PoStnina platana r gotovini ILUSTROVAMI LIST ZA MESTO IN DEŽELO A t»JL«HrW' Novi Vatikan Cena 2 Din Izhaja ob četrtkih. Uredn^tvo in uprava v Ljubljani, Tyrseva (Dunajska) cesta 29/1. PoStnl predal štev. 345. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393 Ljubljana, 26. oktobra 1933 Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franclji 50 frankov, v Ameriki In povsod drugod 2 dolarja Štev. 43. Lelo V UaVatikanski ilustrirani tednike. Po že dograjenih cestah drve vatikanski tovorni avtomobili, velika telefonska centrala pa priča o modernem razvoju najmanjše države sveta. Vatikanska pošta ima celo na strehi cerkve sv. Petra svojo podružnioo. Ali je pa zato Vatikan kaj izgubil svojih čarov ali celo dostojanstva? O, ne! Saj je simbol moderne papeško države velikanska brezžična postaja, ki veže papeža z vsemi postajami svata, da lahko govori tudi z najbolj oddaljenimi kraji na zemeljski obli. Ta postaja je opremljena celo z aparati za brezžično sprejemanje slik. In vendar vitki železni stolp oddajne postaje prav nič ne moti oči. Novo gradnje so v harmoničnem skladu z okolico. Staro in novo je vredno drugo drugega. Švicarske garde še zmerom žven-kečejo s svojimi oklepi in sulicami, Se nadaljuje na 6. strani 'Papež govori z Vsem svetom yroko nove orjaške radijske postaje kaže moderno lice, čeprav so gledali na to, da so se ognili slehernemu pretiravanju, da ne bi bilo prevelike neubranosti med večno lepimi srednjeveškimi stavbami in novimi, smo-treno grajenimi palačami. Pas molka so v bližini papeževega doma izpremenili v čudovito negovane vrtove. Bela peščena pota, stopnice in terase vežejo posamezna poslopja med seboj, da so kakor majhni otoki v morju zelenja in dreves. Na srednji terasi se dviga novo lepo vladno poslopje, za čigar gradnjo so dovažali gradivo po tračnicah vatikanskega mesta. Še danes služi ta železnica izključno samo tovornemu prometu. Dvornega vlaka v Vatikanu ne poznajo. Vladna palača je zgrajena v modernem slogu; razen upravnih prostorov ima krasna stanovanja, ki so priprav- Skozi veličastni portal privozi vlak v Vatikan. Toda za njim se velikanska bronasta vrata takoj zopet zapro >102, Citta di Vaticano« — to je telefonska številka svetega očeta, ki ima v svoji delovni sobi zlato slušalo, darilo ameriških vernikov. Novo vladno poslopje, nove galerije, ministrstvo za javna dela, tržna lopa, namakalne ■naprave, elektrarna in ne nazadnje velikanska radijska oddajna postaja, po kateri lahko papež govori z vsem svetom — vse to dokazuje, da se je vatikansko mesto moderniziralo in ne mara zaostati, ko hiti tehnika vsega sveta z velikanskimi koraki naprej. Še nikoli niso v tem mestu toliko gradili kakor po spravi med Vatikanom in italijansko državo februarja 1929. Kdor je pred desetimi leti pogledal s kupole cerkve sv. Petra po vatikanski državi, je uzrl prostrano s travo poraslo dolino, znameniti »pas anolka«. Danes je slika čisto drugačna. V nekaj letih so to dolino na najmodernejši način preuredili, in pri tem nima najmanjše zasluge papež sam. Mala, komaj 44 ha obsezaječa državica je danes docela' reorganizirana in Pustolovec si osvoji Kalifornijo laUana Avgusta SidUt^a Na begu pred pravico Nekoč so zasledovale švicarske oblasti tridesetletnega moža iz Basla zaradi bankrota, tatvine in ponarejevanja menic. Ta mladi mož je pobegnil in pustil ženo s tremi nebogljenimi otročiči na cedilu, si prigoljufal v Parizu nekaj stotakov in spet pobegnil, ker so mu postala tla prevroča; vkrcal se je v Havru z več pustolovci na parnik ter odplul v New :York, da prične v novi zemlji novo življenje. Tako se je Johan Avgust Sutter pred dobrimi sto leti znašel v New iYorku. Danes je bil vozač, jutri trgovec z živili, včeraj zobni zdravnik, pojutrišnjem gostilničar ali lekarnar. H honcu se je naveličal mestnega življenja in se preselil v Missouri. Pridno je delal kot farmar, nabral si je s poštenim delom nekaj imetja in je časih celo mislil na to, da bi vzel k sebi še ženo z otroki. Toda mimo Sutterjeve hiše romajo sleherni dan pustolovci iz vseh delov isveta. Njihov cilj je: »Zapadk Na za-padu so pušče, v puščah nepregledne črede bivolov, pravljične dežele so tam, o katerih nihče drugega ne ve, kakor da so neizmerno bogate. Lepega dne je Sutter svojega kmetskega samotarenja sit do grla. Cez noč proda svoje lepo urejeno posestvo in zbobna odpravo sam Bog si ga vedi odkod. Ženske in moške. Leta 1838. se odpravi Johan Avgust Sutter iz utrdbe Independance na pot v nepoznani zapad. — Dva vojaka, pet misijonarjev in tri ženske, to je deseterica, ki ji je sam na čelu. Seboj vodi celo čredo bivolov. Tisoč ovir prebrodi peščica junaških ljudi, dokler se končno po puščah in gorah ne približa Pacifiku. V Vancouver prispe Sutter sam, samcat. Vojaka sta se spuntala, misijonarji so spoloma našli nauka željnih ovčic, žene so pa podlegle pomanjkanju in naporu. Sutter še zdavnaj ni na cilju svojega hrepenenja. Naprej mora, v Kalifornijo hoče, v deželo, kjer se cedita mleko in med. Za nekaj dolarjev si kupi čolniček, odjadra proti Sand\viškemu otočju in se končno ustavi po prenevarni vožnji v vasici, ki so jo domačini svetemu Frančišku na čast imenovali »San Francisco«. Od ondod odjaha naš junak v dolino Sacramenta. Komaj je objel s pogledom to širno neobdelano zemljo, ei je dejal, da je je vreden kralj. Komaj je dospel v Monte Rey, glavno mesto pustolovske države Kalifornije, je po kratkih pogajanjih sklenil z guvernerjem pogodbo, ki mu je dovoljevala ustanovitev nove države: Nove Helvecije. Kralj Kalifornije Odsihdob je bil Sutter po tej srečno sklenjeni kupčiji edini gospodar in vladar zemlje, ki je bila po obsegu večja od Francije. To je bilo leta 1838. Na svojem pustolovskem popotovanju je sklenil Sutter prijateljstvo s ikanaškim narodom. Uvidel je, da so otočani neumorni delavci, da imajo pridne in železne roke, kar je bilo kakor nalašč po njegovi želji. V svo- jem čolničku jih je prepeljal 150 na obalo, strnil jih je v karavano, pobral spotoma nekaj Evropcev in se z njimi na čelu odpravil z vso karavano vzdolž Sacramentovega obrežja. Taka, in prav to je bila vojska, ki si naj osvoji Novo Helvecijo! V prisojni kotanji se je vojska ustavila. Boj za novo zemljo se je pričel. Zažgali so gozdove, travo in grmovje in že se je kadil mogočen dim na kilometre daleč, že so ognjeni zublji lizali prastara debla. Cez nekaj dni je bila zemlja pokrita z zoglje-nelimi Stanki nekoč veličastnih dreves. Začetek je bil storjen. Pričeli so z delom na vseh koncih in krajih, kopali studence, poslavljali bajte, napravili ograde za živino. Cez leto dni se je smejala v solnce cvetoča dežela v dolini Sacramenta. Setev je padla na rodovitna tla, žetev je vrgla petkrat toliko. Kamor se je oko zazrlo, povsod so se pasle črede tolstih bivolov in goveda. Nova Helve-cija je začela svojo zgodovino. Sutter je postavil mline, spustil parnike v reke. Zasadil je sadno drevje, ki je čez nekaj let bogato obrodilo. Kalifornijska jabolka so zaslovela po vsem s\?tu. Prišeljar ti ir delavci prihajajo v gostih gručah, Indijanci, ki žive okoli, so Sutterjevi najboljši prijatelji. • Sredi tega kraljevskega življenja se spomni Sutter, da ima tam daleč preko morja — v Švici — ženo in otroke. Piše jim, da še živi — in da bo sčasoma najmogočnejši in najbogatejši človek svela. Nekega dne — bilo je v januarju 1848 — pridirja neki delavec brez sape v Sutterjevo delavnico. V tresoči se roki stiska nekaj rumenih drobcev in jeclja: »Zlato! Poglejte, suho zlato k Bil je soparen poletni dan. Neznosna vročina in neznosne muhe. Ni je bilo rešitve pred muhami. Najbolj je trpela uboga živina, ki se je kakor obsedena podila čez travnik. Pastir Tiurga, ki je rad zabavljal in modroval, je sklenil napoditi krave domov na molžo. Vsekako bo na dvorišču boljše. Pa tudi na dvorišču so muhe neznosne. Zrak je od gnoja še nevzdržljivejšš. Krave mukajo in bezljajo po dvorišču sem in tja in iščejo senčnatega kraja. Žene in dekle z izpodrecanimi krili tekajo za kravami in se do gležnjev pogrezajo v redki gnoj. Zala in spretna Marina, z belo ruto na plečih, je hotela priklicati veliko rdečko. »Tak počakaj vendar, Rjabina! Počakaj, ljubčka moja! Kam pa dreviš?« Nežno je govorila z njo in se ji hkratu skušala približati. Rjabina se je pa kaj malo zmenila zanjo in se je postavila ne ravno preveč gracijozno na kup gnoja. Toda Marina je izrabila priložnost in ne meneč se za to, da jo nosna, Prekleisivo zlata Toda Sutter je bil premišljen mož. Mirno je vzel iz omare kifelino ter napravil preskušnjo. In res: zlato je bilo. Sutterju so se morali vsi zakleti, ki so vedeli o tej najdbi, da bodo molčali ko grob. Nikjer na svetu še doslej niso našli zlata tako, kar na solncu... In ta zemlja, ki je posuta s to drago kovino, je Sutterjeva last! Cez osem dni je velika skrivnost znana že vsem. Neka ženska jo je izdala, ženska, ki je pri živem Bogu prisegla ... Uradniki Sutterjeve države so pustili delo v pisarnah. Z lopato so odslej prekopavali dragoceno zemljo. Črede so se porazgubile, živali so podivjale brez nadzorstva, sadje je zgnilo na vejah, žito je splesnilo na bilkah. Ves umetno in premišljeno zgrajen stroj Sutterjeve države, ki ga je 15 dolgih let skrbno in vestno negoval, se je na mah ustavil. Brzojavi so tipkali noč in dan. Vest o kalifornskem zlatu se je po bliskovito raznesla širom sveta. Vse človeštvo se je zdrznilo, vse člove- Banka Baruch 15, Rue Lafayette, PARIŠ Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najku-lantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bru-xelles; Holandija: št. 1458-66, Ded. Dienst; Francija: št. 1117-94, Pariš; Luksemburg: št. 5967, Luxemburg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. sedla kravi k nogam in jo začela molsti. Belii curki mleka so se vlili v vedro. V senci, pod veliko ruto je sedela debela upraviteljeva žena in merila namolzeno mleko. »Od Crnjavke? Od mladih? Malo je danes!« je rekla in pisala velike in neokretne številke v zamaščeno knjiigo. »Počakaj še malo, Rjabina!« se je spet zaslišal ljubki Marinin glas. Toda zdajci je stisnila zobe kakor od silne bolečine in pomignila rdečelični Pazaši. »Pazaša, prosim ... daj, pomolzi ti do konca... ni mi dobro,« je zajecljala s spačenim obrazom. Dobrodušna in vesela Pazaša je pomembno pomežiknila in dejala: »Nu, le pojdi... bom že jaz opravila!« Marina je vstala in odšla v izbo za služinčad. Tam je legla za leseno steno in zaječala kakor ranjena žival. Strah jo je obšel, da utegne umreta v kotu, še preden bo spravila otroka na svet. Hotela je zavpiti na pomoč, pa se je preplašila, da ne bi prišel ka- štvo je gledalo samo en cilj pred seboj: zlato, zlato! Iz vseh še tako skritih kotičkov sveta so se zgrnile množice preko krasnih njiv. Človeške kobilice so pustošile brezobzirno vse, kar jim je prišlo v roke, cele črede goveda so padle pod nožem podivjanih množic... Tujci so si kar na veliko prodajali Sutterjevo zemljo, gradili so na njegovih tleh brez njegovega dovoljenja velika mesta, zavrgli so ime Nove Helvecije, poznali so samo Kalifornijo, deželo zlata, Eldo-rado! Ko se je pripeljala Sutterjeva žena s tremi že odraslimi sinovi, ni bilo več duha ne sluha o moževem bogastvu. Sprejel jih je berač. Žena, ki je na poti vse preveč pretrpela, je umrla čez nekaj dni. Dve leti kesneje! Lov za zlatom je pojenjal. Vsi oni pustolovci, ki so prišli v te kraje, so se naselili in pridno obdelovali plodonosno zemljo. Leta 1850. je postala Kalifornija sestavni del ameriških Združenih držav. Nova zvezda na zvezdnem polju ameriške zastave. Milijonar na papirju Na to je bil Sutter nestrpno čakal. Tožil je 1722 farmarjev, ki so mu ukradli njegovo — Sutterjevo — zemljo. Zahteval je, da jo takoj za-puste. Državo Kalifornijo je tožil za 25 milijonov dolarjev odškodnine. Da bi mu karkoli v tem velikem procesu ne hodilo navzkriž, je poslal svojega sina v Washington študirat pravo. — Štiri dolga leta je trajal proces, v vseh instancah so ga presojali. Nikoli še ni svet čul o taki velikanski pravdi. Dne 15. marca 1855. je razsodilo na j višje sodišče: Sutter ima prav. Zmagal je. Najbogatejši človek na svetu je... Toda ni mu bilo sojeno, da bi užival sadove svojega bogastva. Prebivalstvo, ki je bilo zaradi izgubljenega procesa ogroženo, se je uprlo Sutterju, uprlo najvišjemu sodniku Thompsonu, ki je razsodbo razglasil, zažgalo je sodno palačo, ubilo Sutterjeva sinova, zažgalo njegove far- teri delavec. Ne, ne! Moški ne smejo biti zraven. Pa prav takrat so se zagnali fantje v izbo. Kadili so in kleli. Marina je pridržala dtih. Zdaj ji je bilo bolje; tako dobro ji je bilo, da je hotela oelo vstati. Tisti mah so sobo napolnili fanti in dekleta. Bilo je poldne. Vesela Pazaša'je pogledala za leseno steno in se sklonila k Marini. »Nu, kako ti je?« Marina je hotela veselo odgovoriti, pa jo je izpreletela neznosna bolečina. Z muko se je premagala, da ni zaječala na glas, prijela je Pazašo za roko in zašepetala s solzami v očeh: »Nikar ne hodi od mene, tako se bojim!« Pazaša je zaslutila. Vznemirila se je. »Ali naj pokličem babico?« Marina se je je še trdneje oklenila: »Nikar me ne zapuščaj.« V izbi za služinčad je hlapec Tiurga pripovedoval nekaj zelo veselega. Pazaša se je tresla po vsem životu in šepetala: »Prosila jih bom, naj gredo ven.< »Ne, ne... ni treba ... daj mi roko,« je prosila Marina in krčevito zgrabila Pazašo. Bučen smeh je preglasoval Marinin krik. MARINA Napisal P. A. Sergienko Belo perilo, pisano perilo ...vselej čisto je perilo S.T.J.6-33 SCHICHT m TERPENTINOVIM MILOM PRISTNO SAMO Z ZNAMKO'JELEN' ZA NAMAKANJE PERILA "ZENSKA HVALA" me, plenilo njegovo imetje, opusto-Silo vse njegove njive ... Sutter si je komaj rešil golo življenje. Spet je Mal tu prosjak s svojo pravico v že-ijpu, najbogatejši človek na svetu brez prebite pare. Po Washingtonu bega, sleherni dan se zateka na sodnijo, sleherni dan zahteva svoje milijone, svojo zemljo, svojo deželo — Novo Helve-cijo. Zmerom se najde kdo, ki podžiga starca v povaljanem površniku, naj prične proces znova, posoja mu denar z upanjem, da ga bo dobil tisočkrat povrnjenega. Sutter je neverjetno odporen. Njegovi žilavosti ni para, bije se za svojo pravico, čeprav je z vsakim novim dnem bolj strt in obupan. Povsod ga odslavljajo. Dolgih dvajset let zahteva in prosjači za svojo pravico. Od 1860. do 1880. Medtem se je na njegovih tleh razbohotilo velikansko mesto San Frančiško, New York Tihega oceana. H koncu se zateče starček k poslednjemu sredstvu. Obrne se na kongres, najvišjemu narodnemu zastopstvu. Toda tam se mu samo smejejo... Tragični konec Na njegovi zemlji žive milijoni ljudi; toda med njimi ni takega, ki •bi izčrpanemu starčku ponudil vsaj toplo posteljo in grižljaj črnega kruha, kar si je pač ubogi revež v petdesetih letih trdega dela zaslužil. Z dokumentom v žepu, ki mu prisoja vso veliko Novo Helvecijo v last, blodi po ulicah siromašen, strt in poni- žan, revnejši od najbednejšega wa-shingtonskega berača. Sleherni dan prihaja pred kongresno palačo, seda na kamnite stopnice in kaže vsakomur patent, da je najbogatejši človek na svetu. Na marmornatem stopnišču kongresne palače je umrl dne 16. julija 1880. za srčno kapjo. Najbogatejši berač sveta je izdihnil na mrzlem kamnu. Z veljavno listino, ki mu prisoja brezmejno bogastvo, zemljo, večjo od Francije, mesto z nebotičniki, neizmerne množine sadja in žita, je legel v grob. Še naslednike, ki bi se mogli tožiti za očetovo pravico, je bila pobila podivjana drhal. Nihče še do današnjega dne ni zahteval te ogromne dediščine zase. Spisi o sporu Johana Avgusta Sutterja leže zaprašeni v državnih arhivih. Njegov dokument je smešen nič. * =t= Pariz, v oktobru Mladega Pavla Renarda so obdolžili, da je dekletom kar na debelo obljubljal zakon. Kajti vseh osem prič na sodišču — neverjetno mična sličica — osem na kratko ostrižendi čednih deklet ga je točno spoznalo za krivega. On in nikdo drugi je tisti, ki jih je ljubil, ki jim je obljubljal raj na zemlji v nežnem zakonu, ki jih je osleparil za srce in za čedne vsotice denarja. In prav ta on, ki sedi na zatožni klopi, jo je lepega dne pobrisal... Obtoženec, prav čeden mlad in krepak gospodek, je kar venomer stresal z glavo in h koncu izjavil: »Zame, gospod sodnik, je tako odveč, da bi se za vsak primer posebej zagovarjal, kajti jaz teh deklet ne poznam, pa jih je prav gotovo kakšen moj dvojnik speljal na led!« Sodnik se je hotel točno prepri- čati, pa je dekleta sočutno vprašal: »Katera od vas ve za kakšno posebno znamenje obtoženčevo?« »Jaz, jaz, gospod sodnik! Bradavico ima na vratu!... Brazgotino na tilniku!... Urez za ušesom!... Prirojeno znamenje na kolku!...« — vsaka je poznala neko strašno znamenje, ki ga bo pokopalo. Sodnik si je lepo po vrsti vse zapisal, poslal dekleta na hodnik in »pregledal« obtoženca. Komaj so se priče zmagoslavnih obrazov vrnile, jim je sodnik sporočil: »Žal mi je, cenjene dame, toda obtoženec nima niti enega znamenja, ki jih ve poznate. Nedvomno je nedolžen!« Pavla Renarda so takoj izpustili. Izselil se je nemudoma iz Francije v Ameriko. V znak hvaležnosti je pa poslal iz obljubljene dežele sodniku pisemce, kjer je po vrsti nalepil: Postala je mati. »Vzemi mi otroka,« je z naporom dehnila. Toda Pazaša je bila kakor v vročici. Ni se upala dotakniti novorojenčka. »Ne vem, kaj mi je... Da ni ne-imaira mrtev?« »Stresi ga!« »Bojim se.« »Rahlo ga stresi!« Pazaša je trepečoč vzela drobno telesce v roke, ga položila k materi in ga pokrila z odejo. »Taiko, zdaj pa skočim po babico.« Stopila je v izbo in tiho povedala, Ikaj se je zgodilo. V izbi je zdajci vse utihnilo in delavci so se drug za drugim porazgubili. Čez četrt ure je prišla babica Aku-lina... Vzela je novorojenčka v roke, ga rahlo plosknila in ga vrgla z roke na roko. Novorojenček je zdaj vendarle spoznal, da je stvar resna, odprl usta in zavekal. Na bledem Marininem obrazu se je prikazal ljubeč smehljaj. Imela je sina! — In zvečer je Marina sedela pri delu, in je bila kakor bledo mlado dekle. — V Catillonu na Francoskem sta se omlan poročila * izrednim dovoljenjem predsednika republike in rimskega papeža sedemnajstletni Henri 1’inteau in trinajstletna Adricnne Delamare. Koj po poroki je župnik krstil že njunega že mesec dni starega otroka. — Ameriški predsednik Roosevelt je strasten filatelist. Njegova zbirka znamk bo kmalu največja v vsej Ameriki, ker mu jih pošiljajo z vseli strani države; tudi uradniki washingtonske vlade jih strižejo z došlih pisem in jih shranjujejo za svojega vrhovnega šefa. — Čehi lahko brez vizuma potujejo v Belgijo, na Dansko, Estonsko, Finsko, v Frnncijo, Gdansk, Italijo, Irsko, Jugoslavijo, na Japonsko, v Kanado, Litvo, Le-tonsko, Luksemburg, Nemčijo, na Nizozemsko, Norveško, Portugalsko, v Avstrijo, Španijo, Švedsko, Urugvaj in Vatikan. Za potovanja v USA je vizum brezplačen. — Pajčevina je močnejša od jekla, so zadnjič dognali. Najboljša jeklena žica, 1 mm’ debela, se pretrga, če jo obtežimo s 500 kg, medtem ko pajčevina sorazmerno prenese nateg 900 kg, — Jugoslavija ima 8(1 mest, v njih prebiva 1,939.235 ljudi, t. j. 13-92#/o vsega prebivalstva. Več ko 100.000 prebivalcev imajo samo 3 mestu (Beograd, Zagreb, Subotica), 4 pa več ko 50.000 ljudi, med njimi Ljubljana. Od leta 1921. se je prebivalstvo jugoslovanskih mest pomnožilo za 32 in pol odstotka. — Na neki nemški univerzitetni kliniki so opazili, da so stoli ii jeklenih cevi bradavico, brazgotino, urez, prirojeno znamenje itd*, ter pristavil teli* par besed: »Morda jih v kakšnem' kočljivem primeru utegnete koristno, uporabiti...« * postali električni in da so preskakovale dokajšnje iskre, če si se jih dotcknil z roko. Elektrika sc je na njih nabrala od brisanja s krpo in ni mogla v tla, ker imajo stoli gumasto podlago. Zato so izdelovalci začeli mazati take jeklene stole s posebnim lakom. — Ameriške Združeno države so kot poslednja velesila sklenile priznati sovjetsko Rusijo. Roosevelt jo namreč povabil sovjetsko vlado, naj pošlje svojega zastopnika v VVashington, da se urede vsa med obema državama še neurejena vprašanja. Baje pojde na ta razgovor sam ruski zunanji minister Litvinov. Zbliža-nju med Rusijo in USA je dala povod imperijalistična politika Japonske, ki hoče dobiti nadvlado nad Azijo in Tihim oceanom. — Na Angleškem že od novega leta nezaposlenost stalno pada in se je v tem čas n skrčila za 566.000. Zunanja trgovina so takisto stalno popravlja, dotok davkov je večji kakor je vlada proračunala: sami dokazi, da na britanskem otočju kriza popušča. In ker je Anglija nekak barometer za ves svet, smo nemara tudi mi najhujše le že prestali. — Berlinski institut za pobijanje raka je s poskusi na živalih dognal, da 3-65 m dolgi brezžični valovi zamoro rak. Počakati je pa še treba, kako se bodo čudodelni žarki obnesli pri človeškem raku. — Lipski proces proti obtožencem požiga nemškega državnega zbora se že štirinajst dni nadaljuje v Berlinu, kjer se vrši zasliševanje prič. — V tekmovanju za nogometno prvenstvo države je BSK zmagal nad Jugoslavijo 2:0, Hajduk nad sarajevsko Slavijo 4:1, Ilašk : Concordia 3:3. BSK je že danes državni prvak, ker ga ne more nihče reč prehiteti. Primorje je na 7. mestu. Usada sc naccuic... Berlin, v oktobru Na charlottenburško glavno gasilsko postajo je prispela vest: »Požar!« Najvišje nadstropje nekega tovarniškega poslopja je zajel ogenj. Radovedneži, ki so se takoj zgrnili okoli gasilske postaje, so razburjeno izpraševali, katera tovarna gori. Odgovor je bil tako nenavaden, da so se ljudje začeli smejati. In ko so drugi dan listi poročali o ognju, se je smejal ves Berlin. Zakaj tovarna, katere naj višje nadstropje je postalo plen ognja, je izdelovala — aparate za gašenje ognja. V srednjem veku se je tu pa tam pripetilo, da so tega ali onega krvnika obesili. Tudi to se časih zgodi, da si neranljivi fakir, ki večer za večerom pleše po steklenih črepinah, nakoplje zastrupljenje krvi, ker se je po nerodnosti zbodel z iglo. Ljudje, ki to bero, se seveda muzajo ... Zakaj? Zakaj ne bi smela za iz-premembo pogoreti tovarna, ki izdeluje aparate za gašenje, ko ima gotovo gorljive snovi pod streho in aparati sami od sebe ne morejo ognja pogasiti? Zakaj ne bi krvnika obesili, če stori zločin kakor drugi smrtniki? Zakaj se ne bi mogel fakir raniti z iglo, kadar njegova volja popusti? Usoda gre tudi tu svojo pot kakor povsod drugod. Toda človek išče ironije usode, da se ji more smejati. Najslaje se smeje, kdor se iz škodoželjnosti smeje. Čudni obedi Stara šega je, da si sme obsojenec izbrati pred usmrtitvijo najboljše jedi. Manj znano je pa, da so se v starih časih mastili na čast in slavo obsojenca tudi gospodje sodniki in' njihovi pomagači. To dokazujejo stari jedilni listi. Ko so 27. septembra leta 1751 usmrtili Kristino Kasterjevo zaradi detomora, so se gospodje neposredno pred izvršeno obsodbo pokrepčali z dobro kavo, prigriznili sveže pečenice, pojedli okusno jajčno jed in popili štiri velike vrče pristnega renskega vina. Po obglavljenju so pripravili sijajen obed. Udeležili so se ga sodnik, župan, občinski tajnik, davčni upravitelj z dvema uradnikoma, zavetnik, nadzornik, višji logar, gospod straž-mojster in sodnijski stražniki. Rablja so smatrali za nevrednega tega obeda. V Lipskem je bil poslednji obed te vrste 27. avgusta leta 1824. • Kalvarija ljubezni Roman Iz naSih dni. — Napisal P. R. 38. nadaljevanje Venomer je vstajalo pred njo usodno vprašanje, ali bo njen sinček prebolel 'ločitev od nje, ki se ji je zdela čedalje neobhodnejša. Zdajci jo je pa globok glas iztrgal iz njenega razmišljanja. »Tamle je otroški dom.« Bil je izvošček. Pokazal ji je z roko na pristavo, ki se je vzpenjala kakih dve sto metrov daleč, kakor prilepljena na skalo. Pogled nanjo se celo lloni ni zdel mračen, narobe, skoraj veder in vesel. In že so ji udarili na uho razigrani otroški glasovi. »Ali jih slišite?« se je zasmejal izvošček. »Ali je mogoče, da bolni otroci tako veselo kriče?« se je začudila Mad-žarka. »I, kajpak, gospa! Saj jim tudi ni nič hudega. In veste, gospa, veselo razpoloženje je zdravju še bolj potrebno kakor dober zrak in zdravnik.« Vzpel se je na kozlu in pokazal z bičem čez polje. »Ali jih vidite, kako veselo se pode?« Res je bilo kakih deset otrok, ki so planili iz ograjenega vrta, ki se je širil okoli pristave, na prosto. Tako veselo so se podili in kričali, da pač nikomur ne bi prišlo na um, da tem otrokom kaj manjka. Ilona se ni mogla dovolj načuditi. Toda voz se je med tem že ustavil. Mlada žena je izstopila. »Ali naj počakam, gospa?« je vprašal izvošček. »Da, orosim, počakajte me,« je odvrnila liona. »Če bi gospa rada kakšnih pojasnil zastran zdravilišča,« je povzel izvošček, »evo vam gospe IIarleyeve tamle v sadovnjaku. Tako se gospe ne bo treba truditi v hišo.« Mlada Ilona je res zagledala žensko postavo, ki se je prikazala izza zelenja, žensko, ki se je zdela še mlada in lepa. Tudi ona je že zagledala neznanko, zakaj obrnila se je proti njej. Da, bila je gospa IIarleyeva, kakor se je imenovala, bila je Ljudmila, še vsa prizadeta od snočnjega večera, ko je imela tisti usodni razgovor z Božo in Markom... Okoli nje so bili otroci. Kakih deset jih je bilo; igrali so se in skakali, a vendar niso bili tako razigrani kakor oni, ki jih je malo prej I’lo-na videla, ko so se zagnali na travnik. Med njimi je bila neka vitka in zala deklica in lloni se je zdelo, da je čudovito podobna gospe Harleyevi... Mlado mater je nenadoma stisnilo za srce. »Tukaj bi torej živel moj Franček...« In potem je vstalo v njej usodno vprašanje: »Ali bi ga mogla zaupati skrbi in negi te otožne in resne dame?« In neki notranji glas ji je dejal: »0, zaupala bi ji ga!« Med tem je prišla Ljudmila k neznanki, ki je bila prav tako mlada In lepa kakor ona, in prav tolikšna otožnost ji je bila zapisana na obra- zu. Za sekundo so se njune oči srečale. Ljudmila se je priklonila. »Gospa Harleyeva?« je vprašala Ilona. »To sem jaz.« »Prišla sem k vam zaradi nekaterih pojasnil o vašem zavetišču.« »Na razpolago sem vam, gospa.« »O vašem domu sem slišala že toliko lepega pripovedovati in prav tako tudi o vas, da sem morala priti osebno k vam. Pravijo, da delate čudeže.« Komaj zaznaven usmev je zletel čez bledi Ljudmilin obraz. »Čudeže — o, ne, gospa; toda nega in skrb, ki ju posvečamo bolnim otrokom, rode časih uspeh.« »Ali so vsi ti otroci okoli vas... bolniki?« »Da, gospa. Tile so šele pred kratkim prišli, zato jih ne izpustim iz oči. Igrajo se z mojima otrokoma« — to rekši je pokazala na vitko dekle, ki jo je Ilona že prej opazila, in na Marka, ki sta radovedno, a vendar z dolžnim spoštovanjem gledala tujo gospo — »kadar sta namreč moja otroka na počitnicah. Otroci se morajo najprej privaditi izpremenjene-mu podnebju in ostremu zraku. To traja nekaj tednov.« »Pa jim ni v začetku nič dolgčas?« »Prav nič, gospa. Saj je naša glavna skrb, da jih raztresemo in obdamo z ljubeznijo in rodbinskim ozračjem, da se tako izrazim, ki so ga bili vajeni doma pri svojih roditeljih.« In z otožnim usmevom je dodala: »Ko bi vedeli, kako hitro si pridobim srca svojih mladih prijateljev! Vsi imajo zaupanje vame. Le vprašajte jih, boste videli, vsi vam bodo od- Natakar: »Prinesel sem vam naročeni beefsteak. Dober tek!« Čez nekaj minut pokliče gost natakarja k sebi: »Gospod plačilni, dovolite, kaj pa mislite z drugim podplatom napraviti?« Borovnice V brzern vlaku sedi prikupen mlad gospod prav sam. Nenadoma se sunkovito odpre vrata oddelka in prelepa mlada dama v beli obleki se brez sape spusti v nasprotni kot. Mladi mož skoči pokoncu in stopi k dami: »Oprostite, gospodična,...« Dama pa, ki je bila videti vajena takih načinov približevanja, ga osorno zavrne: »Samo drznite se, takoj potegnem zavoro!« Revež si ni vedel pomagati in se je vljudno umaknil v svoj kotiček ter se zatopil v branje. Preplašeno ga opazuje mlada dama, ki ji je že zdavnaj žal, da ga je tako grdo nadrla, kajti gospod je viideti skrajno miren. Ko se je čez čas vlak ustavil, vstane gospod in ko je že pri vratih, vljudno in nežno poprosi: »Oprostite, da vas spet nadlegujem, toda prosil bi vas za zavitek borovnic, na katerem že cele pol ure sedite.« * govorili, da vidijo v meni svojo drugo mater.« Pogledala je po otrocih. Vsii so se zgrinjali okoli nje in v njihovih nedolžnih očeh sta sijali zaupanje in ljubezen do mlade žene, ki jim je bila prav tako ljubeča skrbnica kakor bi jim bila prava mati. Ne, gospa Har-leyeva se ni po krivem ponašala z njihovo privrženostjo. Madžarka sfe je zamislila. Čez nekaj časa je pa izpregovordla: »Prišla sem k vam, da ...« Toda Ljudmila jo je prekinila: »Oprostite, gospa ... Ali ne bi bilo boljše, če bi stopili z menoj v hišo?« »0, ni treba, gospa... Saj se lahko kar tu pogovoriva. Če vam je prav, stopiva malo po vrtu.« »Kakor želite.« Ilona je povzela: »Prišla sem k vam, ker me bolezen mojega sinčka navdaja z resnimi skrbmi.« kemično čiščenje, barvanje in svet-loiikanje »Koliko je pa star?« »Dvanajst let.« »In kaj mu je?« »Prav za prav nič in vse. To se pravi, nobene določene bolezni nima, samo silno slaboten je, bled in občutljiv.« »Že od rojstva?« »O, ne, od lanskega leta, ko je pri igri nesrečno padel. Prej je bil zmerom zdrav in vesel.« »Kaj pravi zdravnik?« »Nič pravega no pove... Toda ravno zdravniki so bili tisti, ki so mi svetovali, naj ga pošljem v planine na ostri gorski zrak. Prej sem poskušala z morjem, pa ni nič pomagalo.« »Temu se, ne čudim. Dosti staršev poznam, ki so prav tako kakor vi povedali, da otrokom morje ne prija.« Dragoceni avtogram V krogu angleške kraljevske rodbine še zmerom radi pripovedujejo o veselih in duhovitih domislekih, ki jih je imel sedanji kralj Junij, ko je bil še mlad. Njegova babica, kraljica Viktorija, je bila nad vse varčna, da, skoraj skopa. Nekega dne jo je prosil mali Jurij, naj bi mu kupila železnico, ki jo je videl v neki izložbi. Ker je pa bila igrača precej draga, mu je babica ni hotela kupiti. Napisala je poznejšemu kralju pismo in mu na dolgo in široko razlagala, da je ena izmed najvažnejših čednosti, ki jih mora imeti vsak vladar, varčnost. In kaj je storil princ Jurij? Še tisti dan se je iztihotapil iz kraljevske palače, šel k znanemu starinarju in mu prodal dragoceno pismo svoje babice. Domov gredoč si je pa kupil toli zaželeno igračo. Da, če bi bili avtogrami vseh babic tako dragoceni! Huda reč Zdravnik obišče razvajeno bolnico. »Kako vam gre danes?« »Nič kaj dobro, gospod doktor! še tista jedila mi ne teknejo, ki ste mi jih prepovedali!« »In je tem otrokom,« je živahno vprašala Madžarka, »potem planinski zrak kaj pomagal?« »In še kako! — Sicer pa,« je nadaljevala gospa llarleyeva, »če želite, vam dam rade volje na razpolago naslove več ljudi, ki vam bodo potrdili, da so moje navedbe točne.« »O, ni treba, saj vam tudi tako popolnoma verjamem.« Ilonino zatrdilo ni bilo zgolj vljudnostna fraza. Zakaj gospa Harleyeva jo je že s svojimi prvimi besedami popolnoma osvojila in jo navdala z neomejenim zaupanjem. Njen nastop je hferatu zbudil simpatijo in spoštovanje. Ljudmila se je v znak zahvale priklonila. In tako sta krenili mladi ženi, obdani z otroki, na vrt. Druga drugi sta se prvi mah prikupili... Ker pač nista slutili, kdo je katera, ker nista vedeli, koliko trpljenja in gorja sta druga drugi napravili... »Prav rada bi vam izročila svojega otroka v oskrbo,« je izpregovorila Ilona, »toda že misel, da bi se morala ločiti od njega, mi je strašna. In vrhu tega ... kako bo moj sin prenesel ločitev? Še danes mi je ves -v solzah dejal, da bi umrl, če bi ga pustila samega.« »Tako govore vsi otroci v začetku, ko se morajo ločiti od roditeljev. In potem, že čez nekaj dni, se popolnoma privadijo izpremenjenim razmeram.« »Ker ste tako dobri z njimi!« Ljudmila se je otožno nasmehnila. Toda že je mlada žena nadaljevala: Moderna kozmetika, ondulaeija, barvanje las in manikura služijo vsaki dami v lepoto. Cenjene dame bodo gotovo s posebnim zadovoljstvom vzele na znanje, da je naš priljubljeni frizerski salon »Ela« v Ljubljani, Ga-jeva ul. 6, otvoril še popolnoma sepa-liran oddelek za masažo telesa in obraza, ki jo izvršuje diplomirana maserka. Glej inserat na strani 7. Dobro se pozna Neko damo so vprašali, zakaj toliko govori. »Če bi molčala,« odgovori, »se bojim, da ne bi česa izblebetala!« Francoščina in angleščina Važna seja nekega odbora Zveze narodov se je nagibala h koncu; ura je bila tri četrt na eno. Tedaj vstane neki južnoameriški delegat in izjavi francoski: »Gospodje in spoštovani tovariši! Opozoriti vas moram na važnost sklepov, o katerih bomo popoldne razpravljali, sklepov, od katerih je odvisen mir sveta. Prosim vas, da o tem tehtno razmislite med opoldanskim premorom, da bomo mogli na popoldanski seji uspešno zaključiti svoje delo za mirovno poslanstvo Zveze narodov.« Za njim vstane uradni angleški tolmač in prevede: »The honorable delegate sayd: It is time for lunch.« (Spoštovani delegat je dejal: Čas je, da gremo na kosilo.) S peresom se preživlja »Praviš, da se s peresom preživljaš? Pa nisem še ničesar tvojega bral! Kako se potem s peresom živiš?« »Čisto preprosto: od časa do časa pišem svojemu stricu!« HUMOR Dober tek! Grof MONTE-CRISTO Roman Napisal Aleksander Dumas O. nadaljevanje. Vorrt ugoio »6 ■netno/jvi lena bluzo, tpolto-vano gospat te: nescavit pristen samo v višnje-*vih zavitkih Za vse občutljive reči Čemu [e pa IUX? Tepi čistim milnim kosmičem se res lahko vse zaupa; Rabite LUX, ne pa takšne ali drugačna nezavite kosmiče,! LUX da svili nov lesk.Vam pa nepre* slano novo veselje! ua 2-33 »Nekaj ur imava časa,« meni abbe. »Četrt na eno je šele.« Dantes se ozre okoli sebe, iščoč ure, po kateri je abbe tako natanko določil čas. »Ali vidite svetlobni žarek, ki pada skozi okno?« reče abbe, uganivši njegovo neizgovorjeno vprašanje. »Ali vidite one črte, ki sem jih sam zarisal v zid? Te črte mi povedo čas natančneje, kakor če bi imel pravo uro; zakaj ura se vam pokvari, solnce in zemlja pa gresta vekomaj enako svojo pot.« Dantes je imel o teh stvareh le meglene pojme. Zato ni silil v starca, da bi mu zdaj razlagal; gnalo ga je za drugimi rečmi. »Ali mi ne bi hoteli pokazati svojih zakladov? Kar nestrpen sem že.« Abbe stopi h kaminu, privzdigne z dletom kamenito ploščo in odkrije dokajšnjo izdolbino, v kateri so bile spravljene vse reči, o katerih je pripovedoval Dantesu. »Kaj vas najbolj zanima?« »Pokažite mi ono veliko razpravo o Italiji.« Faria vzame iz dragocene iz-dolbine tri ali štiri zvitke platna; bili so kake štiri palce široki in osemnajst palcev dolgi zvezki. »Tole je vse. Kak teden dni bo tega, kar sem zapisal v stoosem-inšestdeseti zvezek besedo .Konec*. Za to sem porabil dve srajci in vse svoje robce. Če bom še kdaj prost in če bom našel v Italiji človeka, ki se bo upal moje delo natisniti, je moj znanstveni sloves zagotovljen.« »Verjamem,« prikima spoštljivo Dantes. »Zdaj bi pa rad videl še peresa, s katerimi ste to napisali.« Faria pokaže mlademu možu majhen, komaj šest palcev dolg klinček, debel ko držaj čopiča; na koncu je bil z nitjo nanj privezan hrustanec, o katerem je abbe malo prej govoril. Bil je kljunasto ošiljen in precepljen kakor navadno pero. Dantes si ga je z zanimanjem ogledal, nato se je pa ozrl okoli sebe, kakor da nekaj išče. »Aha, žepni nožič bi radi videli, ki sem z njim obrezal pero? To je moja mojstrovina. Napravil sem si ga, prav tako kakor tale večji nož, iz starega železnega svečnika.« Nožič je rezal ko britev; večji nož je imel pa to odliko, da se je dal rabiti tudi kot bodalce. Dantes si ni ogledoval teh predmetov z nič manjšo radovednostjo kakor svoje dni pri marseljskih starinarjih orodja divjakov, ki so jih prinesli pomorščaki z voženj po Južnem morju. »Čudim se samo,« meni zamišljeno, »da so vam dnevi za vse to delo zadoščali.« »O, saj sem tudi ponoči delal!« »Ponoči! Ali mar tudi v temi vidite?« »Ne, toda Bog je dal človeku razum, da si pomaga; napravil sem si luč.« »Kako?« »Od mesa, ki ga dobim, odločim mast, jo stopim in dobim iz nje neko gosto olje. Glejte, to je moja luč!« In abbe pokaže Dantesu nekakšno sveiiljko. »Pa ogenj?« »Evo vam: tole sta dva kremenjaka in platno, ki ga zažgem ob njih.« Dantes položi vse te stvari nazaj na mizo in pobesi glavo, ves premagan od vztrajnosti in moči tega duha. »A to še ni vse,« povzame Faria. »Človek namreč ne sme spraviti vseh svojih zakladov v isto skrivališče; zapriva to shrambo!« Porinila sta ploščo spet nazaj na njeno mesto. Abbe je potresel nanjo malo prahu, ga z nogo razmazal, da zabriše sleherni sled, stopil k svoji postelji in jo odmaknil od zidu. Za zglavjem je bila pod kamnom, ki jo je popolnoma zapiral, luknja v zidu in v njej spletena lestev, dolga kakih trideset čevljev. Dantes si jo je temeljito ogledal; bila je čvrsta, da bolj ni mogla biti. »Kdo vam je dal motvoz, da ste si spletli to mojstrovino?« »Najprej moje srajce, potem rjuhe, ki sem jih v treh letih fene-strellskega jetništva razparal v niti. Ko so me prepeljali na If, sem jih vtihotapil s seboj. Tu sem potem delo nadaljeval. Izprva sem nameraval prepiliii prečke v oknu; kakor vidite, je lina nekoliko širša od vaše. Toda opazil sem, da drži na notranje dvorišče, in zato sem načrt opustil, ker se mi je zdel preveč nezanesljiv. Nu, lestev je bila spletena, pa sem jo za vsak slučaj spravil.« Dantes je kakor zaverovan strmel v lestev; toda njegove misli so bile čisto drugod. Dejal si je namreč, da bi ta izredno ostroumni mož mogel nemara prodreti tudi temo, ki je obdajala njegovo nesrečo. »O čem razmišljate?« vpraša smehljaje se starec, ki je imel Dantesovo zaverovanost za brezmejno občudovanje. »Razmišljam o vašem silnem razumu, ki ste z njim vse to dosegli. Koliko bi šele napravili, da ste svobodni!« »Morda nič; najbrže bi se mi možgani izgubili v malenkostih. Potrebna je nesreča, da človek odkrije in izrabi zakladnice svojega duha; da se sproži strel, je treba pritiska. Jetništvo je združilo vse moje dotlej raztresene duhovne sile v eno samo točko.« Abbe je zaprl svoje skrivališče in porinil posteljo nazaj na njeno mesto. »Zdaj pa vi povejte svojo povest!« Dantes mu jame pripovedovati. Njegova povest je bila kaj preprosta: enkrat je potova! v Indijo >n trikrat ali štirikrat v Levanto. Potem je prišel do svoje poslednje vožnje in smrti kapitana Le-elera, omenil zavitek za velikega maršala, svoj pogovor z njim in s cesarjem in naposled prihod v Marseille, sestanek z očetom in Mercedo in zaročno gostijo, kjer so ga aretirali; popisovaj je zasliševanje in svojo poznejšo usodo, ko so ga zaprli in prepeljali na If. Več Dantes ni vedel povedati, še tega ne, kako dolgo je že zaprt. Ko je končal, se je abbe zamislil. Nato je pa počasi dejal: »Osnovno načelo v sodstvu je: če hočeš dognati krivca, se najprej vprašaj, v čigavem interesu je utegnil zločin biti! Kdo je mogel pričakovati od vašega dozdevnega zločina korist?« »Nihče, moj Bog! Saj sem bil čisto nepomembna oseba!« »Ne govorite tega, ker ni logično ne pametno. Na svetu je vse relativno, prijatelj, od kralja, ki je na potu svojemu nasledniku, pa do najzadnjega uradnika. Ko la uradnik umre, pride na njegovo mesto drugi, ki je že komaj čakal njegove smrti, da dobi letni priboljšek dvanajst sto frankov; teh dvanajst sto frankov mu ni nič manj dobro došlih kakor kralju dvanajst milijonov. Vsak človek, od najnižjega do najvišjega ima cel svet interesov. Oglejva si torej vašega. Imeli ste postati kapitan .Faraona* in se oženiti z lepim mladim dekletom, pravite. Ali res nihče ni imel interesa, da ne bi postali kapitan? Ali ni bilo nikogar, ki mu ne bi bilo prav, da se poročite z Mercedo?« »Ne; na ladji sem bil zelo priljubljen. Ce bi bili smeli mornarji sami izbirati kapitana, sem prepričan, da bi bili mene izbrali. Le eden edini je imel vzroka srditi se name, ker sem se bil malo prej sporekel z njim in ga pozval na dvoboj, a ga ni sprejel. To je bil Danglars, .Faraonov* računovodja.« »Nu, vidite! Ali bi ga bili pustili na njegovem mestu, da ste postali kapitan?« »Ne, če bi bilo od mene odvisno; imel sem vtis, da v njegovih računih ni vse v redu.« »Ali je mogel kdo slišati vaš zadnji razgovor s kapitanom Le-clerom?«. »Ne ... O, pač!... Saj so bila vrata odprta. O, zdaj se spomnim ... da, Danglars je šel mimo ravno v trenutku, ko mi je izročil kapitan Leclere zavitek za velikega maršala.« »Lepo,« prikima abbe, »na pravi poti sva. Ali ste se sami izkrcali na otoku Elbi, ali je pa bil kdo z vami?« »Sam.« »Tam ste dobili pismo?« »Da, od velikega maršala.« »Kam ste spravili t i pismo, ko ste se vračali na ladjo?« »V roki sem ga imel.« »Torej ga je lahko vsakdo videl, tudi Danglars?« »Da.« »Zdaj pa dobro premislite in napnite ves svoj spomin! Ali še pomnite, kako se je glasila ovadba?« »Kaj ne bi! Saj sem jo trikrat prebral, tako da se mi je slednja beseda vtisnila v spomin.« »Ponovite mi jo!« Dantes se za trenutek zamisli, nato pa počasi izpregovori: »Prijatelj prestola in vere obvešča gospoda kraljevega prokuratorja, da je dobil Edmond Dantes, krmar .Faraona*, ki se je davi vrnil iz Smirne in se spotoma ustavil v Napoliju in Portu Fer-raju na Elbi, od Murata pismo za uzurpatorja in od uzurpatorja pismo za bonapartistični odbor v Parizu. Dokaz za njegov zločin dobite, če ga aretirate; zakaj to pismo boste našli pri njem ali pri njegovem očetu ali pa v njegovi kabini na .Faraonu*.« »To je jasno ko beli dan,« prikima pomembno abbe. »Biti morate res dobrega in čistega srca, da niste že tisti mah na to prišli.« »Mislite?« vzklikne Dantes. »Ne, to bi bilo preveč nizkotno.« »Kakšna je bila običajna Dan-glarsova pisava?« »Lepa kurziva.« »Kakšna je bila pisava v brezimni ovadbi?« »Čudno pokončna in neokretna.« Abbe se nasmehne, vzame pero in napiše z levico na kos platna dve, tri vrstice iz ovadbe. Dantes ga je osuplo opazoval. »Neverjetno, kako ji je ta pisava podobna!« L J. ,( r »Zato ker je bila tudi ovadba napisana z levico. Opazil sem namreč,« jame razlagati abbe, »da se desničarske pisave sicer med seboj razlikujejo, vse levičarske so pa druga drugi podobne.« »Čudovito! Kakor bi bili sami vse videli!« »Zdaj pa nadaljujva in preidiva k drugemu vprašanju: Ali je bilo komu do tega, da se ne oženite z Mercedo?« »Da, Fernandu, mlademu Kataloncu, ki je bil zaljubljen vanjo.« »Ali mislite, da bi bil mogel on napisati to ovadbo?« »Ne; zmožen bi me bil sicer zabosti, drugega pa ne.« »Da, da, takšna je španska natura: umor — da, nizkotnost — ne!« »Vrhu tega,« nadaljuje Dantes, »mu okoliščine, navedene v ovadbi, niso bile znane.« »Ali jih niste nikomur zaupali?« »Še nevesti ne.« »Torej je Danglars!« »O, zdaj sem tudi sam prepričan!« »Počakajte... Ali je Danglars poznal Fernanda?« »Zvečer pred zaroko sem ju videl, ko sta sedela za isto mizo v senčnici očeta Pamfila. Danglars je bil ljubezniv in nekam zasmeh-Ijiv, Fernand pa bled in zmeden.« »Ali sta bila sama?« »Ne, neki moj znanec je bil z njima, ki ju je bržčas seznanil, neki krojač, Caderousse po imenu; toda le-ta je bil že pijan. O, zdaj se spomnim... le kako sem mogel to pozabiti! Na mizi, kjer so pili, je stal črnilnik, zraven pa pero in papir. O, lopovi — tam se je rodila ovadba!« »Ali bi radi še kaj vedeli?« vpraša abbe z usmevom. »Da, da, saj je ni skrivnosti, ki je vi ne bi razkrili. Vedel bi rad, zakaj so me samo enkrat zaslišali, zakaj mi niso dali sodnika in so me brez obsodbe zaprli.« »O,« meni abbe, »na to vprašanje je odgovor dokaj težji. Sodstvo hodi temna, skrivnostna pota, ki jih ni lahko izslediti. Kar sva doslej odkrila glede vaših dveh sovražnikov, je bilo igrača. Zdaj mi pa morate dati še podrobnejše podatke.« »Kar vprašajte me; zakaj, vi vidite' v moje življenje jasneje kakor jaz sam.« »Kdo vas je zaslišal? Državni pravdnik ali preiskovalni sodnik?« »Namestnik državnega pravd-nika.« »Mlad ali star?« »Še mlad; sedem in dvajset let je utegnil imeti.« »Hm, ne še pokvarjen, pa že častihlepen,« zamrmra abbe. »Kako se je vedel nasproti vam?« »Prej milo kakor strogo.« »Ali ste mu vse povedali?« »Vse.« »Ali se je njegov nastop med zasliševanjem kaj izpremenil?« »Ko je bral pismo, ki naj bi me pogubilo, se je zdel še sam strt nad mojo nesrečo.« »Ali za gotovo veste, da ga je ravno vaša nesreča potrla?« »Saj mi je dal dokaz za svojo naklonjenost; vrgel je pismo v kamin — edino stvar, ki me je bremenila.« »Stojte! Nikar prehitro! Ta človek je utegnil biti večji lopov, kakor mislite.« »Tako mi časti, groza me je vaših besed,« zajeclja Dantes. »Ali so res sami tigri in krokodili na svetu?« »Ha, samo da so dvonogi tigri in krokodili nevarnejši od prav>h. Pravite torej, da je pismo sežgal?« »Da, in pri tem mi je dejal: ,Vidite, to je edini dokaz proti vam, in še tega sežgem!'« »Tako vedenje je preveč plemenito, da bi bilo prirodno. Na koga je bilo pismo naslovljeno?« »Na gospoda Noirtierja v Parizu, ulica Cog-Heron štev. 13.« »Ali se vam zdi možno, da bi imel državni pravdnik kakšno korist, če bi to pismo izginilo?« »Prav mogoče, zakaj moral sem mu — kakor je dejal, v svojem lastnem interesu — obljubiti, da tega pisma živi duši ne bom omenil; priseči sem mu moral celo, da ne bom nikoli izgovoril imena, na katero je bilo pismo naslovljeno.« »Noirtier?« zamrmra zamišljeno abbe. »Noirtier? ... Nekega Noirtierja sem srečal na dvoru nekdanje etrurske kraljice; za revolucije je bil girondist. Kako se je imenoval vaš državni pravdnik?« »Villefort.« Abbe se zasmeje na glas. Dantes ga osuplo pogleda. »Kaj vam je?« ga vpraša. »Zdaj mi je vse jasno. O, vi siromak! In ta človek, pravite, je bil dober z vami? Ta časti vredni mož je pismo sežgal in uničil? Ta krvniški hlapec vam je velel priseči, da ne boste nikoli izgovorili Noirtierjevega imena? Ta Noirtier, o, s slepoto udarjeni nesrečnež — veste, kdo je bil ta Noirtier? Njegov oče!« Če bi bila pred Dantesa z jasnega strela udarila, ne bi bilo nanj napravilo tako strašnega vtisa kakor te nepričakovane besede. Opotekel se je in se z obema rokama zgrabil za glavo, kakor bi se bal, da mu je ne raznese. »Njegov oče!« je zahropel. »Da, njegov oče, ki mu je ime Noirtier de Villefort.« Jetniku se je nenadoma zabliskalo; vse kar mu je bilo prej temno in zagonetno, mu je zdaj postalo jasno ko beli dan. Villefor-tove besede med zasliševanjem, pogubonosno pismo, zaklinjanje državnega pravdnika, ki ga ie prosil, namestu da bi mu grozil — vse, vse je prišlo Daniesu v spomin. Hripav krik se mu je utrgal iz grla, opotekel se je kakor V 24 URAH barva, pllslra in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice i.t. d. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH LJUBLJANA pijan, nato se je pa zagnal proti rovu, ki je držal iz abbejeve celice v njegovo. »Oh,« je zajecljal, »vsaj trenutek moram biti sam... da vse to premislim.« Ko je bil v svoji ječi, je padel na ležišče kakor snop. Tam ga je našel ječar, ko mu je zvečer prinesel hrane: sedel je s srepimi očmi in z obrazom, spačenim od napete zaverovanosti, nepremičen ko kip. V teh urah premišljevanja, ki so mu minile kakor sekunde, je v njem dozorel strahoten sklep. Iz tega premišljanja ga je iztrgal abbejev glas. Starec je bil prišel k njemu in ga povabil na večerjo. Kot splošno priznani norec je imel abbe pravice, ki jih drugi jetniki niso bili deležni; tako je dobival bolj bel kruh in ob nedeljah stekleničico vina. Bila je pa ravno nedelja, in abbe je hotel svojega mladega tovariša povabiti, naj bi delil z njim kruh in vino. Dantes se je vabilu odzval. Črte na njegovem obrazu so se spet ugladile, toda iz njih je govorila odrevenelost neomajnega sklepa. Abbe ga je pozorno pogledal. »Zal mi je, da sem vas spravil na pot odkritja,« je dejal. »Zakaj?« »Ker sem vam vcepil v srce strast, ki je poprej ni bilo v njem: maščevalnost.« Dantes se nasmehne: »Govoriva rajši o drugih rečeh!« Abbe ga še enkrat pogleda in nato žalostno zmaje z glavo. In potem jame kakor ga je Dantes prosil, govoriti o drugih rečeh. Stari jetnik je bil eden izmed tistih ljudi, ki je razgovor z njimi vselej zanimiv in poučljiv, pri tem pa prost slednje sebičnosti: zakaj nesrečnež ni nikoli govoril o svojem trpljenju. Dantes je poslušal sleherno njegovo besedo z občudovanjem. Nekatere so bile veren odmev njegovih lastnih misli, druge so bile v zvezi z znanjem, ki si ga )’e nabral kot pomorščak. Govoril je pa tudi o stvareh, ki so bile Dantesu čisto tuje; to pripovedovanje je bilo mlademu možu ko severni sij pomorščakom: odkrivalo mu je kakor s fantastično lučjo obsijane nove pokrajine, no- va obzorja. Dantes je znal ceniti srečo, ki jo je moral občutiti vsak razumen človek, če je sledil temu izrednemu duhu v višave njegovih razgovorov. »O, ko bi me hoteli vsaj malo tega naučiti, kar znate,« je vzkliknil, »pa čeprav zgolj zato, da se ne boste z menoj dolgočasili. Saj vam mora biti samota ljubša od tovarištva človeka brez odgo-je in izobrazbe, kakor sem jaz. Če mi izpolnite to prošnjo, vam obljubim, da ne bom več govoril o begu.« Abbe se nasmehne. »Dete moje, človeško znanje je zelo nepopolno; če vas naučim matematike, fizike, zgodovine in tistih bore par jezikov, ki jih govorim, boste znali vse, kar znam jaz. In za vse to ne bo treba delj ko dve leti.« »Dve leti!« vzklikne Dantes. »Mislite, da bi se mogel vsega tega naučiti v dveh letih? In s čim bi začela? Najrajši bi kar koj —j tako silno me žeja po znanju.« Jetnika sta res še tisti večer napravila učni načrt in ga prihodnji dan začela izvajati. Dantes je imel čudovit spomin in je vsako stvar nenavadno hitro razumel. Ker je znal italijanščino in nekoliko novogrščine — naučil se je je na potovanjih po bližnjem Vzhodu — je kaj kmalu prodrl tudi v sestav drugih jezikov; že čez šest mesecev se je začel izražati v španščini, angleščini in nemščini. O begu ni nič več govoril, bodisi da ga je učenje toliko raztreslo, da res ni več mislil na prostost, bodisi da se je čutil vezanega na dano besedo; dnevi so mu minevali naglo in njegov duh je bogatel. Čez leto dni je bil čisto drugi človek. Kar se abbeja tiče, je Dantes opazil, da je postajal vzlic razvedrilu, ki ga je imel s svojim tovarišem, od dne do dne mračnejši. Zdelo se je, kakor da mu neprestano trpinči duha zlovešča misel. Na lepem se je kam zaveroval, zdaj pa zdaj nehote vzdihnil in vstal, prekrižal lehti in jel zamišljeno korakati po celici. Novi Vatikan Nadaljevanje z naslovne strani kadar pregledujejo legitimacije in odpirajo mogočna vrata v večno mesto. Papeški uradniki se poslužujejo za uradne razgovore telefona — le če gre za kakšno posebno važno stvar, jo napišejo lastnoročno. Tako srečuješ v tem edinstvenem mestu na vsakem koraku stari in novi čas, ne da bi kjerkoli opazil neskladje. In še eno vrtino ima Vatikan, vrlino, ki ga odlikuje pred bučno italijansko prestolnico, da se zdi kakor otok sredi valov svetovnega prometa: svečano tišino. Saj pa tudji strogo stražijo vsa vrata in ne dovolijo vstopa nikomur, kdor se ne izkaže z dovoljenjem, saj se mogočna bronasta vrata takoj zapro za slehernim tovornim vlakom, ki privozi na leske-čočih se tračnicah v najmanjšo državo sveta, DAMSKI JESENSKI in ZIMSKI PLAŠČ, ki Vam ga dobavi tvrdka DRAGO GORUP & Co., LJUBLJANA Mllcl o Sl Cevca cesta 10/1 Je zadnje mode, najboljše kvalitete, prvorazredno delo Nizka cena! JUtksusHC Utreti p-ced Z000 Uti Za sodobnega človeka je kopel nekaj samo ob sebi razumljivega in ni potrebno o njej izgubljati besed. Kopanje je del splošne higijene, do katere ima tudi siromak pravico. V starem cesarskem Rimu je pa bila kopel sama sebi namen, luksus in stvar, do katere so imeli samo bogatini pravico, ki se jim ni bilo treba ukvarjati z delom. Vpogled v eno takih rimskih kopeli, ki so Lile opremljene z nezaslišanim razkošjem, nam daje novi Paramountov zvočni film »V znamenju križa«. Film se odigrava v dobi Neronove vlade in je brez dvoma eno izmed najmogočnejših del, kar smo jih doslej videli na platnu. Tako vidimo v filmu prizor, ko se cesarica Popeja kopa v mleku pet sto oslic, ki mu je bilo primešano rožno olje. Toda niso bile samo žene iz najvišjih slojev, ki so posvečale negi svojega telesa toliko skrbi, časa in denarja; tudi moški, ki so si mogli privoščiti, so prebili velik del dneva v kopelih, katerih rafinirani luksus je dražil njihove od samega uživanja že otopele čute. Kadar je bogati Rimljan stopil v insulo — svojo zasebno kopel — se je najprej zaupal rokam dveh bal-neatorjev, čvrstih maserjev, ki sta imela nalogo njegove mišice strokovnjaški zgnesti in zmasirati. Potem je stopil v drugo sobo, efebijo imenovano, ki je imela nekako takšno vlogo kakor danes plavalni basčn. Kopanje in nega telesa sta se nato nadaljevala v unktutoriju, lakoniku in eleoteziju. Od ondod je prišel v tepidarij, zmerno segreto sobo, iz nje v hladni frigidarij in naposled v tri-klinij, kjer si je privezal želodec. Velarij, nekakšen salon, je bil določen za sprejem prijateljev; tam so obirali nenavzočne znane© in se pomenili o dnevnih dogodkih, v kubi-kulu je pa kopalno ceremonijo zaključil kratek spanec. Šest do osem ur je potreboval bogati Rimljan za svojo vsakdanjo kopel — danes, ko nam na vseh koncih primanjkuje časa, se nam to zdi ko pravljica. Le z nečim bi se morda dale te rimske kopeli primerjati: z razkošnimi morskimi sanatoriji v nekaterih ameriških letoviščih, kamor se hodijo »zdravit« dolarski milijonarji. »Preprosta« razlaga »Če človek ve kaj hoče, in hoče samo to kar more, dn more kar hoče, in ve, da more kar hoče — potem si napravi karijero!« Zlato naše hvane n z n e Tovarna ^e&afeie Bluze, damsho in moško perilo, razne pletenine, kravate, rokavice, nogavice in torbice, kupite najbolje pri tvrdki Miloš Kavničnik Ljubljana, Stari trg 8 Jtozoc ^podinicun! Pri vsakii priliki, ob praznikih, obisku itd. je žižčenje stanovanj, oken, parketov in preprog nujno potrebno in služi to gospodinji v lepoto in zadovoljstvo. Cas in delo sl prihranite, ako od late čiščenje tvrdki S. Grmovšek v Ljubljani Galusovo nabrežje 41. Telel. 26-30. čiščenje stanovanjskih oken od Din 4-— dalje, čiščenje parketov Din 4-— za m3. DNEVNO SVEŽE PRAŽENA KAVA JBL l-Z)LJI3L.n AN >X -VODNIKOV TRS S.T.g.~ Cenjenim damam vljudno naznanjamo, da smo otvorill poleg frizerskega salona še poseben, popolnoma separlran oddelek za masažo telesa in obraza. Masažo izvršuje diplomirana maserka. Za obilen obisk se priporoča Ljubljana, Gajeva ul. 6. — Telef. 37-21 Salon »€2a« ■ m MM Tisoči se lahko motijo, miljani pa ne! To si upamo trdili spričo^ dejstva, da uporablja več ko 6 jmiljonov ljudj dnevnolzobno pasto (Jjjlorodont, in iinnjo zato lepe zobe. Chlorodontjnm dve odliki: jef odlične kakovosti inj je obenem poceni. Tuba.Din. 8.- velika tuba Din. 13.-1 Chlorodont Meščanska kuhinja Nadevana paprika Lepe, mlade paprike očistimo (na 1 osebo 5 paprik). Zgoraj odrežemo pokrovček in vzamemo vse pečke ven. Potem jo operemo v topli vodi in jo denemo v mrzlo vodo, kjer jo pustimo 1 uro. Medtem si pripravimo nadev. V kozico denemo Vi do 'A kg zmletega prašičjega mesa, dodamo sesekljano čebulo, 3 stroke česna, žličko soli, ščepec majarona, malo popra, precej sesekljanega zelenega peteršilja, eno jajce, nekoliko zrezane slanine in % kg sirovega riža. Vse dobro mešamo 4 do 5 minut in napolnimo s tem nadevom papriko. Pokrijemo spet s pokrovčki, lahko jih z nitko prišijemo, ki jo potem, ko je paprika kuhana, odstranimo. Nato pripravimo omako. Zrežemo 3 do 4 velike paradižnike in jih kuhamo v pol litra vode. Pridenemo celo zrezano čebulo, ščepec popra, žličko soli, 2 kocki sladkorja in 2 žlici kisa. Pol ure pustimo vse vreti, potem pa naredimo svetlo prežganje iz velike žlice masti in žlice moke. Omako dobro premešamo in pustimo še 15 minut vreti. Nadevano papriko po- puJe- huša ložimo na kozico, precedimo omako nanjo in dušimo 1 uro. Serviramo gorko, garniramo z ajdovo polento. Jesen nam je prinesla mnogo gob, ki jih lahko uporabimo za prikuhe. O vkuhavanju jurčkov smo slišali že prošli mesec, danes pa nekaj dobrih receptov za druge gobe. Praženi šampinjoni Lepe, trde šampinjone zrežemo na tanke listke in jih operemo. V kozico denemo 1 do 2 žlici masti ali svežega masla, precej sesekljane čebule in ščepec popra ter vse skupaj pražimo 20 minut. Potem dodamo še 3 zdrobljene Česne. Serviramo gorke s krompirjevim pudingom. Jurčki z jajci Lepe, zdrave jurčke zrežemo na tanke listke in jih operemo. Na ponvico denemo 1 do 2 žlici masti ali svežega masla, precej sesekljane čebule, nekoliko popra ter jih pražimo 15 minut. Končno dodamo k temu 2 do 3 raztepena jajca, vse premešamo in 3 minute pražimo. Serviramo gorko s krompirjevimi rezanci. Solata. 100Z ogromno Vaših želja remo zadovoljiti izbiro blaga za jesen reklamnih cenah: in za mo* : našo zimo po Volneno za damske obleke . . od Din 27'— Volneno za damske plašče . . od Din 72'— Štof za moške obleke od Din 48‘— Double za zimske suknje ... od Din 84'— Flanele za perilo, razne barve. od Din 9'— Šifon za perilo..............od Din 7‘— Barhenti za obleke...........od Din 12‘— Baržuni za obleke............od Din 24‘— Tkanine za rjuhe, kapne, gradi za žimnice itd. itd. najceneje. Oglejte si naše izložbe In izbiro v trgovini NOVAK, LJUBLJANA Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve) EDINA POT K LEPOTI Uporabljajte ponoči za hrano, obnavljanje in čiščenje kože mastno NOBILIOR kremo. Zaradi koži sorodnih sestavin prodre popolnoma v kožne stanice. Podnevi rabite kot podlago pudru, za olepšavo in čuvanje kože suho NOBILIOR kremo. 1 tuba suhe ali mastne kreme Din 12" . NOBILIOR KREMA • PUDER - MILO DOBI SR POVSOD! Glavna saloga: NOBILIOR Parfumerija, Zagreb, Iliča 34 PRAVILNA NEGA LEPOTE NOBILIOR puder je zajamčeno blag- in brez škodljivih sestavin. Prekrasno parfu-miran v 5 divnih barvah. 1 Škatla Din 10‘—. NOBILIOR milo, pripravljeno iz istoimenske kreme, blagodejno vpliva na nego in čistočo kože. 1 kos Din 10‘— srnam vCjJ&cf.\Li ©.'novtTlV^? Stilni kino Dleiticci Premijera 27. oktobra / • ■ * Izdaja za konzorcij >Družiuskega tednika« K. Bratuša, novinar; urejuje in odguvana Marijan Beloševič; tiska tiskarna Merkur d. d. v JLjubljani; za tiskarno odgovarja O. Mikulek, vsi » Ljubljani,