Poštnina plačana ▼ gotovim.
Leto XIX., št. 172
Ljubljana, sreda 27. julija 1938
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, S125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uBca 2.
—	Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.24L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—b Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št 7. telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo
Španske prognoze
Ko je Francova Španija 18. julija lanskega leta proslavljala obletni -o svojega upora proti republikanski Španiji, so oficiozna glasila vseh na razpletu španske državljanske vojne neposredno interesiranih držav izražala upanje, da bo bratomorno klanje na Iberskern polotoku končano še pred drugo obletnico tega dogodka. Pred dobrim tednom pa je poteklo že drugo leto španaskih bojev, ne da bi se bilo to pričakovanje izpolnilo. Tik pred drugo obletnico se je nekaj časa sicer zdelo, da bo angleški diplomaciji — zlasti po sklenitvi znanega velikonočnega sporazuma z Itali 30 in po kmalu nato doseženem sporazumu v londonskem odboru za nevmešavanje glede načina umika tujih prostovoljcev s španskih bojišč — uspelo ne le zajeziti špansko vojno na sam Iberski polotok, temveč doseči tudi premirje med obema strankama ter s tem pogasiti požar, katerega zublji so se večkrat že zelo nevarno iztezali izven Španije.
Politiki tako zvanega nevmešavanja je Evropa lahko le v toliko hvaležna, da je za ceno velikih žrtev na drugih področjih vendarle omejila španski požar na samo Španijo, četudi ni mogla preprečiti niti nadaljevanja bratomornih bojev, niti zunanjega vmešavanja vanje. Danes je španska državljanska vojna še vedno in morda v še večji meri kakor ob svojem začetku del splošne evropske politične problematike. Kakor v mnogih drugih perečih evropskih vprašanjih, se tudi v njej prepletajo vse glavne težnje visoke evropske diplomacije, in to z vseh mogočih vidikov, od gospodarskega do ideološkega, strateškega in čisto političnega. Morda imajo že zato prav oni, ki mislijo, da bi se z rešitvijo španskega vprašanja našla primerna osnova tudi za rešitev ostalih še nerešenih evropskih vprašanj. V novejšem mednarodnem razvoju je bilo itak že nekajkrat mogoče opaziti, kako velika je odvisnost med večino sodobnih mednarodnih problemov in dogoHkov. Tako zva-na kolektivna varnost, ki se v pozitiv-nem smislu ni obnesla zaradi premnogih nasprotnih tendenc posameznih držav, ima slej ko nrei vsaj svojo negativno obnovo: kolektivno nevarnost
Špansko vprašanje je ob prehodu državljanske vojne v tretje leto š? vedno eno najbolj perečih mednarodnih vprašanj naših dni in je še zelo daleč od tega. da bi postalo in ostalo samo notranja zadeva španskega naroda, kakor so to nedvomno že od vsega početka želeli in še vedno žele vsi iskreni prijatelji evropskega miru. Zanimivo ie. da prihaja po dveh letih izkušenj ta želja vedno bolj in bolj do izraza tudi v obeh španskih taborih samih. Ni mogoče še ugotoviti, ali so točne vesti, ki poročajo o pristanku obeh taborov na angleški predlog o umiku tujih prostovoljcev, zanimivo pa je. da se te vesti pojavljajo prav v trenutku, ko se zdi, da je nasprotje med stališči posameznih velesil glede državljanske vojne še vedno nepremostljivo, tako da je bila na primer že povsem odkrito izražena skepsa v možnost uveljavljenja angleško-itali-janskega velikonočnega sporazuma.
Glede končnega izida španske državljanske vojne za primer, da se vojne operacije nadaljujejo in da ostane v ostalem vse pri starem, ni več bistvenih nasprotij v prikazovanju poučenih krogov. Tudi republikanski vladi naklonjeni poznavalci današnjega položaja v Španiji ne prikrivajo, da ima general Franco velike prednosti pred republikanci. Ali so v tem samo Francove zasluge, je seveda drugo vprašanje, ki se ga tu ne želimo dotakniti, kakor nas v tej zvezi ista plat vprašanja ne zanima pri republikancih. Dejstvo je, da^ je general Franco zgolj vojaško ves čas napredoval, četudi marsikje z velikimi težavami ter ne brez težkih porazov in velikih izgub. Njegova vojska kontrolira danes približno sedem desetin vsega španskega ozemlja z okoli 14 in pol milijona prebivalcev, dočim je ostalih osem in pol milijonov španskega prebivalstva še pod republikansko vlado, in sicer dva in pol milijona v Kataloniji, ostanek pa na ozemlju med Madridom in morjem.
Tudi diplomatski položaj Francove vlade se je v razpletu ' državljanske vojne stalno utrjeval z novimi priznanji. Danes priznava njegov režim 17 izmed 55 držav, tri države nimajo diplomatskih stikov z nobenim taborom, 35 pa jih še vedno priznava samo republikansko vlado. Zanimiva je v tem pogledu slika sedanjega razmerja velesil do Francovega režima: od sedmih velesil so tri priznale Francov režim (Italija, Nemčija in Japonska), tri pa so ostale v stikih z republikansko vlado (Francija, Rusija in Zedinjene države Severne Amerike), dočim vzdržuje Anglija istočasno svoje diplomatsko zastopstvo pri republikancih, pri vladi v Burgosu pa konzularne agente.
Iz izjav, ki so jih ob drugi obletnici španske državljanske vojne dajali vodilni zastopniki obeh taborov inozemskim novinarjem, je bilo mogoče razbrati odločno volj© obeh, da bojujejo
PRAŠKA VLADA PRISTALA
NA ANGLEŠKO POSREDOVANJE
Misija lorda Runcimana je bila pripravljena v največji tajnosti in
je po svetu izzvala veliko senzacijo
Ìnec in da bi vsako odlašanje neposrednih
i
London, 26. julija, h. »Exchange Telegraphe« poroča, da je sir Walter Runciman sprejel misijo kot preiskovalec (investigator) in posredovalec (Mediator) v Pragi.
Praga, 26. julija, h. Za danes zvečer se pričakuje uradni komunike vlade, ki bo obravnaval misijo sira Walter j a Runcimana v Pragi. Angleški državnik bo po nalogu svoje vlade deloval kot opazovalec pri pogajanjih med češkoslovaško vlado in sudetsko-nemsko stranko ter ostalimi manjšinami. Kakšen bo natančno obseg aiegovega delovanja, še ni znano, vendar pa je izven dvoma, da ne bo imel nobene razsodišč-ne funkcije. Runcimana pričakujejo v Pragi zadnje dni tega tedna.
Pristanek Frase in Berlina
London, 26 julija, o. O poteku diplomatskih razgovorov za češkoslovaški in nemški pristanek na Runcimanovo misijo, je bilo mogoče izvedeti naslednje podrobnosti:
Nemška vlada je na angleški predlog pristala že predvčerajšnjim, ko se je angleški poslanik Henderson sestal z drž podtajnikom za zunanje zadeve Weissae-ckerj=m Državni tajnik je podaniku izjavil. da je nemška vlada za tako Runcimanovo posredovanje pod pogojem, da bi se pogajanja 7a ureditev sude+sko-nemške-ga vprašanja čimbolj pospešila in problem sam v resnici mirno a za sndet^ke Nemce usodno rešil. Tudi češkoslovaška vlada je takoj pristal na angleški nredlog V Pragi so prepričani, da bo Runciman 7 vse loja1no=tir> in taktom izvršil svojo naloge kot angleški opazovalec in svetovalec češkoslovaške vtade O tem je bil angleški ooslanik v Pragi Newton prav tako ob-veš"°n pre^včeraišniim
Vobče vest o RnnHmanovem prihod11 n^šk° portične kro<?e ni vrnemtrila Češkoslovaška vlada želi da se spor likvidira v sporazumu z zanadnimi demokratskimi velpsilam* in v in+eresu evron<3keCTa miru Češkoslovaška vlada b^ z 7adovlis+v^m snr^jeia na znanje in izvedla cip-herni Runcimanov na^v^t, ki bo v skladu z osnovnimi načeli češkoslovaškega državnega edinstva in suverenosti in češkoslovaško ustavo N^.l-ga angleškega državnika pa ie mogoča le v tem. d? da koristne pobude na kakšen način nai se doseže kompromis med načrti češkoslovaške vlade in zahtevami sudetskih Nemcev, ki bo hkratu vpošteval omenjena osnovna načela češkoslovaške republike in ki ne bo omajal češkoslovaškega zavezništva s Francijo in Rusijo
Odmev na češkem
Praga, 26. jul. A A. (Hava®) : V češkoslovaških političnih krogih živahno komentirajo skorajšnji prihod bivšega trgovinske ga ministra lorda Runcimana v Prago. Češko javno mnenje je enodušno odobrilo odločbo vlade, da sprejema angleške predloge. Cilti in nameni angleškega posredovanja so jasni vsem. S tem. da London prevzema ta edinstveni korak v povojni zgodovini srednje Evrope, prevzema tudi vse obveze in garancije. Glavno vprašanje češkoslovaškega javnega mnenja le to, v katerih mejah se bo ta intervencija gitala. Osebna lorda Runcimana igra v tem pogledu vlogo, katere pomen karakterizira stališče liberalne stranke glede Češkoslovaške. Krogi, ki so blizu sudetsko-nemškega vodstva? odklanjajo vsako pojasnilo o svojem stališču do akcije lorda Runcimana, vendar pa se da po pisanju njihovega glasila »Zeit« sklepati, da so z zadovoljstvom sprejeli na zinanie vest o angleškem posredovanju.
Vloga lorda Runcimana
Pariz, 26. julija. AA (Havas): Francoski listi pohvalno pišejo o odločitvi češke vlade, da Anglija posreduje in pošlje v Prago lorda Runcimana. Vloga Velike Britanije je jasna, namreč, da se spor med Češkoslovaško in Nemčijo na noben način ne iz-premeni v vojno. Naloga lorda Runcimana je pomirjevalno posredovanje na obe stra-
svoj boj do konca. Toda, kakor že rečeno, v obeh taborih si danes postavljajo tudi že vprašanja, ali bi sploh bi-lio v interesu Španije in Špancev, da se sedanja vojna konča z izključno vojaško rešitvijo. V te dvome vpleta zlasti angleška diplomacija svoje predloge o premirju in kompromisu.
Kljub temu pa je razumljivo, ako po vseh dosedanjih izkušnjah prevladuje v tem pogledu slej ko prej še velika skepsa. V kolikor se v nekaterih poučenih krogih na evropskem zapa-du vendarle predajajo vsaj majhnemu upanju v končni uspeh naporov za kompromisno izravnavo vojne, se pri tem opirajo predvsem na pričakovanja, ki se, po nekaterih znakih sodeč, ne zde povsem neutemeljena, da bo namreč španski narod sam, neglede na tabor, v katerem se nahaja, prišel do spoznanja, da mora biti konec bratomornemu klanju, od katerega ima lahko koristi le tujina.
ni. Dejansko bo Runciman svetovalec praške vlade. Naravno je, da njegova naloga obstoji tudi v tem da bo proučil zahteve vseh narodnih manjšin, zlasti pa sudetske. Stališče, kakor ga je k angleškemu predlogu zavzela Nemčija, je dalo povoda optimizmu v angleških vladnih krogih. »Daily Mail« piše, da je tudi zahteva sudetskih Nemcev po avtonomiji eno izmed vprašanj, glede katerega bo igral lord Runciman vlogo svetovalca. List pravi med drugim: Zdi se, da bo angleška vlada morebiti poklicala v London zainteresirani stranki na konferenco, kateri bi predsedoval zunanji minister lord Halifax, ki bo na temelju poročila lorda Runcimana potem nastopal kot razsodnik. »Manchester Guardian« piše, da bo avgusta najbrže prišlo do kritične točke v odnosih med Prago in Berlinom.
Presenečeni London
London, 26. julija, o. Vest, da bo angleška vlada poslala bivšega trgovinskega ministra lorda Runcimana v Prago, kjer bo deloval za časa pogajanj med češkoslovaško vlado in vodstvom sudetsko-nemške stranke kot svetovalec in posredovalec, je delovala na angleško politično javnost kakor bomba. Nihče ni računal, da bo angleška vlada v tem primeru nastopila kot neposredna posredovalka in v angleških političnih krogih so bili sila radovedni kakšno stališče bosta zavzeli napram temu predlogu češkoslovaška vlada in nemška vlada. Dejansko pa je bila vsa stvar včeraj že de-finitivno dovršena. Tako nemška kakor češkoslovaška vlada sta takoj pristali na angleški predlog. Angleška akcija je tako prišla na dan šele, ko so jo sprejeli vsi neposredno prizadeti faktorji.
Angleški politični krogi sedaj na vse -strani ugibajo kako bo lord Runciman izvedel svojo delikatno misijo. Že sedaj prihajajo iz Berlina in iz Prage vesti, da so su-detski Nemci zavzeli spet rigoroznejše stališče in da skušajo v pričakovanju Run-cimanovega posredovanja že sedaj v mednarodni politični javnosti ustvariti razpo-1 oženje spričo katerega bi iz pogajanj s češkoslovaško vlado izbili čim več koristi.
Francoski odmevi
Pariz, 26. julija. w. Sklep angleške vlade, da bo poslala v Prago svojega posredovalca lorda Runcimana. ki naj bi olajšal dosego sporazuma med vlado in sudetsko-nemsko stranko, je danes glavni predmet zunanje-jpolitičnih komentarjev francoskega tiska. »Petit Parasien«, ki je blizu Quai d'Orsaya poudarja, da je francoska vlada popolnoma sporazumna z angleško pobudo, da se ohrani mir. Ker je Češkoslovaška zaveznica Francije, se Francija sicer ne more priključiti posredovalni akciji, zato pa je dogovorjeno, da bo stalno obveščena o poteku dogodkov. List si obeta s prihodom lorda Runcimana v Prago izboljšanje atmosfere in omenja v zvezi s tem osebni ugled, ki ga uživa angleški posredovalec in pa avtoriteta njegove vlade, kar bo vse pripomoglo, da se bo izravnalo medsebojno nezaupanje in dala doseči zadovoljiva rešitev. Zunanje-politični sotrud-nik »Journala« objavlja besede visokega priznanja angleškemu ministrskemu predsedniku Chamberlainu za drzen korak, ki ga je storil za ureditev sudetsko-nemškega vprašanja.
Italijanska sodba
Rim, 26. julija, o. Italijanski tisk smatra imenovanje Runcimana za posredovalca med Prago in Berlinom za prav senzacionalen dogodek. »Giornale d'Italia« meni, da je napetost zaradi češkoslovaško-nem-škega spora prav sedaj dosegla svoj vrhu-
in službenih pogajanj za ureditev sudet-sko-nemških problemov lahko povzročilo evropski spopad. Hkratu pa list izraža na-do, da bo Runcimanu uspela njegova misija in da bo po njegovem posredovanju končno le dosežen sporazum. ,
Osusky pri Bonnetu
Pariz, 26. julija AA. Zunanji minister Bonnet je včeraj sprejel češkoslovaškega poslanika v Parizu Osuskega. Pri tej priliki sta se državnika razgovarjala o rezultatih pariških razgovorov med lordom Halifa-xom in Daladierom, kakor tudi o razgovorih, ki jih je pretekli teden imel z lordom Halifaxom minister Bonnet
Angleški poslanik pri Hodzi
Praga, 26. julija. AA. Ministrski predsednik dr. Hodža je včeraj popoldne sprejel angleškega poslanika v Pragi Newtona.
Seja francoske vlade
Pariz, 26. julija. AA. V petek dopoldne bo seja francoske vlade, kateri bo predsedoval predsednik republike Lebrun. Še pred to sejo pa bo v četrtek zvečer seja vlade pod vodstvom DaLadiera. Na tej seji se bodo ministri bavili največ z upravnimi vprašanji pred odhodom predsednika Le-bruna na letni odmor. Na seji bo prvi poročal predsednik vlade Daladier kot vojni minister, a finančni minister Marchan-deau pa o razgovorih, ki jih je imel z ameriškim finančnim ministrom Morgeothau-om te dni.
Složnost čehoslovakov
Praga, 26. julija. AA. Današnji »Venkov« prinaša govor predsednika agrarne stranke poslanca Berana ob priliki odkritja spomenika Jana Žižke. Beran je med drugim dejal: Nikdar nismo bili premagani, kadar smo bili složni. Granitni kamen tega spomenika naj bo večni simbol naše moči in naše volje, da branimo svojo neodvisnost
Chamberlain o ČSR
Govor v poslanski zbornici — Prve uradne izjave o misiji lorda Runcimana
London 26. jul. h. Današnja razprava v spodnji zbornici o zunanji politiki ee je začela na pobudo liberalne opozicije in zaradi tega jo je otvoril njen vodja sir Arcibalo Sinclair. Govornik je začel svojo izjavo, da politika ograža svobodo vedmo večjih ozemelj na svetu in črpa svoje lastne vojaške sile iz virov oslabelih sil, izpodkopava temelje pravice, pravičnosti in mednarodnega zaupanja. Največji uspeh bivšega zunanjega ministra Edema je bil ta da je dosegel tesnejše sodelovanje z ameriškimi Združenimi državami, kakor katerikoli drugi britanski minister. Sinclair se je nato zavzemaj za razširjenje angleško-amerjškega sodelovanja tudi na drugih področjih, predvsem na gospodarskem. Zahteval je dalje, naj Chamberlain sporoči spodnji zbornici, kaj je vse povedal kape tan Wiedemann o priliki svojega obiska v Londonu, ter je na-to izrekel nado, da bo ministrski predsednik razpršil oblake govoric o razgovorih z nemškim poslanikom Djrksenom. Slednjič ie pozdravil imenovanje lorda Runcimana za poevetovalca češkoslovaške vlade.
Nato je spregovoril ministrski predsednik Chamberlain. Najprej je poudaril, da je angleška politika v tem, da ustvarja in ohranja mir. Mi bi se lahko branili, če bi nas napadli, toda mi se tudi dobro zavedamo. da je koristno, če smo močni, da je pa obenem tiranstvo, te sile brez življenske potrebe uporabiti. Gotovo ni nikogar v spodnji zbornici, ki bi bil drugačnega mnenja, kakor je ono, ki smo ga tako često označili za glavni cilj zunanje politike vlade, to je, da bi ustvarili in ohranili mir ter, kolikor je to praktično mogoče, tudi odstranili vsak povod za morebitne spore pri reševanju pritožb katerekoli države.
Chamberlain se je nato dotaknil izjav prejšnjega govornika Sinclairja, da je stališče angleške vlade do nekaterih evropskih držav označil za stališče neprestanih koncesij in pristavil, da je Arcibald Sinclair obrazložil tudi nekatere momente, ki dokazujejo baš nasprotno. Ali bi morda Arcibald Sinclair ali sploh kdo na svetu verjel, da bi mi. čeprav stremimo za mirom, hoteli žrtvovati tudi angleško čast in angleške življenske interese, če bi to bik» v interesu miru?
Glede češkoslovaškega vprašanja je nato ministrski predsednik izvajal, da je bila v preteklih dnevih pozornost angleške vlade nujno in v glavnem obrnjena na one dele v Evropi, o katerih je govoril, torej na Španijo in na češkoslovaško.
Kar se tiče češkoslovaške, je za narod naše države razen relativno majhnega števila onih ki so to vprašanje posebej proučevali, želo težko priti do pravih zaključkov, kaj je pravo (right) in kaj je nepravo (wrong) v sporu med češkoslovaško vlado in sudetsko-nemško stranko. Mislim, da bi bili mnogi med nami zelo veseli, če bi lah-
Nadaljevanje pogajanj
med Anglijo in Italijo
Sestanek zunanjega ministra grofa Ciana z angleškim poslanikom Perthom - Vabilo k sodelovanju Italije pri reševanju sudetskega problema
London, 26. julija, k. V Rimu sta se včeraj popoldne po dveh tednih spet sestala italijanski zunanji minister Ciano in angleški poslanik lord Perth. Kakor zatrjujejo rimski diplomatski krogi, je bil ta sestanek zgolj informativnega značaja. Po informacijah angleških listov pa se je razgovor nanašal na pereča diplomatska vprašanja. Ciano in Perth sta po teh vesteh govorila predvsem o španskem vprašanju in o problemu sudetskih Nemcev.
Kar se tiče španske državljanske voje, angleška vlada slej ko prej vztraja pri svojem stališču, da se bo italijansko-angle-ški sredozemski sporazum uveljavil šele, ko bo izvršen angleški načrt za ureditev španskega problema. Glede sudetsko-nemškega vprašanja pa je po informacijah londonskih listov lord Perth obvestil italijanskega zunanjega ministra, da je vsekakor mogoče mirno doseči sporazum med praško in berlinsko vlado. Lord Perth je Ciana celo pozval, naj v tej zadevi tesneje sodeluje z angleškimi in francoskimi državniki. Italija bi lahko skupno z Anglijo in Francijo
učinkovito posredovala v Berlinu in Pragi. Perth je Ciana informiral tudi o neposrednih angleško-nemških razgovorih, ki so se pričeli ob priliki Wiedemannovega obiska v Londonu in ki jih je potem Chamberlain nadaljeval s poslanikom Dirksenom, pa tudi o Halifaxovih razgovorih z Bonnetom in Daladierom, kolikor so se nanašali na španski in češkoslovaški problem.
»Daily Mail« poroča, da je Perth glede na špansko vprašanje sporočil Cianu predlog angleške vlade, da bi Mussolini objavfl svoje definitivne zahteve glede Španije. Angleška vlada mora te zahteve proučiti, preden se odloči za nadaljnje korake. Angleški poslanik je z italijanskim zunanjim ministrom govoril tudi o zbirališčih italijanskih tujih prostovoljcev ob priliki umika iz Španije.
Mislite v teh dneh na CMD in darujte za njen sklad!
ko zadevo prepustili odločitvi prizadetih strank. Toda v tem primeru se žal vse predobro zavedamo, da bi bilo mnogo povoda (material) za ogražanje miru z nepreglednimi posledicami, če bi se to vprašanje ne uredilo z odločnostjo in s pametno porci j o hitrosti Zaradi tega smo v skladu z našo splošno politiko in v tesnih stikih s Francijo storili vse. kar smo mogli, da bi omogočili mirno ureditev spora. To je problem, ki je v tej ali oni obliki obstojal že stoletja in zaradi tega ni pametno pričakovati, da bi se dale težave, ki trajajo že tako dolgo, odpraviti v nekaj kratkih tednih.
Sir Sinclair je govoril o eni izmed številnih govoric, ki se je je oprijel brez velike avtoritete in sicer one, ali nismo pritiskali na češkoslovaško vlado, naj hiti. Rad bi zagotovil, da to ni bilo res. Mi smo se celo bali, da ne bi se češkoslovaška vlada prenaglila v pogajanjih v tako deiikatni situaciji in da ne bi prišlo do tega, da bi obe stranki ne mogli več izbirati med »vzemi in daj«. Glede govoric, da je angleška vlada pritiskala na Češkoslovaško, naj predloži svoje predloge Henleinovi stranki, preden bodo predloženi parlamentu, pa moram reči, da je angleška vlada to res storila. Storili smo tako, ker je bolje, da pride do sporazumne poravnave med voditelji sudetskih Nemcev in češkoslovaške vlade, preden bo padla kakršnakoli izjava v parlamentu. To bo najboljša rešitev. Ni pa bilo treba posebnega pritiska, da se je češkoslovaška vlada odločila za to, da je pomudila najširšo priliko za popolno in odkrito razpravo.
Doslej se naša vlada še ni odločila za pobudo o kakih posebnih metodah za rešitev češkoslovaškega problema, ker je čutila, da bi bila najboljša rešitev v prostovoljnem dogovoru med vlado m stranko. Toda med tem je potekal čas m bolj in bolj se je kazalo, da brez pomoči ne bo prišlo do takšnega prostovoljnega dogovora. T
V teh okoliščinah je angleška vlada raz-motrivala, ali bi ne bilo drugačne poti za pomoč, da bi se sestali obojestranski zastopniki. Medtem pa je v odgovor na prošnjo češkoslovaške vlade pristala na predlog, naj bi osebnost s potrebnimi izkustvi in lastnostmi stvar preiskala na licu mesta in skušala, če bi bilo treba, predlagati sredstva, da bi ta pogajanja prišla do uspešnega zaključka. Takšen preiskovalec (investigator) in posredovalec bi bil neodvisen od angleške vlade in dejansko od vseh vlad. On bi postopal v svoji osebni funkciji (capacity), treba pa bi mu bilo dati vse potrebne ugodnosti in vsa poročila, da bi mogel izvesti svojo nalogo.
Chamberlain je memi, da ni mogoče reči sigurno, ah bo ta predlog prinesel rešitev problema, misli pa, da ima lahko dragocene uspehe, predvsem pa bo bistveno pripomogel k informiranju javnega mnenja o dejanskem stanju. Zato upa, da bo ves problem pod vplivom takšnega posredovalca izgubil dosedanje ostre oblike in se izkazal za manj težavnega, kakor ga sedaj smatrajo. Samo po sebi umljivo pa je, da je naloga vsakogar, ki bi prevzel te' dolžnosti, zelo razburljiva, zelo odgovorna in zelo delikatna. Angleška vlada je mnenja, da je lahko srečna, če se ji je posrečilo dobiti zagotovila lorda Runicamana, da bo to funkcijo prevzel, posebno če bo obenem dobil še zagotovilo zaupanja sudetsko-nemške stranke in pomoč češkoslovaške vlade.
„Times" o spravljivosti češkoslovaške vlade
London, 26. julija, b. Diplomatski so-trudnik oficiozmih »Times« ugotavlja v svojem poslednjem poročilu »lahko izboljšanje razpoloženja v češkoslovaško-nem-skem problemu«. V bistvu, pravi poročevalec, se sicer ni nič spremenilo, ker so sporazumu še vedno velike ovire napoti, toda javne razprave in diplomatski razgovori v Parizu, Londonu in Pragi so napetost vendarle nekoliko omilili. Angleška vlada se dobro zaveda, kako daleč narazen so si še vladni predlogi in zahteve sudetskih Nemcev, toda ne more obenem prezreti, da je češkoslovaška vlada pripravljena na največje koncesije, ki jih dopušča edina omejitev: edinstvo češkoslovaške republike. Praga je doslej nedvomno že pokazala svojo spravljivost
Mobilizacija ruske
mornarice na Vzhodu
Uradna razlaga: mornariški manevri pri Vladivostok» Večerno posvetovanje v Kremi ju
Moskva, 26. julija, o. Ruska vlada je sklenila mobilizirati rusko vojno mornarico na Daljnem vzhodu. Snoči so se v Kremlju sestali pod vodstvom ljudskega komisarja za vojno mornarico Smirnova vsi glavni poveljniki ruske vojne mornarice. Posvetovali so se o podrobni izvedbi načelnega sklepa ruske vlade. Sklenjeno je bilo predvsem, da se od baltiške in črnomorske vojne mornarice pošljejo najboljši oficirji na Daljni vzhod. Tudi vrhovno poveljstvo vojne mornarice se bo v kratkem preselilo iz Moskve v Vladivostok. Skupno z ruskimi admirali bo odpotoval na Daljni vzhod tudi komisar Smimov.
Kakor uradno zatrjujejo, bodo vsi ti funkcionarji le prisostvovali napovedanim velikim manevrom ruske vojne mornarice na Daljnem vzhodu. Politični krogi pa sodijo, da je položaj v resnici vse bolj resen in da bi se lahko te vojne vaje ruske vojne mornarice na lepem spremenile v vojno z Japonci.
Klukiastg padel
Šanghaj, 26. julija, o. Po vesteh iz japonskih virov so Japonci sinoči zavzeli Kiukiang. Spričo silnega obstreljevanja, je odpor Kitajcev včeraj popoldne popustil. Proti večeru je skoraj vsa japonska" pehota, ki obsega 9 divizij pod zaščito močnih mo-
toriziranih oddelkov prešla v napad in v zaletu zavzela po vrsti vse kitajske postojanke. Mnogo so k temu japonskemu uspe-mu pripomogle tudi topničarke, ki so prodrle z Jangceja po kanalu na jezero Pojang ter od juga močno obstreljevale Kitajce.
Šanghaj, 26. julij a. w. V teku torka so japonske čete v celoti zasedle mesto Kiukiang. Zadnji ostanki kitajskih čet so se razpršili, japonski oddelki pa jih zasledujejo. V Kiukiang je že prispel japonski konzul, da bo čim prej ugotovil morebitno škodo na inozeskem imetju med bitkami na to mesto.
Upokojitev japonskih oficirjev
Tokjo, 26. jul. w. S cesarskim dekretom je bilo upokojenih 105 višjih japonskih častnikov, med njimi 37 generalov.
Francija zalaga čangkajška z orožjem
Tokio, 26. julija AA. DNB: List »Niči Niči« objavlja poročilo svojega dopisnika iz Hajfunga v Indokini, ki pravi, da je kljub demantiju francoskih oblasti lahko ugotovil, kako Francija zalaga Čangkajška z orožjem. Pristanišče v Hajfungu je prepolno tovora, v katerem so strojnice, deli letal in streljivo.
v vai Izgredov In nemirov v Palestini
Obsedno stanje v Halft — Strah pred novimi atentati
Jeruzalem. 26. jul o. Palestino je zajel nov val nemirov. Zaradi včerajšnjega atentata so v Haifi proglasili obsedno stanje. V mesto in iz niega nihče ne sme. Ves promet je ukinjen. Po ulicah je opaziti velike o idelke voiaštva. Tudi vse ladje, ki prihajajo v Ha-fo. usmerjajo pristaniške oblasti v Tel Aviv. Po komunikeju, ki je bil snoči objavljen ie bilo pri atentatu ubitjh 43 Arabcev in dva Žida, ranjenih pa 65 Arabcev in 11 Židov. Preiskava o atentatu se ie že zaključila vendar oblasti nočejo izdati njenih rezultatov, predvsem pa ni mogoče izvedeti, na čigavo pobudo ie bil izvršen. Tudi v Jeruzalemu so bile znatno ojačene vse policijske straže. Dodeljeni s0 jim bili oddelki vojaštva. Vojaštvo zlasti straži židovski predel mesta, kjer krožijo govorice.
da nameravajo Arabci v njem izvršiti kar celo serijo atentatov.
Jeruzalem, 26. julija. AA. Blizu Tiberija so vojaške patrulje našle danes trupli dveh ubitih Židov.
Pogajanja med Anglijo In Egiptom
London, 26. julija, w. V teku angleško-egiptovskih pogajanj je za konec tega tedna napovedan sestanek med egiptovskim ministrskim predsednikom in angleškim kolonialnim ministrom. Pobudo za ta razgovor je dal egiptovski ministrski predsednik. Kakor mislijo, se bo pri tej priliki največ razpravljalo o Palestini.
Stališče severnih držav
Kodanj. 26. jul. b. Zunanji ministri tako r.vanib oselskb držav (Švedske, Norveške. Danske. Finske, Uolanck-ke. Belgije m Luksemburga) so včeraj zaključili svoja jMjsvetovanja Na banketu je švedski zuna-/iÜ measstpr Münch izjavil med drugim: >Naše države ne tvorijo nikake antante ali zveze. Nismo mnenja, da je vojna neizogibna. ako pa bi v&ndarìe izbruhnila, smo pri. pravljenj storiti vse, da ne bi Lili vanjo zaplet enk.
Skupna izjava, izdana v obliki komunike ia. se dotika predvsem znanega vprašali \n sankcij Društva narodov. Oselske države si pridržujejo pravico, da samostojno odločijo, ali in v kakšnem obsegu bi bile pripravljene izvajati eankciijski paragraf ženevskega pakta,
Belgijski ministrski predsednik in zunanji minister Spaak je poudaril v svoji izjavi. da oselske države niso v načelu nasprotne Društvu narodov da pa to ne more izvršiti svoje politične naloge, dokler ne bo splošno, univerzalno. Brezpogojna nevtralnost je za oselske države edino mogoče stališče nasproti vsem sedanjim in bodočim konfliktom. Vprašanje mednarodnega priznanja te njihove nevtralnosti pa ni bilo postavljeno od nobene imed osel®kih držav na sedanjem posvetovanju v Kodanju. Vse države izjavljajo končno soglasno, da žele še nadalje oatati v ženevski ustanovi in izražajo obenem upanje, da bo mogoče Društvo narodov čimprej okrepiti.
Lija m
Izjave ministrskega predsednika Imredyja
Budimpešta, 26. julija, b Ob povratku iz Italije je ministrski predsednik Imredy odgovoril na pozdrave s krajšim govorom, v katerem je izjavil o svojem rimskem obisku med drugim:
V Italiji sva z zunanjim ministrom Ka-nyo naietela na razumevanja polno prijateljstvo. Italija je mnenja, da je močna in procvitajoča Madžarska nujna potreba. Madžarsko-italijansko prijateljstvo ne sloni le na medsebojnih simpatijah, temveč tudi na skupnih interesih. Za ojačenje madžarsko-italijanskega prijateljstva niso potemtakem potrebna nikaka posebna diplomatska sredstva. Madžarska in Italija zasledujeta skupne cilje, ki niso naperjeni proti nikomur. Vključen je drugih držav v te cilje bi pomenilo nasprotno celo velik
napredek na poti k zavarovanju miru.
Kar se tiče rimskih protokolov, ostanejo glede na Madžarsko in Italijo neokrnjeno v veljavi. Sporazum obeh vlad glede na ves podunavski prostor je popoln, pri čemer si državi prizadevati, da bi krog svojih prijateljstev razširili. Četudi je danes odveč, govoriti o etapah madžarsko-itali-janskega razvoja, je treba vendarle poudariti, da je bil ta rimski obisk koristen in potreben, ker je bilo potrebno, da smo se pogovorili o novem položaju tudi z najožjimi prijatelji.
Tudi Kanya se je vrnil
Budimpešta, 26. julija. AA. Zunanji minister Kanya se je danes vrnil iz Italije v Budimpešto.
Lichtensteinski
Vaduz, 26. julija. w. Knez Franc I. Lichtem teinski, ki je že pred meseci poveril vodstvo državnih poslov prestolonasledniku pranečaku Francu Jožefu, je včeraj v 85. letu starosti umrl na gradu Feldberg. Novi knez Franc Jožef H. je že prevzel vladne posle.
Bop v Španiji
St. Jean de Luz, 26. julija. AA. Reuter. Nacionalistični listi v S. Sebastianu pišejo, da se je Francova ofenziva na estremadur-ski fronti zaključila z veliko zmago. Nacionalisti so ujeli 15.000 miličnikov. Nacionalisti so zaplenili več sto avtomobilov in ogromne količine streliva.
Valeneija 26. jul. AA. Havas: Včeraj je bilo pristanišče v Gandi dvakrat bombardirano. Zažigalna bomba ie padla na angleški parnik »Delwine«. Požar so hjtno pogasili. Pri drugem bombardiranju parnik ni bil več zadet.
Barcelona. 26. jul. AA. Napad na de®no obalo reke Ebro je republikansko poveljstvo pripravljalo nekaj dni v največji tajnosti. Prehod preko reke je zahteval koncentracijo številnih čet. V mraku so republikanci postavili mostove preko reke in začeli prodirata na desno obalo Ehra. Na-
cionalistično letalstvo je že včeraj ves dan skušalo preprečiti to napredovanje, toda republikanske čete so ujele več kot 1.300 liudi. Republikanci «o zbrali na tem odseku 70.000 vojakov, ki eo vsi dobro opremljeni.
Velik požar v Zagrebu
Zagreb, 26. julija, o. Na Magazinski cesti je davi nastal velik požar v skladišču tvrdke »Obnova«, v katerem je bilo vskladiščenih okrog 50 vagonov cunj. Požar je izbTuhnil hkratu na več krajih. Zaradi tega sodijo, da je bil podtaknjen. Gasilci so imeli težko delo, ker je bilo treba napeljati vodo od zelo daleč do gorečega skladišča. Uspelo jim je le požar lokalizirati. Skladišče je pogorelo do taL Podjetje ima preko en milijon škode, M pa je krita z zavarovalnino.
Naši teniški prvaki v Berlinu
Berlin, 26. Julija. AA. DNB: V nedeljo zvečer so prispeli v Berlin jugoslovenski igralci za Davisov pokal. Ob koncu tedna bodo odigrali tekmo z Nemčijo v finalu evropske zone. Punčec še boleha za angino. V igri posameznikov ga bo moral najbrž nadomestiti Mitič, vendar o tem še ni padla odločitev,.
Beležke
V	pričakovanju dr. Mačka
Iz Vrnjačke banje, kjer se je tri tedne zdravil, se je včeraj vrnil v Beograd vodja bivše demokratske stranke Ljuba Davido-vič. V Beogradu se še vedno mudi staro-radikalski vodja Aca Stanojevič, tako da so sedaj tam zbrani vsi voditelji srbske združene opozicije. Za danes pričakujejo prihod Mačkovega odposlanca dr. Šuteja, ki je bil v ponedeljek z inž. Košutičem na daljšem razgovoru pri dr. Mačku v Ku-pincu. V Beogradu bo dr. Sutej s predstavniki združene opozicije uredil zadnje podrobnosti za obisk dr. Mačka.
Dan dr. Mačkovega odhoda v Beograd še vedno ni službeno objavljen, splošno pa se zatrjuje, da bo dr. Maček prispel v državno prestolnico prihodnji ponedeljek. Ostal bo tam dva dni in se v sredo popoldne ali četrtek zjutraj vrnil nazaj v Zagreb, odnosno Kupinec.
D a vido viče ve konference
Na povratku iz Vrnjačke banje v Beograd se je Ljuba Davidovič, ki ga je spremljal bivši minister Milan Grol, ustavil v Kraljevu in Kragujevcu. V obeh mestih so ga pričakovali in pozdravili politični prijatelji, s katerimi je imel g. Davidovič krajši konferenci. Enako ga je skupina pristašev bivše demokratske stranke pričakala v Arandjelovcu. Tudi z njo je ostal nekaj časa v razgovoru.
D jura Jankovic o hrvatskem vprašanju
Odlični član vodstva JRZ bivši minister Djura Jankovič je na konferenci sreske organizacije JRZ v Osijeku govoril tudi o hrvatskem vprašanju in med drugim rekel:
»Globoko smo prepričani, da lahko vprašanje, ki ga imenujemo hrvatsko vprašanje, reši samo en činitelj, in to je čas. Nikakšen sporazum ne more in ne bo rešil tega vprašanja. Čas mora stvoriti skupno psiho našega jugoslovenskega naroda.«
Pripomba „Samouprave1*
V	beograjski »Samoupravi«, službenem glasilu JRŽ. čitamo v nekem dubrovni-škem dopisu naslednjo pripombo:
»Lani je imela HSS v Dubrovniku zborovanje na dvorišču starodavnega samostana, v katerem počivajo kosti našega velikega pesnika bratske sloge in edinstva Ivana Gunduliča. Kakšna ironija je, da ima HSS ravno tukaj svoje zborovanje in pridiguje separatizem!«
Komunistične zapovedi
List »Kardjordje«, glasilo istoimenske nacionalne organizacije v Vojvodini, objavlja deset zapovedi »komunistične vere«. Med temi zapovedmi so tudi naslednje: »Ne govori resnice, ker to ni praktično! Ruši vse, kar smatrajo tvoji nasprotniki za srveto! O veri reci, da je opij za ljudi, o rodbini, da je izmišljotina kapitalizma, o morali, da je malomeščanska zabloda itd. Povsod podčrtavaj skrbi in nesreče svojega bližnjega, toda ne pomagaj mu, ker moraš pri njem vzbuditi mržnjo! Pridiguj, da je želodec za človeka glavno, duša pa prosta izmišljotina protivnikov. Govori svojim žrtvam tako, da boš naredil iz njih obu-pance!« itd.
Kdo je Runciman
Po pisanju angleških listov je lord Walter Runciman tip Angleža, pri katerem se politika in gospodarstvo mešata in spajata. Kot sin enega največjih angleških brodo-gradnikov je na razvoju angleške paro-plovbe, ki je njegovi družini prinesla veliko premoženje, zelo interesiran. Runciman je že zelo dolgo član spodnje zbornice in že pred 30 leti je bil prvič tudi minister. Njegovi poznavalci ga označujejo za politika široke razglednosti, ki se v svoji politični praksi ne pusti voditi samo od čistih načel in dogem. Smatrajo ga predvsem kot nalašč primernega za rešitve, pri katerih igrajo načela manjšo vlogo, tem večjo pa razum in daljnovidnost.
Po svojem političnem prepričanju je bil Runciman najprej liberalec, dokler se ni leta 1931. ob nastopu nacionalne Baldwi-nove vlade pridružil nacionalnim liberalcem, liberalnim disidentom, ki jih vodi sedanji finančni minister sir John Simon. Njegova beseda je zelo prepričevalna in se zato označuje kot zelo primeren posredovalec v vsakem pogledu. Po svojem najglobljem prepričanju je odkrit demokrat. V angleških političnih krogih ga danes prištevajo med pristaše bivšega zunanjega ministra Edena. ki se posebno v zadnjem času spet označuje kot verjetni Chamber-lainov naslednik v vodstvu angleške politike. Runciman pozna prav dobro tako Nemčijo kakor Češkoslovaško, ker se je zaradi osebnih proučevnj že večkrat mudil v obeh državah.
Lordski naslov si je pridobil njegov oče šele pred petimi leti. Lord Runciman je sedaj 67 let star, je oženjen in ima pet otrok, dva sina in tri hčerke. Studirai je v Cambridgeu, Oxfordu, Manchesters in Bristolu. V parlament je bil prvič izvoljen že leta 1899., leta 1907. pa je bil finančni minister. Od tedaj je bil še večkrat član raznih vlad, ves vojni čas pa je bil trgovinski minister. Od leta 1931. do pred poldrugim letom je bil notranji minister. Pri vsem svojem političnem udejstvovanju je posvečal veliko pozornost zlasti paroplovbi ter je bil leta 1926. predsednik mednarodne paroplovne konference, od leta 1926. do 1927. pa predsednik angleške paroplovne zbornice. Uveljavil se je končno tudi v angleških bančnih krogih.
Sedem smrtnih žrtev planin
Milan, 26. julija. w. Na južni steni Mar-molate, so se smrtno ponesrečili trije italijanski turisti, «člani akademskega planinskega društva. Nosač jih je našel na dnu stene popolnoma razbite.
Bern, 26. julija. w. Trije Švicarski planinci so v gothardskem področju zašli v snežni vihar in vsi trije zmrznili.
München, 26. julija, w. V ponedeljek se je na Ofelekopfu smrtno ponesrečil znani smučarski tekmovalec in smuški skakalec Hans Bader iz Mittenwalda.
Dr. Stojadinovič o zunanji in notranji politiki
Govor na konferenci JRZ v Splitu — Pomen prijateljstva z Italijo —> Z dr. Mačkom ne more biti pogajanj o dinastiji, narodnem edinstvu in spremembi ustave
Split, 26. julija, o. Na svojem potovanju po Jadranu je predsednik vlade dr. Stojadinovič včeraj dopoldne prispel v Split Tudi tu so mu priredili predstavniki oblasti in pristaši JRZ svečan sprejem. Navzoča sta bila med drugimi primorski ban dr. Jablanovic in zetski ban Ivaniševič. Predsednik vlade je prispel v spremstvu ministrov Letice, Stošoviča, dr. Miletiča in dr. Novakovida z ladjo »Petko«. Ko je izstopil, so ga pozdravili novi splitski župan dr. Bujič, komandant mesta general Mihajlo-vič, komandant pristanišča kapetan bojnega broda Küster ter predstavniki organizacij JRZ. Dr. Stojadinovič je položil lo-vorjev venec na podnožje svetilnika kralja Aleksandra, nato obiskal mestno hišo. potem pa se vrnil na ladjo. Tam ga je službeno posetil komandant v splitski luki zasidranega angleškega brodovja admiral Alfred Paund, ki mu je kmalu nato dr. Stojadinovič vrnil obisk na angleški admiralski ladji »Warsit«.
V splitski mestni posvetovalnici je bila ob priliki prihoda dr. Stojadincrviča konferenca JRZ, ki so se je poleg predstavnikov organizacij JRZ udeležili predsednik vlade, ministri iz njegovega spremstva, bana primorske in zetske banovine itd. V svojem govoru se je dr. Stojadinovič zahvalil za sprejem in med drugim poudaril, kako ga posebno veseli, ker je na vsem potovanju od Sušaka do Splita videl, da je tod doma močen nacionalistični duh. Orisal je nato delo svoje vlade, zlasti njene ukrepe za Primorje. Sporočil je, da so v teku pogajanja za odkup električne centrale in tovarn družbe »La Dalmatienne«. Govoril je o pomenu morja, katerega posest je za vsak narod življenjskega pomena. Jugoslaviji omogoča morje neodvisno zunanjo politiko. »To morajo končno razumeti tudi oni naši starejši politiki, zlasti oni iz srbskega dela združene opozicije, ki gledajo še iz ozkih okvirjev majhne države, kakor da so prespali svetovno voj-/10.« Potem je dr. Stojadinovič med dru-gim nadaljeval:
»Mi danes moremo biti prijatelji in zavezniki drugih držav. Mi moremo to biti, ker smo zvesti svojim starim in svojim novim prijateljem. Mi moremo tudi ljubiti to ali ono tujo dTŽavo, toda mi moremo živeti in umreti samo za eno državo, za na-
Smrt slovenskega učenjaka v Zagrebu
Zagreb, 26. jul. o. Davi je v Zagrebu umrl vseučiliški proesor dr. Avgust Mušič. Bil je Slovenec po rodu. Dosegel je starost
82 let.	. _ , .
Pokojni znanstvenik se je rodil ob KrKi na Dolenjskem. Gimnazijo je dovršil v Novem mestu, filozofske študije pa v Zagrebu. V klasični filologici ee je izpolnjeval se v Leipzigu in v Atenah. V Zagrebu je nastopil najprej kariero srednješolskega profesorja, leta 1894 pa je postal profesor za grško filologijo na zagrebški univerzi. Izmed njegovih književnih del so znani zlasti učbeniki za srednje šole. največje njegovo delo pa je zgodovina grške književnosti, ki jo ie izdala »Matica Hrvatska« v dveh knii-gah. Profesor dr. Mušič se je bavil tudi s hrvatsko slovnico, posebno s sintakso. O teh znanstvenih problemih je objavil več razprav v »Radu jugoslovenske akademije«. Pokojnik je bü pravi član Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti, kot klasični filolog pa si je pridobil evropski sk>-ve6.
Razmere v Laškem
Celje, 26. julija
Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Oelju ie bila danes zanimiva razprava proti 27-letnemu Mirku Kopaču iz Laškega. Državno tožilstvo je obtožnico Kopača da je objavil v celjski »Novi dobi« dne 3. decembra 1937 dopis iz Laškega z naslovom »Zdravo!« V dopi®u ie navedel med drugim: »Nekega dečka je vzgojiteljska moč v šoli zaradi tega pozdrava (»Zdravo!«) pretepala, vrgla na tla, klečala na njem« itd. V istem listu z dne 4. februarja L L je objavil tudi dopis iz Laškega, v katerem je navedel: »Ponovno poudarjamo, da je bil otrok S. res tepen zaradi sokolskega pozdrava, da je g. upravitelj nagnal iz pisarne otroke, ki so pozdravili z »Zdravo!«, da je neka učiteljica zaprla otroka, ker je pozdravil z »Zdravo!« itd. Zaradi tega sta se čutila prizadeta šolski upravitelj v Laškem g. Juro Kislinger in učiteljica gdč. Bogdana Rupnikova ter sta zahtevala sodno zadoščenje.
Obtoženi Mirko Kopač, ki ga fe zagovarjal odvetnik dr. Fran Roš iz Laškega, je pri razpravi potrdil, da je napisal inkriminirani notici, in vztrajal pri svojih navedbah. Omenil je, da je šolski upravitelj Kislinger že od 1. 1919. član Sokolskega društva v Laškem. Kopač ni hotel z omenjenima noticama kompromitirati Kislingerja, marveč ga ie samo hotel ožigosati kot člana Sokola, ker je prvi pokrenja akcijo, da otroci na šoli v Laškem ne smejo porabljati pozdrava »Zdravo!«
Prečitane so bile izpovedi številnih prič, po večini učiteljstva in šolskih otrok iz Laškega. Upravitelj Kisünger je v svoji pismeni izpovedi priznal, da je vprašal nekatere otroke, ki so ga v šoli pozdravili z »Zdravo!«, ali ne poznajo predpisov. V nekaterih primerih trdovratno®ti je otroke odslovil iz 9obe in jim dejal, nai zunaj premišljujejo, kako se pozdravlja. Imel je občutek. da nekateri učenci s pozdravom »Zdravo!« izzivalno kršijo zadevno nared-bo. Bogdana Rupnikova je zanikala, da bi bila kaznovala kakega otroka zaradi pozdrava »Zdravo!«, a se ne spominja, ali bi učenca S. kdaj kaznovala. Učenec Karel S. ie najprej izjavil, da ga je Rupnikova tepla zaradi pozdrava »Zdravo!«, pozneje pa je to prektìcaL
Kopačev zagovornik dr. Rož je v svojem zagovoru najprej opisal žalostne nacionalne razmere v Laškem pred vojno in izredno
šo drago Jugoslavijo. Prav zato, ker Ijo-
bimo naše morje, je naša prva dolžnost, da na tem morju ustvarimo mir. To je prvi in pravi smisel našega sporazuma s sosedno Italijo. Z Italijo hočemo mi živeti kot lojalni sosedje in dobri prijatelji. Zato so sporazumi in prijateljstvo s kraljevino Italijo postali od marca lanskega leta eden stalnih in trajnih činiteljev v naši zunanji politiki. In prav te dni morete videti, da so bili sklenjeni sporazumi le v korist miru na Jadranu in v korist obeh držav. Skoro vsak dan berete v časopisih, kako je bila tu ali tam potopljena kaka trgovska ladja od strani podmornice znane ali neznane države, a zraven vidite da na obalah Jadrana vlada popoln mir.«
V drugem delu svojih izvajanj je dr. Stojadinovič obravnaval notranjo politiko svoje vlade. Rekel je med drugim, da ostane današnja vladna kombinacija trajna osnova naše državne politike, in nato nadaljeval:
»Mi bomo veselo pozdravili vsako ojačenje obstoječega stanja zlasti takrat, če bo prišlo do sporazuma s tistimi Hrvati, katerih vodja je dr Maček. Pri tem moramo gledati, da gremo naprej, a ne na-zaj. Poudariti moram, da sporazum dr. Mačka s srbskim delom združene opozicije z dno 8. oktobra L L na noben način ne more biti osnova za naše delo. Gospodje ré srbskega dela združene opozicije se neprestano pogovarjajo in razgovarjajo z dr. Mačkom. Ö njihovih ugibanjih se 2sdi. da še niso končana. A naše stališče je znano tako včeraj kakor danes. Mi imamo v vseh vprašanjih določeno stališče, čigar osnova je ta. da čeprav želimo sporazum z bivšo HSS, ne moremo voditi pogajanj o treh stvareh. Ne more biti pogajanj in razprav o monarhiji in dinastiji, o narodnem in državnem edinstvu in o spremembi ustave v tem času. Mi se zaraditega moramo boriti za naše stališče in za te osnovne stvari, da jih sprejme ves naš narod brez izjeme. Želimo sporazuma z vsemi Hrvati in to več kakor bratski sporazum. Želimo sporazum na osnovi edinstva, ne da smo bratje, temveč da smo eno.«
Ob zaključku svojega govora se je predsednik Stojadinovič bavil še z volitvami, o katerih je rekel, da jih bo treba speljati najkasneje čez eno leto.
nomembnn d»io mladega Sokolskega društva po vojni, ko se je začelo v Laškem novo življenje ter je postalo Laško predvsem po zaslugi Sokola v nekaj letih močna nacionalna trdnjava. Potem pa so prišli drugi časi. Sokolsko društvo je moralo na 6vojih sejah obravnavati pritožbe, da je otrokom, pripadnikom Sokola, prepovedan pozdrav Zdravo! Po nasvetu dr. Roša kot starešine Sokolskega društva 60 poskušali pripraviti upravitelja Kislingerja na miren način do tega. da bj ne preganjal sokolskega pozdrava .. . Ker pa eo postale razmere še ostrejše, je uprava Sokolskega društva naročila društvenemu novinarju Kopaču, naj objavi v >Novi dobi« notice o teh razmerah in dogodkih na ioli. Iz obeh notic je jasno razvidno, da Kopač ni imel namena kleve-tati učiteljski zbor ali pa Kislingerja in Rupnikovo. Če se komu očita, da nasprotuje Sokolu, 6e s tem v današnjih prilikah ne škoduje njegovemu dobremu imenu, družabnemu ugledu ali pridobitnemu kreditu, kar je po tiskovnem zakonu kaznivo, marveč prej nasprotno
Dr. Roš je nato ugotovil da eovea v omejenih dveh noticah navedena dejstva dokazana. Zato je predlagal oprostitev obtoženca.
Po kratkem posvetovanju je predsednik
senata razglasil eodbo, s katero se Mirko Kopač oprošča, ker mu je uspel dokaz resnice. Tako se je končal ta proces s popotnim zadoščenjem g. Mirku Kopaču.
Polovične voznine
na železnicah
Beograd, 26. julija. AA- Generalno ravnateljstvo državnih železnic Je dovolilo 50% popusta na redne vozne cene za vse udeležence iz Jugoslavije in Italije, ki bodo obiskali mednarodne plavalne tekme na Bledu 30. in 31. julija. Popust velja od 26. julija do 2. avgusta za brze in potniške vlake v UL in n. razredu.	^
Enak popust velja za vse udeležence lahkoatletskega tekmovanja v Zagrebu od 29. do 31. julija. Popust velja od 26. julija do 3. avgusta za n. in UL razred br-zih in potniških "lakov.	^
Dalje velja enak popust za udeležence 15. nacionalnega turnirja v tenisa, ki bo v Zagrebu od 1. do 8. avgusta. Popust velja s prej navedenimi ugodnostmi od 21. julija do 11. avgusta.
50% popusta je dovoljeno udeležencem glavnega zborovanja Jugoslovanske šahovske zveze in udeležencem šahovskega turnirja, ki bo v Osijeku od 7. do 29. avgusta. Popust velja od 1. do 31- avgusta za brze in potniške vlake v n. in HL razredu. Pri odhodu je treba kupiti celo karto s posebno legitimacijo, kar potem velja za povratek.
Hrvat ameriški minister
Zagreb, 26. julija, o. Iz Aleksandrova na Krku poročajo, da je prispel tja na oddih kostariški kmetijski minister Ra. man Oriič, ki je po rodu Hrvat. V Alek-sandrovu bo ostal nekaj tednov.
Vremenska naooved
Vremensko poročilo z letalskega povelj, stva v Zemunu; Na zapadu se je danes zvedrilo, a na vzhodu pooblačilo. Nevihte in nalivi so bili v več krajih severne polovice. Toplota je nekoliko padla. Najmanjša toplota v Velikem gradištu 10, a največja v Jaša Tomič in v Skoplju 35 C. — Napoved za 27. Julij: pretežno vedro in toplo vreme v vsej kraljevini Na skrajnem zapadu se bo pooblačilo.
Zagrebška: Vedro in toplo.
Dunajska: Pretežno jasno, podnevi ponekod bolj oblačno kx morda tudi nevihta,
»JUTRO« St. 172.
3
Sreda, TL yjL IS38.
i krafi in ljudje
Obletnica borbe za poglobitev ljubljanskega
glavnega kolodvora
Te dni je tiho šel mimo nas majhen, a pomemben jubilej. Dne 22 julija 1937. so na anketi v mestni zbornici prvikrat stopili pred široko javnost početniiki akcije za poglobitev ljubljanskega kolodvora. Pobuda zanjo je izšla iz vrst inženjerjev, organiziranih v ljubljanski sekciji Združenja jugoslovanskih inženjerjev, a je kmalu zbudila zanimanje v najširših ljudskih plasteh. saj je na razvoju prometnega omrežja v pravem pomenu besede zainteresiran narod kot celota. Na anketi so podali svo-
Ljubljanski kolodvor po načrta ar h. Stanka Dimnika
je izjave predstavniki generalne direkcije in ljubljanske direkcije državnih železnic, basnske uprave, mestne občine, univerze kralja Aleksandra, Zbornice za TOI, Društva za ceste, Združenja trgovcev, velesej-rrra. Zveze industrijcev, Zveze za tujski promet itd. na koncu pa je bila med živahnim odobravanjem sprejeta prepričevalno argumentirana »resolucija.
Uspeh tega gibanja, ki so ga spočetka mnogi rz nerazumevanja motrili samo z neprijaznim nasmeškom, ni izostal. Največja nevarnost, ki je takrat grozila, je bila v tem, da bo železniška uprava z majhnimi, nebistvenimi prezidavam: na zunaj toliko
kovšdk, poleg inž. Dimnika eden prvih, najbolj zaslužnih avtorjev poglobitve. Prav tako se je železniško ministrstvo že odločilo, da vstavi v prihodnji proračun kredit za zgradbo novega ranžirnega kolodvora in za premestitev kurilnic na Dolge njive pri Studencu. Ta trojni uspeh pomeni — zlasti še, če pomislimo na malodušje, s katerim so od kTaja številni tesnosrčnežd motrili ves pokret — v razmeroma kratkem času dovolj zmage, da se bo naša i a iti ost poslej še z bolj živim ognjem Dorila za odpravo stare mizerije na kolodvoru in za zgradbo novega prometnega središča, kakor ga zahteva novi čas.
Radovljica v poletnem sijaju
Staro gorenjsko mesto, ki je pred več stoletji doživelo hude boje in videlo kasneje tudi propast tuje gospode, ni sanjalo, kaj vse so mu pri rojstvu prorokovale rojenice — bele žene iz sosednje Kolnice, kjer izpod sivih skal, obraslih s sedaj cvetočim krvavordečim slečem .izvira bistra Lipnica. Na trgu pred starodavno graščino, kjer so nekoč korakali v železo odeti vojščakt gori do Lectarjeve gostilne, stoje avtomobili, po trgu pa se sprehajajo tujci — letoviščarji iz vseh delov Jugoslavije. še bolj živahno je seveda v novem delu Radovljice, ki se najbolj izživlja proti novemu kopališču ob zeleni Obli gorici, ostanku mogočnega trigiavsklega ledenika, segajočega. skoraj do vznožja Karavank.
Radovljica, ki je skozi stoletja dremala in sanjala o preteklosti, je dobila s kopa^-liščem injekcijo k novemu življenja. Iz-polnilo se je to, kar sta prerokovala starre mu mestecu pionirja gorenjskega ±to^
rizma, nekdanji komisar okrajnega gla/-varstva v Radovljici Mihael baron Zois in pa pokojni iekannar magister Hugo Roblek.
Radovljica je danes eno izmed najpri. ljuibljenejših letovišč. Z Radovljico se je turizem v blejskem kotu izredno izpopolnil. Radovljica, ki nima večje industrije in tudi za kmetijstvo nima posebno ugodne okolice, je kakor ustvarjena za središče turizma. Saj ima teliko solnca in svežega zraka, kakor le redkokatero drugo mesto. Izpopolnjuje jo pa krasna okolica ter posebno lep razgled v planine. Od leta do leta je v Radovljici več letoviščarjev in vsako leto je vse zasedeno, čeprav se v Radovljici precej zida in tudi staro izpopolnjuje. Lep okras Radovljice je novo zgrajeni poštarski dom, postavljen od uradnikov Poštne hranilnice v Ljubljani, ki ja leto® prvič zaseden» V njegovi bližini se dviga več novih sil.
Zdaj je Radovljica polna. V mestu in


Meti po češkoslovaški
Na letalu Iz Prage v ZBn
Praško letališče v Razyftn je monda osj-tepša srednjeevropska postaja za zračni
promet Tu niso samo hangarji, kakor jih vidiš na navadnih aerodromih, postavimo! na ljubljanskem; pireden prideš v njihovo bližino, greš skozi ofosezino, še nedavno zgrajeno moderno poslopje, ki po ureditvi in opremi ne zaostaja za najlepšimi kolodvorskimi poslopji daleč naokoli. Popotnik se lahko pred poletom udobno okrepča v postajni restavraciji, ki ima veliko teraso, na kateri se nenehoma zbira radovedno občinstvo, da opazuje odhod in prihod letal. Na letališču v Ruzynu je vsak dan velik promet. Potniška letala prihajajo in odhajajo po določenem voznem ledu na vse strani republike in na inozemske linije. Kdor hoče spoznati, kakšno važnost si je že pridobilo letalstvo v sodobnem prometu. dobi v Ruzyfra blizu Prage nazorno podobo.
Med Prago in aerodromom obratujejo avtobusi, ki odhajajo izpred pisarne Češkoslovaške državne aerolinije na Prikopih. Tudi tu je živahen promet, zakaj potovanje z letalom ni več nič izrednega ali težko dostopnega. Kupiš vozovnico, si zagotoviš mesto in sedeš ob določeni uri na avtobus, da te izkrca v Ruzynu; vse ostalo gre kakor na kolodvoru. Uslužbenci aerodroma v Ruzynu imajo podobne uniforme kakor naši mornariški častniki. Dobra nalika: ni li nad nami »zračni ocean«? Turistična eki-
povfeatjpv Mèle mfoamtbe se J» « ne-
slovesnimi občutki zbrala prod vesti tega »ocean«k, in ko je noš prizadevaj vodja dr. R. Pbdhajsk? Iz pranega, trgovinskega ministrstva uredil vse formalnosti, amo se jadmo povzpeli na pripravljeno trimo torno letak», da se zaupamo vcSCinl In izikušenosti njegovih {»lotov. Med nami jih je bilo nekaj, ki so nastopili letalski krst; nič niso prikrivali, da jim je srce utripalo nekoliko živahneje, vsaj prvi hip. Kajti prvi vstop na. letalo je še vedno svojevrstna senzacija.
Pred nanri je bila ipote Praga—Brno— Zlim? poldruga ura vožnje s postankom V Brnu. Čez nekaj minut je dobil nas vidni krog poševne črte, ljudje na postajni terasi so nam jeH mahljati z roko in preden smo se prav zavedli, je nastopil občutek, ki ga imam najrajši: dvignili smo se v zrak. Samo z letalom se odtrgaš od zemeljske skorje, samo zračni prostori te navdajajo z veličastno zavestjo, da vsaj za hip nisi več zemljan, kajti na vodi si še vedno v oblasti zemeljske skorje. Toda, pazi: zemlja je maščevalna in vedi, da ne moreš nikamor drugam kakor v njeno naročje.
Br.,. br ... kdo bi v brnenju motorjev, katerih pogonska sila nas dviga kvišku, mislil še na take reči? Letimo nad Prago in uživamo s ptičje perspektive njen krasni relief. V polzasančeni svetlobi oblačnega dne se rišejo s čudovito plastiko geometrične oblike njenih trgov in ulic, palač in cerkva, ki se dvigajo nad sivo morje streh,
izboljšala kolodvor, da bo izvedba poglo-bitvenega načrta, ki je izraz enotne volje vse naše javnosti, onemogočena. Združenemu nastopu naših strokovnih, gospodarskih in ostalih forumov pa gre zahvala, da : je do danes postal poglobitveni načrt del naših oficielnih gradbenih programov. 2e-; lezniška direkcija je prenehala z adaptacija-| mi, ki so ga grozile izpodkopati. U9ta-; novljena je posebna tehnična sekcija, ki ji ! je naloženo, da izdela podrobne predloge za poglobitev in ki ji načeluje inž. Les-
predmestju je nad 400 letoviščarjev, po večini Jugoslovenov, inozemcev je malo. Najbolj sta pač zastopana Beograd in Zagreb. Kakor sploh v zadnjih letih je v Radovljici in okolici precej letoviščarjev iz Banata in Bačke. Pod Radovljico ob Savi pa taborijo skavti iz Novega Sada.
Kakor se sliši, so letoviščarji zadovoljni s tem kar jim nudi pri roda, tožijo pa zaradi pretesno odmerjenih stanovanj. Pri tem sta seveda dva krivca, v prvi vrsti tisti, ki vedrijo in oblačijo nad tujskim prometom v Radovljici, in pa tudi letoviščarji sami, ki se ne ogledajo okolice, kjer bi imeli priliko udobnejšega letovanja kakor baš v sredini, kjer je že vse stisnjeno.
če si ogledamo naš turizem, takoj spoznamo neko ozko srčnost lokalnega patriotizma posameznih krajev. Skoraj v vsakem večjem kraju imamo kako tujsko prometno društvo, a je marsikje videti, da so taka društva ustvarjena le za lokalne zadevščme, ne pa za idealno podpiranje splošnega našega turizma. Pa tudi pravih zvez nimajo. To bi bilo sklepati pač iz tega, da so letoviščarji izredno slabo informirani o stanovanjskih razmerah okoliških krajev. Toda ne samo to, letoviščarji, ki pridejo malo izven mesta, se kar ne morejo znajti. Nikogar ni, ki bi jih poučil, kje so kaki zanimivi izleti, še manj pa o prirodnih in zgodovinskih zanimivostih krajev, kjer letujejo. Turisti vprašujejo za vodiče, toda niti na te se jih ne opozori, čeprav imamo dobre vodiče. Za Radovljico in okolico je prirejen načrt, toda tako, da ljudje s tistim načrtom v roki miti iz Radovljice v sosednjo Kamno. gorico ne najdejo. Čs hočejo priti, morajo hoditi po dolgi, prašni cesti. Izredno slabo so poti označene. V radovljiški okolici je polno krasnih izprehajališč, toda kaj pomaga, ko jih v mnogih primerih ne poznajo niti domačipi sami.
Kako slabo pojmujejo turizem okoliški kraji, kjer so tudi dani pogoji za razvoj turizma, priča dejstvo, da so v neki občini odklonili priliko za izboljšanje in skrajšanje poti v Radovljico, važne za domačine, posebno pa za prihod turistov. Za pobiranje doklad, ki bi iih nudil turizem občini, pa so bili seveda takoj pripravljeni.
Izredne uspehe je dosegla reklama, ki so jo bili letos izdali v Begunjah pri Radovljici. Z ličnimi slikami opremljeno knjižico so razprodali po vseh centrih države in prijavilo se je toliko letoviščarjev, da v Begunjah in okolici primanjkuje prostora. Delne neprilike, vsaj doslej, pa nam dela vreme. Jutra so navadno še precej Ugodna, toda komaj se pokaže lep poletni dan, že prižene veter oblake, ki preplašijo izletnike pred daljšimi izleti, popoldne pa jih ovirajo pri kopanju. Radovljiški letoviščarji se letos poleg kopališča radi hodijo ohlajat v Savo nad Cajh-nov jez in pa v Senožeti v bližino Kamne-gorice, kjer je voda sicer nekoliko hladnejša, a je tam lep prod in drobna sipa.
—s.
Odkritja v Ajdovski jami
Uro hoda od Krškega po banovinski cesti, ki vodi na VeL Trn, leži v objemu bogatih vinogradov vas Nemška gora, ki s svojimi hišicami in raztresenimi hrami in zidanicami spominja na lična lastavičja gnezda. Proti jugu se teren spušča precej strmo v dolino in konča v velikem naravnem kotlu, iz katerega diha življenje bister potoček. Je to zanimiv košček naše dolenjske zemlje, zelo pripraven za oddih v nikdar prevročem ozračju, mičen in svojevrstno zanimiv posebno ob pogledu na pobočje, kjer zori letošnja »letina«.
V tem kotlu pa letošnje poletje ni mirno kot ponavadi. Ze skoraj tri tedne zamolklo odmevajo udarci krampov in lopat, ki pričajo, da so na delu ljudje, ki se iz trde vsakdanjosti niso umaknili na počitnice v gore ali na morje, marveč svoj prosti čas koristno izrabljajo z raziskovalnimi deli v znani Ajdovski jami.
Raziskovanje jame se vrši pod vodstvom g. prof. Srečka Brodarja, strokovnjaka za prastaro jamsko dobo, ki si je na pobudo našega domačega raziskovalca g. Auniana iz Krškega jamo ogledal že meseca maja in ugotovil, da je to nekdanja jama medvedov brlogarjev. Sta prav za prav dve jami, ki sta med seboj v komunikacijski zvezi. Južna leži pri-
bližno C m vßje od severne ln Jb tudi
precej večja, v obe pa vodita ločena vhoda. Raziskovalna dela so vodila do prav zanimivih odkritij. Našli so doslej tri kame-nite sekire, kamenite nože, osti, puščice, več koral iz kosti, fragmente iz lončevine s krasno ornamentiko, nakit v podobi osme-rokrake zvezde, lončene žlice, koščeno orodje in 54 čekanov jamskih medvedov. Poleg mnogih drugih predmetov so iz-grebli tudi 6 človeških okostij. Zanimiva odkritja se bodo gotovo potrojila, ako se bodo našla sredstva za nadaljnje raziskovanje.
Politično delovanje Slovencev v Ameriki
Cleveland, julija
V državi Ohio bodo 9. avgusta primarne volitve. Za državnega poslanca bodo kandidirali tudi štirje slovenski kandidati, med kandidati za državne senatorje pa je tudi v slovenski naselbini znani in čislani odvetnik Andrew Boyd-Bojič, hrvatski rojak. Slovenski poslanci in kandidati so Jožef Ogrin, ki je bil za poslanca že dvakrat izvoljen, Ralph Butala, sin pionirja slovenske raselbine v Clevelandu Franka Butale, Edvard Seitz in Joe Poz-nik. Prva dva slovenska kandidata sta po poklicu odvetnika in se udejstvujeta pri raznih narodnih organizacijah in ustanovah. Vsi so demokrati.
»Ameriška domovina« je slovenske vo-lilce na volitve 9. avgusta opozorila med drugim takole: V državi Ohi0 kandidira za zveznega senatorja sedanji senator Robert Bulkley, ki je demokrat, a njegov protikandidat je tudi demokrat, biši guverner George White- Po našem prepričanju bi bila nesreča za nas vse, ki smo prišli v Ameriko iz drugih dežel, ako bi bil pri primarnih volitvah izvoljen White in poražen sedanji senator Bulkley. Bivši g-uverner White ni prijatelj onih ijudi, ki so prišli v Ameriko iz Evrope. On je zagrizen nativist in se v mnogih točkah ne strinja s programom predsednika Roo-sevelta. Priseljenci imamo z njim že brid ke izkušnje, ko je bil guverner države Ohio in ni hotel ugoditi nobeni naši prošnji. Senator Bulkley pa je v zadnjih 6 letih v tisočerih primerih posredoval za naše ljudi ter jih obvaroval pred veliko škodo. V državi OhiQ imamo kakih 40.000 rojakov — ameriških državljanov, ki lahko pomagajo s svojimi glasovi, da bo sedanji senator Bulkley zmagal nad nati-vistem Whiteom. Naše zaupanje je ee-nator Bulkley v polni meri zaslužit
»Miklova Zala« ruškega Sokola
Ruški igralci, člani ruške odrske sokol-ske družine, uživajo svoj sloves, ki postavlja naš mali Beograd na stopnjo intenzivnega kvalitetnega kulturnega dela. Stalno spopolnjevanje te prizadevne čtile-tansko odrske edinice je ustvarilo predpogoje skoro umetniško zrelega oblikovanja ter podajanja. Nekateri iz vrst ruških igralcev pa se že danes vzpenjajo do višine odrsko zrelih kreacij.
Ruška sokolska odrska družina uprizarja vsako leto v svojem prelepem gledališču na prostem predstave, ki širijo sloves Rušanov. Letos ob 20 letnici Jugoslavije pa je dramatični odsek ruškega Sokola združil svojo tradicionalno vsakoletno uprizoritev v okvir proslavnega programa 201etnice Jugoslavije, V skladu s celotno zamislijo teh spominskih slovesnosti se je izbrala znana narodna igra v 4 dejanjih »Miklova Zala«. Režija je bila v strekovnjaških rokah domačina opernega pevca V. Janka, dočim je za uspelo obnovitev dramatizacije poskrbel neutrudni delavec na torišču ruškega sokolskega odira Franjo Sornik. Pozorišče je bik> okusno pripravljeno ,s čedno Serajnikovo hišo v ospredju in knežjim kamnom na desni stranL Na novo dramatizirana »Miklova Zala« je žela prodoren uspeh in je znova potrdila sloves ruških igraloev.
Med igralci ter igralkami nahajamo znana imena. Veljaven, vsestransko spoštovanje zbujajoč je bil Serajnik T. Sta-nijaf ob njem prepričevalno Serajnica Pepce Nekrepove. Anton Medved se je kot Mirko krepko razživljal do dramatičnih viškov Ob prisegi ter obnovi prisega pred knežjim kamnom. V veselju plemenito povdarjena, v tugi tn notranji bolečimi plastično doživljena je bila Zalika Tuše Bučarjeve. časti jrvo dobrodušen je bil F. Sornikov Marko, židovsko prepričevalno podčrtan V. Bučarjev Tresogfecv, v strasti neugnana fa nepotolažena Ahni-ra Dine Jankove. Janko Fridolin si je
iPMIP y
jpMP m '
fi V"- , -	~
F
: ,,Kakq lepo polt imate!"
r	• V-
■. -■••■ • . JM- ' - ■ ' f*
".'vi«. . -	♦	.* ,r M'-
- ■ .. -"'V U: ; - V- '"">:-
ker uporabljam- \
--v i ŠCLtltO
mm
s*-- aa etsttmmm
• r ' Ss.* ir." :'V i .*. -, :
ČljgfSS
mm
a ^ - *

iJvVv

■V-«*-::*
■-.-.....,
mmvotit

kot Davorin pridobil nov0 lovoriko. Brutalen v vsem nastopu je bil A. Pečarjev turški poveljnik. Tudi ostali sodelujoči in predstavniki manjših vlog so se s pridom vključili v celoto, ki je tudi težje momente obvladala z zadovoljivim ter uspešnim prikazom. »Miklovo Zalo« bodo ruški igralci nedvomno ponovili, saj je bil naval občinstva ob primeri tako velik, da so mnogi morali odhajati.
20 letnica Jugoslavije v Mariboru
Četrtinska voznirta. Generalna direkcija železnic je spremenila rok veljavnosti če-trtinske vozne cene za udeležnike proslave tako, da velja vozna ugodnost za vožnjo v Maribor od 12. do 20. avgusta, za povra-tek od 14. do 22. avgusta.
Taborski znaki in izkaznice so gotove. Imeti jih bo moral vsak, ki se hoče poslu-žiti četrtinske vožnje, kakor tudi vsak dm-gi udeleženec tabora, ker velja znak in izkaznica kot vstopnica na vse prireditve tabora. Krajevni priprav, odbori naj nam zanesljivo do 1. avg. pošljejo število prijav in naj še dodajo približno število naknadnih prijav, da jim bomo mogli poslati zadostno število znakov in izkaznic. Izven Slovenije se dobijo znaki in izkaznice v vseh pisarnah Putnika v državi ali pa se naročijo direktno pri Odboru za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru Slomškov trg d.
Privid Amerike na
moravškOi fieh: ZHn n| samo «o-Jišče najmodernejšega industrijskega obrata temveč tndl lep primer socialnega skrbstva m jébvstvo. V vrimd-uoui dela mesta so lepi, a vrtovi obdani domovi osluž-
med katertml ee«n*» tan »apefateptoAve
nasadov; vee to se «fl o tega zornega kota negibno, ostrina črt spominja na kobroti-čno sdiko, še VIteva je nekaon mrtva v svojem širokem koritu. Mesta z zračnih perspektivi Kakor tiha groza spreleti človeka misel na te, Madrid aH Barcelona, ki Maju morda prav sedaj obmetavajo z zraka z bombami in na te, daljna razdejana Guer-nioa... NSkjer se bolj kakor v letalu ne zaveš bodoče rasode teh človeških mravljišč, ki se zde iz zraka tako čudna v kame-nitem reliefu svojega negibnega Hkai
Toda komaj sem bü pregnal muhe nadležnih misli in vsiljivih prividov, že smo bili izven Prage; pod nami so se razprostrle preproge travnikov, njiv in gozdov in stara mati Gaeja se je zdela tako pretkano vabljiva, kakor kakšna mkda devica, ki
nušfa^a rote, da éo stisne v naročje. Ej, le čakaj, etara sleparka! Zdaj amo bili oknog 900 m visoko ki letefi e Btrostjo 170 lan ma oro. V letalo se je zaganjal veter, na hipe smo ae malce spostiti sii dvignil L Že so se oči napasle razgleda m so krožile po obrazih. Menda nas je biio sedemnajst in vsi smo biB speti z vezmi iste usode. Skozi steklo smo lahko videli naša pilota in radiotelegrafista, ki so vešče in mirno opravljali svoje delo. Od tam je prihajalo bodrilno prepričanje, da je vse v najboljšem redu. Kaj je bH v primeri z nami tisti svetopisemski Jana. ki ga je bila požrla riba, da ga potlej živega izMjwa; mi smo udobno sedeli v trebuhu velikega ptiča, ki je letal po zračnem prostoru in smo zatrdno vedeli, da se mu čez mak) česa odpre trebuh ki da stopimo na tla. Ubo-
gi svet preroka Jona, kako je civilizacija prekosila njegovo fantazijo!
Kmalu se je pojavilo na obzorju Brno s svojim značilnim Spilbergom, in ko smo tn stopili za nekaj minut na tla, se je zemeljska ploskev zdela nekam čez mero nezanimiva in svet nepregledn. Se ne cele pol ure vožnje v ptičjem trebuhu, in zračna idila se je zaključila na Bat'ovem aerodromu v Zlinu.
Privid Amerike
na moravskih tleh
Odpri sem okno svoje sobe v sedmera nadstropju Bat'ovega hotela. Nad bližnjimi bregovi je pravkar zahajalo somce in v njegovih rdečkastih žarkih je dobil Zlin tam spodaj osvetljavo, ki se je ubrano prilegala dokaj enotni barvi njegovih poslopij. V široki dolini, ki po nji teče tiha mo-ravska Drevnica, med bregovi, ki se stop-njema dvigajo v gorske vrhove in ki so z zapadne strani dokaj visoko obdelani, z vzhodne pa gozdnati, vstaja kakor vizija ameriških mest Batov Zim — »mesto sodelovanja«, kakor ga ponosno označuje Bafor tisk. Tuj, ameriški značaj mu dajejo nebotičniške stavbe, ki se dvigajo nad množico manjših poslopij, zgrajenih večidel v enotnem stilu; nekoliko takih rumenkastih krdel je sedlo tudi na okoliške hribe in vse kaže, da ne bo dolgo, ko se bodo ta sel reča združila in zrasla v eno samo veliko mesto. Taka mestna podoba je ček» v industrijski češkoslovaški osto edinstvena. Ne te njen značaj, tudi njena rast potrjujejo to, kar vemo o ameriških mestih, teh zmčilnjfa stvaritvah sodobnega industrijskega razvoja, ki so v ne celem stoletju zraste » ataompfc gneadišč pionirskih i
Domače Testi
*	VéDka čebelarska razsava bo združena z obrtno razstavo, ki bo v Vrbasu od 31. tm. do 7. avgusta. Pri čebelarski razstavi bodo sodelovali čebelarji iz vseh pokrajin države. Med razstavo bodo prirejali tudi predavanja in čebele bodo prevažali na paso. Ob zaključku razstave 7. avgusta bo v Vrbasu čebelarski kongres.
*	Diplomiran je bil na ljubljanski univerzi g. Ivan Krunic, študent arhitekture, «loma iz Sremskih Karlovcev. Mlademu arhitektu, čigar dekoracije svetosavskih prireditev v Ljubljani 'so vedno vzbujale veliko pozornost, iskreno čestitamo!
*	Uglednega, vojaškega strokovnjaka in pisatelja je ugrabila smrt. Po kratki bolezni je umrl v Beogradu upokojeni inže-njerski brigadni general Stojan Begovič, ki se je rodil leta 1884. v Smederevski Palan-kL Udeležil se je vseh vojnih pohodov in je dosegel ob zaključku svetovne vojne čin in-ženjerskega majorja. Po osvobojenju je dovršil še nekatere strokovne tečaje v Parizu, potem je predaval na vojni akademiji v Beogradu, dokler ni postal komandant vojne inženjerije v Slavonskem Brodu, kjer je bil upokojen pred štirimi leti. Pokojni general Begovič si je pridobil velike zasluge tudi kot strokovni pisatelj.
*	Smrt zaslužnega Crnogorca-dobrotnika mladine. Ob veliki udeležbi prebivalstva so v Nikšiču pokopali trgovca Draga Goljani-na, ki je bil velik dobrotnik mladine. Go-Ijanin je umrl v starosti 68 let, in vse premoženje, ki mu je še ostalo, je zapustil v dobrodelne namene, že pred leti je ustanovil :> Sklad Draga Goljanina in njegove žene .Tele<-, ki je omogočal šolanje nadarjenih revnih dijakov. Pokojni Goljanin je spadal v vrsto najuglednejših prebivalcev starega Nikšiča.
Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čase naravne »Franz Josefove« grenčice in zjutraj na teše želodec isto količino. Prava »Franz-Iosefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja.
Oel. res S. bt. 15. 485-55
*	Novi grobovi. Na svojem posestvu Dobravi pri Litiji je v torek zjutraj umrl upokojeni predstojnik okrajnega sodišča g. Ivan flutter. G. Ivan Hutter je bil po lastni prošnji letos upokojen in nedavno je dobil za svoje vzorno službovanje visoko odlikovanje red sv. Save III. stopnje. Služboval je v Kočevju, Kamniku in nazadnje v Litiji ter užival povsod velik ugled zaradi svoje pravičnosti in dobrotljivosti. Star je bil 60 let. Pogreb bo danes ob 17. ra pokopališče v Litiji. Ohranjen bo v častnem spominu, — V Ljubljani je preminil trgovski pomočnik g. Andrej Ivančič. Pokopali ga bodo danes ob 17. na pokopališču pri Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin. žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Mladina pleše v Rogaški Slatini. Kdor pride kdaj v Rogaško Slatino, si ogleda različne zanimivosti in znamenitosti, a najgloblji vtis napravi nanj tudi velika dvorana Zdraviliškega doma, ki je najlepša in najbolj aKu stična dvorana v naši državi. Ko stopiš v to dvorano, te objame neka sentimentalna omama in noga nekako kar soma — se zdi — zadr. sa po glatkem in kakor steklo čistem parketu. Zato ni čudno, da je ta dvorana v glavni sezoni tudi glavno pribežališč« mladine, ki je željna vesele muzike, gibanja in plesa. Toda ne zatekajo se vanjo na ples le po letih mladi ljudje, temveč tudi starejši, ki sta jim duša in srce kljub letom še vedno vesela in mlada. Veselja, ki ga daje ples v veliki Zdraviliški dvorani, ne more plesalec nikdar pozabiti; zato se vedno do pozne starosti, vrača mlada in stara mladina na ta nepozabna pr.rketna tla. Ko se starejši svet na p romena rinem koncertu opaja ob resni in globoki glasbi velikega zdraviliškega orkestra .napolni mladi sv: t veliko dvorano skoraj do zadnjega kotička. Tu igra mali crkester plesne komade. Dočim je še pred nekoliko leti zahajala v Rogaško Slatino večinoma starina, je zanimivo opaziti, da j« zadnja leta, a posebno letos, preplavilo naše letovišče mlado ljudstvo, ki je seveda udarilo sezoni svoj pečat. Da pa se zde ob mladem cvetju stari nekako pomlajeni in obnovljeni, pa ni treba posebej poudarjati;
*	Javite se pravočasno za obisk oper na prostem Andre Chenier in Mefistofel, ki se vršijo dne 30. in 31. t. m. v Trstu v trdniavj Sv. Justa. Prijave sprejemajo vs© biljetarne >Putnika«.
*	Ukradeno občinsko blagajno so iskali v Dnnavu. Neke noči pred 15 leti je izginila iz hiše ovčanske občine v okolici Pančeva precej velika železna blagajna, v kateri je bilo blizu 150.000 din. Vse poizvedbe za tatovi so ostale brezuspešne. Pred tedni pa je neki občinski odbornik naznanil oblasti, da je videl v strugi Dunava, ko je lovil ribe, ukradeno blagajno. Poklicali so strokovnjake rečne plove, ki so dunavsko strugo temeljito preiskavah. Ves okoliš je bil zastražen in iskanje pred 15 leti ukradene blagajne je zelo zanimalo prebivalstvo. V akcijo so stopili tudi potapljači, ki so pa zdaj izjavili, da je to, kar je občinski odbornik smatral za blagajno, štirioglat, črn kamen. Iskanje je ustavljeno, baje pa so zdaj našli neko novo sled za tatovi.
*	O izsuši t vi Lonjskega polja razpravljajo že kakih 150 let, a še ni bilo ničesar uspešnega storjeno, da bi se ogromni kompleksi rodovitne zemlje, ki so vsako leto pod vodo, vrnili ljudstvu in državi, že v dobi banovanja Levina Raucha je bil ustanovljen fond, s katerim naj bi se izvedla regulacija. Ves sklad pa je požrla korupcija, pri kateri se je najbolj udej-stvcval sam ban Rauch. Madžarska vlada je bana Raucha baš zaradi teh korup-cij morala odstaviti, a Lonjsko polje je bilo prepuščeno svoji usodi. V poznejših letih so vendarle začeli z delom, ker so Madžari hoteli zgraditi železniško progo, ki bi bila najkrajša zveza med Budimpešto in Splitom preko Sunje in Banjaluke in ki bi vodila tudi preko močvirja Lonjskega polja. Med vojno so bila vsa dela ustavljena. Novi načrti za izsušenje Lonjskega polja so bili napravljeni leta 1927., nekaj let pozneje izpopolnjeni in pred 6 leti je bil napravljen tudi proračun kakih 220 milijonov. Načrti za izsušitev velikega področja tvorijo že cele sklade, ni pa potrebnih sredstev, čeprav je ugotovljeno, da bi se vse delo izplačalo v razmeroma kratki dobi. Na področju velikega močvirja, bi se lahko naselili tudi kmetje iz Hrvatskega Zagorja, ki je preobljude-no.
*	Stoletne orjaške ciprese na Pelješcn. V vasi Karmenu na Pelješcu, nedaleč od Orebiča, so največje in najstarejše ciprese na celem polotoku in menda v vsej Dalmaciji. Domnevajo, da so jih zasadili že v 11. stoletju, ko je bila tam postavljena grško-pravoslavna cerkev, ki je postala leta 1364. katoliška. Na eni od teh orjaških cipres si je pred 200 leti uredil svoje bivališče in skrivališče hajduk šiševič, ki je strahova! ves polotok. Ponoči je ropal, podnevi pa je spal na visoki cipresi. Njegovo skrivališče so odkrili šele po njegovi smrti, ker so o njem pripovedovali nekdanji razbojnikovi pajdaši.
*	Neurje v Hrvatskem Zagorju. Po dolgotrajni suši je v nedeljo zvečer besnelo po Hrvatskem Zagorju, najbolj pa v okolici Varaždinskih Toplic, orkansko neurje, med katerim je toča napravila ogromno škodo po vinogradih in sadonosnikih. Tudi v Koprivnici in okolici so bile nevihte z nalivi in točo. V Koprivnici sami toče sicer ni bilo, veliko škodo pa so napravili hudourniki Toča je hudo oklestila vinograde na pobočjih Bilogore.
*	Dvodnevni izlet \ Trst. Gorico. Sv. Goro in na soška bojjšča priredi Zveza bojevnikov v začetku oktobra. Prijave sprejema Zveza bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ulica 25. Pohitite s prijavami ker je število udeležencev omejeno. Znesek din ^00 se lahko plača v treh mesečnih obrokih. Podrobna navodila slede. — Vse fotoama-terje. ki so slikali zanimivosti proslav i. t. d. z našega izleta v Trstu. Sredipolju, na Sv. Mihaelu in na Sveti Gori ter Gorici prosim, da mi odstopijo brezplačno posnetke, kj naj jih pošljejo v društveno pisarno Zveze bojevnikov. Kolodvorska ulica 25. Načelnik.
*	V vlaku pozabljen rdeč dežnik. V ponedeljek 25. t. m. je bil pozabljen v jutranjem potniškem vlaku na progi Pragersko —Kotoriba rdeč narodni dežnik z okraskom moške glave iz slonove kosti. Dežnik predstavlja za lastnika veliko vrednost. Najditelj se naproša da ga za nagrado odda na železniški postaji v Središču ob Dravi.
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 19.15 in 21.15 uri! Ne zamudite zadnje prilike in
oglejte si ta	Fllfl? OH^VTl	KINO UNION
prekrasni film!	"J V SU	11	Tel. 22-21
r»-
I
Iz LlnMIane
n— Ljubljanski fotografski natečaj je
podaljšan. Turistični odbor mesta Ljubljane je na splošno željo podaljšal nagradni natečaj za najboljše fotografske slike mesta Ljubljane do 10. avgusta, hkratu pa je ustregel tudi želji, da ni treba prilagati kontaktnih kopij, pač pa morajo tekmovalci upoštevati najmanjšo velikost povečave 18 X 18 cm. Število slik je neomejeno, zlasti so pa potrebne notranjosti raznih cerkva in drugih poslopij ne glede na njih starost Prav tako so dobre panorame našega mesta zelo dobrodošle. Slike je treba na vsak način vsaj do 10. avgusta oddati turističnemu odboru na mestnem poglavarstvu (obrtni oddelek, Mestni trg 2-1.). Nagrajene in druge za razstavo primerne fotografije bodo razstavljene v posebnem oddelku Mednarodne fotografske razstave na velesejmu.
Štedite svoje nogavice -uporabljajte Gregoričev „B0B0SAH". Zahtevajte brezplačen vzoree v ftro-geriji Gregorio, Ljubljana, Prešernova 5.
u— 0b 950-letnici pokristjanjenja Rusije
prirede ruske organizacije v Ljubljani ' četrtek 28. t. m. ob 20. v dvorani bivšega hotela Tivolija spominsko slavnost Po zahvalni službi božji bo imel prof. dr. Ev-gen Spektorsiki slavnostni govor.
u— V evangeljski cerkvi ne bo ves avgust bogoslužja, ker gre g. pastor Schaffer na dopust. Redno bogoslužje se začne spet prvo nedeljo septembra, to je 4. septembra ob 10. dopoldne.* Bogoslužje bo potem vsako nedeljo ob tej uri.
Xadar solnce žge.. |
ELIZABETH AHDEN priporoča: ~ IDEAL SUNTAN OEL, zlasti za one, ki po naravi hitro ogorijo. Če solnce še tako pali, je koža mehka in voljna;
ARDENA STJNPRUF CREME Vam omogoča da prikupno ogorite. — Preprečuje rdečico, opekline in mehurje. Sijajna podlaga za puder;
ARDENA PROTECTA CREME vas zaščiti proti opaljenju. Popolnoma prepreči ogorenje, kakor tudi pege in je izredno varujoča podlaga za puder.
Dobite v DROGERIJI »ADRIJA«, M. S. BORCIČ, Ljubljana, Šelen-burgova ul. 1.
i
Ali ljubljanski tramvaj nima stalnih lini f in stalnih cen? Naprošeni smo in objavljamo: Nenadna ploha, ki se ie v nedeljo ponoči med bliskom in gromom zlila nad Ljubljano, je povzročila brez konca in kraja majhnih, minljivih tragedij, obenem pa je vnovič pokazala, kako malo tenkočuten aparat je naš slavni tramvaj. Bilo je
okrog 23.30, ko je neki gospod z damo, oba premočena do kraja, stopil pred glavnim kolodvorom v voz št 2 in prosti dva listka do Gradišča. Sprevodnik ga je opozoril, da pelje tramvaj samo do pošte, pa sta se potnika zadovoljila tudi s tem. Sprevodnik jima je izstavil dva listka po 1.50 din — čez dan velja vožnja od kolodvora do pošte samo 1 din za osebo — zraven pa, razume
se, še dva listka e pribitkom za nočno vožnjo po 1 din. Ta pribitek ima očitno samo namen, poskrbeti, da ne bi bilo v poznejših urah, ko begajo tramvajski vozovi prazni po mestu, prevelikega navala nanje. Tako je račun znesel za dve osebi 5 din. Ko je tramvaj privozil mimo Bavarskega dvora, pa 'e jpvpvodnik pristopil k potnikoma — zunaj je medtem neprestano lil dež — in iima sporočil, da morata pri Evropi izstopiti ker to tramvaj zavil proti šišiki. Tako sta morala človeka, ki sta se želela peljati do Gradišča — in za tolikšno ceno jima je bil tudi listek izstavljen — a sta čula na-
to. da vozi tramvaj samo do pošte, nazadnje
v največjem nalivu izstopiti pred . Evropo, in ker ni bilo druge zveze, peš nadaljevati pot Ko sta bila pred slovesom še vprašala sprevodnika kako da se tako nenadno spre min ja voznj red. je ta odvrnil, da je tako ukrenil revizor. Če se ne motimo, je cena av-totaksiju — brez ozira na Število potnikov — za kilometer 3.50 din in približno tolikšna je razdalja od kolodvora do Evrope. Tramvaj ie po tem takem v Ljubljani do neke mere dražji od avtomobila a če stopiš vanj. obenem riskiraš. da te bodo kjerkoli izvagonirali. Če se spominjamo brez števila prošenj in graj, k; 90 bile v listih že objavljene na naslov električne cestne železnice. pa so vse ostale t rez odziva, je najbrž tako. da za to reč pri nas ni nobene instance.
n— Za 100.000 din jeklenih eevi za mestni vodovod jn napravo betonske ograje ter ključavničarska dela v mestni klavnici so razpisana v >Službenem listuc 27. t. m.
seljencev v mesta z nebotičniki in z gostim omrežjem geometrično pravilnih ulic in cest. Leta 1894 je imel Zlin 2970 prebivalcev, pred tremi leti so jih našteli 40.000. Številke, ki zaostajajo za ameriškimi rekordi, a so v srednji Evropi naravnost ameriške. Zlin je prekosila samo poljska Gdy-nia ob Baltiškem morju. Medtem ko je to ribiško vasico čudežno preobrazila poljska potreba po morju, je staro moravsko mestece Zlin zamerikanizirala v bistvu preprosta ideja Čeha Tomäsa Bafe, da so ljudje v nogah enotnejši kakor v glavah in da bi se lahko njegova čevljarska delavnica razširila v ogromne tovarne, ki bi izdelovale čevlje če treba za ves svet. Ta sen se je vsaj delno uresničil: danes je nekdanja Bafova čevljarska delavnica razširjena v množico nebotiöniäkih poslopij, v katerih se dnevno vrti 24.000 elektro motorjev in kjer nad 40.000 delavcev in delavk izdela vsak dan okrog 170.000 parov čevljev vseh vrst. Ti čevlji se prodajajo dandanes daleč po svetu: Rat'ove sandale nosijo že Arabci in v njegovih čevljih se sprehajajo Kitajci po svojih mestih.
Ko sem tako gledal z okna sončni zahod nad Zlinom in vpijal vase podobo njegovih steklenih palač, so se spodaj po trgu razlivale množice ljudi. Delavci in delavke so po končanem delu umiti in preoblečeni — dame in gospoda — prihajali na večerno promenado. Tudi s te strani je to dang s*et, zakaj Baf-av industrijski sistem
je bolj kakor katerikoli v Evropo prežet z vzgoistvom in z nekako, dejal bi, pragmatično filozofijo. To se pravi, Bat'a hoče napraviti iz svojih delavcev ljudi onega tipa, k; najbolj ustreza njegovim namenom. Tam, kjer se združujejo vse niti Bat'ovega sistema, zgrajenega kajpak na matematični verjetnosti dobička, stoji sodoben dušeslovec. ki pravi, da so slabo plačani, na podjetju nezainteresirani in grobo izkoriščani delavci najslabši vir dobička. Daj ljudem nekaj povzdigujoeih idej, vii j jim prepričanje, da niso delavci, marveč sodelavci, napravi iz njih ob prostih urah gospodo, pa boš videl, kako se bodo dvigale zaželjene številke. In zares Bata je bil eden prvih, ki je pod vplivam nekaterih ameriških poizkusov združil racionalizirani velèprodukcijski sistem z nekaterimi sodobnimi dušesiovnimi spoznavami in socialističnimi teorijami o bodoči družbi, kakor jih najdeš n. pr. pri Avg. Beblu. Današnja praksa z »dopolavoro« in »Freude und Arbeit« je pricap'jala za Bat'o in še vedno ne doseza njegovega sistema.
Ko ©mo zvečer sedeli na strehi Bat'ovega velehotela, pili pivo in gledali Bat'ove delavke in delavce, kako so plesali s podobno samozavestjo kakor takozvana odlična družba v elegantnih praških dancingih, so se razpletali razgovori o tem sistemu, za in proti, kakor je že navada med ljudmi. Toda to bi bila snov za celo knjigo. S strehe se je odpiral pogled na obsežno jezero luči in iz okoliških gozdov je dihala Tveža, n&pKnteBjgoa araasa, pwd katero H je
zdel Zlin kakor otok na temnem morju.. Zagledal si se v ta razsvetljeni otok in si moral misliti na veliko vprašanje naše civilizacije: koliko lahko ustvari močan posameznik, ki ne gre brezobzirno, marveč smotrno in pametno za svojim ciljem!
Ogled Bat'ovih delavnic ne nudi nestrokovnjaku nič drugega nego filmsko podobo zracionalizfranega veleprodukcijekega sistema; zanimivejši je ogled socialnih in zdravstvenih zavodov, ki kažejo skrb za človeka. Ves Zlin je prepreden z vzgojnimi napisi, z modrimi in bodrilnimi izreki; tega psihološkega činitelja Se poslužuje tudi italijanski fašizem. Večina napisov se tiče odnosa človeka do dela Nisem pa opazil napisa, da bi bila skrivnost uspeha v ljubezni do dela, in vendar je to evangeljski nauk sodobnosti in bodočnosti. Kajti samo ljubezen spreminja svet, delo je zgolj njeno sredstvo.
Ustanovitelj »ameriškega otoka« v slikoviti Moravski, Tomaš Bat'a, je pokopan na novem pokopališču, ki so ga napravili v gozdu. Nisem videl še nič podobnega. Grobovi so pod drevjem, vmes raste mah. po vejah se pode ptiči: gozd je nedotaknjen v svoji naravni poeziji. Poslednja človeška bivališča so se vključila vanj skoraj diskretno. tabo da niinaš občutka, da si na pokopališču. Tudi v tem je kos Bat'ove življenjske filozofije; vzel je smrti njeno pokopališko dekorativnost in izročil mrtve varstvu naravnega rastlinskega občestva — gozda. Veter v dTevju jim šumi vsakdanjo uspavanko, glasba, ki je včasih slajša od nmo-gočaih simfonij.	—*•
I
G
I G L poje
1 Pevec Njene visokosti
KINO MATICA
ob 16., 19.15 in 21.15 uri
J
_ Obnova dolenjske tramvajske proge. Za tramvajem na pokopališče k Sv. Križu bo vendarle prišla na vrsto že skrajno obrabljena dolenjska proga. V sedanjem stanju bi ta proga vzdržala kvečjemu še eno ali dve leti. Doslej so jo neprenehoma krpali in podsipavali, toda zdaj so že napravljeni načrti za njeno popolno obnovo. Tekla bo sicer po dosedanji trasi, vendar bo celotni temelj utrjen s podpeškim kamnom, nanj pa bodo položene na vsej progi nove tračnice, ki so prav zadnje dni dospele. Na-vozili so jih že na Mestni trg poleg rotov-ža in pred dekliško šolo pri Sv. Jakobu. Nove tračnice so dolge po dvanajst metrov. Obnova nove proge bo veljala približno 1,600.000 dinarjev. Ta denar pa je že na razpolago in so tozadevna dela bila že razpisana. Nova proga bo vezala dolenjsko postajo s krožno progo in Sv. Križem.
n— Poročila sta se 26. t m. v cerkvi ev. Petra v Ljubljani gospod Praprotnik Av. gust ml. in gospodična Tratnik Marija. Poročil ju je nevestin stric, konzistorijelni svetnik. Bilo srečno!
MOTOCIKLI
MOTORIMPORT
LJUBLJANA.
TYRSBVA 2S ' • f: MIKLOŠIČEVA 30>
u— Roparski napad na šmartinski ce. sti Na šmartinski cesti blizu Novih Jarš je prišlo v ponedeljek ponoči ao drznega roparskega napada, ki zgovorno priča, ia potnik dandanes ni več varen imetja in življenja niti v neposredni bližini Ljubljane. Nikolaj Makar, 31-letni krošnjar z manufakturo iz metliške okolice, je prišel okrog 23. v znano šventnerjevo gostilno pri Velikih Jaršah. Popil je kozarec vina in vprašal natakarja .ali bi se v hiši dobilo prenočišče. Natakar je odvrnil, da nimajo prostora, pa sta se vmešala v besedo dva mlajša pivca pri sosednji mizi, češ da se v šmartnem lahko poceni in udobno spi. Makar je možakoma verjel in je ž njima stopil na cesto, ako so se nekaj sto metrov oddaljili od gostilne, sta iznenada planila nanj, ga podrla na tla, mu zamašila usta in mu iz notranjega žepa telovnika iztrgala sukne. no vrečico, v kateri je hranil 5700 din v bankovcih in krešnjarsko knjižico. Ugrabila pa sta mu tudi dva kosa blaga za obleko, enega rjave .drugega črn2 barve. Nato sta pobegnila čez polje in izginila v temo. Makar ni mogel drugega, kakor da je poiskal stražnika na šmartinski cesti in mu prijavil zločin. Policija je takoj stavila ves svoj aparat na noge, a roparja sta bila po vsej priliki že zdavnaj izginila z mestnega ozemlja. Kakor ju opisuje Makar, je prvi imel na sebi temno obleko, dolge, nazaj počesane črne lase in je bil kakšnih 28 let star. Drugemu je bilo kakšnih 35 let na sebi je imel športno obleko, na glavi pa svetlo čepico. Policija je zaslišala tudi natakarja v gosilni, ki pa ni vedel drugega, kakor da je roparja prvič videL Prišla sta bila malo pred Makarjem.
Vse Vaše skrbi,
ld jih imate pri selitvi, prevzame nase tvrdka
ŠPEDICIJA TÜRK
LJUBLJANA, MASARYKOVA 9, TELEFON 21-57.
Trupel ce nedonošenčka, v Savi. Včeraj je eden izmed kopalcev našel pri Stoži-cah ob koreninah v Savi trupelce nedonošenčka ženskega spola. Najdba je prijavljena orožništvu na Ježici, ki poizveduje za materjo.
Iz Celja
c— Dve žrtvi napadalcev. V nedeljo so trije moški napadli Šlletnega dninarja Cirila Novaka iz Globokega pri Šmarju. Eden izmed napadalcev je zasadil Novaku nož v vrat in ga nevarno poškodoval V ponedeljek je neki drvar iz Solčave napadel^ 39 letnega dninarja Viktorja Zajca iz Solčave in ga zabodel z nožem v levo roko.
KINO UNION. — Danes vesel muzikalnl šlager z Mariko Rökk v glavni vlogi »KARUSSELL«.
e— Usoden padec. Na Selu pri Velenju je padel 681etnd Franc Žerjav doma po stopnicah in si zlomil de®no nogo nad kolenom.
e— Umrl je včeraj v celjski tolnišnici 141etni Mojmir Moli. sin uglednega učitelja v p. g. 0. Molla iz Trbovelj. Pokojnemu bo-dj ohranjen blag spomin, težko prizadetim svojcem naše i®kreno 6ožalje!
Iz Maribora
a— 60-letnico rojstva obhaja danes gostilničar in posestnik v Košakih Viktor Koren. Slavljeoec, izboren kletaiski strokovnjak. je bil dolgo let Slan občinskega odbora v Košakih in podžupan krčevinske občine. Ob lepem življenjskem jubileju naše iskrene čestitke.
a— Koncert praških konservatoristor v Mariboru. V teku VII. mariborskega tedna, ki bo letos od 6. do 15. avgusta, bodo priredili v dvorani Grajskega kina koncert tudi solisti opernega oddelka konservatorija v Pragi. Koncert tega zbora bo g<rtovo glas-tenj dogodek prve vrste i« ie zato zanj že sedaj veliko zanimanja.
a— Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo bo na mestnem poglavarstvu vsak dan od 1. do 21. avgusta t L ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ob delavnikih od 10. do 12. ure. Vpisati se morajo vsj obrtni vajenci in vajenke, ki še niso stari 18 let in še niso dovršili obrtne nadaljevalne šole. Novinci in novinke prineso s seboj odpust-nioo dovršene prejšnje šole hi krstni list Pri vpisu plačajo v®i običajno vpisnino. Sola naproša delodajalce, naj pošljejo svoje vajence in vajenke čim prej k vpisovanju, da bo mogoče pravočasno sestaviti učni red.
a— V prid azila P TL je daroval g. Albin Novak, trgovec v Mariboru 30 din namesto cvetja na grob pok. Mace Sajovčeve, nečakinje ge. Mar« Gofcčeve, oskrbnice Mari-boseke koče.
a— Borza dela potrebuje takoj izkušenega fotografskega pomočnika, fotografskega retušerja in strugaria lesa.
«— Od doma ... Vidovič Ivana, žena fin. preglednika iz Ruš, je že pred dnevi poslala loletnega sina Henrika k nekemu sorodniku v Mislinje. Ker se fant doslej še ni vrnil tudi ni prispel k sorodnikom, je stvar prijavila policiji.
a— Gori! V Zgornjem Radvanju je ogenj vpepelil stanovanjsko barako Milke Planin-čeve. ki trpj radi požara okoli 5000 din škode. V zvezi s požarom 90 orožniki ovadili državnemu tožilstvu neko osebo, ki je osum. li ena, da re zanetila požar.
a— Pižmovke v Slovenskih eorieah. V bližini Sv. Trojice je lovski čuvaj zajel v enem dnevu 9 pižmovk. Te škodi jivke so se že zelo razplodile.
a— Strela zanetila domačijo. V gospodarsko poslopje posestnika Karla Sorčaka na Leskovcu pri Pragerckem je udarila strela. Rešili so le živino. Pri gašenju je padel gospodarju goreč tram na noge in jih močno poškodoval.
a— Rabuka na DrnT$kem polju. V Brann-švajgu na Dravskem polju je eksekutor mariborskega okrožnega sodišča nameraval pri nekem posestniku izvršiti rubež ob asistenci orožnikov. Posestnik se je rubežni uprl in je varnostne organe dejansko napadel. Pred hišo se je v trenutku zbralo okoli 25 ljudi, ki s0 jih morali orožniki razgnati, dočim so posestnika aretirali jn oddali v zapore mariborskega sodišča.
a— Nezffoda tovornega avtomobila. Mimo trgovine s papirjem g. Scheidtachove je vozil včeraj popoldne tovorni avto, • ki ee je hotel izogniti nekemu otroku, ki je nepričakovano skočil s pločnika pred vozilo. Vozač je zaokreriil svoje vozilo na desno in je pri tem s karoserijo podrl senčni zaslon trgov'ne. Ker je bil zaslon iz železa in opremljen z nepremočliivo prevleko, trpi lastnik papirnice okrog 2.000 din škode.
vP°AeTENNo° namizni prti,
pri JAKOB LAH — Maribor.
a— Tatovi koles pridno na delu. Ne mine dan, da ne bi policija imela opravka b kolesarskimi zadevščinami. Na vseh vogalih prežijo na kolesa dobro izvežbani »ljubitelji« tujih koles. Včeraj popoldne eo ca tak način zopet izginila tri kolesa Železni-čarjeva žena Angela Caharija Iz Nove vasi, Bolfenkova ul ica 28, i e za trenutek pustila svoje kolo pred neko trgovino. Ko se je vrnila, je opazila, da je med tem nekdo odnesel kolo. Na isti način je prišel ob kolo pekovski vajenec Leopold Kresnik iz Aleksandrove ceste 29, ko mu je izpred neke hiše v Prešernovi ulici odpeljal črno pleska-no kolo v vrednosti 1.500 din. — Do kolesa je prišel doslej še neizsledeni tat, ki je lastnika, tovarniškega delavca Ivana Vido-v.iča iz Zgornje Kungote prevari!, češ da mu bo na Koroški cesti preskrbel stanovanje. Vidovič je kolo na neznančevo priporočilo pustil v drvarnici, kjer ga po vrnitvi ni več našeL
Iz življenja na deželi
Iz Ptuja
j— Kolesarski odsek Sokola v Ptuju. V Ptuju je bil pred kratkim ustanovljen kolesarski odsek Sokola, ki prireja, izlete v bližno in daljno okolico našega mesta. V nedeljo zjutraj so se na kolesih odpeljali v 36 km oddaljene Ruše in se tam udeležili proslave 201etnice osvobojenja. Prihodnjo nedeljo pa pohitijo v Dobravo pod Ptujsko goro. želeti je, da se priglasi še mnogo več članov, saj jim je s tem dana možnost, da si v veseli družbi na cenen način ogledajo lepo okolico.
j— Fantovski pretepL V ptujski okolici skoraj ne mine nedelja, da bi fantje svojih sporov med seboj ne obračunavali s koli, noži ali pa kar z revolverji. Ena sama neljuba beseda včasih zadošča, da zapoje nož svojo pesem Tako je v nedeljo napadla skupina sedmih fantov 191etnega hlapca Misloviča Štefana iz Hrastovca ter mu s koli in noži prizadejala nevarne rane. Na Bišečkem vrhu pa je posestnikovega sina Mesar ca Janeza z revolverjem ustrelil v desnico njegov tovariš, ker mu ni hotel posoditi kolesa.
j— Nesreča s kolesom- V ptujski bolnišnici leži nevarno poškodovan posestnikov sin Toplak Franc iz Ventalovcev, ki se je ponesrečil s kolesom.
Iz Gornjega grada
gg— Za udeležbo proslave 201<*tnice Jugoslavije v Mariboru 13. in 14. avgusta je v vseh občinah našega sreza velika agitacija. V vseh občinah so sestavljeni posebni odbori, ki zbirajo prijave. Kakor čujemo, ne bo občine, ki ne bi poslala s tovornim ali posebnim avtobusom udeležence v Maribor. V posebno častnem številu pojdejo v Maribor koroški borci, katerih je v našem srezu organiziranih blizu 250. Samo z Ljubnega bo šlo s posebnim avtobusom nad 50 borcev. S seboj ponesejo prapor. V Gornjem gradu bo trpela udeležba, ker bodo imeli 14. avgusta gasilci svojo tombolo in zabavo. Umestno bi bilo, da bi se vse prireditve od 1. do 14. avgusta odložile. To naj store tudi naši gasilci, kar gotovo ne bo v škodo gasilski prireditvi, temveč nasprotno le v korist ker bo mnogo Gornjegraj-čanov vzlic gasilski prireditvi šlo 14. avgusta v Maribor. Kdor se še ni prijavil za Maribor, naj to takoj stori pri tajniku domače Občine, koroški borci pa morajo svojo udeležbo še posebej naznaniti odboru LKB v Gornjem gradu.
gg_ Sokolska gozdna šola ima svoj tabor v Lokah pri Mozirju pod vodstvom župnega prosvetarja br. Pahorja, šolo je priredila celjska sokolska župa in so v to šolo poeiali naraščajnike, odnosno naraš-čajnice skoro vse edinice župe. Na lepem prostoru ob Savinji je razpetih 14 šotorov. Vsak šotor ima svoje ime po zaslužnem sokoiskem delavcu. Vzorna je disciplina v tfboru, kjer se vrši dnevno delo po točno določenem sporedu. Skoro dnevno prihajajo številni obiskovalci v tabor, da vidijo, kako se vzgaja v počitnicah na« ša sokolska mladina.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Cio§podar§fTo
Nasa trgovina z Nemčijo, Italijo, Anglijo
in češkoslovaško
2e včeraj smo poročali o naši zunanji trgovini v mesecu juniju in v prvem letošnjem polletju. Danes so nam na razpolago tudi že podatki o naši trgovini z najvažnejšimi državami v prvem polletju t L Ti podatki so prav zanimivi saj nam odkrivajo precejšnje spremembe v trgovinskem prometu s posameznimi državami Predvsem nam kažejo občutno poslabšanje naše trgovinske bilance z Nemčijo in nazadovanje našega izvoza v Avstrijo, na drugi strani pa povečanje izvoza v Anglijo, in zadnje mesece tudi naglo dviganje našega izvoza v Češkoslovaško. Naša trgovinska bilanca z najvažnejšimi državami kaže naslednje spremembe:
Zsta.tn» pasivnost naše trgovine z Nemčijo
Naša trgovinska statistika zaznamuje podatke o izvozu v Nemčijo še vedno ločeno za staro Nemčijo posebej in za Avstrijo posebej. Izvoz v Nemčijo se je v prvem letošnjem četrtletju še gibal na višini povprečno okrog 105 milijonov din mesečno, v drugem letošnjem četrtletju pa je popustil na okrog 80 milijonov din mesečno. Nasprotno pa je bil uvoz v prvem letošnjem četrtletju vedno precej večji nego lani v ustrezajočih mesecih. Gibanje naše zunanje trgovine z Nemčijo je bilo letos v primeri s prejšnjimi leti naslednje (v milijonih din):
izvoz uvoz saldo prvo poli. 1936 415.1 471.1 — 56.0 prvo poli. 1937 577.2 759.6 — 182.4 prvo poli. 1938 561.6 845.7 — 284.1
Naš izvoz v Nemčijo je bil letos nekoliko manjši nego lani, medtem ko se je uvoz nemškega blaga ponovno povečal, tako da je bila naša trgovinska bilanca z Nemčijo v letošnjem letu za 284 milijonov din pasivna. Pasivnost trgovinske bilance je imela za posledico, da se je naglo zmanjšal saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji. Nemčija je ostala tudi letos na prvem mestu v naši izvozni statistiki, in sicer z deležem 23.5 °/o celotnega izvoza (nasproti 20.5 odnosno 25.4 °/o v prvem polletju prejšnjih dveh let), in z deležem 32% pri uvozu (nasproti 31.4 °/o in 23.6°/« v prvem polletju prejšnjih dveh let).
Po priključitvi Avstrije k Nemčiji pa je občutno nazadoval naš izvoz v Avstrijo. V juniju je zdrknil celo na 19.5 nasproti 56.5 milijona din v lanskem juniju. Gibanje naše trgovine z Avstrijo pa je bilo v prvem polletju zadnjih let naslednje (v milijonih din):
izvoz uvoz saldo
259.5	204.2 + 55.3
396.6	223.8 + 172.8 283.2 213.1	70.1
Naš izvoz v Avstrijo je bil letos v prvem polletju za 113 milijonov din ali za skoro 23 o/o manjši nego lani, naš uvoz iz Avstrije pa je nazadoval le za dobrih 10 milijonov. Zaradi tega je aktivnost naše trgovinske bilance z Avstrijo nazadovala od lanskih 173 na 70 milijonov.
Skupaj je letos naš izvoz v Nemčijo in Avstrijo predstavljal 35.5 °/o celotnega našega izvoza, medtem ko je lani znašal ta delež 34.5%, predlanskim pa 41.3%. Skupni delež Nemčije in Avstrije pri našem uvozu pa je znašal letos 40 % vsega uvoza nasproti 40.6 °/o v lanskem prvem polletju in 33 8 % v predlanskem prvem polletju.
Skrčen obseg trgovine z Italijo
Navzlic prizadevanju, da se zaradi naraslega salda naših klirinških terjatev v Italiji poveča naš uvoz italijanskega blaga, nam kaže statistika nazadovanje našega uvoza iz Italije za okrog 41 milijonov din ali za 16.8%. Zato je bilo treba še v večji meri zmanjšati naš izvoz v Italijo, da smo lahko v smislu sklepov italijansko-jugoslovenskega stalnega gospodarskega odbora zmanjšali saldo, ki je nastal v kliringu. Naš izvoz v Italijo je letos nazadoval v primeri z lanskim prvim polletjem za 78.6 milijona din ali za 31.5%. Tako smo imeli letos v
uvoz	saldo
0.3	+31.9
246.8	+2.9
205.5	—34.4
prvo poli. 1936 prvo poli. 1937 prvo poli. 1938
Premije za izvoz jabolk v Nemčijo
Privilegirana izvozna družba je izdala sporočilo o premiranem izvozu sadja v Nemčijo, ki pravi med drugim naslednje: Od kontingenta za ieto 1938-39 v višini 1700 vagonov svežih jabolk za izvoz v Nemčijo brez Avstrije (Altreich) je zaenkrat dovoljeno izkoristiti kvoto 600 vagonov jabolk v razsutem stanju, in sicer za izvoz v času od 1. avgusta do 30 septembra. Pravico udeležiti se tega izvoza imajo vsi pooblaščeni izvozniki, ki so registrirani pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v smislu uredbe o kontroli sadja in sadnih izdelkov pri izvozu. Vsaka pošiljka mora biti opremljena z uradnim ju-goslovenskim fitopatološkim potrdilom (da ni okužena od uši San Joče). Nemški fito-patoloŠki pregled pa se bo vršil v naslednjih starih obmejnih postajah: Bodenbach, Libau, Mitterwalde. Oderberg, Passau. Reizenhein in Salzburg (na novi nemški prej avstrijski meji bo fitopatolofiki pregled šele pozmeje organiziran). Prodaje se imajo vršiti na sledeče načine: 1) franko Bodenbach. Libau, xMitterwalde, Oderberg in Rei-zenhein; 2) franko jugoslovensiko-nemska meja; 3) franko madžarsko-nemška meja. Pri prodaji na poslednja dva načina je treba pošiljke poslati preko Passaua ali Salz-burga.
Vsaka pošiljka mora biti oprem/jena r izvoznim dovoljenjem Prizada. Izvozniki so dolžni zahtevati izvozna dovoljenja in tiskovine neposredno pred odpremo blaga in ne bodo dobili novega izvoznega dovoljenja, dokler ne dokažejo, da so prejšnja dovoljenja izkoristili.
Letni kontingent za izvoz svežega grozdja v Nemčijo brez Avstrije znaša 20.000 meterskih stotov v zavojih po 15 kg bruto. Prizad je izposloval tudi kontingent za izvoz svežih češpelj v Nemčijo brez Avstrije v skupni vrednosti 70.000 mark odnosno v količini 35.000 metersikih stotov pri znižanju uvoz-ne carine na 10 mark od 1. avgusta naprej).
pivo poli.	1935.
prvo poli.	1936.
prvo poli.	1937.
prvo poli.	1938.
prvem polletju z Italijo za 34.4 milijona din pasivno trgovinsko bilanco. Saldo v kliringu pa je še v večji meri nazadoval, saj je znašal spomladi skoro 200 milijonov din, sedaj pa se je zmanjšal, kakor poročamo na drugem mestu na 121.5 milijona din. Gibanje naše trgovine z Italijo je bilo letos v primeri s prejšnjima dvema letoma naslednje (v milijonih din): izvoz
prvo poli. 1936.	32.2
prvo poli. 1937. 249.7 prvo poli 1938. 171.1
Delež našega izvoza v Italijo Je padel od lanskih 8.9% na 7.2% in je Italija prišla letos na sedmo mesto v našem izvozu (lani je bila na četrtem mestu).
Naglo naraščanje našega izvoza v Anglijo
2e prejšnja leta smo opažali, da se naš izvoz v Anglijo stalno dviga. Letos pa se je spričo nove angleške trgovinske politike nasproti balkanskim državam še nadalje znatno povečal in je Anglija prišla že na druaro mesto med državami, kamor največ izvažamo, in sicer z deležem 13.9% (lani 7.2%). Òbenem je postala naša trgovinska bilanca z Anglijo precej aktivna v nasprotju s prejšnjimi leti, ko smo imeli s to državo vedno pasivno bilanco. Ker pa imamo z Anglijo svoboden devizni promet, pomeni ta aktivnost trgovinske bilance obenem dotok svobodnih deviz. Gibanje naše trgovinske bilance z Anglijo je bilo v zadnjih štirih letih naslednje (v milijonih din) : izvoz uvoz saldo 79.1 173.3 —94.2 112.8 228.9 —116.1 202.3 19« 6 +2.7 332.8 264.2 +68.6
Naš izvoz v Anglijo se je v zadnjih treh letih več nego početvoril, saj se je povzpel od 79.1 milijona din v prvem polletju 1935. na 332.8 milijona din v prvem polletju letošnjega leta. Naš uvoz iz Anglije, ki je lani nekoliko nazadoval, pa se je letos zopet dvignil, seveda ne v taki meri kakor izvoz, tako da smo imeli s to državo letos v prvem polletju za skoro 69 milijonov din aktivno bilanco.
Preokret v naši trgovini s češkoslovaško
Zaradi nazadovanja našega izvoza v Češkoslovaško je letos naš dolg v jugo-slovensko-čsškoslovaškem kliringu narasel že na vsoto okrog 150 milijonov Kč. To naraščanje klirinškega dolga je dalo obema državama 4^>vod za prizadevanja, da bi se zmanjšal ta saldo Poročali smo že, da namerava Češkoslovaška povečati kontingente za uvoz jugoslovenskega blaga, ker so sedanji kontingenti spričo naraščajočega izvoza češkoslovaškega blaga v Jugoslavijo mnogo premajhni. Očitno pa je Češkoslovaška že pred pričetkom teh pogajanj napravila ukrepe, da se poveča uvoz iz Jugoslavije. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bil naš izvoz v češkoslovaško zelo slab in je znašal le 82 milijonov din nasproti 133 milijonom v istem razdobju lanskega leta. V zadnjih dveh mesecih, to je v maju in juniju, pa se je izvoz naglo dvignil in je samo v teh dveh mesecih dosegel vrednost 146.6 milijona din (nasproti 83.7 milijona din v istih dveh mesecih lanskega leta). S tem se je slika naše trgovinske bilance s češkoslovaško tik pred koncem prvega polletja bistveno spremenila in je celotna vrednost našega izvoza v Češkoslovaško narasla preko vrednost1' izvoza v lanskem nrvem polletju. Gibanje naše trgovine s Češkoslovaško nam kažejo naslednje številke (v milijonih din):
prvo poli. 1936 prvo poli. 1937 prvo poli. 1938
izvoz
238^ 1875 228 8
uvoz 347.1 257.1 321.6
saldo
—	108 7
—	69.6
—	92.8
Vrednost našega izvoza v Češkoslovaško je letos v primeri z lanskim letom narasla za 16.7 %, uvoz pa se je dvignil za 25 °/o.
Izvozne premije
Zaradi olajšanja izvoza v Nemčijo je Prizad razpisal naslednje izvozne premije: 25 din za vsakih 100 kg jabolk, 25 din za vsakih 100 kg grozdja in 10 din za vsakih 100 kg češpelj, in sicer pod naslednjimi pogoji: 1) izvoz se mora vršiti točno po pogojih Prizada; 2) izvoznik se mora zavedati. da blaga ne bo prodajal v Nemčijo po nižji ceni od cene, ki jo bo določil Prizad; 3) izvoznik se mora zavezati, da ne bo odobraval kupcu nobenih popustov v cerni, razen bonifikacije, ki bi bile določene z arbitražo ali bi jih določilo redno sodišče; nadalje mora vsako reklamacijo kupca takoj prijaviti Prizadu; 4) izvoznik načelno prizna Prizadu pravico, da vrši inkaso njegovih faktur in da na'ta način kontrolira, ali je blago prodal po določeni ceni. Kdor bo prekršil katerikoli pogoj, izgubi pravico do izvozne premije, lahko pa se tudi začasno ali trajno izključi od izkoriščanja kontingentov za izvoz sadja v Nemčijo.
Ponovno nazadovanje naših klirinških terjatev v Italiji
Najnovejši izkaz Narodno banke o stanju klirinških računov z inozemstvom zaznamuje ponovno znatno nazadovanje naših klirinških terjatev v Italiji in sicer kar za 153 milijona din. Saldo naših terjatev v starem kMringu z Italijo je namreč v tretji četrtini junija nazadoval za 5.95 na 8.01 milijona lir, saldo naših terjatev po novem dinarskem klirinškem računu pa se je skrčil za 1.7 na 103.2 milijona din .Celotni saldo naših terjatev v obeh kliringih znaša sedaj 121 Ji milijona din, medtem ko je sredi letošnjega aprila dosegel skoro 200 milijonov. Dne 25. julija je Narodna banka izplačala v novem kliringu z Italijo nakaznice do številke 15.020 od 26. marca 1936.
V kliringu z Nemčijo smo v zadnji* četrtini junija in v prvi četrtini julija zabeležili naglo povečanje salda naših terjatev od 8.12 na 10-57 milijona mark. V drugi četrtini julija pa se je saldo zopet zmanjšal za 0.56 na 10.02 milijona mark. Naj-
oorejS hfcu od 22. J«**» pa
ponovno nazadovanje salda za 2.65 na 736 milijona mark, tako da smo dosegfi zopet
novo izredno nizko stanje.
Med ostalimi aktivnimi kliringi je omeniti povečanje salda naših terjatev v Turčiji od 0J na 13.1 milijona din in ▼ Poljski za 0.3 na 8.8 milijona din, medtem ko je saldo naših terjatev v kliringu a Bolgarijo nespremenjen na višini 2 milijonov din.
Med pasivnimi kliringi zaznamuje kli-ring s Češkoslovaško, ki je zadnje tedne zaznamoval stalno naraščanje našega dolga, znižanje salda za 1.0 na 154.8 milijona Kč. Tudi saldo našega dolga v kliringu z Rumunijo se je zmanjšal za 1.0 na 10.7 milijona din. Povečal pa se je saldo našega dolga v kliringu z Madžarsko za 12 na 35.1 milijona din in v kliringu s Švico za 0.46 na 3.87 milijona din.
Gospodarske vesti
= Načrt pravilnika o zavarovalnih poslih humanih ustanov in pokojninskih fondov je bil nedavno predmet razprave v zavarovalnem svetu. Po uredbi o nadzorstvu nad zavarovalnicami se pokojninski fondi, fondi za zavarovanje dote in humane ustanove za zavarovanje bolniških in pogrebnih stroškov ne smatrajo kot zavarovalnice, vendar spadajo pod nadzorstvo trgovinskega ministrstva Načrt pravilnika, ki ga bo izdal trgovinski minister na podlagi pooblastila v uedbi o nadzorstvu nad zavarovalnicami, vsebuje stroge določbe za poslovanje teh humanih ustanov in pokojninskih fondov. Za svoje poslovanje morajo imeti predhodno dovoljenje trgovinskega ministrstva, obstoječe ustanove pa morajo predložiti podrobne podatke o svojem poslovanju. Med drugim je v pravilniku predvideno, da tem ustanovam ni dovoljeno pridobivanje članov z akviziterji. Vsako peto leto pa mora vsaka taka ustanova predložiti ministrstvu poročilo pooblaščenega aktuarja (zavarovalnega matematika) o imovinskem stanju in obveznostih ustanove.
= Gradnja reste Niška Banja — Bela Palanka. Gradbeno ministrstvo je razpisalo za 13. a v!» us t licitacijo za gradnjo prvega odseka državne ceste Niška Banja — Bela Palanka, Proračun znaša za posamezne alternative 20 odnosno 22.2 odnosno 21.3 milijona dih (za asfaltni beton, za cementni beton in za drobne kocke).
= Jugoslavija in tržaška luka. »Berliner Tageblatt« poroča, da je med Italijo in Jugoslavijo prišlo do sporazuma glede izvoza jugoslovenskega blaga preko Trsta. V ta namen bo določena posebna železniška tarifa. Jugoslavija bo lahko uporabljala za svoj izvoz bivšo avstrijsko svobodno cono.
= Zboljšanje italijanske trgovinske bilance. V prvem letošnjem polletju se je italijanski uvoz iz inozemstva zmanjšal od lanskih 6.95 milijarde lir na 5.94 milijarde lir, vzporedno pa se je za malenkost povečal italijanski izvoz od lanskih 3.78 na 3.89 milijarde lir. Ta razvoj je imel za posledico, da se je pasivnost italijanske trgovinske bilance letos v prvem polletju zmanjšala na 2.05 milijarde lir, medtem ko je znašala lani v prvem polletju 3.17 milijarde lir. Italijanska trgovina s kolonijami odnosno z ostalimi deli imperija zaznamuje izvozni presežek v višini 1.15 milijarde lir Gani 1.35).
Borze
26. julija
Na ljubljanski borzi 90 se danes v privatnem kliringu nudili angleški funti po 238. V zagrebškem privatnem küringu je bil promet v grških bonih po 29.25. Nemški klirinški čeki so nekoliko popuščali in stanejo v Ljubljani 14.87, v Beogradu 14.85 in v Zagrebu 14.8950, odnosno za konec avgusta 14.70.
Na zagrebškem efektnem tržiSču je Vojna škoda pri prijaznejši tendenci noti-rala 480 — 483 (v Beogradu je bil zabeležen tečaj 481.50 — 482.25). Do prometa je prišlo v 6°/o dalmatinskih agrarnih obveznicah po 92.50 (v Beogradu prav tako po 92.50) in v delnicah Trboveljske
po I77.	_
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2393.41—2408.01 Berlin 1747.53 — 1761.41, Bruselj 735.95
—	741.02, Curih 996.45 — 1003.52, London 213.91 — 215.96, New York 4319.75
—	4356.07, Pariz 119.96 — 121.40, Praga 150.19 — 151.29, Trst 228.25 — 231.33.
Curih. Beograd 10, Pariz 12.0675, London 21.4950, New York 436.75, Bruselj 73.8750, Milan 22.98, Amsterdam 240.05, Berlin 175.45, Dunaj, bankovci 31, Stockholm 110.8250, O^lo 108.0250, Köbenhavn 95.95, Praga 15.0750, Varšava 82.40, Budimpešta 96.50, Atene 3.95,
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 480 — 483. 4% agrarne 62 — 63, 4%
s verne agrarne 62 den., 6®/0 begluške 92.50 — 93.50, 6% daini. agrarne 92 — 92.50, 70/0 stabiliz. 98.50 — 99.50, 7% luvest. 98 — 99, 7°/o Drž. M<n. banka 99 do 100. 7% Blair 93.50 — 95, 8»/0 Blair 98
—	99; delnice: Narodna banka 7275 den., PAB 230 den., Trboveljska 177 — 180, Osječka ljevaonica 180 den., Dubrovačka 350 den., Oceania 750 bi, Jadranska 350 den.
Beograd. Vojna škoda 481.50 — 482.25, 4% agrarne 62.75 — 63 (62.75), 4% severne agrarne 61.75 — 62, 6«/» begluške 93 — 93.25 (93), 6% dalrn. agrarne 92.25
—	92.75 ( 92.50), 7»/„ stabiliz. — (98.50), 7»/, invest 98.50 den., 7»/0 Drž. hip. banka 99 den, 7% Blair 93 — 93.50, 8% Blair 98.50 — 99, Narodna banka 7275 — 7300 (7275), PAB 233.50 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Kovosadska blagovna bona (26. t m.). Tendenca nesprem. PSeniea: nova (78.kg); baška 150 — 154; sremska 147 — 149; banatsika 149 — 1Ö4; potiefca 156 — 160. Koruza: baška 119 — 120; banatska 115 — 117. Oves: baški 114 — 116; riavonskf Ilòti?. Jeèmen: baéki in s re mak-; 64/65 ke 130
—	135. Moka: raška >0g< in lOggt 200
—	270; >2< 240 — 250; >5< 220 _ 230; >6c 200 — 210; >7< 170 — 180; >8< 110 — 115. Fižol: baški, «rekski v vrečah 117.50
—	125. Otrobi: baŠki «reroski 86 — 100.
BOMBAŽ
+ Liverpool, 25. julija. Tendenca stalna. Začetni tečaji: za julij 4.90 (prejšnji dan 4.85), za sept 4.92 (4.86), za dee. 4.99 (4.93).
+ New York, 25. julija. Tendenca komaj vztrajajoča. Zaključni tečaji: zaavg1. 8.73 (8.78), za dee. 8.84 (8.91).
Le naprej brez miru
• ••
Sokol v Brezovici pri Ljubljani gradi svoj dom
Minili teden so na najlepšem kraju Brezovice pri Ljubljani tik ob državni cesti zapeli krampi in lopate. Krepko dvigajo tesarji sekire in vse je živo kakor v mravljišču, zakaj staro in mlado pomaga. Gradimo namreč dom, sicer lesen in bolj skromen, a vendar so naša lica nasmejana, deca vesela, ker se njihove vroče želje bližajo uresničenju. Upamo, da bo dom do zime s pomočjo naklonjenih nam dobrotnikov gotov. Posebno velja naša zahvala, da bo društvo prišlo do lastne strehe, posestniku br. Kušarju Janezu.
Na drugem koncu telovadišča pa je živo posebno ob večerih. Slišijo se strumna povelja in krepko se razlega sokolska pesem. Mladina se pripravlja na telovadni nastop, ki bo v nedeljo 31. t. m. Vabimo vas, da nas ob tej priliki obiščete, ker bo ta dan res prijetno pri nas. Pridite v naš lepi kotiček, ne bo vam žal. Podprite nas, da tako dosežemo svoj smoter.
Skoro bi pozabili omeniti, da priredimo 4. septembra tudi veliko tombolo, katere čisti dobiček je namenjen gradbi doma. Ne odlašajte z nakupom tomholskih tablic (cena 2 din), ker vas morda čaka sreča, da se odpeljete z lepim kolesom ali pa da odnesete vrečo moke, žepno uro. lepo obleko in, če vam junaška moč dopušča, tudi lahko voz drv.
Iz gornjega lahko sklepate, kako živahno deluje naš Sokol. Vse je pri delu za izvedbo Petrove petletke. Tudi naimlajši, 7-letni pomagajo pri lažjih delih, kar voljo do dela še posebno dviga pri starejših. Pri tem delu pa se veselo razleea naša pesem: »Le naprej brez miru.« Ne damo se!
Sokolski praznik v Ribnici
Ribnica na Dol., 26. julija.
Pretekla nedelja je bila za napredno Ribnico praznik sokolske moči. K javnemu nastopu, ki ga je priredila matica ribniškega okrožja na letnem sokolskem telo-vadišču za prekrasnim domom, je prihitelo vse, kar veruje v zmago Tyrševih načel. Ze dopoldne se je pripeljalo pred ribniški Sokolski dom skoraj 100 Sokolov iz Črnomlja v krojih, meščanskih oblekah in narodnih belokrajinskih nošah. Starosta črnomeljskega Sokola br. Spiro Vrankovič je v imenu črnomeljskega Sokola položil pred spomenik kralja Zedinitelja prekrasen venec ter imel pri tej priliki lep nagovor.
Za prvimi gosti iz Bele krajine so začeli v trumah prihajati sokolski pripadniki od sosednih društev. Večina njih se je zaradi neugodnih železniških zvez pripeljala kar z avtomobili. Okoli 15. ure se je formiral izpred Sokolskega doma sprevod, kakršnega Ribnica že dolgo ni videla. Na čelu sprevoda je bila sokolska konjenica z državno zastavo, njej je sledila ribniška sokolska godba, za njo sedem praporov, potem pa so se vrstile čete Sokolov v krojih, ki jih je bilo preko 400. Sprevod je bil od domačinov toplo pozdravi j an in sredi trga so bile sokolske čete obsute s cvetjem. Upravičeno je po končanem sprevodu na samem letnem telovadišču nestor ribniških Sokolov in znani nacionalni delavec br. Logar izjavil: »Zmerom več nas je. Vrhovni starešina jugoslovenskega Sokola Nj. Vel. kralj Peter bo ob svoji polnoletnosti lahko ponosen na mogočno vojsko Sokolov, ki rase z dneva v dan. Če bo šlo tako naprej, bo v nekaj letih vse, kar misli po-
Samo ena napaka ga ovira pri poštenem delu
Ljubljana, 26. julija
Mladi mesarski pomočmik Anton Trpin, iz Smoljeve je bil pri svojih mojstrih zelo priljubljen zaradi delavnosti, s katero se je vedno izkazal. Imel pa je napako, ki mu že celo desetletje ni dala pošiteno izvrševati poštenega mesarskega poklica. Od L 1926. dalje je bil pogosti gost zaporov in kaznilnic, v katerih je prestajal poleg manjših kazni za tatvine tudi težje zaradi vlomov. Zadnjo težjo kazen, eno in pol letno robijo, je prestal L 1936. Vedno pa je še našel kje zatočišče, saj je pazljivo prikrival svojo preteklost, ki mu ni dajala najboljšega spričevala za sprejem v kakšno sdužbo. Tako se je preteklo leto vdinjal pri zinanem ljubljanskem mesarju in vse bi bilo šlo gladko od rok. da Toneta ni premagala stara tatinska strast
Njegov križev pot se je znova začeL Svojemu poklicnemu tovarišu je izmaknil novo suknjo, in še ko so mu prišli na sled, je ni vrnil, temveč jo je dal v barvo in jo nosil naprej. Brez prijave oblastvom so se prijateljsko pomenili, da jo bo Tone v obrokih plačal. Dogovora pa se Tone ni držal, temveč je pobral svoja šila in kopita, zapustil gospodarja, da bi se umaknil z vročih tal in jo mahnil naprej iskat nove strehe. Našel jo je v zaporih, kjer je odsedel neko manjšo kazen. Ko je bil izpuščen iz zaporov sredi zime in v njegovem žepu ni bik) tolažljivega cvenka, je par dni za tem na Aleksandrovi cesti zasedel neko prislonjeno kolo in se z njim odpeljal iz mesta. Ustavil se je pod Šmarno goro, kjer ga je vzel pod streho nič hudega sluteči mesarski mojster. Tone je namreč v svoji poselski knjižici zamašil vrzel, ki je nastala z bivanjem v zaporih, enostavno na ta način, da je premaknil datum izstopa iz službe pri zadnjem gospodarju. Tudi pri novem je pridno delal. Toda tam blizu je bila gostilna, v kateri se je Tone pod večer shajal s prijatelji. Nekoč je pomenek med prijatelji krožil o gostilničarjevih dobrih poslih, ki mu bržkone donašajo lepe dona ree. Ob tem pogovoru je Tone neopazno izginil iz prijateljske družbe. Sklep je bil naglo storjen. Vdrl je v gostilničarjev© zaklenjeno sobo, prebrskal vse predale in ker ni našel več kakor 100 din v suknji go-stihiičarjevega prijatelja, si je enostavno oprtal na rame mizo z zaklenjenim predalom, v katerem se je nadejal najti denar. Moral je biti zelo razočaran kajti ko ga je doma odpri, je našel v njem samo gostilničarje ve dokumente, denarja pa nič. Ker so se mu zdela tla spet prevroč«, jo je mabni! naprej. Našel je krov pri novem mojstru na Jesenicah, kjer se je pa tudi spozabil nad svojim poklicnim tovarišem. Iz zaklenjene omare mu je ukradel suk-
šteno ln kar čuti jugoslovensko, v sokol-skih vrstah...c
Zbrane goste je s toplim govorom pozdravil starosta ribniškega Sokola br. Peterim Filip in nazdravil prvemu starosti jugoslovenskega Sokola kralju Petru II. »Ne dame se!« je bil njegov vzklik, ki so mu pritrdili prav vsi navzočni od triletnega do petinosemdesetletnega sokolskega pripadnika v kroju. Za njim je v imenu ljubljanske sokolske župe izpregovoril pozdravne besede župni tajnik br. Stane Flegar. Med prepevanjem himne »Hej Slovani« so ribniški Sokoli razvili na visoke drogove zastave slovanskih držav.
Sledila je telovadba, ki je bila odlično izvedena. Načelnica s. Debeljakova je za svoj trud prejela prekrasen šopek cvetja. Tudi orodna telovadba je bila na višku. Ribniški Sokol je na svoje uspehe lahko ponosen.
Po končani telovadbi se je razvila neprisiljena zabava, pri kateri je imel poleg visokega moralnega uspeha ribniški Sokol gotovo tudi lep gmotni uspeh. Med uglednimi gosti smo opazili tudi senatorja g. Ivana Puclja v sokolskem kroju, sreskega načelnika g. Brezigarja z gospo in še mnogo znanih sokolskih prijateljev.
Ribniškemu Sokolu gresta čast in priznanje za odlično telesno vzgojo, ki jo požrtvovalno vrši v svojem prekrasnem domu. Kdor je videl na lastne oči navdušenje vseh, ki so pri tem sokolskem prazniku aktivno sodelovali, in bil priča razpoloženju, ki sta ga izvajanje telovadbe in lepi sprevod ustvarila pri vseh navzočnih, bo razumel, zakaj je vsa množica ljudi na sokolskem telovadišču po končanem javnem nastopu s solzami veselja in navdušenja v očeh pela: »Le naprej, brez miru ...«
Medžnpne plavalne, skakalne hi water-polo tekme Celjske sokolske žnpe v Bogjr 5kj Slatini bodo na praznik 15. av<nista. Kdo ee ne bi spomnil prvih tekem v Rogaški Slatini, kjer ie v nabito polnem kopališču nastopilo 130 tekmovalcev-plavalcev Sokolov. Videlo »e je. kako pravilna ie vsestranska telesna vzgoja, ki jo nudi sokolstvo svojemu članstvu. Bfla je ena sama rovi ja pi omenite m viteške borbe vseh sodelujočih žup. Uspeh ni izostal. Tekme se ponavljajo in bodo odslej vsako drugo leto merilo moči naših tekmovalcev, zbranih is vseh sokolskih žup dravske banovine s pritegnitvi žup Zagreb in Sušak—Reka. Tudi letos se ie odzvalo že lepo število žup za to tekmovanje, med nfimi župe Novo mesto, Zagreb. Marilor. Zbranih bo zopet nad 100 tekmovalcev v tem krasnem kopališču. Uprava zdravilišča z g. direktorjem Gračner-jem ere prirediteljem vsestransko na roko. Za tekmo je razpisan pokaL ki ga bo prejela najbol^a zu pa. Tiho delo je v tem nravcu pokazala celjska sokolska župa, ki je bila doslej zmagovalka v vseh sreSa-njih. Organ i za tori Smo delo. poverjeno celjski župi, je bilo vedno na višku. Tako bo gotovo tudi letos. Kot zmagovalka na prvih medžupnih tekmah poide tudi letos sokolska župa Celje z na?večio nado na uspeh na to tekmovanje. Zato 15. avgusta vsi. ki ljubite delo v sokolski župi. na tekmovanje v Roeaško Slatino. Pridite in bodrite tekmovalce!
Sokol Sovodenj priredi v nedeljo 31. t m. javno telovadno akademijo. Prosimo br. društva in prijatelje Sokola, da se v čim večjem številu udeleže prireditve. Pridite in videli boste, da je tudi v najbolj skritih delih naše domovine zasidrana sokolska misel in da je mladina naša. Pridite, da vsi skupno povemo: Ne damo se!
njo in listnico s 600 din. Denar je obdržal zase, suknjo pa je prodal nekemu neznancu.
Po daljšem oklevanju je Tone vendarie priznal, da je zagrešil to tatvino in ko so mu začeli malo bolj rešetati vest, je odložil odkrito priznanje tudi za ostale grehe. Danes sc je zagovarjal pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. & Lederhas. Obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Pompe. Senat je Toneta obsodil na 2 leti rbbije in na 5 letno izgubo častnih državljanskih pravic.
R
Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega branja dobite v tedniku za radio, gledališče In film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva nL &
Sreda, 27. julija
Ljubljana: 12: Danski kozaki po jo (plošč). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.15: Na harmoniko igra g. Avgust Pilih. 18: Sprehod v gozdu (plošče). 18.20: Mladinska ura: Glasbeno oblikoslovje (dr. A. Do-linar). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Kako so bile organizirane karavane v srednjem veku. 19.50: Na citre igra g. E. Mezgolits. 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine. 22: Napovedi, poročila. 22.15: Lahka glasba z nebotičnika.
Četrtek 28. julija
Ljubljana 12: Koncert baletne glasbe (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Virtuozi (plošče). — 19; Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: železo v Jugoslavi ji. — 19.50: Zabavni kotiček. — 20: Plošče. — 20.10: Pomen karakterologije za življenje (prof. E. Hrovat). — 20.30: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Cimermanov kvartet
BeogTad 17.45: Narodni napevl — 18.20: Orkester. — 20: Flavta. — 20.30: Petje. — 21: Lahka glasba. — Zagreb 17.30: Koncert orkestra. — 20: Prenos iz Beograda,
—	22.20: Lahka godba in ples. — Praga 19.25: Pester spored. — 20.35: Operni večer. — 22.15: Lahka glasba s plošč. — Varšava 19.40: Pester poletni spored. — 21.10: Arije ln pesmi — 22: Orkestralni koncert
—	Sofija 18: Lahka glasba, vojaška godba bi plošče.. — 20: Pester koncertni spored.
—	22: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 10.30: Petje in harmonika. — 12: Orkester.
—	16: Popoldanski koncert. — 18. Komorne skladbe. — 20.10: Mešan program. — 22.30: Kakor Suttgart. — 24: Nočni koncert. — Berlin 20.10: Plesni večer. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert iz Stuttgarts. — München 20.10: Mešan program. — 21: Lahka godba orkestra. — 22.20: Poskočni komadi — 24: Nočni koncert iz Königsberga. — Stattgart 20.10: Mešan spored. — 23: Nemška lahka in narodna glasba. — 24: Lahka glasba.
Angleška kraljica v francoski bolnišnici
Ar»^	kraljica Eliza-
beta je med svojim obiskom v Parizu obiskala tudi francosko-angleško bolnišnico, kjer se je raz-govarjala z bolnicami
@ta 104"
Odkritje spomenika avstralskim bojevnikom v Villers*
Bretonneuxu
Na majhnem gričku, ki je bil pred dvajsetimi leti zaznamovan na vojaškem zemljevidu z imenom »Kota 104«, je odkril angleški kralj pred stvojim odhodom iz Francije mogočen spomenik padlim avstralskim bojevnikom v svetovni vojni. Na spomeniku stopi napisano, da so tukaj pokopani vojaki, ki so padii na raznih odsekih francosko-angleškega bojišča.
Cesta, ki drži na hribček, je bila na dan, ko je stopal po nji angleški kralj s kraljico in spremstvom, bogato okrašena. Vzdolž ceste je tvorila častni špalir francoska pehota, zraven nje pa še motorizirani oddelki. Pred spomenikom, ki nosi značilen napis »A Australian Infantry man known unto God« — »Avstralskemu pešcu, ki ga pozna po imenu samo Bog«, je stala v trenutku, ko je pristopil angleški kralj, častna straža, sestavljena iz
avstralskih in britskih bojevnikov. Navzoči so bili tudi general Gamelin, general de Castelan s člani francoskega generalnega štaba, lord Birdwood, vrhovni poveljnik avstralskih čet med svetovno vojno, sir Earl Page, v zastopstvu avstralskega ministrskega predsednika, angleški vojni minister Hore-Belisha ter veliko število angleških in francoskih odličnikov. Najprej je prispel vlak z angleškim kraljem in kraljico, nato še poseben vlak s prezidentom Francije in njegovo soprogo. Angleški kralj in kraljica sta pozdravila državnega poglavarja Francije in njegovo soprogo kakor doma, kajti pokopališče v Villers-Bretonneuxu velja za angleško last.
Angleški kralj je imel nagovor, po katerem so odkrili spomenik. Za njim sta govorila še zastopnik avstralskega min. predsednika in prezident Lebrun.
promet
Slavni Howard Hughes ie v nekem predavanju po radiu podal svoja naziranja o 1x)dočem prekooceanskem zračnem prometu. Nekega dne. ie dejal med drugim, boš lahko z newyorskjh nebotičnikov opazil na morju vodna letala, velika kakor moderni prekomorniki, ki bodo v višini treh do štirih pedi nad gladino letela v pristanišče. To višino nad morjem bodo prakticirala veo pet. Hughes torej ne da mnogo na preko-oceanski promet skozi stratosfero. Med poletom se bodo pornikj sprehajali po krovu takšnega veleletala, med tem ko bodo kapitan in častniki nadzirali komplicirane instrumente. Vse kar <se odigrava danes na kakšnem prekooceanskem parniku, se bo odigravalo tedaj na letalih. Tudi za tovorni promet bodo uporabi'al i letala, ki ne bodo samo naihitreiše. temveč tudi najcenejše prometno sredstvo.
Opekarne bodo
ustavile delo
Iz Budimpešte poročajo, da nameravajo največje madžarske opekarne ustaviti obratovanje. in sicer zaradi tega, ker določajo novi stavbeni predpisi, da se morajo graditi večje stavbe iz betona, to pa zaradi bombnih napadov iz zraka. Iz opeke bodo v bodoče gradili samo majhne enodružinske stanovanjske hišice.	v-5,.(
Švicarsko nareefe namesto knpievne
Vlada švicarskega kantona Žuga je sklenila, da svojih sej v bodoče ne bo imela več v knjižni nemščini, temveč v švicarskem nemškem narečju, tako zvanem »Schwyzer-dütschu«. Ta sklep razlagajo splošno s tem, da je hotela vlada s tem poudariti razliko švicarskega nemštva od rasističnega nem-štva ter paralizirati pangermansko propagando, ki stremi za tem, da bi tudi švicarsko nemštvo priključila Nemčiji.
Dporoka rumunske kraljice
Pokojna rumunska kraljica-mati. Marija je v svoji oporoki določila, da pripadejo njeni gradovi njenim otrokom. Samo grad Bal-cic ob Srebrni obali črnega morja, kjer je shranjeno kraljičino srce v zlati žari, ostan posihmal last vsakokratnega rumunskega kralja
Hitro sušenje las po kopeli
V nekem londonskem kopališču so v zadnjem času namestili avtomate za sušenje las. Naprava je dobrodošla posebno ženskam. Po kopeli stopijo pred aparat, vržejo novec v odprtino, iz aparata pa začne stru-jiti suh zrak, ki v najkrajšem času temeljito osuši lase.
Fol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
Severna stena Eigerja premagana
Po večdnevnem naporu se je štirim nemškim plezalcem posrečilo premagati severno steno Eigerja. Na pot je odrinilo prvotno šest plezalcev, dva pa sta med plezanjem omagala, tako, da si delijo zmago štirje.
Zadnje besede ob slovesu
Zadnje besede prezidenta francoske republike, s katerimi se je poslovil od angleškega kralja in »raljice, so bile: »Poljubite v imenu Francije obe princesi!«
Kaj je nosila angleška kraljica med obiskom v Parizu
Prevladujoči barvi sta bili črna in bela — Tri najbolj
značilne obleke
V večini oblačil, ki jih je nosila angleška kraljica med obiskom v Parizu, prevladuje, ta črno in belo. Večerna oblačila so segala ▼sa do tal in dve med njimi sta imel; pravo obliko krinoline. Cvetlice, ki jih .je rabite za okras, so bele vrtnice, jasmin, šmarni-ce, kamelije in parmske vijolice. Nova ve-zeninska moda se je uveljavila na mnogih oblekah: diamantne ali srebrne vezenine ali pa tudi broderie anglaise. Tri posebno značilna oblačila so bila sledeča:
Krilo jz crepa in kratka jopica. Krilo iina v sredi obrobek, ob straneh je lahko dra-pirano. V pasu se tesno prilega, ob vratu je oblačilo široko in drapirano. Kratka, preprosta jopica ima okrase, ki so podobni nabranim rokavom. Eden izmed klobukov je imel napoleonsko linijo, kj je šla od obraza navzgor in je imela peresni okras. To obleko je nosila kraljica ob prihodu v Pariz.
Privatna a
Drugo oblačilo je bilo krjnolinsko iz belerà satena, okrašeno z drapiranimi traki iz satena, ki so imeli nepravilno razmeščeno srebrno pletenico. Pletenšca je tesno uvezena z diamanti in srebrnim bleskom. Viktorianska vratna črta je olšita lsto tako s srebrno pletenico. Na obleki so tu in tam bele kamelije. K temu oblačilu je nosila kraljica pri soareji v Elizejski palači red podveze.
Tretje oblačilo je bilo iz srebrnega in belega brokata. kj je bil preko vse površine uvezen s srebrom in kristalom. Obramni prepas in dva ozka traka, ki sta šla preko sredine do spodnjega roba so bilj posuti z diamanti. K temu je nosila kraljica pri soareji v Quay d'Orsayu snežno bel večerni pregrinjač iz hermelina in belo peresno boo.
Vloga soproge prezidenta Francije pri obisku tujih
vladarjev
Francoski tisk beleži zanimive podrobnosti z obiska angleškega kralja in kraljice v Parizu. »Paris Soir« načenja zanimivo vprašanje, ako se more soproga prezidenta francoske republike smatrati za »uradno osebo« ? Aü je bila ga. Lebru-nova dolžna da se je tako globoko priklonila angleški vladariti, kakor kažejo posnetki ob sprejemu na kolodvoru
Mnogi, ki so bih zraven, še bolj pa tisti, ki s0 videli slike o sprejemu, so se temu zelo čudili, pravi francoski list. Ga. Lebrunova bi se morala smatrati kot soproga državnega poglavarja Francije, enakovredno angleški kraljici.
Tudi najboljši poznavalci francoskega protokola pa si o tej stvari niso popolno-
annova pokroviteljica
Princesa Štefanija Hohenlofoe-SchillingSürst
»Evening Standard« poroča, da se je osebni zaupnik državnega kancelarja Hitlerja, stotnik Wiedemann, ob svojem prihodu v London nastanil pri princesi Štefaniji Hohenlohe-Schillingsfiirstovi. Princesa se je odločila, da bo svoje poletne počitnice prebila na gradu Leopoldskron pri Salzburgs ki je pripadal prej Maxu Reinhardtu in ki so ga pri vkorakanju nemških čet v Avstrijo zaplenili. O princesi pravijo, da je posredovala za Wiedemannov obisk v Lon donu. Na njeni pisalni mizi v Londonu stoji
Angleški posredovalec v Pragi
Angleška vlada je določila za svojega posredovalca v pogajanjih med praškim kabinetom in sudetskimi Nemci lorda Runcimana (slika)
Hitlerjev portret z lastnoročnim posvetilom »Moji ljubi princesi«, a druga slika izvira od admirala Horthyja in ima napis »Veliki madžarski političarki«.
Princesa je že večkrat opozorila javnost nase. Je hči bankirja Richterja z Dunaja in se je poročila 1914., šest let nato pa se je ločila od princa Franca Hohenloheja. že tedaj se je politično živo udejstvovala, imela je zveze z vsem svetom in je veljala za izredno dobro poučeno o vseh stvareh.
L. 1932. je dala povod za veliko afero. V Biarritzu so jo aretirali zavoljo proti-francoske propagande. Govorili so tudi o špionaži, pa ji niso mogli ničesar drugega dokazati razen vnetega dopisovanja z lordom Rothermereom, kateremu je dobavljala material za njegovo kampanjo za revizijo mej. Baje je neka prijateljska vlada opozorila francosko vlado na njeno delovanje. »Journal« Je tedaj podal zanimivo poročilo o zgodovini te aretacije. Pisal je:
»Pred poldrugim letom so del princesine oprave v njenem pariškem stanovanju za-rubili in spravili na javno dražbo, ker princesa med daljšim potovanjem v inostran-stvu ni plačala nekega davčnega zaostanka Pri dražbi je kupil pisalno mizo neki pariški trgovec s starinami za 4000 frankov. Ko je hotel ta kos oprave prodati dalje, je odkril z dokumenti napolnjen tajni predal. Med listinami je bil neizpolnjen ček s podpisom neke angleške osebnosti. Kupec pisalne mize, Anglež, je bil ves presenečen in je vzkliknil: »Podpis na tem čeku je vreden najmanj 20 milijonov funtov.« Nadalje so v tajnem predalu našli računske izvlečke različnih bank, fotografije s posvetih in politično korespondenco.«
Princesa živi v Londonu v zelo dragi četrti in je v prijateljskih stikih s krogi lorda Londondearryja.
ma na jasnem. Ustava francoske republike ne daje prezidentovi soprogi nobenega službenega prilastka, ki pripadajo n. pr. kraljicam. Zaradi tega se soproga prezidenta Fauréja ni pojavila tik ruske carice. ko je ruska carska družina potovala po Francije ter je bila sprejeta od francoskega prezidenta. Gospa Falièreova in Poincaréjeva sta bili prvi soprogi prezi-dentov francoske države, ki sta se kre_ tali v okolju tujih vladarjev. Soproga prezidenta Francije sprejema tuj« goste le v svojem imenu, nasprotno pa postopa nje soprog, ki je državni poglavar ter sprejema kronane glave, kot sebi enakovredne.
Na pariški • postaji je bila ga. Lebrunova po določbah francoske ustave samo za-sebnica. Kot takšno jo je tudi treba smatrati glasom mednarodnega diplomatskega protokola. Kraljica Elizabeta pa je bila službena oseba. To je dalo ge. Lebru-novi pobudo, da je pred vladarico napravila globok priklocn, ki spominja skoro na pekleknitev.
ANEKDOTA
Lev Nikolajevič Tolstoj je bil v svoji starosti vegetarijec. V tej dobi ga je obiskala neka sorodnica, ki ni imela rada rastlinske hrane. Gostitelj je to vedel, zato je velel, naj privežejo pri kosilu k nogi njenega stola kokoš, kar se je zgodilo.
Ko je sorodnica sedla za mizo in so prinesli jedi, se je oglasil Tolstoj:
»Draga moja, zate smo pripravili kokoš, ampak v naši hiši je zdaj ta navada, da ne zakoljemo nobene živali, če nočeš jesti meso, moraš kokoš sama zaklati, oskubiti in si jo pripraviti«.
Ko je Tolstoj končal svojo moralno pridigo, je sorodnica izjavila, da bo tudi ona jedla rastlinsko hrano.
VSAK DAN ENA
»Stojte, stojte! Pozabili ste vzeti maje ribje oije..
(»Vran*!«}
Na pokopališču v Villers-Bretonneuxu
Angleški kralj tn kralj ica sta zaključila svoje bivanje v Franciji z odkritjem spomenika avstralskim bojevnikom na pokopališču v Villers-Bretonneuxu. Pokopališče je angleška last — Slika prikazuje prihod suverenov s spremstvom na cilj
Kult*ir ni
Matija Vlačic
Profesor narodnega gospodarstva na pravni fakulteti v Subotici dr. Mjjo Mirko riè je izdal pri zagrebški »Hrvatski nakladi« nenavadno zanimivo zgodovinsko delo: Fla-cius (Zagreb 1938, 216 str.). Knjiga je vzbudila v nekem delu zagrebškega tiska dokaj neprijazne odmeve, kar pa samo potrjuje njen pomen, če vemo, kdo in kaj je bil Piaci us in koga lahko še danes vznemirja njegova osebnost in njegovo delo.
Vsi se zavedamo velikih in nespornih zaslug prote-tantizma za slovensko književnost. Centralna osebnost naše reformacije. Primož Trubar, pa kljub svojim velikim zaslugam stopa v senco, če ga postavimo pred osebnost istrskega rojaka Matije VIa.Siča Flacijß-Ilyrica. »Ni u čemu Vlančič ne zaostaja za velikim hietorijskim lik o v ima ; ništa nisu veci i značajniji od njega: Gloriano Bruno. Galilei, Savonarola, Hus, Luther ili Melanchton«, pravi prof. Mirkovič v uvodu. Vsekako smela primerjava! Toda če čitamo Mirkovičevo življenj epi®no razpravo o Vlačjcu, moramo res priznati, oa .e ta istrski Hrvat &na najmočnejših oseh.io-<sti kar jih je kdaj dal slovanski jug E^rc pi. Vlačičeve nepopularnostj pri nas In posebej še pri Hrvatih ni težko razumeti: ta verski reformator vročega 16. stoletja le 6 svojimi nazori in svojim delom vzbujal mrž-mo. kj še danes ni pozabljena in z nek h vidikov razumljiva. Kdo naj bi gojil njegov kult? V uvodu svoje knjige pripoveduje Pisec, da je Društvo hrvatskih književnikov odklonilo izdajo njegovega spisa, ker se ijegova kulturna orientacija »suče dandanes na liniii. ki ni Vlačičeva«. Protestant, raoionalist. determiniet in zapadnjak Vlačil ostaja 5e nadalje persona ingrata pri vseh, ki niso svotodnega duha in ki jih pri ocenjevanju njegove človeške jn kulturne veličine ne motijo ne Vlačičeve zmote in ne Vlačičeve resnice.
Kot. osebnost je Trubarjev mlajši tovariš, ki pa je enajst let pred njim utonil v večnost.. nenavadno zanimiv izreden, energičen, bojevit in vztrajen človek, kakor jih je
;'o relo v n'«vrnvi dob? malo: v marsičem spominja na M. Lutra Boji. ki jih ie vodil ta »ilirski« rojak v Nemčiji za č?stost refor inaci5skih naukov, preganiania. k: iih ie moral prestati ne le s katoliške, marveč tudi s protestantske Stranj (zakaj prišel je navzkriž z mnogimi voditelji reformaciie). se v današnjih časih zde taka, da moramo objektivno samo občudovati človeka kj je zaradf ideje vse to vzdržal, ne da bi bil omagal na svoji poti. Kajti ne pozabimo, koliko bi se olajšalo njegovo zasebno žjv-lienie, če td bil le nekoliko popustil! Vlačič ie bjil eden tistih strastnih bojevnikov, ki so dali vse za idejo: ljudi tega tipa, današnji svet ne pozna mnogo. Njegov življenjepis bi lahko dal obilno snov za romanizzano biografijo, saj je bilo Vlačičevo življenje neprimerno bolj razgibano in mučno, vse bolj oolno dramatičnih konfliktov, kakor življenje^ kateregakoli našega reforma-
V	dneh velikih sokolskih manifestacij so kljub številnim drugim prireditvam neumorno delovala tudi vsa praška gledališča. Večer za večerom so v nabito polnih hišah razvijala svoj zletni program, ki je bil sestavljen po večini iz domačih dramatskih m opernih del. Naj v izpopolnitev številnih poročil o Pragi v zletnih dneh objavim svoje vtise iz gledališč ob tem času. Umljivo je, da nisem mogel v štirinajstih dneh obiskati vseh gledališč in predstav, zato sem si ogledal samo tista dela, od katerih sem lahko največ pričakoval.
Tal^ sem si ogledal Mozartovega »Don Juana«, ki je bil zadnja predstava cikla praškega baroka in sicer pod taktirko mojstra Vaclava Talicha in v režiji Lu-déka Mandansa. Bila je to odlična predstava, vendar sem imel ob vsem razkošju v kostumih in inscenaciji ter ob interpretaciji orkestra in nastopajočih vtisk, da je bil »Don Juan« v ljubljanski operi za naše razmere častno izvajan, da, v nekaterih detajlih, v režiji in pevski izvedbi nekaterih vlog je celo prekašal praško uprizoritev Prav tako sem imel vtis, da je naša »Prodana nevesta« v celoti lepša, zlasti taka, kakor je bila na lanski turneji v Trstu. Poskus režiserja Hansa Theina, da postavi »Prodano nevesto« na vrtilni oder, ie bil posrečen. Tu sem se zopet prepričal, da sta orkester in balet Narodnega divadla na višku. Nato so se večer za večerom vrstile same domače opere in igre. Krasno izvedena »Libuša«. »Jakcbin«, »Dal:bor« »Hubička«. »P.usal-ka«, »Tajemstvi« in najstarejša opera »Dratenik«. V ^seh teh opernih delih so pokazali Čehi mnogo smisla za režijo, in-scenacijo .izvedbo na odru in v orkestru.
Drama pa se je v teh dneh posebno postavila z igr0 »Naši furianti«, v Kateri slika življenje na češki vasi. V nji so nastopili samo znani obrazi, ki jih poznajo tudi Ljubljančani iz filma »Pater Vojteh«. Poleg tega je drama uprizorila še narodni igri: »Kral Vaclav IV« in »Pfihody Lisky Bystrousky«. Poleg Narodnega in Stavov-skega divadla so uprizarjala tudi druga gledališča domača dela, zlasti najnovejše operete.
V	času napetosti ob velikih dogodkih v Evropi je doživljala večer za večerom ogromne uspehe odlična češka vojaška opereta »Odtrcubeno« z lepim libretom, krasno glasbo in izvrstnim baletom. Sploh sem videl v vseh praških gledališčih zelo dober in v velikem številu nastopajoči balet. To opereto sem gledal, ko je bila izvajana dvestopetinpetdesetič! Ogromen uspeh s stopetdcsetimi predstavami ;ma krasna opereta »Baialajke«. delo komponi sta Grüna ,ki je po rodu Čeh. Tu je velika opereta, v kateri so dajali ^Balalaike«, pokazala izredno zmogljivost v razkošju in delno tudi v nastopih pevcev, igralcev in baleta. Krasne melodije iz te operete prepeva že vsa Praga. Ljubljana bi bila hvaležna, če bi videla ti dve deli tudi v našem gledališču. V »Tylovem di-vadlu« so predvajali večer za večerom Beneševo opereto »Za našimi salaši«. Opereta ima lepe melodije, vendar zaostaja za Benesevimi dosedanjimi deli.
Povsem novo doživetje za gledalca, ki še ni videl pravega avantgardističnega
pregled
— Flacius
toria, vštevši Trubarja. Vlačič je imel pogum da se je dvignil celo zoper močnega Melanchtona. Odklanjal je slehern kompromis ne le z Rimom, kateremu ni maral zaupati, marveč tudi s posvetnimi in cerkvenimi interesi protestantskih vladarjev in drugih tedanjih mogočnikov. Četrt stoletja se j e boril na dveh frontah: zoper vrnitev papeštva v Nemčijo in zoper številne opo*--tuniste in slabiče v protestantskih vrstah. Pri slednjih si je nakopal to1 i ko mržnje, da so ga napadali s psovkami, ki morda celo prekašajo psovke iz tabora papeževih pristašev. Danes si težko predstavimo silovitost in osebno etrastnost teh bojev, čeprav se zopet pogrezamo v dobo, ko začenjata sovraštvo in nestrpnost premagovati razum in toleranco. Kljub temu, da so Vla-čiča nasprotniki z dveh strani preganjali kakor lovci zver, je delal z energijo, ki je že sama vredna občudovanja. Spisal ie dolio vrsto disputov apologij in propagandnih knjig, sestavil obsežno zgodovinsko delo »CataJogus testium veritatis« in nekoč znamenite »Centuriae Magdeburgenski«, predvsem pa eno [zmed temeljnih del protestant. ske teologije »Clavis scripturae sacrae seu de sermone sacrarum litterarum«, ki obsega dva debela folianta na več ko 2600 straneh. Zapustil ie tudi vrsto filozofskih spisov, v katerih se je ta vil zlasti s problemom svobodne volje. V svojem odločnem determinizmu se je ta protestantski teolog in neumorni verski reformator skoraj še bolj približal materializmu. Flacijevo stališče v protestantski teologiji je bilo oficielno priznano šele 150 let po smrti te »Slovanske kače«. kakor je Vlačiča imenoval sam Melanchton.
Prof. Mjrkovič ni spisal o Vlačiču romani-zirane bibliografije, marveč dokumentirano znanstveno razpravo ki oa je razumljiva tudi širšemu občinstvu. Vlaèióeva osebnost ie prikazana s krepko orisanim časovnim ozadjem in ocenjena po vrednosti njegovih idej katerih konstante segajo tudi v našo dobo. Citateli, ki se ne bo v vsem 6trinjal s piščevimj izvajanji, bo takisto z glotokim zanimanjem sledil Mirkovičevemu prikazu tega istrskega Hrvata čigar delo je po miselnem radikalizmu in bojevjtosti prekosilo H usa. Vlačič iz Labina je bil po osebnem formatu ona tistih osebnosti, kakor jih srečujemo v italijanski renesansi. Njegov globoki, čeprav strastni humanizem, tolikanj različen od modre zmernosti Erazna Rot-terdamskega, nam dopušča možnost., da ga uvrstimo med prve može. ki so se — kakor pravi njegov biograf Mirkovič — borili za »zmago razuma in misli nad mistiko«, za brzdanje zla. za zmanjšanje količine trpljenja, za ublažitev bolečin. Mirkovičev spis »Flacius« pomeni velik donesek k zgodovini hrvatskega protestantizma — donesek, ki je tem tehtneiši, če vemo, da skušajo nekateri zgodovinarji tendenciozno zmanjšati pomen in kulturno vrednot	protestantizma.
teatra, je uprizoritev »Pest na oko« v Osvobojenem divadlu. Tekst e ta spisala sijajna komika in glavna igralca Vosko-vec in W e rieh. Tu sta nanizala politične spletke iz dobe Cezarja ter jim približala današnjemu času Komedija, igrana v 19 slikah v sijajni inscenaciji in efektni razsvetljav5, je doživela v Pragi ogromne uspehe, posebno še — kar je značilno za to družino — ker sta oba komika po vsaki sliki improvizirala in sproti pred občinstvom kombinirala dialoge, v katerih sta si največ izposojala razne državnike in njih politiko. Posebno sta žigosala diktatorske režime.
Gledalec je imel ob tej predstavi silen vtis in vsakdo mora priznati, da so v tem gledališču veliki umetniki in zmožni velikih dejanj. Zelo zanimivo po svojem načinu ih delu je gledališče »D38«, duša je E. F. Burian. Ko stopiš v to gledališče, imaš videz, da si v »Beraški operi«. Tu nastopajo igralci na odru brez zastorja in brez kulis. Gole stene odra So črno pre-pleskane, na njem je majhen oder z godbeniki. Na odru so samo najpotrebnejši rekviziti. Igralci tako podajajo svoje vloge, da bi bile dekoracije odveč in bi gledalce le motile. Gledal sem »Lidova suite«, ki jih je po ljudskih pripovedkah in tradiciji napisal, zrežiral in skomponiral sam E. F. Burian. Pri tej izvedbi so nastopajoči pokazali velik smisel za novo in bolj popolno prikazanje ljudskega življenja. želi so pri praških kritikih in publiki mnego uspeha in pohvale. Dobro bi bilo tudi pri nas napraviti poskus takega ljudskega gledališča, vendar — kolikor poznani Ljubljančane — jih ta sistem ne bi mogel ogreti.
Dve leti šele deluje »Nové divadlo«, pa je na glasu kot eno najboljših komornih operetnih gledališč. In res! V veseloigri z godbo »Moje sestra a jä« so nastopali igralci s tako rutino, eleganco in fineso v komiki, da daleč prekaša splošno operetno podajanje. »To je res umetnost«, je pisal ugledni praški list!. Vodja tega gledališča je režiser in odlični igralec Ol-dfich Novy, kj brez maske elegantno podaja svoje vloge.
Poleg mnogih drugih gledališč naj še omenim divadlo Vlaste Buriana, v katerem so igrali 360krat burko »Ahoj na ne-deli«. V glavni vlogi nastopa splošno znani in v Zragi najbolj popularni filmski in gledališki igralec in komik Vlasta Burian. Poseben užitek je videti na odru tega komika, ki mahoma zadivi in prevzame publiko. Tako, kakor zna zabavati Vlasta Burian, ne zna nihče. Na odru je še boljši kakor v filmu. Prijetne in zabavno je kramljati z njim osebno. Imel sem čast se seznaniti z njim, ko je. prišel na stadion k mednarodnim telovadnim tekmam. Dokaj časa se je zadržal tudi med našimi tekmovalci ter se dal z njimi večkrat fotografirati. Seveda je imel mnogo posla z delitvijo avtogramov. V veliki naklonjenosti do Jugoslovanov je neki večer povabil naše tekmovalce v svoje gledališče ter jim zastonj stavil ložo na razpolago.
Na kratko sem tu predočil in podal sliko iz nekaterih praških gledališč, M neumorno razvijajo svoj program. Da imajo velike uspehe in toliko predstav ob razprodanih hišah, to pač kaže, kolik smi-
sel imajo öetA » gtedalHco Tanetuoat
vseh struj. Vsako ima svoje pristaše, vsa se pa v takem milijonskem mestu in v demokratični državi uspešno in nemoteno razvijajo. V ozračju tak© svobode sta češkim gledališčem zagotovljena obstoj in umetniški razvoj, tembolj, ker imajo moč in oporo v samem narodu.
Emil FTeJIh.
Zapiski
Spominu dr. Ivana Laha je posvetil njegov dolgoletni praški tovariš in intimni prijatelj, urednik J. K. Strakaty toplo spisani in z osebnimi spomini prežet; nekro-log, ki je izšel v 5—6 številki praške »Ce-skoSlovensko-jihoslovanske revue« im kot separatni odtisk obenem s krajšim člankom o pokojnem Andreju Gabrščku in dr. Dju-ru Ostojiču. J. K. Strakaty citira odlomke iz nekaterih pisem, ki mu jih je pisal dr. Lah v letih svoje bolezni in pravi na koncu: »Lahovo ogromno kulturno in politično delo, njegovo publicistično delo, pri katerem se i e vsekdar neust rašeno boril za
S
Ljubljana, 26. julija
Včeraj je v spremstvu tajnika »Udruženja Planice« g. Josa Gorca obiskal Planico minister Bobkowsld, predsednik poljske smučarske zveze in član uprave Fise. Bobkowski, ki je na letovišču v Lo vrani s svojim tastom, predsednikom Poljske, g. Mos-cickiem, se je pripeljal v Planico z avtom, kjer ga je sprejel g. Goreč, v Ljubljani pa je pozneje obiskal tudi zimskosportni savez. V savezni pisarni so ga pozdravili člani saveza z g. dr. Pircem na čelu ter raz-govarjali z njim o aktuelnih vprašanjih pri hodnje sezone, o vseslovanskem prvenstvu, o svetovnem prvenstvu v Zakopanih in o udeležbi Poljakov na naših tekmah. Po sko ro poldrugournem prijetnem razgovoru se je odpeljal minister Bobkowski na Bled, ki ga je očaral, a od tam v Planico. Vreme je bilo še dokaj ugodno, panorama naših planin ga je navdušila in izjavil je, da se mu vidi Slovenija kakor en sam park, čudovito lepe pa planine, posebno špik in Jalovec.
Vse planiške skakalnice, predvsem pa ve-
Kaj pravijo
(Odmevi o znanih nesportnih
Znani sobotni športni škandali v kopališču Ilirije, kjer se je plavalna prireditev za prvenstvo države končala s sramotno demonstracijo, kakršne ljubljanske športne naprave še niso videle, so seveda še zmerom v ospredju zanimanja. Razumljivo je, da zdaj eni skušajo čimprej ugotoviti krivca in mu preskrbeti eksemplarično kazen, drugi pa, ki se menda čutijo prizadeti, pa skušajo v naprej pripraviti javnost, da so bili žalostnih dogodkov na letošnjem plavalnem prvenstvu, Id je bilo že brez njih vse prej kakor resna vse-državna tekma, posledica vseh mogočih okolnosti, ne nazadnje tudi edinstvenega stališča »Jugove« waterpolo ekipe iz Dubrovnika, da veljajo za 13-letnega prvaka v tej plavalni disciplini popolnoma drugačne norme kakor za ostale aktivne člane plavalnih klubov v državi. Toda vse to bo kmalu razčiščeno in savez bo Imel pri končni odločitvi o krivdi ali nekrivdi »Juga« prav lahko delo, ker so prišle na dan stvari, ki mečejo na te naše velike športnike iz ponosnega Dubrovnika zelo čudno luč. Včerajšnji »Slovenski Narod« je objavil v zvezi s temi dogodki daljši članek z naslovom »Zakaj Jug ni nastopil«, v katerem podrobno opisuje bivanje Jugovih plavalcev v Ljubljani in obenem navaja vzroke, zakaj jih v soboto zvečer ni bilo na tekmo. O oni »bolezni«, ki je baje Jugovcem preprečila, da niso mogli priti v kopališče, je ugotovljeno, da so štirje Jugovi igralci vse popoldne in tudi ves oni večer sedeli v kavarni »Evropi« in pridno kvartali. Karte so jim tako zmešale glave, da so sploh pozabili priti v kopališče, kjer jih je občinstvo in »Jugovo« vodstvo zaman pričakovalo. Ker si vodja ekipe ni znal pojasniti njihove odsotnosti, je kratkomalo javil sa-vezu, da so oboleli. Ker pa se je zdela ta njihova bolezen celo njemu samemu sumljiva. je odšel eden »Jugovih« članov na prežo za njimi, vendar jih ni več našel, ker so se med tem skrajno previdni iz kavarne izmuznili v noč. Jugovci so potem tudi po izrečeni suspenziji še vso nedeljo p re kvartali v kavarni Evropi, enako tudi v ponedeljek. včeraj dopoldne pa so odpotovali proti Dubrovniku. Ker o načinu življenja Jugovih športnikov v Ljubljani ni nobenega dvoma, saj jih je videla tamkaj za igralskimi mizami vsa kavarna, dokazov za njihovo krivdo ne bo težko dobitL
Istočasno pa objavlja beograjska »Politika« dopis iz Dubrovnika, ki slika slavno Jugovo ekipo za waterpolo v popolnoma drugačni luči. Dopis na dolgo in široko razlaga, s kakšnimi posebnimi pogoji bi bilo »Jugovim« plavalcem mogoče v pravi formi nastopiti v ljubljanskem kopališču in pravi med drugim, da je bil za njegovo mo štvo že nepopravljiv udarec, ker je prispelo v Ljubljano šele v petek dopoldne in je bilo že samo zato nemogoče, da bi že v soboto I nastopilo. Savezni tehnični referent bi bil lahko ugodil »Jugovi« prošnji, da bi nastopil šele v ponedeljek, tem bolj. ker »Jugov« nastop v Ljubljani na prvi večer plavalnih tekem ni imel značaja izbirnega tekmovanja, temveč samo značaj medklubskega dvoboja, za katerega pa moštvo ni imelo pristanka klubove uprave. Sploh pa uprava kluba odklanja aranžman, po katerem naj bi bil »Jug« nekakšna atrakcija za Ljubljano, posebno še, ker tudi lani Ilirija ni hotela nastopiti na državnem prvenstvu v Dubrovniku. Uprava je v zavesti, da ima njegovo moštvo prav, poslala ministru za telesno vzgojo in plavalnemu sa ve zu v Zagrebu protestne brzojavke, naj zaščiti njegove reprezentante vodnega sporta. Razen tega naj tudi takoj ukine suspenz, ker bi bila zaradi odsotnosti te ekipe na meddržavnem dvoboju z Italijo in na evropskem prvenstvu v Londonu škoda ogromna.
Tako je torej »Jug« naslikan z dveh strani m bo res zanimivo zasledovati, ali bodo vsaj to pot prišla pri naših vrhovnih športnih instancah do izraza prava športna mo-
lepöo bodo&ioet svojega naroda ta |*J katerem ni poemi oddiha, — to deäo je btìo na rodno-budi tel jsko in ga lahko dr. L«ha po pravici uvrstimo med buditelje jugo®lo-venskega narodac — V nekrokvgu Andreju Gabrščku se J. K. Strakaty spominja pokojnikovih tesnih vezi s Cehi, alasti pa njegovega prijateljstva i Logom. »Z njim je odšel navdušen aipostoJ slovanske ideje, vdani prijatelj našega naroda, čigar delo bo dot ik» v zgodovini slovanskih stikov za služeno priznanje«.
Olbrachtov roman »Hajduk NikoU So-
hajc. ki ga je izdala v prevodu B. Borka in O. Berkopca Tiskovna zadruga, bo — kakor poročajo praški listi — v kratkem filmati. Režisersko delo opravlja režiser Krhansky.
Nemško gledališče v Parizu. Politični begunci iz Nemčije in Avstrije 60 ustanovili v Parizu nemško gledališče, v katerem bodo gojili svojo umetnost. Sezona se bo pričela 14. avgusta z Ibsenovimi »Strahovi«. Na repertoarju je tudi nova igra Karla Ča-pka »Mati«.
T
lika, so ga vidno presenetile ter je ob pogledu nanje menil med drugim, da bi se dogodki okrog Planice razvijali bistveno drugače, če bi bili imeli priliko vsi ostali odločujoči videti Planico in to, kar nudi. Fotografiral je skakalnico z vseh strani, njen položaj in dolino Planice, prosil je za vse tehnične podatke o gradnji in za načrt ter profil Planice. V domu Ilirije se je vpisal kot prvi v novo spominsko knjigo s kratkim posvetilom jugoslovenskim smučarjem. Zagotovil je, da poljskih skakalcev prihodnje leto ne bo manjkalo v Planici in bo skrbel sam, da se bodo sigurno udeležili petletne proslave Planice. Predsedniku Fise, majorju Oestgaardu jo poslal sliko planiške skakalnice in pozdrave, prav tako številnim smučarskim delavcem na Poljskem. Pred povratkom je naročil izročiti pozdrave vsem našim smučarjem in pri stavil, da je videl skoraj pol sveta, toda prav malo tega, kar ta dan v Sloveniji in pred tednom dni v r>pimaciji.
še o Jugu?
dogodkih v kopališču Ilirije)
rala in že dolgo potrebna red in disciplina.
Medtem pa gredo pogajanja in priprave za meddržavno tekmo z Italijo dalje in je zdaj dokončno določeno, da bo to srečanje kljub okrnjenosti našega moštva v soboto in nedeljo, obakrat ob 6. zvečer, na Bledu. Namesto »Jugove« ekipe bo nastopilo kombinirano moštvo sušaške Viktorije in splitskega Jadrana, morda pa bo v ekipi še kdo drugi, ki ga bodo določili na jutrišnjem zadnjem treningu med obema waterpolo moštvoma, ki sta v nedeljo zvečer igrali tekmi za prvenstvo države. Dubrovniški Jug je med tem priromal do Zagreba in bo tamkaj danes kljub suspenziji nastopil v ekshibicijskem plavanju na Savi. V Zagrebu mu torej ne zamerijo vsega...
Letošnje plavalno prvenstvo je torej odkrilo v našem plavalnem športu res čisto nove metode in treba bo zelo energične roke, če bo hotela postaviti ob stran vse te žalostne junake letošnjega prvenstva
še ena izbirna tekma
Plavalno državno prvenstvo, ki je bilo v Ljubljani preteklo soboto in nedeljo, še ni dalo kompletne definitivne reprezentance Jugoslavije, ki naj bi 30. in 31. t. m. na Bledu nastopila proti Italiji. Nekateri v poštev prihajajoči sploh na prvenstvu niso nastopili, drugi so plavali utrujeni od potovanja ali pa nastopanja v drugih točkah, tako da je se marsikje mnogo nejasnega. Zato je uprava saveza za četrtek, 28. t. m. odredila še eno izbirno tekmovanje, na katerem se bo postava naše reprezentance dokončno določila. Predvsem se bo tu določilo, kdo bo plaval 100 m prosto, iz katerih plavačev bo sestavljena olimpijska štafeta 4 X 200 m, ali bo Sušačanu Gnkiču uspelo na 200 m prsno iz reprezentance izločiti Hribarja in pa kakšna bo reprezentanca v water-polu, ki bo v odsotnosti suspendiranega Juga sestavljena iz igračev Victo-rije, Jadrana in pa Ilirije. Spored bo izpolnila vrsta domačih točk, v katerih bodo nastopili samo plavači in pdavačdee Ilirije.
Concordia v Ljubljani
Grazer Sportklub, ki se je obvezal, da bo gostoval v nedeljo 31. t. m. v Ljubljani, je odpovedal svoje gostovanje. Po odredbi športnega vodje v bivši Avstriji ne smejo nemški klubi igrati tekem vse do 15. avgusta. Zato si je vodstvo Ljubljane zagotovilo dobrega namestnika za nedeljo, in sicer zagrebško Concordijo, bivšega zadnjega ligaša.
Kakor vidimo, se vodstvo Ljubljane trudi, da bi omogočilo primeren trening svojemu moštvu za prihodnje težke prvenstvene borbe, toda ta trud naša športna publika zelo slabo plačuje. Upajmo, da bo v nedeljo nekaj več ljudi na igrišču, saj se bosta sestala- zanimiva borca.
HK SnrtwHti»- Puai tJ6*esaeH trening »•
radi nedeljskega gostovanja. Pooovnoae opozarjajo vsi igralci, naj vrnejo opremo. Načelnik.
_Hustrovane sportske novosti št. 51 so
izšle, številka je posvečena v glavnem plavalnemu prvenstvu Jugoslavije in pa proslavi 351etnice Haška v Zagrebu. Zanimiv je tudi članek, da se bo Concordia z vsem elanom spet vrnila v podsavezno prvenstvo in pa prvi propagandni članek o Fìngili — olimpijskem domačinu 1940. Razen tega je objavljena še kopica drobnih športnih novic iz vseh panog in krajev. Posamezne številke so po 1 din.
Iz Julijske krajine
Begunci pred sodiščem
Pred goriškim sodiščem bi se moral vršiti te dni proces proti 35 let staremu Avgustu Martinuciju in 35 let staremu Petru Bregantu iz Gorice, ki sta se pred dobrimi štirimi meseci odpravila v tolminske gore in zbežala čez mejo, da bi si poiskala dela rn zaslužka, ter 401etnemu Lojzetu Kosiču iz Pliskovice, ki jima je baje pomagal pri begu. Obmejni miličniki so vse tri prijavili policijskim oblastem, ki so poleg tega ugotovile, da je bil Lojze Kosič že nekaj časa pod policijskim nadzorstvom in da je brez njihovega dovolj en i a odšel od hiše. Glede njega si pravzaprav še niso niti na jasnem, ali je vobče odpotoval čez mejo, nego le, da je soobtožencema pomagal pri begu in odtlej ga ni bilo mogoče nikjer več najti. Tudi Martinuci je bil obtožen še zaradi nekega drugega prestopka.
Državni tožilec je sestavil zelo obširno obtožnico, v kateri zahteva za vse tri begunce prav občutno kazen. Preteklo soboto bi se moral proces na goriškem sodišču že pričeti. Sodnik pa je takoj ugotovil, da je za vso stvar pristojno tolminsko sodišče, v katerem območju so bili prestopki storjeni. Proces se bo res v krat kem vršil v Tolminu. Zanj je zavladalo v širši javnosti precejšnje zanimanje. Tudi listi so že objavili kratka poročila o preiskavi.
Drobne novice
Novo univerzo v Trstu bodo pričeli graditi že v septembru. Listi so te dni objavili vest, da je bil načrt za novo poslopje, ki bo zelo reprezentativno, kakor kaže sobotna »Piccolova« slika, že odobren in da se bodo odslej pripravljalna dela po odredbi Vlade naglo nadaljevala. Omenjeni list tudi izraža mnenje, da bo temeljni kamen za novo poslopje položil Mussolini, čigar obisk je napovedan za tisti čas. Verjetno je, da bo ministrski predsednik prišel v Trst okrog 20. septembra. Za 21. september so namreč listi napovedali njegov obisk v vasi Torre di Zutno v spodnji Furlaniji, ki ni baš daleč od Trsta in kjer si bo Mussolini ogledal nove velike objekte tekstilne tovarne »Soia Viscosa«.
V«üka skupina jugoslovenskih bivših bojevnikov se je preteklo soboto zvečer pripeljala v Gorico. Skupno jih je bilo okrog 250. V nedeljo so si ogledali nekdanja bojišča. Zvečer so se spet vrnili preko meje.
Rudarska šola v Labinju. Jeseni bodo ustanovili v Labinju, centru istrskega premogokopnega revirja nižjo rudarsko šolo. V Labinju so imeli doslej le nižjo obrtniško šolo, ki pa je le posredno služila strokovni izobrazbi karpanskih rudarjev. Spričo velikega razvoja rudniške industrije je postala ustanovitev rudarske šole že nujno potrebna
V	jadranskih ladjedelnicah, kjer je pred kratkim zaradi trenutnega pomanjkanja surovin delo nekoliko zastalo, bodo v smislu novega gradbenega programa, kakor poročajo tržaški listi, v kratkem pričeli graditi nekaj motornih ladij. Zavod za financiranje gradnje potniških in tovornih ladij je že stavil na razpolago potrebna sredstva za nekaj manjših ladij, ki bodo plule na progah proti severnim evropskim pristaniščem in po Sredozemskem morju, ter za dve ogromni prekooceanski ladji. Nekatere teh ladij bodo zgrajene v Trstu, Tržiču in pri sv. Roku v Miljah. V laboratorijih ladjedelnic že preizkušajo modele novih ladij, ki naj bi se zgradile po najnovejših sistemih, tako da bodo glede brzine in notranje ureditve sposobne za mednarodno konkurenco.
V	Batafa nad Grgarom je nastal preteklo sredo na posestvu 56 let starega Andreja Humarja požar. Ogenj se je pojavil v hlevu, ki je bü kmalu ves v plamenih. V veliki nevarnosti so bile tu<fi sosednje stavbe, a vaščanom, ki so takoj prihiteli na pomoč, se je posrečilo požar omejiti. Veliki hlev pa je pogorel. V njem je požar uničil okrog 100 stotov sena in nekaj poljskega orodja. Humar ima za 10.000 Br škod©.
Iz Trbovelj
t— Smrt nadarjenega in pridnega dečka.
V celjski bolnišnici je izdihnil 12-letni Moj-mir Moli, sin znanega narodnega delavca g. Oskarja Molla. Zbolel je za pljučnico jn, da bi bil deležen še skrbnejše zdravniške nege, eo ga odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa zanj ni bik> pomoči Neizprosna usoda je uničila življenje v svežem cvetu in iutri v četrtek ob 16. bo na trboveljskem pokopališču nadarjeni deček položen v grob. Počivaj v miru ljubljeni Mojce. Ugledni rodbini iskreno sožalje!
Umrl nam je nagle smrti naš ljubljeni brat, stric in svak, gospod
IVAN HUTTER
SOD. SVETNIK V POKOJU
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo ob 5. uri pop. na farno pokopališče v Litiji. LITIJA, 26. julija 1938.
Rodbini Hotter in Pregelj
Utrinki iz praških gledališč
POR
Visoki gostje v Planici
V ponedeljek je obiskal Planico predsednik poljske smučarske zvez« in aktivni član Fise — poljski minister Bobkowski
JACKSON GREGORT:
15
HCl SOLNCA
Roman.
Kendric je molčal.
Zdaj se je Zoraida obrnila k Fernandu Esco-barju.
»Gospoda sta moja gosta«, je rekla z zapovedu-jočim glasom. »Ne pozabite tega, senor el Capitan. Sprejmite zdaj gospoda v hišo, da ju pozdravi moj bratranec. Do svidenja pri kosilu!«
Okrog vratu je nosila na tenki zlati verižici majhno piščalko. Ponesla jo je k ustom, visoko in zategnjeno zažvižgala, izpodbodla konja in v tem, ko je oddirjala, še enkrat ošinila Kendrica z očmi.
»Izvolite z menoj«, je napeto rekel Escobar. »Tu noter, Caballeros.«
Z očmi je odslovil spremljevalce in zajezdil skozi vhod, kjer je zbujal peket kopit votle odmeve. Barlow je krenil za njim, a je zadržal konja, ko mu je Kendric zaklical:
»Nič kaj me ne mi če, Barlow, da bi sprejel gostoljubje te ženske. Čemu bi se mudila pri nji, namesto da greva po svojih opravkih?«
Brez smisla bi bilo. stavljati se ji po robu, Jim«, je odvrnil Barlow. »Kar stopi.«
Escobar ju je motril s prezirljivim nasmeškom.
»Poglejte«, je rekel in z roko pokazal na gosposko poslopje. »Presodite sami, ali bi bilo pametno,
upirati se ukazom senorfte reine?«
Ozrla sta se po s peskom posutih drevoredih in stezicah pod hrasti, s cvetjem obse jamih. Brez števila ptic je sedelo po cvetočih grmičih; sredi žametasto zelene trate je ležalo z marmorjem obrobljeno jezerce z vodometom. Bil je čudovit vrt. Izne-nada je oživel: iz enega stranskih poslopij je prikorakala vrsta mož. Sami mladi, lepo rasli ljudje, temnih obrazov, oblečeni v zavzetno domačo nošo: visoki, stožčasti klobuki, hlače na režo, široki pasovi, svetli škornji. Po vojaško so šli, molče, visoko vzravnani, z očmi uprtimi naravnost predse. Na kolovozu so obstali. Bilo jih je kakšnih petdeset.
In salutirali so kakor en mož.
»Vaju je volja, da vstopita kot gosta?« se je po-smehnil Escobar.
Kendricu je zavrela kri.
»Rečem vam, žlahtni moj prijatelj Fernando Escobar, da mi vaš solnčni temperament ni kar nič po godu. Midva se ne bova mogla prav razumeti, pa je bolje, da vam to kar na začetku povem. Sicer pa — kaj menite z besedo ,gosta'?«
Escobar je pomenljivo skomignil z rameni in priprl oči.
»Hočete reči«, je Kendric nadaljeval, »da je vaša kraljica, kakor jo imenujete, naročila svoji drhali, naj naju zlepa ali zgrda spravi v njeno oblast?«
»Ai!« je Escobar vzkliknil z igranim vzhičenjem, el Americano ma čitati skrivne misli!«
»Pustiva to, Jim«, je skoraj plašen pripomnil Bralow. »Kaj ti nisem rekel, da je vse skupaj brez smisla? Če tudi polovici izmed njih črepinje razbiješ, te bodo ostali vendar spravili podse. V res-
' niči naju čaka 5e preveč vsega, da se rajSI izogneva takšnim neumnostim!«
V odgovor je Kendric spodbode! kanja in zajezdil skozi vhod. Barlow je imel prav — brez smisla bi bilo, spuščati se z nevarnimi nepridneži v zdražbo.
Za Escobar jem sta jezdila k hiši. Četverokotno dvorišče, ob njem ko*ona hladnic, ki so jim strehe počivale na belih stebrih. Vrsta težkih hrastovih vrat je zadaj držala v hišo. Razjahali so drug za drugim, trije možje so pristopili in prevzeli njihove konje. Escobar je krenil proti širokim dvo-krilnim vratom sredi poslopja. Ko so se njegove ostroge oglasile na kamenitih tleh, so se vrata odprla in Ruiz Rios je stal pred njimi. Vljudno se je priklonil in pozdravil. Njegov pogled je bil kakor brez dna.
Vstopili so. Skozi veliko, nizko, mračno sobo, katere trda tla so pokrivale dragocene orientalske preproge, ju je povedel v široko vežo. Šli so mimo številnih vrat in so se naposled znašli v apart-manu v vogalu hiše, z razgledom na vrt. Ko so vstopili, sta se iz sobe izmuznili dve lepi, mladi Mehičanki v belih zavijačah in predpasnikih. Povesili sta oči, upognili koleni in izginili kakor dva majhna duhova iz nebes.
»To so vaše sobe, senores«, je rekel Rios in ju prosil, da vstopita pred njim. »Prosim, pozvonite, kadar boste opravili. Dekle vas bo potem odvedlo v patio, kjer vas bom pričakoval. Če smo kaj pozabili, prosim, samo pozvonite.«
Pustil ju je sama in odhitel. Očividno je bil vesel, da je izvršil svojo dolžnost. Zaprla sta vrata in se ozrla naokrog. V sobi so bili udobni, usnjeni
stoH, miza iz mahagonija, kacHM prfbor, cigare,
cigarete; steklenica brandya in steklenica rdečega vina sta pričali, da je v hiši gostoljubje doma. Skozi odprta vrata si videl v prijetno, z umetniškim okusom opremljeno spalnico, dalje v kopalnico, vso v belih slepicah; na drugi strani je bila enaka spalnica.
Vse sta premerila z enim samim pogledom. Potem se je Kendric mirno okrenil k tovarišu.
»Zdaj te poznam že nekaj let, Twisty«, je rekel brez ovinkov, »in sem te zmerom štel za prijatelja. Kakšnih šest let pa nisem imel kaj prida prilike, da bi bil s teboj. Zelo si se spremenil ta čas.«
»Kaj meniš s tem?« je vprašal Barlow.
»Reči hočem, da mi je v tako nori pustolovščini, v kakršno sva midva zašla, treba kot tovariša človeka, ki se lahko zanesem nanj. To se pravi, da naj vsako karto tako izigra, kakor mu pride, da asa ne tišči v svojo pest. Jaz ti nisem ničesar prikril. Kaj mi pa ti tajiš?«
V zadregi je Barlow zrl predse. Nato je odmašil steklenico brandya, napolnil kozarec in srknil.
»Cikaš na tisto, kar je rekla zunaj malo prej?« je vprašal.
»Da. Na to in še na druge reči.«
»Če bi ti bil že spočetka povedal, da naju bo najina pot za zlatom privedla v bližino Zoraide Ca-stelmar — ali bi bil potem še! z menoj?«
»Ne. Mislim, da ne.«
»Vidiš, zato ti nisem povedal tega.«
»A kaj si ji bil obljubil?«
»Da pridem sem in te privedem s seboj.«
ESS *
LEPSKI JESENSKI SEJEIY1 1938
ZAČETEK :
60% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH, ZNATNI POPUSTI V DRUGIH DRŽAVAH.
VSA POJASNILA DAJEJO:
ZVANICNI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA — BEOGRAD — KNEZ
AVGUSTA
IN ČASTNI ZASTOPNIKI: ING. G. TÖNNIES, LJUBLJANA, TYRŠEVA 33 — TELEF. 37-63.
IN
JOS. BEZJAK — MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 25. TEL. 20-97.
Beseda 1 Din. davek 3 Din.; za šifro a!i daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Parketarji!
Združenje obrtnikov, sek-c:ja parketarskih obrtnikov. Zagreb, išče 30 pomočnikov parketariev za takoj. Dober zaslužek. Vprašati : Ldruženie zanatlija, Zagreb.
17600-1
Sodarskega
pomočnika
Elajšo moč in vajenca, — sprejme takoj F. Oblak, so-dirstvo, Vrhnika.
17609-1
Več čevljarskih
šteparic
Ivan Pre-17601-1
sprejmem takoj, šern, Kranj.
Avto-mehanika
ki je dober teoretik, s^rugar ln varMec ter monter za bencinske lil Diesel-stroje, popolnoma samostojen ter precizen v -dein, dobi mesto. Prednost imajo simo prvovrstne meči z daljšo prakso. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. »jutra« pod »Avtomehanik«.
17356-1
Dekle
k otrokom, vesele narave, popolnoma zdravo, sprejmem. Začetna plača din 3(O. Ponudbe pod »Zanesljiva« ca ogl. odd Jutra.
17572-1
Šivilje
in učenko za moško perilo sprejmem takoj. A. Mahar, Selenburgova 4.
17620-1
Gospodinje!
Prokurist neke banke v Novem Sadu išče za sebe in svojega sina tretješolca inteligentno damo, po možnosti s srednješolsko izobrazbo, v starosti do 40 let, ki bi prevzela vse dolžnosti gospodinje, ki zna kuhati in voditi samostojno vse gospodinjstvo. Prednost imajo osebe, ki ljubijo otroke. Služba stalna. Plača po dogovoru. Obširne ponudbe 5 sliko poslati na ogi. odd. Jutra pod šifro »Gospodinja 623«.
17623-1
Kuharico
ki je bila dalje časa zaposlena v gostilniški kuhinji, ali absolventko gostilniškega tečaja, sprejmem za vodstvo ljudske kuhinje — v Ljubljani takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17628-1
Naročnik) »JUTRA« ao zavarovani za 10.000 Din.
©glasi
Shithe išče
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro- ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Boljša služkinja
za vse, išče mesta k mali družini, najraje k dvema osebama. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najraje v Ljubljani«.
17599-2
Mesarski pomočnik
star iS let, išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober delavec«.
17613-2
Brivski pomočnik
dober delavec, vojaščine piost išče službo. Pozna-jelšek Julij, Breg, Litija.
17615-2
liiiiRiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimifiiMiimfliiiiiimiiiiiBii!
Vajenci (ke)
iiiiimimiiniiiiiiiiiiiiiminmiiiiriiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiii!.:
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Učenca
sprejmem. Naslov v vseh
Glasbila
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Klavir
prve znamke, v najboljšem stanju, zaradi odpotovanja poceni naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Redkost«.
17621-26
poslovalnicah Jutra.
17606-44
Vajenko
sprejme takoj modistka. Salon »La femme chic«, Anica Puhek, Selenburgova 6-1.
17607-44
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Ne zamudite
te prilike!
Partija šivalnih strojev Singer, Pfaff in drugih pogrez-ljivih, ki tudi štikajo in štopajo, z dvajsetletno garancijo in več koles po iz-vanredno nizkih cenah naprodaj pri »Promet«, nasproti križanske cerkve v Ljubljani.
17608-6
Orehova jedrca
lepa, nudi J. Menart, Domžale.	17610-6
Dimniška vratca
najboljše kakovosti se zaradi upeljave do 31. julija prodajajo za reklamno ceno din 12 za komad. Pozneje din 16. ES EM BE, Domobranska 1 Ljubljana.
17612-6
		
Pri	del	ki
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Cvetlični med
domač, zdravilni, nodi najceneje J. Menart, Domžale.
2(52-33
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Parni kotel
za ogrevanje baterij v sušilnici za lepenko ca 12 kv. m kurilne ploskve, ca 6 atmosfer, po možnosti s pre-greievalcem pare, rabljenega, vendar v dobrem stanju kupimo. Grad Ravne, pošta Guštanj, Dravska banovina.	17602-29
Lokomobilo
»Wolf« 100—140 HP s kondenzatorjem in pregre-valnikom, rabljeno, toda v dobrem stanju, prodamo. — Grad Ravne, p. Guštanj, Dravska banovina.
17604-29
Francis turbino
od 3—6 m padca, 125 vode na sekundo, kupi Dovič Ivan, Ljubljana, Vilharje-va 29.	17617-29
Orodje
k venecijanski žagi, z železnim pavčnim kolesom — proda Ivan Dovič, Ljubljana, Vilharjeva 29.
17618-29
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Za posojilo
3500 din vrnem 5000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »4 meseci«.
17605-16
NSERIRAJ V „JUTRU" !
ÜKEFjSESt
"W^äsHBot^T m/mW1-
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Gostilno ali
restavracijo
vzamem takoj v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Promet«
17622-17
Mesnico
oddam tako; v najem. Informacije v gostilni »Pri RACI«, Ljubljana VII.
17624-17
V zdravilišču
na najbolj prometni točki, blizu Celja, pod ugodnimi pogoji oddam 1. januarja 1939 v najem dobro vpe-l)ano trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Redka prilika«.
17625-17
WKLBBtflf
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Frizerji pozor!
opremo za salon s petimi kabinami, ugodno prodam. Salon Mary, Mestni trg 3.
17627-19

^üsS:
Beseda 1 Din. davek 3 Din: za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Dve hiši v
Višnji gori
ugodno na prodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po šifro »Višnja gora«.
17611-20
Takoj naprodaj
v Kamniku
hiša s staro, dobro vpeljano gostilno »Terpinc« z gospodarskim poslopjem, večjim dvoriščem in vrtom. Hiša leži na najprometnejši točki, blizu farne cerkve na Sutni št. 29- Vsa nadaljnja pojasnila daje gospod Jerele v Kamniku.
17632-20
Stanovanje
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din
Udobno stanovanje
v bližini kavarne Evrope, 3—5 sob, vse pritikline in komfort, oddam za avgust. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17052-21
NSERIRAJ V „JUTRU44 Ì
nii
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro aH daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Opremljeno sobo
v I. nadstropju ali visokem pritličju, s posebnim vhodom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pewi fifro »Plačam 400 din«.
;7631-23a
Dijaške sobe
Dva nižješolca
sprejme boljša obitelj v dobro oskrbo. Hrana zadostna in tečna Cena zmerna. KI a vir na razpolago, pomoč pri učenju Nailr r vseh po. slovalnicah futra.
16780 22
Izgubljeno
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
510 din
je bilo Zgubljenih med 9. in Vili. dopoldne od Do-lenuke ceste do Škrabčeve ulice. Pošten najditelj se prosi, da jih odda proti ""agradi na policiji.
17630-28
Vsaka beseda ? din : davek 3 din . Zi daianie naslova 3 din : najmanjši znesek 20 din
Gospoda
v sivem dežnem plašču, ki se je peljal v petek 22. julija v vlaku iz Maribora ob 9. uri 10 minut in v Slovenski Bistrici izstopil, — prosi dama pri oknu za cenjeni naslov na podružnico Jutra v Celju pod »Razumete« o ja«.
17626-24
IND1AN0L\
J fe zanesljivo olje
ker je njegov
2 „film" kot
elastična blazinica, zato
i poveča kompresljo » tem
A poveča brzino motorja
C ne odpove niti pod
7 najtežjimi okoliščinami
domače prvovrstno motorno olje za motoeikle s primerno kompresijo
MOTOCIKUSTIS Za svoje motorje kupujte Ie\
»INDI ANOL«
Zadovoljni boste! — V Ljubljani je glavna zaloga pri tvrdki
IG N. V OK - Tavčarjeva ulica
Mestni pogrebni zivod Občina Ljubljana
Nenadoma nas je za vedno zapustil naš ljubi soprog, očka, sin, brat in stric, gospod
IVANČIČ ANDREJ
TRGOVSKI POMOČNIK.
Na zadnji poti ga spremimo v sredo, dne 27. t. m. ob 5. nri popoldne iz mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 26. julija 1938.
Žalujoči: ANI IVANČIČ roj. FEVC, žena; METKA, MARINKICA, otroci — ter ostalo sorodstvo.
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
IS?
MOTORNA KOLESA
od 100 do 600 ccm eno leto garancije vse rezervne dele
Motor-Lotz
Maribor, Cankarjeva
jLahka letna oblačila,
vetrni suknjiči,
perilo itd. prodaja najceneje
PRESKER,
Sv. PETRA C. 14.
K
Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 5, Telef. 20-59
INSERIRAJ V „JUTRU44!
Parkefe
vseh vrst izdeluje in dobavlja po nizki ceni
Leo Paulin
tovarna parket in furnirja, parna žaga. Pošta: Straža pri Novem mestu.
Premoženje
zasluži v kratkem času kdor
vloži do 20.000 din
gotovine za izdelavo in prodajo blaga, ki se dokazana prodaja v velikih
množinah. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zajan> čen dobiček«.
Ovignite v oglasnem oddelku dospele ponndbe.
KOLESA znamke „AXO"
v prvovrstni kvaliteti in lepi izdelavi, kupite ugodno pri
H. SUTTNER,
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 6.
Zahtevajte brezplačen cenik. — Ugodni plačilni pogoji!
Tisoče zahval prejema »MORANA«
tf£3ö*TAKO;J IZPADATI—:-
INZRASTEjöl^A PLEŠASTEM MESTU^ODSTRANI PRHLJAJiti. JACA IN HRANI LASNE KORENINE •
POŠILJAMO PO POVZETJU-5TCKL.DIN.50-


Nameščenci tvrdke Feliks Urbane
sporočajo vsem, ki so ga poznali žalosti» vest, da se je ponesrečil njih dobri in nepozabni tovariš, gospod
ANDREJ IVANČIČ
katerega spremimo na njegovi zadnji poti v četrtek, dne 28. t m. ob 5. uri pop. izpred mrtvaške veže splošne bolnice. Ohranili ga bomo v trajnem spominu!
■					1	
■		* vr X .				■
Tvrdka Feliks Urbane, Ljubljana
javlja žalostno vest, da je njen dolgoletni sodelavec
IVANČIČ ANDREJ
nenadoma umri.
Tvrdka bo ohranila vestnega sodelavca v trajnem spominu.
LJUBLJANA, dne 26. julija 1938.
cä
I	i ° i
*2 >N > ©
S a > ©
E»
* X
«I
i m
« a
■a %
II te
Krasen je dan.
Samo nikar ga ne
popijte s svojo pxf-^l kavo.
p 'y^rnm^M

Urejträ Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak._Jgsi v Ljubljani,