Posunna piačaaa v uocoviui.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
iztiaja dvakrat tedensko, ta sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica -Trbovlje Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
©
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje ta socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 43.
Sreda, 31. maja 1933.
Leto VIII.
Črni oblaki nad razorožltveno
konferenco.
Henderson strahuje konferenco v Ženevi.
Živko Toipalovič:
Gospodarska vojna med Avstrijo in Jugoslavijo.
Radi uvoza prašičev.
Avstrijska vlada je nedavno izdala avstrijskimi agrarcem na ljubo prepoved uvoza agrarnih pridelkov in prašičev iz Jugoslavije. Vlada je trdila, da je ukrep le začasen.
Avstrijska vlada je hotela ustreči domačim agrarcem, da bi utegnili svoje letošnje pridelke dražje prodati in so že prve dni tudi cene pridelkom, zlasti svinjskemu mesu, znatno poskočile. Ukrep vlade je umetno sredstvo v podporo navijala cen, ker Avstrija s svojimi pridelki itak ne more kriti domačih potreb. Važnejše je pa vprašanje s stališča avstrijske zunanje trgovine. Jugoslavija je kot kupovalec avstrijskega blaga na tretjem mestu. Ce ta kupec odpade, utegnejo predvsem Poskočiti cene živi jenskim' potrebščinam v Avstriji in ker ni več dobrega kupca za avstrijske industrijske izdelke (tudi papir, knjige, revije), utegne biti ogrožena avstrijska industrija.
Iz teh razlogov je proti ukrepu avstrijske vlade takoj protestirala industrijska zbornica in večina časo-Pjsja fstotako obsoja tako gospodarno politiko. »Arbeiter-Zeitung« pravi' da gre zopet za nespametno »prašičjo vojno« z Jugoslavijo, ki bo v sedanjem času za Avstrijo prav malo dobrodošla.
Naše stališče je, da je potrebno med sosednjimi državami, torej tudi med Jugoslavijo in Avstrijo, čim tesnejše gospodarsko sodelovanje. Do tega prepričanja in z oziromi na domači odpor ter represalije s te strani se avstrijska vlada že bavi z načrtom:, da svoj ukrep omili in končno popolnoma revidira.
Kitajska brez moči.
Japonska diktira mir.
Vojne med Kitajsko in Japonsko bo koneC. Sklenjeno je premirje. Japonci so zasedli tartarski del Pekinga. Premirje je sklenjeno na vPliv Anglije s soglasjem! Čankaj-šekove vlade v Nankingu. S premirjem pa niso zadovoljni nacionalisti in kantonska vlada, ki se pripravlja na nadaljnjo obrambo Kitajske. Naj-uvidevnejši politik Kitajske Cankaj-šek pa je že uvidel, da je treba napraviti sporazumi z Japonsko, ker sicer Kitajska nima obstoja.
Japonska zahteva, da se poleg Mandžurije osnuje na oni strani kitajskega zida še ena država, ki bo imela Japoncem prijazno vlado.
Na Kitajskem nastopajo povsem anarhične razmere, ki so pripravne za državljansko vojno. V temi primeru bo po eventualnem' sklepu1 miru z Japonci pacificiral Čankajšek ostalo Kitajsko s pomočjo japonske vojske, kar bo pomenilo, da ie Kitajska postala gospodarski, če že ne politični sestavni del Japonske. Namen Japonske bo s tem dosežen.
Komunistična stranka v Avstriji je razpuščena. Avstrijska vlada je razpustila komunistično stranko. Politične potrebe za ta ukrep ni bilo, pač pa je to vlada storila iz politične oportunitete, ker je razpustila že fašistično stranko. Premeteni mali Dollfuss zavija vratove na umetniški način.
Atmosfera na razorožitveni konferenci v Ženevi ni povoljna. Deloma povzroča nezaupanje pakt štirih velesil, glavno vprašanje pa je, ali naj se izvede razorožitev na kopnem in na morju, ali le na kopnem. Dne 12. junija prične zborovati svetovna gospodarska konferenca v Londonu. Do tedaj bi diplomati radi dosegli v Ženevi očividen uspeh.
Ker se na morju ne marata razorožiti Anglija in Zedinjene države, naj bi se prvotno obravnavalo jtpra-
Čehoslovaški parlament je odobril novi poslovnik parlamenta v obeh čitanjih. Poročevalec dr. Stransky je izjavil, da gre za izgraditev in varstvo demokratičnega sistema vladavine. V dobi diktatur demokracija ne izhaja z običajnimi pomočki. Demokracija ima dolžnost samoobrambe, v temi, da porablja proti protidemokratičnimi strankam protidemokratična sredstva.
Načrt za avstrijsko novo zvezno ustavo je skoraj dodelan. Predložen bo vladnim strankam v pregled in potem končno urejen.
Po novi ustavi bosta obstojali dve zbornici, prva zbornica, v katero bo imenoval zvezni predsednik deset članov; druga pa bo štela sto
Mednarodni urad dela poroča: Načelstvo japonskega strokovnega kongresa je dne 25. februarja zborovalo v Tokiju, da se posvetuje glede izstopa Japonske iz Društva narodov. Sprejet je bil soglasno sklep, v katerem japonski delavci povdarjajo, da bi obžalovali izstop Japonske iz Društva narodov. Zlasti bi izstop iz mednarodne organizacije dela bil za ja-
Protfi ukinitvi ustavnega sodišča v Avstriji.
Protest socialne demokracije.
Parlamentarni klub socialno-de-mokratičnih poslancev in zveznih svetnikov je izdal oster protest proti ukinitvi ustavnega sodišča.
Izpremembe glede ustavnega sodišča se smejo izvesti le z ustavnim zakonom', ne pa z naredbo. Če so krščansko-socialni člani izstopili, je nezakonito, če se odreka ostalim članom pravica izvajanja sodnega poslovanja. S takim postopkom se odstranjuje ovire, ki v smislu ustave določajo delokrog vlade.
Protest proti gorenji naredbi je sklenila tudi štajerska deželna vlada.
šanje razorožitve na kopnem in v zraku.
Henderson pravi, da bo borba te dni v tem, da se dokaže, da sta varnost in razorožitev v medsebojni zvezi. — Glede enakopravnosti v oborožitvi pa naj reši vprašanje začasno četvorica velesil, ki bo pakt sprejela.
Obravnavala naj bi se najprej le razorožitev na kopnem in v zraku, vprašcfnje varnosti in pomorske razorožitve pa naj bi se odgodilo, da se doseže vsaj prvi dejanski uspeh.
Posebno važna je določba, da ima v slučaju, da parlament izgubi pred-sredstvo iz kakršnegakoli vzroka, vladni šef dolžnost, sklicati parlament najkasneje v šestih mesecih, da izvoli novo predsedstvo.
Ta določba je priznanje k demokraciji, ki je posebno sedaj potrebna, ko izpodkopavajo demokracijo in nje avtoriteto razni prevrati v sosednjih dorelah.
ustavo uveljaviti, še ni gotovo. V parlamentu ne bo potrebne večine, z diktatom je prehuda kršitev prisege na ustavo, s plebiscitom je pa silno negotova stvar.
ponsko delavstvo veliko presenečenje in za industrijski razvoj dežele škodljiv. Med tem je japonska vlada izvršila izstop iz Društva narodov. Vladni zastopnik Japonske je pa na zadnji seji upravnega sveta mednarodnega urada dela sporočil, da Japonska v mednarodnem uradu dela ostane ter polaga največjo važnost na nadaljnje sodelovanje.
Kaos na nemSkih vseučiliščih.
Pruski naučni minister je izdal odlok, v katerem pravi, da neopravičene osebe ne smejo odpuščati visokošolskih profesorjev, učiteljev, uradnikov in nameščencev. Minister javlja oblastem, da so ti odpusti brez njegove odobritve neveljavni.
Kaos vlada torej v javnih zavodih, v najvišjih učiteliščih. Kakšne morajo biti razmere v privatnem življenju?
Carinsko premirje. V svetu Društva narodov v Ženevi so obravnavali Rooseveltov predlog, da naj se med svetovno gospodarsko konferenco izvaja carinsko premirje. Zastopniki držav, ki so bili na seji, so predlog sprejeli, izvzemši carinska gogajanja, ki so v teku.
Aii naj poizkusimo obnoviti politično delo?
(Konec.)
Ali so mogli delavci prekrižati roke po 6. januarju, zapustiti svoje strokovne organizacije ter iti na nogometno igrišče iz protesta zato, ker ni obstojala socialistična stranka? Ali jim strokovne organizacije niso potrebne v borbi za vsakdanji kruh? Ali je bilo treba delavcem zavreči skromni strokovni — protikapitali-stični tisk in čitati grenki meščanski tisk zato, ker niso mogli imeti borbeno socialističnega? Ali je bilo pametno, razgnati delavske pevske zbore, prosvetna društva, gledališča, godbene odseke — zato, ker se ne sme peti internacionala in drugi bojeviti komadi? Ali ne bi bilo bolje, pustiti delavce v meščanska in zabavna društva? Ali ni bilo najvažneje, da očuvamo edinstvo, obdržimo zbirališča za pritegnitev mladine, ne dopuščamo razbitja, demoraliza-cije posameznika in množice?
Delavcem je strokovna organizacija potrebna vsak dan. Ako mu je ne damo inii, četudi le v duhovni in skromni obliki, bodo odšli v sindikat meščanske ali verske ideologije.
Delavec potrebuje delavsko družbo, duhovne zaposlitve po težkem delu. Če mu je ne damo mi, si jo bo poiskal v udruženjih meščanske ideologije.
Zakaj žolto gibanje kljub vsem naporom in velikim denarnim žrtvam ni moglo uspeti? Zato, ker smo mi ohranili v edinstvu aktivni del, srce in mozeg našega delavskega razreda, ki ga žolti nikakor ne privlači. Ali je izguba, če smo ohranili in povečali imovino socialističnega gibanja? Ali je izguba, če smo ohranili in pomnožili tisk? Ali je izguba, če smo pridobili nekoliko novih generacij omladine in obvarovali neprekinjeni razvoj za bodočnost?
Ali nismo s poštenimi delom; kot socialisti z delavci in za delavce čuvali socialno-politične pridobitve? Ali nismo sploh storili vsega za bodočnost socialističnega gibanja?
Mi smo služili svojimi idealom.: socializmu in delavskemu razredu v naši deželi. Mi nismo služili režimu. To je danes tako jasno, da se vse klevete izpreminjajo v nič.
Rezultati tega poštenega in pametnega dela se danes vidijo. Kaj pravijo danes komunisti, ki so nas štiri leta napadali kot izdajalce in sluge režima?
Komunistični organ v inozemstvu »Proleter« priobčuje z dne 1. januarja 1933 svojini pristašem naslednje sklepe komunistične internacionale:
»V temelju je nepravilno, če sodrug
H.	U. poziva komuniste, da izstopijo iz reformističnih strokovnih organizacij... Komunistična stranka mora biti nerazdružljivo povezana z delavskim razredom in njegovim vsakodnevnim bojem. Ob današnjih razmerah moramo za udejstvovanje izkoristiti vsako, čeprav najmanjšo možnost za legalno delovanje, združevanje in gibanje delavcev v borbi. Sicer se mi odločimo od delavcev in postanemo sekta. Delo v reformističnih strokovnih organizacijah je danes najvažnejša, ali tudi najtežja od teh možnosti. Odklanjanje tega dela pomeni izogibanje njegovim težkočam... Komunisti so dolžni, da množicam pojasnjujejo, da ie vsako čakanje na osvobojenje, na neko pomoč od zunaj, ali čakanje na vojno, ki bo oslabila sile režima in s tem olajšala njegovo rušenje, dejansko le direktna pomoč režimu.
V varstvo demokratičnega sistema.
Mere čehoslovaškega parlamenta.
Načrt za novo avstrijsko ustavo.
Zmeda postaja vse večja.
članov, v katero bodo volili svoje zastopnike stanovi.
Kako misli kancler Dollfuss novo
Japonsko delavstvo in mednarodna organizacija dela.
Kljub izstopu iz Društva narodov ostane Japonska začlanjena pri Mednarodnem uradu dela.
Borbo je treba voditi sedaj in ne čakati nekega osvobodilca ali dneva obračuna. Režim se ne more premagati s čakanjem, marveč z razvijanjem vsakdanjih borb za kos
kruha, za dnino itd Vse vrste pasivnega
čakanja na neki »maščevalni« dan, ki bo nenadoma in naenkrat izbruhnil, pomaga samo režimu. Ni uspeha brez vsakdanjih in podrobnih borb, ki so edina in glavna pot, ki vodi k odrešitvi. Kdor je po besedah za veliko akcijo množic in na delu proti podrobnim in konkretnim akcijam sedaj, ta danes jasno dokazuje, da je proti izpremem-bi režima...«
Sedaj torej komunisti javno priznavajo, da je naše delo pošteno delo z delavskimi množicami in za te množice edino pametna in edino koristna pot. Sedaj tudi oni hočejo, da se v to delo vmešajo, da bi napeljali vodo na svoj mlin. To pričakovanje jih bo pa prevarilo. Za svoje politične eksperimente naj oni ustvarjajo svoje politično gibanje. V naših strokovnih organizacijah ne bomo trpeli nikakega nesindikalnega vodstva in ne ustvarjanja celic. Delavci danes nikakor ne marajo trpeti v svojih organizacijah črvojedstva.
Toda važno je danes, da komunisti javno priznavajo, da je z živ-ljenskimi izkušnjami dokazano, da smo bili edino mi na dobri poti, ker nismo prekinili svoje zveze z delavskim razredom: in ker smo brez ozira na meščansko blatenje z desne in puntarsko-komunistično z leve šli po oni široki poti, ki jo je zgodovina trasirala socializmu. Ni zaman rekel stari Adler: Rajši zavestno grešim z delavci, kakor da imam prav proti delavcem.
*
Izpočetka sem rekel, da ima danes naše gibanje in naš delavski razred potrebo po razširjenju svojega delovanja na političnem polju ter po dvigu svojega pomena in vpliva v državi. Napravimo poizkus, da zadovoljimo svojo potrebo po političnem udejstvovanju, če je to mogoče, vendar pa, da pri tem ostanemo v okviru našega osnovnega bistva. Zakaj, moremo mi politično delati samo tako, da se vidi, da smio nasprotniki kapitalističnega družabnega sistema eksploatacije; da smo nasprotniki razrednih in političnih neenakosti; da smo boritelji za široko kulturo množic, za svobodo in enakost, za demokracijo, za mednarodni mir in mednarodno bratstvo delavstva.
Naročniki, pozor!
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stana, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava.
»Prebujeni Nemci."
Nekoliko značajnih sličic iz »Tretjega cesarstva«.
(Konec)
Ogromna stavba. Po dolgih hodnikih se vlačijo legije aretirancev v nepretrganih vrstah. Z vseh strani prihajajo policijski avtomobili z aretiranci. Stražniki, oboroženi do zob, stražijo aretirance, ki na beg niti ne mislijo. Policija odpusti okroglo polovico teh »srečnežev«, kadar druge »tlači« v zapore. Vsak hip odhajata po dva stražnika, ali sama ali spremljata aretirance in se po izvršeni preiskavi takoj vrnejo z raznimi zaplenjenimi letaki, brošurami, knjigami in pisalnimi stroji. Vlačijo ogromne kovče-ke, ki so polni knjig in spisov. Eden izmed aretirancev pravi:
>Da, radi posesti pisalnega stroja se dobi danes v .prebujeni Nemčiji’ najmanije tri mesece ječe!«
Opazujem hodnik, v katerem se nahajam. Povsod, kjerkoli jo je bilo mogoče zatakniti, visi papirnata zastavica s Haken-kreuzemi To sem opazil pozneje povsod.
Okrog pete ure zjutraj sem vendarle prišel na vrsto, da me zaslišijo. Dal sem na zapisnik vse, kaj se je zgodlo z menoj. Zahtevam, da se me takoj izpusti na svobodo. Uradnik, ki me je zasliševal, je bil obziren) in prijazen. Opravičeval se je, da ni odločilen v tem, da bi me izpustil, ker sem ovaden, da sem jugoslovanski komunist. Taka stvar pa spada v inozemski politični odsek, kjer sedaj ni nikogar. Prišel bom na vrsto še le okoli poldne, a med tem moram v zapor, da se »odpočijem in naspim«. Zaman sem ga prepričeval, da sem pripravljen tudi sam priti prostovoljno na vsako zasliševanje.
S še dvajsetimi aretiranci me odvedejo v zapor. Cela trdnjava. Pri glavnih
Doma in
O zbližanju Male antante z Rusijo se zadnji čas vedno več piše. Kot protiutež nameravanemu paktu štirih zapadnih velesil, ki nosi v sebi revizionistično tendenco na škodo nasledstvenih držav, naj bi vse tri države male zveze, Poljska in Rusija stvorile blok vzhodnih, povečini slovanskih držav, ki bi s svojim ogromnim prostranstvom in s svojimi 270 milijoni prebivalci nudil kot nepremagljiva sila zadostno garancijo za mdr v vzhodni Evropi, in ideja Panslavizma bi zadobila meso in kri. Zagovorniki te sicer zelo pametne ideje vedo povedati, da se je Rusija že pireorientirala in da je kar čez noč zavrgla svoj dosedanji in-ternacionalizem in odkrila zopet svojo slovansko žilico.
Izšel je pravilnik o delavcih v državni prometni službi. Čitamio, da je novi pravilnik dober, ker je obsežen in vsebuje vse določbe, ne da bi bilo treba iskati katere v zakonih. Prednost je tudi, da more delavec dobo za odsluženi čas odkupiti s plačevanjem posebnih prispevkov za prejšnja leta v obrokih. Prednost novega pravilnika pa ni, da znižuje dajatve. To ni prednost in morda odtehta vse druge prednosti, ker je preskrba prometnih vpokojencev že sedaj nezadostna.
Nova pravila Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Minister socialne politike in narodnega zdravja je dne 27. maja 1933 potrdil predložena pravila našega osrednjega centralnega zavarovanja. Izpremem-ba pravil je izvršena v okviru zakona iz leta 1922, ki pa se nanaša le na malenkostne zadeve avtonomije, predvsem v personalnih zadevah. V pravilih je določeno, da naj bi posamezni okrožni uradi šteli najmanj 20.000 članov, kar pomeni, da obstoja tendenca, da se manjše okrožne urade razpusti in s tem' zmanjša število samoupravnih organov. Pri okrožnih uradih se osnujejo posebni rezervni fondi. Polovica prebitka (bolniškega zavarovanja) gre v rezervni fond, polovica se pa lahko porabi za splošno kritje primanjkljajev. Okrožni urad, ki bi z rezervnim fondom ne mogel kriti primanjkljaja, mora zvišati prispevke. Definitivne nameščence namešča na predlog Osrednji urad, začasne pa okrožni uradi sami. Okrožni uradi smejo tudi sami razpolagati z večjim zneskom za razne nabave.
Kaj pa je tebe treba bilo? »Delavska Pravica« z dne 24. t. mu piše iz Avstrije: »Potem, ko se je parlament izločil, je dr. Dollfussova vlada takoj uredila praznovanje nedelj in praznikov, čemur so vedno nasprotovali marksisti (?) in liberalci.
vhodih strojne puške. Odpirajo se težka vrata in se takoj zopet zapro za nami. Moram oddati vse stvari, tudi denar, samo cigarete mi puste.
Sprejel nas je ključar:
Tretja telesna preiskava.
Za zidovi ječe.
Zapor. Ogromen zapor z desetimi okni, zamreženimi z debelimi rešetkami. V zaporu gore noč iti dan tri velike žarnice. Natlačen je zapor1 .'.v 'Okrog 150 aretirancev, starih od 10 do 60 let. Ko smo vstopili, nas pozdravlja enoglasno pozdrav, ki izzveni kljubovalno:
»Rot Front!«
Ta pozdrav se ponavlja, kadarkoli kak nov aretiranec vstopi ali odide. Zapor je kurjen s centralno kurjavo. Neznosna vročina. Vročina v zaporu se kajpada ne more regulirati. Vsak dobi dve vojaški odeji, na katerih leži. Zjutraj, ob pol šestih, je »Tag-wache«. Vsak mora vstati, se obleči in umiti. Iz zapora vodijo vrata v umivalnico in v stranišče z 8 angleškimi kloseti in pisoarjem ter umivalkniki. Ob pol sedmih je zajtrk: črna sladna kava brez sladkorja in 25 dkg kruha. Vsak mora pri tej priliki oddati svoje odeje zložene, katere zopet dobi zvečer nazaj. Vsak novodošlec se mora po zajtrku okopati pod vročim tušem. Kopata se skupaj dva in dva pod 8 tuši in vsak par dobi čisto obrisačo iti milo. Stražnik pregleduje perilo, če ni v njem mrčesa. Ob pol 12. uri je obed. Velika posoda sočivja s koščkom kruha. S porcijo sočivja bi se jih lahko najedlo dvoje, vendar vsak pusti nad polovico. Ob pol 6. uri je večerja z enakimi porcijami.
Od 8. ure zjutraj se neprestano odpi: rajo vrata. Aretirance vodijo posamezno ali v malih skupinah na zasliševanje, bodisi pred »Schnellrichterje«, bodisi v Moabit
po svetu.
Marksisti sedaj agitirajo proti novi uredbi s tem, da pomeni to znižanje prejemkov za delavca!! Kakšna demagogija! (?!) — Ker je uredil dr. Dollfuss še nekatere druge reči v prid delavstva po predlogu krščanske strokovne organizacije (Katere reči neki, da jih z debelimi črkami ne navedete? Op. ur.), ima ta v njegovo vlado popolno zaupanje in mu je izrekla zaupnico.« — Dobro, da je »Pravica« povedala kaj misli in pokazala svojo pravo barvo. Si jo je treba zapomniti, da je kdaj ne bo spet spremenila.
Vekoslav Spinčič umrl. Na Su-šaku je umrl vpokojeni profesor Vekoslav Spinčič. Rojen je bil 23. oktobra 1848 pri Kastavu. Pokojnik je bil nacionalni borec-duhovnik, dunajski državni poslanec in nekaj časa tudi član narodnega predstavništva v Beogradu. _
Ljubljanski velesejem. Med mnogimi našimi gospodarskimi ustanovami ima zelo važno vlogo za napredek d orna če industrije, obrti in trgovine Ljublanski velesejem, iki je že dokončal 12 let svojega iplodonosnega dela za naše narodno gospodarstvo. Letos bo prirejen XIII. Ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija. Razstavni prostori so že zasedeni po tvrdkah najrazličnejših panog. Tako bo tudi ta velesejem navzlic težkim časom naj-vernejša slika ekonomskega stanja naše države in naj kompetentne jše merilo pulziranja vseh gospodarskih panog naše države. Močna udeležba našega gospodarstva na tem velesejmu je ponoven dokaz, kakšna važnost se polaiga na Ljubljanski velesejem in kako je upoštevan. Velesejem bo obsegal v glavnem sledeče: strojna in kovinska industrija, fina mehanika. Radio in elektrotehnika. Bicikli, vozovi. Lesna industrija, korbar-stvo, ščetarstvo, igrače. Klobuki, čipke. Krzno. Papir in pisarniške potrebščine. Kemična industrija in industrija živil. Razno. Specijalne razstave; pohištvo, poljedelski stroji, tekstilno blago, usnje in konfekcija usnja, perutnina in kunci, razstava fotografskih potrebščin, tujski .promet Dolenjska, živali in rastlinstvo v stanovanju, razstava društva aranžerjev izložb. Razstava male obrti. Posetniki imajo na podlagi sejemske legitimacije polovično vožnjo n.a železnici. Legitimadije se dobe pri vseh večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, podružnicah Kmetijske družbe, biletamah Put-niika in večjih postajah v Dravski banovini.
Dollfuss hoče izstradati Dunaj.
Finančni referent dunajskega občinskega sveta sodrug dr. Danneberg je poročal na seji soc. dem. kluba dunajskega občinskega sveta, da se nahaja občina v težkem finančnem položaju. Avstrijska vlada je s svojimi naredbami (protizakonito!) odvzela občini okoli 30 milijonov šilingov (okoli 250 milijonov Din) prejemkov in jih porablja v namene centralne vlade. Občina je zaradi tega hotela najeti posojilo, toda vlada ne da dovoljenja. Delovanje občine se bo moralo zaradi tega jako omejiti.
Nemški begunci v Franciji. Doslej je pribežalo iz Nemčije čez mejo v Francijo nad 35.000 oseb in še vedno prihajajo. Lepa je nemška domovina!
(kaznilnico). Zopet se celo noč vrata odpirajo, ker sprejema celica vedno nove stanovalce.
Okrog 3. ure popoldne se je zaklicalo pri vratih tudi. moje ime.
»No, sedaj bom vendarle enkrat spuščen na svobodo.«
Prevari! sem se.
Za čas aretacije so preiskali moje stanovanje — pozneje sem videl — prav temeljito. Na mizi pred uradnikom leži moj pisalni stroj in moji novinarski zapiski ter članki. Zopet zasliševanje.
Zaman protestiram. Ne dovolijo niti, da bi koga obvestil o aretaciji. Torej — nazaj v zapor. Pri mojem odhodu je rekel uradnik:
»Dali mu bomo pet let, a nato ga izženemo tja, odkoder je prišel. Ali naj gre v
Rusijo?«
*
Sobota zvečer je... Zunaj igrajo godbe, razlegajo se navdušeni vzkliki »prebujenih Nemcev« in ti vzkliki silijo v naš zapor. Bakljada gre po ulicah. Hakenikreu-clerske zastave vihrajo.
Okrog 3. ure zjutraj so zaprasketale v malem dvorišču okrog zapora karabinke. Najmanj 50 strelov eden za drugim. Razlegal se je tuintam stok.
Nedelja se je vlekla z vso neizvest-nostjo v brezkončnost. Policija je uradovala ta dan, kakor vse druge dneve, s polno
paro...	......
Novi aretiranci prihajajo, drugi zopet odhajajo. Zvečer pa je zopet iz ulice prodiral v zapor vrisk veselja in slavja.
Pred odpravo v Moabit.
Zjutraj so nas premestili v drug, manjši prostor. Sosedanji zapor je samo »Wan-derhalle«, torej nekaka »dvorana za pre-hodnike«.
Stalin se bo sprijaznil z opozicijo.
Iz Moskve poročajo v Pariz, da se hoče Stalin sprijazniti z opozicijo. Zinovjev in Kamenjev sta že preklicala svoje zmote. Isto utegneta storiti Tomskij in Sirzov. K Trockemu, ki se nahaja v Carigradu pa je Stalin poslal posebnega poslanca.
Kongres Pen-klubov v Dubrovniku
opravičuje vsa pričakovanja, ki so se stavila vanj. Duh demokracije in nacionalistične reakcije, ki danes deli Evropo v dva tabora, je tudi na teni kongresu internacionale duhov prišel do vidnega izraza: tudi tu si oba tabora stojita nepomirljivo nasproti; z zadovoljstvom pa lahko ugotovimo, da je zaenkrat še duh demokracije v veliki večini. Nemške književnike so zastopali trije delegati dosedaj še neznanega slovesa, ki jih je imenovala in poslala Hitlerjeva vlada. Prejšnji nemški Pen-klub je nacionalistična vlada »izravnala«, izključila je iz njega vse člane svetovnega slovesa in ga dopolnila z nacionalističnimi konjunkturisti. Zato so upravičeno nekateri inozemski delegati načeli vprašanje, da-li imajo ti trije po Hitlerju poslani nacionalni socialisti pravico zastopati nemško književnost, če jih niso nemški književniki izvolili. Na kongres je prispel kot gost tudi član prejšnjega nemškega Pen-kluba, Ernst Toller, ki je zastopal emigrirane nemške književnike. Oni trije nacionalni socialisti so protestirali proti temu, da bi se Tollerju dala beseda, na kar se pa predsednik Wels ni oziral ter so potem oni trije užaljeno zapustili kongres. Toller je izjavil, da mu je žal, da ne more v navzočnosti oficielnih nemških delegatov govoriti, da bi iznesel obtožbe zoper preganjanje nemških pisateljev v Nemčiji in zoper sežiganje njihovih del. Ob njihovi nenavzočnosti pa noče iznašati svojih obtožb. Vendar so to v zadostni meri oskrbeli drugi, zlasti Angleži in Francozi ter Avstrijec. dočim so neki posamezniki skušali Nemce zagovarjati. Židovski pisatelj Šalottu Aš se je zahvalil vsemlu kulturnemu svetu za simpatije Židom ob njihovem preganjanju v Nemčiji. Kongresu sta bili predloženi dve resoluciji, in sicer angleško-ameriška in francoska. Sprejeta je bila radikalnejša — francoska. V duhu demokracije in svobodnega izražanja misli je kongresu ves čas spretno predsedoval Wels.
Ali sl 2e poravnal naročnino 1 Ako Se ne, stori takoj svojo dolZnost!
V novih prostorih se že nahajajo štirje. Ti so že obsojeni po »Schtiellrichterju« na šest tednov do enega leta zapora in čakajo, da jih odpravijo v Moabit. Naenkrat se od-nekod pojavijo novine. Seveda, nacionalsocialistične, no, pa tudi nekoliko izvodov komunističnih vmes. Vsopile so torej neovirano skozi najbolj debele zidine zapora. Fašistični članki vriskajo od veselja:
»Marksisti so pobiti do smrti. Nemški narod je neomejeno pristal na takšno politiko ...«
Stvarno marksizem ni niti omajan, nego je kratkomalo obdržal svoje pozicije med ljudstvom...
V torek sem naposled protestiral pismeno radi takega postopanja in zahteval, da se me vsaj postavi pred »Schnellrichteria« ali da se me izpusti. Negotovost se je vlekla do srede okrog 5. ure popoldne, ko so me zopet zaslišali in — naposled izpustili z izjavo, da so bile proti meni izrečene obtožbe le plod nesporazuma.
Ko sem naposled zapustil ta »gostoljubni« kraj, se :je spuščali nad mestom večerni mrak, ki je začel skrivati mnogoštevilne zastave s hakenkreuci. Policijski avtomobili so počasi vozili po ulicah. Rdeči reflektorji so svetili. Delavci in meščani so molče hodili svoja pota.
Naenkrat so se iz Meke temne, postranske ulice jele pojavljati mnogoštevilne sence. Odmevala so povelja:
»Šturmbataljon — naprej!«
In korakali so po mestu, obkroženi z motocikli zaščitne policije. Niti eno okno se ni odprlo. Niti ena beseda ni bila spregovorjena. Samo nekoliko radovednežev je obstalo in gledalo obhod.
»Šturmbataljoni« so osvojili berlinske ulice...
Po njegovem delu ga boste spoznali — tudi westfalski Slovenci.
Beograd, 27. maja 1933.
Nedavno tega so zastopniki westfalskih Slovencev na proslavi 25. letnice »narodnega delavstva« v Ljubljani na vse pretege hvalili Hitlerja, češ, 'kako se sedaj njim, tuje-rodcem, mnogo 'boljše godi, nego poprej po zmernimi vladami Na tej proslavi so bili za-
stoDani tudi lužiški Srbi.	...
' Slednji niso nikdar dajali nacionalnim socialistom 'povoda za izjemne akcije iproti njihovi nacionalni eksistenci. Saj so še pred meseci z vso simpatijo pozdravili hitlerjevsko revolucijo, .glasovali ob zadnjih volitvah polnoštevilno za hitlerjevske poslance. Toda vse izjave lojalnosti niso pomagale nič! Težek udarec v nacionalnem oziru jih je zadel. Njihovi voditelji so vsi pozaprti, gospodarsko uničeni, vse nacionalne institucije, kakor »Sokol«, »Serpske Nowiny« ter Srpska 'knjigarna in založništvo v Budišinu so uničeni, tako, da je ves lužiški srpski tisk zapadel poginu.
Pozivati se na etična načela kakor samoodločba narodov v današnjem nedemokratičnim vladavinam ne pomaga ničesar ravno tako ne klicanje na pomoč organizacijo narodnih manjšin.
Westfalski Slovenci sp s tem dobili v kratkem strahovit demanti njihovih izjav v Liublani in upamo, da se bodo sedaj tudi njim odor'e oči ter da bodo .gledali stvari tako, kakor je pravilno, a ne tako, kakor jim narekuje njihovo sovraštvo do marksistov. —č.
Op. ured. Hlapčestvo je pač hlapčestvo m se vedno izraža posebno še v nepravem ?as«% če ni v človeku vere v samega sebe ’!n Prepričanja, da ni hlapec, Gospod Bolha Mia sedaj lahko zopet besedo.
^ravnal naročnino?! o
Maribor.
Prosvetni večer »Svobode«. V
sredo, dne 31. t. m. se bo vršil v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9-JI prosvetni večer »Svobode« s sodelovanjem pevskega in dramatskega odseka. Na sporedu je tudi predavanje, ki bo poslednje v tej sezoni. So-družice in sodrugi, udeležite se tega večera polnoštevilno. Začetek ob 20. uri, vstopnine ni.
Smrtna kosa. V pondeljek, dne 29. maja t. 1. je preminula na posledici Proletarske bolezni tuberkuloze v 21. MU s*arost* vr^a sodružica Zofija Mesner. Pogreb blage pokojnice se vršil v sredo, dne 31. maja t. 1. ob Pol 17. uri na pokopališču v Pobrežju. Mir njenemu pepelu. Težko prizadetim roditeljem naše sožalje.
Lepo uspelo predavanje in občni zbor društva »Ogenj« v Mariboru. Minuli petek se je vršil občni zbor društva »Ogenj«, ki je v vsakem oziru lepo uspel. Predsednik dr. Reisman je 'podal .poročilo o društvenem delovanju, ki se je kljub vsem zaprekam uveljavilo. »Ogenj« že tudi praktično nudi svojim članom društvene dajate, kar ni mala zasluga graškega društva »Die Flamme«, i ie šlo mariborskemu »Ognju« v vsakem oziru na roko. Predsednik se je dalje za-
ki anr>mfs°fIS,U' k* >e s propagandnimi član-ga o razširjati idejo upepeljevanja,
našlo^aivef riaStl Podaril, da je vodstvo
L niT nm,nT*Vania baš pri delavskih ca s op is 'h. Omeml ,)e tudi #1 ^	elitve
umrlega dr. Kune,a, ki je zapustil del svoje-
ga imetja cerkvi m se ista mnt ■	+•
.i .	....	i- v .	'Potem	m	proti-
vda izvršiti običajne cerkvene obrede. Zato te upati, da bo odšle, postopala katoliška cerkev enako tudi pri ostalih vernikih ki v slučaju smrti upepeljeni in (,ot'ovo ne ho delala razlike med revnejšimi in ,boga-®,šimi sloji. Nato je sledilo poročilo dru-®;Venega tajnika dr. Gojko Jelenca, ki je 0h_ Slrno poročal o delovanju društva. Izčrpno poročilo je podal tudi blagajnik Anton Hlebš tz katerega je bilo razvidno, da ima društva *A7 članov in je imelo v minulem letu že ®ez 130.000 Din denarnega prometa. Za kontrolo je poročal A. Jelen, ki je predlagal staremu odboru tudi razrešnico, nakar je bil rzvolie-n novi odbor, ki iga tvorijo po večini dosedanji odborniki. — Istega dne ob 20. ari se ie vršilo v dvorani bivšega kina »Apo-t°z .ze!° dobro obiskano predavanje s skioo-.1 nimj slikami. 'Predaval je dr. Reisman. k* ,e žel za svoja izvajanja dolgotrajno odobra-van,e.
Občni zbor pomočniškega zbora briv-? * zadruge v Mariboru. Minulo nedeljo se
t® vršil v 'dvorani Delavske zbornice občni *b»r pomočniškega zbora brivske zadruge v Mariboru, katerega se je udeležilo veliko T) j brivskih pomočnikov in pomočnic, poro”?"'* 'društveni funkcijonarji so podali letu°	delovanju	organizacije v minulem
bila ves *r Se vršila obširna debata, ki je ga odhorCaS na. v^ku. Za .predsednika nove-podpred«L,^ibil.izv't>1ien Ivan .Pavokovič, za tvorijo po vlčfn Kjrl PuIko-	odbor	Pa
bilo rešenih še «5°®, anii odborniki. Ko je je predsednik s Dri™ ^^acijslrih zadlev, Stvo zaključil lepo usp^oSTor"3 Ž’an'
majski Tk”*	dl	jelobU
lieni »Sabljaški klX
ro v znesku Din 5000.—, v besedah pet tisoč dinarjev. Člani tega kluba so med drugim veleindustrujalec Josip Rosemberg, senator
y%
Stori to takoj, ker bo uprava našega lista primorana ustaviti prihodnjo številko »Delavske politike" vsakemu naročniku, ki bo z naročnino v zaostanku!
Stori torej svojo proletarsko dolžnost, da ne boš tudi Ti v bodoče brez dobrega svetovalca in prijatelja!
,.Delavska politika" se mora vzdrževati izključno le z naročnino, tega naj se zaveda vsak zaveden delavec!
Jesenice.
Krasen delavski zbor v Celju.
73 naročnikov »Delavske politike«.
V nedeljo je sijajno manifestiralo svojo razredno zavest 'delavstvo celjske okolice. Na poziv .podružnice Saveza kovinarjev se je zbralo v dvorani restavracije »Pri zelenem travniku« takoj ob napovedani 9. uri toliko delavstva, da je bila dvorana naravnost premajhna. Delavci so se morali pomakniti celo na oder in še je bila pri vratih ves čas zborovanja takšna gnječa, da se je bilo težko preriti v dvorano. Navzočih je bilo okrog 500 delavcev, med njimi tudi lepo število mladine in celo žensk, ki so z istim zanimanjem sledile govornikom, kakor stari preizkušeni možje.
Zborovanje je o-tvoril imenom podružnice s. Godnik, nakar je podal lepo poročilo o zadnjih bojih 'kovinarjev iz celjske okolice za zboljšane položaja tajnik s. Leskošek iz Ljubljane. Šele pred par meseci so se vzdramili kovinarji celjske okolice k novemu življenju v strokovnih organizacijah in že so v nekaterih obratih 100% organizirani. Sko-ro 10 let so naši kovinarji spali, mnogo, mnogo so zamudili, stiska pa jih je predramila k novemu življenju. .Nedeljski zbor je dokaz, da bo to res prerojenje našega delavskega gibanja na braniku pravic, ki jih delavstvu garantirajo naši zakoni.
'Predavanja o delavski zakonodaji.
Nato pa so predavali govorniki iz Maribora! Govorili so dr. Avg. Reisman o delovnem pravu v novem obrtnem zakonu, odvetniški kandidat Gojmir Jelenc o najvažnej-
ših .določilih zakona o zaščiti delavstva, zlasti o delovnem času, nadurah in zaupnikih, a urednik Viktor Eržen o splošnem gospodarskem položaju delavstva. Vsi govorniki pa so delavstvu na podlagi naših zakonov prepričevalno dokazali, da je ves napor delavstva za zboljšanje položaja zaman in tudi zakoni brez veljave, če jih delavstvo ne bo poznalo, jih branilo potom svojih strokovnih organizacij in delavskega časopisja.
Delavci naročajo »Delavsko politiko«.
Od 9. do pol 13. ure so zborovalci pazno sledili govornikom in posameznim izvajanjem ponovno navdušeno ploskali. V kratkem odmoru pa so zaupniki pobirali nove naročnike »Delavske politike« in zbrali nič manje kot 73 novih naročnikov, kar je najlepši dokaz .prave zavednosti našega 'delavstva do samega sebe. Spregovoril je tudi delavski zaupnik s. Planker, ki se je spomnil revščine brezposelnega rudarja, družinskega očeta iz Štor, za katerega so .potem delavci zbrali po svojih močeh nekaj denarja, da mu olajšajo bedo. Tudi ta .predlog s. Plankerja so delavci ganljivo enodušno sprejeli in takoj v dejanju izkazali tgeslo: Eden za vse, vsi za enega.
.Naši delavski pevci pa so veličastni zbor zaključili z lepo podano delavsko pesmijo. Le neradi so se delavci razšli z željo, da bi se takšni delavski shodi množili s tako koristnim podukom. Zagotavljali so, da bo prihodnjič ta dvorana gotovo mnogo premajhna.
in posestnik dr. Miroslav Ploj, ravnatelj tovarne Doctor in drug, Karl Fischer in več drugih premožnih Mariborčanov.
Predavanje pedagoške centrale. V sredo, 'dne 31. maja t. 1. ob 20. uri (8. uri zvečer) bo govoril g. prof. Šilih, .predsednik pedagoške centrale v Mariboru, o redovanju otrok. Predavanje se vrši v kinu Apolo in je vstop za vsakogar prost. Vsi .starši, učitelji in prijatelji so še posebej vabljeni.
SK »Svoboda«. Prosimo sodruge, ki prodajajo vstopnice za športno slavje »Svobode« v predprodaji, da obračunajo iste do petka, dne 2. junija 1933 v tajništvu »Svobode«.
SK »Svoboda«. Sodrugi! Stavljaj-te avstrijskim gostom prenočišča na razpolago! Prijave se prevzamejo v tajništvu »Svobode« in v nedeljo na novem igrišču.
Kupujte vstopnice v predprodaji za športno slavje Svobode v Mariboru.
koc eo6Uc mo fusac*t, ko-
mutt ¥ tcaotrini JUueUUt U-skočne d. d., StohtšUav teq. 6
Celje.
Akcija celjskih brezposelnih privatnih nameščencev.
Celjski brezposelni trgovski in privatni nameščenci so v svrho očuvanja svojega zivljenskega obstoja predložili vsemi kom-petentnim faktorjem to-le spomenico: Ni naš namen, da prosimo miloščine, ker nas ista ponižuje in stavlja v red prosjakov, ali naša dolga brezposelnost nas je privedla do tega, da bomo in da smo deloma že primorani obračati se na razne socialne institucije, da nam iste od časa do časa naklonijo kako pomoč.
Naši predlogi:
1. Radi Preobilice moških delovnih sil naj se v bodoče ukine vsako sprejemanje ženskih delovnih moči v javne in samoupravne urade. Za dnevničarje naj se v prvi vrsti nameščajo brezposelni privatni nameščenci
2. Vse one, ki sprejemajo kakršnokoli pokojnino, ki jim vsaj deloma nudi možnost skromnega preživljanja, naj se jih iz javnih služb odpusti. A javna in privatna podjetja naj upoštevajo one, ki nimajo nikakih dohodkov.
3. Med privatnimi nameščenci se nahajajo tudi vojni invadili; naslov naj čim-prej izda pravilnik o zaposlitvi istih v javnih samoupravnih in privatnih’ podjetjih glasom invalidskega zakona.
4. Pravilnik o zaposlevanju inozem-cev naj se v vsej strogosti izvaja in
podjetja prisili, da zaposle domače moči.
5.	Konstatiramo, da gospodarska kriza ni vse naše brezposelnosti kriva, krivo je le nepravilno nesocialno postopanje tistih faktorjev, ki vedorna zaposlujejo, in to z dobrimi plačami moža in ženo, v mnogih slučajih celo upokojenega moža, tako da imajo taki dvojno in trojno nastavljeni in enkrat upokojeni ženski pari dvojne in celo trojne dohodke. Proč torej z dvojnimi in trojnimi plačami, dokler smo mi brez dela in dohodkov.
Med nami je dosti takih, ki so intelektualno sposobnih vršiti kakršnokoli uradniško službo, bodisi v javnih, samoupravnih ali industrijsko-trgovinskih podjetjih. Tudi v tehničnem pogledu lahko nadomestimo marsikaterega inportiranega (specialista).
Prosimo, da se predniji naš upravičeni apel vzame v resen pretres, ne pa kakor dosedaj, da se zadeva niti ne vzame v postopek, kajti dejanja od strani merodajnih činiteljev so nujno potrebna.
Sledijo podpisi.
(Objavljamo resolucijo, čeprav se s stališčem brezposelnih radi zaposlevanja žen ne strinjamo.)
Dev. Mar. v Polju.
V »naši fari« se je vršil cel minuli teden misijon. Nič nimamo proti tej prireditvi, saj ima vsaka organizacija isto pravico, da se na svoj način udejstvuje. Vendar, ako to prireditev pogledamo globlje, vidimo, da — vsaj kolikor mi to razumemo — nima tistih učinkov, kakor jih slikajo ljudstvu prireditelji. Smo nekateri, ki se teh misijonskih prireditev ne udeležujemo, pa bodisi iz teh ali onih razlogov. Vsled tega nas naše boljše polovice, nahujskane po misijonarjih, ne pustijo v miru. Takotorej, namesto ljubezni, prinašajo misijonarji v naše skromno družinsko življenje sovraštvo, prepir i. t. d.
Ruše.
Ob priliki pogreba našega očeta, bivšega poslanca in ministra g. Ivana Roškarja pri Sv. Juriju v Slov. Goricah, se tem potom iskreno zahvaljujemo ruškim pevcem, ki so s svojim zbranim petjem počastili zadnji spomin našega očeta. — Rodbina Roškar, Ruše.
Javen železničarski shod na Jesenicah.
V nedeljo, dne 21. t. m. se je vršil na Jesenicah javen železničarski shod, ki ga je sklical Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije. Shod se je vršil pri Mesarju, nedaleč od kolodvora in nabito poln salon je pokazal, da je bi ta shod že davno potreben. Zelo razveseljiv pojav je bilo lepo število navzočih kovinarjev, ki so pokazali, da jih položaj sodrugov železničarjev izredno zanima. Shodu je predsedoval s. Arih, predsednik jeseniške podružnice Saveza, glavni referat pa je imel s. S tam k o. Poročal je predvsem o položaju železničarjev pri nas, zlasti o položaju železniških delavcev in dnevničarjev, katerih položaj se je v zadnjih — lahko se reče — desetih letih neprestano samo slabšal. Danes so ti železniški delavci skoro brez pravic in pravilnik, ki je nedavno izšel za nje, je izredno slab. Cesto se pa zaradi neorganiziranosti in neorientiranosti ne izvajajo niti določbe tega slabega pravilnika. Nezadostne mezde (do 28 Din dnevno, ne vštev-ši odtegljaje), brezplačni dopusti, velika na-plačila na provizijsko blagajno, nobena stalnost, nevračunavanje delavskih let v penzijo, nobene službene obleke več, pobiranje raznih vsemogočih prispevkov po službenih prostorih in edinicah ter druge dobrote, so blagoslov življenja našega železniškega delavca. Zatem je poročal s. Stanko o delu Ujedinjenega saveza železničarjev, nato pa o delu Zveze jug. železničarjev, katere predsednik je obenem tud! šef finančnega oddelka železniške direkcije, ki mora skrbeti za čim boljšo prosperiteto železnic na eni strani, na drugi bi pa imel skrbeti za čim večje plače in mezde žel. osobja. H koncu je s. Stanko pozval vse navzoče, naj se organizirajo v Savezu in naj privedejo v Savez tudi vse svoje sodelavce, ker edino Savez je želez, borbena organizacija. Zatem se je v debati oglasilo več prizadetih železniških delavcev, ki so poročali o svojih slabih razmerah. Zlasti je navzoče iznenadilo poročilo nekega delavca, ki je poročal, da ima mesečno 580 Din .zaslužka, potem ima 100 Din odbitkov za bolniško in pokojninsko zavarovanje ter davek. S 480 Din mesečno mora živeti šestčlanska družina, za katero dobi nekaj nad 13 Din dnevno, oz. za člana nekaj nad 2 Din dnevno! Zatem se je oglasil v imenu Saveza metalskih radnika Jugoslavije k besedi s. T o mi a n, ki je v zelo lepih besedah poročal o delu kovinarjev, o njih zavednosti ter pozival želez, delavce, da naj se ravnajo po vzgledu kovinarjev, ki jim take razmere, kakor jih imajo želez, delavci, niso prav nič znane. Pozval je delavce, da naj se obrnejo na kovinarje in da naj obiskujejo kovinarske shode, da se bomo poznali in da bodo dobili pri kovinarjih prave zavesti o svojem proletarstvu. Pozval je vse, da naj se pridružijo Savezu in naj vedo, da ima vsakdo samo toliko pravic, kolikor moči ima. Dalje je spregovoril želez, delavcem tudi še s. Cvetko Kristan, ki je vzpodbujal navzoče, da naj opuste malodušnost in bojazljivost, ki je med njimi zdaj razširjena, naj dvignejo glave in naj se zavedajo tega, kaj so. Izginejo naj ona ne-orientiranost, ono beganje in iskanje, ki je danes med železniškim delavstvom, ki bujno cvete na železnici. Delavstvo naj se organizira, nasloni naj se na svoje lastne in na sorodne organizacije, če nima poguma, naj pride ponj h kovinarjem in gre naj v borbo za svoje pravice. Glave pokonci in boj bo uspešen! Zatem je bila soglasno sprejeta primerna resolucija Saveza, ki se tiče razmer delavstva in delavskega pravilnika. Pri raznoterostih je bil pa z zadovoljstvom pozdravljen predlog o ustanovitvi medstrokovnega odbora na Jesenicah, ki ga bo treba čimprej oživotvoriti. Okoli 5. ure popoldne je s. predsednik zaključili lepo uspeli shod. Sodrugi železničarji! Takih' shodov bo na Jesenicah treba še več, da boste spoznali važnost in pomen svoje borbene organizacije, Saveza železničarjev! Ne izgubite pa tudi stika z ostalim jeseniškim delavstvom, pri čemer se boste marsičesa naučili. Zaradi tega obiskujte sodruge kovinarje v Delavskem domu na Savi (pri Jelenu) in posečajte njih predavanja, shode in prireditve! Ne bodite sami zase, nego: svoji k svojimi
GuStanj.
Kako smo praznovali naš delavski praznik. Tudi letos 1. maja nismo mogli prirediti nobenega javnega slavja. Pač pa smo se zbrali zavedni delavci in šli na hribe, da se navžijemo dobrega zraka. Kamor smo prišli, povsod so nas kmetje prav prijazno sprejeli in so nas klicali k sebi v hiše ter nam nudili okrepčila, tako da nihče ni trpel ne lakote, ne žeje. Pa smo bili tudi veseli, da malokdaj tako! Pozabili pa tudi nismo na našo dolžnost, posebno ne na naš časopis »Delavsko Politiko«, ki nam prinaša razne poučne članke, kakor nobeno drugo časopisje, kar je nekim nacijem v Guštanju trn v peti. Nabrali smo nekaj za tiskovni sklad, in sicer so darovali: Capelnik Andrej 1 Din, Godec Anton 2 Din, Slanič Filip 1 Din, Dežman Luka 1 Din, Hectl 1 Din, Kragelnik 1 Din, Vavčej Andrej 2 Din, Capelnik Joško 2 Din, Lepko Franc 4 Din, Juh Luka 5 Diri, Vavčej Matevž 2 Din, Apšner Franc 1 Din, Ulšek Anton 1 Din, Strne Ivan 1 Din: skupaj 25 Din. — Ko se je s. Juh zahvalil vsem darovalcem za nabrani znesek, so naši vrli tamburaši zaigrali delavsko pesem. Mnogi bi bili sami radi žrtvovali za tiskovni sklad, pa kaj, ko so večinoma brezposelni, ki željno čakajo na zaposlitev, pa jo ne dobijo. Sprejmite našo malo vsoto za naš časopis! Kakor tudi je malo, kar smo nabrali, vendar je darovano iz prepričanja. O priliki pa se
'/onot crvimnili
Vsak trgovec, gospodar in gospodinja poseti
XIII. LJUBLJANSKI VELESEJEM
od, 3. do 12, junija 1933
Pregled vseh predmetov in potrebščin v gospodarstvu in gospodinjstvu.
Razstavišče obsega 40.000 m2.
Polovična vožnja na železnicah, popast na parobrodih.
Specijalne razstave:	Pohištvo,	usnje,
tekstilno blago, papir, živila, tujski promet Dolenjske, perutnina in kunci, »Živali in rastline v stanovanju«.
Legitimacije se dobe pri večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uTadih, bi-letamah Putnika in pri večjih železniških postajah Dravske banovine. Prenočišča preskrbljena.
Velesejemsko zabavišče je pestro in velikomestno.
Kulturni pregled.
Ljubljanska drama.
Langer: Spreobrnitev Ferdiša Pištore.
Ferdiša Pištora ije po poklicu vlomilec. Pri nekem vlomu ga zaloti — požar. Po naključju reši dvoje otrok. Razkričijo ga za velikega junaka. Prav posebno se zanima zanj neka »sestra«, članica armade spasa. Deklica mu na prvi pogled ugaja. Bolj zaradi nje nego zaradi spoznanja dobrega se Ferdiša spreobrne — ipostane pošten član človeške družbe.
Dvoje stvari je hotel Langer napisati: satiro na uniformirana načela o dobrem in plemenitem ter pojem o zmagi ljubezni nad načeli, nad dobrim in zlim. Pa mu ni niti prvo niti drugo docela uspelo. Pač pa mu je uspelo ustvariti nekoliko prav posrečenih proletarskih in sproletariziranih tipov velikomestnega predmestja. Vsi niso uspeli — popolnoma ponesrečena se mi zdita sam Ferdiša in »sestra« Terezija. Sijajno sta uspela stari Pištora in ruski knez (sproleta-rizirani emigrant).
V celoti, zatorej, bolj razstava tipov nego drama, satira ali komedija.
Režija g. Šesta se nikakor ne more otresti okovov karikiranja, ki je postalo v Lljubljanski drami malone velika moda. Langer pa je izrazit realist! Čemu korigirati ga v škodo stvari in igralcev? S karikaturo se da pač marsikaj — zakriti! V prvi vrsti sposobnost realističnega odrskega ustvarjanja.
Inscenacija je bila primerna, vendar pa ji je manjkalo neke domačnosti in intimnosti, ki bi v gledalcu mogla vzbuditi domnevo, da gleda na odru resnično, živo, življenjsko sceno.
Publika — zelo zadovoljna.
—ok.
10	11 12 1	2
9	NojboUia blrmsko darila dobite pri urarju	3
	J. JAN Glavni trg 23 — Maribor	
8	7 6 5	4
Zločin nad služkinjo vendar kaznovan.
Svoj čas smo že poročali, o zločinu, ki se je dogodil v Beogradu nad služkinjo Terezo Alber, ki jo je gospodarica Milica Kovačevič tako pretepala, da je na posledicah tega pretepanja oz. zaradi zastrupitve krvi zaradi dobljenih ran umrla. Lani se je vršil proti nečloveški beograjski dami razprava, na kateri je pa bila ta dama oproščena, češ, da je bil vzrok smrti zastrupljenje krvi in da ni mogoče točno dokazovati, če je pač to zastrupljenje izviralo od muk in pretepanja, ki ga je morala Tereza prestajati od gospodinje.
Vendar vsa zadeva ni zaspala in ni ostala nekaznovana. 9. maja t. 1. se je vršila ponovna razprava, ki je znova potrdila stare navedbe prič. Priče so izpovedale, kako je gospodarica Kovačevička pretepala po ledjih, po hrbtu, po rokah, po obrazu, sploh kamor je padlo, svojo mlado služkinjo in često sploh za nič. Dekle se je pa pretepanja balo, in zaradi tega je stalno prosilo sosede in sostanovalke v hiši, da naj molčijo. Neka priča je videla kako se Tereza napol mrtva vlači po dvorišču, gospodinja pa divja za njo in jo pretepa. Ko so dekletu svetovali, da naj pobegne od te družine, je izjavila, da ne sme, ker bi jo drugače gospodinja ubila. Tereza je spala v šupi na dvorišču. Kadar je dekle zaradi pretepanja jokalo, se je gospodinja cinično smejala. Udarce in podplutbe so ugotovili tudi zdravniki. Policijski komisar Hamid Varšlija izjavlja, da je našel Terezo Albei v groznem stanju. Tereza ni mogla piti niti vode, tako je bila zmrovarjena. Vsa plašna je pa dejala: »nihče me ni tepel... Ne maram v bolnišnico.« Njena gospa je stala poleg nje in jo je gledala naravnost v obraz. Zdravnik iz bolnišnice je pa povedal, da v svoji dolgi praksi še ni imel primera, da bi imel kdo take podplutbe po telesu kakor Tereza Alber. Glava ji je bila vsa obtolčena.
Pri razpravi je bila obtožena Milica Kovačevička povsem mirna in je sedela, kakor da se je vse skupaj prav nič ne tiče. Služkinja Štuhec je izpovedala, kako ji je Tereza pripovedovala, proseč jo obenem za molčečnost, da sta jo Milica Kovačevič in njen soprog zaprla golo v sobo ter jo pretepala z bikovko po vsem telesu.
Zatem je izpovedala starejša ženska Milka Bosara, da je pred 15 dnevi stopila v službo matere obtožene Milice. Povedala je, da je nekoč prišla v kuhinjo obtožena Milica, jo zgrabila za roke, jo pričela šči-pati in jo vrgla na svojo mater. Ta jo je ujela in vrgla nazaj. Ženska je zajokala in dejala, da se ni prišla pretepat, ker je reva in ima dvoje otrok, nego da naj jo puste mirno in pošteno delati. Ženska je povedala tudi, da je prosila po štirih dneh službe in po mnogih batinah plače Din 10.—, da bo lahko nekaj časa živela, dokler ne najde drugega dela. Pa niti tega iri dobila!
Državni tožilec Jagoš Draškovič je imel oster govor, v katerem je zahteval kazen za Milico Kovačevič. Zastopnik navzočih staršev pok. Tereze s. Triša Kaclerovič je pa zahteval Din 100.000.— odškodnine.
V sredo, dne 10. maja je bila izrečena končno vendarle razsodba, po kateri se obsoja Milica Kovačevič, ker je postopala t
svojo služkinjo tako nečloveško, da je služkinja na posledicah umrla, na 3 mesece strogega zapora.
Pri razsodbi je bila navzoča velika množica ljudi. Sodlba je bila izrečena točno opoldne. Na vprašanje predsednika je obtoženka izjavila, da s sodbo ni zadovoljna in da se ibo pritožila. Pa tudi državni tožilec in branilec sta si (pridržala trodnevni rok, da se lahko pritožita.
Tudi Občinstvo je bilo nezadovoljno z razsodbo, češ, da je veliko prenizka in je med čitanjein obsodbe glasno godrnjalo, tako da je moral dati predsednik izprazniti del dvorane.
Občinstvo pa je Milico Kovačevič počakalo pri izhodu. Ko je šla ven, so jo začeli napadati od vseh strani. Ženske so kakor na povelje začele pljuvati vanjo. Ko so vzeli stražniki Milico v varstvo, je bila njena obleka že vsa opljuvana in pomazana. Takšna je bila ljudska sodba.
Posredna morilka svoje služkinje je torej obsojena. Avgusta lani smo se sicer bali, da bo ta sločin nad ubogo gospodinjsko pomočnico ostal nekaznovan in da bo morda postal prejudic za postopanje še raznih takšnih posirovelih gospodinj in gospodaric. Da, nekatere gospodinje menijo, da so njih služkinje, kljub vsej pridnosti in marljivosti samo navadna delovna živina in da smejo postopati z njimi kakor s kakšnimi psi, ki jim ob pretepanju ne morejo povedati kako zverinske so. Kazen je torej tu. Ni sicer velika in marsikdo bi v podobnih slučajih, ko se gre vendar za smrt nedolžnega človeka, ubogega delavca o. gospodinjske pomočnice, pričakoval višjo kazen, čeprav je ta smrt nastala samo posredno. Kaj je vodilo beograjsko sodišče k tako nizki in mili kazni, nam ni točno znano. Za nas pa je važno, da se je sodba sploh izrekla, in se s tem pokazalo, da tudi gospodinjska pomočnica ni nezaščitena pred fizičnim nasiljem svojih delodajalk. Kakor je bila odpravljena palica v šolah in je vsako pretepanje učencev kolikor toliko kazmiivo, prav tako bi moralo biti še vse iboli kaznjivo vsakršnokoli pretepanje ali fizično nasilje nad posli in gospodinjskimi pomočnicami(ki) sploh. Šele tak zakon Ibi potem sankcioniral potrebno spoštovanje poslov od delodajalcev, seveda onih, katerih srčna in duševna vzgoja že sami me zadoščata za izključitev takih slučajev in obenem 'bi se sankcionirala tudi potrebna distanca med posli in delodajalci. Res bi že bil čas. da bi se spoštovalo vsakršno delo in vsi njega nosilci, t. j. delojemalci vseh vrst. tako kakor to zaslužijo.
Delu in delavstvu čast in spoštovanje pa tudi pravic!	S—s.
Ribnica na Pbhorju.
Popravek, V 38. številki »Delavske politike« Smo priobčili v notici
— Večno trpljenje naših kamnosekov
— med drugim tudi, da je pri Res in drug pri najtežjem delu plača komaj okrog Din 25.— dnevno. Resnici na ljubo poročamo, da je dnevna plača nekoliko večja. — Uredništvo.
S K- „Svoboda" Maribor
priredi za Binkošti, t. j. ▼ nedeljo, dne 4. in v pondcljek, dne 5. junija t. L
veliko športno slavje
zvezano z otvoritvijo novega igrišča pri ma-
gdalenskem parku.
Spored:
1. Nedelja, dne 4. junija dopoldne: Sprejem celovških športnih gostov na kolodvoru z godbo. Popoldne ob 14. uri na novem igrišču otvoritveni govor, nato predtekma med šolsko mladino S. K. Maribora in šolsko mladino S. K. Svobode. Ob pol 16. uri nastop lahkoatletske sekcije. CXb pol 17. uri mednarodna tekma med S. K. St. Peter (Celovec) •n.S- K. Svobodo (Maribor). Ob 18. uri se prične na istem igrišču prosta zabava z godbo in s plesom, ki 'bode trajala do 23. ure. Igrišče bo razsvetljeno. V slučaju slabega vremena se bo vršila prosta zabava v vseh prostorih Gamibrinove dvorane.
2. Pondeljek, dne 5. junija dopoldne: Razkazovanje mesta in kopališča gostom. Popoldne ob 14. uri predtekma S. K. Rapid (rez.) in S. K. Svoboda (rez.) Ob pol 16. uri mednarodna tekma S. K. St. Peter (Celovec) in S. K. Rapid (Maribor).
Vstopnina znaša: Din 10, 5 in 3.
Kupujte vstopnice v predprodaji!
Odbor.
Leše pri Prevaljah.
»Rdeče rože« na prevaljskem odru
»Svobode«. V nedeljo, dne 21. maja 1933 je vprizorila naša »Svoboda« sociaino igro »Rdeče rože«. Malokdaj se vidi 'na našem odru igra, v kateri bi se prikazalo toliko resničnega in delavskega življenja, njih trpljenja in izkoriščanja ter tudi tolikega hrepenenja po solidarnosti, kakor ravno v tej igri. Igra sama je bila dobro obiskana in se je s tem manifestiralo za naše ideje, za našo solidarnost in tudi za naše svobodne organizacije ter svobodo združenja. Želji, da se naj igra ponovi, se bo ustreglo ter se bo ista ponovila na prevaljskem odru, tako da bodo imeli priložnost, jo videti tudi tisti sodrugi, ki zadnjič niso bili pri igri. Zlasti naj pridejo tudi vsi funkcionarji in nameščenci delavskih ustanov, ki so bili zadnjič zadržani. Vsem pa, ki so igri pri« sostvovali, pa se zahvaljujemo za obisk ter jim kličemo z delavskim pozdravom: Druž-nost!
za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobf vsak član 4 lepe knjige.	=
Obiskovale« Rui, društva, čine opozarjava na
novo oftvorjeno
KRČNO S SENČNIH VRTOM
poleg tovarne za dušik.
Nudim samo pristna domača vina od Din 6’— naprej, vrček piva po Din 3 50, jestvine pa po najnižjih cenah.
Obenem se priporočam za nakup blaga v moji
trgovini z mešanim blagom
kjer nudim iste ugodnosti kot druga konkurenčna podjetja.
Se priporočata za obilni poset FRANJO IN ANGELCA ROŠKAR
Mestna občina mariborska javlja tužno vest, da je njen zaslužni in dolgoletni obč. svetovalec, gospod
Mina Labovič
dne 27. maja 1933 preminul.
kakor tudi doma-
Pogreb blagopokojnika se je vršil v ponedeljek, one 29. maja na mestnem pokopališču na Pobrežju pri Mariboru.
Mestna občina mariborska bo blagopokojniku ohranila časten spomin!
Maribor, dne 27. maja 1933.
Tinka:	Lfadtka	tiskarna,	d.	d.	t	Mariboru,	predstavit«!)	Joaip	Ošlak	v	Mariboru.	—	Za	konzorcij	izdala	in	«r«ju)a	Viktor	Erian	v	Mariboru.