# 3   Da mogel bi v besedo svet obleèi, postati pesnik duš, èe mi `e snov je pokoršèino odrekla, da svetovje v jeziku svojem mogel bi obseèi, sem `elel si ...1 Ta oktober mineva leto dni, od kadar je k poèitku v svojem 93-letu legel Janko Moder. Beseda poèitek zveni kar malce èudno, saj stoji ob boku mo`a, ki ga po- èivanje na tem svetu ni kaj dosti zanima- lo in je vse svoje `ivljenje posvetil delu. Na to nam ka`e `e dejstvo, da je ob njegovi smrti pisalo, da smo izgubili prevajalca, pi- satelja, pesnika, urednika, upokojenega profesorja in uèitelja, lektorja, publicista, leksikografa, sestavljavca slovarjev in morda bi se našla še kakšna dejavnost, ki mu je omogoèala, da je ta svet “oblaèil v besedo”. O njegovem monumentalnem delu prièajo tudi same številke, ki so v obliki statisti- ke ostale za njim. Skoraj najmanjša med njimi je številka 28, ki oznaèuje število je- zikov, iz katerih je prevajal. Tiste, ki se vr- tijo okoli njegovih del, pa so dosti veèje; bibliografija Janka Modra nam s svojimi 1400 bibliografskimi zapisi razkrije veè kot 400 prevodov proznih in 200 prevodov dramskih del, poleg teh pa je tu še okoli 100 prevodov strokovnih knjig. Marko Crnkoviæ je nekoè skušal izraèunati prib- li`no število strani, ki naj bi jih Janko Mo- der prevedel tekom enega dne: “Naj poskusim pribli`no izraèunati obseg njegovega dela. Moder je umrl v 93. letu sta- rosti. Recimo, da je aktivno prevajal 70 let. Èe znaša povpreèen obseg vsake od 500 prevedenih knjig — da ne bi preveè zakompliciral raèuna, izpušèam drame — 20 avtorskih pol, potem nje- gov prozni prevajalski opus znaša cirka 10.000 pol. In èe je torej v 70 letih prevedel 300.000.000 znakov, potem jih je v enem letu moral prevesti veè kot 4.000.000 oziroma skoraj 150 avtorskih pol na leto. Pol pole na dan! Vsak dan sedem, osem tipkanih!”2 Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti, da je poleg prevajalskega poklica veè let deloval še kot predavatelj na Akademiji za gledališèe, radio, film in televizijo, bil je urednik pri Cankarjevi zalo`bi, jezikovni svetovalec in lektor pri Mohorjevi dru`bi, Mladinski knji- gi in Mestnem gledališèu ljubljanskem. Je avtor številnih jezikovnih razprav, èlankov in radijskih oddaj. Kot èlan jezikovnih ko- misij pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je sodeloval pri vseh izdajah Slo- venskega pravopisa. Bil je èlan jezikovne- ga razsodišèa, urejal je razliène knji`ne zbir- ke, med njimi zbirko Nobelovci, sestavil je tudi Leksikon nobelovcev. Bil je soustano- vitelj in predsednik Društva slovenskih knji- `evnih prevajalcev in še in še. Ljudje, ki so z njim sodelovali, vedo povedati, da je kljub veèni zaposlenosti vedno našel èas za sve- tovanje, za pomoè in strokovni pogovor. Morda bi bilo vmesno parafrazirati znani citat; za nekatere je delo preprosto strašno, za Janka Modra pa je bilo delo strašno pre- prosto. O delu je tudi sam dejal: “Delal sem igraje, s komer koli sem šel kamorkoli. Delo je bilo zame ne samo sredstvo ampak kdaj `e tudi kar cilj.” >'< #A :  -      , $   ,       -   V mladosti sanjal sem o tihi sreèi, naj muze bi mi dar nebeški ulile, da mogel bi v besedo svet obleèi.3 Janko Moder se je rodil 8. 5. 1914 v Dolu pri Ljubljani, oèetu mizarju in mami slamnikarki. Bil je najstarejši sin in normalno bi bilo, da bi prevzel posel oèeta in deda ter se tako lotil umetnosti obdelovanja lesa. Ker pa so se njegove mizarske sposobnosti izkazale za ne preveè obetavne, a je v nasprotju z njimi njegova bistrost navdušila uèitelje, ga je dru- `ina poslala v šole. To je bila zanj precejš- nja sreèa, saj je bil iz svoje vasi po desetih letih prvi, ki mu je bilo omogoèeno nadaljnje šo- lanje. Najprej se je šolal v Marijanišèu, ka- sneje pa v Zavodu svetega Stanislava. K sled- njemu je dosti pripomogel tudi njegov stric duhovnik, ki je kot prefekt slu`boval na Ško- fijski klasièni gimnaziji v Šentvidu. Kot uèenec se je izkazal za pridnega in zelo nadarjenega, predvsem v jezikih, èeprav, kakor sam pravi, šoli ni nikoli posvetil preveliko mero èasa, volje in moèi. Vedno je bil tihi upornik; na zunaj odliènjak, znotraj pa svo- bodna ptica, ki je ponoèi prevajala, pisala, us- tvarjala, lezla èez šolsko obzidje in se tihotapila v Dramo, nato pa zamujeno spanje nadokna- dila v šolski klopi. @e pri dvanajstih je pre- vajal Karla Maya in na roko napisan prevod je zajemal èez 600 strani tipkanega besedila navedenega pisatelja. Pisal je tudi krajša lite- rarna dela in uganke in vse to v èasu šolanja objavljal v šolskem glasilu Domaèe vaje. Iz di- jaških let so se ohranili tudi sledeèi, šaljivi verzi: Moji verzi niso moderni in najbr` ne modri, a Modrovi so! Verjetno `e iz teh zgodnjih del ni te`ko zaèutiti optimizma, vedrosti in humorja, ki so ostali njegova stalnica vse do smrti. “Nikoli se nisem bal stopiti v `ivljenje. Naj vam po- vem, da sem veliko preveslal v sandolinu, èe- prav ne znam plavati,” je dejal v nekem in- tervju. Tudi zato ni èudno, da ga ni bilo strah nobenega novega jezika in med evropskimi jezik so mu domaèi postali vsi, razen mad`arš- èine. Vztrajnost ga ni zapustila niti takrat, ko je pri dvajsetih letih zbolel za meningi- tisom in zaradi njega pozabil vse tisto jezi- kovno bogastvo, ki ga je osvojil do takrat. Se- veda se je takoj, ko je bil spet pri moèeh, zaèel ponovno uèiti izgubljeno. Po gimnaziji se je vpisal na študij elektro- tehnike. Zanjo se je navdušil doma, ko je med poèitnicami pomagal oèetu in dedu pri iskanju primerne lokacije za manjšo hidroe- lektrarno. Jankov oèe je namreè v èasu ujet- ništva v Kavkazu med prvo svetovno vojno pobral vrsto naprednih idej, ki jih je po vr- nitvi domov zaèel tudi uresnièevati. Toda za- radi spleta veè okolišèin po konèanem prvem letniku Janko izbrane študijske smeri ni na- daljeval in si je poiskal slu`bo. Gotovo pa mu je poznavanje naravoslovja in elektrotehnike vedno dajalo tudi tisto, skoraj magièno ši- rino, uporabno predvsem takrat, ko je moral pri prevajanju poseèi po bolj strokovnih in znanstvenih knjigah. S knjigami ga je še tesneje povezal študij slavistike, ki se je skoraj nakljuèno vpletel v njegovo `ivljenje, odloèitev zanj pa je pad- la “še prej kakor èez noè”; nekega dne je v Ljub- ljani na Vilharjevi sreèal prijatelja Martina Jevnikarja, ki je ravno takrat našel sobo za dva, ter se je nameraval vpisati na slavistiko. Janka je povabil s seboj in ta je ponudbo spre- jel. Študiral je ob delu. Na enem izmed de- lovnih mest, v Prosvetni knji`nici, kjer je bil med drugim zadol`en za seznam ljudskih iger, je vsako tujejezièno prepisal v slovenš- èino. Ob prepisovanju se je nauèil èeško, slo- vaško in nizozemsko; vse po logiki, po ka- teri je dekodiral besede, in se, kakor sam pra- vi, ob tem sladkal. 3     # /   !  Medleèe le sem šepetal molitve in tihi vrelec misli ni usahnil, naj še tako stra`ar me je zapahnil: nabrale v venec so se mi pesnitve.4 @e kot dijak se je Moder odloèil, da se s politiko ne bo nikoli ukvarjal. Temu je bo- trovala tudi izkušnja, ki jo je kot dvanajst- letni deèek do`ivel na obèinskih volitvah; pri enem od `upanskih mo` je prepisoval volilne listke, med tem pa so v sobo stalno hodili po- litièni magnati, ki so govorili takšne reèi, da so mu politiko za vedno priskutili. Toda kljub temu je bil takoj po koncu vojne, leta 1945, zaprt prav zaradi politiènih spletk ozi- roma zaradi kršenja kulturnega molka, ka- kor so mu obrazlo`ili kasneje. Izkazalo se je celo, da je k zaporni kazni pripomogla za- mera enemu izmed sošolcev iz osnovne šo- le, ki je kasneje postal visoki uradnik. V de- vetih mesecih temnice je v glavi, brez zapi- sov na papir, spletel eno najte`jih pesniških oblik - sonetni venec sonetnih vencev, ki ga je naslovil Sla spomina. V uvodu te pesniške zbirke med drugim zapiše: “Ne glede na vse globokoumne teorije in fi- lozofije o domoljubju mi pogled v naravo ka`e, da je samoobramba eden bistvenih, tudi èlo- veških, pranagonov. In tako sem med italijansko in nemško zasedbo pisal petdelni roman Sve- to zemljo, prièevanje o naši avtohtoni pravi- ci do raja pod Triglavom. Ko pa se je po voj- ni zasedba nadaljevala in sem bil vr`en v za- pore, od koder bi lahko tudi ne bilo vrnitve – kakor mi je sredi poletja prièeval rumen list na zelenem drevescu ali toliko in toliko noènih to- vornjakov, na kakršnem so odpeljali tudi pri- jatelja Narteja Velikonjo, sem se spet oklenil istega pranagona in se odloèil za kulturni boj: Èe je vaše praproèelo surovi egoizem in s tem unièevanje vsega, kar bi vam utegnilo priti na- proti, je moje – samoobramba, ki mi jo dolo- èata zavest in podzavest. Samoobramba s kri- kom proti nasilju: med vojno z dokumentar- nim romanom, ko je bilo mogoèe pisati za pozne rodove, zdaj, v zaporu, dokumentarna pesem, da si jo bom lahko zapomnil.” Pesmi imajo veèinoma domoljubno tema- tiko, ki pa se prepleta s hrepenenjem po dru- `ini (`ena Otilija ter dva šoli še nedorasla otroka so ostali na milost in nemilost pre- pušèeni dobrim ljudem) in moèno duhov- no noto, ki spodbuja trdno, vitalno dr`o. Ne- nazadnje so bile pesmi tudi tisto, kar je Janka ohranjalo pokonci. O tem pravi: “Kakor se bele krvnièke zberejo ob krvaveèi rani, kakor mravlje – po zakonu prabitne na- rave – poskušajo obnoviti nasilno razdrto mrav- ljišèe, sem pisal v spomin v samoobrambi te- lesa in duha ...” +   “Jezik je bistveni del èlovekove biti. Z njim je zdru`en telesno, snovno, da ga lahko govoriš ali poslušaš, pišeš in bereš, pa tudi skrivnost- no duhovno, da v njem snuješ, premišljuješ in sanjaš. O tem prièajo številne razprave, prièa pa tudi vsakteri izmed posameznikov. Vsaka utesnitev ali omejitev v èlovekovem izra`anju je hud primanjkljaj, naj bo fizièna (jecljanje, gluhonemost ...), naj bo premajhen besedni za- klad, omejena razgledanost, ozka dru`ba, utes- njena stroka ...”5 Takoj po prihodu iz zapora so se zaèele nove te`ave; Moder ni in ni mogel dobiti slu`be, poleg tega pa ga ljudje kar na enkrat niso veè poznali. Po raznih zalo`bah je moral moledovati za kakršen koli prevod in delo mu je nazadnje le ponudil znanec, prevajalec v Cankarjevi zalo`bi. Šlo je za knjigo Tihi Don; Jankov znanec je v zalo`bi dobival svoj vsakdanji kruh, samo prevajanje pa mu ni preveè dišalo. Toda na zaèetku ni imel sred- stev, da bi plaèeval Jankovo delo in zato sta bila prvi ter drugi del prevedena zastonj. Leta 1954 je Janko Moder zaèel delovati kot svobodni prevajalec. Morda si pri pre- 3         vajalskem poklicu kot ideal predstavljamo prozoren medij, skozi katerega se besede iz- virnika brez vsebinskih in slogovnih spre- memb prelijejo v domaèi jezik. Seveda temu ni nikoli tako in zanimiva je izkušnja, ki jo imel pri tem tudi veliki prevajalec: “Nikjer ni reèeno, da prevajalec lahko ob- jektivno dojame avtorjev slog in ga objektiv- no – za vse bralce objektivno – posname. Še veè: nikjer ni reèeno, da se prevajalec v resnici hoèe podrediti avtorju ravno po tej poti in da mu hote ali ne hote ne uhaja soupoštevanje lastnega duktusa, pa tudi podzavestno lastnega sloga.”6 Prevajalska slu`ba ga je tako prevzela, da se prevajanju ni `elel za doloèen èas odpo- vedati niti zato, da bi naredil doktorat in tako 3    # dobil mesto stalnega profesorja na AGRFT- ju. Samo dvakrat je malce odlo`il prevajal- sko pero in ga zamenjal za pisateljskega. Plod tega sta dve knjigi (sicer naèrtovanega pen- tatevha) o zgodovini slovenskega naroda: Sve- ta zemlja (1954) in Vladar Samo (2004), ter knjiga o dr. Valentinu Meršolu, infektolo- gu, ki je po drugi svetovni vojni pomagal v avstrijskih taborišèih. Marsikdo se je ob izidu zadnje knjige leta 2005 vprašal, kdo je èlovek, ki je celo Janka Modra prevzel do te mere, da se je raje kot prevajanju za nekaj èasa posvetil pisanju biografije. Naj poleg tega, da je dr. Meršol ob koncu prve vojne `e skoraj odkril penicilin, pa mu je slavo odnesel Fleming in da je med drugo vojno v Leonišèu istoèasno zdravil nemške vojake, domobrance in par- tizane, omenim še to, da je bil to tudi mo`, ki je z odloènim in srènim posegom maja 1945 rešil `ivljenje 6000, èe ne veè kot 10000 lju- dem. Med njimi je bila tudi Modrova druga `ena Anica, s katero je stopil pred oltar pri svo- jih èilih 82-ih letih. Prav ona je v zahvalo za svojo rešitev Janka tudi spodbudila k pisanju dela o tem velikem zdravniku. Samo prevajanje seveda s seboj ni prina- šalo le u`itka in skromnega zaslu`ka, ampak tudi te`ave; veèkrat se je zgodilo, da se je mo- ral Janko Moder novega jezika nauèiti kar med prevajanjem samim, poleg tega pa je le malo del prevedel po svojem izboru. Skoraj vsa so mu predlagale ali dodelile zalo`be, se- veda ne glede na to, kako blizu sta mu bila tematika ali slog. Nekoè je celo malo poto`il: “V tem smislu je bilo kruhoborstvo dostikrat prav neprijetno, èeprav z u`itkom delam in mi je vsako delo vselej nov izziv, vreden, da se v njem preizkusim.”7 Dostikrat so mu zaradi njegove hitrosti oèitali površno prevajanje. Marsikateri oèi- tek je letel predvsem na prevode iz moderne knji`evnosti. Prevajalec sam je vedno skrom- no priznal, da vsi prevodi, povsem narav- no, niso odlièni. “Pri vsakem delu, naj bo umetnostno ali strokovno, pri pogovoru ali klepetu, si na vso moè prizadevam, da bi bil kot pisec ali preva- jalec navzoè z vsem svojim jazom. Res pa je, da èlovek ni zmeraj zadosti razgledan, da bi zmogel – paè po svojih moèeh – idealno reagirati na postavljene naloge. Hitra odrezavost nik- dar ni bila moja moè, zato se moram veèidel sprijazniti s poèasnim pribli`evanjem izvirniku, se pravi, da se dostikrat zadovoljim s trenut- no zasilno rešitvijo, z domislekom, èe mi ne po- dira delovnega ritma, ki ga poskušam ohranjati pri prevajanju, zato dosledno vsak prevod potem pilim in celo po dvakrat, trikrat na novo pre- tipkam, neredko pa mi ga zalo`ba prehitro po- tegne izpod rok.” Zaradi njegovega neverjetnega opusa so o njem kro`ile celo legende, èeš da zanj deluje cela delavnica prevajalcev. Sam je z zamahom roke in nasmehom vedno odgovoril, da ga še nikoli ni nihèe poprosil, èe bi lahko kaj prevedel pod njegovim imenom ali mu kako drugaèe snel s pleè kakšno drugo nalogo ali dol`nost. Je pa priznal, da se zgodi, da je kak- šna stvar prevedena kar tekom noèi. Anek- dota govori, kako ga je nekoè poklical nek re`iser in ga prosil za prevod neke drame. Re- `iserju se je zelo mudilo, Janko pa med ko- pico knjig in papirjev ni in ni mogel najti iz- gubljenega prevoda. Raje kot da bi po`rl be- sedo in se re`iserju opravièil, ker prevoda ne more najti, je sedel za pisalni stroj in èez noè na novo prevedel celotno dramo. Za njegove najboljše prevode veljajo tisti iz nordijskih jezikov, z njegovo pomoèjo pa so v slovenšèini spregovorili mnogi jezikov- ni velikani, kot so: P. Calderón de la Barca, Shakespeare, Moliåre, C. Goldoni, H. Ibsen, G. B. Shaw, L. Pirandello, B. Brecht, F. García Lorca, M. A. Šolohov, I. S. Turgenjev, A. P. Èehov, F. M. Dostojevski, L. N. Tolstoj, B. L. Pasternak, V. Nabokov, I. Andriæ, M. Selimoviæ, W. S. Reymont, D. Defoe, D. H. Lawrence, W. Golding, H. James, T. Dreiser, 3        W. Faulkner, W. Styron, G. Grass, H. Böll, I. B. Singer, G. García Márquez, R. Tagore, O. Elitis, F. Nietzsche ... D   !   #    ,  :  - Da mogel bi trenutku reèi: Tako si lep, o daj, postoj! Ne more v tisoèletje v niè se izteèi z menoj vred tudi sled se moj.8 60 je tista magièna številka, ki se oklepa Fausta tudi v slovenšèini; 60 let ga je pisal njegov avtor, J. W. Goethe, prav toliko pa je za njegovo poslovenjenje potreboval tudi Moder. O prevajanju ene najlepših knjig v svetovni knji`evnosti pravi sledeèe: “Ta knji`ica se mi je spremenila v nekakšen vademekum, brevir, h kateremu sem se potem med vojno dan na dan zatekal, pa ne le kot obi- èajni bralec, temveè tudi kot Janko Moder, ki je bil `e od gimnazijskih let naprej navajen vsa- ko knjigo v tujem jeziku brati tako, da jo je tudi sproti prevajal v slovenšèino.”9 Celoten prevod Fausta, ovit v zlato tako ali drugaèe, je izšel ob devetdesetem rojstnem dnevu velikega prevajalca. Drugi del labodjega speva predstavlja 5000 strani dolga Valvasorjeva velikanka Slava voj- vodine Kranjske, s katero se je bojeval “strašno dolgo, po mnenju nekaterih kar predolgo”. O njej se je rad šalil, da ga je uklešèila za dvaj- set let in da je dovolj domišljav, da lahko pove, da jo je zares te`ko prevajati. “Na vsaki strani desetkrat obtièiš, ob ime- nih, strokovnih izrazih ali, še najveèkrat, ob ne- razumljivostih. Napredujem, ampak preveèkrat ostane vprašaj. Nikdar še nisem bil toliko po- ra`en; moèna osebnost moraš biti, da to zdr`iš.”10 Prevod je ostal neizdan vse do njegove smrti. Mislili so tudi, da je nedokonèan, a se je kasneje izkazalo, da prevod `e obstaja in tako lahko v kratkem prièakujemo tudi njegovo izdajo. 3            In v vekov vek `lahten spomin ne mine, vse bolj in bolj se širi, razprostira. Kakor studenec, ki v skalah izvira, poskoèen, trdo`iv otrok višine, razmahne, zapodi se èez kamnine, kot reka si svobodno pot izbira, namaka polje, da v suši ne shira, bremena te`ka nosi v prid veèine.11 Skoraj nemogoèe je spregledati posreèe- no nakljuèje, da za priimkom Moder sto- ji oseba, ki nam vedno znova potrjuje sta- ri latinski rek: Nomen est omen. Vsak dober bralec, vsi otroci v šolah, dijaki in študentje, se stalno in vedno znova sreèujejo z enim najveèjih prevajalcev. Nalašè nisem zapisala slovenskih, kajti tudi èe bi iskali po vsem svetu, bi te`ko našli èloveka, ki je v svoj jezik oblekel toliko knjig in z njimi zapolnil to- liko vrzeli, ki jih na `alost naredi nerazu- mevanje tujega jezika. Knjige in znanje, ki ga skrivajo med svojimi platnicami, so go- tovo veliko bogastvo in res je prav, da se ved- no znova spomnimo in zahvalimo tistim, ki so bili s svojim delom in znanjem most med domaènostjo in tujino. 1. Janko Moder, Sla spomina, Celje, Mohorjeva, 1994, 103. 2. Marko Crnkoviæ, Za narodov blagor, http:// crnkovic.blog. siol.net/2006/10.21/moder-in- memoriam/21. 10. 2006. 3. Janko Moder, n. d., 103. 4. Janko Moder, n. d., 103. 5. J. W. Goethe, Prafaust, Slovenija, Zalo`ba Sanje, 2004, 19. 6. Drago Bajt, Jezik je kakor telo: èe ga ne uporabljaš, posamezne mišice in plasti odmrejo, Ampak, junij–julij 2004, 41. 7. Drago Bajt, n. d., 39. 8. J. W. Goethe, n. d., zad. str. 9. J. W. Goethe, n. d., 12. 10. Jana, 2004, Janko Moder, št 5. 11. Janko Moder, n. d., 103.