v krim
uv in
ne m
nlejnej • j
mini ga odnjega »la v ta šui tudi mnog iu denar v Komaj so
umorili zarotnik Giuseppe Mazzini v M ar se ju tajno zavezo "Mlado italije", ki se je tudi hitro razširila in pomagala buditi misel zje-dinjenja.
Cesaru Francu je sleilil na prestolu sin Ferdinand, toda samo po imenu, zakaj vajeti je držal zdaj re izbrati lepšega j kongresa, kjer se je baje zavese-.neomejeno Metternich. Duh reak-
>ril
.11 Kov
t razvedrila. ne-;[jačilo 30,000.000 goldinarjev, so izvolil na ta način. Pe- se vrnili različna veličanstva in : ga poživljajo vse tja1 eks<Hjcnee na svoje stare dvore, ''"P^ta.	1 da bi zopet vživali blagodejni mir.
na letovišča se za | Politično obzorje je bilo zdaj brez takih, ki sta jimjoblačka, zaka "veliki rogovilež" Hipidnem nasprot- Napoleon Bonaparte je bil ugnan i napravili dispo- in je čakal tam daleč 11a samotnem •njali tudi posled- otočku Sv. Helene svoj klavrni
\'lak. ki jili je je- konec.
cijad "pod balda-] V vsej Evropi pa se gotovo lii i <!-'jiil prijatelj -To-j nihče bolj hvaležno oddahnil, ne-j-» v preostalih po-1 go knez Metternich, človek, ki hotele, kamerier-| pomeni v kulturnem in političnem
izn
lil
,iL-
P
r v
dru] N
!i z tuje r» I
o tako pride nalinii in dab
veliko-j svetu največje z!o XIV. stoletja, jim na Ta "državniška mora" je imel denarji j skoro štirideset let prvo besedo na č prid«
'pega.
aj
liko tihih, skromnih kra
je za ni isiika v
evropskih dvorih, kjer je s pridom sejal ljuliko najreakeijonarnejše
politike in se izkazal pravega že-skoro vsakjnija v zatiranju vSakega kulturne-lica. vsaka ste-, ga in svobodnega gibanja, n
c i je je }>rispel na vrhunec. Tako se je približalo viharno leto 1848. V Franciji, domovini revolucije, se je zopet dvignila nevihta in bliskoma švignila proti vzhodu, tja do cesarskega Dunaja, kjer je zrušila kozla "kočijažu" Metterm-cliu. Kar čez noč ga je zmanjkalo s krmila.
Zdaj je zavrelo tudi v Italiji, skrivni veletok se je privalil do izhoda. To in onkraj Tieina se je pričelo brusiti morilno orožje. — Oči «'ole Avstrije so bili zdaj vpr-te tja v Milan, kjer je izdeloval ognjeviti 82-Ietni starček Radecki vojne načrte. Medtem, ko so pohajali visoko civilni uradniki različna zabavišča, zlasti znamenito Scala-gledališče in se brezskrbno zanašali 11a "velemoč" policije, je on edini spoznal nevarnost po-
oedi z nd.i' Najobčutnj,e j>a je tepeškala ta l;,žaja. Toda zaman so bila vsa nje ika in živa šiba v mejah tedanje Avstrije. Vjgova pregovarjanja, naj bi mu po
•11
(loma zapluli v mrtvi
tr
jonaži je videl naj izdatnejša sred-jstva za ohranitev "preljubega mam v mislih, miru". Da je bil sam cesar Franc ha historičnega pod vplivom tega nazadnjaka, se est o samevajo živi razvidi najbolj iz njegovega na-klosti in tonejo v po-'govora na profesorski zbor ljub-eelo domačini, nova | ijanskega liceja, kjer je dejal med začudeno opazujejo drugim:
jr zaneslo med njiho- "Pojavile so se zdaj nove ideje, ■ pj-nenje po živih pri-1 ki jih ne boni mogel nikoli spošto-
iz davnin
in
Custozza — Solferino sta taka kraja. O njiju sem čul še o-trok dosti junaških zgodb. Prir povedovali so jih osiveli starci. Svoje lastne zgodbe so pravili iu jih dokazovali s še vidnimi ranami od debelih svinčenk. od granat in bajonetov kletih Piemon-tezov. V živem spominu so mi o-fitale iz tistih zgodnjih let slike nizkih gričev, postjanih z vitkimi cipresami. Skoro v vsaki hiši so inrdi kako tako jliko C'ustozze iu Solferuia. In Uu teh zrelih
nečuveni cenzuri in policijski špi-|s'ali ojačenj. Ob pričetku vojnih
ojieracij je imel pri rokah samo 15 tisoč mož, zakaj približno 20 tisoč mu jih je pobegnilo v sovražni tabor. Brez vojne napovedi je prestopila 40 tisoč mož broječa sardinska vojska mejno reko Ti-cino in po petih krvavih dneh (cinque giornate.. se je moral Radecki umakniti iz Milana v Vero-110. kjer je tako dolgo branil sovražniku prehod čez Adižo, dokler ni dobil primernih ojačenj. Potem pa je potolkel Piemonteze 6. maja pri St. Luciji. Odločilna bitka pa se je vnela 25. julija 11a višavah krog Custozze, ki je trajala deset ur in se končala s popolnim poza-zom sardinske vojske. Karel Al bert je moral skleniti premirje ter prepustiti Avstriji Benečijo in Lombardijo. V naslednjem letu je bil zopet tepen pri Martari in No-vari ter je moral zato odstopiti prestol svojemu sinu Viktorju Emanuelu II.
Z nepopisno krutostjo so zopet zadušili avstrijski bajoneti v Lombardiji slehern pojav upora in u
Kdo bi jim zame- vati. Držite se lepo stare poti, kaj-a vsakdanji kruli ti ta je dobra, in če so bili naši krl» za bodočnost predniki zadovoljni z njo, zakaj «i:ii njihovih oče-1 bi ne bili še mi? Ne potrebujem (učenjakov, ampak dobrih držav-Iva Ijanov. Vaša naloga bodi. vzgajati mladino v tem zmislu. Kdor meni služi, mora učiti, kakor je moje povelje. Knor pa ne zna tako. ali kdor misli nastopiti z novimi idejami, ta naj izgine, sicer ga odslovim sam."
"Da bi "nove ideje" ne poplavile cesarskih dežel, se je zlasti strogo pazilo na vtihotapljanje 'nevarnih" knjig in časopisov. Mašili so jarke, nihče pa ni pomislil. da pronica silni element ljudje volje iu tikrivaj zbira svo-
V Sardiniji pa je vodil krmilo mož izrednega državniškega talenta, grof Cavour, učenec slavnega Machiavellija. Njegovo oprezno, preračunjeno delovanje za zje-dinjenje Italije zasluži največjega občudovanja. Vsak korak, ki ga je storil v ta namen, je bil pretehtan in premišljen do kraja. Sardinska pomoč v krimski vojni je imela že eminentno politično ozadje. Tako je Cavour začel. Xa pariškem kongresu pa je stopil že korak dalje in v posebni spomenici opozoril velesile na nečuvene razmere, ki jih zakrivija Avstrija na Apeninskem polotoku. Uvidel je, da si je pridobil s tem frncoskill in angleških simpatij in to mu je bila že velika cena. Tudi Rusija se mu je pokazala naklonjena, dasiravno je stala Sardinija še nedavno med njenimi nasprotniki. Obljubila 11111 je neutralnost. samo da izplača Avstrijo za njeno polovičarstvo v krimski vojni.
Ves polotok se je pričel zdaj vidno probujati. Za udejstvovanje Cavourjcvega programa se je osnovala 1S.">7. leta "Lega nazioiia-Ie". ki je združila v svojih vrstah vse. kar je mislilo in čutilo italijansko. Sardinija je postala zdaj dežela vseg upanja. Cavour pa je delal že zmerom s treznim razumom. .lasno mu je bilo skoro. da bo ostala Avstrija v slučaju konflikta osamljena, to.da Sardinija bi utegnila biti samo s podporami ostale Italije še vedno prešibka, zato je bilo treba poiskati močnega zaveznika in našel ga je v Napoleonu III.
Napoleon, ki mu je bila Avstrija že dolgo trn v peti. je brez obotavljanja pristavil železo k ognju. Pričel je s prekanjenimi sp letka-mi. Anglija je bila baš zaposlena z vstajo v Vzhodni Indiji in je imela tako vezane roke. Ruska pomoč Avstriji je bila izključena. Nerešeno je bilo samo še vprašanje, bo li hotela ohraniti tudi Pru-sija v eventualnem zapletljaju neutralnost? Kljub vsem sladkim prigovarjanjem Napoleona in Ca-vourja se vendar ni dalo izposlo-vati v Berlinu ka5 »otovega. Toda bistroumni Cavour je presodil: "Česar ni mogoče,, skleniti zdaj, sklenilo .se bo ob svojem času. Pru-sija se ne bo mogla izogniti nemški nacijonalni ideji, zato je zveza Prusije s povečanim Piemontom
ki-oUU.4>o^YJArtJiu.4>olotoku vihar 48. zapisana v knjigi hodjočno^ti".
1 i-'"''
ISAM I ZASTOPNICI, saterl so pooblaščeni pobirati naroč nlno «a "Glas NaWa" ln knjige, ka kor tad! s* vse aroga » raJo §trok< •ipa&ajoče posle:
Jessy Ltad, Ark. okolic«.: Mlcba^ Clrar.
ga« Francisco, CaL: Jakob L-or,tlr Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry .ismnJc. PaebI«, Colo.: Peter Cnllg, J. U Oojta. Frank Janeeh ln John Gena.
Sallda, Colo, in okolica: Lionl« Co atello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftlch. Clinton,. Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Budman Woodward, la. tn okolico: Luka* Podbregar. Aurora, 111.: Jernej B. Verbid. Cglesby, HI.: Math. Hr'bamSk. Chicago, 111.: Frank Jnrjoveo. Dcpae, HI.: Dan. Badovlnac La Salle, EL: Mat. Komp. Joliet, EL: Frank Lanrich. Jobs Z t Letol in Prank Bambich. Mineral, Kant.: John Stair. Ivsukcfaa, EL: Frank Petkoviek is, Math. Ogrin.
S«, ChJ?i»irs3 JIL: Frank čem« lr žndolt Požek. Sprbiffield, EL: Matija Harbor^ Sr»at;nae, Kaas. la okolics: Frxni Stone.
Mslkery, *t»«is>. In Cos.
Cilm*it MJclt. In	Fat*
^halta In M. T
M^iistl^sa.	is	, V.
Cofcdan.
£«. 35«a?ft, M»ccu Im ckoUra: -n. u
Llkoviž,
^fjjes.- T
Cblshohe, Minn..: H Zgon«, Jtin> Petrlch In Frank Žagar. Dulutfc, Minn.: Joseph Sharaboa. Sty, Minn, in okolica: Ivan Gccfes. M. Is. Kapach. Jot. J. Pephet ln Loa'i VL PeraTet Rvcieih, Min.: Jnrlj Kot*o. Gilfcf:rt, Minn in okr>llr^: I. V©£»! Bulking. iCnn.: Ivan PonSe. Kitzville. Minn, in okoiieo: Jot Idamlch. Nash^sck, Minn.: Geo. Sdaurin. v'>rirJn, Minn.: Frank Hrovctlck Ht. Loals, Mo.: Mike Grabrlan. AJiridje, Mont.: Gregor Zobeo. Croat Fall«, Went.: M.ri, t^^i •4VA N. 5th A* e Red Lodge. Mont.: J. Koprlv?ek. Roundup, Mont.: Toma2 Panlln. Little Ftlif, N. X.: Frank Lnasork* Cleveland, Oblo: Frank Sakser, 5 WLarlcCW, Chaa. Karllnger In J*kcl
B»kcrtosi, 0. la a&oUea: Aid? B&
ant.
Bridgeport. O.: Frank Hočev«' CoIIinwood, O.: Matb. Slapnlk. Lorain, Oliio in okolica: John 10 1735 E. 83. St. Soonfiien, O.: Ant Klkalj. Oregon City, Oreg.: M. Juatln. Allegheny, Pa. la okolica: M. !D» ■Mk.
BeMcawr, Pa.: Louts Hribaa. Braddock, Pa.: Iran Germ. Bridgeville, Pa.: BurioK Pleterfek. Burdine, Pa. ia •kofiea: John Ker IIAolk.
Conenangh, Pa.: Itch Pajk. Qarldge, Pa.: Anton Jerlna,
f
l( SLOVENIC PUBLISHING CO
i I
\ 82 CORTLANDT ST, NEW YORK, N.
MOUTVENIKI:
Dukovni boj	e—.60
Marija Kraljica	s—.60
Vrtec nebeški	t^-.40
POUČNE KNJIGE:
Alinov nemško-angleški tolmač, vezan	t^-.5G Angleško-slovenski in slo-
vensko-angleški slovar	i—.40
Berilo prvo, vezano	—.30
Berilo drugo, vezano	;—,40
Berilo tretje, vezano	t—.40
Cerkvena zgodovina	!—.70
Dobra kuharica, vezano	$3.00
Domači živinozdravnik	t—.50
Evangelij	t—.50
Fizika 1. in 2. del	t—.45
Hitri računar, vezano	t—.40
Katekizem vez. veliki	e—.40
Katekizem vez. mali	t—.15 Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del, vsak 50^, oba	.$1.00
Občna zgodovina	$4.00
Pesmarica, nagrobnico	$1.00
Poljedelstvo	:—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Sehimpffov nemško-3loven-
ski slovar	$1.2(; Sch'mpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20 Slovenski pravnik	$2.0t Slovenska Slovnica, vez.	$1.20 j Slovenska pesmarica, 2. zvezek po	—.60 j Spisovnik Ijubavnih pisem	—.40! Trtna uš in trtoreja	—.40 i Umna živinoreja	—.50 i i Umni kmetovalec	s—.50 j Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN EAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	-20
Belgrajski biser	r—.2'J
Beneška vedeževalka	t—.2u
Bitka pri Visu	—.30 Bodi svoje sreča kovač 3oj s prirodo Božični darovi Burska vojska Cerkvica na skali
$1.00
—.20 __o-
tNarodne pripovesti, 1. in 3.
zvezek po	—.20
Naseljenci	e—.28
-Va vaiorih južnega morja	—.13
Mikolaj Zrinsia	,—.2Q O jetiki
Odkritje Ameriko, ve*.	t—.80
Prihajač	;—.30
Pregovori, prilike, rekf	r—.23
?rst božji	1—.29
Sandevoua	.23
Elevolucija na Portugalskem	—.20
Senila	.11 Stanley v Afriki Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. avezek po	•—
Sveta noč	e—,2v»
Srečolovec	r— .29 Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.00 Strelec	,—.20 Sanjska knjiga, velika	t--.30 *>tiri povesti	t—.28 Tegetthof	-.25 ^ojan na Balkanu, 13 zve«.	$1.S9 Zlate jagode, vez.	—.30 Življenjepis Simon Gregorčiča	t—.50 življenja trnjeva pot	i—.50 Za kruhom	;—.2© življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviea Eud ilfs (Tragedija v Meyerlingu) —.7^'
SPILI! ANO VE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	t—JSC
2.	rv. Maron, krščanski deček	t—.29
4. ev. Praski judek	:—.20
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	i—.£5
7.	zv. Sultanovi sužnji ,	1—.25
8.	sv. Tri indijanske povesti "	—.33
9.	zv. Kraljičin nečak	^-.30
10.	zv. Zvesti sin	e-.3« IX. zv. Edeča in bela vrtnica	—.30
12. zv. Boj in zmaga	=—.38 14. zv. Prisega huronskega glavarja
—.15
Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.0 > Cvetke Don Kižot
Dobrota ia hvaležnost Fabiola
George Stephenson, oče železnic Grizelda
Eubad, pripovedke, 1. in 2.
evezek po Tlustrovani vodnik po Gorenjskem Ivan Resnicoljub Izanami, mala Japonka Izidor, pobožni kmet Jama nad Dobrušo Jaromil
Jeruzalemski romar Kristusovo življenje in smrt
vezano Krištof Kolumb l£rižana umilejnost. Kaj se je Makaru sanjalo? —.50 Lažnjivi Kljukec	—.20
Leban, 100 beril	—.20
Maksimilijan I.	•—.20
Marija, hči pollrova	—.20
Mati, socijalen roman	$1.00
Blalomestne tradicije	•—.25
Miklova Zala	—.35
Mirko Poštenjakovic	>—.20
Na divjem eapadu, vea. t—.60 Na jutrovem	•—.8f
Na krivih potih	.88
Na različnih potih	t—.2$
_Of; i
• * 115. zv. Angelj sužnjsv
zv- Zlatokopi ^18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev 19. zv. Mlada mornarja r
TALIJA. Zoirka gledaliških !ger: —.00 j Brat sokol	t-
Pri puščavniku Raztresene* Starinarica Zupanova Mieka idealna Tašča
RAZGLEDNICE:
Newyorske, 3 cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New York* po
Album mesta New Torka krasnimi slikami, mali
■—^20 j	ZEMLJEVIDI:
•—.40 Avstro-Oi?rske. mali
.—.30
—.30 —.33
—.30 C-.3S
-.201
<
on 1
-U5U
^-.10
—.20
.20 1—.20 »—.20 >—.20 •—.20 —.20 —.45
•—.23 —.20 »—.30 —.20 f—.30
s—.2i
;-.03
— .2«
Združenih držav, mali veliki vezan Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana. Ohio, Pennsvl-, vania, Minnesota, "Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po
—.19 —.10 —.23 —.50 —.19 —.5« Ž1.5*
OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, to vini, poštni nakaznici, ali poštnib tnamkah. Poštnina je ltaL ^nah ie Tračnnanj^ .	____/ .
GLAS XABODA. 25. OKTOBRA. 1915.
Potovanje po Podolju.
(Nadaljevanje).
Izpustim dneve in tedne, kate-
m preživel v Bilču Zlatem in rnem k začetku svojega pri-dovanja, to je k onemu poe-tnu rožnemu jutru, ko sem sedel na vi>z in se iz Bilea na ■ijskeiu Podolju odpravljal :J«»t čez rusko mejo v Kamje-
rodil v teli razmerah, v katerih živi sedaj. Kot dijak je bil reven.
Jul
)d v
»gu
men i a g<
tki.
bilo hladno in čisto, >od menoj in nebo nad ne ovire očesu, nobe-sreu, nobenega življe-Vas je bila še popol-> in v gradu je življenj mislil sem, da bom Dlnoma tiho in neopa-varal sem se in ne neti som pozajtrkoval in u, ki me je že čakal no, da bi sedel nanj. n kneginjo, ki je stala me pričakovala, no tako-le oblečeni ho-" reče, ko me zase obleči je pač nemo-lem ter ji pokažem ivojega kožuha, še ne poznate naše zine ona. — "Jakim, sko-sobo po kožuh!" »koči ter se za trenotek rinese velik, krasen ko-i' veni kakšne severne Jaz sedem na voz in se svoj kožuh, po vrhu se e v novo prineseni ko-omaj vidim ven, po no-ržejo še neko kosmato o in dobro potisnejo v
0	da kneginja še neki. izumljiv znak služkinji
1	se je prikazala na
pristopi molče, v rokah precejšen zavitek. Kne-ji vzame in vtakne pod
ši pa še na gimnazijo. Oče se ni cija, ima torej odprto edino pot jancev in od njihovega romantič-
proti Dunaju, kamor bi mogla nega lesenega samostana, ki leži prodajati svoje pridelke, ki bi ji popolnoma skrit v gozdu, proč od jako reven. Ker ni imel s čim štu- ( preostajali, in odkoder bi zamogla vasi, in se odpeljem dalje po ee-dirati na vseučilišču, šel je po do- dobivati izdelke, katerih bi potre- sti proti ruski meji pri Okopih sv. vršeni gimnaziji k pošti. Nato sejbovala. Tu so pa s tarifi Severne Trojice. Seveda bi od Bilča ne je oženil, dobil dva otroka, potem železnice vedno lahko naredili ta-' imel tako daleč do ruske meje.
ko, da je Galicija morala proda- ako bi šel naravnost. Toda hotel jati in kupovati, kakor so drugi sem mimogrede obiskati bazili-
>trebn< i jaz,
ženske skrbi". — - "da bi le že od-
so
111»
drugi, odpira
opazili t opazim, »rvein nadstropju in skozi prikažejo obilni črni las-
li
na?
špansl
sru-
n ieliz viaje! ( Srečno
I a sta in as ver!"
hrbtom slišim lahen šum nj, obrnem s*' nazaj, za me--t i »j i moj ljubi deček, mladi Pavel, oblečen v krvavorde-močno suknjo in v topel koto nji. Z eno roko si mane za-? oči. drugo mi pa ponuja
di
int !" pot,
ne
z na re spu
jam. io. Pa
Z B(
"J«J
ujel.
d v
vožnja t;
Med go »vek se b o zraka, svet zapl s polnili
mu je obolela žena na jetiki in prišel je v največjo revščino. Kar zve, da stanuje v Parizu neka gospa, ki se ravnotako piše, kakor on, in revni poštni uradnik ji piše in jo prosi, naj 11111 z ozirom, da se oba enako pišeta, pomaga v njegovi bedi. Gospa iz Pariza mu res odgovori, pošlje 11111 precejšno j svoto in se natančneje informira
0	njegovem stanju. Dotična gospa je bila že jako stara in ni imela nobenih bližnjih sorodnikov. Zato je zapustila vse svoje premoženje in fevdalno veleposestvo revnemu poštnemu uradniku. O11 je nato izstopil iz službe in šel v svoj grad. Judje so ga sicer zapeljali v nekatera podjetja, pri katerih so mu izpulili precej premo-ženja, požar pa 11111 je uničil grad. toda ostal je še vedno eden velikih gospodov vzhodne Galicije.
Toda midva se ne peljpva po večji poti, ki pelje skozi vas in mimo gradu dalje, ampak jo za-vijeva 11a stransko pot, ki pelje po ovinku okoli gradu spet na glavno cesto. Rusini imajo sedaj veliki teden in srečavale bi naju vedno trume, hiteče iz cerkve. Bolje, da se ogneva. A nikar ne mislite, da je pot, po kateri se voziva. podobna našim trdim cestam! Pri nas bi to, kar se tu imenuje, imenovali kolovozna pot, ki pelje med dvema njivama, ali pa po kateri se spravljajo drva iz gozda domov. V času, ko sem tu potoval, je bil paša tega okraja neki grof Borkowski, ki je zdaj že umrl. Pred nekaj tedni, ko se je raznesel glas o njegovi smrti se je'zbral poljski klub na Dunaju, predsednik Abrahamowicz je govoril o velikih zaslugah grofa Borkowskega za okraj borščovski in vsi poslanci so v znak žalosti vstali s sedežev. Toda doma. v vzhodni Galiciji, gotovo nobeden prebivalec borščovskega okraja ni ničesar vedel o teh zaslugah in vse je gotovo odleglo, ko so zvedeli, da ga ni več. ker so bili prepričani, da je s tem padla glavna ovira gospodarskemu razvoju ltorščova.
Tako se voziva dalje, vedno dalje po razbitih potih, med razleg-limi. deloma še s snegom pokritimi njivami. Semtertja je polje razdeljeno via majhne njivice. To je lastnina kmetov. Večinoma so pa njive obširne, kakor daleč nese oko. brez meje in brez izpre-
membe. To je polje graščakov.
j Istotako so vsi gozdi in pašniki
j izključna lastnina graščakov. To-
, , i* ' rei ni čudno, da kmet tu ne more Pavelcek! 10-. .	' „ , , . .. .
živeti ter se v četah izseljuje v
, , ,	- Ameriko in drugam. Gospodarski
hotel z menoj,	®
je pre hladil in; j. -	- -
, ,	i I hudstvo večinoma strada m
hodom se inla- J .	... ... ,
seljuje. Po mestih je velika <tra-
ginja, da uradnik ne more shajati s svojo pičlo plačo, trgovina je vsa v židovskih rokah, graščaki propadajo morda med vsemi stanovi v Galiciji še najbolj in po vzhodni Galiciji se nahaja že večina večjih posestev v rokah Židov. Kmet je neveden in zelo reven. dela in strada. A tudi med Židi ne vlada povsod bogastvo. Morda se najdejo ravno med židovskim proletarijatom po mestih največja revščina in ravno židje se sele iz Galicije najbolj.
1	O (Jalieiji se torej ne more reči, j da tam izžema en narod drugega, j na primer Žid 111 šlahčič kmeta in ' meščana, ampak v nji vlada splošna ekonomična kriza, ki ima svoje vzroke deloma v napakah posameznih oseb in stanov, večino-j 111 a pa v splošnem zemljepisnem j in zgodovinskem položaju. Gotovo ni dobro, ako ima eden toliko
j	sveta, drugi pa tako malo. Toda
enolično. I ra	£e bi se vsta veleposestva razde-
ja in v< duo isti	];ia me(j kmete, bi se kmetom od-
utertja majhni	pomoglo samo za trenotek ali še
ruslnska vas s	trenotek ne, obenem bi pa j:>ko
In v,udar v* mi	padla splošna kultura kraja, ker
ko zanimiva, o-	bi kmet brez dvoma obdeloval
ami je vse tako	zemljo slabšo kot graščak. Ako bi
iji, da ne bi mu gg v Galiciji popolnoma reformi-1,
hoteli. Galicija bi se dvignila samo v slučaju, če bi ji bila popolnoma odprta pot na Rusko. V tem slučaju bi se lahko v Galiciji dvignila obrt, da bi imelo prebivalstvo zaslužka, in izdelki bi se prodajali na Rusko. Dokler- ima
janee in hotel sem čez mejo pri Okopih sv. Trojice ter potem po veliki cesti v Kamjenjee.
(Pride še.)
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Onemu, ki vpraša. — Oni, ki pa rusko mejo zaprto, more samo f dobi državljanski papir, postane životariti.	j ameriški državljan in kot takemu
Tako in podobno sem mislil, ko mu ni potreba imeti kakih obvez sem se, zavit v svoj kožuh, pomi- nosti do avstrijske vlade oziroma kal počasi po slabih poljskih po-|tio avstrijskega cesarja. Oni, ki tih proti ruski meji. Moj kozak je; priSeže zvestobo Ameriki, se odbil star zanesljiv človek in bil;pove Avstriji. Ameriškim držav-sem popolnoma brez skrbi. Na ljanom. katerim je Avstrija več potnem listu sem imel. da sem kakor pa Amerika, je začela zvez-
Galiciji in
na oblast prste.
že precej stopati
Rad bi izvedel za FERDINANDA PODGORNIK, doma iz Dol. Tribuše, in za ŠTEFANA MAKU C iz Gor. Tribuše 11a Primorskem. Prosim ju, da se mi javita, ali pa če kdo ve za njuj Liberty, naslov, da ga mi naznani. —j Pa.
IŠČE SE S zanesljivih zastopnikov; delo je stalno, plača povolj-na. Že od početka izven Pennsvl-vanije živeči se ne sprejmejo. Prednost imata oba spola. Pišite: Box 158, AVilkiusburg.
(20-26—10)
Math. Erjavec, Box 548. Sheffield, Pa.	(22-25—10)
Kje je MATIJA ŽUŽEK, rodom iz Juršič pri Št. Petru na Dolenjskem? Za njegov naslov bi rada seznani njegova prijatelja Maks in Anton Valenči 22. Martin, Pa.
NAZNANILO.
Cenjenim aaročnikom v F«b* •ylvaniji »poročamo, da jih bo t kratkem obiikal aii potoval*! sa •tonnlk
NAZNANILO.
Slovencem v Pittsburghu. Pa., in okolici, ki so mi pošiljali svoje harmonike v popravo, naznanjam, da sem se preselil iz Pittsburglia. Pa.. 5412 Carnegie Ave.. 11a 161 Box! Victor Ave., Detroit, Mich. Srčni pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam Sirom Amerike, posebno pa družini Smrekar. (22-26—10)	Joseph Russ.
i«. y d n- V-jml . Vi lil —»m',1'
Vodnik sreče.
Zdravnička knjig*, kaki je hitro ti t-t ozdraveli v»eb bolezni, poicbno sv '»lu.'j
Vsakemu zastonj . J. F. Dolenc, Box819Milwaukee, Wis.
HARMONIJE
bodisi kakršnekoli vrste lzc- luj^in .1 popravljam po najnižjih cenaii. » •<-lo trt>ežno ln zanesljivo. V i-i.rBw zanesljivo vsakdo pošlje, ker s«. '-t nad IS let tukaj v tem poslu in t* v svojem lastnem domu. V popra-.».: vzamem kranjske kakor vse dru^e barmonike ter računam i>o delu ka-korsno kdo zahteva brez nad&ljnlii vprašanj.
JOHN VTENZEL. 1017 East 62nd St.. Cleveland. Oh»»-
Kje je JOSIP K A USE ? Doma je iz' Starega trga pri Črnomlju in je po poklicu godec in bar tender. Že tri leta nisem nie slišala o njem. Zajedno želim pa tudi izvedeti za JOSIPA MIHELIC, ki že tudi eno leto, ne vem nič o njem. Prosim ju, da se mi javita. — Lucia Kure, 149 Noll St., Brooklyn, N. Y. (23-10—10-11)
Rada bi izvedela za rojaka FRANKA SVETELJ. Doma je iz Podgorja pri Kamniku. Pred dvema letoma s<* je nahajal baje v Baltimore, 1*1(1., Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njega. naj mi blagovoli naznaniti, za kar 11111 bom hvaležna, ali naj se sam javi Ivanki Vdovie, roj. Vavpotič, 346 E. 9. St., New York City.	(25-26—10)
neznosen.
se iz-
10111 se •ati na
pot.
-le«
tla se li mu
uboga, toda očividno ne rad in s praga s«' ozre še z dolgim pogledom na
>gom, Pavelček!"
obrnem nazaj, vidim, da v oknu prvega nadstropja ieni aparat, črni lasje guvernant ke se razgri-ul njim, za njim pa glc-ibno, smejoče si1 lice kne-idzie.
'for, poženi!"
,-oznik. kozak Kike for, ki
ležljiv, požene, Aparat me
nov svet
lastnik vasi Miškov v grem na Rusko v kupčijskih zadevah. Ako bi hotel namreč 11a svoje ime dobiti potni list, bi moral napisati na ministrstvo notranjih zadev (oddelek tujih vero-izpovedanj) prošnjo, da mi dovolijo potovati ter navesti natančno vzrok in namen potovanja in mesta. katera hočem obiskati. Treba bi bilo dolgo čakati in kdo ve, če bi prišlo dovoljenje. Tako pa nisem imel nobene težave. Kneginja je naročila nekemu Židu, naj gre k okrajnemu glavarju in preskrbi dva potna lista na to in to ime 111 zadeva je bila. končana. — Toda s čim naj na Ruskem kup-čujem ? Doma so me naučili, naj postanem konjski kupec in jaz sem hotel za čas svojega potovanja prevzeti to ulogo, dasiravno se na konjsko kupčijo razumem kot zajec na boben. Toda pozneje je prišlo drugače.
Bližalo se je poldne in pred menoj je stala vas Mihajlovka. kjer sem mislil narediti prvo postajo v samostanu pri očetih ba-zilijaneih. Rusi, pravoslavni in zedinjeni, imajo namreč samo en samostanski red — bazilijance. katere je ustanovil veliki cerkveni učitelj sv. Bazilij. Med zedi-njenimi bazilijanci v Galiciji je v drugi polovici preteklega stoletja samostanska disciplina jako opešala, red je propadal 111 bi bil polagoma popolnoma propadel in zaspal, ako bi se o pravem času ne izvršila reforma s pomočjo o-četov jezuitov. Jezuit je so jim dali svojega provineiala, svojega učitelja novincev in predstojnike posameznih hiš, reformirali so pravila, uvedli novega duha in samostanski red, in, ko so svojo nalogo dovršili, jeli so se spet odstranjevati. Dull in življenje reformiranih bazilijaneev je torej jako podobno jezuitskemu in jaz sem se, kjer sem imel priložnost, rad zatekal k njim in se čutil pri njih nekako domačega sredi tega popolnoma tujega sveta. Seveda drugo vprašanje je, če se bo njihova reforma držala. — Name je napravilo vtis, da je jezuitska reforma stareodavnega konteinpla-tivnega reda nekaj tako umetnega in nenaravnega, da bo imela težko trajen obstanek. Naj bi se raje reformiral red v prvotnem kontemplativnem duhu, za nove potrebe naj bi se pa ustanovil nov red v duhu jezuitsko-aktivnem. Seveda bi se pri tem moralo opustiti načelo, da ima vzhodna cerkev samo en red — bazilijanski.
V samostanski cerkvi je še trajalo opravilo, ko sem prišel; moral sem torej čakati se precej časa. Konje sem dal v hlev, kozak si je kmalu poiskal znancev in jaz sem šel v cerkev na rusinske cerkvene obrede velikega tedna. V samostanu sem bil sprejet z največjo ljubeznivostjo in ko smo od-obedovali in enega konja podko-
vali, odpravil sem se dalje. Ta-	NAZNANILO,
ko j, ko sem prišel, svetoval mi je Rojakom v državah Illinois It eden pater, naj na Ruskem opu- Wisconsin naznanjamo, da jih ko
stim konjsko kupčijo, ker se na- d« Obifikal nftf lafitopnik njo premalo razumem in ker bij	^
me morda še smatrali za kakšnega ogleduha. Naj rajši rečem, da kupčujem z astrahansko kožuho-vino za kučme. Pred odhodom mi je pa svetoval pater Lomnicki, ki je sam že velikokrat preoblečen potoval po Ruskem in misijonarji med skrivnimi z edin j ene i po Holmskem, da bo najbolje, ako rečem, da smo sezidali na našem posestvu rusko cerkev in grem zanjo nakupit v Kamjenjee pristnih ruskih svetih podob in zastav. Prvič je bilo to popolnoma resnično.
DELO DOBI
20 ali 25 mož /a delati drva in logse. Plača od klaftre $1.25 in lavno toliko za 1000 čevljev log-sov. Oglasite se pismeno na :
Kari Poje, Box 197.	Limestone. N. Y.
Frank Chancher & Co., 1624 Curtis St., Room 2,
Denver, Colo.
SAMO DO 31. OKTOBRA.
Do konca tega meseca smo so odločili razprodati po ZNIŽANI CENI ŠE 6000 AKROV naše NAJBOLJŠE ZEMLJE v kosih od 40 do 160 akrov skupaj, ki ležijo ob glavni železniški progi in postaji ter ob mestu VVausaukee. Wis., Marinette County, ki nudi vse potrebne ugodnosti, kakor: šole, cerkve, trgovine, mlekarne, žage, banke in mnogo drugih industrij elnih podjetij. 111 kjer je tudi že lepo število rojakov slovenskih farmarjev naseljenih.
NAVADNA CENA omenjeni zemlji je od 20 do 35 dolarjev na a ker, a DO KONCA TEGA MESECA jo zamorete kupiti po ZNIŽANI CENI, in sicer od $10 do $18 aker. Kupni pogoji so: .$10C ali več na vsakih 40 akrov, ostalo na letne obroke po dogovoru.
Ne zamudite te ugodne prilike ker se vam ne liode nudila nikdar več. Podrobnosti in pojasnila do bite brezplačno. Pišite, ali bolje pridite, dokler so znižane cene ^ veljavi, na:
A. MANTEL, AVausaukee, Marinette Co., AYis (16,18,20,22,25,27—10)
KAZNANXLO.
Rojakom v Lorain, Ohio, in o
kolici naznanjamo, da jih bo ob iskal nas zastopnik
JOHN KUlffSB,
ki je pooblaščen pobirati »woi eino za list Glas Naroda. S spoštovan jem
Upravništvo Gia» Naroda
lan ca ne bi bil iala administracija, dvignila iz-lankan. A tu sr- f!brazba ljudstva, polagoma raz-ii prsi, meriš svo- delila posestva med kmete, bi se hodim s pegl^dom nebo in zemljo s tem položaj brez dvoma izbolj-in ni sra človeka, ki bi prekrižal šnl, toda normalen bi ne postal, tvojo pot.	j Nenormalnost obstoji v tem, da
Nekaj časa mi je okolica še ne- so sr deli poljskega kraljestva pri koliko znana. Od daleč zagledam delitvi mehanično odtrgali od nje-j 1 ji lepi višini velik, pogorel in le gove organiene celote. Galicija ne ker smo v neki vasici med Bilčem' deloma obnovljen grad. lastnina more s svojimi poljskimi pridelkit in Miškovom res ravno dozidali • 1, k- .m poljskega fevdalnega ple- več preživiti svojega prebival- rusinsko-unijatsko cerkev, dalje nitaša. ki je bil večkrat pri nas stva, je torej preobljudena. Dalje j je bil to predmet, na katerega na bi "kil. On je vdovec, pre- nima kam izvažati svojih pridel-jsem se nekaj razumel, ki je Ru-prn-t m jako .>i:npatičen mož in kov, ker meja na Rusko ji je za-J som ugajal, da me nisc več po-ima dva sina, prekrasna dečka, s prta in Rusija sama je kmetijska! vpraševali. Jude pa takoj odbil, katerima smo se večkrat zabavali, država, istotako na jugu Ogrska, da so me pustili pri miru. Tako 6! a rej hodi na vseučilišče, mlaj- Taka velika dežela, kot je 45ali- se poslovim od -prijaznih hazily
Rad bi izvedel, kje se nahaja moj prijatelj JOŽE ZAPRED. Do-j m; je iz Stare Sušiee pri št. Pe-j trn na Kranjskem. Prosim ce-' njene rojake, če kdo ve za nje-' gov naslov, da ga mi javi. aH naj se na sam oglasi, ker mu imam nekaj važnega za poro-! čati. — Anton Kapelj, P»ox 25. Pensaeola, N. C. (23-26—10 . i
Rad bi izvedel za naslov ANTONA in FRANKA K HE SO VIČ.' Doma sta iz Topolca pri Ilirski j Bistrici in se baje nahajata ne-: kje V Coloradu. Če kdo ve za! nju naslov, naj mi ga javi, ali naj se sama oglasita. — Frank Jenko. S. R. Box 68. Export.! Pa.	(22-25—10) I
Čudovita zdravljenja.
Ce trp te nn boleznih na pljuf b. v želcacu. jetrih, obistih. na katarju, revmatizmu ali žireih, — re odlašajte r.iti en dan, temveč ?e informirajte plede r.ašega zdravljenja potom elektriite in serumov kot se jih rabi v največjih evropskih sanatorijih, ki so pomagali stotinam vaSih rojakov, ki so bili v brezupnem stanju, a so eedsj . zdravi in srečni. Poskusite nsše ' zdravljenje. Pomeni VRNJENO ZDRAVJE.
Dr. L. E. SIEGELSTEIN,
308 PerinMtBi SUj. 74C Euclid Avenue.
Cleveland, QLio.
___?
S3. KTOKXO JiUXl,
ki je pooblaščen pobirati marol nlxo ia iid&j&ti toitdevaj j^i? dil*.
Sedaj ce mn4i t Fittalmrfl Pa., im okoliel.
UDramlitTO rr6Las
,-----
PRVA HRVASKO-SLGYENSKA TOVARNA TAMBURJC V AMERIK!
priporoča se vsen Slovene kim turn-bura*kini /.borom kakor tudi posameznikom, ki ljubijo tar.ibuie. A tej t&vcrni se ude-lujttjo tambnre pc najnovejšem cistern ti ln n&jpopoiiiej. Sia umetniških nn-Srtih.
OkraSen« so x bi seri in veakcrrEt
□ipii rožami.
Velika zalogi vsakovreinih goda
iu najboljših gra Diofonov ter linit eloveusicih x>lošt- i t. d.
Veliki iluetrovs ui cenik s slikam: pošljem vsakem* »astenj.
Ka-iir je kpko drnStvo namenjeno kapiti bande.o sasMTO, r * gDČ.bens iceirumcnte, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, ver:šico,.pf « pruan itd., ne kupita prej nikjer, ds tndi mena sacene ^praUtc Vao stane le 2c. pa si bodete prihranili dolnrje.
Canike, vac vr^t pošiljam bresplaino. Pilite BOB'.
IVAN PAJK & CO., Conemaush, Pa. Box 32*
I?an Bertie
4054 Clair Are., Clavaland. Okio.
dobit« "GLAS NARODA" akori žtijrl meseca dnevno, ixvsemsi nedelj ln postavnih praznikov. "GLAS NARODA" ishaja dnevno na šestih itraneh, tako da dobite tedensko 36 Karani berila, ▼ ni£3eca 158 strani, ali 624 strani ▼ štirih mesecih. "GLAS NARODA" don&ša dnevno poročila s bojišča in r&zn« slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da Je list zelo razširjen. Vm oiobje lista j« organizirano in ipada v strokovne nnijo.

Mr. FBANX MEH
kateri j« opravičen pobirati naročnino ca list "Glas Naroda" in it dajati pravoveljavna potrdila. Bo Yakom ga toplo priporočamo.
UprmvnSttvo 'CHas Naroda'*
osebna poslanica
bolezni. Želim, da me poznajo vsi kot pniatelja—da vedo kdo sem jaz kaj sem storil v preteklosti in kaj delam sedaj. Moja slika vam lahko spričuje, da sem Osi-■ e! v medicinski praksi, katero vršim že dolgo vrsto let; moji lasje so danes sneio-beli po dolgih letih študiranja, raziskavanja in dela. Skrbno sem proučil in analisnl vse tiste stare, kronične in globoko vkor-jerunjene bolezni, ki se tako teiko zdravijo in o katerih ima mnogo drugih zdravnikov le površno znanje. Želim, da mi vsak bolan moški in \'saka bolna ženska zaupa svoje teSkoče in tajnosti: vsakemu bom dal pošten nasvet, ker želim, da sem z vsakim dober prijatelj. Pišite po brezplačno knjižico. katero vam nudim, in čitajte mojo poslanico nadc.

BOLEZ
okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revm£:ti-zem, katar, naduha in funkcijonalne bolezni srca se lahko vspešno zdravijo privatno na demu in z majhnimi stroški.
Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešnim načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možganov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar-nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo.
Zdravniška knjižica, katera šteje 96 strani, zastonj.
Pišite še danes po to knjižico in u njej boste našli enostavna fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih moral znati vsak moški in vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koristni tistim, ki misl:jo na ženitev. Ako torej hočete znati, kako bi dobili nazaj svoj.t staro zdravje in moč, pišite takoj po to brezplačno knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. Ne pošiljajte denarja! — pošljite samo vaše ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne trošite denarja za kakšna ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot.k zdravju, in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite in kako se more vaša teškoča obvladati.
Kupon za brezplačno knjižico.
Zapišite vaše popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam še danes. Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času.
Dr. J. Russell Price Co.,
s. 1100, 208 N. Sth Ave., Chicago, III.,
Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo zdravniško kr.i!žico popolnoma l*o zastonj in poštnine prosto.
Ima in priimek___________________________________________________________
Štev. ta ulic« ali Box______________________________________
Mesto
GLAS NARODA. 25. OKTOBRA., 1015.
Marija Grubbe \
Spisal J. P. JAKOBSEN.
L - .-O---—1
Za G 1 a ■ N aroda prevel O. P.
M
31	(Nadaljevanje)
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE.
Marija (irubbe ni še nikdar imela toliko denarja na razpolago in s- d:ij, ko je dobila ta velikanski denar, je bila mnenja, da so njena sredstva neizčrpna. Mislila je. da ima v roki čarobno palčico, e. katero se ji odpirajo vrata k vsem krasotam in nasladam sveta.
Njena prva želja j' bila sedaj, da je čim najbolj oddaljena «>'1 zvonikov Kodanja, od travnikov na grajščini Tjele, od Erika Grubbe ter tete Rigitze. Njena pot jo je vodila preko Zelandije in tJiillanda t r Slezvika v mesto Hanze. v ponosni Luebeck. Celo njeno spremstvo je bila strežkinja Lucije, katero ji je prepustila Ri-jritze t-r neki služabnik. Resnične priprave za potovanje naj bi Be od redilo šele v Luebeeku.
Sti Uojr je bil oni, ki jo je spravil na to misel. Takrat ji 'je Tekel, da bo tudi on zapustil deželo ter poiskal drugod svojo srečo iti vsled tejra se ji je ponudil, da bo njen potovalni maršal, Štirinajst dni po prihodu Marije je dospel tudi on v Luebeck, kamor p« je privabilo pismo, katero je dobil v Kodanju. Takoj je bil Ma-rjji na razpokilto ter je odredil potrebno za tako doljro potovanje.
Na tihem si je Marija mislila, da bo ona s svojimi bogatimi i-red^tvi ubogemu Sti Hoeg prava dobrotnica. ker bi mu olajšala Mro.ške potovanja ter bivanja v Franciji, dokler bi se mu ne odprl k;e drugod kak vir.
V I' 1 t—-';1 j bila zelo presenečena, ko je prišel ubogi Sti Hoeg in si« , r v sijajni obleki, na izvrstnem konju ter v spremstvu dveh k!m <aImikov na konjih ter sploh z vsemi znaki, da je njegova de-liurniea polna denarja komaj potrebna zlata, katero mu je natihem n, . i * i ■ 11 i Ii. še bolj pa je bila presenečena vsled izpremembe. ki se je očividno završila v njeni duši. Bil je živahen, skoro vesel, do-čim se je prejo človeku zdel, da počasnih korakov samega sebe opremlja k grobu. Sedaj pa je nastopal kot da je polovica sveta njegova last ter da ima najboljše upanje, da bo drugo polovico v kratkem podedoval. Preje je bil sličen ptiču z izruvanim per-jem, sedaj pa orlu z ostrimi očmi, blestečim perjem ter močnimi kremplji. —
Marija si je sprva mislila, da je veselje nad tem. da je vrgel raz sebe* vs-> sitnosti preteklega Časa ter upanje na boljšo bodočnost ti j« povzročilo v njem to izpremembo. Ko pa je bil nekaj dni tam. lie da 1 i odprl nsta k onim slatkim otožnostim, katere je ona tako dobro poznala. je pričela misliti, da je postala gospodar nad svojo strastjo, da se čuti prostega in gospodarjem svoje usode. Postala je radovedna ter bi rada izvedela, če je prav uganila. Pri tem I 1 jo j'' jezilo tudi to, da je Marija vsaki dan manj poznala Sti Hoeg. mesto da bi bilo nasprotno.
Pogovor, katerega je imela z Lucijo, jo je le 5e podkrepil v tem naziranju.
Bilo je nekega popoldne, ko sta se obe sprehajali v veliki vezi, katero je najti v vseh hišah v Luebeeku. Prostor, po katerem i,a pa hodili sedaj, se je pa uporabljalo le v gorkejšem letnem času. -—
Tako Lneiia kot Marija sta bili oblečeni za na cesto. Čakali Rta le. da bi pojenjal dež.
—	Vprašanje pa je. če bo tako varen in zanesljiv spremljevalec kot mislite vi. — je rekla Lucija
—	Sti IIoejT? — ])h, pa saj misliš njega? Kaj hočeš s tem*
—	Le toliko, če bi nas ne pustil na cedilu.
-- Kaj?
ne> "ke gospod i rtu tam pa tuli liolandsk.4 . Saj veste, kaj se glasi o njem, da je njegovo srce ustvarjeno iz tako lahko gorljive materije, da takoj vsplamti v visokih plamenih, ka-korhitro zagleda žensko krilo!....
Kdo pa ti je obesil te pravljieef
Oh moj Bog, ali niste nikdar preje slišali o njih? In gre se V a 'V-ega lastnega svaka. Kdo bi si mogel misliti, da je to nekaj novega y,\ vas! Prav lahko bi prišla jaz na misel pripovedovati vam, da ima teden sedem dni.
Kaj pa se je zgodilo danes s teboj? Saj vendar govoriš kot da si dobilo za zajutrek špansko vino!
Da. eden od naju gotovo, kot se meni zdi! — Povejte mi, ali n'ste nikdar slišala ime Ermegaard Lvnow? ■
—	Nikdar!
—	Potem vprašajte Sti Iloeg. če ga on mogoče pozna. Obenem pa vprašajte za ime Ivdte Krag. Christenze Rud in Edele Hansdat-ter ln Leno Poggins, če hočete. Mogoče je, da bo v stanu pripovedovati vam o vseh teh nekaj pravljic, kot jih imenujete vi.
Marija ji1 obstala pri odprtih vratih ter se ostro ozirala ven. v d< .. A'i pa znaš ti sama, — je nadaljevala ter pričela hoditi gorindol, — kaj pripovedovati o teh pravljicah?
-- Mislim pač.
—	O Ermegaard Lynowt
—	Prav posebno o njej.
—	Kaj pa?
Da. to je povest o nekem S+i Iloeg. o nekem dolgem, rdeče-lusein, bledem....
—	Hvala, to vem sama....
—	Ali veste tudi kaj o zastrupi jen ju ?
—	Ne. ne!
—	Ali o pismu?
—	Ne pripoveduj !
—	No, to je precej grda povest....
—	Le povej!
Da. ta Hoeg je bil dober prijatelj. — bilo je pred njegovo poroko, — da, bil je najboljši prijatelj Ermegaard Lrynow. Imela je najdaljše lase kot jih more imeti devica, kajti lahko je hodila po njili in bila je tako bela in rdeča, tako krasna punčika je bila! On pa ,je bil tako trd in hudoben proti njej kot da je ona uporen in neubogljiv pes. ne pa. krasna punčika kot je bila. Pa čim hujši je bil. te n 1m ij j<- visela na njem. On bi jo lahko pretepel, da bi bila višnjeva in črna. — če ni tega tudi storil, — ona bi ga za to poljubila. Ha. ha. strašno je. kakšen morj} biti človek, če obesi svoje srce na drugo. Nato pa se je je naveličal in pričel se je izogibati deklice. Svoje misli je namreč obrnil na neko drugo in gospodična Ermegaard je stokala in se jokala ter bi skoro skoprnela žalosti. — Vodila je strašno žalostno življenje. Konečno pa ni mogla tega nadalje prestajati. Govori se. da je videla Sti Hoeg jahati mimo njene hiše. Planila je ven ter letela za njim ter šla ob njegovem konju celo miljo daleč, ne da bi on le za korak ustavil konja ali za trenutek po si u.šal njene prošnje in njena rotenja. On je jahal vedno naprej, s imo da se izuebi njene družbe. Tega ona ni mogla prenesti
obenem pisala na Sti Hoeg, da je stori-

in vzela je smrten strup ter <
j iCrT '»t. p v
la to radi njega. Sedaj ga ne bo nikdar več nadlegovala, a ga želi še enkrat videti, predno umrje.
—	In potem?
—	Da. Bog ve, če je res tako. kot pravijo ljudje, a če je, je on najpodlejša duša. na katero čakajo muke pekla. Nato ji je on odgovoril, je pisal nazaj, da bi bil najboljši protistrup, ki bi ji mogel vrniti zdravje, njegova ljubezen, da pa ni v njegovi moči, dati ji svojo ljubezen. Slišal da pa je. da sta mleko in češenj tudi dobro protisredstvo ter ji nasvetoval. naj vzame to. Da, to je odgovoril in kaj pravite k temu? Ali si je mogoče misliti kaj bolj nesramnega?
—	ln gospodična Ermegaard?
—	Gospodična Ermegaard?
—	Da, ona!
—No. ni bila njegova krivda, a ona je vzela premalo strupa, da bi umrla na tem. a postala je zelo bolna in slaba, da je skoro umrla. —
—	Uboga ovčiea! — je rekla Marija ter se smejala.
Cenjenim naročnikom ▼ UtaS, Colorado in New Mexico sporočamo, da jih bo v kratkem obis&al oai potovalni saetopnlk,
(Nadaljuje se).
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER NEW YORKTJ
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
'A Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno ln solidno postreže nI. K V	^	VIHIHlj
MODERNO UREJENA
GLAS NAROD i

VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
9 • • •
• • DELO OKUSNO. • • • t • •
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE,
» • • M
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SL0VEN1C PUBLISHING 00.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.



Kaj pravijo pisatelji. nšenjakl la flriarnlkl a knjfel Bert* aL B al In
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevi« Tolstoj J« pisal: Knjigo sem ■ velikim ulitkom prebral ln v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga «1« rpilva na človeka ln obsega nebroj lepili misli....
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla mn'1?1^ BtfcSl al kilo Da »vetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedaiu*-rx Saša. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši čaM. Kr&tkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lad. Jakobovskl: Te knjigo bi človek najrajfie poljubil, V dno srca me je pretreslo, ko aem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Bosegger p&e: Sedel sem v nekem tocdn pri Krleglack ln sem bral knjigo n naslovom "Doli 9 oroš-jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj l&hk« rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenja. Ko sem Jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vsa kri turne jezike, da bi Jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v lolafc ne smelo manjkatL Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto PLnno. Ali bi se na moglo ustanoviti družbe, ki bi rasilrjila U knjigo?
Hearik Hart: <-=> T« J« najbolj olarljlva knjiga, kar sem £a fdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar *c jih spisali ljudje, ki se borijo ca svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega Je imel leta 1396 v Berlinu)! H« t^r" slavil knjige, samo Imenoval Jo bom. Vsakemu jo bom po nudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi ill tnj« krlžemsvet in nčill vse narode....
Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Ud strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ženska Be rta pL Suttnerjeva. Prosim*vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, Ca m na bo nikdo ve4 navduševal za vojno, če bo prebral to knjlca. CENA M CENTOV.
Brcofejts !• pri s
Slovenic Publishing Co.,
»2 Cortlandt Street,
New York City, N. Y.

Mr. OTO ?EZX>nt, ki ja pooMaltan pobirati narotai-ao In Zadajati tonadavoa potrdili UpravniStvo "Glas Naroda"
Prosti nasvet ii iofsc-eacijs priseljsaciift
V W ItuU« el liiuMb M* »ssi|r*tio»" k* dtriav«
Tiraj« 1» pomafa prlraljtv ki » bili osleparjsai, em» »11 i katerimi se i« si»V* wvt Ml«,
BreaplaSno as 4«je aasvst« jul stljsatm, kateri so bili oslepai j sni ott bankirjev, odvetnikov, te s zemljišči, predajal«« favofezodnih listkov, spremi je val ssv, ksiipotev ia possstnikov i» JtOai,
Daj« se i»forma«ij# r m* tir ali »Mjjak& sftdevsKi kak« pesiat iriarljaa, kJer se »flasdt^ t« 4r
iavlja&sk* listias.
i orožniki maj bi ae sestali s pvl 9slj«»8i ca BIlli Islamda al} »r Savfe Offiae.
eimžATNi vxr&nqm
DSPAJtTMMN*
'(State Department of Ca*«? BUREAU OF INDUSTUniS
AND IMMIGRATION. Ura<! t mestu New Yorlnlj 9i
SiHA St., odprt vsaki 4aa tet4 sjatr&j 4i> 9.	)fe
i «1-4* brtrJt* svM « I* IB,
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa ko!^!«]-skih posestev vseh ye!esi%
Obsega 1 S rasnili cemljevido^i ■a JOtlh iteaneh in vsak3 stran je 10i pri 13* palca Tallkar
Cena samo 25 centov."
Manjši vojni atlas
'obtega devet raznili zem^evido*-B» 8 ilraash, vsaka stran 8 pri 11 palcev.
Cena samo IS centov.
Vil aemljevidi so narejeni ▼ raznih barvah, da se ,wak lahko spozna. Označena ao vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tadi označen obse«, površine, katero zavzemajo'posamasaa države.
Pošljite 25c. ali pa v znamkah (d natančen nailcv la Bi vam tako] odpošljemo zaželjeni atlas,- Pri TičjfB •djama damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N.
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON js vreden desst (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako s« predloži skupno z devetdesetimi (90) ali vsi rt* cimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki ii Oh HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali prt
THE AMERICAN TOBACCO CO„ Praaalnm Dept. 496 Croonie St.. New York. K. <Ta ponudba ngasne 31. decembra ISIS.)
F080)«;
Najbolj a-ipoSno EM-/V-V
iilo 7.3 žen- r ske in moške laae. kakor tu-di 2a moške j* brke in brado. Ako se rabi to j.-* mazilo. zra- 1 ^T ' •tejo v 6 tednih krabni.
fOHt1 in dolpri
lasje, kakor tadi cjožkim kzacne brke in brada in rebo-do odpadali in ne osiveli. Revmatlzem. 'toatibol ali trganje v rokah, nop-nh in križu v $ dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule, ture, kraste in grinte. potne
nopre. kurje oči. bradovice. ozebline V par dneh pnpolnorr.a odstranim. Kd^r bi moja zdravila brez uiTteha ribi!, mu jamžir--. SS.03. Piiit« t&koi po coni k in knjižico. poS'jem tMtosj.
JAKOB VeSJBUlč,
.rn m. St« Cleral**4
l&OJ-Ua KABOCAJTB 8H NA »UlS NABODAL NAJVllCJI 6LOTENSXI DN3Y2H35 X 1DB.

Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost	pri 38 palcih.
czij® Cena 15 centov, gffi—s
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava, koliko ima vej^kov, trdnjav, bojnih ladij i. t. a.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi veliKe zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
32 Cortlandt Street,
New York, N. Y.

"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NAN J I
ptsu
fc-ti H'." '	j;. .JU

Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do^obrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem Časa 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev {sorodnikom in znancem t staro domovino.
100 K velja sedaj $15.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.