Poštnina plačana iTgotovTnt Cena l Din Leto I. (VIII.), štev. 100 Maribor, četrtek, 1. septembra 1927 »ivika« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnam ček. zav. v Ljubljani žt. 11.409 mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po larlfu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova utica It. 4 Strašna poplava v Galiciji Porušene hiše, človeške žrtve, ustavljen promet — Na milijone škode in X^ŠAVA, l. septembra. Reki San i._.Uniester s pritoki sta prestopili nri?. ?ve m Poplavili ozemlje vzhodno-l;ii x v°ivodine v obsegu več sto metr0v. Vse hiše v poplavljenem -. . -1U uničene, prebivalstvo z ino vred pa je pobegnilo. Železniški promet je ustavljen. V kotlini Bo-y ava je morala tamkajšnja petrolejska industrija ustaviti delo. Mesto -/noči yecin,oma P0C* vodo. Skoda znaša več milijonov poljskih zlotov. Tragična smrt komandanta naše letalske ekspedicije o Šufco Ekspedicija tirolske vlade je v torek popoldne razkrila s rašno nesrečo — Težke poškodbe poručnika Pajeviča Nesreča, kakoršno so z velikim stra- naključju nepoškodvoan — gotovo taval Povodenj je zahtevala tudi številne človeške žrtve. • LVOV, 1. septembra. Mesto je ta-korekoč odrezano od sveta. Voda je na progi Lvov—Poleszewicz raztrgala železniški nasip v dolžini več kilometrov. Nad 18,000 ljudi je brez strehe in so izgubili vse premoženje. Varšavska vlada je odredila veliko pomožno akcijo. Najbolj sp prizadeti okraji Stryj, Stanislav in Stanovice. I _ ‘"M Oliv/ Cj v lom slutili, se je uresni5i]a. Švicarska mednarodna letalska tekma je, kakor lani izlet zrakoplovcev v rago, zahtevala kot smrtno žrtev zopet Poveljnika naših hrabrih pilotov. Lani Podpolkovnik Jugovič, letos podpolkov-mk Petrovič. — m.3° se ie Pbt naših letal po strašnem b u vdU pre^° Arlberga zbralo v Inns-r chu, B0 avstrijske oblasti že vedele, j a s« jo šesto v silnih oblakih, v snegu ur nevihti izgubilo. Z veliko naglico in \ nemo so se sestavile rešilne ekspedicfl-JLZa Ara,z'skovanje alpinskega masiva o-f. ^erga- Naši zrakoplovci so od-nes l iz Innsbrucka seboj edino nado, da je sesto letalo po veliki sreči mogoče pogodilo smer nazaj v Dtibendorf Malo upama je bilo tudi na slučaj, da je leta-o kje pristalo, kjer ne more doklicati pomoči. Upanje na srečni pristanek med zasneženim skalovjem in med ledeniki v strašnih oblakih pa je bilo seveda majhno. Ena od mnogih ekspedicij tirolske pokrajinske vlade, je v torek popoldne na edcniku pori vrhom Izabele v bližini a praske koče Reuchlinger našla razbi-■mt ’ m ^Polkovnika Petroviča x/-bVeBa’ Plll)ta-P°ru&nika Pajeviča pa težko poškodovanega z zlomljenimi m zmrzhmi nogami. Nesreča se je najbrž dogodila že v so. boto. Letalo se ie spustilo na ledenik ki je iz višiine izglodaj k0t navadna zasnežena poljana. Ob pristanku na ledu se je stroj razbil in pilot Pajevič ponesrečil. Podpolkovnik Petrovič je pa — po naokrog po ledeniku ter se šele potem, ko je brilo vsako iskanje brezuspešno in so ga zapustile moči, priplazil nazaj k letalu in tovarišu, kjer je — zmrznil. Na njegovem truplu ni videti nobenih poškodb. Velik čudež, da ni zmrznil tudi poručnik Paievič- Ekspedicija je storila vse, da reši ponesrečencu življenje. Prenesli so ga v KlOsterne v Vorarlbergu, kjer je tudi truplo mrtvega komandanta. Ko ie poveljstvo našega zrakoplovstva prejelo vest o razkriti nesreči, je takoj poslalo svojega odposlanca v Vorarlberg. Podrobnosti id strašne letalske nesreče ne bodo znane, dokler ne spregovori, težko ponesrečeni poručnik Pajevič. • Pokorni Živorad Petrovič je bil poveljnik I- zrakoplovnega polka v Novem Sadu. Pri avijatiki je bil že na solunski fronti, kjer si je s svojo hrabrostjo zaslužil visoka odlikovanja. V zgodovini našega zrakoplovstva ima častno mesto, med podrejenimi pa najboljše in hvaležne spomine. Ponesrečeni poruonlik Dragoljub Pajevič je star 28 let in že večkrat odlikovan in ocenien kot pilot. Z novim aparatom Potez XXV. je letel iz Pariza v Petrovaradin in udeležil se je izleta avijatikov Male antante. Enkrat se ježe težje ponesrečil na aerodromu v Brezovici. Sedanjo mednarodne tekmo se ie zelo veselih led centralnih Alp je pa kruto polomil krila njegovega velikega zanosa. —* Pred podpisom prijateljske pogodbe s Francijo LJUBLJANA, 1, september. Zunanji minister dr. Marinkovič je prispel danes v spremstvu pariškega po-slanika dr. Spalajkoviča semkaj in sc odpeljal z avtom na Bled, kjer je bil f-e dopoldne sprejet od kralja v avdi-jeoci. Kakor se zatrjuje v diplomatičnih krogih, bo Marinkovič sedaj po prihodu v Ženevo stopil v stike s-francoskim zunanjim ministrom Brianom jn bo pri tej priliki podpisana prijateljska pogodba s Francozi. Pogod-P° bosta podpisala za Francijo Briand jj1 Poslanik Darde. za Jugoslavijo pa Ar- Marinkovič, dr. Spalajkovič hi tiJurič. Iz Angliie v Kanado LONDON, 1. septembra. Včeraj ob 7.30 zjutraj, je startal aeroplan »San Rafael« na vzletišču Upavon v južni Angliji s ciljem — mesto Otava v Kanadi. Pot vodi južno rtiča Irske, potem v smeri redne plovbe prekooceanskih parnikov, preko Ne\v Fund-landa v Kanado. Pred odhodom na daljno pot je blagoslovil letalo in potnike cardifski škof. Letalo vodita polkovnik Minking in kapetan Hamilton, kot sopotnica pa je princezinja Ly-\venstcin-Wertheim. 3 NEWYORK. 1. septembra. Aeroplan »Old Glory« je pripravljen na polet v Rim. Pričakuje se. da se dvigne mogoče že tekom današnjega dne. Poslanec Pušenjak obsojen na 14 dni zapora Zasluženo plačilo za grdo obrekovanje Maribor, 1. septembra-Počasi sicer, a tembolj gotovo prihajajo pred sodni tribunal razni klevetniki iz vrste SLS-generalov, ne izvzem-ši bivših in bodočih narodnih poslancev, da prejmejo za svoja nedosotina dejanja zaslužene nagrade. Žebotovi obsodbi pri Sv. Lenartu v Slov. goricah se je danes pridružila še obsodba nar- posl. SLS Vladimirja Pušenjaka. Kai vse klevetni-škega sta izbruhala »Straža« slabega spomina in pa še danes izhajajoči »Slov. Gospodar« vsa ona leta, ko je bil pred novim tiskovnim zak. odgovoren urednik radii svoje poslaniške imunitete ne-progonliivi poslanec Pušenjak — današnji obsojenec! V 6. št. »Slovenskega Gospodarja« je izšla dne 10. februarja 1927 notica, ki dolži uglednega posestnika Antona Koprivo v Arji vasi pri Celju nečastne o-bogatitve, povojnega dobičkarstva. 0-klovetanec, pristaš SKS, ie najprej tožil urednika Januša Goleča, ki pa je predložil sodišču izjavo, da je pisec notice narodni poslanec Vlado Pušenjak- Uvedeno je bilo torej kazensko postopanje po razpustu narodne skupščine proti slednjemu. Poslanec Pušenjak je ves čas pimcesa vztrajal pri svoji namišljeni imuniteti in se ni odzval niti vabilu preiskovalnega sodnika niti vabilu senata za osebni prihod na sodišče. In tako se je vršila danes tudi glavna razprava v obtožen-čevi odsotnosti. Senatu je predsedoval vdss g. Posega, votanti so bili vdss g. Guzelj, dsg dr. Tombak in okr. sodnik g. dr. Travner. Obtoženca je zastopaj g. dr. Veble, tožitelja g. dr. Reisman. Še pred' prečitaniem obtožnice je predlagal dr. Veble, da se razprava preloži v smislu čL 3. zakona o volitvah narodnih poslancev, ker je pač mislil tako zavleči proces oz. glavno razpravo vsaj do 11. septembra, ko postane obtoženec res zopet imun. V ostalem pa se je skliceval na »še vedno trajajočo imuniteto poslancev«. Sodišče je po zavr« nitvi predloga o stvari razpravljalo. G. Pušenjak oz. dr. Veble trdita, da je prvič podana imuniteta, drugič pa da notica ne vsebuje nikake klevete. Pred pla|idoyerji je predlagal dr. Veble vnovič,- naj zasliši sodišče narodno skupščino, ki bo potrdila, da so bivši poslanci še vedno neprogonliivi, Tudii ta predlog je senat zavrnil. Prav tako je tvorila bistvo vsega končnega zagovora dr. Vebleta trditev, da imuniteta gosp. Pušenjaka še ni ugasnila. Po daljšem govoru g. dr. Reismana je senat stoip^l k posvetovanju, nakar ie bila objavljena naslednja obsodba: Vlado Pušenjak se obsoja radi klevete g. Antona Koprive na 14 dni zapora, dalje v plačilo 2-000 Din globe, ki se iz-premeni v slučaju neiztirlSvosti vi na-daljnih 20 dni zapora, v plačilo 2.000 Din maierijelne odškodnine tožitelju in v poravnavo stroškov postopanja. Vrh tega mora poslanec Pušenjak obla viti obsodbo na prvi strani »Slov. Gospodarja«. Odkod številni vlomi v Mariboru Aretacija nevarnega zagrebškega vlomilca, ki ima na vest! skoro vse zadn e vlome v Mariboru Maribor, 1. septembra. ljati z vozom vi policijske zapore. Ko je dodobra prespal, so danes pričela zasliševanja. Vlom v dir Stamolovo stanovanje je takoj priznal, dočim o drugih’ vlomih nj hotel ničesar vedeti. Toda dokazi, ki jih je imela policia na razpolago, so mu pregnali trmo in pričel je priznavati tudi druge vlome. Vlomil je pri dr. Marinu in pokradel tam raznega blaga v vrednosti 10.000 Din- Ravnatelja Glasbene Matice gospoda Hladeka je »obral« za nič manj kakor 19.540 Din, dr. Stanjka za 2300 Din, pri upokojencu Drevenšku v Ciril Metodovi ulici je pokradel oblek v vrednosti 3000 Din, pri dr- Stamolu pa za 11.500 Din. Tekom po čitnic je torej oplenil razne stranke za 37.800 Din, bržčas pa ima na vesti še več vlomov in tatvin. Pavličevih je navedel tudi svoje odjemalce in je že ninogo pokradenih pred1 metov policija zaplenila- Močno kompro mitiran je tudi neki krojač na Teznu, ki je bil tudi aretiran in prepeljan v zapore. Plen iz tatvine pri ravnatelju Hlade-ku pa je baje prodal nekemu natakarju za 300 Din. Vsekakor jo uspeh policijo, ki je nad dva meseca brezuspešno preganjala in zasledovala drzne tatove, velik, kajti gotovo jo, da bodo tatvine in vlomi z izsleditvijo profesionalnega vlomilca nekoliko prenehali, pojasnjen pa bo tudi marsikateri vlom v Ljubljani in drugih krajih, kjer se jo zadrževal spretni lopov. Včeraj smo poročali o drznem vlomu, ki je bil izvršen v stanovanje dr. Sta-mola v dr. Ver6tovškovi ulica. V zadnjem času je bilo v Mariboru izvršenih več sličnih vlotnov in so oblasti zato upravičeno sklepale, da gre za eno in isto vlomilsko družbo, ki je spretno izrabljala odsotnost na letoviščih se nahajajočih meščanov. Pravilnost domneve se je včeraj potrdila. Sled za vlomilcem v Pokojninskem zavodu je policija odkrila na podlagi izpovedb zaslišanih delavcev in žensk, ki so videli sumljivega moža, ko jo nesel preko železnice v culo povezano v dr. Stamolovem stanovanju ukradeno blago. Takoj uvedena stroga preiskava je končala s popolnim uspehom. Plidjski organi so na kolesih odšli v predmestja' in poizvedovali. Kmalu so doznali, da je neki moški razpečaval ukradene obleke, končno pa so žvedeli tudi njegovo ime. V neki gostilni je založil za storjeni zapitek razno perilo in odšel. Uspeli vlom pa mu jo razigral srce in spretni dolgoprstnež se ni mogel ločiti od steklenice, dokler ga ni popolnoma vinjenega včeiaj ob U. dopoldne presenetila policija. Vlomilec Štefan Pavličevih, ključavničarski pomočnik pri nekem tukajšnjem mojstru, doma iz Zagreba, star 39 let je prišel v Maribor iz Ljubljane, pred tem pa je bil zaposlen v Splitu in Trbovljah. Aretaciji se ni upiral, bil pa je tako 'dnjen, da so ga morali prope- Študenti se vračajo Slovo od domače hiše — Preljubi strički in tetke — Po mlajeno in oživljeno mesto — Kaj nam pa morejo Maribor, 1. septembra. Dnevi velikih počitnic so pri kraju. Mladena, ki se je bila pred meseci poslovila od našega mesta in se razkropila po prijaznih vasicah in trgih lepe štajerske dežele, da si v varstvu ljubega doma nabere novih moči za nadaljnje delo, se zopet vrača v mesto. V zadnjih dneh, kar jih sme še preživeti v svobodi, se poslavlja od polja, zelenih goric, tihih šum in vseh tistih ljubih ko tičkov v božji naravi, ki ji je nanje u-klenjen spomin še izza prvih otroških let. Potem pridejo na vrsto pozdravljanja in ločitev od vseh tistih, ki je nanje naš študent vezan z vezmi hvaležnosti zaradi dobrot, dodeljenih v preteklosti in z upom na pomoč v neznanih bodočih dneh. Kaj bi pa počel človek na tem bo' žjem svetu, če ne bi imel stricev in tet tri- sorodnikov dolgo vrsto tja do zadnjega kolena! Ti so morda skopi v besedi in h vati, a bodo baš v teh dneh, o to ve naš študent prav dobro, uprav zaradi slovesa odprli na široko svoje mošnjičke. In bodo padali v večno lačne žepe njegovega suknjiča dinarji in morda celo kak kovač se pritakne vmes. Da je slovo lažje in pot v mesto prijetnejša, pa pride zraven še kaj za pod zob. V domači hiši pa je vse živo ko v mlinu. Mati ima dela polne roke, ker je treba fanta obleči, zašliti in obuti, da ne bo pozimi zmrzaval ko oskublien ptič na iveii. Sestre pa perejo in likam borno perilo bodočega »gospoda«, da ne bo tam v gizdavem mestu zadnu med zadnjimi A očetje, o ti očetje! Ves čas počitnic so jim padale redke besede iz ust, kot bi sinovi ne bili njih rinovi! Kdo bi se pa cmeril in lizal kadar koli? Zemlja je prva in ta ne rodli od besed, ampak od znoja in gnoja. Zdaj pa. ko odhaja in ne bo fanta pri domači mizi morda celo tja do božiča, se usta razklenejo; tudi beseda zveni toplo: »Fant, pazi, da ne bo pritožb in pa pamet imej, moško pamet!« In pride ura, ki se je je mati najbolj balat Zgodaj v jutro, ko je še vas tiha in molčeča, je v študentovi hiši vse pokonci- Nahrbtnik je težak, da ga roke komaj zmorejo, kovčeg nekam' sumljivo napihnjen. A je slovo prav kratko; roka seže moško v roko, oko se potopi v oko, včasih kane tudi solza naskrivaj na tla. Potem pa še trdi »zbogom« in je vsega konec, brezskrbne prostosti, solnoa in polja, ljubezni in gorkote domačih src... Cesta je dolga in brzi nekam v nedogled; domača vas utone v bliščanju zadržanih solz. Iz prsi se izvije tiho, pritajeno: »Zbogom, mati! Zbogom, moj dom!« Vlak zapiska otožno v daljavi. • In potem pa se začnejo prvi prizori komediije-tragedije, ki se bo odigrala vi dolgih desetih mesecih na široki pozor-nici življenja v mestu. Trumoma se vsipajo študenti iz postaje ob vseh urah dneva 8n filistrska urejenost in umerjenost naših ulic se potopi v živahnost veselega študentovskega življenja. 3meh mladih src bije ob zaspana okna in dremajoča vrata mestnih hiš. V jesenskem popoldnevu tja do sedme ure zvečer o-živtita mestni park in Gosposka ulica. Ni konca veselega pozdravljanja in stiskanja prijateljskih rok; včasih pade vmes šo žgoča zbadljivka na račun mimoidočega dekleta, potem pa zavalovi v veselem študentovskem krogu šumen gro-hot- In hi, ki greš mimo, se za trenutek zamisliš za trideset let nazaj in ti je grenko v duši, ker veš, da je vse to življenje daleč za teboj in se ne vrne nikoli, nikolS več... A je v teh mladih srcih v teh dneh tudi ol»il0 skrbi, življenja težkih skrbi. Knjig tj je treba da boš, brate, iz n;Vh zajemal življenja modrost. A je denarcev malo in se potem začne mod njimi tam v najbližji bližini temne strogosti šolskega poslopja veseli knjižni trg. Tu je vsak kupec in trgovec. Trguje se le na pošten način PO pravilu; Kdo da več! Če pa vzameš kaj na »kredo«, plačaš ti, ki si brihtna, glava, s tolikimi in tolikimi domačimi*ste nalogami, ki pa morajo biti tako spisane, da prevare ne zavoha strogi nos gospoda profesorja. Potem pa pridejo zraven še skrbi so vsakdanjii kruh! Sitna gospodarica tl ie odpovedala sobo in kruh, ker si v lan skem letu preveč stegal po razglašenih strunah vijolipe, ali si se venomer kregal in grizel z bledičnim guležem, ljub ljencem njenim, ki je dobival stalno pri obedu in večerii obilnejše porcije. Letaš tedaj iz hiše v hišo, prebiraš po doma čih listih, v* izložbah in po zidovih ogla sne vrstice in se končno trgaš z novo gospodinjo zaradi borih peterih kova Čev pet dolgih ur. Potem pa prenašaš na ramenih vse svoje bogastvo, stlačeno morda v droben kovčeg Sp ti je pri tem kot da bi nosil na hrbtu svojo lastno u-< sodo. Sobica, ki te sprejme, ie majhna peč v njej napol porušena, okna za silo zadelana. A kaj zato! Je pa tem lepše življenje tam doli na široki ulici, kamor storiš vsak dan po osemurnem pehanju in dr sanju po šolskih klopeh. Meriš jo z moškimi koraki, glavo nosiiš pokonci in ob pogledu na lepo obličje mladega dekleta, ki brzi mimo, ti je, da bi zavriskal A ti vrisk zastane v grlu, ker te zmoti v tvojem veselju častitljiva nodoba go spoda profesorja, ki se prikaže ves resen izza ogla. Odkuriš jo po stranski u-hci in zapoješ kljubujoč vsem in vsemu: Kaj nam pa morejo, morejo, morejo’! Seveda le pod glas, da te ne črne Šolski paragraf. To bi pomenilo tvojo smrt. če že ne materialno, pa vsaj — moralno? Mariborski in drobii Naročnikom „Večernika“ Cenjene naročnike opozarjamo, da smo današnji številki priložili položnice in jih prosimo, da poravnajo naročnino in eventualne zastanke. »Slovenčeve" volilne solatke »Slovenec« je včeraj objavil senza-cijonalno vest o razkolu demokratske stranke v Celju, trdeč, da sta gg. dr. Rožič in Rebek izstopila iz stranke. Ta trditev je navadna, glupa volilna spletka. Imenovana gospoda sta iz po vsem osebnih razlogov in v soglasju s strankino organizacijo, odložila man date v celjskem občinskem svetu, kjer imajo klero-radikali z Nemci večino Gg. dr. Rožič in Rebek sta pa vse svoie funkcije v stranki obdržala in sleikoprei v strankinih organizacijah sodelujeta. Poslala sta »Slovencu« tozadevno tudi popravek. Tudi o razkolu demokratske stranke v Mariboru ve »Slovenec« poročati. češ, da gospoda dr. Lipold in dr.^Reisman ne hodita več na shode, dočim se ie pri zadnjih skupščinskih volitvah čitalo v poročilih o vsakem shodu, ki se je vršil v srezu Maribor levi breg dr. Lipoldovo ime. Naj bo Slovenec« le brez skrbi. Za svoje izmišljotine bodo dobili klerikalci plačilo že pri volitvah in tako, da bo močno skelelo. Tudi mi bi •lahko pisali o razkolu v SLS v Mariboru, ker se je pri zadniih oblastnih volitvah v poročilih o shodih SLS v srezu Maribor levi breg vedno čitalo ime g. dr. Leskovarja, sedaj ga pa na nobenem shodu ni. Toda ne spuščamo se v malenkosti, laži pa se nočemo posluževati. Na razne senza-ciinnelne. že na nrvi pogled s pečatom intrigantske laži onremljene vesti. ST S ne bo lovila kalinov. Ako pa »Slovenec« ravno hoče. da natančneje posvetimo za kulise SLS. smo mu takoi na raznolago. Velik del pristašev SLS v Mariboru nikakor ne odobrava nemško in velesrbsko radikal-sko orijentirane politike strankinega vodstva. To ie gotovo dobro znano tudi spletkarjem okoli »Slovenca«. Marija Snežna. Nova krajevna organizacija SDS so 'e ustanovila dne 2L avgusta pri nas na sestanku, katerega sc je udeležilo blizu 50 kmečkih mož in mldeničev. Delokrog or.gnniizaciie obsega občine Velka, Trato, Sladki vrh in Lokavcc. V odboru organizacije so najodličnejši možje iz vse fare. Na praznik 8. septembra po rani maši se vrši pri nas volilni sestanek Združene Slovenske Gospodarske Li- te Vodnikove družbe Ker so vse knjige Vodnikove dražbe že v tisku, vljudno prosimo še one poverjenike, ki nam še niso sporočili vseh potrebnih podatkov, ali pa poslali članarine, da to nemudoma store- Brez točnih podatkov ni možna točna odpošilja tev knjig. — Ustanovni občni zbor ,,Kola 'ahačev in vozačev" v Mariboru se je vršil v torek ob številni udeležbi prijateljev jahaškega športa, tako iz oficirskih kakor meščanskih krogov. Zbora so se udeležili komandant mesta g. general Sparič. komandant vojnega okruga polkovnik Stojadinovič, komandant 45. pp. polkovnik Saric in komandant 32- art. prhka polkovnik Lakovič. Podpolkovnik Pogačar je v kratkem pojasnil švrho kola jahačev. Nato šobila prečita na pravila Kola jahačev in so vsi navzoči — nad 40 — pristopili kot redni člatii. V odbor so bili z vzklikom izvoljeni: jia predsednika polkovnik Lukovi. za podpredsednika podpolkovnik Fr. Pogačar in dr. Adolf Obram, za odbornike: polkovnik Sarič, podp. Vukotič, major Branko Peiič, Rado I.enard, Beno Tiroušek. Matko Kumar, Albin Lainšič, los. Knafelc. Jul. Novak. Bogdan Cunta, Ivan Vrisk in Anton Lukman, za namestnike: poročnik Koruel Konjevič, Amošt Franke. Karol Pahor in Zmagoslav Uren in za računske preglednike A. Struna in Franta Kova?. Po volitvi se je določila letna članarina za redne in podporne člane z Din 60. Med slučajnostmi je predsednik polkovnik Luko vič razvil program dela in zagotovil, da se bo mogla redna iahaška šola pričeti že dne 1. novembra. Kolo so dogovori s kasaškim društvom, da o priliki svojih dirk sprejme na program tudi galopske dirke. Izmed članov jih je več stavilo predloge in nasvete, kako bii so najuspešneje razvjlo delovanje Kola ja hačev, Po zakljitčenju občnega zbora se ie takoj sestal upravni odbor k seli in kooptiral v odbor Kajola in Obrado vida. za blagajnika Izvoliti ravnatelja Jirouška, za tajnika Lukmana in za za pisnikarla Lajnšiča. Nadalje je odbor razpravljal o vsem, kar je potreono za pričetek rednega delovanja. Odbor va bi k pristopu vse. ki se zanimajo za ja-haški šport, prosi pa tudi vse prijatelje tega nailepšega športa in merodajne čini telje za izdatno podporp. Nove člane sprejemajo vsi odborniki Članarina za leto 1927 znaša Din 20- — Požar v Svečini Sinoči ob pol 9. uri so bili obveščeni mariborski gasilci, da gon blizu Svečine Odpeljali so se takoj na pomoč. Gorelo je v okolici Svečine že blizu meie na posesti vdove Petrovič. Ker je primanjkovalo vode, kakor zadnjič v Novi vasi. — in ker je bila tudi pomoč pozno poklicana, jo pogore' skedenj, postav-ben nad kletjo. Zgorelo so zalogo sera in precej poljedelskega orodja. Požarje nastal iz še nepojasnjenih vzrokov že ob osmih zvečer. — Gospodarsko in politično društvo za magdalcnRko predmestje, bo priredilo v soboto 3. sept. ob 20. uri v gostilni Friedau. Tržaška cesta, vo-ilni shod za člane in somišljenike. Poroča »rezki kandidat dr. Milan Gorišek tin drugi.__ Sala ali resnica. Davi sta prejeli dve tukajšnji redakciji dopis od Jožefa R. z Aleksandrove c. 43, v katerem navaja, da sc poslavlja od svojcev in odhaja v smrt. V pismih pravi tudi, naj hi se o njem preveč ne pisalo, ker je oče šestih otrok. Na podlagi prijave, je policija takoj pričela poizvedovati — doznala, da je R. odšel danes zjutraj z doma in da se ni vrnil. Nadalinih podatkov doslej ni. - Požar v Stanetincih V noči od 30. na 31. avgusta ie začel« goreti gospodarsko poslopje posestnika Cirila Slaviča v Stanetincih v Mursko-poljsknh goricah. Poslopje, ki ie s s'am,° krito, je pogorelo do tal. Zgoreli so tudi svinjski hlevi in Štirje prašiči, mnogo kokoši in gori. Dalje osem voz otave, dve kopici slame, trije vozovi ter d*u* go gospodarsko orodje. Sreča je bila, da je veter pihal v nasprotno stran, s’