uvoziti za 6,2 milijona dolarjev raziskovalne opreme, pa je je čez mejo prišlo le za 3,3 milijona itd. Po drugi strani postaja vzdrževanje raziskovalne opreme vse težje breme za raziskovalne organizacije. Tako tudi ne more biti posebej presenetljivo, če se število novih raziskovalcev v letu 1988 ni povečalo za toliko, kot so načrtovali, zaustavljen je bil razvoj nekaterih znanstvenih projektov in še marsikaj. Razi- RK SZDL Slovenije so takšna in podobna opozorila, podkrepljena s podatki in številkami, kar deževala. Če je bilo v letih 1986 in 1987 opaziti, da je naredila raziskovalna dejavnost korak naprej, pa lani in posebej še letos že korak nazaj. Vse bolj očitni so problemi pri akciji 2000 mladih raziskovalcev (pereče je predvsem vračanje v delovne organizacije), predlani bi morali SAJ NI RES... PA JE! Streli v turškem parlamentu ANKARA, 29. marca — Turški notranji minister Mustafa Kalemli skuša pomagati ranjenemu parlamentarcu Abdurezaku Ceylanu, na katerega je streljal član vladajoče, a na volitvah poražene domovinske stranke Idris Arikan. Težko ranjenega člana opozicijske stranke prave poti so hitro odnesli iz parlamenta in ga operirali v bolnišnici, vendar je zaradi ran umrl. Predstavnik parlamenta je izjavil, de gre menda za Arikanovo osebno sovraštvo in ne le za hudo nervozo poraženih Ozalovih poslancev. (Telefoto: Reuter) Potonil trajekt DAKA, 29. marca (PTT) — Včeraj se je na reki Megna v južnem Bangladešu potopil trajekt. Bojijo se, da je izgubilo življenje najmanj sto ljudi. Na trajektu je bilo več kot 300 ljudi, večinoma žensk in otrok. Šesti teden demonstracij na Korziki BASTLA, 29.marca — Otočani, nezadovoljni z gmotno platjo življenja, se z vlado niso mogli sporazumeti, zato se napetost stopnjuje. KNJIG A' ZASTONJ ALI DELO ZASTONJ PODROBNOSTI V DANAŠNJEM DELU Spet so izbruhnile demonstracije, tokrat v Bastii, upravnem središču Korzike; več kot 300 demonstrantov, ki so se s kamenjem spravili na policiste, so možje postave razgnali z močnejšim orožjem - solzilcem. (Telefoto: Reuter) PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! DELO GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, ČETRTEK, 30. MARCA 1989 LETO XXXI • ŠT. 74 • CENA 2.000 DINARJEV »DELO« IZHAJA OD L MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 194! USTANOVILA OSVOBODILNA FRONT A SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK BOŽO KOVAČ ODGOVORNI UREDNIK TIT DOBERŠEK Književni listi: Ponovno branje zgodovine (iz Beograda) - Velikanske naklade novega Margueza - Pomenki o ilustracijah TEMA DNEVA Skupščinski začarani krog Demokracija se skoraj dobesedno skozi vsa vrata preriva v republiško skupščino, vendar to vsaj za zdaj prinaša več bolečih glav kot boljših odločitev, saj se v skupščini — pa ne edini v naši družbi — z več demokracije ne znajdejo najbolje (da ne uporabimo celo besede zmedenost). V zborih so vse pogostejši očitki predsedujočim, da sej ne vodijo dobro, da pri oblikovanju sklepov niso dovolj natančni, pa tudi da poskušajo usmerjati sklepanje. Toda po drugi strani predsedniki zborov delegate skoraj redno opominjajo, naj he zapuščajo seje, dokler delajo (najbolj kritično je v družbenopolitičnem zboru), naj zbrano sledijo seji in naj ne klepetajo. K temu pa prispevajo svoje še gostje na sejah (predstavniki raznih združenj in delovnih teles, ki nimajo statusa delegatov), ki jim delegati praviloma dopustijo vključevanje v razpravo. To sicer marsikdaj osvetli posamezno temo, a ker zadeva ni bila prej temeljito prerešetana, zbuja pri delegatih dvome, na koncu pa povzroči najmanj to, da se delegati pri glasovanju vzdržijo. Najbolj značilen, ne pa edini primer, je dvakratno glasovanje o sprejemu informacije, ki jo je pripravila skupina delegatov za celovito proučitev okoliščin in posledic ljubljanskega sodnega procesa. Obakrat (februarja in včeraj) so zbori sprejeli različne odločitve. Demokracija in z njo pluralizem mnenj naj se kar prerineta v skupščino, glavobol pa bo mogoče odpraviti le tako, da bo za vse — za vodstvo skupščine, delegate in goste — obveljal (poslovniški) red, da se zaradi preveč demokracije ne bi vrteli v začaranem krogu brez izhoda (odločitve). JANA TAŠKAR Brez ključnih odločitev 1 1*V1 * 1 V V« • v republiški skupscmi Prvi dan zasedanja republiške skupščine še ni prinesel osnutka dopolnil k slovenski ustavi - O gmotnih zadregah v družbenih dejavnostih LJUBLJANA, 29. marca — Prvi dan dela v republiški skupščini se je končal brez odločitev o ključnih točkah današnjega dnevnega reda; skupščina danes še ni določila osnutka dopolnil k slovenski ustavi, razplet razprave o kriznih razmerah v družbenih dejavnostih in o informaciji skupine, ki proučuje okoliščine in posledice sodenga procesa proti četverici v Ljubljani pa je mogoče pričakovati jutri, ko bodo delegati vseh treh zborov na skupni seji imeli na dnevnem redu eno samo, vendar večplastno zadevo: aktualne družbenopolitične razmere v Sloveniji ih Jugoslaviji, zlasti na Kosovu. O nedorečenih odločitvah se bodo v zborih dogovarjali v odmorih. Sicer pa so delegati današnji dan začeli na skupnem zasedanju, kjer so najprej poslušali uvod predsed- nika ustavne komisije Mirana Potrča o pripravljenem besedilu delovnega osnutka ustavnih dopolnil, zatem pa še ekspoze izvršnega sveta — delegatom ga je posredoval podpredsednik dr. Boris Frlec - o gmotnih zadregah v družbenih dejavnostih in o predvidenih kratkoročnih ukrepih za njihovo od- DROBTINICE [Mbj ^ 181F c==ioW— [IM, L < - ■■ (( i (Jr Karikatura: Milan Maver pravljanje. O ustavnih novostih se je po pričakovanju v zborih razvila obsežna in tudi polemična razprava. Končno o tem govori tudi podatek, da je medzborovska usklajevalna skupina pripravila dve različici sklepov. V vseh treh zborih so se odločili za drugo, po kateri mora ustavna komisija na seje zborov 14. aprila predložiti prečiščeno besedilo amandmajev, v katerem mora upoštevati tudi današnjo razpravo. V zboru združenega dela so k tej odločitvi dodali še, daje treba v osnutek vključiti tudi besedilo o samoodločbi slovenskega naroda * in o njegovi suverenosti, in še nekatera druga sporna vprašanja, po možnosti z variantnimi rešitvami. Tudi zbor občin je dodal sklep, naj čim več odprtih vprašanj razreši že ustavna komisija, in jih torej ne prepušča javni razpravi. O razmerah v družbenih dejavnostih se je prav tako razvila pričakovana razprava z dveh bregov. Tudi delegati, zlasti pa predstavniki skupščin interesnih skupnosti, so podprli predlagane ukrepe izvršnega sveta za začasno premoščanje gmotnih težav — nekoliko višja obremenitev gospodarstva (s prispevno stopnjo), večji prispevek uporabnikov in usmerjanje presežkov nad odhodki NBS, v družbene dejavnosti, s tem, da bi do 14. aprila pripravili usklajeno (povišano) splošno bilanco. Predstavniki gospodarstva, zlasti gospodarske zbornice, nad tako rešitvijo seveda niso bili navdušeni, za kar so navedli tudi celo vrsto argumentov, med drugim tudi tega, da bo akumulacija že tako skoraj ničelna in ni mogoče računati s kakršnokoli naložbeno dejavnostjo v gospodarstvu. Danes so predlagane ukrepe sprejeli le v zboru občin, z dodatno zahtevo, da mora izvršni svet do 14. aprila pripraviti tudi dolgoročno vizijo razvoja družbenih dejavnosti. Ostala dva zbora boste odločala jutri. Znova se je zapletlo tudi ob informaciji skupine delegatov za proučitev okoliščin in posledic sodnega procesa pred ljubljanskim vojaškim sodiščem. Delegati so poleg med-zborovsko usklajenih ugotovitev, stališč in sklepov slišali tudi informacijo (odgovor) predsedstva države na vse tri pobude iz Slovenije (predsedstvo SRS, predsedstvo SZDL in skupščina) za pomilostitev četverice, ki pa je strogo zaupna. Družbenopolitični zbor sklepnega dokumenta k informaciji ni sprejel, vendar pa bo moral predloženi medzborovsko usklajeni dokument jutri ponovno obravnavati, ker je tako predlagal ‘zbor združenega dela, ki ga je sprejel, ob njem pa tudi delegatsko zahtevo, da se o primeru objavijo vsa, tudi različna mnenja, razen citata iz vojaškega povelja. V nasprotju s tem zborom pa je zbor občin sprejel ugotovitve, stališče in sklepe, zavrnil pa objavo različnih mnenj. Skupščina je danes po hitrem postopku sprejela zakon o nadomestilu za del cene določenih živil — gre za pasterizirano mleko in moko tip 850 — s katerim bodo vsem, ki prebivajo v Sloveniji, pa so socialno ogroženi, primaknili nekaj denaija za ti dve živili za otroke. Vsota je skromna (20.000 din mesečno oziroma 33 odstotkov otroškega dodatka), način pa neracionalen (in tudi drag). Več na 4. in 5. strani. JANA TAŠKAR Dubček ne bo rehabilitiran PRAGA, 29. marca (Tanjug) — Češkoslovaška komunistična partija je danes spet zavrnila predlog, naj bi rehabilitirali nekdanjega prvega sekretaija njenega centralnega komiteja Aleksandra Dubčka, ki so.ga odstavili aprila 1969. Partijsko glasilo Rude pravo je v današnji številki Dubčka obdolžilo, daje leta 1968 povzročil krizo v državi, in da je »popuščal« desničarjem v partiji oziroma reakcionarnim družbenim silam. POGREB — Na pokopališču v Suvi reki so pokopali komandirja milice Jetulaha Kuqija, ki je bil ubit med demonstracijami v Podujevu. (Telefoto: Tanjug) Dan žalovanja na Kosovu Do poznih popoldanskih ur na Kosovu ni bilo demonstracij — Na delo prihaja več zaposlenih - Zaporne kazni za kršitelje - Zasliševanja OD NAŠIH POROČEVALCEV PRIŠTINA, 29. marca — Današnji dan je bil najbolj miren na Kosovu v minulem tednu dni. Do poznih popoldanskih ur namreč še ni bilo demonstracij. Kljub temu pa se je število mrtvih povečalo tudi danes — za ranami, ki sta jih dobila med spopadom z varnostnimi silami, sta namreč danes umrla še dva demonstranta. Prvi dan v minulem tednu dni, ki je minil brez streljanja, je bil dan žalovanja. Vse zastave v pokrajini so namreč spuščene na pol droga, in sicer v počastitev spomina na miličnika, ki sta izgubila življenje med spopadi z demonstranti in ki so ju pokopali danes. Na pogrebu miličnika Jetullaha Kuqija se je zbralo nekaj sto ljudi, miličnika Mi-roljuba Tanaskoviča pa je v vaši Prioce spremilo na zadnji poti nekaj tisoč ljudi. Danes zjutraj je bila v pokrajinskem komiteju za notranje zadeve komemoracija. Številna srbska podjetja so že ponudila po- Bo v Sloveniji elektrika dražja za 42,5 odstotka? Tako predlagajo slovenski elektrikarji, o podražitvi pa bo odločal ZIS LJUBLJANA, 29. mai — Kot smo že včeraj pisali, zahtevajo vse elektrogospodarske organizacije v državi podražitev elektrike s 1. aprilom v povprečju za 41 odstotkov. Na današnji seji delavskega sveta EGS so slovenski elektrikarji — podobno kot včeraj jugoslovanski — pojasnjevali, zakaj se mora tudi slovenska elektrika 1. aprila podražiti za 42,5 odstotka. Tudi slovenskemu elektrogospodarstvu gre čedalje slabše, zaradi dosedanje politike cen električne energije pa zmanjkuje denarja tudi za gradnjo najnujnejših elektroenergetskih objektov in čistilnih naprav. Zaradi dražjega pridobivanja električne energije v Sloveniji 'dopuščajo dogovorjena pravila za oblikovanje cen elektrike naši republiki nekoliko večjo podražitev od povprečne v državi. Tako naj bi se po predlogih slovenskega elektrogospodarstva zimska, se pravi zdajšnja cena na začetku prihodnjega meseca povečala za 42,5 odstotka; če podražitev preračunamo na nižjo poletno ceno elektrike, pa to. pomeni kar 113,7 odstotka več. Delavski svet slovenskega elektrogospodarstva danes ni mogel odločati o novi ceni elektrike, ker ZIS še ni razveljavil odloka o omejitvi cen električne energije. Cene elektrike so tako do nadaljnjega še vedno v rokah zvezne vlade in zato tudi še ni jasno, kdaj se bo elektrika podražila in za koliko. Na današnjem delavskem svetu so se tudi strinjali, da do prihodnje seje delavskega sveta pripravijo predlog za spremembo pravilnika, po katerem oblikujejo odkupno ceno elektrike iz zasebnih elektrarn. To pomeni, da bo ta cena poslej višja, da pa ne bo začela veljati že 1. aprila. TONJA SLOKAR Madžarski plenum BUDIMPEŠTA, 29. marca (Tanjug) — V Budimpešti se je danes začel plenum Madžarske socialistične delavske partije, posvečen nadaljnjemu odpiranju v družbi, oblikovanju načel novega zakona o obveščanju in preobrazbi partijskega tiska. Član politbiroja in sekretar CK Janos Berecz je v uvodnem govoru poudaril, da bo dokument o pravilih obnašanja na področju obveščanja eden izmed stebrov pri gradnji pravne države, in se kritično dotaknil prejšnje zaprtosti in ukazovalnosti do javnih glasil. Markovič in Dizdarevič sprejela Aloisa Mocka Avstrijsko-jugoslovanski gospodarski odnosi in EFTA glavni temi bilateralnih pogovorov BEOGRAD, 29. marca (Tanjug) — Predsednik izvršnega sveta Ante Markovič je danes v Beogradu sprejel avstrijskega podkanclerja in zunanjega ministra Aloisa Mocka, ki je na uradnem obisku v Jugoslaviji. , Blagovna menjava med državama je presegla milijardo dolarjev, zato sta na pogovorih poudarila, da je treba podpreti večje gospodarsko sodelovanje v maloobmejnem prometu, razvijanje višjih oblik gospodarskega sodelovanja in večje povezovanje gospodarskih subjektov obeh držav. Govorila sta tudi o sodelovanju v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran in posebej poudarila interes za uspešno uresničitev nekaterih velikih skupnih projektov, predvsem gradnjo avtoceste Šentilj—Maribor—Zagreb. Markovič in Mock sta se pogovarjala tudi o sodelovanju Jugoslavije z gospodarsko skupnostjo EFTA. Izrazila sta zadovoljstvo, ker so članice EFTA pokazale večje razumevanje za bolj vsestransko povezovanje z Jugoslavijo. Ob tem sta opozorila na pomen ustanovitve sklada EFTA za pomoč Jugoslaviji. Ta sredstva bi morali usmeriti v skupna vlaganja, projekte za konstrukcijo, posodobitev gospodar- Albanski minister v Parizu Reis Mallile se bo dvakrat sestal s francoskim zunanjim ministrom Dumasom PARIZ, 29. marca (Tanjug) — Voditelj albanske diplomacije Reis Mallile je danes prispel na dvodnevni uradni obisk v Pariz. To je prvi obisk kakšnega albanskega zunanjega ministra Parizu, čeprav imata državi diplomatske odnose od leta 1945. Francija je bila prva zahodna država, ki je priznala režim v Tirani. Reis Mallile se bo dvakrat sestal z gostiteljem, francoskim zunanjim ministrom. Rolandom Dumasom, ki ga je povabil v Pariz. Sprejel ga bo tudi minister za zunanjo trgovino Jean-Marie Rausch, pogovarjala pa se bosta o nadaljnjem razvoju sodelovanja z državama. Drugi dan obiska bo albanskega ministra sprejel podpredsednik komisije francoskega parlamenta za zunanje zadeve Frangois Deniau, predvideno pa je tudi srečanje s predsednikom skupine za franco-sko-albansko prijateljstvo v parlamentu Michelom Bersonom. Sporočili so tudi, da bo Mallile nekaj dni v Franciji še na zasebnem/obisku. stva in gradnjo prometnic. Aloisa Mocka je danes sprejel tudi predsednik predsedstva SFRJ Raif Dizdarevič. Med daljšim prisrčnim in prijateljskim pogovorom sta obravnavala odnose med Jugoslavijo in Avstrijo in možnosti sodelovanja na dvostranskem in mednarodnem področju. Kot je poudaril predsednik Dizdarevič, je obisk podkanclerja Aloisa Mocka v Jugoslaviji v času, ko sta državi vse bolj zainteresirani, da bi razvito medsebojno sodelovanje še bolj vsebinsko dopolnili, nadvse pomemben. Posebno pozornost sta posvetila gospodarskemu sodelovanju, ki je bilo doslej eden pomembnih elementov v odnosih. Ugotovila sta, da gospodarske in druge reforme v Jugoslaviji odpirajo še večje možnosti za razvijanje vseh oblik gospodarskega sodelovanja, in sicer z izkoriščanjem zmogljivosti obeh držav ter prednosti sosedstva v razmerah pozitivnih gibanj v Evropi. Za vloge na vpogled LB prva povečuje obresti LJUBLJANA, 29. marca — Ljubljanska banka je prva banka pri nas, ki povečuje obrestne mere za dinarska vloge občanov na vpogled. V njeni temeljnih bankah v Sloveniji bodo te obrestne mere od 1. aprila znašale 70 odstotkov od tako imenovane revalorizacijske stopnje (zdaj 20 odstotkov), medtem ko naj bi v temeljnih bankah LB drugje po Jugoslaviji znašale najmanj 50 odstotkov, lahko pa se seveda prilagajajo tudi konkurenčnim bankam. Ko je izvršilni odbor Ljubljanske banke-Združene banke obravnaval tak predlog, je menil, da'je prav, da poskušajo obrestovanje tudi za take vloge čim bolj približati polni revalorizaciji. Vendar je že tudi zdajšnji korak pomemben premik v to smer — saj so doslej vloge na vpogled obrestovali le s petino revalorizacijske stopnje (R/ 5). Sicer pa je prav tako jasno, da se bodo obresti še naprej razlikovale praktično vsak mesec, saj sproti ugotavljajo tudi revalorizacijsko stopnjo. • Ljubljanska banka nasprotuje temu, da bi občani plačevali posebno tarifo, če vnovčijo ček v kaki drugi banki, vendar pa je samoupravni sporazum bank o tem že sprejet in se mu mora tudi LB prilagoditi. LB zahteva, naj se postopek sprejemanja sporazuma ponovi, medtem pa sporazuma ne bo upoštevala. Torej banka od 1. aprila še ne bo obračunavala te tarife. Novosti bodo deležni tudi drugi: za vpogledna sredstva: na žiro računu gospodarstva bodo obračunavali obresti v višini 50 odstotkov revalorizacijske stopnje, medtem ko negospodarstvu do nadaljnjega takih vlog ne bi revalorizirali. Vendar bo treba razmisliti tudi o današnjem opozorilu, da pri tem ne bi smeli enako obravnavati pravega negospodarstva in na primer hišne Svete, ki hranijo svoj denar v banki. Banka bo od 1. aprila obrestovala, pripisala in izplačala vloge na vpogled in denar na tekočih oziroma žiro računih kvartalno, se pravi vsake tri mesece. Vendar bo za tekoče račune to lahko naredila že zdaj, medtem ko bo vloge na vpogled prvič obrestovala konec junija. Zaradi tolikšne inflacije pa bo treba tudi v tem primeru razmisliti o tako imenovanem mesečnem konfomem pripisu obresti. STOJAN ŽITKO Stipe Šuvar ostane predsednik CK ZKJ • BEOGRAD, 29. marca (Tanjug) — Predsedstvo CK ZKJ ni sprejelo zahteve vojvodinskih komunistov po sproženju postopka za razrešitev Stipeta Suvaija. Predsedstvo CK ZKJ je obravnavalo zahtevo po zamenjavi oziroma razrešitvi predsednika predsedstva Stipeta Slivarja, sprejeto na izredni konferenci ZK Vojvodine, kije bila 19. januarja, in obrazložitev te zahteve, ki jo je predsedstvo pokrajinskega komiteja ZK Vojvodine poslalo 20. februaija. Stališča do tega je sprejelo z večino glasov in sklenilo, da ne sprejme zahteve izredne konference ZK Vojvodine za razrešitev Stipeta Šuvaija. Predsedstvo je tudi sklenilo, da je treba s stališči, ki jih je sprejelo, seznaniti tudi centralni komite ZKJ in pokrajinski komite ZK Vojvodine. Stališča predsedstva bodo 31. marca objavljena v Komunistu. moč družinama ubitih miličnikov, zlasti njunim otrokom. Danes so pokopali tudi enega izmed treh demonstrantov, ubitih v vasi Dušanovo pri Prizrenu. Pogrebov ubitih demonstrantov albanske narodnosti se udeležuje malo ljudi, najpogosteje le družinski člani in najboljši prijatelji. Zato je bil sinočnji pogreb nekega demonstranta v Podujevu, ki se ga je udeležilo več deset tisoč ljudi, veliko presenečenje. Vendar so se pogrebci mimo razšli. Pokrajinski sekretariat za informacije je — kot je že v navadi — tudi danes izdal sporočilo. V njem je rečeno, da se proizvodnja v pokrajini počasi, a zanesljivo normalizira. »Iz dneva v dan prihaja na delo tudi čedalje več rudarjev. V premogovnikih Novo brdo in Padovac je odsotnost z dela majhna, pa tudi v rudniku Goleš bo delo kmalu nemoteno steklo.« Kot smo zvedeli, so pismeno poklicali na delo 121 rudarjev iz rudnika Goleš, odzvali pa so se 103. Tudi v Starem trgu je danes zjutraj prišla na delo večina od 1168 rudaijev. Kljub temu pa jih še vedno veliko ne dela. Zato je sekretariat za ljudsko obrambo v Prištini v zadnjih nekaj dneh prijavil sodniku za prekrške 361 delavcev, ki ne izpolnjujejo delovnih obveznosti. Doslej so obravnavali 16 prijav, šest delavcev je bilo obsojenih na 30 do 60 dni zapora, medtem ko so drugi prinesli potrdila, da so bili »upravičeno odsotni z dela«. Miličniki vsak dan privedejo nekaj »sumljivih oseb«, rezultati prei- • Po uradnih podatkih je v demonstracijah v zadnjih dveh dneh sodelovalo približno 14.000 Albancev, zoperstavljalo pa se jim je 2.400 pripadnikov varnostnih sil. skave pa so sila zanimivi. Od 46 ljudi, ki so »vodili demonstracije« in ki so jih zaprli od začetka preiskave, jih je namreč kar polovica že prestala zaporne kazni zaradi delo- sorjev prištinske univerze in da jih je več v pripora. Predsedstvo OK ZK Prištine se ni strinjalo s ponujenim odstopom predsednika predsedstva OK ZK Prištine Husamedina Azemija, saj meni, da je Azemi deloval po opredelitvah in sklepih ZKJ za stabilizacijo razmer na Kosovu. Svoj odstop je ponudil v času, ko so bili rudarji • Agencija AFP poroča, da je predsednik komiteja za zaščito človekovih pravic na Kosovu Enver Hadri na tiskovni konferenci v Bruslju izjavil, daje bilo od ponedeljka na Kosovu ubitih 137, ranjenih pa 370 ljudi. Komite je tudi zahteval, da bi o kršenju pravic albanske narodnosti na Kosovu razpravljali na OZN. iz rudnika Stari trg pod zemljo, z željo, da bi prišli iz rudnika, kar je bilo humano in moralno dejanje, ne pa pristajanje na politično izsiljevanje. Njegov odstop so sprejeli zgolj na podlagi njegove lastne želje, da svojega političnega dela ne bo nadaljeval kot predsednik OK ZK Priština, in zaradi potrebe po njegovem poklicnem delu v predsedstvu PK ZK Kosova. Na posvetovanju s predsedniki mladinskih organizacij delovnih organizacij v Prištini je predsednik mladinske organizacije Farmeda Besim Rexhepi zahteval poglobljeno analizo vzrokov zadnjih demonstracij. Menil je, da ne gre za nacionalistično in separatistično delo- DANES V DELU ■■ • ■ • Jugoslavija šeni predložila tretjega poročila Gre za redno poročilo, ki ga je treba dati odboru za človekove pravice pri OZN • Peronisti niso več prepričani v svojo zmago Bolj ko se približujejo argentinske volitve, večje težave imajo desničarji s svojimi zavezniki • Kuba pričakuje Gorbačova Med novinarji' bo največ tistih z ameriškimi potnimi listi stran 3 i Zakaj bi tudi pri delnicah iskali izvirne novotarije? Bolj pametno bo, če se učimo pri tistih, ki z njimi že dolgo delajo stran 5 • V pričakovanju Zitinega pogreba Zadnjo pot zadnje avstrijske cesarice bo spremljalo 600 novinarjev stran 9 • BEOGRAD, 29. marca (Tanjug) *- Predsedstvo SFRJ in predsedstvo CK ZKJ sta imeli sinoči v Beogradu skupno sejo, ki sta jo vodila predsednika Raif Dizdarevič in Stipe Šuvar. Obravnavali so najnovejše politično-varaostne razmere v SAP Kosovo. Predsednik predsedstva SAP Kosova Remzi Koigeci, predsednik PPK ZK Kosova Rahman Morina, pokrajinski sekretar za notranje zadeve Jusuf Karakushi in poveljnik prištinskega korpusa JLA generalmajor Andrija Silič so predsedstvi seznanili z razmerami v SAP Kosovo, izvajanjem ukrepov za preprečevanje kontrarevolucionarne in sovražne dejavnosti albanskih nacionalistov in separatistov in z mnenji o nadaljnjem poteku dogodkov. Predsedstvo SFRJ in predsedstvo CK ZKJ sta na podlagi tega presodili politično-varaostne razmere v SAP Kosovo in sprejeli nadaljnje aktivnosti za varstvo ustavne ureditve, javnega reda in miru, osebne in premoženjske varnosti vseh občanov in družbene lastnine, za učinkovitejše delo vseh državnih organov in sistemskih institucij in postopno normalizacijo razmer v tej naši pokrajini, kar zahteva večjo idejnopolitično dejavnost zveze komunistov in najširšo politično akcijo vseh organiziranih socialističnih sil med ljudmi. vanja s pozicij albanskega separatizma in nacionalizma. Eden izmed njih, ki so ga pred dnevi aretirali v Peči in ki je bil izpuščen iz zapora pred 10 dnevi — tudi on je bil obsojen zaradi »dejavnosti s pozicij albanskega separatizma« - je bil v prvih vrstah demonstrantov in kajpak med prvimi, ki so jih zaprli v Peči. Ker uradnih podatkov ni, smo neuradno zvedeli, da so pripeljali na zaslišanje tudi nekaj profe- vanje, temveč v demonstracijah vidi revolt mladih zaradi nezaposlenosti in padca življenjskega standarda. Dodal je še, da ne moremo biti ravnodušni do žrtev demonstracij, odgovorna pa so tudi mladinska vodstva. Z njegovo razpravo, sporoča Tanjug, se ni strinjal predsednik predsedstva ZSM Prištine Zoran Stijovič. ŽARKO RAJKOVIČ DEJAN VODOVNIK Gospodarstvo v regiji pestijo težave Ob koncu leta lahko pričakujemo 1000-odstotno inflacijo, če se bo rast cen nadaljevala LJUBLJANA, 29. marca — V občinah ljubljanske regije so v začetku letošnjega leta opazili nekatere znake oživljanja proizvodnje, vendar pa ni vzrokov za pretirani optimizem. Februarja se je nekoliko povečalo povpraševanje tako na domačem trgu kot tudi ponudbe iz tujine, vendarle pa so skokovito naraščale cene. Člani odbora za razvoj, ekonomsko politiko in tekoča gospodarska gibanja pri medobčinski gospodarski zbornici, kjer so obravnavali razmere v gospodarstvu v začetku letošnjega leta, so opozorili, da bomo imeli ob koncu leta najmanj tisočodstot-no inflacijo, če se bo dosedanaj dinamika rasti cen nadaljevala skozi vse leto. Odbor je obravnaval tudi poslovne rezultate gospodarstva v regiji v lanskem letu. Slišati je bilo, da so bili ugodni rezultati doseženi le pri akumulaciji in delno pri izvozu. (Več na 7. strani) 2. stran ★ DELO NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO S TELEPRINTERJA Sporazum o odkupu Agrokomerčevih dolgov SARAJEVO. 29. marca (Tanjug) — Do včeraj je Združena gospodarska banka Sarajevo s 40 upniki (vseh je 56) sklenila sporazum o začasnem odkupu zajamčenih Agrokomerčevih dolgov za skupen znesek v višini 303 milijarde dinarjev, kar je 70 odstotkov celotnega zajamčenega dolga. To je danes ugotovil izvršni odbor skupščine te banke, ko je obravnaval uresničevanje sklepov republiške skupščine BiH o začasnem odkupu dolgov. Pogajanja z osmimi upniki iz Beograda, ki terjajo 105.8 milijarde dinarjev ali 24 odstotkov vseh Agrokomerčevih dolgov, so pospešili. Gradnjo vil podprla tudi podjetja SARAJEVO, 29. marca (Tanjug) — Neumskih vil niso zgradili samo z nenamenskimi sredstvi bank. temveč tudi s prijateljskim sodelovanjem lastnikov s številnimi kolektivi. . Po najnovejših podatkih Službe družbenega knjigovodstva Bosne in Hercegovine je bilo pri tem udeleženih kar 22 podjetij, ki so gradila v nasprotju z zakonskimi predpisi. Podatke so navedli na današnji seji kolegija tožilcev BiH, ki jo je vodil Murija Hadžič. Tožilci so obravnavali prihodnje naloge te organizacije pri uresničevanju sklepov republiške skupščine o aferi Neum. Sprejeta pobuda o ekološkem davku BEOGRAD. 29. marca (Tanjug) - Komisija za varstvo in izboljšanje človekovega okolja pri skupščini SFRJ je danes podprla pobudo predsedstva jugoslovanske mladine, naj bi uvedli »ekološki davek«. Od načelnega soglasja do takrat, ko bodo začeli dejansko reševati probleme z onesnaževalci, bo minilo še veliko časa, kajti celo strokovnjaki si niso edini, kako naj bi odmerjali »ekološki davek«. Komisija je danes ustanovila delovno skupino z nalogo konkretno izoblikovati pobudo mladine. Njeni člani se bodo posvetovali s strokovnjaki. znanstveniki in gospodarstveniki in pri tem upoštevali podobne izkušnje drugih držav. Na podlagi tega bodo nato pripravili konkretne predloge in jih predložili skupščini SFRJ. S čekom tudi v trgovini do pol milijona LJUBLJANA. 29. marca - S čekom Ljubljanske banke je že mogoče tudi v trgovini plačati 500.000 dinarjev, medtem ko bo v Jugobanki in Beobanki to mogoče storiti od 1. aprila naprej. Višja je tudi vsota, ki jo je mogoče z enim čekom dvigniti pri banki iz drugega bančnega sistema oz. na pošti in sicer 200.000 dinarjev. Medtem pa je v Ljubljanski banki in Jugobanki še naprej mogoče na tekočem računu priti za največ milijon dinarjev v »minus«~(sicer pa za mesečno povprečje dohodkov v zadnjih treh mesecih) v ljubljanski temeljni banki Beograjske banke pa se je na tekočem računu mogoče zadolžiti za toliko, kot je povprečje prilivov v treh mesecih. (S. Z.) Sanacija LB - Temeljne banke Skopje SKOPJE, 29. marca (Tanjug) - Ljubljanska banka Temeljna banka Skopje je minulo poslovno leto končala s 106 milijardami izgub. Težaven finančni položaj traja že dve leti, povzročila pa ga je napačna politika banke v letu 1986. Nekaj nepremišljenih potez je namreč skoraj povzročilo njen propad. Zaradi sokreditiranja Eksimporta iz Skopja. Eiektro-elektrike iz Kavadarcev, Pomoravlje prometa iz Čuprije in več drugih organizacij, ki so kasneje šle v stečaj, se je zadolžila za 60 milijonov dolarjev. Sanacija banke se je s pomočo predvsem Ljubljanske banke Združene banke Ljubljana začela leta 1987, vendar poteka precej počasi. Njen program neprestano spreminjajo in dopolnjujejo, kar je odvisno od gospodarskih razmer in možnosti širše skupnosti. Te dni naj bi dobil nove razsežnosti. K sanacijskemu programu je namreč po daljšem omahovanju pristopila tudi republika Makedonija. Spominska plošča generalu Maistru MARIBOR, 29. marca — Ob 115-letnici rojstva so generalu in pesniku Rudolfu Maistru odkrili spominsko ploščo na hiši v Maistrovi 17 v Mariboru, kjer je živel od decembra 1922 do svoje smrti spomladi 1934. Predsednik Zveze prostovoljcev borcev za severno mejo 1918—19 Zmago Porekar je obudil spomin na generala in pesnika Rudolfa Maistra in na njegove zasluge za slovenski Maribor in Podravje. Poudaril je, da so.na spominski plošči priredili besedilo partizanskega pesnika Mihe Klinarja, kakršnega so na spominski plošči na Jesenicah ovekovečili gorenjski borci za severno mejo. (M. K.) Vabilo Na podlagi 45. člena statuta ZKS ter 15. člena poslovnika CK ZKS sklicujem 26. sejo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in predlagam naslednji dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 25. seje CK ZKS. 2. Usmeritve in stališča o motivacijah v samoupravnem tržnem socializmu. 3. Priprave na kongres ZK Slovenije in ZK Jugoslavije: a) sklep o pripravah na 11. kongres ZK Slovenije; b) razprava o obrazložitvi zahteve konference ZK Vojvodine za izredni kongres ZKJ. 4. Pobuda osnovne organizacije ZK Ekonomske fakultete »Boris Kidrič« v Ljubljani o spremembah metod dela v ZK. 5. Predlog finančnega načrta CK ZKS za leto 1989. 6. Razno. Seja bo v petek, dne 7. aprila 1989, ob 9. uri v VELIKI DVORANI Skupščine SR Slovenije, Šubičeva 4, Ljubljana. INŠTITUT ZA TRŽENJE, EKONOMIKO IN ORGANIZACIJO LJUBLJANA P.O. organizira STROKOVNI SEMINAR ODPRAVITI RAZVID DEL IN NALOG IN DELOVNO MESTO v ponedeljek, 17. aprila 1989 ob 9. uri, dvorana SMELT Ljubljana, Titova 184 PROGRAM SEMINARJA: Zakaj je izvršilni odbor GZS sklenil oz. priporočil, da je treba odpraviti razvid del in nalog? Kaj nas z mikro-organizacijskega vidika ovira pri prehodu v produktivno podjetništvo? Kako pa kljub temu zagotoviti bazo podatkov za organiziranje dela? Sklepanje delovnega razmerja za delo, za katero je delavec usposobljen. Premeščanje delavcev. Varstvo delavčevih pravic. Osebni dohodki. S strokovnimi odgovori na ta vprašanja želimo vplivati tudi na oblikovanje zakonodaje. Pisne prijave pošljite do 6. aprila na naslov ITEO Ljubljana, enota Kranj, Staneta Žagarja 3, 64000 Kranj, informacije tel. (064) 26-682. Kotizacijo v znesku 250.000 din za posameznega udeleženca, nakažite na žiro račun 50101-603-45494. Zbornični sistem kot partner države in ne kot njen vzvod Oživljanje trga in uveljavljanje njegovih zakonitosti zahteva drugačen položaj in vlogo gospodarskih zbornic - Proces poglabljanja tržne filozofije OD NAŠE DOPISNICE BEOGRAD, 29. marca' — Hkrati z umikanjem države iz procesa reprodukcije, oživljanjem trga in uveljavljanjem novega avtonomnega položaja podjetij bo treba spremeniti tudi položaj in vlogo gospodarskih zbornic, pogojena z gospodarsko reformo. Sprememba ne bi smela biti samo prilagoditev obstoječega, temveč si moramo prizadevati za vsebinske spremembe, so poudarili na današnjem posvetovanju o tej temi. Kot je v uvodnem govoru poudaril predsednik GZJ Milan Pavič, gospodarske zbornice ne morejo več biti zgolj samoupravne asociacije gospodarstva, temveč predvsem njegove strokovne in poslovne organizacije, usposobljene tako, da bodo za svoje • Podpredsednik ZIS Živko Pregl je napovedal, da namerava ZIS podrobno proučiti sprejete, pa tudi tiste zakone, ki so še v postopku sprejemanja. Ne gre za nikakršno razveljavljanje komaj sprejetih sistemskih predpisov, temveč za njihovo dopolnjevanje tam, kjer je to nujno, da bi še bolj poglobili sprejeto tržno filozofijo. Vpliv novih tehnologij na življenje BEOGRAD. 29. marca (Tanjug) - Če hoče naša država prestrukturirati gospodarstvo in ga prilagoditi sodobnemu svetu, bo morala zagotoviti ugodnejše možnosti ne le za razvoj domače, temveč tudi za uvoz tuje tehnologije. Pri tem je v zveznem proračunu nujno zagotoviti denar za subvencioniranje nakupa tehnologij, ki omogočajo najhitrejše prestrukturiranje gospodarstva z uporabo predvsem domačih virov in delovne sile. Tak uvoz bi morali popolnoma ali vsaj pretežno oprostiti carinskih dajatev, na ta način proizvedene izdelke pa v začetni fazi tudi davkov in prispevkov, kot delajo povsod v razvitem svetu. To je bilo rečeno na današnji skupni seji komisij skupščine SFRJ za znanost in za varstvo okolja. Delegati so se osredotočili predvsem na ocenjevanje novih tehnologij in njihov vpliv na kakovost življenja oziroma varovanje naravnega okolja. članice upravljale ustrezne storitve. V množici novih prilastkov omenjajo zbornico kot nevladno in protimonopolno organizacijo, v okviru tega pa tudi to, da ji je treba omogočiti, da postane Umrl je Milan Juričev LJUBLJANA, 29. marca (Tanjug) — V Ljubljani je v 85. letu starosti umrl Milan Juričev, predvojni komunist in nosilec partizanske spomenice 1941. Milan Juričev se je že pred vojno pridružil naprednemu delavskemu gibanju, takoj na začetku vojne pa je organiziral delovanje Osvobodilne fronte. Po kapitulaciji Italije je vstopil v Ljubljansko brigado, kjer je opravljal pomembne vojaške naloge. Po osvoboditvi je bil vodja odseka kazenskih taborišč Slovenije in dolgoletni direktor ljubljanskega hotela Union. Miloševiču red junaka socialističnega dela NIŠ, 29. marca (Tanjug) — Delegati niške občinske skupščine so v skladu z željo svojih volilcev podprli predlog, po katerem naj bi Slobodana Miloševiča izvolili za predsednika predsedstva SR Srbije. Delegatska skupščina Niša je predlagala, naj bi predsednika predsedstva CK ZK Srbije Slobodana Miloševiča odlikovali z redom junaka socialističnega dela. predlagatelj zakonov in drugih predpisov s področja gospodarstva, hkrati preprečiti prenos raznih upravnih in drugih administrativnih del na zbornice, poskrbeti za »veliko čiščenje« obstoječih predpisov vsega tistega, kar GZJ daje državno naravo, hkrati pa jasno definirati vsa javna pooblastila, ki jih mora zbornica imeti v tržnem gospodarstvu, in jih omejiti samo na posle, ki so pomembni za gospodarstvo. Tako naj bi zbornični sistem postal partner države, ne pa njena podaljšana roka. Nujno se bo izogniti sedanji preorgani-ziranosti zbornic in hkrati paziti, da pri tem ne bi padli v nasprot- no skrajnost in članicam zbornic preprečevali, da bi se v njej organizirali v skladu z lastnimi gospodarskimi interesi. Že samo uvodno besedo, zlasti pa razprava je opozorila na več dilem o funkcionalni delitve dela med regionalnimi, republiškimi in pokrajinskimi zbornicami ter GZJ. Eno od njih je mogoče izraziti, denimo, z vprašanjem, kako priti do sinteze interesov jugoslovanskega gospodarstva v GZJ. Predlagali so, naj bi dileme odpravili z novimi predpisi, ki bi začeli veljati ob koncu marca 1990, čeprav so nekateri trdili, da je rok prekratek, saj tržni sistem kot celota šele uvajamo. Po mnenju Marka Bulca naj ne bi vztrajali pri uniformnem organizacijskem modelu. Bulc tudi meni, da mora biti zbornica predlagatelj in učinkovit sogovornik države, ko se oblikujeta gospodarski sistem in tekoča gospodarska politika. BOJANA JAGER V petek o razmerah na Kosovu P ZK SZDLJ bo določilo aktivnosti za normalizacijo življenja v pokrajini BEOGRAD, 29. marca (Tanjug) — Predsedstvo zvezne konference SZDL bo imelo v petek popoldne sejo, na kateri bo izoblikovalo konkretno politično aktivnost socialistične zveze za stabilizacijo razmer in normalizacijo življenja in dela na Kosovu. Sejo so sklicali danes zaradi sedanjih družbenopolitičnih in varnostnih razmer v SAP Kosovo, ki hkrati z delovanjem državnih in vojaških organov zahtevajo v vseh kosovskih okoljih neprekinjeno noč in dan trajajoče politično delovanje. V socialistični zvezi pogosto poudarjajo, da je poleg odsotnosti enotne jugoslovanske politike do Kosova med vzroki slabšanja razmer v pokrajini tudi dejstvo, da ni stalnega političnega dela s pripadniki albanske narodnosti in vsakdanjega prizadevanja, da Kosovo ne bi bilo nekakšen poligon nacionalne neenotnosti in razdorov. V tej zvezi so pred slabim mesecem dni na zadnji seji ZK SZDL med drugim sklenili, da se bo to telo angažiralo na področju materialne strokovne in druge pomoči Kosovu. REKLI SO Osvobojena hudega bremena BORISAV JOVIČ, predsednik skupščine SR Srbije, v Politiki Ekspres: »Življenje bo potrdilo enotno Srbijo z dvema avtonomnima pokraji-jUll nama v svoji sestavi kot obnovljeni dejavnik moči, enotnosti, demokratičnosti in napredka naše skupnosti, kot pravno državo enakopravnih narodov in narodnosti. Oblast mora biti v interesu prava in pravice, enake za vsakogar. To temeljni pogoj za strpno, demokratično in enakopravno življenje. Toda pooblastila, ki izvirajo iz ustave, bodo brez omahovanja uporabljena v boju proti vsakomur, ki si bo drznil ogrožati celovitost Srbije in Jugoslavije. S temi ustavnimi spremembami je SR Srbija stresla s svojih pleč težko breme, ki ji ni dopuščalo, da bi se docela posvetila vsem oblikam družbene reforme, vsemu tistemu, kar je v bližnji in daljni prihodnosti pred nami kot najpomembnejša naloga. Zdaj se lahko bolj odločno posvetimo razvoju in standardu svojih občanov. S tako čvrsto usmeritvijo bo enotna Srbija složna, demokratična, razvita in močna. Vedno je bila, zdaj pa bo še trdnejši in stabilnejši dejavnik moči in enotnosti naše skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti, naše usode in domovine, Socialistične federativne republike Jugoslavije.« Potrebujemo analizo nekega kolapsa MIHA KOVAČ, publicist, na zborovanju združenja za jugoslovansko demokratično pobudo: »Ker člane združenja za jugoslovansko demokratično iniciativo druži podmena, da sta politični pluralizem in federalizem pogoja miru in sožitja v Jugoslaviji, bi zato bombastičnim časom in človeškim žrtvam navkljub namesto s skojevsko zagnanostjo kazalo začeti z analizo kolapsa federalnega modela z leta 1974 in hkrati s poskusom odgovora na vprašanje, zakaj gibanje, ki se bojuje za demokracijo v Jugoslaviji, nastaja šele v trenutku, ko Jugoslavije skoraj ni več, vsaj v enem delu države pa sinonim za demokracijo postajajo tanki na ulicah. Drugače povedano, dejstvo, da v Jugoslaviji ljudje, ki živijo v različnih okoljih, zato tudi mislijjo različno, bi kazalo vzeti zares: že zgolj s treznim in umirjenim dialogom o teh razlikah bi dosegli več kot kdorkoli drug v Jugoslaviji v zadnjih nekaj letih. Tako, kot se Jugoslavije drži nekaj avstro-ogrskega, se tudi boja za demokracijo in federalizem v Jugoslaviji drži nekaj švejskovskega: vendar hkrati ne smemo pozabiti, da lahko včasih stranka zmernega napredka v mejah zakona stori veliko več od tropa dobro organiziranih revolucionarjev.« Izjemna prizadevanja za red in mir v SAP Kosovo Delegati srbske skupščine prisluhnili poročilu republiškega sekretarja za notranje zadeve o razmerah na Kosovu - Hude posledice omahovanja zavestnih sil dom demonstrantov, ki so uporabljali kamenje, nože, kovinske predmete, v več krajih pa tudi strelno orožje. BEOGRAD, 29. marca (Tanjug) — Razmere na. Kosovu so še vedno dramatične, spreminjajo pa se iz ure v uro. Varnostne sile si z velikimi napori prizadevajo ohraniti javni red in mir. Kljub temu je bilo doslej 19 mrtvih in 74 ranjenih demonstrantov. Aretirali so blizu 150 ljudi, proti katerim uvajajo z zakonom predvidene ukrepe. To so delegatom vseh treh zborov srbske skupščine sporočili o sedanjem varnostnem položaju na Kosovu. Republiški sekretar za notranje zadeve Radmilo Bogdanovič je poudaril, da so varnostne sile uporabljale strelno orožje, skrajno nadzorovano ter samo v kritičnih trenutkih, v samoobrambi. Bogdanovič je poudaril, da so se razmere v pokrajini naglo poslabšale 27. marca, značilnost demonstracij pa je bila visoka stopnja organiziranosti z izrazitimi elementi oboroženega upora in pouličnih bojev. Ocenjujejo, da se jih je samo 27. marca udeležilo kakih 14.000 ljudi, pretežno mladih, po robu pa se jim je postavilo okoli 2400 miličnikov. Delavci organov za notranje zadeve so bili izpostavljeni napa- • LJUBLJANA, 29. marca - Predsednik RK SZDL Slovenije Jože Smole in predsednik predsedstva CK ZKS Milan Kučan sta čestitala predsedniku skupščine SR Srbije dr. Borisa-vu Joviču ob včerajšnji izvolitvi za člana predsedstva SFRJ iz SR Srbije. Zadnje dni se je potrdilo, je poudaril, da gre za zelo organizirano akcijo sovražnika, ki si zdaj prizadeva ustvariti vtis o ogroženosti albanske narodnosti zaradi ustavnih sprememb v SR Srbiji. V tem je vidna usklajenost v nastopanju sovražnika v državi s ti- Ob jugoslovanskem še poseben srbski program pomoči Kosovu Vojvodinska skupščina opozarja, da so nujni takojšnji ukrepi za rešitev kmetijstva — O zagotavljanju pomoči Kosovu NOVI SAD, 29. marca (Tanjug) - Razmere za kmetijsko proizvodnjo v Vojvodini so v zadnjih letih izjemno slabe, zato je ta že dolgo v hudi krizi, je na današnji skupni seji vseh zborov vojvodinske skupščine dejal predsednik izvršnega sveta Vojvodine Jon Srbovan. Delegati so danes med drugim razpravljali tudi o gospodarskih tokovih v začetku leta in o tem, kako v Vojvodini uresničujejo jugoslovanski program o Kosovu. Menili so, da bi morali v Srbiji stim v tujini. Sovražnik je s svojimi organiziranimi akcijami potrdil prejšnja spoznanja, da bo nadaljeval z odporom tudi po pripraviti poseben program za pomoč Kosovu in zagotoviti enotno dejavnost vseh organov, organizacij in skupnosti pri izpolnjevanju nalog iz jugoslovanskega programa o Kosovu, zlasti za racionalnejše in učinkovitejše skupno vlaganje sredstev oziroma spremljanje doseženih rezultatov. Kot so menili delegati, bi morali pretehtati tudi dosedanji način izločanja in še zlasti uporabe sredstev za razvoj Kosova. Poudarili so, da bi bilo treba samoupravno preobraziti sklad federacije za razvoj gospodarsko manj razvitih območij, tako da bi postal institucija, ki bo zagotavljala koordinacijo in nadzor nad porabo denarja. Kot so predlagali, naj bi ta denar uporabljali izključno na podlagi Pošteno plačali, nič dobili Na licitaciji kupljene opreme za pralnico v Veliki Kladuši niso pustili odpeljati v Portorož kljub veljavni pogodbi in plačilu — Zakaj pristojni molčijo? PORTOROŽ, 29. marca — Zaplet z odkupom pralniške opreme iz Velike Kladuše, ki jo je hotela dobiti pralnica Turistične organizacije Portorož, je še nov dokaz, kako si lahko oblast in pravico jemlje ulica namesto odgovornih institucij. ponudili 1,5 milijarde dinarjev in v začetku marca ta denar nakazali Komunalni v stečaju. Hkrati so 3. marca že začeli demontirati opremo in do 10. marca v Portorož pripeljali približno polovico V portoroški Pralnici si že nekaj časa prizadevajo obnoviti stroje za pranje perila, saj so ti v glavnem stari že več kot 16 let. V tej temeljni organizaciji je zaposlenih 42 delavcev, poleti pa dnevno operejo tudi po 30 tisoč kosov perila. Po naključju so zvedeli, da v Veliki Kladuši, v DO Komunalno v stečaju prodajajo primerne pralne stroje, stare kake tri leta, ki pa so obratovali vsega 57 ur. Zaradi stečajnega postopka so opremo omenjene delovne organizacije že lani dali na licitacijo, vendar za veliko in razmeroma drago opremo za pralnico ni bilo kupcev. V drugi polovici lanskega leta so tako štirikrat pripravili licitacijo, vendar brez uspeha. Septembra 1988 so želeli stavbo (4000 kvadratnih metrov) in pralne stroje prodati za 1,79 milijarde dinarjev. Ko stečajni senat oziroma upravitelj ni našel nobenega kupca, je bil vesel portoroške ponudbe. Portoroža-ni so v začetku leta samo za opremo (ne pa tudi za stavbo) • Poleg 1,5 milijarde kupnine so v portoroški Pralnici porabili več sto milijonov za vse spremljajoče stroške (demontažo strojev, prevoze, za pripravo prostorov, itd.). Če pa bi v Agrokomer-cu hoteli spet pognati pralnico, bi potrebovali vsaj 500 milijonov dinarjev za zagon... Prišlo je torej do zapleta, ki ne daje misliti samo delavcem Turistične organizacije Portorož, ampak še vsem drugim, ki so tako ali drugače povezani s stečajnim postopkom Agrokomerca. strojev. Ko pa so se čez nekaj dni (14. marca) delavci portoroške Pralnice spet pojavili v Veliki Kladuši in iia tri tovornjake že naložili preostalo opremo, so jim delavci Agrokomerca s tovornjaki zaprli pot in niso dovolili odvoza opreme, kljub pravno ve- T E L E X Mnflia X2, 30. Shkelzen Maliqi Albanci kot Palestinci, Srbi kot Židi Dragica Korade Kdo bo odlagališče za jedrsko odlagališče Andrej Novak Perestrojka v SZ iz prve roke Telexova okrogla miza Zdrave sile: seznam je daljši kot si mislite Teodor Ceršak Zakaj vojaki zavračajo orožje ljavni pogodbi in ustreznemu plačilu. Še istega dne je direktor portoroške Pralnice potoval v Veliko Kladušo in od vseh pristojnih organov (za notranje zadeve, sodišča, tožilstva, itd.) zahteval, da jim omogočijo odvoz kupljene opreme. To pa ni zaleglo. Najprej niso smeli odpeljati niti svojih tovornjakov in orodja, ki so ga pripeljali za demontažo. Šele čez nekaj dni so se lahko vrnili po tovornjake in orodje, pred tem pa so morali razložiti stroje in jih spraviti v prostore opuščene velikokla-duške pralnice. Stroje so sicer zaklenili in ključ lahko vzeli s sabo. Na sodišču v Bihaču so sicer lahko slišali mnenje, da je pogodba pravno-veljavna, toda nekaj delavcev Agrokomerca, je kljub temu vzelo pravico v svoje roke. O njihovem ravnanju je portoroška Pralnica obvestila odgovorne občinske (lokalne) organe, ki pa že deset dni molčijo. Zato bodo zdaj zaščito pravic zahtevali od republiških organov (sekretariat za notranje zadeve in republiški izvršni svet Bosne in Hercegovine). BORIS ŠULIGOJ Peščica radovednih in nastopov željnih v Domu španskih borcev Na zborovanju članov Združenja za jugoslovansko demokratično pobudo je bil usoden odmor, ki je izpraznil dvorano LJUBLJANA, 29. marca — Ljubljanski člani Združenja za jugoslovansko demokratično pobudo so za danes sklicali zborovanje z naslovom Za demokracijo v SFRJ, za jugoslovansko pobudo v SRS. Z zborovanjem ni bilo nič, kajti za kaj takega bi moralo biti v Domu španskih borcev zasedenih bistveno več stolov, kot pa jih je bilo. Bilo je to torej srečanje peščice radovednih in nekaj več tistih, ki so si zaželeli nastopa. Za srečanje pa je bil bolj kot vsebina razprav usoden odmor, po katerem je večina zapustila prizorišče. Poročevalec, ki naj bi strnil razprave nastopajočih v par skupnih misli, je v težavah, saj skupnega imenovalca ni mogoče najti. Razpravljalci so namreč govorili o sila različnih stvareh, pri čemer se je večina čutila dolžna poseči daleč v zgodovino. Vso zadevo pa so poživile slabo obrzdane nacionalistične strasti posameznikov. Skratka, vse je potekalo po ustaljenem obrazcu obredja te vrste,, ko niti uvodni referat ni bil izhodišče, čeprav bi v tem primeru zaradi svoje vsebine to lahko bil. Ker ta politična organizacija na naših tleh nima prav veliko članov (do današnjega srečanja pet) in ker si želi biti čim bolj množična, je prav, da predstavimo del njenega manifesta. Združenje je bilo ustanovljeno predvsem zato, ker danes v Jugoslaviji ni politične pobude, ki bi bila hkrati jugoslovanska in demokratična. Prizadevalo si bo omogočiti konstituiranje Jugoslavije kot demokratične in federativne skupnosti, kot skupnosti državljanov in federalnih enot, politično organiziranje države — kot reprezentativno demokratično urejene federativne skupnosti — s pomočjo jugoslovanskega parlamenta (z domovi, v katerih bodo neposredno zastopani jugoslovanski državljani oziroma federalne enote), razmere za pravno zajamčeni pluralizem političnih stališč, zakonsko jamstvo, da bi lahko vsi zaposleni v svojem okolju vplivali na upravljanje dela. JOŽICA GRGIČ IZ JUGOSLOVANSKEGA ČASOPISJA Kosovo Za vse tisto, česar v Jugoslaviji in na Kosovu nismo pravočasno uredili tako, kot bi bilo treba, v teh zadnjih dneh plačujemo s človeškimi življenji. Tam, kjer niso mogli, niso znali ali niso hoteli posredovati državni in partijski organi, naj bi zdaj stvari rešili policijski in vojaški kordoni, štabi in poveljstva. Politična igra okoli Kosova in prazne obljube, ki naj bi jih izpolnili »takoj, ko bodo prevzeli oblast«, doživljajo svoj vrh. Pri vsem tem si je znova pridobil svoj prostor albanski šovinistični program s svojimi voditelji, znova• so nasproti milici postavili otroke in matere in znova so rafale in kamenje usmerili na srbske in črnogorske hiše. Leto 1981 je prekleto blizu temu našemu letu 1989. Kaj vse se je medtem dogajalo? Ko je bilo slišati očitke, da se denar, ki smo ga namenili za razvoj Kosova, nesmotrno razmetava, smo to sprejeli kot sebičnost tistih, ki so ta denar dali. Ko smo skušali rešitev za Kosovo poiskati na področju ekonomije in gospodarstva, je bilo rečeno, da se skuša razviti »sever« distancirati? od nerazvitega »juga«; pri tem smo pozornost preusmerjali od bistva problemov. Ko je zaradi političnih (pravzaprav partijskih) pritiskov, češ da je treba urediti raz- mere v pokrajini, grozilo, da se bodo ti sprevrgli v nasprotno akcijo, ki bo seveda šovinistično obarvana in ki jo bodo vodili neizbežni voditelji-rešitelji, kar naj bi bila konkretna uresničitev tega upora, pa smo vsako tudi najmanjše pozivanje k razumu razlagali kot takšno ali drugačno nacionalno fobijo_ Tako je ostalo Kosovo »zakopano« v svojo tradicijo, v svoje nerešene zgodovinske antagonizme, v katerih je lahko kraljevala zgolj sila. Razmer ni bilo mogoče spremeniti niti z vsemi mitingi, ker le-ti v sebi niso imeli vezi, ki bi Kosovo povezala s sodobnim časom, pravno državo, državo posameznikov, v kateri se pravica do števila otrok, lastnega socialnega statusa, političnega vpliva in subjektivnosti začne in konča z rezultati lastnega dela. V tem času je Kosovo porabilo po milijon dolarjev na dan, delovna obveznost pa je bila uvedena šele po uvedbi posebnih ukrepov. Res je, iredenta je ljudi zopet pahnila v prelivanje krvi. Iredenta je spet tukaj, s svojimi molotovkami in fanatičnimi »privrženci«. Vendar pa so tukaj tudi vsi tisti, ki so tako ati drugače krivi za razmere na Kosovu. Zdaj, ko prihajajo novice o mrtvih, ni pregrobo, če rečemo, da so tanki v Jugoslaviji in da so novice, ki prihajajo s Kosova, novice iz naše najbližje soseščine, piše v Vjesniku Vlado Rajič. združevanja dela na dohodkovnih temeljih. Na Kosovu bi morali v prihodnje ustanavljati manjša gospodarska podjetja, za katera ne bi potrebovali veliko denarja. Razvoj drobnega gospodarstva pa naj bi bila osnovna usmeritev prihodnjega razvoja Kosova. Na današnji seji so delegati dobili tudi poročilo o uresničevanju jugoslovanskega programa o Kosovu v Vojvodini. Kot je bilo rečeno, so bile lanske obveznosti te pokrajine do Kosova 94 milijard dinarjev, sklenili pa so 18 samoupravnih sporazumov o združevanju 97 milijard dinarjev. Iz vojvodinskega proračuna so namenili 1,2 milijarde dinarjev za 34 skupnih investicijskih programov, ki naj bi jih uresničili to leto. Deset tisoč podjetij do konca desetletja Reševanje problema nezaposlenosti je prednostna, razredna naloga sindikata BEOGRAD, 29. marca (Tanjug) — Delavec ne more izgubiti zaposlitve, če zaradi tehnoloških in drugih izboljšav ali gospodarskih težav ni več potrebe po njegovem delu, dokler nima zagotovljenih nekaterih pravic, so poudarili na današnji seji sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, na kateri so obravnavali problematiko novega zaposlovanja in tehnološkega presežka delavcev. Kot je v uvodni besedi dejal Jakub Čučala, zavzemanja za pravno varnost delavcev ne smemo razumeti kot zahtevo po odlaganju ali zavlačevanju strukturnega prilagajanja našega gospodarstva. Nasprotno, smo za takšne spremembe, vendar na organiziran in utemeljen način in v skupnem gospodarskem prostoru. Predlagamo tudi, naj bi na zvezni ravni ustanovili štab in strokovne ekipe, ki bodo pripravili programe za prilagajanje evropskim procesom. Z razvojem sektorjev, v katerih so v razvitih državah uspešno zaposlili presežke delavcev, nikakor ne smemo odlašati. Gre predvsem za drobno gospodarstvo in legalizacijo oblik dopolnilnega dela in »sive ekonomije«. V drobnem gospodarstvu ustvarimo štirikrat manj družbenega proizvoda kot v drugih razvitih tržnih gospodarstvih. V manjših podjetjih brez zasebnega kmetijstva je pri nas zaposlenih le 636 ljudi, kar je manj kot 10 odstotkov vseh zaposlenih ali štirikrat do sedemkrat manj kot v razvitih državah. Tudi razpravljalci so bili soglasni, da je reševanje problema brezposelnosti prva razredno-so-cialna naloga sindikata. O razsežnostih problema zgovorno priča podatek, da je razmerje med zaposlenimi in iskalci zaposlitve 100 proti 16. Poleg tega bodo številni delavci zaradi strukturnih sprememb gospodarstva ostali brez službe. Zveza sindikatov je s to sejo prevzela obveznost, da bo v vsakem okolju spodbudila aktivnost za produktivno zaposlovanje, in da bo predstavnik najširše delavske kontrole. Zahtevala bo tudi odgovornost za vse, ki se neodgovorno vedejo do tega problema. Sindikalne organizacije v vsaki občini bodo pobudnice dejavnosti za uresničitev akcije 10.000 novih podjetij do konca leta 1990. Po tem bodo merili uspešnost občinskih vodstev pri hitrejšem gospodarskem razvoju in odpiranju novih delovnih mest. • Delavci, ki bi odhajali na delo na Kosovo, bi vsak mesec prejeli dva osebna dohodka, poleg tega pa še ustrezno nadomestilo za stanovanje in ločeno življenje. To so predlogi rešitev v zveznem republiškem zakonu o zaposlovanju na Kosovu, za katere so se danes zavzeli delegati vseh treh zborov srbske skupščine. sprejetju dopolnil k srbski ustavi. Po njegovem mnenju je bilo to mogoče, ker so albanski nacionalisti in separatisti zadnje mesece izkoristili omahljivost in omahovanje zveze komunistov ter državnih organov na Kosovu ter nedopustno stopnjo neenotnosti v političnem vrhu države glede mnenja o bistvu in teži kosovske krize in o načinih, na katere naj bi jo odpravili. Črna gora le dobila svojo vlado Za predsednika republiškega izvršnega sveta so izvolili dr. Radoja Kontiča OD NAŠEGA DOPISNIKA TITOGRAD, 29. marca — Delegati črnogorske skupščine so šest mesecev po odstopu izvršnega sveta danes le izvolili novo republiško vlado. Sedanja črnogorska vlada ima 15 Članov, prejšnja pa jih je imela 21. Iz prejšnje sestave sta ostala samo dva člana, večina novih pa so mladi in strokovno uveljavljeni gospodarski in družbeni delavci. Njihova povprečna starost je 42 let, nekateri pa jih nimajo niti 30. Volitve so bile javne, člani pa so bili izvoljeni soglasno. • Za predsednika republiškega izvršnega sveta so izvolili dr. Radoja Kontiča, rojenega 1937. Po poklicu je tehnolog, pred izvolitvijo pa je bil član ZIS. V priložnostnem govoru je novi predsednik IS skupščine SR Črne gore označil gospodarske razmere v republiki kot zelo zapletene. Proizvodnja se še naprej zmanjšuje, prav tako pa tudi storilnost, naložbe in realni osebni dohodki. Izvoz je po njegovem mnenju v proizvodnih zmogljivostih, ki bi v tem trenutku lahko prinesle večje dinarske in devizne učinke (vendar teh možnosti ni konkretno nakazal). Omenil je tudi možnost razvoja maloobmejnega prometa z Albanijo in Italijo. Po mnenju dr. Kontiča je za konsolidacijo tukajšnjega gospodarstva pomembno, ali bo federacija redno izpolnjevala svoje obveznosti do Črne gore. Veliko priložnost vidi tudi v odpiranju tujemu kapitalu pa tudi v gospodarski reformi in preureditvi neugodne gospodarske strukture v skladu z njenimi možnostmi. »Vendar ne moremo pričakovati kakšnih spektakularnih rezultatov. Prav tako se ne smemo slepiti, da bomo hitro našli izhod iz krize. Procesi bodo še naprej boleči, spremljali pa jih bodo soctelni pretresi. Drugega izhoda ni, edina možnost je gospodarska reforma,« je dejal Radoje Kontič. Delegati so bili seznanjeni tudi z glasovanjem v skupščini 25. oktobra lani o zaupnici članom tedanjega republiškega izvršnega sveta. V informaciji je navedeno, da gradivo ni bilo primemo shranjeno. Glasovalni lističi so bili v nezapeča-tenih ovojnicah še dva dni po glasovanju, zato ne morejo biti verodostojni. Za to so obtožili administracijo skupščine. Nihče ne pravi, da je bilo to storjeno namerno, ampak da gre za zanikmost. Rečeno je bilo tudi, da je glasovanje potekalo po predpisih in da ni razlogov za sumničenja. BRANKO JOKIČ DELO Predsednica skupščine ČGP Delo: SILVA JEREB Glavni urednik ČGP Delo: BOŽO. KO VAČ Namestnik glavnega urednika ČGP Delo: JANEZ KOROŠEC Odgovorni urednik Dela: TIT DOBERŠEK Pomočniki glavnega urednika: VLADO ŠLAMBERGER TIT VIDMAR ^ JOŽE VOLFAND Uredniki: MIŠO RENKO (centralna redakcija), DANILO SLIVNIK (notranja politika), JOŽE PETROVČIČ (gospodarstvo), STANE IVANC (zunanja politika), JOŽE HORVAT (kultura), JANEZ ZADNIKAR (Književni listi), HELENA KOS (slovenska dopisništvo), ŽELJKO' ŠEPETAVC (ljubljansko dopisništvo), EVGEN BERGANT (šport), UROŠ ŠOŠTARIČ (kronika), TINE GUZEJ (publicistika), JOŽE VOLFAND (komentarji), MILE ŠETINC (sobotna priloga), SILVESTRA ROGELJ (zna-inost), JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija), JANEZ SRŠEN (lektorstvo), BOJAN ŠTEFANČIČ (dokumenta-.cija). . Direktor TOZD Delo: EMIL ŠUŠTAR S h A. t, -i RAZBURJENJE TOvMRli JBICN Z*'AIpn£//A FORATTINI, »La Rpubblica«, Rim Mahdijeva diplomatska akcija Sudanski premier je presenetil z napovedjo, da bo nova vlada sprejela predlog mirovnega sporazuma, sklenjenega lani z upornim Garangom gu Sudana prišlo do nove množične tragedije. Verjetno je treba potovanje ameriških kongresnikov na jug . . , , Sudana povezovati tudi s pošilj- vlada sprejema predlog mirovnega sporazuma. Tega sta 16. novem- kami oči Kongresniki se bra lani v Adis Abebi podpisali vodstvi sudanske unionistične demo- r - kratske stranke in južnosudanskega odporniškega gibanja. Poleg tega se je prvič zgodilo, da so na jug Sudana odpotovali trije predstavniki ameriškega kongresa na pogovore z voditeljem južno-sudanskih odpornikov polkovnikom Johnom Garangom. OD NAŠEGA DOPISNIKA NAIROBI, 29. marca — V Sudanu in v širšem vzhodnoafriškem prostoru smo priče novi diplomatski akciji, ki jo je napovedal sudanski premier Sadik el Mahdi, ko je v parlamentu dejal, da nova _ .1_1— ».nitlAo mimvnona cnnro/n m tl TpO^ Si3 16« flOVCITl" Premier el Mahdi je sicer rekel, da nova koalicijska vlada sprejema predlog novembrskega mirovnega sporazuma, vendar se zdi, da so še vedno občutne razlike v točkah in poudarkih glede sporazuma med Kartumom in SPLM (sudanskim ljudskim osvobodilnim gibanjem). Poleg tega le malokdo dvomi, da je premier sprejel začasen sporazum — tako so ga označili — pod pritiskom nezadovoljnih vojaških in politično-sindikalnih krogov, kar je v Sudanu povzročilo nevarno politično krizo. Sadik el Mahdi je Johna Garanga prvič označil za brata (kaj se skriva za tem, je mogoče samo ugibati), hkrati pa je jasno, da si v Kartumu drugače predstavljajo politični proces za končanje skoraj šestletne državljanske vojne. V Kartumu šo namreč povedali . dar šSglaiajb š' prgdlbgom SPLM o začasni suspenziji šeri-atskega prava, o čemer naj bi se kasneje pogovorili na predvideni ustavni konferenci. Na njej naj bi sodelovale vse domače politič-no-sindikaina predstavnice in seveda tudi predstavniki Garantovega gibanja. Pomembneje je, da v sudanskem glavnem mestu še vedno vztrajajo, da bi se morali najprej sporazumeti o prekinitvi ognja, ukinitev izrednega stanja pa so odrinili v megleno prihodnost. Po drugi strani SPLM kot prvo točko navaja ukinitev malodane tri leta trajajočega izrednega stanja, prekinitev ognja, sklic ustavne konference, suspendiranje šeriatskega prava v predelih, kjer muslimansko prebivalstvo nima večine, in preklic obrambnih sporazumov z Libijo in Egiptom. V Kartumu vztrajajo, da z nobeno od teh držav nimajo obrambnih sporazumov, marveč le časovno omejene dogovore o vojaškem sodelovanju. Očitno je, da je vsebinskih razlik še veliko, zato se je vlada Nov gruzinski voditelj MOSKVA, 29. marca (TASS) — Za novega predsednika vrhovnega sovjeta Sovjetske republike Gruzije so imenovali Otarja Cer-kezija, dosedanjega predsednika vlade te republike. Sklep o tem so sprejeli na izredni seji gruzijskega vrhovnega sovjeta. v Kartumu odločila, da bo prihodnji teden visoko delegacijo z novim zunanjim ministrom Si-dahmedom Huseinom na čelu spet poslala v Adis Abebo na pogovore z vodstvom odporniškega gibanja. Bržkone se bodo v Adis Abebi pogovarjali tudi o enomesečni prekinitvi ognja, s čimer bi omogočili, da bi organizacija OZN za pomoč in druge mednarodne humanitarne organizacije poslale na ogroženi jug okrog sto tisoč ton hrane. Ocenjujejo, da je na jugu ogroženih najmanj milijon ljudi in da gre za dramatično tekmo s časom. Če hrane in zdravila ne bodo prišla med ogroženo prebivalstvo pravočasno (pred začetkom deževne dobe v drugi polovici aprila ali maja), potem bi lahko na ju- bodo po pogovorih z Garangom vrnili v Kartum in nato odpotovali še v Adis Abebo. V Was-hingtonu so že pred tedni dali vedeti, da so pripravljeni posredovati v reševanju državljanske vojne s pogajanji. Pri tem je zanimivo še nekaj drugega: tik preden je politična kriza v Sudanu grozila, da bo dosegla vrelišče (vojaški in sindikalno politični pritiski na Mahdija oziroma dva vojaška ultimata), so začele krožiti govorice, da je v ozadju teh dogodkov treba videti ameriško nezadovoljstvo z Mahdijevo neučinkovito politiko. Posledica tega naj bi bili zakulisni diplo-matsko-politični pritiski ZDA na uradni Kartum, za kar da imajo v Washingtonu več razlogov. Med drugim tudi tesno Mahdijevo naslonitev na libijskega voditelja Gadafija, s čimer v ZDA nikakor niso zadovoljni, ker pač imajo svoje strateške interese v tem delu Afrike. AVGUST PUDGAR Na svetu ni države, ki ne bi imela težav na področju človekovih pravic Na to je opozoril podpredsednik odbora za človekove pravice OZN dr. Vojin Dimitrijevič — Odbor je razpravljal o poročilih iz Toga, s Filipinov, iz Nove Zelandije in Urugvaja OD NAŠEGA DOPISNIKA NEW YORK, 29. marca — V palači Združenih narodov že dober teden poteka zasedanje odbora za človekove pravice. Podpredsednik tega odbora, ugledni beograjski profesor za mednarodno pravo dr. Vojin Dimitrijevič je ob tej priložnosti nanizal nekaj razmišljanj o delu odbora, ki ga sestavlja osemnajst strokovnjakov z vsega sveta. Dr. Dimitrijevič je že na samem začetku pogovora opozoril na to, da odbora ne gre zamenjevati s komisijo Združenih narodov za človekove pravice, v kateri delujejo predstavniki držav in v kateri je veliko več dramatičnih tonov in medsebojnih obtoževanj kot pa v odboru, v katerem sedijo strokovnjaki, ki lahko pooblaščeno govore le v svojem imenu. Ta odbor je seveda tesno povezan z delom OZN in pošilja poročila generalni skupščini in socialno ekonomskemu svetu, vendar njegovo delo ni politizirano, saj člani ne delajo po navodilih vlad ali držav. Odbor je bil ustanovljen pred 12 leti z mednarodnim paktom o človekovih pravicah, ki ga je podpisalo 87 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Država, ki je ratificirala pakt, mora vsakih pet let predložiti svoje poročilo, na temelju katerega odbor prouči stanje na področju človekovih pravic v tej državi. Na tem zasedanju člani odbora proučujejo poročili Toga in Filipinov, ki prvič dajeta takšni poročili komiteju, in poročili Nove Zelandije in Urugvaja, k! sta to storila drugič. »Seveda ni države na svetu, ki ne bi imela težav na področju človekovih pravic,« pravi dr. Dimitrijevič. »Ponekod so te težave bolj, drugje manj dramatične. Ko odbor prouči poročilo, o tem ne da končne sodbe, ampak je njegovo gledanje na določen problem moč dobiti na osnovi zapisnikov razprav in sklepnih besed članov komiteja.« Afriški enostrankarski model Do zdaj je odbor proučil poročilo Toga. Ta sodi med tiste afriške države, ki so se po slabih izkušnjah z večstrankarskim sistemom odločile za nekakšen afriški model enostrankarskega sistema. V tem sistemu je sicer stranka nad državo, vendar ne v boljševističnem pomenu avantgardne partije. To je stranka, v katero so včlanjeni vsi državljani, ki so sicer etnično razcepljeni in se zato ne morejo organizirati kot narodi, stranka pa jim omogoča nekakšno vseljudsko orga- nizacijsko strnjevanje. »Morda bi morali tudi v Jugoslaviji kdaj pa kdaj pogledati kakšen afriški model, ne pa samo evropskih,« meni dr. Dimitrijevič. Seveda takšen model izzove tudi vrsto problemov, ki so povezani s političnimi svoboščinami, diskriminacijo itd. Za to je velikokrat krivo tudi plemensko okolje, tradicija. Čeprav vlada nerada govori o tem, položaj žensk v raznih predelih Toga še vedno ni dober, kar je prav posledica tradicionalnih plemenskih gledanj. Seveda Negotovo pričakovanje zmage Po spiošnem prepričanju naj bi na volitvah v Argentini zmagali peronisti, vendar pri iskanju zaveznikov doživljajo neprijetna presenečenja OD NAŠEGA DOPISNIKA BUENOS AIRES, 29. marca - Načelnik vrhovnega štaba argentinske vojske general Francisco Gassino je peronističnega predsedniškega kandidata Carlosa Menema opozoril na to, da nihče ne sme vpletati vojske v svojo predvolilno kampanjo. Menem in Gassino sta se namreč sestala le nekaj dni potem, ko je konservativni dnevnik La Prensa objavil trditev, da je Menem s sodelavci trenutno zaprtega polkovnika Mohameda Alija Seineldina podpisal dogovor o reorganizaciji argentinske vojske. Novico je dnevniku dal Seineldinov predstavnik za tisk. vendar je Menem ni potrdil. V Argentini se že nekaj časa širijo govorice o možnem paktu med uporniškimi oficirji in Carlosom Menemom. Še posebej so jih podžgale izjave Seineldina in Alda Rica, ko sta v sredstvih javnega obveščanja podprla Peroniste in dejala, da bosta na volitvah glasovala za Menema. Aldo Rico je v zaporu od aprila 1988, ko je vodil upor v vojašnici Čampo de Ma-yo, Seineldin pa od januarja letos zaradi vodstva upora v vojašnici Villa Marteili. Častnika imata vse možnosti za javno izražanje stališč, pa tudi drugače se njuno zaporni-štvo precej razlikuje od drugih. Al-du Ricu po enem letu še vedno niso sodili, pred dnevi pa so časopisi objavili tudi novico, da je Seineldina v zaporu obiskala Mene-mova soproga Zulema. Carlos Menem je v preteklosti že nekajkrat podprl zahteve upornikov v vojski, njegov brat Eduar-do, sicer peronistični poslanec, pa O Sicer pa je dober mesec in pol pred odločilnim dnem vsa Argentina v znamenju medstrankarskih propagandnih obračunov. Tako so »neznanci« prelepili Buenos Aires s plakati, na katerih je Menemova karikatura, za njo pa karikature najtemnejših likov novejše argentinske zgodovine, kot so Isabela Peron, Aldo Rico, Mohamed Ali Seineldin, Jose Lopez Rega (ustanovitelj zloglasne argentinske protikomunistične zveze — AAA), Montonero Mario Firmenich in drugi. Pod njimi je en sam napis: »Sledimo ti.« Menem namreč že nekaj mesecev ljudstvo z argentinskih zidov poziva k podpori s svojo podobo in udarnim geslom »sledite mi.« jc o sestanku nekaterih peronistič-nih voditeljev s Seincldinovimi sodelavci dejal, da je bil »strogo zaseben«. Po številnih anketah javnega mnenja imajo trenutno za zmago na majskih volitvah največ mpžno-sti peronisti. Vendar je vprašanje, ali jim bo uspelo takoj dobiti več kot 51 odstotkov glasov, kolikor jih je treba za zmago. Če namreč ne bi dobili absolutne večine, bi bili dve možnosti: ponovitev volitev med dvema kandidatoma, ki bosta dobila največ glasov, ali pa odločanje z elektorji. Slednje je za peroniste še posebej kočljivo, saj bi prišlo do zavezništva med posameznimi strankami, pri katerih pa bi hitro lahko izgubili predsedniško mesto. Eno zadnjih presenečenj je pero-nističnemu predsedniškemu kandidatu pripravil nekdanji prijatelj in sedanji tekmec za strankino predsedniško kandidaturo — Antonio Cafiero, sicer guverner province Buenos Aires. Cafiero namreč pravi, da je kriza v državi tako huda, da nobena od strank sama ne bo zmogla prebresti naslednjega predsedniškega mandata. Zato predlaga koalicijsko vlado. MARKO JENSTERLE ■........... .-.Ji Dr. VOJIN DIMITRIJEVIČ — Ni države brez težav države rade v svojih poročilih kaj prikrijejo odboru. »V odboru seveda ne potrebujemo slepil, ampak dejstva, na osnovi katerih in s hkratnim preverjanjem drugih virov si lahko ustvarimo podobo o stanju človekovih pravic v posamični državi,« pravi dr. Dimitrijevič. Navaja primer Mavretanije, ki je nekoč odkrito sporočila odboru, kolikšne težave ima s plemenskimi predsodki pri odpravljanju suženjstva. Kar zadeva Filipine, katerih poročilo sedaj prehaja na dnevni red odbora, so stvari glede človekovih pravic hudo zapletene. »Za nas,« pravi dr. Dimitrijevič, »ki se v odboru zavzemamo za človekove pravice, je prav srhljivo, ko vidimo, kakšnim nevarnostim se v nekaterih državah izpostavljajo posamezniki v boju za človekove pravice. Filipinski pravniki, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami, so praktično zdesetkani.« Koliko za poboji stoji vojska, koliko pa tako imenovani eskadroni smrti, je seveda zelo težko ugotoviti.« Novozelandsko poročilo, ki ga bo odbor šele obravnaval, tokrat ne govori toliko o maorskem prebivalstvu, temveč o prebivalcih nekaterih pacifiških otokov, ki pripadajo Novi Zelandiji in ki zahtevajo več pravic zase ter pri upravljanju države. »Članom komiteja je s takimi poročili omogočeno, da spoznajo svojevrstno problematiko v posamičnih državah, hkrati pa lahko poiščejo tudi skupni imenovalec za razne pojave kršenja človekovih pravic v eni oziroma več državah. Spoznati je treba, da imajo probleme, ki jih imamo za svoje, tudi drugi. Potem je tudi lažje iskati rešitve,« pravi dr. Dimitrijevič. Pri delu odbora so dosegli nekakšen kompromis med tistimi, ki so zahtevali, da odbor po vsakem poročilu da svojo sodbo o tem, kakšna je vsebina poročila in kakšen je njen odnos do resničnega stanja v državi, in onimi, ki trdijo, da to ni mogoče, če hoče odbor ohraniti konsenz. Ocena stanja na področju človekovih pravic se potemtakem ne da razbrati iz kakšnih zaključnih povzetkov odbora, ampak iz njegovih zapisnikov, v katerih je moč povzeti večinsko mnenje.« Jugoslovanski zadržki Kar zadeva Jugoslavijo, je ta dosti zgodaj ratificirala mednarodni pakt o človekovih pravicah in je do sedaj že dvakrat predložila poročilo odboru. Lani bi morala predložiti tudi tretje poročilo, vendar je bilo odboru sporočeno, da je treba najprej počakati na izid vseh ustavnih sprememb. Mimogrede: številne države zamujajo s poročili tudi po sedem, osem let. Vendar Jugoslavija še ni ratificirala posebnega protokola mednarodnega pakta, po katerem se lahko njeni državljani (in tudi tujci, ki bivajo na jugoslovanskem ozemlju) pritožijo neposredno odboru, če menijo, da je kršena kakšna njihova pravica. Protokol je do sedaj ratificiralo 43 držav. Socialistične države so bile prvotno »iz načelnih razlogov« proti. Vendar pa je Madžar- Na Kubi potekajo se zadnje priprave na obisk Gorbačova Za prvi obisk katerega od sovjetskih predsednikov je izredno veliko zanimanje — Največ ameriških novinarjev HAVANA, 29. marca (Tanjug) - V Havani je že skoraj vse nared za obisk sovjetskega partijskega in državnega voditelja Mihaila Gorbačova, ki bo pripotoval na Kubo 2. aprila. Obisk je bil najprej napovedan za začetek decembra, a so ga zaradi katastrofalnega potresa v Armeniji v zadnjem hipu preložili. V kubansko glavno mesto je že prispelo več kot 600 tujih novinarjev, med njimi 250 ameriških, ki bodo spremljali prvi obisk kakega sovjetskega predsednika na Kubi in prvo potovanje Mihaila Gorbačova v Latinsko Ameriko. Kot so napovedali, bo vzdolž bulvarja Boyeros, ki povezuje mednarodno letališče Jose Marti z glavnim havanskim trgom, sovjetskega gosta pozdravilo nekaj milijonov ljudi. Tako slovesno in prisrčno so v Havani sprejeli samo še nekdanjega čilskega predsednika Salvadora Allendeja v začetku sedemdesetih let. Program obiska Mihaila Grobačova od 2. do 5. aprila niso objavili, nekateri opazovalci in večina ameriških novinarjev, ki jih je v Havani celo več kot njihovih sovjetskih kolegov, pa pričakujejo, da bosta Gorbačov in Castro v enem izmed svojih javnih nastopov govorila tudi o različnih poteh v socializem, saj imata Kuba in Sovjetska zveza protislovne rešitve za posamezne probleme, zlasti gospodarsko ne- *V%: . učinkovitost in veliko zbirokrati-ziranost. Drugi pa menijo, da v Havani ne bo nobenih »disonantnih tonov«, marveč bosta ska lani prebila led in ratificirala protokol. Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da to nameravata storiti tudi SZ in Bolgarija. Jugoslavija ima še veliko zadržkov. Če bi ratificirala protokol, bi se vsak državljan SFRJ - potem ko bi izčrpal v boju za svoje pravice vsa domača pravna sredstva - lahko pritožil odboru. Kot meni prof. Dimitrijevič, Jugoslavija odlaša z ratifikacijo predvsem zato, ker doma nima urejenega mehanizma na zvezni ravni, ki bi se lahko ustrezno odzival na takšne zadeve in pozive odbora, prav tako pa tudi razni pravosodni organi, zlasti zvezni,, niso zadovoljivo kadrovsko zasedeni, da bi lahko kvalificirano ukrepali v takšnih postopkih. »Mislim,« pravi prof. Dimitrijevič,« da bi bilo malce lahkomiselno, »če bi kar tako ratificirali protokol, ne da bi prej doma uredili stvari tako, da bi se tudi država lahko .ponižala* in odgovarjala na pritožbe svojih državljanov.« MITJA MERŠOL S TELEPRINTERJA Obljuba izraelske policije JERUZALEM, 29. marca (Reuter) - Izraelska policija je obljubila, da se njeni pripadniki med akcijami na zasedenih ozemljih ne bodo več predstavljali kot novinarji, je sporočilo zunanje ministrstvo. Obljuba je posledica vala protestov po škandalu, ki se je zgodil minuli teden v vzhodnem delu Jeruzalema, ko sta se izraelska policista z avtomobilom z oznako »press« približala skupini mladih Palestincev in jih aretirala. Po naključju je ta dogodek posnela skupina pravih novinarjev neke mednarodne televizijske agencije. Vdaja madžarskih ugrabiteljev BONN, 29. marca (Tanjug) - Ugrabitelja madžarskega potniškega letala tupoljev 134 letalske družbe Malev, v katerem je bilo 10 potnikov, sta se vdala policiji po pristanku na frankfurtskem letališču V sporočilu zahodnonemškega radia (WDR) je rečeno, da so letalo ugrabili v Pragi. Danes zjutraj je poletelo iz Budimpešte, po postanku v Pragi pa naj bi nadaljevalo polet v Barcelono. • Tik pred odhodom Mihaila Gorbačova v Havano so v Moskvi podpisali sovjetsko-kubanski protokol o blagovni menjavi za leto 1989, ki predvideva, da bo ta letos dosegla rekordno vrednost — devet milijard rubljev. Na Zahodu poudarjajo, da Moskva pošilja Havani 13 milijonov ton nafte za štiri milijone ton sladkorja, dobavlja pa ji še druge surovine in opremo. oba voditelja potrdila pravico sleherne socialistične države odpravljati probleme na podlagi lastnih izkušenj. Zabeleženo «>.. »Finska je zdaj tako stabilna, da bi svojega zunanjega ministra lahko zamenjala s komerkoli z ulice.« ERKKI LIIKANEN, finski finančni minister »Perujski upniki morajo vedeti, da v naših blagajnah ni ničesar drugega kot prah in spomini. « CARLOS R1VA DA VILLA, perujski finančni minister »Kako naj govorimo o neodvisnosti, ko pa smo gospodarsko kar 90-odstotno odvisni od Južne Afrike?« GERSOM KATJIMUNE, namibijski profesor »Mi Brazilci pravimo: nič ne skrbi, bo že kako. Nismo nasilni, smo lahkomiselni, nikoli se dolgo ne jezimo, če pa jeza traja nezdravo dolgo, imamo sambo. To je ples, ki rešuje vse težave.« JO ARTO MENDOZA, predsednik brazilskega parlamenta »Civilizacija je zelo drago blago, ki pa si ga vsakdo lahko privošči. « ROBERT MUGABE, zimbabvejski predsednik »Slišala sem, da so moški, ki so spredaj plešasti, misleci, in da tisti, ki so plešasti zadaj, seksi; medtem ko so tisti, ki so plešasti spredaj in zadaj, zelo seksi. Če je to res, potem ni čudno, če je naš parlament nabit s seksom, ne pa z mislimi.« MARIA DE FRAGA, španska poslanka »V tradiciji naše družine je, da izdelujemo bombnike vseh vrst. Naročil nikoli ne zmanjka«. JEAN BOMBARDIER, lastnik kanadske tovarne letal »Romunska radijska oddaja za gospodinje se začne z besedami: .Torej, drage gospodinje, najprej ukradete pet jajc . . .*« RADIO KOSSUTH, Madžarska Varljivo premirje v Bejrutu BEJRUT, 29. marca (Tanjug) - Kratkotrajnega premirja, ki ga je na poziv Arabske lige razglasila vojska šefa libanonskega vojaškega kabineta generala Michela Auna, je bilo konec že danes dopoldne, ko se je nadaljevalo obstreljevanje vzhodnega in zahodnega dela Bejruta. Prekinitev ognja, ki jo je natanko opolnoči objavilo poveljstvo armad v krščanskem delu Bejruta, je trajala do zgodnjih jutranjih ur, ko so — kot so sporočile lokalne radijske postaje — prosirske muslimanske milice spet začele obstreljevati položaje nasprotnika. Libanonska policija navaja, da so zadeli predsedniško palačo in poslopje obrambnega ministrstva v vzhodnem delu Bejruta. Ostra izraelska kritika Mitterranda TEL AVIV, 29. marca (Tanjug) — Kabinet izraelskega premiera je izredno ostro obsodil sklep francoskega predsednika Mitterranda, da se bo sešel z voditeljem Palestinske osvobodilne organizacije Jaser-jem Arafatom. »To bo gotovo slabo vplivalo na mirovna prizadevanja na Bližnjem vzhodu. Sestanek s človekom, ki si je zastavil za cilj ustanoviti palestinsko državo, je v nasprotju s tistim, kar je Francija pogosto zagotavljala Izraelu in pomeni veliko nevarnost za Izrael,« je rečeno v današnjem sporočilu izraelske vlade. Frangois Mitterrand bo prvi predsednik ene izmed treh zahodnih držav, stalnih članic varnostnega sveta, ki se bo sešel z Jaserjem Arafatom. Nov posel v Iraku BAGDAD, 29. marca (Tanjug) — Predstavniki podjetja Energo-projekt-Izgradnja in gradbenega podjetja Rad iz Beograda so z iraškim ministrstvom za industrijo in vojaško industrializacijo danes v Bagdadu sklenili pogodbo o dograditvi termoelektrarne Al Šamal. Kot so se dogovorili, bodo dela začeli izvajati maja, dokončali pa naj bi jih v 36 mesecih. Njihova vrednost znaša 43 milijonov dolarjev. Otroci v vrstah uporniških vojsk MOSKVA, 29. marca (TASS) - Okrog 200.000 otrok, mlajših od 15 let, se bojuje v vrstah različnih uporniških gibanj po vsem svetu, zatrjuje moskovska Pravda. Sklicujoč se na izjavo funkcionarja sklada OZN za pomoč otrokom (UNICEF) Norvežana Raundalena, list navaja, da se je v Mozambiku več deset tisoč otrok prisiljenih bojevati v vrstah odporniškega gibanja MNR. Nekatere med njimi so celo ugrabili in prisilili sodelovati v krvavi državljanski vojni. Pravda ugotavlja, da v državah, kjer besnijo vojne, ne spoštujejo ne konvecije Združenih narodov o človekovih pravicah ne deklaracije o pravicah otrok iz leta 1959. ETA opozarja špansko vlado MADRID, 29. marca (Reuter) - Baskovska separatistična organizacija ETA je danes opozorila špansko vlado, da bo prekinila premirje, če ne bo ta v 24 urah objavila, da je bilo sporočilo o tajnih pogajanih s to organizacijo napačno. ETA zatrjuje, da besedilo sporočila, ki ga je včeraj objavilo špansko notranje ministrstvo, ni tisto, o katerem sta se dve strani dogovorili med pogajanji v Aižiru. Notranje ministrstvo za zdaj ni odgovorilo na zahtevo ETA. Baskovska separatistična organizacija je pred dvema dnevoma podaljšala enostransko premirje, ki ga je razglasila januarja, ko so se v Aižiru začela tajna pogajanja z vlado. IZ POSLOVNEGA SVETA RAZMERJE DOLAR-MARKA (v Frankfurtu) 1,87i 1,86 1,85 1,84 1,83 1,82 1,81. r-————. m fefe mar Vir: II Sole-24 Ore • DOLAR DOSEGEL REKORD - Dolar je tako v New Yorku kot tudi v Tokiu dosegel najvišjo vrednost v zadnjih sedmih mesecih. V New Yorku so ga prodajali že po 1,891 zahod-nonemške marke, v Tokiu pa po 133,25 jena. Guverner japonske banke je že obljubil poseg centralne banke, ki naj bi preprečil padanje vrednosti jena. Pa dinar? V New Yorku je moč dobiti za dolar 7492,11 dinarja, kar je precej manj, kot je tečaj NBJ: 8666,33. Dolar je torej pri nas čedalje bolj precenjen. Ko bi bila vsaj še marka? • NAFTA BURI DUHOVE — Nesreča tankerja na Aljaski je povzročila paniko med kupci nafte predvsem v ZDA, tako da je bila nafta iz Lousiane celo po 20,7 dolarja za sod, nafta West Texas pa tudi čez 20 dolarjev za sod, potem pa je zdrsnila spet na 19,6 dolarja za sod. Zalivska nafta trenutno ne razburja kupce, čeprav vsi nestrpno čakajo izid sestanka OPEČ te dni. • TRGOVINA TURČIJE — Turčija je imela lansko leto dokaj izenačeno zunanjetrgovinsko bilanco in sicer je izvozila, za toliko pa tudi uvozila, za 26 milijard dolarjev blaga. Največ so prodali v ZRN (za 4,2 milijarde dolarjev) in sicer 16 odstotkov vsega blaga za izvoz. V Irak, ki je drugi partner Turčije, so prodali za 2,43 milijarde dolarjev blaga, v SZ (deveti partner) pa za 714 milijonov. • NOV BANKOVEC - Na Madžarskem bodo zaradi dvo-številčne inflacije, ki se grozljivo bliža 20 odstotkom, uvedli nov bankovec za 5 tisoč forintov. Na njem bo portret državnika iz 19. stoletja Istvana Szechenyja, ki se bo tako pridružil številnim znanim osebam na madžarskih bankovcih: Rakocziju (na 50 forintih), Kossuthu (na 100), Adyu (na 500) in Bartoku (na bankov- ANA BENEDETIČ 70 LET SLOVENSKE UNIVERZE mihajlo Mostoliar Leto 1989 je v znamenju praznovanja 70-letnice nepretrganega delovanja slovenske univerze v Ljubljani. Ob takih in podobnih jubilejih ponavadi brskamo po zgodovinski preteklosti in obujamo spomine na vse tiste, ki so pomagali, da smo tudi Slovenci s svojimi študenti, ki so študirali na tujih univerzah in se tam uveljavili kot strokovnjaki in potem z ustanovitvijo slovenske univerze leta 1919 v Ljubljani stopili v krog evropskih kulturnih narodov ter tudi mi doprinesli delež v evropsko zakladnico znanosti m umetnosti. Tovrstnih pomembnih mož imamo Slovenci precej le da smo jih preveč prepustili pozabi oziroma smo premalo ali nič študijsko obdelali njihove dejavnosti in zasluge za rast in razcvet slovenskega izobraženstva. Eden od njih je tudi prof. dr. Mihajlo Rostohar, s katerim so tesno povezane priprave za ustanovitev slovenske, univerze v Ljubljani in tudi razvoj psihološke znanosti na ljubljanski univerzi.. Mnogi dokumenti iz njegovega privatnega arhiva, ki ga hrani Arhivsko-muzejska služba univerze, nam podrobneje govore o njegovem življenju in delu. Začetek Prof. dr. Mihajlo Rostohar je bil rojen 30. julija 1878 na Bregah pri Krškem v kmečki družini. Ljudsko šolo je obiskoval v Leskovcu pri Krškem, meščansko šolo pa v Krškem. Nato je opravil enoletni tečaj za vinorejsko stroko na Grmu pri Novem mestu, kajti tako sam pravi, je bil najprej določen za kmečki poklic. Sam od sebe se je podal v Ljubljano, - kjer je bil po sprejemnem izpitu sprejet v drugi razred gimnazije na Vodnikovem trgu. Leta 1895 ga je Josip Mum-Aleksandrov uvedel v literarno Zadrugo, kjer se je seznanil s Cankarjem in Kettejem. V Zadrugi je bil poldrugo univerza ni imela laboratorija za psihologijo, zato je Rostohar 1903. leta odšgl študirat v Gradec, kjer je bil tedaj edini laboratorij za eksperimentalno psihologijo, in poslušal predavanja pri prof. Meinongu; ker pa se z njegovimi nazori ni strinjal, se je vrnil na dunajsko univerzo in leta 1906 z odliko promoviral za doktorja filozofije in sicer z disertacijo »O hipotezi Njena znanstvena vrednost« (»Uber die leto; ko je bila izdana, je bil izključen iz ljubljanske gimnazije, nakar se je vpisal na gimnazijo v Kranju, kjer je leta 1900 maturiral. Študent na Dunaju in v Gradcu Po maturi je Mihajlo Rostohar odšel na Dunaj, kjer je najprej poslušal en semester medicino, nato pa se je 7. oktobra 1901 vpisal na filozofsko fakulteto, in sicer na prirodoslovni oddelek. Sam pravi, da je bil študij medicine predrag in se je zato omejil na študij prirodoslovnih ved, ukvarjal pa se je še s psihologijo. Študij psihologije ga je zelo zanimal, zato se je v višjih semestrih vpisal na filozofsko stroko in je študiral najprej na Dunaju. Toda dunajska Hypothese. Ihre wissenschaftliche Bede-utung«). Po promociji je bil kratek čas suplent na gimnaziji v Beljaku, nato pa se je podal v Prago, kjer pa je bil le začasno. Da je začel in pozneje nadaljeval vseučiliško kariero na Češkem, meni prof. dr. Rostohar, ni bilo zgolj naključje: »Ko sem dosegel na dunajski univerzi doktorat, me je prof. Jodl poslal s pismom 'ENT IN VOJAK — Prof. dr. Mihajlo Rostohar kot študent na Dunaju in vojak v prvi svetovni v Prago k prof. Masaryku, da bi se na češki univerzi habilitiral. Le-ta me je rad sprejel in leta 1910 habilitiral. To je bila takrat edina možna pot za mojo vseučiliško kariero, kajti prof. Masaryk je imel kot bivši docent na dunajski univerzi zveze z dunajskimi vseučiliškimi profesorji, ki so me poslali v Prago.« Prof. Masaryk, ki je Rostoharju izkazoval precejšnjo naklonjenost, ga je napotil na izpopolnjevanje znanja, mu preskrbel državno štipendijo za nadaljnji študij in specializacijo na področju eksperimentalne psihologije najprej na Wund-tovem psihološkem inštitutu v Leipzigu, nato na Stumpfovem psihološkem inštitutu v Berlinu in potem v Kruegerjevem laboratoriju v Halleju. Mladi znanstvenik v Pragi Leta 1910 je Rostohar pripravil habilitacijsko delo iz filozofije na češkem vseučilišču pri prof. dr. T. G. Masarvku v Pragi; to je razprava iz logike v češkem jeziku z naslovom »The-orie hypothetickeho soudu« (»Teorija hipotetične sodbe«). Jeseni tistega leta je začel kot docent s predavanji iz logike na praški češki univerzi. Leta 1912 je ustanovil prvi psihološki laboratorij na fiziološkem inštitutu medicinske fakultete v Pragi, ki je vzbudil veliko zanimanje slušateljev in javnosti, ter imel tudi predavanja iz eksperimentalne psihologije. Leta 1912 se je dr. Rostohar udeležil mednarodnega filozofskega kongresa v Bologni in sicer kot delegat filozofske enote v Pragi. Mladi znanstvenik je začel objavljati razprave o svojih znanstvenih izsledkih. Službo docenta je opravljal vse do leta 1915, ko je njegovo znanstveno delo pretrgala prva svetovna vojna in je oblekel vojaško suknjo. Od leta 1915 do 1917 je bil v avstro-ogrskr vojaški sanitetni službi s činom podporočnika; leta 1918 pa je bil kot poročnik in nato nadporočnik pri pehoti na fronti. Kot avstrijski oficir ni opustil družbenopolitične dejavnosti in je veliko storil za združitev južnih Slovanov v novi državi Jugoslaviji. Slovencem popolno svobodo Že pred prvo svetovno vojno se je Mihajlo Rostohar precej udejstvoval tudi na političnem področju. V govorih in še bolj v številnih člankih je prikazoval svoje politične koncepte, med katerimi je bilo na posebnem mestu zlasti narodno vprašanje. Objavljal je v različnih publikacijah; tako ga zasledimo v Omladini in v Vedi, katere urednik je tudi bil, in drugje. Zlasti je treba omeniti njegovo revijo Napredna misel, ki jo je sam izdajal v letih 1912 do 1914; z njo je predvsem nastopal proti klerikalizmu, hotel je poživiti in spraviti iz krize napredno gibanje, zato je veliko strani posvetil narodnemu vprašanju. Že v mladih študentskih letih je Rostohar pripadal narodnemu radikalnemu gibanju, za katerega je bil narod najpomembnejša vrednost; zagovarjal je načelo enakopravnosti vseh slovenskih narodov, bodočnosti južnih Slovanov pa je videl v politični združitvi v Jugoslavijo, vendar tako, da vsak narod obdrži in razvija svoje narodne individualnosti, svojo kulturo in svoj jezik ter ga pri tem razvoju skupna država Jugoslavija podpira in krepi, ali, kot sam pravi, »da z združenimi političnimi močmi laže branimo svojo narodno individualnost in se kot narod razvijamo kdaj na najvišjo stopnjo kulturne višine. Razume se, da moramo biti Slovenci za politično edinstvo le pod tem pogojem, če se nam garantira popolna svoboda razvoja svoje narodne individualnosti, kajti sicer nima politično edinstvo za nas nobene vrednosti. Dopolnila republiške ustave za gospodarsko učinkovitost, demokratično in pravno državo Miran Potrč je delegatom vseh treh zborov republiške skupščine pojasnil delovni osnutek dopolnil k republiški ustavi — Izhajati iz zahtev in potreb slovenskega naroda in ljudstva Slovenije — Vsako odlašanje ja lahko usodno LJUBLJANA, 29. marca — Predsednik slovenske skupščinske komisije za ustavna vprašanja Miran Potrč je svojo uvodno besedo na današnji skupni seji vseh treh skupščinskih zborov začel z ugotovitvijo, da vsi enotno ugotavljamo potrebo po bistvenih spremembah v gospodarskem in političnem sistemu. S temi spremembami želimo in moramo ustvariti podlage za gospodarsko bolj učinkovito, politično demokratično in za pravno varno družbo in državo. Z bistvenimi reformami gospo: darskega in političnega sistema smo že predolgo odlašali in vsako nadaljnje odlaganje bistvenih in možnih ustavnih sprememb bi bilo zato usodno, je menil Potrč. Zato teh sprememb ni možno odlagati na čas. ko bomo razpravljali o novi slovenski in jugoslovanski ustavi. Že pri oblikovanju dopolnil k slovenski ustavi moramo narediti kar največ za ustvarjanje ustavnopravnih podlag za sodobno, demokratično, gospodarsko učinkovito in v svet odprto socialistično samoupravno slovensko družbo in državo. Podrobnejšo predstavitev delovnega osnutka dopolnil k ustavi SRS je Potrč začel z ugotovitvijo, da je s predlogi in alternativami ponujena v razpravo večina tistih temeljnih vprašanj, ki najbolj zanimajo slovensko javnost. Posebej je poudaril naslednje sklope vprašanj: 1. Kakšna naj bo vloga države v pogojih tržnega gospodarstva? Po eni strani mora spoštovati samostojnost podjetij, svobodo iniciative in ekonomske zakonitosti, po drugi strani pa zaradi spoštovanja teh načel skrbeti za.zagotavljanje vitalnih interesov družbe in naroda ter temeljnih pravic vseh delovnih ljudi in občanov. Kaj bo s sisi? 2. Kakšna naj bodo bodoča vsebina in pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti? Ali naj samoupravne interesne skupnosti še naprej ohranijo edino pravico določati sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, ali pa naj jo v večji meri dobijo zbori združenega dela skupščin, posebej kadar gre za zakonsko določene pravice in nacionalne programe? Ali naj bodo samoupravne interesne skupnosti .in druge oblike samoupravnega odločanja predvsem izvirne samoupravne skupnosti, v katerih delovni ljudje in občani po načelu prostovoljnosti. vzajemnosti ali solidarnosti uresničujejo določene skupne potrebe, ki so nujen pogoj za njihovo delo in življenje ter za razvoj družbe in naroda — ali pa naj ohranijo tudi vlogo paradržavnih institucij? Oceniti je treba, ali se lahko in v kolikšni meri se lahko v obeh rešitvah uveljavljajo odnosi svobodne menjave dela in vpliv uporabnikov ter izvajalcev na vsebino teh odnosov. 3. Ali naj se še naprej uveljavlja načelo, da je uresničevanje vseh interesov in potreb delovnih ljudi odvisno od materialnih možnosti organizacij združenega dela in delavcev v občini, ali pa je zaradi zagotavljanja enakih pravic in obveznosti vseh delovnih ljudi v republiki nujno, da se določeni programi in pravice zagotavljajo v republiki, in sicer po načelu enakih pravic in enake obremenitve; v občini pa po načelu samoupravnega sporazumevanja le programi in pravice, ki niso zakonsko predpisane kot pravica vseh delovnih ljudi in občanov? 4. V katerih oblikah naj se uveljavlja poseben družbeni interes pri opravljanju dejavnosti ali zadev posebnega družbenega pomena? Ali je dovolj soodločanje uporabnikov, ustanoviteljev, organov družbenopolitičnih skupnosti o imenovanju in razreševanju poslovodnih organov v takšnih organizacijah, ali pa naj ima pristojni organ družbenopolitične skupnosti neposreden vpliv na njihovo imenovanje in razrešitev? 5. AJi naj se ohranijo načela, aa se za skupne družbene potrebe, za vsak namen posebej, zbirajo samo prispevki, ki so prihodek samoupravnih interesnih skupnosti — ali pa je mogoče ta sredstva zbirati tudi z davki, tako da bi uresničevanje teh potreb delavcev in delovnih ljudi finansirali tudi iz proračunov? Kakšna naj bo v tem primeru vloga sisov oziroma kako zagotavljati, da bodo na vsebino programov lahko vplivali uporabniki in izvajalci storitev? Neposredne volitve so za vse — ali le za nekatere? 6. Kakšen naj bo bodoči volilni sistem? Ali naj bi uvedli le neposredne volitve ali pa za posamezne zbore v občini ohranili načelo delegiranja? Ali je in kako je v primeru neposrednih volitev primemo ohra-niti nekatera načela delegatskih odnosov in vlogo temeljnih delegacij in konferenc delegacij, ali pa to ni mogoče? 7. Kako v ustavi okrepiti načela o svobodi organiziranja in združevanja, zlasti političnega? 8. Na kakšen način je mogoče uveljaviti nestrankarski politični pluralizem v sistemu kandidiranja in volitev, posebej za družbenopolitični zbor? Kako zagotoviti ohrani-tev vloge SZDL kot fronte delov-nih ljudi in občanov in vseh organiziranih socialističnih sil ter hkrati tudi v skupščinskem sistemu, posebej v družbenopolitičnem zboru zagotoviti prisotnost pluralizma političnih interesov in programov? Ali je mogoče družbenopolitični zbor že v sedanjih amandmajih preoblikovati v splošni politični zbor, kakšne bi bile posledice take rešitve za vlogo in pristojnosti družbenopolitičnega zbora, za kandidacij- glede na to, da ne sme biti v nasprotju z določili že sprejetih zveznih amandmajev? Kakšne so torej naše možnosti, da čim več rešitev oblikujemo glede na lastne potrebe — po meri slovenskega naroda in ljudstva SR Slovenije? 16. Ali seje prav zavzemati za to, da bi možne spremembe sprejeli v razumnem roku — julija ali najkasneje septembra, da bi lahko pripravili vse za volitve 90 — pa čeprav bi to pomenilo, da za nekatera vprašanja v tako kratkem času ne bi mogli najti ustreznih rešitev — ali pa kaže sprejem amandmajev odlašati, dokler se ne bomo dogovorili o vseh vprašanjih, ki sem jih omenil? Doslej opravljena razprava je potrdila, da so to temeljna vprašanja. Prav pri teh vprašanjih pa je še precej različnih pogledov in ocen in zato ni bilo mogoče pričakovati, da bi komisija za ustavna vprašanja že sedaj lahko do vseh oblikovala jasne in nedvoumne odgovore. Menim, da ne bi bilo dobro, če bi v tej fazi priprave dopolnil to storila skupščina. Upoštevati javno mnenje Mnoga od teh vprašanj ne zahtevajo le strokovne presoje, temveč je treba preveriti tudi zahteve in MIRAN POTRČ ski postopek in sistem volitev ter za sestavo skupščine oziroma pristojnosti drugih zborov, posebej zato, ker pluralistične oblike in prenova SZDL že nakazujejo spremenjene značilnosti tega zbora? Predsedstvo republike — da ali ne 9. Ali krepiti skupščinsko vlada-vino ali pa ohraniti posebno vlogo predsedstva SRS in kakšne posledice bi na položaj skupščin in pristojnosti predsedstva imele splošne in neposredne volitve predsednika in članov predsedstva SRS? 10. Ali kaže občino še naprej razvijati kot temeljno oblastno skupnost, ali pa jo predvsem organizirati kot temeljno samoupravno skupnost z manj poudarjeno oblastno vlogo? 11. Kakšna naj bo vloga referenduma v ustavno revizijskem postopku — ali naj bo fakultativen ali obvezen in ali kaže predvideti že v teh amandmajih poseben postopek za sprejemanje nove ustave? 12. Ali je treba v slovenski ustavi jasneje izraziti suverenost slovenskega naroda in trajnost ter neodtujljivost njegove pravice do samoodločbe? 13. Ali je mogoče tudi v tej fazi razmišljati o določenih spremembah temeljnih načel ali ne? Ali je smotrno temeljna načela ustvaijal-no in široko razlagati — ali ne? 14. Kakšen naj bo pristop do priprav za novo ustavo? Ali poskušati že sedaj v čim večji meri uveljaviti možne spremembe — ali pa naj se v tej fazi opravijo le najnujnejše spremembe in se vse bistvene rešitve odložijo za razpravo o novi ustavi? 15. Kakšne so neposredne možnosti spreminjanja slovenske ustaye_ interese večine ljudi, česar doslej ni bilo mogoče storiti. Zato tudi predlagamo, naj bo osnutek amandmajev, ki bo sprejet in objavljen za javno razpravo, še vedno odprt za vse ocene in preveijanja, pa tudi za nove ideje in predloge. Zato tudi predlagamo, da v javni razpravi posebej ocenimo nekatera vprašanja, ki jih doslej nismo znali in uspeli oblikovati v rešitev, ki bi že bila zrela za oblikovanje delovnega besedila v amandmajski obliki. Ustavna komisija razmišlja, da bi o nekaterih temeljnih vprašanjih naredili javnomnenjske raziskave ali pa preko sprejemanja predloga ustavnih dopolnil predlagali neposredno izjasnjevanje delovnih ljudi in občanov tudi v obliki referenduma. Nato je Potrč povedal, da je komisija za ustavna vprašanja po objavi delovnega besedila osnutka amandmajev pozorno proučila mnenja in predloge vseh delovnih teles skupščine SRS in njenih zborov in tudi predloge, ki so jih oblikovali člani komisije za ustavna vprašanja samostojno ali kot predstavniki določenih DPO, društev, združenj ali zvez občanov. Na podlagi tega so pripravili še nekaj dopolnitev delovnega besedila in po-ročiljo o odprtih vprašanjih. Sicer pa se je v dosedanji razpravi izkristaliziralo naslednje: Potrebujemo vsebinsko bogata dopolnila 1. Dosedanja razprava je podprla temeljna izhodišča in cilje predlaganih sprememb in potrdila prepričanje, da predlagani amandmaji obsevajo najbistvenejši del nujnih ustavnih sprememb. 2. Enotno je podprta usmeritev, da z amandmaji uveljavimo kar nai- Drama družbenih dejavnosti Republiška skupščina je razpravljala o finančnih težavah družbenih dejavnosti — Brez računovodskih posegov bi bila slika še klavrnejša LJUBLJANA, 29. marca — Razmere na področju finansiranja družbenih dejavnosti v republiki so dramatične — tako spoznava republiški izvršni svet, potrjuje v svojih spoznanjih skupina delegatov vseh zborov republiške skupščine, tako meni tudi vseh petnajst razpravljalcev v zboru združenega dela. Med predvidenimi sredstvi za družbene dejavnosti in med predlagano vrednostjo programov je približno 650 milijard dinarjev razlike. To je možno zmanjšati za okoli 70 milijard dinarjev, če bi upoštevali zgolj dogovorjene razvojne prioritete oziroma še za 160 milijard din, če bi nekatere izdatke finančno šteli drugam (prevozi itn). Manjka torej okoli 420 milijard dinarjev. Do nameravanih sistemskih sprememb je mogoče nekaj storiti z varčevanjem, racionalizacijo in drugačno organizacijo (odpravljanje posrednikov in pretiranega administriranja), težje pa s povečanjem prispevnih stopenj, z večjim deležem osebne porabe, spremembami na področju participacij, med skupno in splošno porabo ali pa z delom denarja iz presežkov Narodne banke Slovenije. Izgube v zdravstvu (lanske) bodo v celoti socializirane, obljublja izvršni svet republike. Dr. Daniel Pučko je v imenu GZS povedal, da se ni treba naslajati ob podatku, da je imelo slovensko gospodarstvo lani nekaj večji delež akumulacije (z 9,3 na 10,8 v primerjavi 1987/ 1988), saj je drugi del resnice v podatku, da se je neto akumulacija gospodarstva znižala in da je slovensko gospodarstvo kar 47,5 odstotke namenja za plačila obveznosti do manj razvitih republik in pokrajine Kosovo. Pučko tudi prizna, da se je z ukrepi za razbremenjevanje gospodarstva znižal delež za skupno (za 1,5 indeksne točke) in splošno porabo (za 1,4 indeksne točke), vendar pa to kaj malo pomeni, ko je glavni vir napajanja države v prometnih davkih, carinah in drugih dajatvah iz gospodarstva, ki so se krepko zvišale. Zaključnih računov še ni, zbornica pa le spoznavaj da je akumulacija nekaj večja ne zaradi znižanja obremenitev, ampak zato, ker so bili realni osebni dohodki v gospodarstvu zmanjšani. Z denarjem, ki gospodarstvu ostaja, ni mogoče več sprememb ustave SR Slovenije, ki so pogoj za spremembe v družbenoekonomski ureditvi in političnem sistemu v smeri ekonomsko učinkovite in politično demokratične sodobne družbe, pa tudi tiste spremembe, ki bodo utrjevale suverenost in odgovornost slovenskega naroda v okviru enakopravne federativne skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Velika večina se pri tem zavzema za to, da: • Naj bodo sprejete rešitve v čim večji meri prilagojene zahtevam in potrebam slovenskega naroda in ljudstva Slovenije v skladu s spoznanji in zahtevami po doslednem uveljavljanju tržnih zakonitosti, podjetništva, iniciative, svobode različnih lastninskih oblik dela in ustvarjanja nove vrednosti, pravne varnosti in pravne države, spoštovanja in uveljavljanja vseh pravic in svoboščin človeka in občana, bistveno bolj racionalnega in učinkovitega družbenega odločanja na temeljih samoupravljanja, interesnega programskega in političnega organiziranja občanov za uveljavljanje svojih interesov in potreb, ob volilnem sistemu, ki bo temeljil na svobodnih, splošnih, neposrednih in tajnih volitvah v skupščine in zagotavljal, da ■ skupščine DPS v večji meri izražajo samoupravne interese, pa tudi različne politične poglede in interese kot podlago za demokratično soočanje predlogov in mnenj ter zagotavljanje pogojev za ustvarjalno sintezo in oblikovanje najboljših družbenih odločitev. • Je treba uveljaviti vse tiste spremembe, ki ob korektni razlagi amandmajev in besedila ustave SFRJ niso v izrecnem nasprotju z ustavo SFRJ kot skupnim dogovorom vseh narodov in narodnosti ter njihovih socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin. Pri oceni odnosa med republiško in zvezno ustavo se zavzemajo za dosledno upoštevanje načela suverenosti naroda in SR Slovenije ob upoštevanju in spoštovanju načel ustavnosti in zakonitosti ter značaja in postopka sprejemanja ustave SFRJ kot izraza suverenosti slovenskega naroda in skupne volje vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Spremembe ustave SR Slovenije zato niso in ne morejo biti prilagajanje slovenske ustave zveznim amandmajem, temveč ustvarjalno oblikovanje izvirnih rešitev, v skladu s potrebami in interesi našega družbenoekonomskega in političnega razvoja, upoštevaje seveda načelo, da republiška in zvezna ustava predstavljata celovit in medsebojno usklajen ustavni sistem, ki zagotavlja uresničevanje ustavnih institucij na vseh ravneh in družbenih odnosih. e Je treba v temeljiti in vsestranski razpravi o posameznih predlogih tudi ocenjevati, koliko dogovorjene rešitve v normativnem-delu ustave terjajo oceno o tem, da se ob ohranjanju bistvene vsebine in izhodišč temeljnih načel ustave SR Slovenije opravijo tudi v tem delu ustave posamezne spremembe, ki bi bile nujne, da bi se dogovorjene in večinsko sprejete rešitve v normativnem delu ustave lahko uveljavile v praksi. Vsa navedena izhodišča je treba v javni razpravi ne le oceniti, temveč predvsem tudi argumentirano soočiti z doslej oblikovanimi drugačnimi pogledi, ki bodisi opozarjajo, da naj bi v tej fazi ustavnih sprememb opravili le najnujnejše uskladitve z zvezno ustavo bodisi obratno zahtevajo, da se že v sedanjih spremembah ustave črtajo temeljna načela in ne glede na skupno dogovorjene rešitve v ustavi SFRJ opravijo spremembe, ki bi pomenile tudi izrecno nasprotje z vsebino temeljnih načel slovenske in zvezne ustave oziroma z normativnimi rešitvami v zvezni ustavi. 3. Dosedanja razprava je doslej enotno potrdila potrebo, da se ustavni amandmaji k ustavi SR Slovenije sprejmejo v roku, ki bo omogočil čim hitrejše oblikovanje republiške zakonodaje v skladu s sprejetimi rešitvami za reformo družbenoekonomske ureditve, da se zagotovi skladnost republiške zakonodaje z že sprejetimi sistemskimi rešitvami na podlagi zveznih amandmajev, na kar posebej opozarjajo sodišča in ustavno sodišče, predvsem pa da se zagotovi pravočasni sprejem volilnih zakonov, da bi lahko opravili vse potrebno za pripravo kandidacijskih postopkov in volitev spomladi prihodnjega leta. Po mnenju večine bi morali storiti vse, da bi lahko že julija letos sprejeli dopolnila k ustavi SR Slovenije. To pa bo mogoče le, če bodo tudi vsi dejavniki v javni razpravi spoštovali dogovorjene roke, predvsem pa če bo res prevladalo skupno spoznanje, da vprašanja, ki jih ne moremo temeljito in na podlagi ocene vseh posledic proučiti v tem času, odložimo za razpravo o novi slovenski ustavi. Kako opredeliti politično organiziranje Nato je Miran Potrč pojasnil šestindvajset dopolnil, ki jih ustavna komisija predlaga k delovnemu osnutku amandmajev na podlagi dosedanjih razprav in so jih delegati prejeli v obliki pisnega gradiva. Posebej pa je opozoril na nekatera vprašanja, v zvezi s katerimi ustavna komisija ni mogla predlagati konkretnih amandmajev, ker ta vprašanja še niso dovolj proučena, povezana pa so z drugimi določbami republiške ali zvezne ustave. Po drugi strani pa komisija ocenjuje, da so to pomembna ustavnopravna in politična vprašanja, zato predlaga, naj bi jim v javni razpravi posvetili posebno pozornost. Ta vprašanja so: • ustavnopravno določitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, do določitve posebnega postopka za zagotavljanje spoštovanja zvezne ustave v skladu z njenim sporazumnim razumevanjem in do opredelitve pravice republike, da svobodno odloča o delu in rezultatih dela ter naravnih bogastvih republike; • kako je mogoče besedilo slovenske ustave jasneje prilagajati zahtevam po tržnem gospodarstvu, podjetništvu in enakopravnosti lastninskih oblik; a ali je v zvezi z razvojem računalništva dovolj jasna ustavna določba o varovanju zasebnosti kot temeljne svoboščine: • ali je treba spreminjati določbe ustave, da bi se lahko v skupščini SRS oblikovali preiskovalni odbori, seveda nikakor ne na škodo učinkovitega, visoko strokovnega in neodvisnega sodstva; • ali je mogoče in ali je treba že v tej fazi ustavnih sprememb spremeniti vlogo samoupravnih sodišč, še zlasti posebnih sodišč združene ga dela; • kako v ustavi razumeti in opredeliti pravico do političnega organiziranja, kakšna naj bo ob tem ustavna vloga SZDL, kakšna naj bosta vloga in položaj družbenopolitičnih organizacij in političnih zvez občanov v kandidacijskem in volilnem postopku, posebej za volitve v družbenopolitični zbor in ali naj se druženopolitični zbori preoblikujejo v splošne politične zbore; m ali je mogoče in ali je treba v ustavi jasneje razmejiti zasebno podjetništvo od obrtnih dejavnosti, posebej glede na pristojnosti, ki jih pri določanju pogojev za opravljanje dela s sredstvi v lasti občanov lahko imajo organi družbenopolitičnih skupnosti; e ali naj sc in kako naj se razširi vsebina posebnega interesa in pravic narodnosti ter, ali je treba spremeniti oblike zagotavljanja njihovega vpliva in interesov. Pomen teh vprašanj je seveda različen, prav tako tudi problemi ob njih: pri nekaterih ni posebnih razlik v stališčih, le vprašanje, ali obstaja potreba za njihovo vključitev v normativni del ustave; posebej pri ustavnopravni opredelitvi političnega pluralizma in njegovega vpliva na volilni in skupščinski sistem pa je doseženo polno soglasje le o načelni opredelitvi, o konkretnih oblikah njenega uresničevanja pa je še veliko nejasnosti, razumevanja in tudi razlik. Miran Potrč je zato menil, da bo ob določitvi osnutka amandmajev k republiški ustavi vseh teh vprašanj še ne bo mogoče razčistiti in dodal: To tudi ni potrebno, saj se javna razprava šele začenja in osnutek je seveda odprt za vse argumentirane drugačne predloge in rešitve, za katere se bo v javni razpravi zavzela večina delovnih ljudi in občanov. Ob koncu je še opozoril, da z amandmaji dopolnjujemo veljavno slovensko ustavo in zato vseh dobronamernih opozoril, ki jih bo nujno spoštovati pri oblikovanju nove slovenske in jugoslovanske ustave, že sedaj kljub najboljši volji objektivno ni mogoče upoštevati. računati na začetek novega naložbenega ciklusa, dobro pa je znano, kakšno je stanje iztroše-nosti opreme v slovenskem gospodarstvu, koliko bi potrebovalo za nujno prestrukturiranje in posodobitev. Pučko meni, da je mogoče do denarja priti (tudi za družbene dejavnosti, ki se jim gospodarstvo ne odreka) le s povečano proizvodnjo. Zbornica predlaga izključitev nepotrebnih posrednikov med gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi in »delitev rezultatov dela,« torej ni za povečanje prispevnih stopenj. Borut Stabuc, Ljubljana Center, je razložil nevzdržne razmere v Univerzitetnem kliničnem centru in Onkološkem inštitutu, ki postajata »navadni podeželski bolnišnici«. Zahteval je, da pristojni določijo zmanjšanje obsega zdravstvenega varstva v skladu z materialnimi možnostmi. Opozoril je, da centra že tako zmanjšujeta število postelj in bolnikov v njih, zaposlujeta le najnujneje, ne izplačujeta niti možnih osebnih dohodkov. Dobita tretjino denarja manj, kot bi potrebovala — ob enakem obsegu varstva to pelje v nelikvidnost (in najemanje kratkoročnih posojil) in v izgube. . . Sergej Pelhan (Kulturna skupnost Slovenije) je dejal, da je 14 milijard nezagotovljenega denarja za kulturo enako težak problem, kot je 500 milijard v zdravstvu. V aprilu bodo prisiljeni ožiti program dela skupnosti. Zato zahtevajo enake in celovite kriterije pri obravnavanju teh problemov, saj bi drugače ogrozili ne le slovensko kulturo in kulturno dediščino, ampak osiromašili normalno delo v tej dejavnosti. Ivan Cede iz Celja je zahteval enake pogoje za družbene dejavnosti ne glede na občinske meje in spoznaval, da sistem solidarnosti v republiki ne učinkuje. Grozi nam finančni polom, je dejal- Rina Klinar in nekaj pozneje Alma Bernik sta razložili težave na Jesenicah. Prva je bila za prioritete, saj za vse ni denarja in dejala, da se na občinski ravni denar za te dejavnosti drugače deli (največ za zdravstvo in šolstvo), kot na republiški. Druga pa je menila, da so linearni ukrepi v kadrovski politiki nevzdržni, saj so kadrovski seznami »v startu« 1985. leta bili drugačni. Henrik Pušnik iz republiške skupnosti za zdravstvo je dejal^ da so notranje rezerve izčrpane: Primarij dr. Jože Arzenšek je zelo čustveno spoznaval, da bi bile izgube v zdravstvu še večje, če se ne bi »bali zakona o sanaciji« in z finančnimi prijemi rdeče številke manjšali, odroma če se ne bi odrekli tudi stvarem, brez katerih jutri ne bodo mogli biti. Zahteval je odpravo zveznega intervencijskega zakona, zahteval je naj delegati skupščine Slovenije »določijo primeren odstotek« družbenega proizvoda za družbene dejavnosti, zlasti zdravstvo, ki bi morale krizo občutiti zadnje — kajti zaradi krize in v krizi ne bi smeli zniževati ravni zdravstvenega varstva. • Marina Ramšak iz Slovenj Gradca je naštela le tri podatke in dobila aplavz: za mesečno prehrano v podjetju namenja gospodarstvo 51.417 dinarjev mesečno na zaposlenega, za zdravstveno varstvo da mesečno 96.608 dinarjev na zaposlenega in 39.000 dinarjev na upravičenca. Kdo bo nosil odgovornost za to? Delegati? Primož Klemen je v imenu sindikatov razložil težave v šolstvu. Govoril je o pomenu vlaganj v znanje in dejal, da je težko narediti kaj več, če učencu ponudiš le streho, stol in učiteljev glas. Peter Razpotnik iz Kamnika je menil; da delež-samofinansiranja občanov ne bi smel pasti in da bi kazalo, sicer selektivno, govoriti o zvišanju participacij. Najbrž ta čas ni drugačne reši-. tve za razplet pereče finančne Kljub krizi se ne moremo odreči šolstvu ali zdravstvu, moramo pa se odreči novim stavbam Podpredsednik republiškega IS dr. Boris Frlec je v republiški skupščini pojasnil poglede republiške vlade na gmotne zadrege družbenih dejavnosti - Nujno jim bo odmeriti nekaj več denarja LJUBLJANA, 29. marca — V uvodnem nagovoru o aktualnih vprašanjih družbenih dejavnosti je dr. Boris Frlec dejal, da je bil izvršni svet postavljen pred tako rekoč neuresničljivo naloga, namreč, da v obstoječih sistemskih okvirih opravi usklajevanje, ki bo spodbudno tako za gospodarstvo kot za družbene dejavnosti in ki obenem ne bi bistvene prizadelo dosežene kvalitete življenja. Iz njegove besede povzemamo: Pred mesecem dni predložena bilanca nalog in sredstev SIS družbenih dejavnosti v letu 1989 je kazala neusklajenost med nalogami in sredstvi: vrednost nalog je bila za 650 milijard dinarjev večja od tistih sredstev, s katerimi bi lahko razpolagale samoupravne interesne skupnosti v letu 1989. Izvršni svet je dodatno k takšnemu prikazu opravil primerjavo realnih vrednosti lanskih in letošnjih programov in ugotovil povečanje za 484 milijard dinarjev. Naloge občinskih samoupravnih interesnih skupnosti se v primerjavi z ravnijo iz lanskega leta povečujejo za 184 milijard dinarjev. Kako se spreminjajo finančni načrti sisov V republiških samoupravnih interesnih skupnostih so največja denarna povečanja nalog pri usposabljanju prebivalstva za 118 milijard dinarjev, pri socialnih pravicah iz dela za 63 milijard dinarjev, pri raziskavah in razvoju za 36 milijard dinarjev ter pri inovativnosti in ustvarjalnosti za 24 milijard dinarjev. Skupno povečanje vrednosti programa oziroma nalog v republiških samoupravnih interesnih skupnostih je 300 milijard dinarjev. Z vidika osnovnega merila, to je razvoja slovenske družbe, lahko ugotovimo, da so povečanja posameznih dejavnosti bolj ali manj sprejemljiva. Vendar to še ne pomeni, da so vsa enako upravičena. Stališča izvršnega sveta do posameznih povečanj so naslednja: © Prav gotovo se tudi v sedanjih razmerah ne smemo odreči usposabljanju prebivalstva ter raziskavam in razvoju. Potrebnp povečanje glede na lansko leto bi bilo treba omiliti na najnujnejše. © Zaradi znanih težav v zdravstvu oziroma pri nalogi ohranjanja zdravja je prav tako treba priznati povečanje obsega zdravstvenih nalog. To povečanje pa je treba financirati na dva načina: deloma s povečanjem participacije oz. osebne udeležbe pri plačilu storitve in drugi del s povečanjem skupno zbranih sredstev v samoupravnih interesnih skupnostih. © Standard in socialna varnost udeležencev oz. delavcev sta nujen pogoj za prestrukturiranje v gospodarstvu. Zaradi tega je povečanje v tem primeru vsaj v določeni meri upravičeno. a Enaki argumenti veljajo tudi za upravičenost tistih nalog, ki spodbujajo inovativnost in ustvarjalnost. © V sedanjih razmerah v družbi pa se lahko in celo moramo odreči povečanju tistega dela programa, ki je usmerjen v investicije v zgradbe, kar je v skupnem znesku v vseh republiških in občinskih sisih 40 milijard dinarjev. ® Posebne obravnave in posebnega načina financiranja bi morale biti deležne tiste naloge, ki pomenijo finaciranje gospodarstva preko samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, to je skupno povečanje za 21,5 milijarde dinarjev. Gre za naloge, kot so plačevanje prevozov neposredno prevozniškim organizacijam, sanacije tistih gospodarskih organizacij, ki se ukvarjajo s pridobivanjem in raziskovanjem mineralnih surovin ter druga neposredna financiranja gospodarskih organizacij, kar v celoti znaša 160 milijard dinarjev. ' ffl Za večino drugih nalog, za katere je po programih republiških in občinskih sisov tudi predvideno povečanje glede na leto 1988, to povečanje znaša okrog 60 milijard dinarjev, pa menimo, da bi to povečanje morali pokriti s povečano participacijo uporabnikov. V nasprotnem primeru pa bi izvajanje dela teh dodatnih nalog morali prenesti v prihodnje leto. © Na opisani način še ne bi dosegli popolnoma izravnane bilance nalog in sredstev ob enakih obremenitvah kot v preteklem letu. Za prednost- novno in srednje izobraževanje, v kulturi v skupini umetniške dejavnosti in v zdravstvenem varstvu v skupinah preventive, sanitete ter zobozdravstveni zaščiti. 9 Po naši presoji razlog za nezadovoljstvo delavcev v družbenih dejavnostih v glo-balu torej ni zgolj neusklajenost osebnih dohodkov s povprečnimi osebnimi dohodki v gospodarstvu SR Slovenije, temveč tudi realno zniževanje osebnih dohodkov v Sloveniji, saj so se v zadnjih dveh letih realni osebni dohodki znižali za skoraj 16 odstotkov. Sistem družbenih dejavnosti bo treba spremeniti tako. da bo funkcionalen in racionalen, pri čemer bo glavno merilo njihova učinkovitost; zato bodo na novo opredeljene in porazdeljene BORIS FRLEC ne naloge razvojnega pomena bi vendarle v skupščini morali doseči tudi soglasje o večjem zbiranju in s tem tudi za nekoliko večje obremenjevanje gospodarstva in prebivalstva za zadovoljevanje skupnih potreb. Pri skupnostih, ki združujejo sredstva iz dohodka, bo izvršni svet zaradi zagotavljanja likvidnosti v obdobju april—julij predlagal zakon, s katerim bo nadomeščen izpad sredstev, ki bi bil posledica dejstva, da organizacije združenega dela za prvo trimesečje niso dolžne predložiti periodičnega obračuna. Uskladitev ravni OD delavcev v družbenih dejavnostih z ravnijo v gospodarstvu je s planom določena naloga. Glede na precejšnja neskladja v preteklih letih uskladitve ni bilo možno uresničiti naenkrat, pač pa je bila dosežena postopno v letih 1986 in 1987. V letu 1988 bi torej morali doseženo raven obdržati. Ugotavljamo, da je bilo kljub omejitvenim ukrepom, ki so v preteklem letu veljali za OD in tudi za sredstva skupne porabe, usklajevanje v globalu še kar zadovoljivo. Čeprav je bila med letom dinamika različna, je bila v zadnjem trimesečju dosežena približna uskladitev osebnih dohodkov izvajalcev po dejavnostih na raven leta 1987. Odstopanja pa so v posameznih skupinah dejavnosti: v izobraževanju v skupini os- funkcije obstoječih institucij in služb. To mora omogočiti vzpostavitev družbeno potrebne mreže izvajalskih institucij, odpraviti nepotrebna opravila in postopke ter poenostaviti upravljanje. V prid temu govorijo: obstoječa tržna usmeritev gospodarstva, s tem povezana politična pluralizacija družbe ter spoznanje, da se celovitost socialne politike lahko vzpostavlja le ob sočasnem oblikovanju skupnih ciljev in odločitev o potrebnih sredstvih. Tako določanje socialne politike pa je celovitejše, kot pa omogočajo mehanizmi samoupravnih interesnih skupnosti. Zato se bodo morale razviti še druge oblike samoupravljanja družbe, ki bodo neposredno vključevale več stroke in tudi samo republiško skupščino z njenimi državnimi organi. Sredstvo zagotavljanja takšne celovitosti socialne politike pa je vzpostavitev sistema javnih institucij, javnega financiranja, odgovorne javne uprave, ki legitimno uporablja svoja izvršilna in nadzorna pooblastila. Sistemske spremembe so nujne Rešitve je nujno treba iskati v nekaterih sistemskih spremembah. Izvršni svet meni, da ne moremo doseči bistvenih sprememb, dokler ne uveljavimo novih načel upravljanja, financiranja, pa tudi razpolaganja s sredstvi, ki jih družba vlaga v ta področja. To je eno temeljnih vprašanj spreminja- nja ustave SRS. Predložene ustavne amandmaje bo v tej smeri treba še izpopolniti, saj po našem mnenju še niso zadostna podlaga za učinkovitejše in racionalnejše delovanje in organiziranost na teh področjih. Priznati je treba, da zelo jasnih, izdelanih pogledov na potrebne spremembe še ni. Mnenja o potrebnosti takih ali drugačnih sprememb so zelo različna, od precej radikalnih do takih, ki se zavzemajo za večjo ali manjšo ohranitev sedanjega sistema. Zato menimo, da bo treba na vseh vitalnih področjih družbenih dejavnosti zakonsko opredeliti nacionalne programe. Pri oblikovanju nacionalnih, torej vsem zagotovljenih programov bo poleg interesov treba upoštevati tudi dejanske materialne možnosti družbe. Za te programe je treba omogočiti, da zagotavljanje sredstev za ustavno in zakonsko določene pravice in druge skupne potrebe v nujnem obsegu ne bo prepuščeno samoupravnemu sporazumevanju in dogovarjanju z ozadjem siceršnje zakonske inter-vence, ampak bo predpisano z aktom družbenopolitične skupnosti. Preostale potrebe pa bomo morali zadovoljevati na druge načine: na trgu, z zavarovalništvom, z neposredno menjavo dela in v samoupravnih interesnih skupnostih. Ta sistem bo spremenil ekonomski položaj posameznika; povečana bodo morala biti njegova doplačila k storitvam, kadar je njihov naročnik družba, zmanjšala pa se bodo doplačila iz družbenih sredstev, kadar bo naročnik on sam ali pa posamezna pravna oseba. Izvršni svet predlaga, da uskladimo bilanco na višji ravni, kot je bilo prvotno izhodišče. Aktivnosti za uskladitev bilance naj bi tekle v treh smereh: ® nekolikšnem zmanjšanju ali drugačnem obravnavanju posameznih nalog ali njihovem prenosu v prihodnje leto, ® dopustitvi večjega zbiranja sredstev prek sisov, 9 večjem deležu osebnih doplačil za nekatere storitve. Za zdravstvene finančne težave so nujna močnejša zdravila Izvršni svet sodi, da razsežnost nakopičenih primanjkljajev v zdravstvu presega možnosti razreševanja z utečenimi posegi. Ravni obremenitve bruto osebnega dohodka in dohodka ni mogoče povečati v obsegu, ki bi zagotovil pokrivanje likvidnostnega primanjkljaja v zdravstvu. Tudi omejitve sredstev skupne in splošne porabe ob problemih v drugih dejavnostih ne dopuščajo, da bi vse primanjkljaje iz preteklega leta pokrili s povečanjem prispevka za zdravstveno varstvo. Zato je izvršni svet proučil vse vire sredstev, ki jih v SR Sloveniji oblikujemo in usmerjamo v skladu z družbenim planom republike, in predlaga, da za premoščanje likvidnostnih težav v zdravstvu v letu 1989 usmerjamo tudi tekoče oblikovane presežke prihodkov nad odhodki Narodne banke Slovenije. Ker takšen akt za letos ne bo sprejet, predlagamo, da skupščina SR Slovenije sprejme poseben sklep o medletni usmeritvi navedenih presežkov prihodkov v letu 1989. Po tem sklepu naj bi se sredstva tekoče oblikovanih presežkov v letu 1989 usmerjala za premoščanje tekočih likvidnostnih težav pri uresničevanju programa zdravstvenega varstva na republiški ravni, za oblikovanje republiških tržnih blagovnih rezerv in za gospodarsko infrastrukturo. T problematike v družbenih dejavnostih letošnje leto, kot so predlogi izvršnega sveta, so menili v razpravi delegati zbora občin. Vendar so to le kratkoročne rešitve, ki so tako — kot že mnogokdaj prej — zgolj gasilske narave. Gasiti pa je treba, ker so problemi preveliki iri razmer več ne obvladujemo. Sicer pa so delegati zahtevali, naj za posamezne dejavnosti čimprej začno pripravljati dolgoročne rešitve. V zdravstvu mora priti do sprememb sistema zdravstvenega varstva, na tem področju in tudi v šolstvu mora priti do ti. nacionalnih programov oziroma zagotovljenih programov. Tudi v družbenih dejavnostih bi bilo dobro, če bi bilo nekaj tržnega odnosa. V zdravstvo bi ga uvedli z vgrajevanjem zavarovalništva, kar bi pripomoglo k spremembam pri delu zdravstvenih organizacij, je menil Miloš Varga iz Grosupljega. Brez določenih elementov trga ni mogoče v družbenih dejavnostih pričakovati uspeha pri racionalizacijah. Ciril Hrovatin z Vrhnike je pri tem omenil, da je potrebno uvajanje zasebne prakse na številnih področjih, saj bi pomenila konkurenco zdaj povsem zaščitenim programom družbenih dejavnosti. Ob tem, ko so delegati v svojih razpravah podpirali predlagane rešitve, so mnogi opozarjali tudi na skrb za racionalizacijo v teh dejavnostih, saj ponekod še ni opaziti takšnega ravnanja. Tako je Aleksander Varga iz Lendave menil, da je nevzdržno, če so v razdalji šestih kilometrov kar tri nepolne osnovne šole s po 16 učenci v oddelku; ali na vsakih 20 kilometrov ena bolnišnica, kot je opozoril Miloš Varga iz Grosupljega. Opozorilo Gospodarske zbornice Slovenije, da je treba zagotoviti gospodarstvu denar za razvoj in ga razbremenjevati dajatev, ne pa obratno, je treba jemati resno in se tega tudi zavedati, ko pristopamo k sanaciji akutnih razmer v šolstvu, zdravstvu in drugod, je opozarjal Ludvik Mastnak iz Šentjurja pri Celju. Zakaj pa ne varčujemo pri splošni porabi? »Če že preštevamo stole in table po šolah ter postelje po bolnišnicah, preštejmo še sestanke, govore, govorniške odre in govornike,« je v razpravi o družbenih dejavnostih v družbenopolitičnem zboru dejala Gita Vončina. S tem je slikovito opozorila, da naj zvezni in republiški organi naposled nehajo prizanašati splošni porabi, saj je enostransko razbremenjevanje gospodarstva na rovaš skupne in osebne porabe slaba usluga Jugoslaviji in njenim državljanom. Potreba po nadzoru nad vsemi oblikami tro-' Senja naj bo torej v sklepih skupščine postavljena pred nujnostjo povečevanja prispevkov. Predlog slovenskega izvršnega sveta je v družbenopolitičnem zboru sicer doživel soglasno podporo, vendar z enako soglasno pripombo, da se žal gremo neizogibne gasilske ukrepe, ki samo poudarjajo ne vzdržnost globalnih rešitev, njihovo nemodemost in neracionalnost. • Ciril Baškovič je s podatki iz primerjalne raziskave OECD za Jugoslavijo dokazal, da tudi v lepših časih niso bili izdatki za zdravstvo, šolstvo, socialno varnost, kulturo in še kaj nič pretirani, njihovo nasilno omejevanje pa po prevrnjenih mednarodnih izkušnjah ne zmanjšuje, marveč povečuje gospodarski kolaps. Niko Žibret se je zato zavzel, naj bi že zdaj sprožili postopek za odpravo nevzdržnega intervencijskega zakona o omejevanju skupne porabe, ki bi mu po prepričanju Toneta Pavčka morala v naslednjem srednjeročnem pianu slediti totalna revizija sistema delitve. Proti intervencijskim metodam reševanja problemov smo sicer Slovenci vedno odločno nastopali, vendar s spremenljivo srečo in s skromnimi uspehi. Seveda ne smemo odnehati. Kajti v praksi je stanje grozljivo. Marjan Jelen, denimo, je orisal stisko v Univerzitetnem kliničnem centru, kjer je racionalizacija, ki jo tako radi potiskamo v ospredje, prinesla okrog 4 odstotke prihrankov, priliv sredstev pa se je realno zmanjšal'za več kot 30 odstotkov. m gospodarski vestnik Menedžerji z beraško malho Zahodni direktorji zaslužijo stokrat več kot naši Slabo, vendar boljše kot leto poprej Jugoslovansko gospodarstvo je lani doseglo 7.349 milijard dinarjev akumulacije, ko pa to primerjamo z izgubami, ni akumuliralo niti pare Vabilo Jugoslaviji Na pobude iz Efte bo treba odgovoriti Slovenija — izvozni prvak Lani je postala tudi absolutno največji jugoslovanski izvoznik in krepko prehitela doslej vodilno Srbijo POSEBNA PRILOGA: 200 najuspešnejših slovenskih izvoznikov v letu 1988 Zmagovalec izvaža pamet Na konvertibilnem trgu so dosegli najboljši izvozni saldo Uniles, Unial in Iskra, najboljšo stopnjo pokritosti pa so imeli Biro 71, Splošna plovba in Kremen iz Novega mesta Četrtek, 30. marca 1989 GOSPODARSTVO IN NOTRANJA POLITIKA DELO ★ stran 5 Skupščinska razprava o delovnem osnutku dopolnil k republiški ustavi je prinesla mnogo novih idej Delegati pričakujejo krepitev slovenske državnosti - V zboru občin so kritizirali določbe, ki krepijo republiški centralizem — Vsi se strinjajo, da ne potrebujemo toliko neučinkovitih sisov — Kakšna bo usoda družbenopolitičnega zbora LJUBLJANA, 29. marca - V današnji razpravi na sejah zborov republiške skupščine o delovnem osnutku dopolnil k slovenski ustavi so bite po pričakovanju dane številne pripombe, predlogi, mnenja in stališča. Zato se je morala sestati medzborovska skupina delegatov, ki je pripravila dve različici sklepov. Po prvi naj bi republiška ustavna komisija na podlagi pripomb in predlogov pripravila prečiščeno besedilo osnutka amandmajev, ki naj bo do 31. maja v javni razpravi. Po drugi pa naj bi ustavna komisija na podlagi pripomb in predlogov pripravila prečiščeno besedilo novega delovnega osnutka ustavnih sprememb, ki naj bi ga 14. aprila predložila delegatom republiške skupščine. jih povsem ukinili, družbenopolitič- V zboru združenega dela se je večina razpravljalcev zavzela za bistvene spremembe gospodarskega in političnega sistema, ki ne pomenijo le prilagoditev z dopolnili k ustavi SFRJ. Opozorili so na terminološko neusklajenost predloženih amandmajev s sistemskimi zakoni. Nekaj delegatov se je izreklo tudi, da bi pravico slovenskega naroda do samoodločbe kot neodtujljivo in trajno pravico vključili v normativni del republiške ustave. Janko Arah, ki je predstavil pripombe Gospodarske zbornice Slovenije. je med drugim dejal, da je treba temeljna načela prilagoditi konceptu tržnega gospodarstva. Kar zadeva možnosti poseganja države v gospodarstvo (na primer pri omejevanju s sredstvi družbene reprodukcije) je menil, da je treba takšne določbe temeljito proučiti. Poudaril je, da bi pri organiziranju sisov moralo veljati načelo prostovoljnosti. zato bi morali opustiti obvezno ustanavljanje interesnih skupnosti. Dejal je. da ob sedanji obremenitvi gospodarstva ni vzdržno. da uvajamo še možnosti razpisa obveznega javnega posojila. Zavzel se je za črtanje dopolnila, po katerem družbenopolitične skupnosti dajejo soglasje k imenovanju poslovodnih organov v organizacijah posebnega družbenega pomena. Glede sodišč združenega dela in družbenih pravobranilcev samoupravljanja je menil, da je treba kritično presoditi njihovo vlogo v tržnem gospodarstvu, kjer so različne oblike lastnine in ne le družbena. Jože Pauman, Maribor Tezno, je predlagal, naj bi v ustavi še bolj poudarili obveznost državnih in drugih organov, da poslujejo v slovenskem jeziku. Menil je, da bi morali opredeliti neustavnost oziroma pravno neveljavnost vseh aktov v primeru zlorabe take ustavne obveznosti. Podprl je amandma, po katerem je lahko tudi gospodarska zbornica predlagatelj zakonov. Kar zadeva štiriletno mandatno dobo predsednika republiškega predsedstva, je predlagal. naj bi imel možnost dvakratne zaporedne izvolitve za to funkcijo. Podprl je predlog, po katerem naj bi v republiški skupščini imeli stalne delegate. Predlagal je. naj bi tudi na področju vodnega gospodarstva z zakonom določili obveznost ustanovitve sisov. Rina Klinar, Jesenice, je predlagala, da bi bilo v republiškem predsedstvu manj članov. Dejala jeT da bi v amandmaje morali vključiti določbo, ki bi urejala ravnanje slovenske skupščine, če bi bile v zveznem zboru SFRJ sprejete rešitve, ki so v nasprotju s skupnimi interesi Slovenije. Matevž Benedičič, Ljubljana Šiška. se je zavzel za enak položaj samostojnih obrtnikov, kot ga imajo drugi gospodarski subjekti. Venčeslav Pušnik, Koper, je rekel, da je treba obalnim občinam prepustiti odločitev, kako se bodo organizirale. Jožica Puhar z Zveze skupnosti za zaposlovanje je poudarila, da bi bilo treba samoupravno organiziranje zaposlovanja določiti z zakonom. Bojan Leitgeb, Maribor Tabor, se je zavzel, naj predsedstvo Slovenije imenuje republiška skupščina in naj ukinemo svet republike. Milena Gradišar, Ljubljana Center, je dejala, da bi moral biti tudi republiški svet zveze sindikatov predlagatelj zakonov. Milka Lenič, Novo mesto, je menila, da bi ob spreminjanju republiške ustave morali razmišljati tudi o Romih, ki so po sedanji ustavni ureditvi etnična skupina, ki pa ima zelo malo pravic. Pomisleki ob zmanjševanju pristojnosti občin V zbora občin se je razprava še posebej vrtela okrog vprašanja ustavne vloge občin. Po mnenju večine razpravljalcev, ki so se lotili tega vprašanja, predvsem iz Maribora, Ljubljane in Obale, prinaša delovni osnutek ustavnih dopolnil bistvene posege v ustavni položaj občine, nerešen pa ostaja tudi položaj mest in skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti. Pristojnosti občin so močno zožene, povečane pa pristojnosti republike. Gre za svojevrstno centralizacijo na republiškem nivoju, ki ni sprejemljiva, je menil Jože Strelec iz mariborske občine Rotovž. Gorazd Mazej iz Maribora pa je pred- . lagal, naj bodo tudi pristojnosti mesta kot posebne družbenopolitične skupnosti opredeljene v ustavi. Večina razpravljalcev je menila, da je treba v slovenski ustavi zelo natančno opredeliti pravico naroda do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve. Prav tako je bila soglasna zahteva po neposrednih tajnih volitvah na vseh ravneh. Veliko razpravljalcev je tudi zahtevalo, da se ukine zamenljivost mandatov v skupščinah, ker se je to kljub nekaterim prednostim v primerjavi s stalnimi delegati izkazalo za slabšo možnost. Mandati v republiški in zvezni skupščini naj bi postali profesionalni. Po mnenju delegatov je v delovnem osnutku dopolnil tudi neusklajena terminologija, kar bi utegnilo v bodoče voditi do zapletov. Tako je v delovnem osnutku še vedno govor o organizacijah združenega dela, čeprav reformni zakoni govorijo o podjetjih. Ustavna dopolnila so še vedno grajena na logiki dogovorne ekonomije, ki se je izkazala za neuspešno. Besedilo ustave bi bilo treba prilagoditi tržni naravnanosti. Ustava naj bi vsebovala tudi določila, ki bi Sloveniji jamčila gospodarsko suverenost. Več razpravljalcev se je tudi zavzelo za ukinitev družbenopolitičnih zborov. Nekateri so menili, da bi ne organizacije pa naj uveljavljajo svoja stališča prek drugih zborov. Drugi so menili, da naj bi jih ukinili samo na občinski ravni. Spet tretji, da je treba družbenopolitični zbor preoblikovati v splošni politični zbor, kamor bodo prišli delegati na podlagi splošnih volitev. O Različna mnenja so bila tudi glede nadaljnjega obstoja predsedstva Slovenije. Po enem predlogu naj bi predsedstvo ukinili, nadomestil pa naj bi ga na neposrednih splošnih volitvah izvoljeni predsednik Slovenije. Drugi predlog je, naj predsednika voli skupščina, da se tako krepi njegova odgovornost skupščini. Anton Zorko iz Brežic pa je predlagal, naj se predsednik predsedstva voli na splošnih volitvah in ima štiriletni in ponovljivi mandat, člani predsedstva pa bi bili po funkciji predsednik in podpredsednik slovenske skupščine ter predsedniki zborov skupščine. Tako bi zagotovili odgovornost predsedstva skupščini. K temu pa je Vlado Barabaš iz ljubljanskega Bežigrada pripomnil, da slovenska skupščina voli tudi člana jugoslovanskega predsedstva, o tem. koliko ji je podrejen in koliko zastopa njena stališča, pa lahko delegati sami presodijo. Zato je tudi vprašanje, če bi volitve predsednika Slovenije v skupščini pomenile njegovo večjo podrejenost skupščini. Več delegatov je menilo, da je potrebno črtati iz besedila ustave temeljna načela, saj je nejasen njihov status in posledice, ki izhajajo iz tega besedila. O samoupravnih interesnih skupnostih so menili, da je treba zmanjšati njihovo število in čimbolj omejiti njihov obseg. Anton Zorko iz Brežic je predlagal, naj slovenska ustava predvidi le tiste interesne skupnosti, ki so obvezne že po zvezni ustavi. Kot že ob sprejemanju dopolnil k zvezni ustavi, je tudi tokrat tekla beseda o tem. da bi morali najprej sprejemati republiško in šele naro zvezno ustavo. Delegati so izrazili upanje, da bo pri sprejemanju nove ustave tako. Za sprejetje te ustave pa naj bo izveden referendum, kar mora biti določeno že v., sedanjih dopolnilih. V ta dopolnila je po mnenju mnogih delegatov treba vnesti kar največ in najbolj radikalnih sprememb, kajti do sprejetja nove ustave bo trajalo še kakih pet do deset let. Vlado Barabaš iz Bežigrada pa je dilemo o tem. kaj uvrstiti v sedanja dopolnila, kaj pa šele v novo ustavo, ocenil za umetno. Zvezna ustava nam pač onemogoča, da bi si v Sloveniji uredili življenje, kot nam priliči. V Jugoslaviji pa še tudi nismo dosegli soglasja, da bi najprej spreminjali republiške in šele nato zvezno ustavo. Nekateri delegati pa so imeli še drugačne predloge za spremembo ustave. Marjan Platiše iz Idrije je dejal, da mora ustava kar se da široko varovati človekovo zasebnost. Tatjana Kosovel iz Pirana je predlagala, da se iz ustave črta pravica do trajne uporabe družbenega stanovanja, ter določilo, ki manjšinam zagotavlja stik z matičnim narodom zgolj zaradi pospeševanja kulturnega in jezikovnega razvoja. Zahtevala pa je tudi. naj bo besedilo dopolnil napisano jasno in poljudno. Marko Gliha iz občine Ljubljana Center je predlagal uvedbo inštituta volilne skupnosti. Z njim naj bi gibanjem z določenim programom omogočili, da dobijo mesto v skupščini, če zberejo določeno število podpisov. Anton Zorko iz Brežic je dejal, naj skupščina sprejme mnenje večine, če bo ta zahtevala referendum o ustavnih dopolnilih. Ta večina pa ni večina delegatov, pač pa večina, ki jo bodo pokazale javnomnenjske Ciril Hrovatin z Vrhnike je bil zelo kritičen do dela ustavne komisije; predsednik komisije je politik, komisija pa je strokovno telo. Njena naloga je predvsem, da operacionalizira alternative, ki se oblikujejo v javni razpravi. Med alternativami pa se odloča skupščina. V sedanjem delovnem osnutku pa nekaterih predlogov iz javne razprave ni, kar pomeni, daje ustavna komisija že delala selekcijo med njimi. Za spreminjanje nove ustave bo treba zagotoviti boljše pogoje v družbi, je menilo več delegatov. Ali kot je rekel Mirko Kaplja iz Litije, da bodo novo ustavo ljudje sprejeli z rdečimi nageljni v gumbnicah, ne pa z rdečimi madeži na prsih. Želimo pravno in civilno državo ter pluralistično družbo V družbenopolitičnem zboru je razpravo začel Tone Pavček. Menil je, da je temeljno vprašanje ustavnih amandmajev vprašanje, kakšno državo želimo Slovenci, v kakšni državni in politični skupnosti hočemo živeti. Slovensko plebiscitarno mnenje, je nadaljeval, je nedvoumno pokazalo, da želimo slovensko, pravno in civilno državo, demokratično družbo s političnim pluralizmom, brez monopolnega položaja ene stranke, ki določa in vnaprej negira, da hočemo državo s človeškimi in državljanskimi svoboščinami in s pravico do samoodločbe in odcepitve. Ne želimo pa živeti s tistimi, ki nam kratijo pravico do svojega jezika. Poglede sindikata na ustavne spremembe je predstavil Jože Stegne: Ustvariti je treba pogoje za zaščito družbenoekonomskega, mate- rialnega in socialnega položaja delavca v razmerah pluralizma lastninskih oblik. Ustavna dopolnila je treba dograditi na družbenogospodarskem področju; uveljaviti trg blaga in storitev, kapitala, dela in znanja, uvesti pojme podjetje, podjetništvo ipd. Ustrezneje je treba definirati vlogo republike na tem področju. Družbenopolitični zbor skupščine SRS, je menil Stegne, s sedanjim načinom izvolitve delegatov ni več potreben. Opredeliti se je treba ali za njegovo ukinitev ali pa za preoblikovanje v splošni politični zbor; posebej pa se opredeliti, ali ima sindikat v njem še svoje delegate. Emil Štern je povedal, da so v ZKS menili, da dopolnila k slovenski ustavi ne bi smela biti zgolj pravno-tehnična uskladitev ustave Slovenije z ustavo Jugoslavije. Opozoril je na tri sklope vprašanj: nestrankarski politični pluralizem je treba uveljaviti v okviru prenovljene socialistične zveze tako, da se bo njen prenovljeni programski in inovacijski koncept ustrezno odrazil tudi v novi sestavi družbenopolitičnega zbora; pravica do samoodločbe je trajna in neodtujljiva pravica vsakega naroda in treba bo najti optimalno rešitev, ki bo izrazila tak pogled, če ga bodo podprli tudi drugi deli slovenske družbe; samoupravne interesne skupnosti je treba razbremeniti vloge paradržavnih institucij. Treba je iskati vse možnosti in priložnosti za to, da bi vse, kar je že doseženega v predpisih, da ne govorimo o željah, vnesli v novo ustavo, je menila Jolanda Kos. Dodala je, da je ustavo treba pripravljati temeljito in da'so zato dobrodošle vse pobude. Za njo je govoril Danijel Božič. Meni! je, da je potrebna tudi diskusija o temeljnih načelih ustave, in da se ne smemo slepiti s tem, da bomo dobili v kratkem nov tekst, ki nas bo rešil. Zdaj je tisti trenutek, je dejal, ko je treba javnosti in vsem, ki želijo o ustavi in amandmajih razpravljati, dati to možnost. Poudaril je, naj bi ustavna komisija vsa vprašanja, ki so postavljena kot dodatna (pravica-do samoodločbe, zagotovitev vitalnih interesov v Sloveniji, opredelitev podjetništva, varstvo pravic zasebnosti ...) ponovno proučila, sicer se bomo v letu ali dveh soočili s hudimi posledicami. Opozoril je še na vprašanja tehnoloških presežkov delavcev, izplačevanja minulega dela delavcev z delnicami. Pa tudi samoupravnih interesnih skupnosti in dejal, da je proti temu, da so sisi zgolj distributivni aparati in da z distribucijo tistega, kar dobijo, opravičujejo svojo vlogo. Tudi Črt Mesarič je menil, da je znotraj ustavnih amandmajev še vrsta odprtih zadev, ki jih je v javni razpravi moč razčistiti. Verjame, da bo DPZ predmet široke diskusije, saj je potuha za delo politike — prek tega zbora naredimo nekaj, česar nismo naredili v predhodnih fazah. Geza Bačič je za njim povedal, da je razprava v SZDL ob ustavnih amandmajih opozorila na dolžnost, da razumemo dopolnjevanje slovenske ustave kot nadaljevanje izgradnje naše državnosti in suverenosti v okviru skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Zavzel se je za učinkovitejše ukrepe v ekonomski politiki, za smer samostojnejših gospodarskih subjektov, tržne ekonomije, podjetništva, tekmovanja ... in za spremembe na političnem področju. V osnutek amandmajev, je predlagal, naj se vključi tudi nova himna Slovenije, in to naj bi bila Zdravljica. Marino Orlando je k dosedanjim predlogom komisije za narodnosti dodal željo obeh narodnosti — ohraniti četrti zbor, črtanje omejitev, ki omejujejo sodelovanje z matico samo na področju razvijanja jezika in kulture, in razširitev vsebine posebnih interesov narodnosti . Matjan Jelen je imel tri konkretne pripombe: na amandma, ki govori o imenovanju in razrešitvi poslovodnih organov družbenih dejavnosti s strani družbenopolitičnih skupnosti: ta rešitev se mu ne zdi ustrezna. Drug predlog je ta, da bi sodnike za prekrške izenačili s sodniki rednih sodišč, tretji pa se nanaša na 34. amandma — ob pravicah občanov se govori tudi o tem, da smo enaki glede na gmotno stanje. »Ali smo res prišli tako daleč, da moramo tudi to pisati v ustavo, ali se nam res vse ruši in ščitimo enakost tudi glede na različno gmotno stanje?« Razpravo je zaključil Marjan Lenarčič, ki je pohvalil delo ustavne komisije. Pridružil se je stališčem, ki jih je predstavil Jože Stegne, glede družbenopolitičnega zbora pa je menil, da sta dve možnosti; ali ga ukiniti in pretvoriti v splošni zbor ali pa naj se združita zbor občin in družbenopolitični zbor. Zavzel se je za pobude, naj bi na ustrezen način v temeljna načela vnesli vprašanje samoodločbe in odcepitve slovenskega naroda ter postopek glede uveljavitve teh vprašanj. @ S seje republiške skupščine so poročali: Jelena Gsče-ša, Igor Guzelj, Lojze Javornik', Branimir Nešovič, Marko Pečauer, Jana Taškar, Darja Verbič, Ivo Vidic, Majda Vukelič in Mihaela Žitko. V skupščini za vračajo trditve ZIS o napadih na JLA Tone Anderlič je v družbenopolitičnem zboru menil, da se je treba opredeliti do intormacije zveznega izvršnega sveta. Bistvo, vzroki in ocene napadov na koncepcijo SLO in posebej JLA, ki so ga dobili delegati zvezne skupščine v razpravo. Miran Potrč je predlagal, da se delegati seznanijo s pismom, ki ga je poslal podpresedniku skupščine SFRJ in predsedniku zveznega zbora, češ da vsebina informacij zaradi svojih ocen in možnih posledic ni zrela za razpravo v skupščini SFRJ. Delegati družbenopolitičnega zbora in zbora občin so nato sprejeli naslednji sklep: Zbora odklanjata navedbe v gradivu ZIS o napadih na jugoslovansko ljudsko armado, v katerih je med drugim navedeno, da 9 se skupina delegatov ukvarja s proučevanjem sojenja pred Vojaških sodiščem v Ljubljani ter da njeno delo predstavlja popolnoma nelegalno mešanje v sistem vodenja in poveljevanja oboroženim silam in v delo pravosodnih organov 9 in da se je skupina delegatov nepooblaščeno seznanila z vsebino vojaškega povelja ter da je bilo s tem storjeno kaznivo dejanje izdaje vojaške tajnosti. Zbora poudarjata, da je skupščina SRS na podlagi originalnih pristojnosti ustanovila skupino delegatov za proučitev okoliščin in posledic sodnega procesa v Ljubljani, da skupina dela na podlagi odloka o ustanovitvi, nalogah in sestavi skupine ter da se je pooblaščeno seznanila z vsebino povelja, saj jo je o tem seznanil podpredsednik predsedstva SFRJ tovariš Stane Dolanc po pooblastilu predsedstva SFRJ. Ni mogoče verjeti, da ta dejstva zveznemu izvršnemu svetu ob sestavljanju, obravnavi in sklepanju o informaciji ne bi bila znana. Zato predlagamo, da zvezni izvršni svet vsebino informacije ponovno oceni. Skupščini SFRJ pa predlaga, da pred stališčem novega zveznega izvršnega sveta do vsebine informacije o njej ne razpravlja niti nobeno delovno telo zveznega zbora ali zvezni zbor skupščine SFRJ. 1 Bodo delegati rešili težave mlekarjev? Člani odbora za mlekarstvo in kmetje zahtevajo pomoč republiške skupščine LJUBLJANA, 29. marca - Že 10. marca je bila v zveznem uradnem listu objavljena tridesetodstotna podražitev mleka, proizvajalci pa jo bodo uveljavili 1. aprila. To pomeni, da bo treba za liter konzumnega mleka s 3,2 odstotka tolš-če v polietilenski embalaži v trgovini odšteti okoli 2.330 dinarjev. Povečana je tudi zaščitna odkupna cena mleka, in sicer od 974 dinarjev na 1.410 dinarjev. Rejci bodo za liter — skupaj z nadomestili in spodbudami — dobili od 1.600 do 1.700 dinarjev za liter. « Kako problematična postajata prireja in prodaja konzumnega mleka, zgovorno kažejo podatki mlekarne KŽK iz Kranja. Lani so kranjski mlekarji s 6,8 milijona litra konzumnega mleka priredili 580 milijonov dinaijev izgube, v treh mesecih letošnjega leta pa je izguba že presegla pet milijard dinarjev. Seveda je odveč zapisati, da se z ogromnimi izgubami otepajo tudi vsi drugi siovenski mlekarji. Kmetovih izgub pa noče ugotavljati in beležiti nihče, jasno pa je, da so pri letni prireji skoraj 400 milijonov litrov mleka prav tako velikanske. Tako mlekarji kot kmetje vidijo rešitve le v priznavnaju vseh stroškov in v sprostitvi cen. Nove cene so seveda bistveno nižje od zahtev Slovenske kmečke zveze in Zadružne zveze Slovenije, ki temeljijo na kalkulaciji Kmetijskega inštituta Slovenije. Strokovnjaki so namreč izračunali, da so proizvodni stroški za liter mleka že 1.990 dinarjev, zavoljo česar kmečka zveza predlaga, da naj bi kmetje za iiter mieka dobili vsaj 2.500 dinarjev. Zahtevajo tudi. da mlekarne plačajo»mleko po tej ceni za ves marec, doslej pa naj bi tudi sproti upoštevali inflacijo. Danes so se sešli člani odbora za mlekarstvo pri živinorejski poslovni skupnosti Slovenije in prisluhnili stališčem Slovenske kmečke zveze in Zadružne zveze Slovenije. Mlekarji sicer menijo, da je nova kalkulacija za ceno mleka pravilna, vendar pa nimajo denarja za tolikšno podražitev. Franc Muhič, samostojni strokovni svetovalec pri skupnosti, nam je povedal, da naše mlekarne, razlike v ceni ne morejo več obešati na cene mlečnih izdelkov, ker so ti že zdaj za dvajset odstotkov dražji od izdelkov proizvajalcev iz drugih republik. Ker na današnjem pogovoru niso mogli najti rešitve, so se dogovorili, da bodo na jutrišnjem zasedanju slovenske skupščine s problematiko skušali seznaniti delegate in zahtevali rešitve, saj se nam sicer lahko čez noč zgodi, da bomo tudi na Slovenskem ostali brez mleka. DANILO UTENKAR Sklepi o četverici še niso sprejeti Zbori republiške skupščine še niso sprejeli informacije skupine delegatov za celovito proučitev procesa proti četverici, ker družbenopolitični zbor ni podprl predloženih ugotovitev LJUBLJANA, 29. marca - Pri informaciji o dosedanjem delu in ugotovitvah skupine delegatov za celovito proučitev okoliščin in posledic sodnega procesa proti četverici tudi na današnji seji republiške skupščine ni što brez zapletov. Po tem, ko so na februarskem zasedanju delegati imeli različne pripombe in predloge k informaciji, so zbori imenovali usklajevalno skupino, ki je za današnjo sejo pripravita predlog ugotovitev, stališč in sklepov k informaciji. Toda tudi danes družbenopolitični zbor ni podprl predloženih ugotovitev, tako da je treba na razplet počakati do jutri. V zboru združenega dela je Lea Orazem, Ljubljana Vič—Rudnik, predlagala, naj bi zbor sprejel sklep, po katerem naj bi poleg ocene skupine delegatov za proučitev okoliščin in posledic sodnega procesa proti četverici o ustavnosti in zakonitosti vojaškega povelja, objavili tudi ločena mnenja, ki so bila dana v skupini, pismo predsedstva SRS in mnenje republiškega izvršnega sveta (tak sklep je na februarski seji že sprejel družbenopolitični zbor). Jože Antolin, ki je sodeloval pri delu medzborovske komisije — ta je pripravila predlog ugotovitev, stališč in sklepov k informaciji o dosedanjem delu in ugotovitvah skupine — je menil, da sprejetje 9 S 108 glasovi za je zbor sprejel predlog Lee Oražem, da se v skupščinskem Poročevalcu objavijo ta gradiva (vendar s pripombo, da zbor ločenih mnenj ni sprejel), s 107 glasovi pa tudi predlog ugotovitev, stališč in sklepov medzborovske komisije. takega sklepa ne bi pripomoglo k hitrejšemu razjasnjevanju zadev. Matevž Krivic, član skupine delegatov, je ob tem pripomnil, da smatra za grobo kršitev načel delovanja delegatskega sistema, če delegati niso seznanjeni tudi z ločenimi mnenji. Aleksander Ravnikar, ' predsednik skupine delegatov, je razložil, da je skupina temeljno oceno o ustavnosti in zakonitosti povelja sprejela soglasno, pri nekaterih nadaljnjih vprašanjih pa so bila dana tudi ločena mnenja. Jože Dežman, Radovljica, je zaradi ocene ZIS o napadih na JLA in o njegovih kvalifikacijah, da je skupina delegatov neustavna in nezakonita, predlagal, naj zbor sprejme stališče do takšnih ocen. Zbor občin ni podprl Grosupeljčanov Predsednik zbora občin Vlado Beznik, je delegate najprej seznanil s predlogom dodatnega sklepa, ki so ga v skupščino dobili od skupine delegatov iz Grosupljega, naj se objavijo tudi ločena mnenja članov skupine delegatov. Nato pa so najprej razpravljali o predlogu ugotovitev, stališč in sklepov; v tej razpravi sta sodelovala samo dva delegata. Ciril Hrovatin z Vrhnike je dejal, da ocena čedalje manj zadeva pravne, vedno bolj pa politične odločitve. Sicer pa je podprl sprejem predloga medzborovske komisije, kar je storila tudi razpravljalka za njim. Z glasovanjem (61 glasov za, enim proti) so delegati tega zbora pred- log ugotovitev, stališč in sklepov medzborovske komisije tudi sprejeli. V razpravi o grosupeljskem predlogu je sodeloval samo Vlado Barabaš, ki ga je podprl. Predsednik zbora občin Vlado Beznik, je posredoval in povedal, da so bila ločena mnenja skupščinske skupine delegatov poslana vsem skupinam delegatov, z njimi je bila seznanjena tudi javnost v nekaterih sredstvih javnega obveščanja. Grosu-1 peljskega predloga delegati zbora občin niso sprejeli, zanj je glasovalo 15 delegatov, proti jih je bilo 34, vzdržalo pa se jih je 13. Matevž Krivic, ki je dobil besedo po glasovanju. je menil, da je opozorilo predsednika zbora vplivalo na glasovanje. Namen, da se objavi ločena mnenja, je bil zgolj ta, da se z njimi pravočasno seznani delegatsko bazo in se delegate pripravi na dokončno odločitev. Zdajšnje poročilo je zgolj vmesno poročilo skupine delegatov za celovito proučitev okoliščin in posledic sodnega procesa proti četverici v Ljubljani in bo skupina morala pripraviti končno oceno. Predlog za pomilostitev — ciničen? Tone Anderlič je v družbenopolitičnem zboru dejal, da je v kratkem času uspelo priti do sprejemljivih stališč, da pa to ni vse, kar bi ta dan morala sprejeti skupščina. Predvsem, je menil, je treba izvedeti, kaj je z vsemi ostalimi vprašanji, ki so bila postavljena, pa nanje še ni odgovorov. Razpravo je nato razvnel Albin Kanduč, češ da bi bilo treba pol predloga ugotovitev, stališč in sklepov črtati. Kot je rekel, nima nič proti pomilostitvam, vendar pa morajo biti predlogi zanje argumentirani. Obsojenci, je nadaljeval, so dokument pred slovensko javnostjo skrivali štiri in pol mesece; torej jim ni bil cilj čuvanje suverenosti in opozarjanje slovenske javnosti. Predlagal je preformulira-nje 5. točke ugotovitev, ki pravi, da skupščina SRS ugotavlja, da deja- Volitve in imenovanja Zbori republiške skupščine so v skupini delegatov vseh treh zborov za SLO in DS razrešili Zorana Klemenčiča in namesto njega imenovali Janeza Sodržnika. Za namestnika predsednika republiškega komiteja za delo so danes imenovali Mirana Kalčiča. Skupščina je v Komiteju za SLO in DS republike Slovenije razrešila Svetozarju Višnjica^ in v komite imenovala Martina Špeglja. nja, ki so pripeljala do procesa, niso povzročila dejanske škode; »kdaj je skupščina ocenjevala dejansko škodo«, je vprašal, in dodal, da bodo to, ali je bila narejena ali ne, odkrivali za to pooblaščeni organi. Pomilostitev kot dejanje politične modrosti se mu je zdela puhla fraza. Na njegovo vprašanje, ali se lahko skupščinski organ ukvarja s postopkom ocenjevanja vojaškega povelja, sta odgovarjala Miha Ribarič in Tone Jerovšek: odlok skupini ni naložil, naj se predvsem ukvarja z ustavnostjo in zakonitostjo povelja, na več mestih pa je poudarjeno, naj oceni ravnanje posameznikov in organov in vsa relevantna dejstva. Če skupščina meni, da skupina zaupane naloge ne opravlja zadovoljivo, jo lahko tudi razreši. Albin Kanduč je povedal še, da ima skupina pred seboj težko nalogo in da bo delo lahko opravila pošteno le, če bo korektna in nepristranska. V zvezi s tem je menil, da bi bilo prav, če bi se sodelovanju v njej odkrekel delegati, ki so kakorkoli obremenjeni (da so npr. člani odbora za zaščito človekovih pravic). Jože Stegne je nato pojasnil delo komisije vseh treh zborov slovenske skupščine, ki je samo uskladila nekatera vprašanja; v ničemer niso spremenjali vsebine osnovnega teksta in amandmajev. Za Miranom Potrčem ki se je opredelil za ugotovitve. stališča in sklepe, je Vika Potočnik predlagala da bi jih posredovali tudi predsedstvu SFRJ in zvezni konferenci SZDL. Dodatna pojasnila sta dajala Matevž Krivic in Lovro Šturm, kar je med delegate družbenopolitičnega zbora vnesio nekaj nemira. Franc Hribar je povedal, da bo glasoval proti ugotovitvam, ker je danes prvič slišal, da je bil dokument »objavljen« po štirih mesecih. »Prepričan sem, da je cela stvar spolitizirana in celo z nami se skuša politizirati«. O Ko so v družbenopolitičnem zboru glasovali o predlogu ugotovitev, stališč in sklepov, je bilo za 25, proti štirje in vzdržanih šest glasov, tako da predlog usklajevalne komisije ni bil sprejet. Tone Pavček je kot predlog v razmislek sodiščem menil, da v času, ko skupina za proučitev okoliščin in posledic sodnega procesa proti četverici pred vojaškim sodiščem v Ljubljani še dela, obsojenci ne bi odšli na prestajanje kazni. Le zakaj tudi pri delnicah iščemo izvirne novotarije? Čimprej sprejeti zakon o vrednostnih papirjih, da bo vsaj povedal, kaj se sme, česa pa ne — Speče možnosti odkupa tujih dolgov LJUBLJANA, 29. marca — Kako bi izboljšali vsebino predlaganih predpisov o vrednostnih papirjih in o trgovanju z njimi, in kako bi kljub temu pospešili njihov sprejem, da ne bi zamujali gospodarskih možnosti, ki se s tem ponujajo, so razpravljali na današnji seji republiškega družbenega sveta za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko. Univerzitetni pravniki in ekonomisti so očitali površnost, nesistematičnost in nestrokovnost ne le predlogoma omenjenih dveh zakonov, pač pa tudi že sprejetemu zakonu o podjetjih, ki da je zaradi naglice pri sprejemanju na izredno nizki strokovni ravni. Poseben zakon o trgu denarja ni potreben, ker kratkoročno posojanje lahko uredi bodisi zakon o bankah, o finančnem poslovanju ali kak drug. Potrebovali pa bi poseben zakon o borzah, če hočemo počasi doseči možnosti za komuniciranje z zasebnimi lastniškimi sistemi. • Preveč je prizadevanj, da bi si pri delnicah izmislili nekaj posebnega jugoslovanskega, namesto da bi se učili pri tistih, ki imajo več izkušenj. Kazalo bi predpisati, kakšne vrste borznih poslov so dovoljene, nadalje objavljanje borznih poročil ter bilanc delniških podjetij. Razmisliti je treba o davčni politiki in o tem, ali bo borzno menjavo spodbujala, ali je ne bo oziroma - do katere meje jo bo. Ni sprejemljivo, da bi bila borza v Beogradu. To po eni strani ne ustreza že drugim prizadevanjem, da bi zvezne ustanove ne bile zgolj tam, po drugi Kmetijstvo v tržnem gospodarstvu KRANJ, 29. marca — V sejni dvorani krajevne občinske skupščine se je danes dopoldne začelo dvodnevno posvetovanje Kmetijstvo v tržnem gospodarstvu. Posvet je razdeljen na štiri tematske sklope: v prvem je dr. Jože Mencinger razložil značilnosti in zakonitosti' tržnega gospodarstva s posebnim poudarkom na kmetijstvu, kjer je med drugim dejal: »Nejkrajši odgovor na vprašanje, kaj nam manjka do tržnega gospodarstva, bi bil — kapitalizem.« Drugi sklop nosi naslov Trženje v razvoju kmetijske proizvodnje in povpraševanja po kmetijskih pridelkih na mednarodnem trgu, tretji so Razvojni cilji in tržne možnosti slovenskega kmetijstva ter naloge kmetijske politike. ILIJA BREGAR pa imajo tudi v svetu te naprave tam, koder so trgovska in finančna središča, ne pa tam, kjer so politične prestolnice. Sicer pa se ob naši inflaciji, obrestih ipd. še dolgo ni bati gneče pri nakupih delnic, še dalj pa ne. da bodo občani kaj dali na državne papirje na račun bonitete družbenih podjetij. Če bi že ta hip imeli borzo, bi potrebovali dve leti, da bi njene ljudi izučili, kako poslovati. Če pa ne bo ponudbe in povpraševanja, bodo tudi takšni mešetarji ustanovo zapustili, tako da v tem stoletju na tem področju pri nas ne moremo pričakovati sadov, so menili nekateri. Drugim pa se pri teh rečeh ne zdi koristno pretiravati tudi zaradi starega strahu. Ta strah je vgrajen že v predlogu zakona. saj zahteva, da vsa prodaja poteka preko beograjskega trga in Narodne banke. Gre za strah tistih, ki manipulirajo z akumulacijo, z dodatno emisijo ipd., da bi bile pri tem delu poslej omejene ter da bi se akumulacija pretakala skozi ustanove, nad katerimi ne bi imele več nadzorstva. Predstavniki gospodarstva pa so se zavzeli za to, da bi imeli vsaj najosnovnejše predpise, ki bi povedali, kaj se pri teh rečeh sme in kako, česa pa ne. Ne smemo pozabiti, da se nekaterim res zdijo možnosti takšne izposoje čiste akumulacije zanemarljivo majhne, drugi pa bi na ta način vendarle znali najti pomembne denarje. Že če bi se smele obveznice glasiti na inflacijsko neobčutljivo valuto, bi bilo zanimanje zanje med občani veliko in bi se na ta način dalo spretno odkupovati tudi dolgove naših podjetij v tujini. Tudi zato kaže s predpisi pohiteti. ILJA POPIT Iz političnih bojev je treba izključiti človeška življenja Predsednik predsedstva CK ZKS je rezervnim vojaškim starešinam govoril o političnih in gospodarskih dogajanjih LJUBLJANA, 27. marca — Čas, v katerem živimo, je zaznamovan s Kosovom, je dejal Milan Kučan v pogovoru o aktualnih dogodkih v državi na predsedstvu republiške konference ZRVS Slovenije. Vendar ne bi želel, da bi vse videli skozi dramatično zaostritev razmer v tej pokrajini; najpomembnejša tema je izhod iz kriznih razmer. V Jugoslaviji so možnosti za sporazum o odpravljanju temeljnih ovir, ki preprečujejo nadaljnji razvoj: razvijati bi morali trzne pogoje gospodarjenja, omogočiti najbolj sposobnim delavcem družbeno promocijo. Ce se bo morala zvezna vlada ukvarjati z izrednimi razmerami. potem ne bo uspehov. Na področju politične reforme pa obstajajo zlasti tri točke: bojevati bi se morali za uveljavitev človekovih pravic, saj ni razlogov, da bi bili na tem področju pod ravnijo zahodnih družb; politični pluralizem že imamo, gre le za to, da ga institucionaliziramo: naš cilj je SZDL na oefovskih tradicijah, nestrankarski pluralizem in ločitev partije od O Posebni ukrepi so bili na Kosovu uvedeni, da bi preprečili spopad med Albanci in Srbi ter Črnogorci. Spopad med iredento in jugoslovansko državo je manj tragičen, kot če bi prišlo do mednacionalnega prelivanja krvi. Nihče nima pravice uveljavljati svojih ciljev preko človeških življenj. Če na Kosovu ne bo ustrezne politične akcije, bodo razmere prepuščene policiji in nazadnje še vojski. Tudi v teh razmerah bi morali obdržati avtoriteto družbenopolitičnega sistema in se pogovarjati z ljudmi, je dejal Kučan. države. Tretja točka je naš koncept federacije; ustave iz 1974 nismo uresničevali nismo izpeljali gospodarske reforme, še vedno imamo državno gospodarstvo, več republiških ekonomij, ki se med seboj ne morejo sporazumeti. V času, ko se Evropa združuje, se mi razdružujemo. Integracija trga pa je nujna, saj se v Jugoslavijo nismo združili, ker smo Južni Slovani, temveč zato, da bi gradili lepše življenje v socializmu. Dokler smo dobro živeli, ni bilo dezintegracijskih teženj, v krizi pa je nastal prepir o prerazdelitvi revščine. Sedaj sta živi dve nevarnosti: separatizem in razvoj v konfederacijo ter centralistična država. G. J. PREJELI smo Izjava odbora za zaščito človekovih pravic na Kosovu Odbor za zaščito človekovih pravic na Kosovu opozarja domačo in svetovno javnost, da je Kosovo izjemen primer v novejši evropski zgodovini, ko je bila ustava spremenjena v izrednih razmerah, pod »dežnikom« nadzvočnih letal in tankovskih ceVi, med pendreki in puškinimi kopiti. Še posebej nas preseneča vsiljevanje 47. ustavnega dopolnila, ki usodno posega v avtonomnost pokrajine, saj ukinja načelo soglasja pokrajinske skupščine k bodočim spremembah srbske ustave, prvič pa je bil uradno objavljen v glasilu skupščine SR Srbije šele 6. marca letos, torej že po uvedbi posebnih ukrepov in komaj 17 dni pred odločanjem pokrajinske skupščine. Če temu dodamo še dejstvo, da je bilo odločanje o »soglasju« pokrajinske skupščine izvedeno z javnim glasovanjem, vse to izpostavlja popolno neresnost in neodgovornost izjav najvišjih funkcionarjev SR Srbije in nekaterih vodilnih zveznih funkcionarjev, češ da je spreminjanje republiške ustave potekalo v demokratičnem vzdušju in ob tehtanju vseh argumentov. Brez Izvršni svet odgovarja SDK Pismo generalnemu sekretarju zvezne SDK Predraga Tasiču — Protest zaradi nameravane kontrole pomoči Trepčinim rudarjem je bil utemeljen LJUBLJANA, 29. marca — Izvršni svet skupščine SRS ne sprejema mnenja generalnega direktorja SDK Jugoslavije Dimitrija Tasiča, da je bil protest zaradi preverjanja denarne pomoči stavkajočim Trepčinim rudarjem neutemeljen in nedovoljen pritisk na zvezno SDK. Generalnemu direktorju zvezne SDK je republiški IS danes poslal pismo, v katerem ponovno pojasnjuje, kaj je bilo v napovedani kontroli nezakonitega. Pismo se glasi: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ugotavlja, da poskuša SDK Jugoslavije namenoma obrniti bistvo problema v čisto drugo smer. Če bi namreč bila vsebina spornega sklepa generalnega direktorja SDK Jugoslavije z dne 7. marca o izvedbi kontrole takšna, kot se skuša sedaj naknadno utemeljiti in obrazložiti, izvršni svet Skupščine SR Slovenije ne bi opozoril SDK Jugoslavije na prekoračenje njenega pooblastila. Odgovor SDK Jugoslavije izhaja iz nedopustnega posploševanja zadeve in očita izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije to, čemur sploh ni oporekal, zamolči pa bistveno okoliščino, na kaj in zakaj je izvršni svet opozoril SDK Jugoslavije v svojem teleksu 16. marca. Nekorektno so namreč zahtevali »spisek uporabnikov družbenih sredstev — vplačnikov z zneski vplačanih sredstev« (podtočka d) in »spisek občanov, ki so vplačali znesek 5,000.000 dinarjev in več kot 5,000.000 dinarjev« (podtočka i) v 2. točki sklepa — kot sredstva pomoči rudarjem iz Trepče. Za takšne zahteve SDK Jugoslavije ni pristojna, temveč se lahko realizirajo le z ustreznim nalogom pristojnega sodišča v sodnem postopku. Popolnoma nepotrebno je poudariti zakonske določbe, na katere se sklicuje SDK Jugoslavije pri utemeljitvi svojih pristojnosti, saj niso sporne in jim izvršni svet skupščine SR Slovenije sploh ne oporeka. Sporna in nedopustna pa je bila v sklepu o izvedbi kontrole zahteva po izdelavi že omenjenih spiskov. Prarv tako izvršni svet skupščine SR Slovenije sodi, da njegovo opozorilo ni bilo niti brez podlage niti nedopustno, temveč je bilo nujno in utemeljeno. Da je to res, izhaja tudi iz dejstva, da je generalni direktor SDK Jugosla- vije naknadno očitno umaknil ti dve zahtevi iz svojega sklepa o izvedbi kontrole in zato tudi nista bili realizirani. Izvršni svet skupščine SR Slovenije meni, da bo SDK Jugoslavije še enkrat pozorno proučila njegovo opozorilo in ga po tej dodatni razlagi štela med opozorila, ki prispevajo h kakovosti in učinkovitosti njenega dela, ne pa kot nedovoljeni pritisk na svoje delovanje. SDK Jugoslavije — kot del službe družbenega knjigovodstva — samostojne in neodvisne organizacije, kot skupne službe organizacij združenega dela in drugih uporabnikov družbenih sredstev ter informacijska služba družbenega sistema informiranja ter njen generalni direktor, ki predstavlja službo in vodi njeno delo pri opravljanju del in nalog, ki imajo pomen za vso državo, morata stalno delovati le v skladu z ustavo, zakonom in statutom. Pri opravljanju svojih nalog in izvajanju pooblastil ne smeta posegati niti na področja niti s sredstvi, za katera nista pristojna niti pooblaščena. Le na tak način se bosta zagotavljali in krepili ustavnost in zakonitost ter s tem tudi pravna država. upoštevanja teh dejstev sploh ni mogoče razumeti sedanjih, žal tudi krvavih nemirov v pokrajini. Odbor ponovno opozarja na skupno izjavo Društva za ustavno pravo in sekcije Marksističnega centra CK ZKS z 28. februarja, ki sta menila, da sklep predsedstva SFRJ o uvedbi posebnih ukrepov na Kosovu nima ustavne podlage. Zato odbor poziva vse pooblaščene subjekte, ki lahko sprožijo ustavni spor, da to tudi storijo. Prav tako pozivamo pravne strokovnjake v vsej državi, da se do teh vprašanj opredelijo. Odbor podpira zahtevo, da se takoj objavi celotno besedilo govora člana predsedstva SFRJ Lazarja Mojsova na seji skupščine SFRJ, ki je podprla uvedbo posebnih ukrepov in obenem prevzela obveznost, da nadzira njihovo izvajanje. Zgroženi ob smrtnih žrtvah in dramatični eskalaciji mednacionalnih in medčloveških napetosti v pokrajini, zahtevamo od skupščine SFRJ, da nemudoma oceni dosedanje izvajanje posebnih ukrepov na Kosovu, izhajajoč pri tem iz obveznosti SFRJ na podlagi Ustanovne listine OZN, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in še posebej določb o človekovih pravicah v Sklepni Listini Konference o evropski varnosti in sodelovanju, in da stori vse, da se posebni ukrepi odpravijo. Nadaljnje zaostrovanje represije namreč lahko vodi samo v začarani krog nasilja, ki bo prizadel življenjske interese vse prebivalcev Kosova, ne glede na njihovo nacionalno pripadnost. Odbor se pridružuje podpisnikom Izjave proti uvedbi izrednega stanja, za mir in sožitje na Kosovu. ODBOR ZA ZAŠČITO ČLOVEKOVIH PRAVIC NA KOSOVU Konzorcij za dela v Sovjetski zvezi SARAJEVO, 29. marca (Tanjug) - Kolektivi Vranice, Ener-goinvesta, Unisa, rudarsko-me-talurškega kombinata Zenica, Unioninvesta, Šipada in Kozare so ustanovili konzorcij za izvajanje investicijskih del v Sovjetski zvezi. Konzorcij bo ustanovil zastopstvo v Alma Ati, gospodarska zbornica sovjetske republike Kazakstan pa bo odprla svoje zastopstvo v Sarajevo. Sarajevska Vranica se je povezala s sovjetskimi in britanskimi podjetji, da bi gradili hotele v Sovjetski zvezi v skupni vrednosti okrog 100 milijonov dolarjev. Sožalni brzojavki ob dogodkih na Kosovu LJUBLJANA, 29. marca — Predsednik republiške konference SZDL Jože Smole je ob dogodkih na Kosovu poslal brzojavki predsedniku republiške konference SZDL Srbije Bogdanu Trifunoviču in predsedniku pokrajinske konference SZDL Kosova Dautu Jasha-nici. Bogdanu Trifunoviču je brzojavil: Spoštovani tovariš predsednik. Ob današnjem Dnevu žalosti v Socialistični republiki Srbiji vas prosim, da družinama tovarišev Miroljuba Tanaskoviča in Jetulaha Kuqija, ki sta pri izpolnjevanju službenih dolžnosti izgubila življenje, prenesete globoko sožalje. Zelo smo zaskrbljeni nad tragičnimi dogodki v Socialistični avtonomni pokrajini Kosovo, ki so terjali toliko človeških življenj. Vedno smo obsojali demonstracije in nasilje. Upamo, da bo prevladal razum in da se bo po poti miru. sožitja in zaščite vseh človekovih pravic stabiliziralo stanje v SAP| Kosovo. Jože Smole Dautu Jashanici pa je poslal naslednjo brzojavko: Spoštovani tovariš Jashanica! Ob tragičnih dogodkih in človeških žrtvah v Socialistični avtonomni pokrajini Kosovo, ki so nas pretresli, prejmite v imenu Predsedstva Republiške konference SZDL Slovenije in v mojem imenu izraze najglobljega sožalja. Iskreno sočustvujemo tudi s svojci tovarišev Jetulaha Kuqija in Miroljuba Tanaskoviča, pripadnikov varnostnih sil, ki sta izgubila življenje pri opravljanju svoje dolžnosti. Obsojamo demonstracije in nasilje, upamo pa, da bo prevladal razum v prid strpnosti, miru in sožitja v Socialistični avtonomni pokrajini Kosovo. Jože Smole predsednik RK SZDL Slovenije Velik posel z zavorami SOKOBANJA, 29. marca (Tanjug) — Organizacija za promet, turizem in popravila Soko-prevoz bo edina pooblaščena firma za vgrajevanje najsodobnejše elektromagnetne zavorne naprave za tovorna vozila v vzhodnoevropskih državah in bližnjev-zhodnih državah. Ta organizacija bo pooblaščena tudi za servis teh naprav. Gre za napravo, ki se imenuje »upočasnjevalec« in je izdelek avstrijske firme Johann Berger. V Zahodni Evropi pripravljajo predpis, po katerem bodo te naprave za tovorna vozila obvezne. »Upočasnjevalec« namreč preprečuje nesreče, ki so sicer možne pri naglem zaviranju, v primerjavi s klas.ičnimi zavorami pa tudi za 8 odstotkov zmanjša porabo goriva in za 10 odstotkov obrabo gum. 6. stran ★ DELO KULTURA - ŠOLSTVO - ZNANOST Četrtek, 30. marca 1989 0 pedagoškem raziskovanju pismenosti za 21. stoletje To temo bodo na Bledu obravnavali direktorji pedagoških raziskovalnih inštitutov v okviru Sveta Evrope - Priprave na konferenco Ljubljanski Pedagoški inštitut bo organizator 6. evropske konference direktorjev inštitutov za pedagoške raziskave, ki bo prvi dogodek mednarodnega znanstvenega in kulturnega sodelovanja pri nas, ki izhaja iz članstva naše države v Svetu za kulturno sodelovanje (CDCC) pri Svetu Evrope. To telo, skupaj z Unescom oziroma Unescovim inštitutom za izobraževanje v Hamburgu, je soorganizator srečanja, ki bo na Bledu, in sicer med 8. in 12. oktobrom 1990. leta. Do začetka konference, ki se je bo predvidoma udeležilo približno 80 do 90 udeležencev, je torej še veliko časa, vendar pa so priprave že stekle. Oblikovan je že jugoslovanski pripravljalni komite in operativni organizacijski odbor, v katerem imamo pomembno mesto prav člani ljubljanskega Pedagoškega inštituta kot ustanove, ki bo prav v času te konference praznovala 25-let-nico obstoja. Tehnično organizacijo srečanja bo izpeljal Cankarjev dom. pri organizaciji financiranja pa bo seveda neizogibna pomoč zveznega zavoda za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje. seveda pa bo pri stvari samoumevno poleg tudi slovenski Zamtes. Znana je tudi že tema konference, in sicer Pismenost, obravnavana za evropsko področje v kontekstu 21. stoletja — prispevki in perspektive pedagoškega raziskovanja. Zanjo so se 22. in 23. februarja letos dogovorili člani jugoslovanskega pripravljalnega odbora skupaj s predstavniki Sveta Evrope, Unesca iz Pariza in Unescovega pedagoškega inštituta iz Hamburga. Po besedah dr. Darka Strajna, direktorja Pedagoškega inštituta, ki nam je posredoval te informacije, pri tem ne gre za t. im. bazično pismenost, temveč za pismenost 21. stoletja, kar pomeni predvsem usposobljenost za življenje v informacijski dobi (tu je seveda nujno tudi poznavanje novih informacijskih sredstev). To. nedvomno zelo splošno temo. bodo med pripravami na konferenco, ki bo vključevala tudi delo v 4 skupinah, še podrobneje opredelili. Ker ima organizator možnost, da aktivneje poseže v sam profil srečanja in je na njem opazno dejaven, smo dr. Strajna vprašali. kako se na Pedagoškem inštitutu vsebinsko, torej raziskovalno pripravljajo na konferenco? Povedal nam je, da je nekaj raziskav s tega področja že opravljenih. Pri tem je opozoril na interdisciplinarni sklop lingvistika — vzgoja — izobraževanje, ki ga že dalj časa raziskujejo na Pedagoškem inštitutu in zato bo verjetno prav raziskovalec s tega področja eden uvodničarjev na konferenci. Pri teh raziskavah sicer analizirajo funkcijo komunikacije v vzgoji in izobraževanju, na primer kot' soodvisnost med razumevanjem jezikovne artiku-lacije predmeta in učenčevo uspešnostjo. e Kakšen je profil direktorjev, ki sodelujejo na teh konferencah Unesca in kulturnega sektorja Sveta Evrope? Ne gre niti za »čiste menedžerje« niti za popolne teoretike, temveč za vodje obsežnejših pedagoških raziskovalnih projektov, skratka za ljudi, ki imajo širši pregled nad izobraževanjem in njegovimi analizami. Na konference, ki so bienalne, sicer prihaja približno polovico raziskovalnih direktorjev, polovica pa je nosilcev raziskav. Udeleženci konference praviloma sodelujejo na njej s krajšim referatom z bibliografijo. Blejska konferenca direktorjev pedagoških raziskav bo šesta v okviru teh srečanj; zadnja je bila lani v Liechtensteinu (namenjena je bila temi »izobraževanje učiteljev«) in na njej je tudi že sodeloval slovenski predstavnik. Omenimo naj še cilje blejske konference, ki se bo s temo »pismenost« ukvarjala v letu, ki je razglašeno za »mednarodno leto pismenosti«. To niso samo izključno strokovna vprašanja, temveč tudi organizacijska, povezana z raziskavo možnosti za sodelovanje med raziskovalnimi ustanovami, izmenjavo informacij, pretresom stanja stroke v Evropi in njenih poglavitnih trendov itn. Omenimo naj še, da se teh konferenc poleg ekspertov mednarodnih organizacij (Svet Evrope, Unesco, Komisija Evropske skupnosti itn.) udeležuje po en ali dva predstavnika iz vsake države (članic Sveta Evrope in zainteresiranih evropskih nečlanic). Priprava in sodelovanje na blejski konferenci direktorjev pedagoških raziskav bo torej zahteven preizkus tako strokovnih kot organizacijskih sposobnosti ljubljanskega Pedagoškega inštituta kot ustanove, ki že dalj časa razvija vrsto mednarodnih strokovnih stikov z Unescom, OECD in predvsem IAE (Mednarodno zvezo za evalvacijo). Z IAE sodelujejo z raziskavo Merjenje učinkov učenja, sicer pa poteka trenutno na Pedagoškem inštitutu, ki ima kar solidno število raziskovalcev, in sicer 26 (od tega pet mladih) približno 35 raziskav, sofinanciranih od RSS (temeljne) in PORS in ISS (aplikativne raziskave). Med zanimivejšimi raziskavami naj opozorimo na Obremenjenost otrok s šolskim delom Izobraževanje odraslih, Razvoj srednjega šolstva v SRS (evalvacija), Znanje matematike in Alternative pri pouku družboslovja (naročnik je MC CK ZKS). Vključili pa se bodo tudi v raziskavo Računalnik v izobraževanju in Test pisanja. JANEZ STREHOVEC Vizualne komunikacije - delo meseca Žirija za izbor dela meseca pri Društvu oblikovalcev Slovenije je po tradiciji za januarska priznanja izbirala med koledarji. Ocenjevala je 12 predloženih koledarjev za letošnje leto in se odločila, da ne bo podelila priznanja delo meseca, ampak tri pohvale Prejeli so jih: koledar Projekta Nova Gorica, ki ima za izhodišče linorez Avgusta Černigoja »Konstrukcija« iz leta 1926 (oblikovno sta ga v PRO studiu parafrazirala Marko Krumberger in Aleš Šuligoj, natisnila pa Tiskarna Soča v Novi Gorici): koledar Gorenje SOZD Marketing, Titovo Velenje (s sodelavci ga je v Studiu Breg oblikoval Ha-rald Draušbaher, fotografirala sta Milan Pajk in Jože Resnik, založila Cankarjeva založba, natisnila pa prav tako Soča v Novi Gorici) in koledar Mike Iskra Software (oblikoval ga je Ranko Novak, Studio Znak, s fotografijami Milana Pajka iz istega študija, izdala in založila Iskra Zorin, TOZD CAOP, tiskala pa ga je Tiskarna Slovenija v Ljubljani. GLEDAMO, POSLUŠAMO... OCENJUJEMO Inventura pestre dejavnosti DSKP je imelo občni zbor — Predavanja, literarni večeri ... — Konec aprila v Ljubljani francosko-jugoslovansko srečanje V sobani na Tomšičevi 12 je imelo v torek zvečer svoj redni nevo-lilni občni zbor tudi Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Od skupaj 162 cehovskih kolegov se je mitinga udeležila le kakšna petina (ostali so bili doma ali na drugih podobnih inventurah), so pa zato ti tem bolj pozorno poslušali izčrpno poročilo o delu v zadnjem letu, ki ga je prebral predsednik dr. Frane Jerman. BEOGRAJSKE TERAZIJE Kompliment ali koketiranje Dr. Božidar Čoiakovič, predsednik Zvezne konference SZDL Jugoslavije, seje v ponedeljek zvečer (ob otvoritvi 36. festivala kratkega in dokumentarnega filma), izpovedal pred nabito polno dvorano Doma sindikata; Petru Laloviču, znanemu cineastu. dobitniku Avnojeve nagrade za dolgoletno filmsko ustvarjanje (»Oaza« itd.), sedanjemu predsedniku sveta festivala se je, kot je rekel, »dolgo upiral, da bi odprl te lepe in vznemir--Jjive festivalske dni«, ki so letos že 36. po vrsti. * »Takšne počastitve bi si morala vodstva znova zaslužiti,« je dejal s kompleksom krivde v glasu. Po njegovem pa si bodo vodstva to zaslužila šele, »ko bodo zagotovila dostojno življenje ljudem, v srečo in izobilje, ko bodo obvladali ponižujočo inflacijo, ko bomo ukinili borze dela in zaposlili vse mlade ljudi, ko nas bo prenehalo mučiti tolikanj tragično in razdeljeno Kosovo. Pravico do vašega spoštovanja in vaših aplavzov si bomo pridobili šele tedaj, ko bomo vam, ljudem kulture, odprte neomejene možnosti ustvarjanja . . . itd.« Čoiakovič jc potem tudi povedal, »da je znano, pa čeprav ne dovolj, čemu vse so izpostavljeni filmski delavci in kakšna ponižanja jim prirejajo birokrati, negatorji kulture in pragmatiki . . .« Nato pa je napravil salto: »Žal, še zmeraj vsi ne uvidevamo, da se je Jugoslavija kot država in skupnost prezgodaj odrekla odgovornosti in skrbi za vsejugoslovansko kulturo. Ne poznam dežele brez skladov za kulturo in brez ministra za kulturo - socialistična Jugoslavija jih je imela več 1945. leta. ko je bilo neprimerno manj ustvarjalcev in pogojev za ustvarjanje — bilo je, prav gotovo, več Jugoslavije . . .« No, ob letošnji produkciji - 122 prijavljenih filmih se vsiljuje vprašanje - koliko bi jih bilo, če bi imeli povrhu vsega še zveznega ministra za kulturo. In kakšne kvalitete bi bili ti filmi, si tudi lahko mislimo, saj bi tak minister zagotovo z eno samo potezo peresa prepovedal — razen sebe — vse birokrate, negatorje kulture in pragmatike, ki sedaj ponižujejo filmarsko srenjo! In v vseh bi bila — Jugoslavija ... Čoiakovič tudi omenja na kakšno Jugoslavijo (brez borze dela in s polno zaposlitvijo) misli; »Minulo leto je bil čas najmasovnejših zbiranj naroda v zgodovini te dežele. Takšnih masovnih nastopov ljudstva ni bilo vse od zgodovinskega marčevskega ljudskega punta 1941. leta.« Koliko je vse to, kar je Čoiakovič rekel, v skladu z njegovo (zvezno) funkcijo, ni naš problem. Aplavz avditorija — ta nas zanima — je bil seveda v skladu z načinom koketiranja. STANE STANIČ Dejavnost DSKP je zelo pestra in vključuje organizacijo predavanj in okroglih miz in debatnih večerov, pripravo srečanj prevajalcev in sodelovanje na tistih, ki jih prirejajo drugi, izdajo vsakoletnega Zbornika, po potrebi — med Procesom, s sodelovanjem na junijskih protestnih večerih v DSP — pa posega tudi na področje angažmaja. V preteklem letu dni je bilo predavanj pet, vendar sezone še ni konec, je rekel Frane Jerman. Do poletja se obetata še predavanji Toneta Pretnarja (Prešeren in Mickiewicz) in Evalda Korena (Prevajanje metafor) ter dva literarna večera: večer prevodov nestorja latinistov Silva Koprive in prevodov poliglota Janka Modra, oba ob njunih visokih življenjskih jubilejih. Medrepubliških prevajalskih srečanj je širom po Jugoslaviji kar precej, vendar v DSKP opažajo, da med članstvom zanje ni ne vem kakšnega zanimanja. Upravičeno pa pričakujejo, da se jih bo vsaj malo več udeležilo kongresa Mednarodne prevajalske zveze (FIT), ki bo prihodnje leto v Beogradu. Glavna tema srečanja na svetovni ravni bo Prevajanje kot ustvarjalni akt, ob tem pa bo na sporedu še deset dodatnih podtem, tako da bojo najbrž lahko prišli stvari do dna. FIT tudi podeljuje posebne mednarodne nagrade, in kar zadeva DSKP, je njegov evidentirani kandidat Janko Moder. Seveda je treba obvezno napovedati, da pripravlja Društvo v sodelovanju z Zvezo književnih prevajalcev Jugoslavije v najbližji prihodnosti francosko-jugoslovansko prevajalsko srečanje. Srečanje bo, normalno, v prestolnici Ilirskih provinc, čas njegovega trajanja pa je fiksiran med 27. in 30. april. Proti tem datumom, ki so zaradi praznikov za kakršnokoli aktivnost pač ma- Velenjski kulturniki hočejo enakopraven položaj v občini Razgovor s slovenskim kulturnim vrhom in vodstvom občine razkril težave — Premajhna prispevna stopnja Velenjska občina je po dohodku v samem slovenskem vrhu, prispevno stopnjo za kulturo pa ima kot kakšna nerazvita občina in to moramo popraviti, je bilo slišati na nedavnem pogovoru s predstavniki velenjske občine in slovenskega institucionalnega kulturnega vrha — Vladimirjem Kavčičem, Sergijem Pelhanom in Janezom Lahom. Predstavniki velenjske kulturne skupnosti z Radom Siancem, direktorjem Kulturnega centra »Ivan Napotnik« Vladom Vrbičem ter Vanetom Gošnikom (ki pa je hkrati tudi predsednik zbora uporabnikov v KSS) so opozorili na neustrezen razvojni trend kulture v občini. Ta je bila doslej vse preveč manifestativna, zdaj pa hoče dvigniti raven zahtevnosti, predvsem pa način financiranja. Kulturni center nastopa 'z jasno vizijo uveljavljanja amortizacije, posodobitvijo kulturnega doma, ki je star tri desetletja, razširiti hoče knjižnico in galerijo (stavbo so postavili pred dvajsetimi leti), dokončati dela na gradu, pospešiti založniško dejavnost, v knjižnici doseči popolno matičnost, bolje poskrbeti za kulturno dediščino, predvsem pa spodbujati višjo raven zahtevnosti tako izvajalcev kot uporabnikov. Kulturniki se za- vedajo, da je velenjska občina med tistimi, v katerih se še vedno močno povečuje število prebivalstva in so zato vse družbene dejavnosti močno obremenjene, toda zahtevajo, da se kultura obravnava enakopravno z zdravstvom in drugimi. V ZKO se udejstvuje 5000 občanov, zelo razvita je glasbena dejavnost. Velenjska občina je v prelomnem obdobju. Kulturni delavci opozarjajo na nujnost po usklajevanju izdatkov za materialne in duhovne potrebe občanov, ki živijo zlasti v občinskem središču v nacionalni in socialni heterogeni strukturi. DRAGO MEDVED lo nerodni, so člani protestirali, vendar je dr. Metka Zupančič, motor tega srečanja, pojasnila, da je bil ta čas za udeležence iz Francije in Jugoslavije edini možni in da je zdaj pač prepozno, da bi karkoli spreminjali. Se bo vsaj videlo, komu je več do izletov kot do prevajanja. Sicer pa so na sporedu štiri teme: afirmacija naše kulture v Franciji, prevajanje prek posrednikov, lastna imena in toponimi v prevodu in francoska književnost v naših prevodih. Če smo že pri Metki Zupančič, naj še omenimo, da je v okviru ZKOS vodila Prevajalsko delavnico za začetnike. Po občnem zboru in odmoru je bila še okrogla miza o delu tega franci-stičnega workshopa. O tem več kdaj drugič. DSKP ni poslovalo z izgubo. MARKO CRNKOVIČ Akademiki o narodnih manjšinah Jutri in pojutrišnjim (30. in 31. marca) bo v veliki dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti pomemben simpozij o narodnih manjšinah. Prireja ga medakademijski odbor za proučevanje narodnih manjšin in narodnosti. Simpozij bo razdeljen na dva dela: najprej bodo udeleženci razpravljali o teoretsko metodoloških vprašanjih proučevanja manjšinske problematike, nakar bodo obravnavali položaj in perspektive razvoja narodnih manjšin jugoslovanskih narodov. Svoje referate je prijavilo okoli 15 strokovnjakov iz vse Jugoslavije in iz zamejstva. L. K. Puljski festival letos šele avgusta? Na razširjeni seji komiteja za družbene dejavnosti Skupščine občine Pulj so pred kratkim sklenili, da letošnji jugoslovanski festival igranega filma Pulj ’89 prvič v zgodovini te filmske prireditve terminsko prestavijo, in sicer naj bi festival potekal šele v drugi polovici avgusta. Natančnejši datum še ni znan, vendar kaže, da bi ga radi imeli v času, ki bi bil najbližje začetku festivala v Benetkah. Na določitev datuma pa bodo vplivale tudi hotelske kapacitete in možnost, da bi udeleženci festivala za bivanje v Pulju plačevali posezonske cene, ob drugem piše Vjesnik. L. R. Primorska bo pela dvanajstič Za jubilejno revijo je prijavilo udeležbo 120 zborov - Peli bodo kar v dvajsetih krajih S koncertom v novogoriškem kulturnem domu se bc v petek, 31. marca, začela 20. zaporedna revija primorskih pevskih zborov, poimenovana Primorska poje. Zaključni koncert pa bo 22. aprila v kulturnem domu v Trstu. Za jubilejno revijo je prijavilo svojo udeležbo kar 120 zborov z obeh strani meje, v katerih sodeluje več kakor 4000 pevcev in pevk. Deset zborov je sodelovalo na vseh dosedanjih revijah, pet z naše in pet z italijanske strani meje. Naj jih naštejemo: Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice, Soča iz Nove Gorice, zbor iz Mirna, Franc Zgonik iz Branika, Lijak z Vogrskega, Tabor-z Opčin, Vasilij Mirk s Proseka, Valentin Vodnik iz Doline, Fran Venturini iz Domja in Fantje izpod Grmade iz Devina. Zbori bodo nastopili v dvajsetih krajih, in sicer v 15 krajih pri nas in na petih v Italiji. Revijo organizira Združenje pevskih zborov Primorske, ki je do sedaj že posnelo na kasete vrsto nastopov in izdalo o zborih več informativnih publikacij. L. K. GLASBA Kitaristična patetika V petek, 24. marca, je v mali dvorani Cankarjevega doma nastopil kitarist Aleksander Frauči iz Sovjetske zveze. Je eden izmed predstavnikov relativno mladega gibanja za uveljavitev kitare kot klasičnega instrumenta v tej deželi. Instrument kot tak je bil dolge čase zanemarjen, zato je tudi izvajalski pristop takšen, kot je. Tehnične sposobnosti kitarista Fraučija so bile na kar zadovoljivi ravni. Težava je bila predvsem v stilni zvestobi izvajani glasbi. Handlova Chaccona in Bachova 2. Sonata za violino solo v priredbi za kitaro sta bili prej poznoromantično kot baročno izvedeni. Pretirana patetika, ki je pogojevala raztrganost na posamezne fraze, je na marsikaterem obrazu izvabila prizanesljiv nasmešek. Podobno ugotovitev bi lahko zapisal za Soro ve Variacije na Mozartovo temo. V drugem delu koncerta smo slišali najprej dovolj enostavno skladbo Visockega (sovjetskega skladatelja iz 19. stoletja), Paganinijevo Romanco in temo z variacijami, Dve etudi Lea Brouwerja, Dva stavka iz suite Prinčeve igrače Niki-te Koškina in na koncu še Tango mladega nemškega skladatelja Ericha Diensa. Izvajalec Frauči tudi v tem delu ni odstopil od prakse pretirano patetičnih izvedb, ki so pogojevale tudi občutek površnosti. V sodobnejših skladbah je Frauči pokazal, da mu razni efekti v okviru kitarske igre ležijo morda bolj kot pa klasična igra. To je pokazal predvsem v skladbah Koškina in tudi v dodatkih. Kljub vsemu smo pri Fraučiju lahko opazili dobršno mero smisla za humor, ki je vsak delno popravila vtis. Publika je koncert kljub vsemu prijazno sprejela, morda tudi kot zanimivost. Koncert kitarista Aleksandra Fraučija bomo gotovo kmalu in z lahkoto pozabili. TOMAŽ RAUCH Igra v dvoje - Novšak in Merie V koncertnem listu smo prebrali, da je Primož Novšak eden najbolj znanih violinistov v Švici, po ponedeljkovem recitalu za srebrni abonma in v okviru mednarodnega mojstrskega cikla, ki je bil (izjemoma) v veliki dvorani Cankarjevega doma, pa lahko zapišem, da je Novšak gotovo tudi eden najboljših (morda celo najboljši, čeprav pri umetnosti »športno« uvrščanje nima prave veljave) violinistov slovenskega glasbenega kroga. Umetniška suverenost, ki se prepričljivo znajde tudi v slogovnih različnostih, je temeljna značilnost Novša-kove igre. Njegovo muziciranje je temperamentno, kar še zlasti zaznamo v (včasih kar preostrih) gibih z lokom, toda takšna igra ne pozna Pogled iz prihodnosti, zaradi katerega naša znanost še traja Profesor Mikša Stipčevič: Gradili bomo mostove, po katerih bomo prečkali svoje reke Ko je Filozofska fakulteta prejšnji teden slavila 70. obletnico - po vsem tem času še vedno edina svoje vrste na Slovenskem — je bil praznik, pa vendar ne v celoti izčrpan. Različne slovesnosti, ki so jih za zdaj opravili šele teologi in filozofi, se bodo zares razcvetele šele sredi aprila, ko bo sedemdeseti rojstni dan proslavljala slovenska univerza v celoti. delo nekega dne vredno spominjanja. Moje veselje je toliko večje, ker prihajam s katedre, ki jo je v Beogradu ustanovil eden mojih učiteljev — profesor Stanko Škerl, eden od prvakov naše romanistike. Tudi on je bil zagledan v prihodnost in iz nje, gradil pa je hkrati andricevske mostove, po katerih še vedno prečkamo svoje reke. In jih bomo. Kajti tudi mi smo in bomo graditelji takšnih mostov.« Profesor Stipčevič je za konec citiral evangelista Mateja: #Om-ne regnum dissidens adversus se-se vastatur; et omnis urbs- aut domus dissidens adversus seip-sam, non stabit.« — Vsako cesarstvo, ki se samo razdeli, bo opustelo; in vsak kraj ali dom, ki se sam razdeli, bo propadel. — Prepričan sem, da mojemu vnuku ne bo jasno, zakaj sem si priklical na pomoč evangelista Mateja.« A. P. Nekaj slavja si je za kasneje pustila tudi Filozofska fakulteta, natančneje, njen slavistični del. Julija bodo imeli slavje ob 25. obletnici mednarodnega seminarja slovenskega jezika, ko bo priložnost za vse, kar k slavju sodi — od hvalnic do nagrad najbolj zaslužnim. Izmed nekaj slavnostnih besed med že izgovorjenimi pa kaže citirati tiste, ki jih je izrekel dr. Mikša Stipčevič, dekan Filološke fakultete v Beogradu: »Od naših učiteljev, med katerimi sta bila tudi Kopitar in Miklošič, smo se naučili, kako nam je delati v tesnobnih časih, v mršavih letih, ves čas zazrti v prihodnost in iz prihodnosti zazrti vase. Ta pogled iz prihodnosti je zaslužen, da naša znanost še traja in da se ji ne izneverjamo. Mi smo uskladiščen zgodovinski spomin in v imenu tega spomina bomo storili vse, da bo tudi naše polresnic; če je v muziki ogenj, ga Novšak niti ne poskuša zadušiti, marveč se v njem razvname, kot da bi hotel poudariti misli, ki pomenijo očiščenje — katarzo. Njegove interpretacije ne trpijo navlake, ne prenesejo obrobja in manjvredni^ epizod. To dokazuje tudi premišljeno izbran spored, ki violinista ne izpostavlja po virtuozni strani, marveč ga obvezuje z domala enakovredno igro klavirja, ki se v eni sami skladbi pomakne v (diskretno) podrejenost. Introdukcija in rondo capricci-oso, op. 28 Camilla Saint-Saensa je bila torej edina skladba, ki je izpostavljala virtuoznost, toda Novša-kova interpretacija ni bila le tehnično bleščeča, bila je poglobljena, kar velja še posebej za njen prvi del — za introdukcijo. Poudarjeno vsebino in soigro obeh umetnikov, z Novšakom je igrala pianistka Karin Merie, pa smo doživeli s tremi sonatami — z Mozartovo v D-duru (K. 306), z Debussyjevo v g-molu in z Beethovnovo v A-duru, ki slovi tudi kot »Kreutzerjeva sonata«. Mozartovo Sonato sta oba umetnika poustvarila s tonsko ostrino in prodornostjo, tako da je njuna igra ponujala kar preveč kontrastov. Tako so dinamične ostritve že presegale mejo intimnega komornega muziciranja, ki ga je z besedami težko opisati, saj gre pri tem za niansiranje in sprotno iskanje ravnovesja med klavirjem in violino. Zlita in tonsko razkošna je bila soigra pri Debussyjevi Sonati. Tu so kontrasti del vsebinske zaokroženosti in del barvnega spektra. Interpretacija Beethovnove »Kreut-zeijeve sonate« je bilo veliko dejanje. Pri tem je v enaki meri sodelovala pianistka Karin Merie, ki je s svojo živo igro prispevala, da je bila igra v dvoje sozvočna, harmonična in umetniško prepričljiva. PAVEL MIHELČIČ LIKOVNA UMETNOST Ob rob pregledal razstavi Pavleta Zamarja Obalne galerije Piran, ki s svojo domišljeno in aktualno programsko razstavno dejavnostjo že vrsto let močno sooblikujejo sodobno slovensko likovno življenje, vključujejo vanj smiselno, strokovno ovrednoteno tudi umetnostno dogajanje Slovenske Istre in Primorja. Pregledna razstava zdaj v Piranu živečega Furlana, slikarja Pavleta Za-marja, postavljena v piranski galeriji in pa v galeriji Alga v Izoli, sodi vsekakor med tiste prireditve, katerih namen je stopnjevati pomen in vlogo tega umetnika z vidika sodobnosti. Zato so v pregled vključena samo tista slikarjeva dela, ki razvojno aktualno izrisujejo podo- bo Zamarjeve likovne ustvarjalnosti. Glede na slikarjevo plodovitost in nedvomno tudi posebnost, izbor prikazanega niza slik ni bil lahek (43 slik v Piranu in 27 v Izoli). Prikazuje enega najbolj popularnih umetnikov Slovenske Istre, slikarja, ki živi za umetnost, toda kljub temu, da daje slikarstvu prednost, je vsaj toliko kot po slikah znan tudi po svoji vsestranski dejavnosti. Odgovarjajoče nemirnemu duhu Pavleta Zamarja — Zappe (rojen 1929 v delavski družini v Ločniku pri Gorici) je odhod v partizane s petnajstimi leti, v času postavljanja Nove Gorice pa že tudi prvo vidnejše vključevanje v organiziranje likovnega življenja v tem delu Slovenije. Med drugim je bil tudi vnet letalec in zato član letalskega centra v Ajdovščini. Ta njegova dejavnost ga je privabila tudi v Portorož (1962), kjer je ustanovil Klub letalcev Portorož, bil glavni pobudnik in realizator letališča v Sečovljah in njegov prvi upravnik. Pomembno je posegel tudi v turistično in kulturno prenovo Primorja, deloval tudi kot tajnik Zveze kulturnih organizacij v občini in bil upravnik Mestne galerije Piran. Bil je tudi pobudnik znanega piranskega Ex-tempora in je sploh slovel po tem, da je bil vedno poln predlogov. Zamarjevo slikarstvo sestavljata dejansko dva dela, realistični, s katerim je pričel in občasno nadaljuje s tem, da odslikava krajino od topografske resničnosti do živobarvnih fantazijsko obogatenih podob. Tem zadnjim se pridružujejo v abstrakcijo se spreminjajoči odsevi obmorskih mestnih vedut. Podobno razvojno pot razberemo lahko tudi v slikarjevih nedvomno zanimivih, razpoloženjsko občutenih tihožitjih s cvetjem. Abstrakcija, ki je asociativno oprta na stvarni svet, je drugi slikarjev pol, svet, v katerem je Zamar dosegel svojo največjo slikarsko sprostitev. Imena slik — Kraški zidovi, Stari zidovi, Ples valov, Raztrgani oblaki ali Halucinacije — opozarjajo na zaključne cikluse iz sveta, privlačnega za slikarja, včasih celo nenavadnega, ko se poglablja v morske globine ali gleda navzdol na zemljo, pri čemer vključuje v svoje na moč dekorativne kompozicije vse več bleščavega zlata. MIRKO JUTERŠEK Nove razstave Drevi, 30. marca, ob 18.30 odpirajo v galeriji Rika Debenjaka v Kanalu razstavo grafik slikarja in grafika Giancarla Caneve iz Vidma. Odprta bo do 22. aprila. Drevi, ob 18. uri bodo odprli tudi razstavo slik in ilustracij akademskega slikarja Božidarja Grabnarja, in sicer v Ljubljani v galeriji knjižnice Prežihov Voranc na Viču (Tržaška 147 a). V galeriji Meduza v Kopru je svoje slike postavila na ogled akademska slikarka Milena Usenik. Otvoritev bo drevi ob 19. uri. PREJELI SMO Sporočilii občnega zbora DSP Slovenski pisatelji smo na svojem rednem letnem občnem zboru 28. marca 1989 sklenili: 1. Dogodki zadnjih dni nas prepričujejo, kako prav smo imeli, ko smo se udeležili zborovanja v Cankarjevem domu in podpisali Izjavo proti izrednim ukrepom za mir in sožitje na Kosovu. Glede na to, da je velika večina državljanov Slovenije s svojimi podpisi izglasovala to izjavo, smo ogorčeni nad odločitvijo slovenskih delegatov v Skupščini SFRJ za uvedbo izrednega stanja na Kosovu. Po poraznih učinkih tega glasovanja pričakujemo njihov odstop. 2. Podpiramo stališča vodstva ZKS o političnem pluralizmu. 3. Soglašamo s Predlogom Slovenske demokratične zveze za uveljavitev in varovanje slovenske suverenosti, s predlogom, ki je bil naslovljen na Skupščino SRS. V skladu s tem apeliramo nanjo, naj v osnutek amandmajev k ustavi SRS vključi tudi predlog za vpis pravice do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve, v normativni del ustave. Ta pravica naj se vpiše v ta del kot načelna norma in kot norma, ki določa, kdo je pristojen, da sproži postopek za uveljavitev te pravice. 4. Ljubljanski vojaški proces proti četverici je po našem prepričanju tako pravno kot moralno sporen. Zato pozivamo slovenske državne organe — skupščino in predsedstvo SRS. naj zadržijo izvršitev te sramotne sodbe, dokler pristojna skupščinska komisija ne bo izrekla dokončnega stališča o spornem vojaškem povelju in celotni sodni proceduri in njenem zakulisju. Zahtevamo obnovo procesa! 5. Zgroženi smo ob uvedbi izrednih ukrepov na Kosovu, tako zaradi njihove vprašljive ustavne podlage kot zaradi dejstva, da je kosovska skupščina sprejemala in sprejela ustavne spremembe SR Srbije v prisotnosti tankov in specialnih odredov. Prepričani smo, da je tako pomembno dejanje, kot je spreminjanje ustave, mogoče opraviti samo v svobodi in ob upoštevanju volje ljudstva. V zvezi s tem pozdravljamo in podpiramo ustanovitev in delo Odbora za zaščito človekovih pravic na Kosovu. Najvišji državni organi so nas proti naši volji naredili sokrivce za smrti, ki sojih povzročili njihovi nerazumni ukrepi. Z vso ostrino protestiramo proti sodelovanju slovenskih miličnikov in vojakov pri izvajanju izrednih ukrepov na Kosovu in zahtevamo od republike Slovenije, da odpokliče slovenske enote Ljudske milice in zahteva od vojaškega vodstva, da stori enako s slovenskimi vojaki. Predsednik Društva slovenskih pisateljev RUDI ŠELIGO K. H. Berger SiEMVI STRAŠIJO 59. nadaljevanje _____________ »Poznam ga.« »Koga poznaš?« Zdelo se mi je, da nisem slišal prav. »Inšpektorja Habnichta, od včeraj zvečer.« »Kako to?« Vidno sem osupnil. Mislil pa sem si: mar se ne bo nikdar končalo to razgrinjanje neznanega? Počutil sem se kakor odsluženi starec, ki o vseh stvareh zve zadnji. »Menda ne misliš, da bi lahko Jakoba v njegovi situaciji pustila samega!« To je izgovorila s takšnim glasom, kakor da bi mi ušla nezaslišana neslanost. Temu primerno sem reagiral: »Rekel bi, da mu nisi zaupala, da se bo na meji predal policiji.« »Prihrani si svoj sarkazem!« Katharina je zamahnila z rokama, kakor da bi hotela pregnati roj muh. »Ni mi do šale. Odpovedala sem se zaključni seji in sedla sva na prvi vlak. Na meji so naju pričakovali.« »Poročnik Feder.« »Dobro si informiran.« »Ah ne, hranim se samo z drobtinami, ki padejo z mize tistih, ki vedo. A lahko bi si bil mislil, da svojega ljubega ne boš pustila na cedilu na njegovi težki poti.« »Hermann!« Zacepetala je z nogami. »Ne daj, da bom mislila o tebi, da si pošast.« »Samo pošastno pretresen sem in pošastno razočaran. Oprosti.« Nagnil sem se naprej in stegnil roko proti njej. Stisnila jo je, a jo takoj zatem spet spustila. »Da, ostati morava stvarna. Z Jakobom sta se torej odpeljala k Habnichtu.« »Ko sem že sedla v Fedrov avtomobil, mi ni ostalo nič drugega.« Skušala se je zasmejati, a je bilo slišati kakor stok. »Vsekakor je bilo videti, kakor da sem mu pomagala pri begu.« »In si se lahko oprala suma?« »Ne vem. Habnicht si je vzel zame celo uro časa.« »In kakšen je bil rezultat?« »Spustil me je.« Tokrat je Katbarinin smeh zvenel neprisiljeno. »Dejal je, da je pravzaprav ravnal samovoljno in nezakonito, ko se je zmenil z Jakobom, naj se preda na meji. Toda glede na nujnost zadeve ni imel dovolj časa, da bi izdal zaporni nalog. .Potreboval sem Jakoba Maula kolikor mogoče hitro,« je rekel. »Zakaj?« Katharina je zmignila z rameni. »Rekel je še: .Zadeva bo verjetno kmalu končana.’« »Za koga? Za Jakoba?« Spet je sedela kakor na začetku: s prekrižanima nogama, z rokama, vnemamo položenima na rob stola. »Počakajva,« je rekla. 13. Počakajva - to je bilo lahko reči, a težko uresničiti. Katharina v tej situaciji nikakor ni zbujala vtisa, da je potrpežljivost njena največja čednost. Pa tudi z besedami se je postavila na laž, ko je rekla: »To posedanje me spravlja ob živce. Pridi, pretegniva si malce noge. Zdi se mi, da mi bo bolje med ljudmi.« Ponovne priložnosti za obisk pri dr. Kleinu sicer nisem hotel zamuditi, vendar se zdaj ni- sem mogel posloviti od Katharine. In poleg tega sem še vedno gojil megleno upanje, da se imava pogovoriti o nečem, kar je ležalo onkraj dvakrat grozljive Jakobove zgodbe, in o čemer bi bilo verjetno res bolje govoriti na ulici kakor v tem stanovanju, ki je bilo za oba, zlasti pa zame, vse preveč napolnjeno s spomini. Za trenutek me je preplavila sentimentalnost, in imelo me je, da bi jo prosil, naj položi na gramofon mojo najljubšo ploščo: »As time go-es by« iz filma Casablanca. Med poslušanjem le-te sem vselej lahko podoživljal vlogo resigni-ranega Humphreyja Bogarta. A tega vendarle nisem storil, ker sem se bal, da bi se osmešil. Le zakaj bi naj bil verjetni konec še glasbeno opremljen? Ko sva hodila po ulicah, med hišami, katerih mnoge so še vedno nosile sledove zadnjih dni strašne vojne, in med gradbišči, ki so napovedovala, da bodo kmalu končno zapolnjene vrzeli', ki so jih naredile bombe in granate, je z mene padlo nekaj tistega, kar je v zadnjih urah zbujalo moje muhaste in nerazumne reakcije. Ko pogovor sprva ni hotel steči, sem si skušal predstavljati, da je to dan, kakor veliko drugih, v katerih sem.s Katharino pohajal po - ulicah, in me je njena bližina pomirjala, s sabo in svetom. Za nekaj minut se mi je skoraj posrečilo pozabiti svojo bedno resničnost. Gledal sem ljudi, ki so stali pred prodajalno rib in pred mesnico, s hladnokrvnostjo nekoga, ki je doma v Kietzu in se resno sprašuje, ali prodajajo kambale ali končno spet svinjska ledja. S smešno, bojazljivo kretnjo sem odgnal bevskajočega psa, uprl pogled v rdeč opečnat zid starega telegrafskega urada in se spet enkrat zabaval ob frizu medaljonov, ki je pričeval o prizadevanju nerodnega pruskega gradbenika, da bi bil malce poživil enoličnost arhitekture. M. L. Fisher 57. nadaljevanje »Ja, seveda! Ker ti poležavaš, se tudi jaz ne bi smela zabavati. Lahko si predstavljam, kako pomirjevalno bi učinkovalo nate, če bi me zaprla k sebi v kabino.« »Tega sploh nisem nameravala!« »Ampak tako je bilo. Basta!« Eva je vstala, odložila jutranjo haljo in smuknila v bikini. »Sicer pa je zdaj tako vseeno,« je rekla, »ne razumem, zakaj se morava zaradi tega pričkati. Morda je bilo napačno, da sem od tebe pričakovala razumevanje, upala sem, da mi boš za družbo . . .« »Če si mislila, da bom tvoja družabnica,« je zavpila Hilda vmes, »bi me morala plačati!« »... pa saj nisi ostala pri meni in tako je zadeva končana.« »Zame ne! Ti pričakuješ od mene prijateljstvo, pa mi nočeš posoditi niti preklete broške! Tako egoistična si in nesramna, tako...« Eva je vzela jopo in torbo in zbežala iz kabine. Zunaj je za trenutek vsa omotična obstala. Potem je stekla po hodniku in se odpeljala z dvigalom na promenadno palubo. Bar je bil že odprt in začutila je, da je lačna. Naslonila se je na ograjo in gledala mimo, gladko, modro morje. Kako lepo bi bilo lahko to križarjenje, če ne bi bilo Hilde zraven - če ne bi bila takšna, kakor se je pravkar pokazala. Eva ni mogla razumeti, zakaj je Hilda uprizorila tako sceno. Ona, Eva, je bila lahko užaljena, ne pa narobe, o tem je bila prepričana. Ko jo je Simon ogovoril, se je smehljaje obrnila k njemu. Začudila se je, zakaj je bil tako resen. »Fm so sorry,« je rekel. »Kaj pa obžalujete?« je začudeno vprašala. »Tisto nezgodo z broško.« »Kaj pa je z njo?« »Vaša prijateljica jo je izgubila.« Ko je Eva zazijala, je hitro dodal: »Pa saj jo bomo spet našli. Stevardi že postavljajo ladjo na glavo.« Eva je dojela, kaj se je zgodilo. S Hildo sta dali tisto malo nakita, kar sta ga imeli s seboj, v isto kuverto in jo deponirali v trezorju. Seveda je Simon izročil Hildi kuverto, ko jo je zahtevala. Saj ni mogel vedeti, da Eva ni marala posoditi nakita Hildi. »Ni vaša krivda, Simon,« je zbrano rekla. »Kaj pa naj bi bil storil drugega?« »Moja napaka je bila.« »Šele zjutraj sem zvedel, da je broška vaša.« »Se bo že našla, če pa ne ... življenje pozna še drugačne udarce usode.« Eva se je silila nasmehniti, že v istem trenutku pa je sklenila šefa natakarjev prositi, naj ji določi drug sedež, pri drugi mizi. Zdaj se ji je posvetilo, zakaj je Hilda tako vzkipela. Ker je imela slabo vest zaradi izgubljene priponke! Kljub temu je Eva imela občutek, da je čas, potegniti črto pod to prijateljstvo, ki v resnici že dolgo ni bilo iskreno. Sicer Hildi ni marala narediti tega veselja, da bi zaradi nje prekinila križarjenje, je pa sklenila, da se je bo v prihodnje kolikor mogoče izogibala. Dovolj hudo je bilo že to, da je morala z njo deliti kabino. Lattmann in njegova pustolovska druščina so imeli to dopoldne za seboj zelo strm naporen vzpon. Knut se je počutil v dobri formi in je komaj čakal, da bo stopil na sam vrh najvišje afriške gore. Stopali so molče in zagrizeno, zakaj zrak nad 4000 metri je postajal redek. Robert je rekel: »Malčica je imela čisto prav, ko ni hotela z mano. Tole bi bil zanjo le preveč stresno.« Mislil je seveda Izabelo. Knut je pokimal, lovil je sapo. Končno je iztisnil iz sebe: »Naj-brž.« Proti poldnevu so dosegli sedlo med Mawen-zijem in Kibom. Vrh Kilimandžara je bil zdaj že čisto blizu; ledeno se je bleščal v svetlobi afriškega sonca, ki tu zgoraj ni več segrelo zraka, je pa kljub temu nevarno žgalo. Vsi so imeli sočna očala, vsi so si obraze na debelo namazali s kremo- in si zavili glave. Pred njimi je bila gola, skalna pokrajina, brez sleherne vegetacije. Počivajmo malo,« je predlagal Lattmann. Odložili so osebno prtljago in odprli ter-moske. »Zdi se mi, kot da smo pristali na Luni,« se je oglasila Mandy. Vendar pa je požela le kisle nasmeške. »Zdaj je pred nami še sedem kilometrov po tej Lunini krajini,« je povedal Lattmann, »skoraj po ravnem, potem pa se začne vzpon do koče Kibo. Ta pa bo precej strm, ljudje, pripravite se.« Dokler so hodili, se je Knut počutil popolnoma pri močeh. Tako bi lahko hodil še ure in ure. Vseeno pa je bil vesel, da so počivali in je lahko popil malo čaja, čeprav je bil prepričan, da ga lie potrebuje. Začudenje bil samo ob nenavadnem šumu, ki je postajal glasnejši in glasnejši. Kakofonija zvokov se je zgrnila nanj. Presenečen seje ozrl okrog in poskušal dognati, kdo neki je vzel s seboj radijski sprejemnik. Hotel je protestirati, pritisnil si je dlani na ušesa. h a t ; A Dokazov o bojkotiranju ni, naročila se pa zmanjšujejo V medobčinski gospodarski zbornici ugotavljajo, da se v začetku leta v gospodarstvu kopičijo zaloge surovin in investicijske opreme darskih gibanj v lanskem letu ugodni, pa vendarle ni razloga za dobro oceno. Vsaka četrta organizacija se je namreč lani po zaključnem računu ubadala s težavami. V regiji je bilo 61 izgubarjev, v 103 ozdih so zbrali ... „ manj kot tri odstotke akumulaci- ko boljši, sproščen uvoz pa se. .... sprevrže LJUBLJANA, 29. marca - Podatki o fizičnem obsegu proizvodnje ne dajejo prave podobe o položaju v gospodarstvu, nikakor pa ne morejo biti podlaga za kakršenkoli optimizem. V prvih dveb mesecih letošnjega leta smo bili v občinah ljubljanske regije priča silovitemu naraščanju cen. Če se bo ta dinamika rasti cen nadaljevala skozi vse letošnje leto, lahko ob koncu leta pričakujemo najmanj tisočodstotno inflacijo. O razmerah v gospodarstvu v ljubljanski regiji so danes razpravljali člani odbora za razvoj, ekonomsko politiko in tekoča gospodarska gibanja, ki deluje pri medobčinski gospodarski zbornici ljubljanske regije. Marta Pavlovič je povedala, da se v večini gospodarskih organizacij povečujejo zaloge reprodukcijskih materialov in investicijske opreme, na drugi strani' pa se nekoliko zmanjšujejo zaloge končnih izdelkov za široko porabo. Poudarila je, da je bila v prvih dveh mesecih letošnjega Jeta preskrbljenost s surovinami nekoliko boljša kot v istem obdobju lanskega leta. To je predvsem posledica večjega uvoza, ki je manj omejen kot lani. Tudi ekonomski odnosi s tujino so nekoli- Lansko poslovno leto je z izgubo končalo 47 ozdov Lanske izgube ljubljanskega gospodarstva znašajo 112 milijard dinarjev LJUBLJANA, 29. marca - Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva je lansko poslovno leto končalo z izgubami 47 ljubljanskih organizacij združenega dela. Višina izgub v gospodarstvu Ljubljane je lani znašala nekaj več kot 112 milijard dinarjev, od te vsote pa je bilo nepokritih približno 25 milijard dinarjev. Največ, kar 90 odstotkov vseh izgub, so imeli v industriji. Največjo izgubo so lani imeli v Papirnici Vevče, in sicer 26,8 milijarde dinarjev, sledi Iskra Mikroelektronika z 11,1 milijarde dinarjev. Pletenina z 10,5 milijarde dinarjev in šest tozdov Litostroja, ki so ustvarili 12,4 milijarde dinarjev izgube. V organizacijah- ki so lani poslovale z izgubo, je bilo zaposlenih 13.851 delavcev, katerih lanski mesečni povprečni čisti osebni dohodek je znašal 646.325 dinarjev, medtem ko je povprečni osebni dohodek v ljubljanskem gospodarstvu znašal 780.188 dinarjev. V. S. vendarle lahko kmalu v spreminjanje ozdov zgolj v uvoznike, ki bodo svoje izdelke prodajali le na domačem trgu. Povedala je tudi, da se je povpraševanje na domačem trgu lani ves čas zmanjševalo, podobno je bilo tudi v letošnjem januarju, nekoliko pa se je popravilo februarja. Takrat so se povečala tudi tuja naročila, in to kljub kriznim političnim razmeram. Večje povpraševanje pričakujejo šele ob letošnjem polletju. Omenila je tudi zmanjšanje povpraševanja po slovenskem blagu v nekaterih drugih republikah. Anketa med največjimi proizvajalci v regiji je pokazala, da dokazov o bojkotiranju izdelkov nimajo, čeprav se naročila zmanjšujejo. Zato so se člani odbora zavzeli, da to anketo ponovijo, vsebovala pa naj bi tudi ocene predvidenega zmanjšanja prodaje. Odbor je bil proti ustanovitvi posebnega sklada za nerazvite, ki naj bi ga ustanovili na republiški ravni. Člani odbora so obravnavali tudi podatke o poslovnih rezultatih gospodarstva v ljubljanski regiji v lanskem letu. Izvedeli smo, da je bilo lani vendarle nekaj pozitivnih premikov. Precej se je povečala akumulacija. Pri tem so člani odbora opozorili, da podatki prikazujejo bruto ustvarjeno akumulacijo, kar pomeni, da je treba od tega zneska odšteti še prispevke za nerazvite in prispevke za sise materialne proizvodnje. Pogrešali so tudi podrobnejši prikaz porabe de-naija iz akumulacije. Lani se je z 10,6 odstotka na 13,5 odstotka povečal tudi delež izvoza v skupnem prihodku. Dohodek na delavca se je v regiji lani povečal počasneje kot v republiki, kljub temu pa je ostal v sprejemljivih mejah. Najhitreje je naraščal v trgovinskih organizacijah, v vodnem in gozdnem gospodarstvu in v gostinstvu in turizmu, kjer pa gre predvsem na račun nizkih osnov iz prejšnjih let. Čeprav so nekateri kazalci gospo- RADAR branje za mesec dni je, v 94 podjetjih pa niso mogli napolniti poslovnih skladov. Vrednostno so bile izgube lani večje za 137 odstotkov, od tega v Ljubljani za 126, v zunajmest-nih občinah pa za 185 odstotkov. Povečale so se predvsem v industriji, skoraj povsem pa so izginile v prometu in zvezah, kjer so se z njimi spopadali ob skoraj vseh periodičnih obračunih. Med občinami so izgubo lani imeli v vseh regijskih občinah, razen v Litiji. Člani odbora so se zavzeli za ustreznejšo metodologijo izračunavanja rasti osebnih dohodkov, pogrešali pa so tudi analizo porabljenih sredstev iz akumulacije. MARKO JAKOPEC ^rtnortn trrsrririrrinnrTnr Pokličite nas! I o Nikar ne brskajte po te- o lefonskem imeniku. Za- a vrtite številko ljubljanske rubrike Dela: 318-296! Prav gotovo so stvari in ' “ dogodki v Ljubljani in njeni bližnji okolicio katerih bi bUo treba po vašem mnenju pisati, jih komentirati, razložiti. Ob prebiranju lokalne strani v časniku se vam je najbrž večkrat zazdelo, da novinarjem ni uspelo spoznati prave resnice, o prodreti v resnično živ-° Ijenje. o Kaj ko bi nas poklicali in nam sporočili svoje pripombe in predloge. Vaš klic pričakujemo vsako dopoldne med 10. m 11. uro, razen ob sobotah in nedeljah. .aoooooooooooooaofr. Veliko umetnikov ne zmore visokih najemnin za ateljeje Zato zahtevajo, da se z zakonskimi spremembami uredi vprašanje študijsko-delovnih prostorov za likovnike LJUBLJANA, 29. marca — Likovni umetniki so pri nas glede financiranja povsem prepuščeni sami sebi, uvedba ekonomskih najemnin za ateljeje pa je zanje še dodaten udarec, ki prihaja v času, ko je položaj prenekaterega likovnega ustvarjalca že tako ali tako ogrožen. Novih najemnin (povečanih za več kot štiristo odstotkov) umetniki večidel sploh ne morejo plačevati, zato so na naj višje republiške forume naslovili zahtevo (potrebne so spremembe v zakonodaji), da se končno uredi položaj študijsko-delovnih prostorov za likovnike. To pobudo so danes podprli tudi člani sveta za kulturo pri predsedstvu mestne konference SZDL. Razprava se je kasneje precej oddaljila od zastavljene teme in se bolj prevesila v nekakšno razčiščevanje o statusih posameznih ustvarjalcev, pomembnosti vrst umetnosti, manj pa je bilo konkretnih predlogov, kako nastale razmere urediti. Slišati je bilo tudi, da si znajo drugod bolje pomagati in da se prav v Ljubljani likovnim umetnikom najslabše godi. V nadaljevanju seje je bil govor še o dosedanji gradnji novih Žal in načrtih za naprej. Slednji so, kot kaže, dokaj negotovi, saj ni jasno niti to, ali bodo novo ljubljansko pokopališče urejali po konceptu »mesta svetih« arhitekta Marka Mušiča ali pa kako drugače. Zastavljeno je bilo vprašanje, od koga je pravzaprav odvisna ta presoja. Menda naj bi odločali skupščina komunalne skupnosti in mesta Ljubljane. Vsekakor pa bi bilo za objektivno presojo potrebnih precej več podatkov, kot jih je zdaj na voljo (tudi to, kdo sestavlja gradbene in projektne svete za gradnjo pokopališča), pa tudi mnenje stroke, so med drugim menili razpravljalci. SAŠA VIDMAJER Univerzitetno organizacijo ZK skrbi opadanje članstva Na razširjeni seji mestnega komiteja ZKS Ljubljana razpravljali o prenovi ZK na ljubljanski univerzi - Lani samo trije novi člani LJUBLJANA, 29. marca — Lani so se na ljubljansko univerzo ypisali samo trije novi študentje, člani zveze komunistov. Istočasno pa je univerzitetno organizacijo ZK lani zapustilo kar 40 članov. V univerzitetnem komiteju ZK ocenjujejo, da bodo v nekaj letih v univerzitetnih osnovnih organizacijah ostali samo učitelji in delavci, če se bo takšno gibanje nadaljevalo. Prav zaradi takih negativnih gibanj članstva ZK na univerzi, je proces prenove zveze komunistov na ljubljanski univerzi neizogiben in nnjen. O vlogi ZK na Univerzi Edvarda Kardelja v procesu prenove ZK je tekla beseda na današnji razšiijeni seji mestnega komiteja ZKŠ Ljubljana. V razpravi so največ govorili prav o negativnem gibanju članstva ZK na Univerzi, o ukrepih kako znova privabiti mlade v svoje vrste, o neustrezni organiziranosti ZK na ljubljanski univerzi. Za osipa-nje članstva ZK ni kriva univerzitetna organizacija ZK niti stanje na univerzi, ampak predvsem razmere v družbi, so poudarjali nekateri razpravljalci. Adolf Bibič je menil, da je nastala dramatična situacija, ko na eni strani usmeritev in politika ZK dobiva vedno večjo podporo v javnosti, pa tudi na univerzi, na drugi strani pa se nadaljuje osip članstva. Po njegovem bi morali izdelati analizo, kaj je treba konkretnega narediti, da se to gibanje ustavi. Slavko Soršak je dejal, da število članov ZK upada tako v študentskih kot v profesorskih vrstah. Upadanje mladih članov ZK na univerzi lahko dolgoročno pomeni, ( da bo zveza komunistov čez nekaj časa ostala brez izobražencev. Zato je treba narediti načrt za postopno spremembo položaja ZK na univerzi. Nekaj možnosti pri tem odpira prav program prenove ZK, ki je sicer še vedno na teoretični ravni, vendar pa omogoča drugačno delovanja ZK. Breda Pogorelec je .opozorila, Utensilia se še vedno spopada s hudimi poslovnimi težavami IS Vič o sanaciji SEM in Utensilie, ki se namerava kljub zagatam odcepiti od Avtomontaže — Pogovor IS z banko LJUBLJANA, 29. marca — Zaradi izgube, ki znaša okrog 477 milijonov dinarjev, je tozd SEM Iskrine delovne organizacije Elementi pripravil sanacijski program, ki ga je danes podprl tudi viški izvršni svet. Člani so se poleg tega danes pogovaijali tudi o položaju v Avtomontažinem tozdu Utensilia in Zmagi. Ker je tozd SEM pokazal bistven premik v poslovni filozofiji (v sanacijskem programu) — kot je dejal Štane Droljc predsednik višjega izvršnega sveta, položaj v organizaciji ni brezizhoden. Kljub temu so člani dejali, da bi moral biti pri bodočih nalogah izvoz na prvem mestu. SEM načrtuje za letos 460 tisoč dolarjev izvoza in 427 tisoč dolarjev uvoza. Izvršni svet je imel pripombo tudi k nagrajevanju strokovnjakov in vodilnih delavcev. Sedanja razlika med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom je premajhna. Razmerje je ena proti tri in pol. Za manj kot tri milijone dinarjev organizacija ne bo dobila dobrega komercialista, zato je lahko razmerje med OD tudi ena proti štiri in več. Slabše pa se piše Utensilii, ki zaradi najetih kratkoročnih posojil (in sedanjih visokih obresti) komaj životari in ima izgubo — okrog 1,5 milijarde dinarjev. Vsaj v Mostecu bo veselo Predsedstvi šišenskih sindikatov in SZDL sta na včerajšnjih sejah presejali vse od Mosteca do Doma varnosti za občinske miličnike LJUBLJANA, 29. marca — Tistim, ki radi hodijo po zeleni senci v Mostecu, se že v maju obetajo lepši časi. Vsem nezadovoljnežem je sklenila zadostiti šišenska frontna organizacija, ki se je lotila problematike tega zanemarjenega športno-rekreacijskega centra. grozijo uničiti eno najstarejših Predloge za vsebinsko obogatitev in razvoj dejavnosti Mosteca so zbirali nekaj mesecev. Okvirni načrt novega programa pa je danes sprejelo predsedstvo OK SZDL. V Mostecu, ki ga bodo prepustili v poklicno upravljanje Zvezi športnih društev Ilirija, naj bi že z majem začeli prirejati prireditve in imeli naj bi vsaj tri dejavnosti: šport-no-rekreacijsko, kulturno-zabav-no in gostinsko. Ljudi, ki so pripravljeni prevzeti vodenje celotne dejavnosti, jim ne manjka. Manj zabavno je seveda v šišenskem gospodarstvu. Predsedstvo šišenskih sindikatov je danes izvedelo, da je bil dopoldne v Rašici sestanek, ki se ga je udeležil tudi Jože Smole, predsednik RK SZDL. Splošni katastrofalni problematiki slovenskih tekstilnih delavcev — raje bi človek rekel delavk — so v Rašici dodali svoj pogled na sedanji brezizhodni položaj. Velikanske izgube slovenskih tekstilcev in nevzdržni pritisk na dohodek slovenskih industrijskih panog. Če torej do začetka aprila na republiški ravni ne bodo ničesar ukrenili (doslej so z republiškega izvršnega sveta dobivali le nezadovoljive odgovore), grozijo tekstilci s stavko. Delavke v Rašici so rekle, da bo to videti precej drugače, kot če stavkajo moški. K takemu obvestilu, ki ga je članom predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov dal tamkajšnji predsednik Andrej Cimerman, je nekdo umestno pripomnil, da je očitno mogoče le s stavko prekiniti govorjenje v prazno in ga usmeriti v govorjenje, ki išče možnosti za delavce v normalnih delovnih razmerah. Prav tak primer je bil pred kratkim v Istri Mikroelektroniki. Stavkajoče so končno uslišali na sozdu: predlog za urejanje in razvoj mikroelektronike (tudi Iskrine) bo poslej tekel bolj usklajeno na republiški ravni. S tem se je sozd morda izmazal iz naj- hujšega, saj je predvidena likvidacija Iskre Mikroelektronike ogrožala celotno delovno organizacijo Iskro Elementi in njenih 4.500 zaposlenih delavcev. Vse torej kaže, da bo z republiškim programom mikroelektronike, rešen eden od kroničnih izgubarjev v Šiški. Drugega — tozd Zaključna dela v gradbeništvu iz DO Usluge — bo reševal zbor združenega dela na jutrišnji seji, kjer bo glasoval za predlog ukrepa družbenega varstva. Usluga je po nekajletnem plavanju v praznem prostoru — iz Kosez so jo vrgli krajam, čeprav je imela Usluga takrat perspektiven program — v razpadu. Mizarstvo iz Usluge gre na Vič, kjer se združuje s Pohištvom, Pralnica bo postala samostojno podjetje, za zaključna dela pa bo začel veljati ukrep. Reševal jih bo (in seveda vse delavce iz DSŠS Usluge) človek, ki je že pred časom kar najbolje rešil podobno majhno gradbeno organizacijo v Šiški. Tako je z današnjih sej predsedstev šišenskih sindikatov in SZDL ostal povsem odprt le še problem manjkajočega denarja za gradnjo Doma varnosti. LADA ZEI Pri sladkorni bolezni najbolj pomaga preventiva Boj proti diabetesu je trdovraten — V Ljubljani okoli 24 tisoč bolnikov — Laser nujno potreben, denarja pa ni LJUBLJANA, 29. marca — »Najteže je zdraviti bolezni, ki jih na zunaj sploh ni opaziti in jih pokažejo le redni zdravniški pregledi. Ena takih je prav gotovo sladkorna, ki lahko prizadene vsakogar v kateremkoli življenjskem obdobju,« je bila prva misel Rozi Maroltove, podpredsednice društva za boj proti sladkorni bolezni pri medobčinskem svetu SZDL ljubljanske regije. sladkorni bolezni, kjer ljudi naučimo, kako kljub bolezni lahko živijo polno, neodvisno življenje. Težava je z denarjem, ki ga ni. V Ljubljani bi za sladkorne bolnike potrebovali laser. Počasi in s težavo zbiramo denar zanj. Številka našega žiro računa je 50101-678-70167, Društvoza boj proti sladkorni bolezni«. MARINA UČAKAR »Sama imam diabetes v hujši obliki, vendar z ustreznim, neprekinjenim zdravljenjem lahko živim povsem normalno. Seveda moram paziti na ritem prehranjevanja, moje telo je odvisno od zdravljenja z insulinom. Če bi bolezen zanemarila, bi utegnila umreti. Diabetes je pogost povzročitelj obolenj srca in ledvic, povzroča slepoto in v zrelih letih zaradi gangrene morajo včasih bolniku amputirati prste na nogi ali celo nogo«. To so sicer najbolj črnogledi primeri iz bogatih izkušenj Rozi Maroltove, s tem da se je v pogovoru izognila pripovedovanju o številnih, pogosto nepotrebnih smrtih, ko bi bolnik lahko živel še lepo vrsto let, če bi mu le pravočasno dali kozarec sladke vode. »Spodbudne novice prinaša čedalje številnejše vključevanje bolnikov v društva za boj proti ROZI MAROLT Posamezni proizvodni programi imajo le 60-odstotno zasedene zmogljivosti — predvsem kovinski obrat. Predstavniki izvršnega sveta se bodo še ta teden pogovarjali z banko, če se da kaj narediti z dolgovi Utensilie. Kot je bilo rečeno na današnji seji, bo za nastali položaj kriva tudi banka, ki je pregledala načrte za zadnjo naložbo — če se bo pokazalo, da je naložba zgrešena. Kljub težavam, v katerih je Utensilia, pa se je organizacija odločila, da bo postala samostojno podjetje. V Zmagi je položaj boljši, pokazale pa so se težave s pripojitvijo obrata v Mokronogu k novomeški organizaciji TOB. Delavci v Mokronogu namreč dosegajo le 60 odstotkov norme, ki jo ima TOB, zato Novomeščani za pripojitev zahtevajo vsaj 90-odstotno izpolnjevanje norme. MOJCA KAUČIČ da je treba vzpostaviti novo organiziranost ZK na ravni univerze. Če bomo še naprej osnovne organizacije ZK na fakultetah organizirali naprej na ravni občinskih komitejev ZK in šele potem na univerzi, bomo kmalu zgubili še nekaj tistih komunistov, ki jih še imamo, je menila Breda Pogorelec. Precej razpravljalcev se je ustavilo tudi pri nujnosti drugačne motiviranosti mladih za vstop v ZK. Predvsem bo treba preoblikovati stališče do principa demokratičnega centralizma, ki ne sme biti birokratska transmisija z vrha navzdol, kot je to dejal Adolf Bibič. Prav tako bo treba v Zvezi komunistov Slovenije izoblikovati jasno stališče do narodnostnega vprašanja in položaja Slovenije v Jugoslaviji. Prav tako pa bi morala univerzitetna organizacija ZK izdelati jasen program oziroma lastno videnje prihodnjega razvoja ljubljanske univerze. VESO STOJANOV Predavanje o značilnostih tajge in tundre Prireja ga Hortikulturno društvo Ljubljana Matica — Zadnje V spomladanskem času LJUBLJANA, 29. marca -Člani Hortikulturnega društva Ljubljana Matica prirejajo v petek, 31. marca, predavanje z naslovom Naravoslovni sprehod po Norveški. Predavanje bo v eni od predavalnic v pritličju Filozofske fakultete v Ljubljani, začelo pa se bo ob 17. uri. Diplomirani biolog dr. Janez Gregori bo obiskovalce predavanja s pomočjo diapozitivov in bogate ter pestre spremne besede popeljal po tajgi in tundri, dveh pokrajinah, značilnih za severne predele. Poleg naravnih znamenitosti in posebnosti bo predstavil tudi značilnosti tamkajšnjega življenja. Člani društva obveščajo vse obiskovalce predavanj, da bo v petek zadnje predavanje v spomladanskem času. V prihodnjih mesecih bodo pripravili več izletov in strokovnih ekskurzij z najrazličnejšo vsebino. O vsakem od izletov bodo vse, ki jih bo udeležba zanimala, pravočasno obvestili. J. M. PO SLOVENIJI Z občinskim samoprispevkom največ pridobivajo šole Tako četrti kot peti občinski samoprispevek v domžalski občini sta usmerjena v obnove in dozidave šolskih objektov LUKOVICA, 29. marca — V domžalski občini te dni tečejo še zadnje priprave na referendum za nov občinski samoprispevek (referendum bo 2. aprila), s katerim naj bi tudi v tem srednjeročnem obdobju sofinancirali gradnjo šolskih objektov in prizidkov. Z njim naj bi le nadaljevali program gradnje in dozidave šolskih objektov iz četrtega občinskega samoprispevka. Eden takih objektov, grajenih s sredstvi četrtega občinskega samoprispevka, je tudi prizidek k OS Janko Kersnik na Brdu pri Lukovici. Tega so začeli delavci Graditelja zidati septembra lani, končali pa naj bi ga do konca letošnjega maja. Omenjena šola bo s prizidkom dobila nove učilnice za glasbeni, likovni ter tehnični pouk s kabineti v kleti, v pritličju dve učilnici za matematiko in fiziko s kemijo ter dva kabineta. Nove bodo tudi sanitarije, vhod, hodnik, dostop pa bo asfaltiran. Poleg omenjenih del bodo že prej obnovili posebne učilnice za biologijo, gospodinjstvo, knjižnico in garderobe v sedanjem objektu. Do konca letošnjega avgusta pa naj bi uredili še garderobe za kuhinjsko osebje, novo kanalizacijo za prizidek in sanitarije v kleti (te so bile do zdaj le deloma funkcionalne). Prizidek in obnova preostalih delov bosta stali skoraj 1,9 milijarde dinarjev (vir je v celoti IV. samoprispevek), s tem pa bo šola pridobila 730 kvadratnih metrov novih in 270 kvadratnih metrov obnovljenih površin. K tej naložbi je treba dodati še novo opremo in učila v skupni vrednosti skoraj pol milijarde dinarjev, ki jo je dobavil ljubljanski Slovenijales. JANEZ PETKOVŠEK PISMA BRALCEV Rja in mast na kombinezonih Preteklo soboto (18. marca) je bil moj osemletni sin z organizirano skupino na smučanju na Krvavcu. Ko je popoldne prišel domov, je bil umazan kot dimnikar, kar je za otroke njegove starosti še razumljivo, malo manj razumljivo pa je, da je imel smučarski kombinezon popolnoma uničen od rje in masti, ki jo je skupaj s svojimi prijateljčki »pobrisal« z vlečnice v Podgradišču. To pišem kot priporočilo vzdrževalcu žičnic Alpetour Škofja Loka, da očisti »krogce« na svojih vlečnicah. Karta za uporabo žičnic je dovolj draga, da uporabnikom ni potrebno čistiti rje in masti z lastnimi hlačami. MARUŠA ŠKERL, Reboljeva 14, Ljubljana Negodovanje staršev V zvezi s pismom Nasilje nad mladoletnikom (Delo v Pismih briacev 24. marca) smo starši dolžni dati naslednjo izjavo: Navedbe v pismu niso resnične. Pisec je zlorabil razgovor z najinim mladoletnim sinom in kot vir informacij o dogajanjih v zvezi z njim uporabil nepreverjene govorice. Postopek miličnikov PM Novo mesto v zvezi z na- jinim sinom je prikrojil po svoje, prenapel in prikazal drugače. Očitno je, da je pisec Brane Koncilja izrabil najinega mladoletnega sina, da bi dosegel cilje, ki jih v okolju, kjer živi, ne uspe dosegati. Ne dovoliva mu, da bi še naprej poskušal izrabljati mladoletno nerazgledanost in blatiti ime sina in staršev. Ne more in mu tudi ne dovoliva, da prevzema starševsko vlogo sinu, ki sva mu edina zakonita zastopnika. PAVEL in HILDA TISO VIC, Na žago 5, Straža - Novo mesto Dogme so zavora razvoju Pred nedavnim je bilo objavljena kar zajetna razprava o francoski revoluciji v mednarodni reviji Newsweek. Ocena, ugotovitve, analitični prikaz politične zgodovine v obdobju po francoski revoluciji v Evropi in v svetu je prikazana zelo avtentično in z vsemi posledicami. Nekatere ocene so negativne za človeštvo. Največ je tragičnih zaključkov. Socialne pretrese, ideološke obremenitve, strah pred diktaturami in druge politične špekulacije, ki so se porajale v zvezi z marksizmom in njegovo dogmo. Dogme seveda niso bile samo marksistične, bile so tudi druge, še zlasti v tem stoletju. Po naravi nisem revolucionar, zavzemam se predvsem za sporazumevanje in za evolucijo. Zato se mi zdi važno, da povežem dogodke iz tistih časov z današnjimi. Kako je politična in tehnološka evolucija v zapadni Evropi in tudi drugje v svetu napredovala skozi vsa ta leta, se poskusila izogniti diktaturam, čeprav se je prav ta za nekaj časa vsidraia prav v srednji Evropi. Toda diktaturo iz srednje Evrope je odnesla druga svetovna vojna. In zakaj so nastajale diktature? Seveda, tu ni dosti kaj ugibati. Opravičilo je lahko samo eno. Želja po oblasti, po osvajanju, po hegemoniji. Te zanimive misli bi bilo vsekakor dobro povezati z našo jugoslovansko stvarnostjo v vsem povojnem revolucionarnem obdobju. Tako kot navaja Briain. Kot je ruska revolucija obtičala v močvirju preteklosti, tako se mi zdi, da je obtičala tudi naša jugoslovanska socialistična revolucija leta 1945. Saj se vsa ta leta po vojni stalno vrtimo okrog tistega zaključka Jn izhodišča, ki se je sklenil prav tega leta 1945. Od takrat pa do danes so se zvrstile neverjetne razprave o izhodu iz začaranega kroga, nakazano je bilo nešteto poti, ki peljejo v normalni razvoj na gospodarskem in političnem področju. Toda vse dobre pobude so bile takoj zatrte, vse reforme so bile obrnjene v obratno smer, tako da se je začelo in končalo z režimsko pobudo in blokado. Sedaj smo tam kjer smo. Začeli so se prebujati ljudje. Zahteva se več pravic odločanja, radi bi dosegli vpliv na oblasti, začele so se porajati politična združenja itd. Vse to je privedlo centralistično oblast v nekakšno histerijo in strah, da bo morala nekega dne odstopiti od tega skoraj petdesetletnega status quo-ja. Zadnje čase slišimo celo zahteve, da se še tiste minimalne pravice odločanja, ki jih imajo republike in pokrajini z ustavo zagotovljene, prenesejo na zvezno državo. Iz mitinga v Beogradu je jasno razvidno in sporočeno, da je treba ukiniti federacijo ter vzpostaviti centralni unitaristični sistem, pač po vzorcu boljševizma iz leta 1917. Tragično, če že ne tragikomično je to, da temu naseda celo predsedstvo SFRJ. Nerazumljivo je tudi, kako so mogli delegati slovenske delegacije v skupščini SFRJ glasovati za izredno stanje na Kosovu, ko so dobro vedeli, kako se je odločil slovenski narod v Cankarjevem domu. Tu je še slovensko sindikalno predstavništvo v ZSJ, ki se je ogradilo od sklepov v CD. Sindikalna baza Slovenije bi zato morala takoj odvzeti mandat tema predstavnikoma slovenskih sindikatov. Te dni se sliši dosti novosti iz razprave na XVIII. kongresu italijanske KP. Tam so postavili dogme in nekatere nedotakljive smernice marksizma leninizma kar v staro šaro na podstrešje. Pri nas, kot lahko sklepamo po dnevnih poročilih, skušamo zavrteti kolo zgodovine daleč nazaj v močvirje iz leta 1917. VIKTOR MIKLAVČIČ, Cankarjeva 9, Nova Gorica Podpora poenotenim stališčem V sredo, 22. 3. 1989, so imeli učitelji na večini srednjih šol v Sloveniji enourno prekinitev dela. Na naši šoli do tega ni prišlo, mogoče tildi zato, ker so že pred leti učenci hoteli izvesti opozorilno prekinitev dela z demonstrativnim pohodom zaradi nemogočih pogojev za pouk telesne vzgoje. Takrat so jih učitelji pregovorili, da to ni način za hitrejše reševanje problemov. Današnja generacija učencev pa lahko samo ugotavlja, da so bila vsa demokratična prizadevanja bivših in zdajšnjih učencev z delegatskimi vprašanji na pristojnih skupščinah, problemskih konferencah na nivoju občine, regije in republike neučinkovita. Za program učencev za zbiranje sredstev v okviru vseh gorenjskih ob-čin so smatrali, da ni primeren za naš sistem, saj imamo institucije, ki so za to odgovorne in bo preko njih to rešeno. Na šolo smo pova- bili predstavnike občine, izobraževalne skupnosti, teiesnokultur-ne skupnosti, zavoda za šolstvo, delovnih organizacij, prišli so novinarji, toda po vseh razgovorih rezultata ni 'Da nismo več sitnarili, so uvrstili gradnjo telovadnice v srednjeročni plan 1986—1990, z realizacijo 89/90. Na zadnji skupščini ZTKO pa so nam na delegatsko vprašanje odgovorili, da se telovadnica ne bo gradila, ker ima popolno prioriteto olimpijski pokriti bazen in nato prizidek k bolnišnici. Kdaj bomo pa mi na vrsti, pa so nam odgovorili, naj še kar naprej sprašujemo, saj nam to edino še preostane... V Kranju je v gradnji velika stavba za policijo, olimpijski bazen, prizidek k bolnišnici pa se bo gradil. Vse to bomo zelo potrebovali, saj ob slabem vzgojno-izobraževalnem delu in nenehnem padanju življenjskega standarda kriminal, bolezni in poškodbe hitro naraščajo. Tako kot prejšnje generacije smo tudi mi prišli do spoznanja, da bo potrebna ostrejša akcija za dosego temeljnih pogojev šolanja, ki so nam z zakonom predpisana. Olimpijade, univerziade in svetovna prvenstva nam ne bodo dvignila vrednost dinarja, po katerem nas v svetu cenijo. S podobnimi problemi se srečujejo učenci in učitelji na različnih šolah in pri različnih predmetih. Zato' podpiramo vašo akcijo s tem, da bomo ob neučinkovi- Večer s Polono Vetrih HRASTNIK, 29. marca — V okviru večerov z znanimi Slovenci se bo v petek ob 18. uri v knjižnici na Logu predstavila umetnica, ki je zablestela v briljantnih vlogah v Feydeaujevi Barillonovi poroki, Turrinijevem Trgu v Benetkah in momodrami Alda Nicolaja Blagi pokojniki, dragi možje. Predstave so si lahko ogledali na hrastniškem odru tudi tamkajšnji ljubitelji gledališča. (M. P.) Piko Nogavičko bodo zaplesali v Hrastniku HRASTNIK, 29. marca — V petek se bo učencem hrastniške in dolske osnovne šole v dveh predstavah pokazala trboveljska plesna skupina, ki jo vodi Ema Zalezina. Na odru hrastniškega delavskega doma in v dolski kulturni dvorani bodo nastopile s predstavo Pika Nogavička. Glasbo za predstavo je napisal Kruno Cipci, koreografija pa je delo Ika Otrina. (M. P.) tem reševanju teh problemov predlagali republiški skupnosti učencev srednjih šol podobno akcijo. ANDREJ HEBERLE, za šolsko skupnost učencev OO ZSMS ISKRA RŠ, Kranj Vlak: Ni čisto tako V Pismih bralcev je v petek, 24. marca Franc Pogelšek iz Mozirja pod naslovom Čisto vino o Vlaku bratstva in enotnosti opisal nekaj podrobnosti o tej manifestaciji, ki se je začela pred osemindvajsetimi leti. Nočem zanikati najboljšega namena pisca, da bi razčistil nekatere stvari okoli Vlaka, soglašam še z marsikatero njegovo kritično ugotovitvijo, vendar je v njegovem pismu tudi nekaj napačnih trditev, ki jih je pa treba prikazati v pravi luči. Sam sem bil namreč leta 1961 predsednik organizacijskega odbora in komandant prvega Vlaka bratstva in enotnosti. Prvi vlak namreč ni pripeljal srbske gostitelje v Slovenijo, temveč je 15. septembra 1961 odpeljal osemsto nekdanjih slovenskih pregnancev na obisk k nekdanjim gostiteljem v Srbijo. Naslednje leto, v začetku maja 1962 je prišel vlak z nekdanjimi srbskimi gostitelji prvič v Slovenijo. Res je, da je bilo veliko Slovencev pregnanih tudi v Bosno in Hrvatsko. Na te ljudi pa nismo pozabili, kot piše Franc Pogelšek, že pred osemindvajsetimi ie- Rojstva LJUBLJANA: V torek in sredo se je rodilo 22 punčk in 17 fantov. Med novorojenčki je bil najtežji deček s porodno težo 4520 gramov, najlažja pa deklica, ki je ob rojstvu tehtala 2280 gramov. (R. D.) Pogrebi LJUBLJANA: Na Žalah se bodo danes svojci še zadnjič poslovili od 69-letne gospodinje Živke Sulčič (ob 12. uri); 71-letnega upokojenca Milana Hercigonje (ob 13. uri); 63-letne upokojenke Ane Marije Kocen (ob 14. uri) in 73-letne upokojenke Karoline Mlakar (ob 16. uri). VIČ: Danes ob 10. uri bo na viškem pokopališču pogreb 84-letnega upokojenca Josipa Tometa, od 58-letne upokojenke Marije Češnovar pa se bodo svojci poslovili ob 15. uri. DOMŽALE: Na domžalskih Žalah bodo danes ob 17. uri pokopali 76-letno upokojenko Angelo Pirc. VRHNIKA: Danes ob 17. uri bo na pokopališču v Borovnici pogreb 82-letne upokojenke Frančiške Telban, 82-letno upokojenko Ivano Jurca pa so pokopali včeraj popoldne na vrhniškem pokopališču. (R. D.) Delegati dvomijo o začasnosti elektrike na Rakovi Jelši Viška občinska skupščina podprla Staneta Droljca s šestnajstimi glasovi proti in sedmimi vzdržanimi — Strog nadzor LJUBLJANA, 29. marca — S šestnajstimi glasovi proti in sedmimi vzdržanimi so delegati vseh treh zborov viške občinske skupščine sprejeli sklep, da podpirajo predsednika izvršnega sveta Staneta Droljca in sprejemajo informacijo o okoliščinah in vzrokih za podpis dovoljenja za začasno priključitev elektrike v južnem delu Rakove Jelše. Od 111 delegatov se jih je seje udeležilo 80. Iz razprave delegatov o začasnem priključku elektrike za črnograditelje je bilo čutiti, da marsikdo dvomi o začasnosti priključka. Jure Pretnar iz druž-beno-političnega zbora je to tudi glasno povedal. Dejal je, da je tako »začasnost« dokazala praksa v preteklosti in da se o nasprotnem ne splača slepiti. Predsednik občinske skupščine Peter Vrhunc je sicer takoj poudaril, da je priključek začasen, po reakciji delegatov pa je bilo jasno, da tej trditvi ne verjamejo povsem. Delegate je tudi zanimalo, kakšen je bil pravzaprav ta pritisk, zaradi katerega se je Stane Droljc odločil za podpis dokumenta. Predsednik viškega IS je odgovoril, da so bili ta pritisk demonstranti pred Magistratom. Sicer pa je bilo na današnji seji slišati tudi zelo odločno pripombo, da niti Hrvoje Draško-vič niti Nuša Kerševan nimata te pristojnosti, da bi spreminjala sklepe skupščine. Poleg tega niti ni jasno, kaj ta dokument, ki so ga podpisali, predstavlja. — Je to samoupravni akt, odločba ali obljuba? V informaciji Stanega Droljca so delegati pogrešali tudi seznam črnograditeljev, ki bodo dobili začasni električni priključek ter delovnih organizacij, v katerih so zaposleni. Poleg informacije predsednika IS so delegati danes dobili še natančnejša pojasnila o prizadevanjih črnograditeljev, da bi prišli do elektrike. Med ugotavljanjem sklepčnosti zborov je namreč Peter Vrhunc povedal, da so na skupščinskem zasedanju v začetku marca na sejo krajevnih skupnosti prišli tudi črnograditelji z Rakove Jelše. Kasneje je njihova delegacija poiskala tudi predsednika občinske skupščine in zahtevala dovoljenje za električni priključek. Peter Vrhunc je njihovo zahtevo kategorično zavrnil — kot je dejal — saj mora kot predsednik občinske skupščine zagovarjati zakonitost. Prav tako so odločno zavrnili kakršnokoli kompromisno rešitev tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in komiteja za urejanje prostora, ki so se sestali tisto nedeljo pred prihodom črnograditeljev pred Magistrat. ___________ T E L E K Proti dovoljenju za priključitev elektrike v južnem delu Rakove Jelše je tudi ostali del krajevne skupnosti, ki je bil večinoma prav tako narejen na črno, zdaj pa so hiše legalizirane. Delegat KS Jakova Jelša je opozoril, da je na južnem območju okrog 50 stanovanjskih hiš, zdaj, ko bodo te dobile elektriko, jih bo naenkrat 100 ali pa še več. Delegati so zato zahtevali strog nadzor nad dogajanjem v tem delu občine. Stane Droljc je v zvezi s tem zagotovil, da bodo tisti trenutek, ko bo elektriko dobil eden od tistih lastnikov hiš, za katere so ugotovili, da je ne morejo dobiti, bodo brez nje ostali vsi, ker bo takoj izključena. MOJCA KAUČIČ Madžarski folkloristi na Viru in v Mengšu Na Viru se bodo skupaj z mengeškimi predstavili v petek, v Mengšu pa v soboto MENGEŠ, 29. marca - OK ZSMS Domžale je pred kratkim začela sodelovati z mladinsko organizacijo iz madžarskega mesta Kormend v Železni Županiji. V okviru tega sodelovanja bosta konec tedna že prvi dve mednarodni folklorni prireditvi na Viru in v Mengšu, ki ju organizirata OK ZSMS Domžale in DKD Svoboda iz Mengša. Prva prireditev bo v petek, 31. marca, ob 20. uri v delavskem domu na Viru. Nastopila bosta madžarska folklorna skupina Beri Balogh Adam iz Kormenda s svojim ansamblom in folklorna skupina DKD Svoboda iz Mengša. Madžarski folkloristi bodo predstavili madžarske narodne plese, naši pa gorenjske, štajerske in poljanske plese. Z enakim programom se bosta folklorni skupini predstavili 1. aprila ob 20. uri še v mengeškem kulturnem domu. Vstopnice po 10.000 dinarjev prodajajo v prodajalnah Tobaka v Domžalah in Mengšu, Emona marketu na Viru in v mengeški trgovini Škmicelj. J. P. ti smo dali pobudo nekdanjim pregnancem v Bosno in Hrvatsko naj se organizirajo in — ob podpori našega odbora — izpeljejo podobno akcijo. Naša pobuda ni, naletela na ustrezen odziv, pa tudi v Republiških konferencah SZDL Bosne in Hercegovine in Hrvatske se niso ogreli za predlog. Zaradi tega ni moč govoriti o »rak rani in nehvaležnosti« in o »veliki sramoti nas vseh«, ker Vlaki bratstva in enotnosti ne vozijo tudi na Hrvatsko in v Bosno in Hercegovino, kajti tedanji organizacijski odbor Vlaka je nekajkrat dal pobudo za tako akcijo, vendar ni bila sprejeta — tudi med nekdanjimi pregnanci v BiH in Hrvatski ne. Povsem pa soglašam s Francem Pogelškom, da »zadnji vlaki pretežno prevažajo take, ki nimajo nič skupnega z našimi dobrotniki in so večinoma funkci-. onarji iz posameznih občin, kar velja tudi za obiskovalce iz Srbije«. Le-ti so velikokrat zasedali mesta, namenjena nekdanjim pregnancem in njihovim potomcem oziroma srbskim gostiteljem nekdanjih pregnancev. Prav letos bo — kot kaže — v tem pogledu narejena temeljita sprememba: Vlak bratstva in enotnosti bo spet tisto, kar je bil v začetku: vlak ljudi in družin, ki bodo obiskali ljudi in družine v Srbiji. Delegacije občin bodo omejene na najmanjšo možno mero, za delegacije delovnih organizacij, ki jih je bilo v prejšnjih letih na Vlaku vse polno, pa letos sploh ne bo prostora. Te lahko uporabljajo druga prevozna sredstva ali pa se srečujejo ob drugih priložnostih. Ob koncu le še to: tudi letos organizatorji v Srbiji niso upoštevali želje nekdanjih slovenskih pregnancev in njihovih potomcev, da bi namreč vlak odpeljal v Srbijo vsaj mesec dni prej. Prvi vlaki so odpeljali v Srbijo sredi septembra, ko je vreme še malce toplejše (upoštevati je treba, da je med potniki veliko priletnih ljudi) in dan nekoliko daljši pa je zato moč posedeti tudi zunaj, potem pa so — na željo Kraljeva, ker so tedaj v tem mestu Oktobrske svečanosti — začeli nenadoma voziti sredi oktobra, ko je vreme matij ugodno, hladnejše, dnevi pa krajši. V akciji sodeluje več kot šestdeset slovenskih in srbskih občin, vse se pa morajo podrejati želji Kraljeva, za to pa ni nobenega argumenta, posebej ker so se že prej tudi na Oktobrske svečanosti svojci tistih, ki so bili ubiti leta 1941, vozili v Kraljevo. Tako se Srbi pripeljejo v Slovenijo vselej v toplem juniju, Slovenci pa obiščejo svoje nekdanje gostitelje v hladnem — in pogosto deževnem — oktobru. Upajmo, da bo prihodnji vlak čez štiri leta odpeljal v Srbijo v septembru, ker bo tako ustreženo nekdanjim slovenskim pregnancem in njihovim potomcem. . 8. stran ★ DELO Spremeniti XV. amandma k ustavi SR Slovenije Za to so se zavzeli na včerajšnji seji skupščine TKS Slovenije — Oblikovali konkretno dopolnilo LJUBLJANA - Po precej dolgi razpravi so delegati obeh zborov skuščine Telesnokultume skupnosti Slovenije na včerajšnjem zasedanju sprejeli poročila o izvajanju programa in finančnega načrta v minulem letu in predlog o razdelitvi ostanka sredstev. Skupščina je sprejela tudi stališče, ki ga bo TKS Slovenije poslala slovenski ustavni komisiji, s konkretnim predlogom za spremembo oziroma dopolnitev XV. amandmaja. Poročila so sprožila nepričakovano živahno razpravo, posebej v tem okviru obravnavan predlog za sofinanciranje posodabljanja nekaterih športnih centrov republiškega pomena. Nekateri razpravljalci so pri tem prestopili mejo argumentiranja in se prepustili licitiranju. Mogoče predlog zares ni bil dovolj dobro pojasnjen, zato so se nazadnje dogovorili, da bodo naknadno vsem prosilcem poslali izhodišča oziroma merila, ki jih je s tem v zvezi oblikoval tudi strokovni svet za vrhunski šport pri ZTKO Slovenije. Razprava je tudi pokazala, kakor so ugotavljali nekateri delegati sami, da bi marsikatera posredno ali neposredno načeta tema bolj sodila na sejo skupščine ZTKOS. . Ker je bil pred nekaj dnevi v zvezi z ustavnimi spremembami v Poljčah izredno ploden posvet predsednikov TKS in ZTKO, je predsednik Andrej Brvar delegate samo obvestil o problematiki in predlagal stališče TKS Slovenije za dopolnitve že omenjenega amandmaja. Dejstvo, da telesne kulture sedanje besedilo ne omenja med družbenimi dejavnostmi, te dni močno buri športne delavce, ki se sprašujejo, kaj je narobe z našo državo, da je treba kar naprej dokazovati pomen športa za ljudi in vso družbo, medtem ko se sodobne družbe po svetu ravnajo vse bolj aktivno tudi do tega področja. Skupščina je izrazila tudi soglasno podporo pobudi’, da bi Slovenija, avstrijska Koroška in Furlanija-Julijska krajina skupaj kandidirale za izvedbo zimskih olimpijskih iger leta 1998. Pri tem so delegati opozorili na mnoge razsežnosti te velike športne prireditve. Zato bi se morali kot morebitni soorganizatorji prizadevati za blagodejne posledice, kijih prinašajo tudi novo znanje in materialna sredstva, potrebna za izvedbo olimpij- skih iger. OTO GIACOMELLI Za začetek zmagi v svetovnem pokalu V spustu na divjih vodah uspešni Jelenc v C-l in Masle — ter Grobiša v C-2 LANGOGNE, 29. marca - Naša reprezentanca se je imenitno odrezala na prvem tekmovanju za svetovni pokal v spustu s kajaki in kanuji na divjih vodah. Andrej Jelenc je z zmago v kategoriji enosedežnih kanujev dokazal, da je ta čas najboljši na svetu, prijetno je presenetil s šestim mestom Joško Kancler, manj sreče pa je imel Franc Kukec, ki je po zelo dobrem času na polovici proge naredil večjo napako in se je moral zadovoljiti zli. mestom. V tekmovanju dvosedežnih kanujev sta Srečko Masle in Andrej Grobiša zmagala z veliko prednostjo, medtem ko so uvrstitve kajakašev solidne. Jugoslovanski zmagi na prvem tekmovanju za svetovni pokal sta dokaz dobrih priprav, obenem pa sta vnesli kar precej nemira v mednarodno areno. REZULTATI - K-l - moški: 1. Vitali 18:58,43, 2. Boyer 18:58,52,3. Doux (vsi Fr) 18:59,70, 15. Oblokar 19:26,70, 22. Tuma 19:52,17, 26. Breznik 19:58,81,39. Varga (Vsi Jug) 20:31,56, ženske: Profanter (A) 20:29,48, 13. Ž. Cankar (Jug) 22:00,37, C-l: 1. Jelenc (Jug) 21:26,80, 2. Benamrouche (Fr) 21:37,14,3. Klatt(ZRN)21:46,35, C-2: 1. Masle—Grobiša (Jug) 10:05,11, 2. AIaphilippe-Payfalhoux (Fr) 20:25,63, 3. Simon-Eicher (ZRN) 20:25,65. BOJAN ŽMAVC TENIS Breznik naprej BARCELONA - Ljubljanski teniški igralec Grega Breznik je v kvalifikacijah za drugi satelitski turnir v Španiji dosegel nov uspeh. Premagal je Tarbacherja (ZRN) s 6:1, 7:5. Na glavnem turnirju je. njegov prvi nasprotnik Španec Roig, 3. nosilec. Živojinovič—Gomez med osmerico KEY B1SCAYNE — Izkazalo se je, da je bila novica o porazu para Živoji-novič-Gomez na velikem teniškem turnirju na Floridi napačna. Jugoslo-vansko-ekvadorski par je namreč premagal Lendla in Scanlona s 7:6, 6:3, v osmini finala pa je bil uspešen tudi v tekmi proti Špancema Casalu in Sanchezu. drugima nosilcema, s 6:4, 7:6. Znane so že polfinalistinje med ženskami posamezno: Sabatini, Sukova, Christ Evert in Zina Gamsom ŠPORTNA NAPOVED Obvestilo BEOGRAD — Poslovna skupnost loterijskih organizacij Jugoslavije obvešča igralce ŠN, da bo tekma s sporeda 14. kola Atalanta : Milan (par št. 9) že v soboto, 1. aprila, zato bo po pravilih športne napovedi namesto nje veljala tekma rezervnega para A GOŠK Jug : Bačka, če katero od srečanj med ekipami prvih 8 parov ne bo preloženo ali prekinjena. V kvalifikacijskih srečanjih naši še z nedoraslimi tekmeci V dvorani Westfalen v Dortmundu seje začelo 40. svetovno namiznoteniško prvenstvo - V prvem nastopu 5:0 proti Guemseyu DORTMUND, 29. marca - V prvem nastopu na 40. svetovnem namiznoteniškem prvenstvu je jugoslovanska moška reprezentanca dosegla pričakovano gladko zmago. Na mizi št. 21 v mali dvorani (torej ne na osrednjem »štadionu« znamenite \Vestfalenhalle) so naši v prvem boju v kvalifikacijski skupini ugnali ekipo Guernseya s pričakovanim izidom 5:0. Čeprav je šlo za nedoraslega nasprotnika, so Jugoslovani nastopili s tremi najboljšimi, da tako ne bi prekinili vadbe, ki so jo zadnje dni opravili v Belgiji in ZRN. Po 2 točki sta osvojila Primorac in Lupulescu, eno pa je Jugoslaviji priigral Kalinič. Zvečer so Jugoslovani igrali še proti Bolgariji, drugi dan pa sta njihova nasprotnika Trinidad-Tobago in Indonezija. Jugoslovanke štartajo v četrtek s tekmo proti Grčiji, nato pa jih ta dan čaka še nastop proti Indiji. Prvenstvi SRS za ekipe mladincev in mladink LJUBLJANA - Konec tedna bodo odigrali še zadnji dve ekipni namiznoteniški prvenstvi SRS (razen v RL, ki se bodo začela z drugim delom po SP v Dortmundu). Za naslove bo igralo po osem najboljših ekip mladincev v Ljubljani in mladink v Novi Gorici. V obeh disciplinah bosta naslova branili vrsti Kovine—Olimpije, ki bosta tudi na bližnjih prvenstvih med ožjimi favoriti. ,;y fltvrnomt____- l. , 7 ■ ■ Ekipno prvenstvo mladincev bo v Ljubljani v prostorih NTK Ilirije v Zg. Šiški. Žreb pa je ekipe razvrstil v dve skupini — A: 1. Kovina—Olimpija, 2. Jesenice, 3. Strojna-Maribor I., 4. Semedela (Kp), B: 1. Kajuh--Slovan, 2. Sobota, 3. Strojna-Mari-bor II., 4. Ilirija, rezerva je celjski Ingrad. Dve najboljši vrsti s tega prvenstva si bosta pridobili pravico nastopa na državnem prvenstvu, ki bo sredi maja v Vitezu. Ekipe mladink bodo igrale v Novi Gorici, prav tako razdeljene v dve skupini — A: 1. Jesenice, 2. Kovina--Olimpija I., 3. TKI-Kemičar (Hr.), 4. Primex—Vrtojba, B: 1. Ilirija, 2. Merkur (Kr), 3. Semedela (Kp.), 4. Petovija (Ptuj). Tudi mladinke Kovi-ne-Olimpije so favoritinje, zagrize-nejše boje pa je pričakovati za druga mesta, za katera kandidira več izenačenih vrst. Prve tri ekipe s tega prvenstva bodo dobile pravico nastopa na državnem prvenstvu v Zagrebu, ki bo sredi maja. D. N. v ORLANDC) — McColganova (Škotska) in Brantly (ZDA) sta zmagovalca mednarodnega uličnega teka na 10 km na Floridi. Med ženskami je bila druga Norvežanka Kristiansen, med moškimi pa Kenijec Musyoki. “----n ji iriJžzrLfii OD TOD EN TAM Nov rekord Koželja MARIBOR — Včeraj se je v Maribor vrnil Matjaž Koželj, plavalec Jekla Branika, ki je od avgusta lani treniral in živel v Valleyu, v Kaliforniji. Tik pred vrnitvijo v Jugoslavijo je Koželj še plaval na državnem prvenstvu ZDA v Južni Karolini. Na 200 y (okoli 184 m) delfin je zasedel 6. mesto z novim osebnim rekordom 1:48,3. »Vesel sem. da sem spet v Mariboru. Končno sem spet videl svoje domače. sošolce in prijatelje. Na ameriškem prvenstvu sem plaval solidno, z rezultati sem zadovoljen. V Mariboru bom ostal do 12. aprila, ta konec tedna bom sodeloval na mitingu v Zagrebu, 8. aprila pa še v Mariboru,« je dejal Matjaž Koželj. SAŠO PUKL Telovadke iz Slovenije najuspešnejše OSIJEK — Na tradicionalnem gimnastičnem turnirju so imele največ uspeha slovenske telovadke, razen . v članski konkurenci, kjer najboljše Slovenke niso nastopile. Rezultati — ml. mladinke: 1. Dolenc 35,80, 2. Izgoršek (obe Trbovlje), 3. Jurišič (Lj) in Tomašegovič (Zg) 34,15; mladinke: 1. Perc (Lj) 36,05,2. Predič (Zg) 35,75. 3. Lužar (Lj) 33,40; članice: 1. Vas (Madž) 36,35, 2. Kereškeni (Zg) 35,70, 3. Petrovič (Niš) 35,40. S M V Lendavi 300 tekmovalcev LENDAVA — Judoisti domače Mladosti so v telovadnici OŠ Drago Lugarič ta konec tedna gostili na tradicionalnem turnirju za pokal Lendave skorajda tristo tekmovalcev iz kar 17 klubov. Pomerili so se v pionirski, mladinski in članski konkurenci. Prireditve se je udeležila tudi kombinirana ekipa Lentija in Zalaegerszega iz Madžarske, kar je tumiiju dalo značaj mednarodne prireditve in je dokaz za nadaljevanje dobrososedskih odnosov med obmejnimi občinami. Tekmovanje je bilo v posamični in ekipni konkurenci, med člani pa samo v ekipni konkurenci. Rezultati: pionirji — do 31 kg: 1. Koletnik (Drava), 2. Ferjan (I. Re-ya), 3. P. Bunič (Mladost Zg) in Čuk • (MS); do 34 kg: 1. M. Bunič (Ml. Zg), 2. Košir (Jes), 3. Petranovič (Ml. Zg) in Novak (Ml. Lendava); do 38 kg: 1. Mlakar (Branik), 2. Rekalo (Čk), 3. Bevc (I. Reya) in Mujkič (Bež); do 42 kg: 1. B. Bunič (Ml. Zg), 2. Rajner (Ck), 3. Feb (Imp) in Vitez (Ml. Zg); do 46 kg: 1. Kovačec (Goriš), 2. Ro-sandič (Ml. Zg), 3. Petek (Goriš) in Tomljenovič (M. Zg); do 50 kg: 1. Pikajlo (MS), 2. Voda (Branik), 3. Kokot (Goriš) in Alujevič (Bež); do 55 kg: 1. Mazuzi (MS), 2. Mlinarevič (I. Reya), 3. Medved (Samob) in Šeruga (MS); do 60 kg: 1. Križ (Bež), 2. Jurak (Lenti), 3. Zavradnik (Ml. Zg) in Selinšek (Dr); nad 60 kg: 1. Makuc (Jes), 2. Rašib (Br), 3. Petek (Dr) in Ivančevič (Ml. Zg); ml. mladinci — do 49 kg: 1. Roth (Bež), 2. Ačko (Imp), 3. Novak (Ml. Lend) in Kos (Imp); do 52 kg: 1. Komše (Bež), 2. Bajzek (Čk), 3. Kos (Sl. Grad) in Majer (Lenti); do 55 kg: 1. Šindič (Bež), 2. Skondrič (Golovec), 3. Vrečki (Čk) in Feguš (Goriš); do 59 kg: 1. Matarugjč ' H or .orir.n im h .. (Jes), 2. Breznik (Ml. Lend), 3. Imar in Pranle (Imp); do 64 kg: 1. Vrbančič (Ljut), 2. Petek (Goriš), 3. Vučina (Imp) in Babšek (Bež); do 70 kg: 1. Kačičnik (I. Reya), 2. Hameršek, 3. Muršič (oba Goriš) in Trstenjaš (Gol); do 77 kg: 1. Filipan (Sam), 2. Šadžak (I. Reya), 3. Gjerkeš (Ljut) in Kurež (Dr); nad 77 kg: 1. Kolopen-kov (Jes), 2. Satler (Sam), 3. Vošnjak (Goriš) in Csiki (Lenti); ekipno (pionirji in ml. mladinci): 1. Mladost Zagreb 27, 2. Bežigrad 26,3. Jesenice 18 itd; člani — ekipno: 1. Samobor, 2. Mladost Lendava, 3. Čakovec, itd. . • •- T' Veterani vnovič pod Poncami LJUBLJANA — SD Dolomiti iz Guncelj bo v soboto, 1. aprila (to ni šala!), vnovič prireditelj tekmovanja veteranov v Planici. Skakalnico bodo uredili v spodnjem radiusu 90-metrske skakalnice, na kateri je še dovolj snega. Prijave bodo v soboto sprejemali do 10. ure v Čaplji, trening bo potekal do 11. ure, ko se bo začelo tekmovanje. Kategorije - do 30 let (pogoj najmanj dve leti nenastopanja na uradnih tekmovanjih) do 40, do 50 in nad 50 let. DP brez Ljubljančanov? LJUBLJANA — V Beogradu bo od 7. do 9. aprila posamično državno prvenstvo v judu, ki bo hkrati generalka za SP. Na njem bodo nastopili tudi najboljši slovenski tekmovalci, med njimi štirje tekmovalci Olimpije — Petrič, Ličina, Babnik in Pozvek. Prvi naj bi bil celo eden prvih favoritov, vendar pa je vprašanje, če bodo fantje trenerja Jožeta Škrabe sploh nastopili. Zaradi povsem prazne blagajne se utegne zgoditi, da bodo ostali doma. F. B. Še vedno veliko negotovosti Ljubljančani peti ali šesti? Poraz Zadra v Ljubljani in Crvene zvezde z Bosno doma sta dodatno zapletla položaj dve koli pred koncem ligaškega tekmovanja košarkarjev šič, Čurčič s skoki, Petranovič s pomaganjem pri kritju Vrankoviča, Kotnik pa je nekajkrat le ugnal reprezentančnega centra, pred katerim ima sicer precej strahu. Vrankovič je bil tokrat S temi pa bi bila že skoraj povsem na povsem neizkoriščen, saj je dobil le vrhu lestvice. kakšnih pet uporabnih žog v vsej tek- Jure Zdovc je v našem ponedeljkovem razgovoru dejal, da je za to najbrž krivo tudi neznanje, trener Jelo-vac je po zmagi nad Zadrom poudarjal, da odloča predvsem disciplinirana LJUBLJANA - Dve koli pred koncem ligaškega tekmovanja najboljših jugoslovanskih košarkarjev je za Smelt Olimpijo še dosegljivo peto mesto, toda bolj realno je pričakovati, da bo vendarle končala na šestem ter se borila za Koračev pokal, najbrž s Cibono. Ljubljančanom pravzaprav lahko odpre pot do 5. mesta samo Partizan z zmago v Zadru v zadnjem kolu, kar pa večina realno pričakuje, kajti Beograjčani imajo trenutno vendarle najboljše moštvo v državi, predvsem pa jim samo zmaga v Zadru prinaša tudi prvo mesto po koncu ligaškega tekmovanja in s tem najboljše izhodišče v kočnici za naslov državnega prvaka. Seveda mora Partizan v soboto doma premagati Jugoplastiko, kar je v sedanjih razmerah tudi pričakovati. Toda tudi Zadru gori pod nogami. Če namreč premaga Partizana se še lahko uvrsti v prvo četverico, če pa izgubi, potem ob zmagi Smelta Olimpije v soboto v Šibeniku zaide v krog s Crveno zvezdo in Smeltom Olimpijo, v katerem je C. zvezda boljša. Tudi če bi končal z enakim številom Smelt Olimpija : Zadar 80:74 (44:31) Dvorana Tivoli, gledalcev 3.000, sodnika Jovančič (Val) in Akša-mija (Sar.) STRELCI - SMELT OLIMPIJA: Petrovič 10 (2:3), Zdovc 26 (5:6), Petranovič 4 (2:3), Vilfan 17 (2:3), Čurčič 8, Kotnik 11 (1:1), Djurišič 4; ZADAR: Pa-hlič 7, Popovič 10 (0:2), Šarlija 1 (1:2), Nlaževič 2, Vrankovič 10 (6:8), Komazec 22 (3:5), Mujagič 7 (4:4), Šarič 15 (3:5). METI ZA 2 TOČKI: SMELT OLIMPIJA 25:54 (46 odst) — Petrovič 4:8 (50), Zdovc 6:11 (54), Petranovič 1:5(20), Vilfan 3:10 (30), Čurčič 4:9 (44), Kotnik 5:7 (71), Djurišič 2:4 (50); ZADAR 21:30 (70 odst.), Pahlič 2:3 (67), Popovič 2:3 (67), Blaževič 1:2 (50), Vrankovič 2:3 (67), Trifunovič 0:1, Komazec 8:8 (100), Sarič 6:10 (60). METI ZA 3 TOČKE: SMELT OLIMPIJA 6:10 (60 odst.) — Zdovc 3:5, Vilfan 3:5; ZADAR 5:20 (25 odst.) - Pahlič 1:3, Popovič 2:8, Komazec 1:6, Mujagič 1:2, Šarič 0:1. PROSTI METI: SMELT OLIMPIJA 12:16 (75 odst.), ZADAR, 17:26 (65). OSEBNE NAPAKE : SMELT OLIMPIJA 25, ZADAR 22. PET OSEBNIH NAPAK: Djurišič 25, Kotnik 28. TEHNIČNA NAPAKA: Šarič 17. SKOKI: SMELT OLIMPIJA, 30 (19+11) - Petrovič 2 (2+0), Zdovc 3 (1:2), Petranovič 5 (4+1), Vilfan 1 (1+0), Čurčič 8 (4:4), Kotnik 4 (3 + 1), Djurišič 7 (4+3); ZADAR 25 (20+5), — Pahlič 1 (1+0), Šariija 3 (2+1), Vrankovič 12 (11+1), Komazec 5 (3+2), Šarič 4 (3 + 1). DOBLJENE ŽOGE: SMELT OLIMPIJA 5, ZADAR 5. IZGUBLJENE ŽOGE: SMELT OLIMPIJA 6, ZADAR 10. - 'točks&mo s C. zvezdo, je v medseboj-«nih~ tačkah slabši za encf tpeko Vnedše-bojne razlike v koših. Zato bo v Jazi-nah tako zelo vroče v tistem zadnjem kolu. Mnogo jasneje pa bo že to soboto. Če namreč C. zvezda premaga Cibono v Zagrebu, potem Zadru tudi zmaga proti Partizanu ne pomaga več in ga ne bo v vodilni končnici. Najlažji razpored ima Bosna (doma IMT, v gosteh Prvi partizan), ki že lahko na koncu računa z 38 točkami, kolikor jih lahko zbereta tudi Partizan in Jugo-plastika. Med to trojico pa je Partizan najboljši, že zaradi zmage v Splitu. Zaradi vsega tega je tudi bolj razumljivo razočaranje Zadrčanov po porazu v Tivoliju. Ne le, da so zapravili možnost prav za vrh ali vsaj za uvrstitev med četverico, temveč jih ta poraz (s 6 točkami, doma pa so Ljubljančane premagali za 4), lahko stane tudi 5. mesta. Koračev pokal je seveda ob tem še vedno dosegljiv, toda ambicije Zadrčanov so bile vse drugačne. Če ne drugega, vsaj Koračev pokal brez dodatnih bojev. Ljubljanska cona je torej odločila o pomembnih razpletih v finišu državnega prvenstva. Za druge je bila ta zmaga Smelta Olimpije celo pomembnejša kot za njo samo. Ob tem pa se je seveda pokazalo, da je končnica tekme še vedno boleča točka tega moštva, ki si je višjo uvrstitev zapravilo prav zaradi slabih končnic in tesnih porazov v zadnjih minutah, ko je sicer imela vsaj tri tekme povsem dobljene. II. ZRL - moški Aero Celje : Iskra 30:24 (15:10) SRL - moški Jadran : Črnomelj 30:17 (13:4) KAM, KAJ, KJE Tek prijateljstva KRANJSKA GORA — Letošnja zima brez snega je povzročila tudi več preglavic organizatorjem 10. jubilejnega smučarskega teka treh dežel v Kranjski Gori. Najprej so ga morali večkrat preložiti, zatem pa so odločili, da bo tek 2. aprila s smučmi ali brez njih. Ker pa bodo to nedeljo v Sloveniji volitve, so sedaj spet spremenili datum. Tek bo v nedeljo, 30. aprila s spremenjenim programom. To bo tek prijateljstva z naslovom Tour 3 kros. Start bo pri Kompasovi poslovalnici ob meji, cilj pa na trgu v Pod-kloštru. Proga bo dolga 16 km, veljale pa bodo enake kategorije kot za zimski tek. Organizatoiji so se tudi odločili, da bo jubilejni 10. rimski smučarski tek treh dežel prihodnje leto. JANKO RABIČ V Dupljah 9. aprila KRANJ - Organizacijski komite množičnih tekov na smučeh Po poteh Kokrškega odreda v Dupljah je priredil tiskovno konferenco. Na srečanju z novinarji so člani organizacijskega komiteja povedali, da bodo 9. aprila priredili suhi množični tek in pohod Po poteh Kokrškega odreda kot nadomestilo za tradicionalni smučarski tek. Izleti v naravo PD VIHARNIK vabi v soboto, L aprila, na prvo etapo planinske poti Ljubljana—Zagreb od Sostrega do Višnje gore. Hoje bo za 6 ur, vodil bo Peter Jecelj, udeleženeci pa se zbero ob 7.45 pri Sidru na Trgu osvobodi- tve, kjer je postaja mestnega avtobusa za Sostro. MO PD VIHARNIK pa se bo v soboto, 1. aprila, odpravil iz Črnuč na Rašico. Vodila bo Vesna Likar, zbero pa se ob 9. uri pri mostu čez Savo v Črnučah. PD LJUBUANA-MATICA vabi v soboto, 1. aprila, na izlet Razdrto-—Nanos—Šmihel—Predjamski grad-—Postojna. Tura je lahka, hoje je za 6 ur, vodil pa bo Tomo Grgič. Iz Ljubljane bodo krenili z rednim avtobusom, ki odpelje proti Razdrtem ob 6.30. — V nedeljo, 2. aprila, pa bo Jožica Potokar popeljala člane istega PD na pet ur trajajočo turo po Zasavju — od Hrastnika čez Kolk in skozi Krnice in Šavno peč do vasice Šiije, od koder sledi le še spust v Zidani most. V obe smeri se bodo peljali z vlakom, zjutraj pa gredo na pot s tistim ob 7.30 — Izlet v zamejstvo PD Ljubljana-Matica bo že kar to soboto, 1. aprila, vodil pa ga bo Franc Jesse. Odhod posebnega avtobusa izpred Miklošičeve 17 bo ob 7. uri, odpeljali pa se bodo do Gosposvetskega polja in se povzpeli na 1.015 m visoko Šen-turško goro. Hoje bo za dobre Štiri ure, prijavljenci pa naj ne pozabijo vzeti s seboj veljavnih potnih listov. Na ciklokros w KRANJ - KK Sava in KK Jakob Štucin Kranj vabita 2. aprila ob 9. uri na tekmovanje v ciklokrosu na kolesarski stezi v Stražišču. Kategorije: P, A in B, veterani A, B, C, D, E, rekreativci R 1 in R 2, ženske. Vozili bodo štiri kroge do deset. Prijave 30 minut pred Startom. Za veterane in rekreativce šteje tekma za slovensko prvenstvo. 3. pokal Porezna CERKNO - Orientacijski klub Cerkno vabi na tekmovanje za 3. pokal Porezna v orientacijskem teku. Tek bo 8. aprila, zbirališče je dvorišče pred osnovnp šolo. Cilj bo pri gasilskem domu. Štart: 11.00. Karta: črno-bela, M = 10.000, E = 10 m. Prijave do 5. aprila na naslov: Aleš Poljanšek, Bevkova 31, 65282 Cerkno, telefon (065) 75-466. Naknadne prijave tudi na Startu ob dvojni Startnini po 10. uri. Še to: avtobusne zveze: Ljubljana — Cerkno: 6.15 in 8.15. Vadba na Ježici________________ LJUBLJANA - ŠD JEŽICA — klub rekreacija zaradi premika ure objavlja spremenjen urnik svojih dejavnosti: — TEK V NARAVI — ob ponedeljkih in četrtkih ob 18. uri pri SRC, Savlje 6. — KOLESARJENJE ob torkih in četrtkih ob 17. uri pri ŠRC, Savlje 6. — SPLOŠNA TELESNA VADBA — ob sredah ob 20. uri v OŠ Danile Kumar do vključno 26. 4. 89. — vadba malčkov in staršev v VVO Glinškova ploščad z aprilom preneha. Rekreacijska košarka v občini Vič-Rudnik LJUBLJANA - Rekreacijsko tek-movanje v košarki občine Ljubljana Vič-Rudnik bo drugi teden v aprilu. Prijave sprejemajo do 5. aprila na ZTKO Ljubljana Vič-Rudnik, Cesta XV. divizije 52, prijavi pa je treba priložiti fotokopijo vplačane prijavnine 100.000dinarjevnaŽR50101-678-40136 (ne isti naslov)/Vse vodje ekip vabijo na sestanke v sredo, 5. aprila, ob ^5.30 na sedežu ZTKO Ljubljana Vič-Rudnik, kjer se bodo dogovorili o tekmovanju in propozicijah. Do 10. aprila ceneje LJUBLJANA — Društvo naturi-stov.K naravi v Ljubljani vabi na prvomajski izlet v najjužnejši naturistični center v Jugoslaviji, na Ado Bojano pri Ulcinju. Če izletniki do 10. aprila ne bodo kupili kart, se bo cena prej-kone povečala za približno 50.000 dinarjev. Odhod bo 27. aprila ob 22.30,' vrnitev pa 2. maja ob 13.50. Cena izleta je samo 380.000 dinarjev. Prijave zbora Društvo naturistov Triglav, p.p. 43, 64240 Radovljica, do 10. aprila. Tenis v Mengšu MENGEŠ - Teniški klub Top iz Mengša organizira skupaj s športnim centrom Fittop in TZS 1. in 2. aprila teniški turnir veteranov nad 45 let. Druge informacije po telefonu (061) 737-324. Fittop vabi MENGEŠ — Športni center Fittop obvešča vse ljubitelje tenisa*,- da sprejema nove abonente za obdobje maj — december 1989. Informacije po telefonu 737-324 in osebno vsak dan od 16. do 20. ure. Belinka ’89 PODGORICA - ŠD Belinka prireja 10. tek po stezah Podgoriškega hriba. Tek bo 2. aprila ob 10. uri pri rekreacijskem centru Belinka. Kategorij bo deset, proge od 1 km do 10 km. Prijave na Štartu med 8.30 in 9.30, prijavnine ni. PRISPEVAL K USPEHU -Slavko Kotnik. igra. Oba imata najbrž po svoje prav, oziroma držijo trditve obeh, le da združene. Zato je lahko razumljiv tudi njun spor v zadnji minuti odmora, nekaj sekund pred koncem tekme. Toda neprijetno je bilo gledati ta konflikt trenerja in kapetana, pred drugimi igralci in vsemi gledalci v dvorani. Česa takšnega pač nihče ni bil navajen, zato pri mnogih privržencih bolj začudenje kot ogorčenje. In seveda slab vtis, ki ga ni lahko kar tako zbrisati. Sicer pa je bil celoten vtis o igri domačih celo zelo dober. Čeprav samo z dvema branilcema, Zdovcem in Vilfanom, je obramba zdržala, napad pa funkcioniral kar solidno. Obema se je sicer proti koncu poznala utrujenost, ki je bila po tolikšnem garanju skozi vso tekmo razumljiva, saj sta edina igrala vseh 40 minut. Z obrambo se je tokrat gotovo izkazal Djuri- mi, kar se je Zadru tudi najbolj maščevalo. S. T. IMT : Vojvodina 76:93 (48:39) BEOGRAD — Dvorana športov, gledalcev 1000, sodnika Bubalo (Bi) in Krajnovic (Os). IMT: Dragutinovič 4 (2:2), Zorkič 9 (0:1), Krečkovič 11 (2:2), Lukovič 9 (3:6), Mladjan 23 (6:7), Koprivica 20 (10:12), Milutinovič (0:1). VOJVODINA: Antič 28 (6:7), Šarič 2, Nikolič 7, Bilalovič 10 (6:8), Lukovič 13 (5:7), Lazič 2, Pešič 4, Obad 16 (4:4), Mavrenski 11 (2:2). V odločilni tekmi za 8. mesto, ki še daje možnost za uvrstitev v Koračev pokal in obenem zagotavlja dokončen obstanek, je Vojvodina slavila nepričakovano visoko zmago. Gostitelji so začeli odlično in sredi 1. polčasa vodili s 16 točkami naskoka. Takrat je trener Vojvodine Dušan Ivkovič žolčno reagiral na odločitev sodnika Krajno-viča in se po tehnični napaki moral preseliti med gledalce. Sodnika sta nato precej spremenila kriterij, v nadaljevanju pa so gostje popolnoma spremenili potek srečanja. Zadnje minute so minile v znamenju številnih verbalnih dvobojev, zapisnik pa so po tekmi sestavljali celo uro. Sodnika sta prijavila Lukovica in trenerja Ivkoviča. D. Š. Jugoplastika Partizan Bosna Zadar C. zvezda Smelt Olimpija Cibona Vojvodina IMT Šibenka Prvi partizan Borac 1776:1561 35 1929:1724 34 1713:1595 34 1751:1563 33 1731:1676 33 8 1816:1638 32 9 1773:1745 31 8 12 1716:1773 28 8 12 1825:1916 28 6 14 1740:1967 26 3 17 1549:1797 23 3 17 1686:2040 23 PARI PRIHODNJEGA KOLA (sobota, 1. apr.): Sibenka - Smelt Olimpija, Cibona - C. zvezda, Bosna - IMT, Vojvodina — Prvi partizan, Partizan — Jugoplastika, Borac - Zadar. Mladi ljubljanski košarkarji uspešni tudi na Nizozemskem Mladinska ekipa Smelta Olimpije je premagovala tudi članske ligaše - Druga na mladinskem, tretja na članskem turnirju LJUBLJANA — S turneje po Nizozemski se je vrnila mladinska ekipa Smelta Olimpije, kije odigrala rekordno število tekem. Čeprav brez Šiška, Daneva, Tomoviča in Jocoviča, so Ljubljančani igrali tako, da so bili gostitelji z njimi več kot zadovoljni. Po dveh zmagah nad nizozemsko mladinskega turnirja, popoldne mladinsko reprezentanco, so najprej odigrali štiri tekme z lanskimi ekipami nizozemskih lig. V Utrechtu so izgubi-li z DC Utrecht z 90:105, nato pa premagali OSG z 79:73. V Amsterdamu so premagali ekipo Celeritas s 95:75, v Groningenu pa izgubili z ekipo Ceritudo z 89:92. Nato so v Elderju nastopili na mladinskem turnirju, skupaj z ekipami iz ZDA, Švedske, ZRN, kadetsko reprezentanco Nizozemske in tremi domačimi mladinskimi ekipami. V predtekmovanju so premagali nizozemske kadete z 92:66, nato ekipo Exercitia z 99:73 in švedsko Sando Basket s 108:84. V finalu v ponedeljek so tesno izgubili z ameriško selekcijo Si-meno High z 59:63. »To je bila bolj posledica popolne izčrpanosti kot pa moči temnopolte ameriške ekipe,« je povedal po vrnitvi domov trener Zmago Sagadin. »Ob mladinskem turnirju smo namreč istočasno igrali tudi na članskem turnirju v 10 km oddaljenem Groningenu. Res je bil ta po skrajšanem urniku, tekme so trajale le 2 x 15 minut, toda nismo vedeli, da bo tempo tako oster. Tako smo v nedeljo, dan pred mladinskim finalom, odigrali dopoldne dve tekmi , _ . . Pa kar tri tekme članskega turnirja, na katerem smo na koncu pristali na 3. mestu. Pet tekem na en dan je gotovo ' rekord posebne vrste, ki ga najbrž ne bomo več presegli. Predvsem so tekme s članskimi ekipami vsem zelo koristile. Največ je gotovo pokazal Virant, ki si gotovo zasluži mesto v kadetski državni reprezentanci. Zelo dobro je igral Fučka, ki se je po poškodbi povsem pozdravil, Kraljevič pa je odlično začel, nato pa malce popustil, predvsem zaradi utrujenosti. Po teh nastopih so nas takoj povabili tudi na dva turnirja na Švedsko. Majski je še prezgodaj, avgusta pa bomo najbrž kar krenili Še na švedsko turnejo.« S. T. Jugoslovani med osmerico MANNHEIM - Jugoslovanska ka-detska košarkarska reprezentanca, okrepljena s tremi mladinci, se je na tradicionalnem mednarodnem tumiru uvrstila v polfinalno skupino, vendar še napredovati najbrž ne more. Naša reprezentanca je v predtekmovanju najprej izgubila z Grčijo z 70:81 (31:39), nato pa premagala Poljsko z 70:68 (37:29) in Španijo z 90:86 (50:42). SAH SAH SAH SAH SAH SAH SJ New York Fedorowitzu Naši pod pričakovanji Na velikem odprtem tumiiju si 2. mesto delijo Gulko, Poluga jevski, Lobron in H. Olafsson — Kovačevič šele na 16. mestu NEW YORK, 29. marca — Sinoči se je z zmago domačina Fedoro-witza končalo, odprto prvenstvo New Yorka, ki se gaje udeležilo 91 vsega sveta, od teh 42 iz ZDA, 14 iz SZ, štirje iz šahistov z Jugoslavije itd Na turnirju so v desetih dneh po švicarskem sistemu odigrali kakih 400 partij. Organizator in impresario turnirja Jose Cuchi je tudi letos zbral za nagrade okroglih 165 tisoč dolarjev. Kot je povedal eden izmed organizatorjev in pomočnikov sodnika Adama Gale, je celoten turnir izredno uspel in minil brez kakršnihkoli protestov ali sporov. Glavna privlačnost turnirja so bile nedvomno madžarske sestre Judit, Zsuzsa in Zsofia Polgar (slednja je na tumiiju tudi dosegla normo za mednarodnega mojstra). • V središču pozornosti je bil tudi 14-letni sovjetski šahist Gata Kamski (dosegel je normo za mednarodnega mojstra), ki pa je prav na zadnji dan poskrbel še za dodatnG presenečenje: odločil se je ostati v ZDA in ga FBI trenutno nekje skriva. Novica o prebegu mladega sovjetskega šahista sicer uradno še ni potrjena, toda skoraj neizpodbitno je, da seje Kamski zatekel v okrilje ameriških oblasti in jih zaprosil za zatočišče. _____________ V sovjetski ekipi so bila tudi stara preizkušena imena, od katerih sta se zlasti Polugajevski in Smislov uvrstila dokaj visoko (Polugajevski si deli 2.-5. mesto, Smislov pa 6.—15. mesto). Od jugoslovanskih šahistov se nihče ni uvrstil med prvo petnajsterico. Najboljši med našimi šahisti je bil velemojster Kovačevič, ki je osvojil 5,5 točke (od devetih možnih), Kru-noslav Hulak, Goran Dizdar in Stefan Djurič pa so osvojili po 4 točke. Prvo mesto pa je na tumiiju dokaj nepričakovano osvojil Američan John Fedorowitz (osvojil je 7 točk in denarno nagrado v višini 18 tisoč dolarjev). Velemojstrsko normo sta na turnirju dosegla sovjetska šahista Drejev in Jepišin, normo mednarodnega mojstra pa sta poleg Polgarjeve in Kam-skega dosegla še Michael Brooks (ZDA) in Aleks Wojtkiewicz (Poljska). Vrstni red tumiija: 1. John Fedoro-witz 7, 2.-5. Boris Gulko (ZDA), Lev Polugajevski 6sz7, eric Lobron (ZRN), Helgi Olafsson (Islandija) po 6,5, 6.-15.: Gurevič, Drejev, Dolma-tov, Gufeld (vsi SZ), Nick de Firmian (ZDA), Oleg Romanišin (SZ), Mar-geir Petursson (Islandija), Smislov (SZ), Larry Christiansen (ZDA) in Jepišin (SZ) po 6. MITJA MERŠOL Na kratko SLOVENSKE KONJICE - Delav-sko prvenstvo občine Slovenske Konjice se je končalo z novo zmago Konusa, ki je remiziral le s Cometom. Končni vrtsni red: Konus 7 (13), Co-met 6 (10,5), Unior 4 (8), Obrtniki 3 (7,5), IMP 0 (1). Za zmagovalno vrsto so igrali Obrni, Slomšek, Gruden in Oder. Z. Z. SEVNICA — Na rednem hitropoteznem turnirju za mesec marec je zmagal Povše, kije zbral 10 točk, pred Gmajnaijem 9, Šorlijem 6 itd. Po treh turnirjih vodi Povše 30, sledita Šorli 23 in Smerdel 19. SEVNICA — Rezultati občinskega prvenstva — ml. pioniiji: 1. Radej (Blanca), 2. Kocjan (Loka), 3. Močivnik (Boštanj); ml. pionirke: 1. Kun-šek, 2. P. Koren, 3. Kuzmički (vse Sevnica); st. pioniiji: 1. Vene, 2. Blas (oba Sev), 3. Šmit (Loka).; st. pionirke: 1. M. Koren (Sev), 2. Gracar, 3. Ločičnik (obe Blan). J. B. NOVI SAD — Organizatoiji 29, moške in 14. ženske olimpiade, ki bo čez poldrugo leto, bodo s spremembo zakona o financiranju splošnih družbenih potreb dobili 2 milijona dolarjev za začetne stroške prireditve, ki naj bi stala 3,2 milijona dplaijev. Razliko nameravajo dobiti z marketinško dejavnostjo. Vse več staršev vzgaja s palico Kako pomagati in preprečiti trpinčenje otrok, da ti posegi ne bi sprožili novega nasilja? JESENICE, 29. marca — Jeseniški primer trpinčenja otroka je bil zadosti, da so problematiko nasilja nad otroki analizirali zastopniki jeseniškega Centra za socialno delo, tamkajšnjega vrtca, zdravstvenega doma, hišnega sveta in postaje milice. Prišla sta tudi predsednik republiške komisije za varstvo otrokovih pravic Marjan Čonč in namestnik javnega tožilca radovljiške enote Anton Ribnikar. Le-ta že ima napisano ovadbo za očeta, ki naj bi s palico »vzgajal« otroka. O tem primeru smo v Delu pred kratkim že poročali. Predvsem naj bi o nasilju nad otroki razpravljali v ožjih skupinah strokovnjakov, ki bi skupaj poiskali take rešitve, da občutljivih stresnih situacij ne bi poslabšali. Prav kmalu jim bo v oporo tudi mednarodna konvencija o pravicah otrok, ki jo bodo verjetno še letos sprejeli v Združenih narodih, med podpisnicami dokumenta pa naj bi bila tudi Jugoslavija. Vsi udeleženci jeseniškega posveta so strnili vse do zdaj znane informacije o primeru pretepanja otroka. Iskali so kar najboljšo rešitev, da ne bi s kakršnimi koli posegi sprožili nove oblike nasilja nad njim. Želijo pomagati vsem prizadetim v tej družini. Odločitve bodo verjetno tudi napotilo vsem, ki bodo pri delu na terenu obravnavali podobne primere, saj gre za kazniva dejanja, ki jih preganjajo tožilci. Vendar ti, žal le izjemoma zvedo za trpinčenja otrok, ki jih je v teh kriznih časih zmeraj več. Na posvetu so se domenili, kako o primerih obveščati tožilca in kdaj Zdraviš lahko le bolne ljudi, menijo v Plivi ZAGREB. 29. marca - Večja količina kisline, ki je pred dvema letoma iztekla iz tako imenovane »kisle kanalizacije« zagrebške Plive, se pomika proti vzhodu občine Trešnjevka s hitrostjo 5 metrov na dan. Do zdaj so morali zapreti vodnjake okoli 1500 gospodinjstev v tej občini. Koncentracija kisline je tako velika, da je prepovedana vsakršna uporaba vode iz domačih vodnjakov. Enkrat na dan pripeljejo v naselje cisterne mestnega vodovoda, da se lahko ljudje oskrbijo s pitno vodo. Na srečo za zdaj nista onesnažena zbiralnika Prečko in Hrovati, ki sta od kraja, kjer se je razlila kislina, oddaljena komaj kakih 300 oziroma 400 metrov. Problem je tudi v tem, da ni mogoče z gotovostjo predvideti, v katero smer se bo kislina razlivala v prihodnje. Očitno v Plivi zelo slabo skrbijo za svoje naprave, pa tudi za varstvo okolja, saj so se podobne stvari že dogajale. Pred štirimi leti je prav tako prišlo do razlitja kisline kanalizacije. Zbiralnik vode v Zagorski ulici je še danes tako onesnažen, da Pliva vodo iz tega zbiralnika uporablja zgolj za tehnološke potrebe. Po tem ekološkem incidentu so Plivi začasno prepovedali uporabo cevovoda zaradi dotrajanosti cevi, žal pa je ta prepoved trajala le kratek čas, potem pa se je vse skupaj nadaljevalo po starem. Ob sedanjem stanju vode, ki je najnižji v zadnih 140 letih, se je pokazalo, da Pliva kisline in različne druge strupene, morda pa celo patogene snovi spušča v Savo. Najbrž se ravna po logiki: da bi ljudi zdravili, morajo le-ti najprej zboleti. Dogovori o tem, da bi odpravili kislo kanalizacijo in uredili naprave za nevtralizacijo in čiščenje, trajajo že zelo dolgo. V Plivi trdijo, da bi bilo zanje to predrago. Morda pa se Plivi ne mudi s postavitvijo naprav za čiščenje odpadnih voda tudi zaradi tega, ker so kazni za onesnaževanje okolja smešno nizke, kazenski postopek pa izredno dolg. Prijava za gospodarski prestopek zaradi razlitja kisline in onesnaževanja podzemnih voda je bila zoper Plivo v okrožnem gospodarskem sodišču vložena že novembra 1987. Do zdaj je ostalo le pri tej prijavi, čeprav bi v skladu s kazenskim zakonom Hrvaške proti Plivi lahko sprožili kazenski postopek. Postopek za gospodarski prestopek še traja. KRESIMIR MELER Voznika laže ranjena NOVA GORICA, 29. marca — Voznik osebnega avta znamke zastava 128 40-letni Žarko Eržen iz Koritnice je včeraj ob 5.45 peljal iz Podbrda proti Mostu na Soči. V Grahovem je trčil v osebni avto zastava 101, s katerim se je iz nasprotne smeri pripeljal 32-letni Franc Kleč iz Mo-drejca pri Tolminu. Oba voznika sta bila laže ranjena, škode^ pa je za 35 milijonov dinarjev. (Z. Ž.) Sok zalil cesto NOVA GORICA, 29. marca — Včeraj ob 17.20 seje 23-letni Miran Kristančič iz Kozarnega pri Goriških Brdih z vlačilcem peljal iz Ajdovščine proti Vipavi. Pri naselju Dolga Poljana so na polpriklopniku popustile stranice, tako da je s tovornjaka padlo na cesto približno 800 zabojev soka. Ocenjujejo, daje škode kar za 520 milijonov dinaijev. (Z. Ž.) Ogenj uničil 500 smrek NOVO MESTO, 29. marca - Včeraj ob 16. uri je zagorelo v gozdu nad vasjo Špeharji pri Vinici. Požarje uničil okoli štiri hektare mešanega gozda in delno tudi macesnov nasad. Ogenj, ki se je zaradi suhe trave in podrastka hitro razširil, je uničil tudi približno 500 mladih smrek, tako daje škode za 5 milijonov dinarjev. Požar so omejili in pogasili vaščani in prostovoljni gasilci iz okoliških vasi. Vzrok požara še ni znan. (Z. Ž.) storilca ovaditi. Vedeti je treba, da je vmešavanje sodišč zadnji izhod. Veliko učinkovitejši so najbrž drugačni prijemi, ki terjajo od vseh strokovnih služb, od babic, patronažnih sester, vzgojiteljic, socialnih delavcev, sociologov in psihologov, boljše poznavanje in obvladovanje terena. Nekatere že grožnje tožilca, da jim bo vzel roditeljsko pravico, lahko strezni. Korenine nasilni-ških dejanj ponavadi tičijo v osebnosti ljudi, ki to počenjajo. Kriza zanesljivo vpliva na posameznike, ki svoje napetosti najpogosteje sproščajo s pomočjo alkohola. Tej ugotovitvi pritrjujejo tudi v UNZ Kranj saj miličniki postaj po Gorenjskem dobivajo vse več prošenj za intervencije v stanovanjih. MIRKO KUNŠIČ Zaradi zdravil zapeljala v smrt? ŽALEC, 29. marca - Na magistralni cesti v Šempetru se je včeraj ob 13.25 smrtno ponesrečila 27-letna voznica osebnega avtomobila Mira Rogan iz Dobr-teše vasi pri Žalcu.. Ko je vozila iz Žalca proti Vranskemu, je v levem preglednem ovinku pred Šempetrom nenadoma zapeljala prek prekinjene črte na levo stran ceste. Nasproti je v tem trenutku pripeljal voznik tovornjaka, ki se je Roganovi izognil, tako da je zapeljal na travnik. Za tovornjakom je pripeljal še 28-letni voznik specialnega tovornega vozila Alojz Vitez iz Nedelice pri Lendavi, ki pa ni uspel preprečiti čelnega trčenja. Trčenje je bilo tako silovito, da je osebni avto odbilo devet metrov nazaj po cestišču. Za specialnim tovornjakom je vozil 26-Ietni voznik osebnega avtomobila Emil Brumec iz Murske Sobote, ki je trčil v tovornjak. Roga-novo, ki je zaradi ran na kraju nesreče umrla, so iz razbitega vozila izvlekli gasilci. Celjski miličniki so v njeni torbici našli stekleničko psihoaktivnega zdravila, v kateri sta manjkali dve tableti. Domnevajo, da je Roga-nova vzela pomirjevalo, kljub temu da se to zdravilo pred vožnjo ne sme zaužiti. V. E. ŠTIRIINDVAJSET UR Zastrupitev z ogljikovim monoksidom RIBNICA, 29. marca — Na travniku Podbrežje so včeraj popoldne našli mrtvo 84-letno Marijo Lesar iz vasi Sajevec. Kot so ugotovili preiskovalci, je Marija Lesar dopoldne grabila suho travo in jo sežigala. Toda med delom ji je spodrsnilo, in padla je v 30 centimetrov globok jarek. Padla je tako nerodno, da ni mogla več vstati, tudi tedaj ne, ko so ognjeni zublji zajeli travo v njeni bližini. Zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom je umrla. (Ž. H.) Vrata so bila odklenjena UUBUANA, 29. marca - Neznani tat se je priplazil v stanovanjsko hišo na Knezovi ulici. Vrata stanovanja, v katerem živi starejša ženska, ta pa je bila v kritičnem času kdo ve kje, so bila odklenjena. Tat je izmaknil nekaj zlatnine, nekaj dinaijev in deviz in lastnico oškodoval za okoli 7 milijonov dinaijev. (M. S.) Umrla zaradi opeklin PTUJ, 29. marca — V vinogradu blizu Jiršovcev pri Desterniku so vče-raj popoldne našli mrtvo 79-Ietno Oti-lijo Rojko. Preiskava je pokazala, da je v vinogradu sežigala grmičevje .in suho travo. Kaže, daje Otflija^ Rojko ’ potem, ko je ogenj zajel vinograd, skušala požar gasiti, vendar se je pri tem tako hudo opekla, da je umrla. (Ž. H.) Tat odnesel orodje LJUBLJANA, 29. marca - V noči na torek je neznanec vlomil v kontejner, last IMP, ki je stal na Trgu OF. Odnesel je več električnega orodja, zvočnike in nekaj drugih predmetov ter tako podjetje oškodoval za okoli 3 milijone dinaijev. (M. S.) Iz gostilne izginil električni nož UUBUANA, 29. marca - Nežna-nec je obiskal v noči na torek gostilno Jama na Poljanski cesti. Odnesel je več prehrambenih izdelkov in električni nož, vse skupaj vredno nekaj več kot 1,3 milijona dinaijev. (M. S.) Požar v prehodnem domu v Jaršah UUBUANA, 29. marca - V to-rek je zagorelo v prehodnem domu za mladoletnike v Jaršah. Plameni so izbruhnili malo po 14. uri. Kot kaže, je eden od varovancev zažgal posteljnino. Škodo, ki je nastala, cenijo na okoli 13 milijonov dinarjev. (M. S.) Neprevidno čez cesto MARIBOR, 29. marca - Na B.et-navski cesti v Mariboru je včeraj Mir-zet Terzič iz Srednjih Tmovov ustavil tovornjak, izstopil in pred njim prečkal cesto. Pri tem ga je zadel osebni avto, s katerim se je mimo pripeljal Drago Zaverski iz Zgornjih njiv. Terzič je bil hudo ranjen. (D. P.) NOČNA KRONIKA • Medtem ko so se v Urošev-cu pretepali in zmerjali, je bilo na GR v Ljubljani čisto drugače. Ob številnih šankih vseh mogočih lastnikov se je kovalo prijateljstvo, bila je dobra volja in menjava blago—denar za pijačo in dobro jedačo. Razen zasvinjanega stranišča ob bifeju, na katerem je visel listek s ceno 100 dinaijev, ki pa jih nihče ni pobiral, kot tudi nihče ni čistil kloake, nič ni motilo. Vse je bilo super, le nekateri, ki so včeraj malce potegnili, so naslednji dan spet prišli, vendar podpluti, obtolčeni, a v novih oblačilih. Stare so pustili v čistilnicah in spet so bili sveži, čili in seveda žejni. Za drage jahte se sploh niso menili. • Miličnike so obvestili, da pred Astro na Titovi leži neznanec. Ugotovili so, da je omagal Janez B., kije najprej kršil javno moralo, nato pa se je po tleh zleknil tako, da je oviral tudi promet. Odpeljali so ga v varnejše prostore. • V recepcijo hotela Slon je prišel Vitomir K. Malce nedostojno seje vedel in receptoijem grozil z batinami, pa še žalil jih je. »Posvojili« so ga. • Vlajku V. očitno ni kdo ve koliko do seksa, vendar se je le odločil za obisk v kinu Sloga. Med dramatičnimi prizori na platnu je zaspal. Po končani predstavi so ga skušali zbuditi in spraviti iz dvorane, vendar niso uspeli, dokler niso prišli miličniki. Ti so zaspanega perverzneža prijazno napotili domov in ubogal je. M. S. Pri rdeči čez cesto UUBUANA, 29. marca — Do hude nesreče je prišlo danes v križišču Gerbičeve in Vipavske ulice v Ljubljani. Ko je na semaforju gorela rdeča luč, je po prehodu za pešce prečkala cesto 76-letna Jožica Kramar iz Gerbičeve v Ljubljani. Takrat je pripeljal z osebnim avtom 28-letni voznik Dže-vad Jukič. Zaviral je in se ženski umikal, vendar jo je kljub vsemu zadel, da je zletela na pokrov motorja in v vetrobransko steklo, nato pa padla na pločnik ter umrla. Presenečeni voznik je nato z avtom treščil še v drog javne razsvetljave, vendar ni bil ranjen. (M. S.) Novinarji pred sodišče TETOVO, 29. marca (Tanjug) - Tukajšnje občinsko sodišče za prekrške je sporočilo, da je uvedlo postopek proti novinaijem Marjani Horvat in Adrijanu Kiršinu iz Mladine ter Tanji Barešin iz Radia Ljubljana, ki so sredi tega meseca v Tetovu delili priponke s fašistoidnimi simboli in dvoglavim orlom. S tem so kalili javni red in spodbujali mednacionalno sovraštvo. Sklenjeno je, da bo postopek, ki je napovedan za 14. april, potekal v Tetovu. Novinarjem so izročili pozive. Z nožem nad dijake • BEOGRAD,'V;29..' marca - Na okrožnem javnem tožilstvu so sporočili, da šb vložili' obtožnico proti 19-letnemu Nenadu Blagojeviču iz Zemuna, in sicer zaradi poskusa umora. Blagojevič je 13. januarja v prometnem šolskem centru Branko Pešič v Zemunu poskušal umoriti dijaka drugega razreda Miodraga B. Storilec ga je z nožem na vzmet, ki ga je nosil za pasom, zabodel najprej v vrat, potem pa še v trebuh, tako da ga je huje ranil. Na zaslišanju je Blagojevič preiskovalnemu sodniku izjavil, da Miodraga ni nameraval umoriti, temveč je nož nagonsko izvlekel, ker ga je dijak zgrabil za roko, da bi mu preprečil prepir z nekim dekletom. (M. P.) Morilec je pobegnil BEOGRAD, 29. marca — V sredo dopoldne je neznanec v Orlovem naselju v Mirjevu pri Beogradu ubil Petra Dekiča iz Beograda. Nekajkrat ga je ustrelil s pištolo kalibra 7,65 milimetrov neznanega tipa, nato pa pobegnil. (M. P.) Za umor žene 12 let zapora BEOGRAD, 29. marca - Na beograjskem okrožnem sodišču so 59-let-nega ključavničarja Momčila Iliča iz Resnika pri Beogradu obsodili na 12 let zapora, ker je umoril ženo. Desetega aprila 1986 okoli polnoči je po krajšem prepiru pograbil kuhinjski nož in večkrat zabodel soprogo Pela-gijo. Zaradi ran je umrla. Morilec je na začetku sojenja izjavil, da je imela njegova žena v roki nož. Iztrgal ji ga je, vendar se ne spominja, kaj se je zgodilo potem. Nevropsihiatri so ugotovili, da je bil obtoženi v času, ko je storil zločin, zmanjšano prišteven, vendar ne bistveno. (M. P.) V desetih letih so ga ovadili kar 144-krat NOVO MESTO, 29. marca — Delavci UNZ Novo mesto so v petek, 24. marca, v gozdu pri Dobrniču prijeli 29-letnega Roma, Milana Novaka iz Velikega Gabra pri Trebnjem. Novak je star znanec miličnikov in kriminalistov uprav za notranje zadeve v Novem mestu in Ljubljani, že dalj časa pa ga poznajo tudi v .'novomeških, ljubljanskih in dobskih zaporih. V zadnjih desetih letih so ga namreč ovadili kar za 144 kaznivih dejanj. Šlo je predvsem za tatvine in »velike« tatvine. Večino kaznivih dejanj je Novak storil po uspešnih pobegih s prestajanja kazni, saj je doslej že nekajkrat ušel iz zapora. Zad-. njič mu je to uspelo 16. decembra 1988, ko se mu je med obiskom na domu uspelo otresti paznikov, ki so ga spremljali. Novak, ki je pobegnil s šestletnega prestajanja zaporne kazni, je tudi tokrat osumljen, da je na begu skupaj s še dvema storilcema storil več kaznivih dejanj na področju Žužemberka in Dobrniča. Šestkrat je vlomil v stanovanjske hiše, vikende in trgovino v Zverčah, še nekaj podobnih dejanj pa je osumljen na področju Grosupljega. Z. Ž. Četrtek, 30. marca 1989 REPORTAŽE - ZANIMIVOSTI - RAZVEDRILO ZGLED PREMIŠLJENEGA IN PRIVLAČNEGA SESTOPA SREČNI TISTI, KI SO TAM ZGORAJ Oskrbnik Janez in njegova dekleta, o psu pa le beseda Janez Cvetek ni le oskrbnik priljubljenega doma na Komni, opravlja tudi delo strojnika in še kakšno — Komenska posadka je kot složna družina KOMNA, marca — Janez Cvetek, Bohinjec, po postavi in naravi, V zadnjih letih so zamenjali mlad, še skoraj fant, ki je v zadnjih letih sicer pridobil kakih deset' vse stebre, tik pred letošnjim no-kilogramov, je že več let oskrbnik doma na Komni. Ta naša planin- vim letom pa so morali zamenja-ska postojanka je ena redkih, ki je odprta v petek in svetek, od 1. januarja do 31. decembra. Pravzaprav sta ta datuma najmanj primerna razmejitev, kajti prav med 31. decembrom in 1. januarjem je na Komni najbolj živo; čedalje več ljubiteljev zimskih gora se odloča za silvestrovanje na Komni in v sosednji koči Za Krajem. Čedalje večje tudi turnih smučarjev, ki imajo svoje izhodišče na tem, križišču mnogih planinskih potov. In vse več je planincev, ki se želijo v snegu spopasti z goro pri slapu Savice. Veliko planincev in turnih smučarjev vsak dna vstopa v prostran dnevni prostor doma na Komni. To je pivnica, restavracija, okrepčevalnica za tiste, ki hrano prinesejo v nahrbtniku. Vsak od teh obiskovalcev sliši enak pozdrav. Štefka, ki stoji za točilno mizo, vsem enako ponavlja: »Dober dan, a boste kaj?« Človek še k sebi ne pride, že se mora odločiti. Sprejemanje odločitev pa ni tako preprosto, kot si misli Štefka: »A boste tam, kjer se svet na videz konča; kaj?« Seveda bomo! Še marsikaj bomo! Toda Štefko zanima, ali bo kdo naročil kakšno od njenih pijač in tako v odgovor največkrat sliši: »Počak’te mal«. Potem Štefka čaka... Sicer pa opravlja tudi službo sobarice, s čimer ima, ob vseh stotih posteljah v domu, tudi dovolj opraviti. Občasno ji hodijo pomagat bohinjska dekleta, eno od njih imenujejo kar štrikarica, ker v prostem času samo plete. Janeza ni v osrednjem prosto- ARABESKE Tisoč in en sestop Kadar slišim, da namerava partija sestopiti z oblasti — to pa zadnje čase slišim pogosto, me stisne pri srcu, kajti po naravi sem zelo čuteč človek. A nisem v partiji in tudi nikdar nisem bil, pa imam kljub temu zanjo nežno razumevanje, podobno kot ga imam tudi za tatove, berače in prostitutke, čeprav mi v dosedanjem življenju tudi to še ni uspelo postati. Prav ta partija, ki namerava zdaj zdaj sestopiti z oblasti, nas je v zadnjih štiriinštiridesetih letih učila in tudi naučila, da so poglavitni vzvodi oblasti vojska, policija, sodišča in javna uprava. V naši vojski, ki se imenuje Jugoslovanska ljudska armada, pa je zagotovo ves oficirski in podoficirski kader v partiji (oziroma ZK), razen Ivana Borštnerja, ki iz partije izstopi prej. preden ukrade kakšen dokument, torej pravočasno, da partiji ne dela sramote. Veliko komunistov je tudi v naših organih pregona, ki se sicer imenuje ljudska milica: in utemeljeno lahko sumimo, da tudi med pravosodnimi organi ni kaj dosti manjši odstotek tovrstno organiziranih tovarišev (ki sodijo v imenu ljudstva) in pa v državnih, republiških in občinskih javni upravi, ki tudi deluje zgolj po volji ljudstva in za ljudstvo. In zdaj si zamislite: partija nenadoma sestopi z oblasti. Na oblast pa pride nepartija. Nepartija nekaj ukaže, partijci v prej naštetih organih oblasti pa seveda zaradi priučenega demokratičnega centralizma žele izpolnjevati le ukaze partijskega vodstva, ki je sicer sestopilo z oblasti. Torej bi bilo treba po sestopu partije zamenjati tudi vse partijce v omenjenih oblastnih vzvodih. To pa bi pomenilo, da nenadoma v vojski ne bi imeli nobenega profesionalca, policija bi tudi takoj za nekaj časa izginila z naših ulic, na sodiščih bi delali še manj kot zdaj. osebje javne uprave pa bi za polovico zmanjšali. Tako bi bili nenadoma izpostavljeni zunanjim in notranjim sovražnikom. na drugi strani pa bi imeli manjšo armado ljudi, ki bi jih bilo treba upokojiti, kar bi grozno pritisnilo na naše sklade socialnega zavarovanja. No, morda je rešitev v tem, da bi nekateri kadri v vzvodih oblasti lahko ostali še naprej,(če bi izstopili jz zveze komunistov. Toda ta postopek bi bil nehuman, saj bi biti' ljudje razpeti med materialno (delo, zaslužek) in idejno sfero (dialektični materializem). Prav zlahka si mislimo, da bi marsikdo v tej hudi zadregi posegel po najsvetejšem, namreč po svojem življenju. Tega pa ne smemo dopustiti. saj imamo samomorilcev že tako dovolj. Zato vam pravim, da mi je tesno pri srcu, kadar Kučan govori o sestopanju z oblasti. In zato mislim, da mora partija ostati na oblasti vsaj toliko časa, dokler ne bodo Rupel, Tomšič in Oman (in drugi) ustvarili svojih ljudi, s katerimi bi lahko kar takoj zamenjali tako partijce v vojski in v policiji, na sodišču in v javni upravi. Pravzaprav bi bilo nenadoma polno novih delovnih mest za te prihodnje, čakajoče kadre, tako da bi jih morali uvažati od drugod. Vendar ima tudi ta možnost lahko strahoten epilog. Kdo pa nam namreč lahko zagotovi, da se Rupel, pa Tomšič, pa Oman in drugi ne bodo po prihodu na oblast (in to vsak posebej) nenadoma spomnili, da bi še oni sestopili z oblasti. Potem bi bili namreč mi v Sloveniji v popolni riti, pa tudi če se naši politični veljaki ne bi stepli med seboj, kdo je bolj sestopil z oblasti. BOGO SAJOVIC n 2 3 5 6 U 7 8 9 10 11 iT~] 13 U 15- ■ 16 17 18 19 20 22 1 11 1 21 25 26 27 28 29 30 31 32 33 31 . n 36 L VODORAVNO: 1. veliko, razkošno grajeno poslopje, 7. prostor s stopničasto razporejenimi sedeži nad partnerjem v dvorani, 13. španski pisatelj (Mateo, 1547 do 1614), 14. zbirka starih perzijskih mitoloških in legendarnih spisov, 15. spletkar, 16. snov, surovina za gradnjo, 17. mesto v zahodni Romuniji, 18. popravljalec časomerilnih naprav, 19. starorimska utežna in denarna enota, 20. priležnica, 24. italijanski slovnični člen, 26. ime slovenske pisateljice in urednice Muser, 27. ime popevkarice Redžepove, 30. gradbeni material za pokrivanje streh, 33. občutek zoprnosti, mržnje, nenaklonjenosti, 34. ime slovenskega kiparja Batiča, 35. redko žensko-ime, 36. država, ki obsega vso severno polovico Severne Amerike razen Aljaske, 37. ime češkega kralja iz rodu Pfemislov, ki je izgubil življenje v bitki pri Durnkrutu. NAVPIČNO: 1. v plinasto stanje spremenjena tekočina pri vrelišču, 2. otok v.Indoneziji med Malimi Sundskimi otoki, 3. kdor pri delu uporablja predvsem levo roko, 4. sodobni brazilski pisatelj (Jorge), 5. nenavadna, izredna lepota, 6. avtomobilska oznaka Ancone, 7. ničvreden človek, malopridnež, 8. Obri, 9. voda v trdnem stanju, 10. štirinajsta črka grške abecede, 11. velika divja raca, 12. osrednji notranji prostor svetišča s kipom božanstva, 16. večje kmečko posestvo, 18. desni pritok Save pri Bosanskem Brodu, 21. ime skakalca v daljavo Stekiča, 22. ženske prsi, 23. prečiščena, strnjena juha in telečjih kosti, 24. videz, ki ga daje površini odbijanje svetlobe, 25. slovenska operna sopranistka in pevska pedagoginja (Ondina, por. Klasinc), 28. živilski izdelek, pridobljen z mletjem žita, 29. suho rečno korito v Arabiji, 31. vek, doba, 32. sovražnica železa, 33. levi pritok Donave v Romuniji, 35 . kratica za upravni odbor. (D. Š.) Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: 1. Alasia, 7. Ampere, 13. Vercingetorix, 15. Apia, 16. Aar, 17. kanu, 18. Ialomita, 21. Rom, 22. id., 23. as, 24. ut, 26. Ca, 27. los, 29. Pleterje, 34. Elan, 36. Ida, 37. aura, 39. kinoprojektor, 42. stiska, 43. oblast. NAVPIČNO: 8. Mt (Mount), 41. E(rnest) B(loch). • Kazen za 9000 učencev Bangladeški prosvetni minister je pred kratkim povedal, da so iz tamkajšnjih šol izključili približno 9000 učencev. To pa zato, ker so goljufali pri zaključnih izpitih. »Čistka« je bila izredno dobro pripravljena, organizirali pa so jo učitelji, šolski inšpektorji in policisti. Zaradi sodelovanja pri ponarejanju izpitnih ocen so v Bangladešu aretirali tristo ljudi, med njimi tudi nekaj šolskih direktorjev. Tablete močnega in ostrega okusa so zdravo nadomestilo za tobak V Krki so prepričani, da kajenja ni mogoče opustiti kar takoj, zato so pripravili sredstvo, ki zmanjšuje slo po cigaretah NOVO MESTO, marca - Kajenje je navada, razvada, strast in še marsikaj drugega bi lahko napisali. Pa pustimo ugibanja o tem, kaj je kajenje. Rajši se lotimo vprašanja, kako poiskati zaveznika, da bi se odvadili kaditi, seveda če za to kažemo vsaj malo volje. Takšnim prizadevanjem se je pridružila tudi novomeška tovarna zdravil Krka, ki skuša s svojim novim izdelkom, imenovanim ,nikostop4, pri kadilcih nadomestiti škodljivi učinek nikotina. Gre za zeliščne izvlečke z močno aromatičnim in nekoliko ostrim okusom, ki je za določen čas lahko nadomestek za tobak. Za prenehanje kajenja je po- trebna predvsem močna volja. S pomočjo tablet Nikostop se cigaretam ni treba odpovedati kar • Krkine tablete niso škodljive, in jih lahko jemljejo kadilci večkrat na dan, in to dalj časa. čez noč, ampak počasi. Predvsem so priporočljive za strastne kadilce, pri katerih po dokončni opustitvi kajenja lahko pride do abstinenčnih pojavov (živčna napetost, razdražljivost, nelagodnost, nespečnost itd.) Kaj pravijo strokovnjaki v Krki? Namesto da bi segli po cigareti, raje vzemite tableto Nikostop in jo počasi raztopite v ustih. Njen aromatični, nekoliko pekoči okus vas bo vsaj za nekaj časa odvrnil od želje po cigaretah. In če jih boste zavestno in z užitkom uporabljali, vam na koncu jemanja tablet cigarete ne bodo več dišale. V prvih dneh odvajanja kajenja se odločite za tako imenovano nekadilsko uro, enkrat, dvakrat ali večkrat na dan. Naslednje dni boste • Tablete Nikostop so v Krki testirali, da bi ugotovili učinek na zmanjšano število pokajenih cigaret oziroma na prenehanje kajenja. In kaj so ugotovili? Da je kar 89 odstotkov testiranih v štirih tednih preskusa zmanjšalo število pokajenih cigaret za polovico in celo več. nekadilske ure podaljševali, dokler ne bodo postale vaš stalni sopotnik. SLAVKO DOKL ti tudi obe vrvi žičnice. Tako je zdaj to že prav spodobna in čisto varna žičnica, ki bi ji lahko tudi ljudje zaupali, ko bi imela primerno kabino. Pri vseh teh delih je bil oskrbnik Janez tudi glavna • Če si kakšen dan gost Komne, že spoznaš način dela vsega osebja. Ekipa deluje utečeno, gostoljubno in prizadevno. Izpričano pa je tudi, da zna kuharica Marica skuhati boljšo juho kot vsi dunajski kuharji skupaj. delovna sila, kakor mora poprijeti za vsako delo tudi pri vzdrževanju in prenavljanju zares velikega doma na Komni. Človek si ne more kaj, da bi ne pokukal tudi v kuhinjo, kjer morajo včasih skrbeti za kar pre- ®M!«S SREČNA SKUPNOST V PLANINSKEM RAJU (Slika: I. K.) cejšnje število lačnih smučarjev in planincev. Marica, ki skrbi za kuho, je tako skromna, da iz nje prav težko kaj izvrtaš: »Veste, skrbim, da so ljudje s hrano ža- ru doma; kuri peč centralne kurjave, pride za hip in se spet opraviči, češ da mora še »neke malenkosti« potegniti gor od Savice. Spodaj, na spodnji postaji tovorne žičnice Peter sprejema zaboje pijač, meso in vse, kar je potrebno za oskrbo Komne. Vse to naloži v »kiblo«, po telefonu pokliče Janeza na Komno in ta požene močan motor, ki po vrveh pripelje tovor od Savice. Tovorno žičnico poznajo tudi smučarji in planinci: Peter jim pri Savici prevzame smuči in nahrbtnike in prej ko sami prisope-jo na Komno, jih njihova oprava že čaka v koči. s ‘jTjVJ / ,£jii dižlainoso«;? j t “ N • I! J J H , > J' J L ~ ~ Ves svet strmi proti Dunaju V avstrijski prestolnici se mrzlično pripravljajo na sobotni pogreb cesarice Zite — Ekipe štirih japonskih televizijskih hiš — Zapleti z vranci • Janez pripominja: »Vse več je tudi tujih turnih smučarjev, ki se od nas odpravljajo na smučarske strmine tja proti Krnskim je-, zetom, proti Voglu, Triglavskim jezerom in drugam. Pripravljamo tudi priročnik in zemljevide smučarskih terenov, ki so dosegljivi s Komne.« OD NAŠEGA DOPISNIKA DUNAJ, marca — Ob pogrebu zadnje avstrijske cesarice in ogrske kraljice Zite Habsburške, ki bo 1. aprila na Dunaju, se bo po oceni organizatorjev v dunajskem središču zbralo 400.000 ljudi, torej trikrat več, kot se jih je zbralo ob lanskem papeževem obisku. Pogreb, ki se ga bodo ob številnih kronanih glavah udeležili tudi avstrijski politiki, delegacije iz nekdanjih delov cesarstva, pa bo prav tako izreden dogodek za množične medije. Po navedbah organizatorjev se je prijavilo že 600 novinarjev z vsega sveta, številne — med njimi tudi štiri japonske — televizijske hiše bodo poslale svoje ekipe, avstrijska televizija pa bo sobotne slovesnosti in pogrebni sprevod, ki se bo vil od Štefanove katedrale do kapucinske, torej cesarske grobnice od 15. do 19.15, neposredno prenašala na drugem programu. Komentiral bo znameniti Hugo Portisch. Glede na številne udeležence in bogati habsburški protokol bo v soboto resnično marsikaj videti — od predstavnikov še vladajočih evropskih katoliških rodbin (Belgija, Španija, Monako, Li- • Truplo cesarice Zite, ki je v 97. letu starosti umila 14. marca v švicarskem Zizersu (tako je Žita za 67 let preživela svojega moža cesarja Karla), so po habsburški tradiciji takoj balzamirali, v torek, 28. marca, pa prepeljali v avguštinski samostan v spodnjeavstrijskem Klosteme-uburgu. V četrtek popoldne pa bodo krsto prepeljali v Štefanovo katedralo. echtenstein in Luksemburg) ter številnih zastopnikov evropske aristokracije, do oddelkov tirolskih strelcev, ki bodo na zadnji poti spremljali poslednjo avstrijsko cesarico. V nekdanjem cesarskem Schonbrunnu so že začeli loščiti pogrebno kočijo (2,4 tone), ki so jo zadnjikrat uporabili 30. novembra 1916, ko so pokopali cesarja Franca Jožefa, protokolarne težave pa so nastale z vranci, ki naj bi jo vlekli. Teh naj bi bilo po izročilu osem, prav tako pa protokol predpisuje, da morajo konji biti iz češkega Kladruba. Zaradi prometnih, zadev pa bo vrancev šest. Eich Feigl, ki je poleg v Munchnu živeče slovenske zgodovinarke Tamare Griesser-Pečar (Tamara Griesser-Pečar: Žita — resnica o zadnji evropski cesarici) najbolj znani Zitin biograf, ob tem zapletu z vranci želo poudarja, da so bile češkoslovaške oblasti pripravljene.pomagati. Organizatorji pogrebnih slovesnosti, ki nasploh poudarjajo večnacionalnost monarhije in nacionalnost Habsburžanov posebej, tudi omenjajo, da bo v Štefanovi katedrali priprošnja za umrlo cesarico v vseh jezikih monarhije, seveda tudi v slovenščini. Pogreba se bo udeležila tudi posebna delegacija iz Tr- sta in Gorice. Erich Feigl pa prav tako pravi, da bodo na pogrebnih slavnostih predstavniki koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. Nekaj zapletov pa je doslej bilo le v zvezi s političnimi in drugimi predstavniki države, ki naj bi se udeležili pogreba. Pogreb seveda ni državni in stroške zanj bo nosila družina Habsburg. Kljub temu se ga bodo udeležili številni predstavniki Ljudske stranke (OVP) s predsednikom Aloisom Mockom na čelu. Še zlasti mladinska organizacija socialistične stranke (SPO) pa na Žito — ki se ni nikoli odrekla prestolu in je šele 1982., po 40 letih izgnanstva in po posredovanju španskega kralja Juana Carlosa pri tedanjem socialističnem kanclerju Kreiskem, lahko spet obiskala Avstrijo — gleda neko- liko drugače. Zaradi protestov mladih socialistov, češ da se bo Zitin pogreb izrodil v monarhistični spektakel, je obrambni minister Robert Lichal (OVP) spremenil svojo prvotno odločitev, po kateri naj bi pogreb spremljal tudi častni oddelek avstrijske vojske. Zato so v čisto avstrijskem slogu našli kompromis: 20 častnikov bo sicer stopalo za sprevodom, vendar posamično. Dunajskega socialističnega župana Helmutha Zilka mladinski protesti njegove stranke niso omajali, zato se bo udeležil pogreba. Iz urada socialističenga kanclerja Franza Vranitzkega, kjer so najprej povedali, da se bo kancler, če bo le mogoče, udeležil slovesnosti, pa so potem sporočili, da bo VranitzJcy 1. aprila na uradnem obisku na Portugalskem. Kljub protestom pa bo 1. aprila v Stefanovi katedrali namesto državne vendarle zadonela cesarska himna »Bog obvarji, bog ohrani nam cesarja Avstrije. Modro naj nam gospodari s svete vere pomočjo. S habsburškim bo žezlom vedno sreča mirna Avstrije...«. BOJAN GROBOVŠEK dovoljni, ampak to je tudi vse moje delo; res nisem pomembna osebnost Komne.« (Kakor za koga, bi lahko rekli.\ »Povprašajte raje Janeza, pa Štefko ...« Brez težav je za Maričino skromnostjo zaslutiti njeno ne-pogrešljivost, tukaj v osrčju Julijcev, 1520 metrov visoko. Bila je nedelja zjutraj, Štefka si je dala duška za točilno mizo, Marica je že pripravljala kosilo, Janez je vzel ovčarja Runa in z njim odšel v celec, nekam tja gor proti Bogatinu. Čudno se zdi človeku: tale Janez. Vseskozi je v gorah in v snegu, ob nedeljah pa vsemu navkljub gazi s psom po brezpotjih nedotaknjenega zasneženega gorskega sveta. »Kadar je sneg čisto dol do Savice, se s smučmi spustim prav v dolino,« pojasnjuje svojo smučarsko in planinsko strast. Janeza delo pomlajuje in veseli, zadovoljna so tudi »njegova dekleta«, sodelavke. Nepogrešljiv pa je v dnevnem prostoru tudi ovčar Runo, ki se zvedavo sprehaja okoli gostov za mizami in čaka, če bo kdo tudi zanj našel kakšen priboljšek. S svojo velikansko pojavo pa tudi marsikomu nažene strah v vsega hudega vajene kosti. Treba se je še sprehoditi okoli doma; Triglav je v oblakih, čez Bogatin vleče leden zahodnik, Bohinjsko jezero pa žari v že kar kičastem snežno belem okviru strmih gora. Spustiti se bo treba prav tja dol;, k Črtomirovemu slapu in njegovemu jezeru. In še naprej bo treba! Srečni so tisti, ki bodo ostali tu zgoraj. IVAN KOREN NA DALJNEM VZHODU VELIKO NOVEGA Lončki z vrelo vodo na kolenih, na tleh pa olupki in jajčne lupine Kunmfng upravičeno slovi kot »mesto večne pomladi«, saj so zaradi višine temperature poleti zmernejše kot v drugih centralnih provincah, hkrati pa zaradi subtropske lege tudi zime praktično ni, tako da imajo svežo zelenjavo in sadje vse leto. V vsej provinci in tudi v mestu samem živi mnogo manjšin, ki so razpoznavne tako po oblačilih kot po obrazih. Med zanimivostmi mesta in okolice najbolj slovi apnenčasti »skalni gozd«, področje zašiljenih štrlečih skal sredi rdeče prsti. Razteza se na območju, ki leži kakih sto kilometrov jugovzhodno od mesta, njegov osrednji, turistično urejeni del pa je poln skupin obiskovalcev. Bolje si je ogledati manj »urejeni«, pa prav tako lep neturistični del. V samem mestu je izredno zanimiva tržnica, na kateri najdeš celo zobno ambulanto. Med prodajalci zelenjave, kokošjih krempljev in izdelkov iz riževe slame si tudi zobozdravnik vsak dan postavi svojo »ordinacijo«. Poleg nekaj poglavitnega orodja ima na ulici tudi vrtalni stroj na nožni pogon. Opazovala sva gospodinjo, ki je po nakupu zelenjave sedla še k popravilu zob. Nič je ni motilo, da je med popravljanjem v eni roki držala kumare, v drugi pa šop pora. Še pogostejši od zobozdravstvenih so poulične preventivne zdravstvene ambulante, kjer te stehtajo, izmerijo višino in s pomočjo elektronskega merilca tudi krvni pritisk. Veliko nevarnejše pa so postaje za ugotavljanje krvnih skupin v nekaterih parkih, kjer imajo na voljo le nekaj igel. Na srečo aids na Kitajskem še ni razširjen. Čeprav traja vožnja z vlakom med Kunmingom in Guilinom kar 36 ur, to potovanje sploh ni dolgočasno. Prvi del poti je podoben tistemu med Chengdujem in Kunmingom, pozneje pa pokrajina čedalje bolj spominja na tisto s tipičnih kitajskih slik. Stožčaste gore, poraščene celo po najbolj strmih stenah, se dvigajo z zelenih ravnic, do zadnjega kotička izkoriščenih za gojenje riža. Kljub običajni gneči na vlaku se ljudje niso odrekli prenašanju lončkov z vrelo vodo. "V vsakem vagonu sprevodniki v posebnem kotlu pripravljajo vročo vodo za čaj. Nič nisem bil presenečen, ko sem dobil lonček kropa na kolena. Začudila pa me je pozornost sopotnikov, ki so mi ta- koj priskočili na pomoč z zeliščnimi mazili. Presenetljivo razsipni so Kitajci pri hrani. Na celodnevni vožnji z vlakom se vsak od njih loti štirih ali petih obrokov, ki jih prodajajo v lični stiropomi embalaži. Le redkokdo poje vse, veliko riža pa z embalažo vred leti skozi okna* nazaj na riževa polja. Vmes jedo banane, ananas in drugo sadje, posebnost pa so v zemlji starana jajca z izrednim vonjem. Vsi olupki sadja in jajčne lupine seveda končajo na tleh. Kadar v vlaku ni prehude gneče, vagone pometajo. Medtem ko čistilec čisti smeti izpod sedeža, bo potnik še naprej lupil gnilo jajce kar na tleh. Turistično središče te pokrajine, Guilin, je že pravo turistično mesto, usmerjeno zlasti na goste iz tujine. Ti prihajajo predvsem na izlete in krajše počitnice iz bližnjega Hongkonga. Cene v mestu so temu primerne, zato jo je bolje čim hitreje pobrisati ob »biserni reki« Li navzdol do manjšega kraja Yangsho. Ta kraj je turistična točka le po eno uro na dan. Vsak dan okoli enih namreč pripelje po reki okrog 60 panoramskih bark Turiste iz Gu-ilina, ob dveh pa jih naložijo na 150 avtobusov, ki jih odpeljejo nazaj. Ob poti od pristanišča do parkirišča domačini vsak dan postavijo celo vrsto stojnic in kupčija s kičem jim bogato cvete. Po odhodu avtobusov se mestece umiri in spet zaživi svoje tiho življenje. ALEŠ HAFNER VRTIMO GLOBUS Konservativci so proti If they had a baby, vvould it be the perfeet “Euro-person ?” »Če bi imela otroka, bi bil to popoln evro-človek?« se glasi gag francoske propagandne agencije Publicis, ki ga je 10. marca objavil Wall Street Journal. Ustvarjalci oglasa so si nakopali jezo britanskih konservativcev, ki so še zmeraj zadržani glede ideje o združitvi med obalama Rokava, da se ji še smejati ne morejo. Premalo joda Zaradi pomanjkanja joda v hrani umre v Indiji približno 90.000 otrok, 150 milijonom ljudi pa grozijo možganske poškodbe, počasnejša rast in bolezni žleze ščitnice. Strokovnjaki, ki so objavili svoje poročilo v National Medical Journal of India, ugotavljajo, da je Indija država, kjer trpi zaradi pomanjkanja joda v hrani največ ljudi: 54 milijonov jih je golšavih, več kot dva milijona duševno zaostalih in šest milijonov z nevrološkimi okvarami. Kuhinjska sol, ki je naprodaj v Indiji, mora biti obvezno jodirana, vendar je to težko nadzorovati, zato strokovnjaki priporočajo, naj prebivalcem na ogroženih območjih dajejo injekcije jodiranega olja. Omenjeno poročilo še ugotavlja, da se deset otrok od vseh, ki se rodijo vsako uro, ne duševno ne telesno ne bo razvilo tako, kot bi se lahko, in to samo zaradi pomanjkanja joda. Največja ekološka nesreča v ameriški zgodovini Zgodila se je ekološka nesreča, na kakršno so varuhi narave opozarjali že, odkar so pred 12 leti začeli črpati nafto na severu Aljaske (North Slope), kot nalašč ravno na dan (24. marca), ko je 3100 prebivalcev Valdeza na jugu te ameriške zvezne države hotelo počastiti 25-letnico neke druge nesreče: potresa na Aljaski leta 1964, zaradi katerega je to mesto zadel strahotni val in odnesel 131 ljudi. Tristo-metrski supertanker Exxon Valdez z nosilnostjo 214.000 ton, ki je na terminalu v Valdezu, južnem delu 1280 kilometrov dolgega naftovoda čez Aljasko, načrpal 1,2 milijona sodčkov surove nafte, je bil na poti skozi Ožino princa Williama. Medtem ko je manevriral, da bi se izognil ledenim goram, je zadel na podvodno plitvino Blight Reef, počil na boku (8 od 17 rezervoarjev, od teh 13 polnih, je bilo poškodovanih) in gosta nafta je začela odtekati v eno najčistejših ameriških morij. :---------------------------■----- - -. Takoj je bilo jasno, da bo to katastrofa za življenje v morju. Še ko je nafta lila iz tankerja, so reševalci našli race z zlepljenim perjem in morske leve s plavutmi, trdimi od nafte, ki so se oklepali bližnjih boj. Izteklo je kakšnih 40 milijonov litrov surove nafte in naredilo osem milj dolg in štiri milje širok madež. To je največja in verjetno najhujša ekološka katastrofa v ameriški zgodovini in ne bi se mogla zgoditi v bolj neugodnem času. V vodah okoli Valdeza živi veliko kitov, vider', tjulenjev, delfinov in najrazličnejših ptic, povrhu je to eno od komercialno najdonosnejših ribjih lovišč na Aljaski. Ravno zdaj je napočil čas za ribolov. Ogroženi so trske in lososi, ki se v tem času podajajo na spomladansko potovanje. Seveda se bojijo tudi tega, da bo katastrofa odvrnila letoviščarje, ki prihajajo na izlete s čolni opazovat kite. Še zmeraj ni znano, kako je lahko Exxon Valdez nasedel. Nesreča se je zgodila v popol- noma mirnem morju, kapitan ladje Joe Hazle-wood pa je plul po tem območju več kot deset let. Kot je povedal predsednik družbe Exxon Shipping, je bil tanker miljo stran od svoje smeri, čeprav je navigacijski sistem deloval in kapitanovo prizadevanje, da bi spravil ladjo nazaj v ozki prehod, je bil, kot bi »skušal parkirati cadillaca na prostorčku, ki bi komaj zadoščal za volksvvagen«. Reševalci skušajo ustaviti širjenje madeža z verigo posebnih boj, obalna straža ga je skušala razkrojiti s kemikalijami. A lokalni veljaki očitajo počasnost Exxonu in vodilnim ljudem naftovoda: ladja je namreč že nekaj ur tičala sredi nafte, ko še ni bilo od nikoder nikogar. V obalnem pasu Aljaškega zaliva zdaj vlada izredno stanje, nafta pokriva že 260 kvadratnih kilometrov Tihega oceana. Na pomoč so poklicali eno najbolj znanih svetovnih družb za splavljanje nasedlih ladij, nizozemsko družbo Šmit International. Ta bo skušala odpeljati nasedli tanker in bo pomagala pri čiščenju nafte. V Anchorage so z letalom poslali 35 ton materiala, predvsem plinskih generatorjev, kompresorjev in potapljaške opreme. Zaskrbljeni ameriški predsednik George Bush je poslal v Valdez svojega ministra za promet Samuela Skinnerja, vodjo agencije za varstvo okolja Williama Reillyja in poveljnika obalne straže Paula Yosta, da bi pomagali preprečiti še hujše posledice nesreče in popraviti škodo, kolikor je mogoče. Poleg družbe Exxon, lastnice nasedlega tankerja, sodeluje pri čiščenju še 14 ameriških agencij. Kot je povedal Skinner, je prva dolžnost čimprej očistiti nafto, o tem, kdo bo plačal stroške čiščenja, bodo razpravljali kasneje. Nesreča bo ne le ohromila življenje v morju, ampak bo še en argument več, ki ga bodo uporavili varuhi okolja proti razvijanju naftne industrije na Aljaski. Nasprotujejo zlasti ameriškim načrtom, da bi vrtali v arktičnem narodnem parku. Ta načrt zdaj obravnava kongres. A Bush je jasno povedal svoje mnenje: kljub katastrofi, ki se je zgodila, ne nasprotuje temu, da brše naprej previdno iskali nafto. Anekdoti za danes Na današnji dan leta 1746 se je rodil španski slikar in grafik Francisco de Goya Y Lucien-tes, ki je z demonično silo upodabljal vojno in bedo, človeške strasti in norosti (umrl 1828). Ko je bil Goya nekoč na razstavi, je nekdo pretirano hvalil platno, ki se njemu ni zdelo nič posebnega. »Kako je slika lepa!« je govoril občudovalec. »Lepa in naravna. Ta slikar zares slika tako, kot diha.« »Ah!« se je ironično začudil Goya, »torej je avtor te slike nadušljiv?« Goya se je raje družil s preprostimi ljudmi kot z gospodo. Nekoč bi moral na dvor in oblekel se je v imenitno obleko, v kateri se ni prav nič dobro počutil. Na cesti je opazil nekaj svojih prijateljev, ki so z mulami razvažali premog. Skrivaj se jim je približal od zadaj in jih za šalo malo obrcal. Ko so ga spoznali, so se šali smejali in vzklikali: »O, Goya, kako ste lepi! Kakšno lepo obleko imate!« In začeli so ga otipavati s svojimi rokami, črnimi od premoga in olja, da je bila na koncu Goycva obleka tako črna in umazana, da nikakor ni »mogel« v njej na dvorno zabavo. 30. marec 1867 Aljaska (Alaska), odleta 1959 zvezna država ZDA, leži na severozahodnem delu Severne Amerike, med Kanado, Tihim oceanom, Sovjetsko zvezo in Severnim ledenim oceanom. Meri 1.518.717 kvadratnih kilometrov, na njej živi približno 300.000 prebivalcev. Glavno mesto je Juneau, največje mesto pa Anchorage. Najvišja gora je Mount McKin-ley (6188 m), najdaljša reka pa Yukon. Aljasko je leta 1741 odkril ruski raziskovalec Vitus Bering. Leta 1783 so Rusi ustanovili prvo kolonijo na otoku Kodijaku. Kmalu pa so se za to ledeno, negostoljubno pokrajino začele zanimati še druge države, in Rusi so po krimski vojni spoznali, da jo bodo izgubili tako ali drugače, odločili so se za »drugače« in jo ponudili v odkup ZDA. Dne 30. marca 1867 je bila sklenjena pogodba med državama. ZDA so se zavezale plačati Rusiji sedem milijonov 200 tisoč dolarjev. Sporazume- *: la sta se ruski opolnomočenec Eduard de Stockl in ameriški zunanji minister William H. Stevvard. To je bila največja kupčija v zgodovini ZDA, in vendar je bila večina Američanov proti. Javno mnenje je bilo, da so si pridobili, priborili, kupili ali priključili že dovolj zemlje. Kaj naj torej počno s to negostoljubno deželo, na kateri lahko živijo samo Eskimi in polami medvedi. Kongres se je obiral dve leti, ko pa je bila kupčija le odobrena, je Ste-ward telegraGral besedilo kupne pogodbe v Rusijo na svoje stroške — 9000 dolarjev je bilo takrat zelo veliko. Aljasko pa so njegovi rojaki imenovali Ste- wardov hladilnik, Stewardova nesposobnost. Na slabem glasu je bila Aljaska še dolgo potem, ko so v njenih rekah in gorah odkrili zlato in ga v sorazmerno kratkem času nakopali za 760 milijonov dolarjev, to je desetkrat več, kot so zanjo plačali. Pravo vrednost so dale Aljaski svetovne vojne in razvoj industrije. Postala je pomembna strateška točka. Leta 1968 so bila odkrita velika naftna polja. Samo na enem kraju je bilo odkrite 1,5 milijarde ton nafte, kar je tretjina vseh ameriških rezerv tega »črnega zlata«. Danes je Aljaska znana po vsem svetu po svojih naravnih bogastvih. Dogodki na današnji dan 1746 Rodil se je veliki španski slikar Francisco Jose de Goya (umrl leta 1828). 1853 Rodil se je eden največjih slikarskih genijev Vincent ran Gogh (umrl leta 1890). Naslikal je okoli 800 slik, od katerih je bila samo ena prodana v času njegovega življenja. 1856 S sklenitvijo mirovne pogodbe v Parizu se je končala krimska vojna, ki se je začela leta 1853. 10. stran ★ DELO KAM; KAKO IN KDAJ, PO DOMOVINI INPO SVETU IZ PROGRAMA 89 TAM, KJER SE PREJ... MALLORCA 25. 4. 7 dni RODOS 11. 4.14 dni 25.4. 7 dni KRETA 11. 4.14 dni 25.4. 7 dni TUNIS 25. 4. 7 dni /air tours 'yugoslavia POC ITNICE ZAČENJA POLETJE 2.604.000 dinarjev 2.520.000 dinarjev 2.742.000 dinarjev 3.050.000 dinarjev 2.802.000 dinarjev 2.310.000 dinarjev 1. MAJ POČITNICE OB MORJU - V PLANINAH - NA JEZERIH PRAZNIK V UMAGU in izlet z ladjo v BENETKE 28. 4.-2. 5. z avtobusom iz Ljubljane 4 polni penzioni 540.000 dinarjev DUBROVNIK 26. 4.-3. 5. z letalom iz Ljubljane polpenzion že od 752.000 dinarjev ZAHTEVAJTE PRAZNIČNE PROGRAME V VAŠI AGENCIJI POTOVANJA AŽURNA OBALA ANDORA • COSTA BRAVA - z avtobusom in letalom 26. 4. 7 dni, 690.000 dinarjev in 95 USD LESK FRANCOSKEGA JUGA PROVANSA 9 AŽURNA OBALA • ALPE z avtobusom 29. 4.-8 dni 490.000 dinarjev in 1150 FRF Ljubljana, Mestni trg 8, tel. 061/222-711, 222-741, .Portorož, tel. 066/73-264, 76-496 c Slavnik koper ANTIČNA TURČIJA, od 27. 4. do 7. 5. 1989, 11 dni, avtobus (TROJA, EFES, BODRUM, HIRAPOLIS, PERGAMON, KUSA-DAŠI1 BARCELONA, od 29. 4. do 6. 5. 1989 cena 600.000 din in 150 DM. KRIŽARJENJA: VZHODNO SREDOZEMLJE od 9. do 21. 4. 1989 ZAHODNO SREDOZEMLJE, od 21. do 29. 4. 1989 ZAHODNO SREDOZEMLJE, od 21. 5. do 5. 6. 1989 ITALIJA—GRČIJA—TURČIJA, od 30. 4. do 12. 5. 1989 ITALIJA—GRČIJA—TURČIJA, od 12. 5. do 21. 5. 1989 VZHODNO SREDOZEMLJE, od 18. 10. do 11. 11. 1989 1. MAJ: Portorož, Umag, Medulin, Savudrija, Pula, Bled, Brioni MALI LOŠINJ, avtobus, od 27. 4. do 2. 5. 1989 POMLADANSKA SMUKA KANIN DAVISOV POKAL V SPLITU od 6. 4. do 9. 4. 1989 POSLOVALNICA Ljubljana Tavčarjeva 8 a, tel. (061) 321-351 POSLOVALNICA Koper Kidričeva 44, tel. (066) 22-660 O Yugotours i TU...« OC IV Ljubljana, Titova 36, IX, tel. (061) 321-794, 321-795 OHRID vikend, 3 dni odhod 27. aprila, 11. in 18. maja OHRID ZA PRVI MAJ 4 dni - 30. aprila OHRID - MALE POČITNICE 4 dni - 7., 14., 21. maja PARIZ 8 dni - odhod 11. aprila ŠRI LANKA 11 dni - odhod 29. aprila JADRAN ZA PRVI MAJ - od 28. 4.-2. 5. 89 UMAG-ROVINJ-ZADAR-TROGIR-DUBROVNIK MOSKVA-LENINGRAD 8 dni - 21. aprila in 10., 17. maja . KIJEV—LENINGRAD—MOSKVA 8 dni - 13., 27. aprila in 4., 18., 25. maja MOSKVA-LENINGRAD-HELSINKI 8 dni - 21. aprila Yugotours -Narom KOMBINIRANA TURA 10 dni - bus/letalo/vlak ZELO UGODNA CENA - POLNI PENZIONI BUDIMPEŠTA-LVOV-LENINGRAD-MOSKVA- — KIJEV—BUDIMPEŠTA Odhodi: 21., 29. maja, 6., 14. junija Cena: od 1,290.000 do 1,480.000 din Odhodi tudi 9. in 17. julija VZHODNOEVROPSKA TURA 11 dni BUDIMPEŠTA-KRAKOV—VARŠAVA—BERLIN-- PRAGA-BRATISLAVA—DUNAJ Odhod 18. junija, SAMO 1,650.000 din POLARNI KROG 16 dni - bus/letalo/vlak Odhod 25. junija, SAMO 2,950.000 din SIBIRIJA 15 dni - bus/letalo/vlak Odhod 4. julija, SAMO 4,500.000 din PRIBALTIK IN BELORUSIJA 16 dni Odhod 30. maja, SAMO 2,400.000 din TEČAJ NEMŠČINE V VZH. BERLINU 16 dni - vlak/ letalo Odhodi 1., 16. julija in 6., 8. avgusta TEČAJ NEMŠČINE V DRESDENU 15 dni - vlak/ letalo Odhodi 1., 15., 29. julija in 12. avgusta TEČAJ RUŠČINE V MOSKVI 25 dni - vlak Odhodi 29., 30. junija in 1., 30., 31. julija Počitnice toplega Sredozemlja Turistična in potovalna agencija Kompas je na včerajšnji tiskovni konferenci v Ljubljani predstavila svoj katalog »Počitnice v tujini«, ki na 28 straneh in v nakladi 70.000 izvodov predstavlja svojo letošnjo poletno počitniško ponudbo v Grčiji, Španiji, na Cipru, v Tuniziji, na Malti in v Izraelu. Ker bodo počitnice za Jugoslovane letos še dražje, kot so bile prejšnja leta, je skupina Kom-pasovcev letošnje počitnice v tujini pripravila še skrbneje: za svoj denar naj bi gostje dobili tisto, •kar jim je obljubljeno in kar pričakujejo. V Grčiji je to nekaj otokov, med njimi Kreta, kjer bo mogoče v več turističnih krajih izbirati med počitniškimi stanovanji in hoteli različnih kategorij, med mirnejšimi predeli in objekti, kjer je podnevi pestro športno in ponoči živahno nočno življenje. V vseh teh krajih pa so dolge peščene plaže, primerne tudi za družine z majhnimi otroki. — Sicer pa je Kreta najjužnejši in največji grški otok, ki je pravi raj za sprostitev v toplem podnebju, polnem sonca. Poleg tega so tod vsepovsod spomini na dolgo zgodovino in mitologijo, na skrivnostno predpreteklost, zavito v legende o silnem biku Minotavru, kralju Minosu in njegovi hčerki Ariadni. Popotniki, ki so že bili na grškem otoku Santorinu, pravijo, da menda ni nobene pokrajine, ki bi jo lahko primerjali s tem otokom v Kikladih. V teh »prazgodovinskih Pompejih v Egejskem morju« dobi človek občutek glasbenih različic na en sam motiv miru in lahkotnosti. Čeprav je to karseda živahen otok, sprejme vsakega tujca prijateljsko in je na stežaj odprt vsakomur. — Kompas je na otoku rezerviral za svoje goste skromno, vendar prijetno opremljene hotelske sobe v krajih Kamari in Perisa; slednji ima najdaljšo in najlepšo plažo v Santorinu, poleg tega pa je najprimernejše okolje za miren in brezskrben dopust. Tisti, ki se bodo odločili za počitnice na otokih Mikonos ali los, bodo z letalom pristali na Santorinu, kjer bodo preživeli prvo romantično noč letošnjih toplih počitnic, naslednji dan pa bodo z ladjo odpluli na cilj svojega dopusta. Na Miko- GENERALTURIST GENERALTOURS '89 Izšel je katalog z bogato ponudbo potovanj v tujino: Evropa, Afrika, Azija, Severna Amerika! PRVOMAJSKI PRAZNIKI OB MORJU: 26. 4.-2. 5. ali 28. 4.-2. 5. Fiesa, Umag, Poreč, Pulj, Rabac, Mali Lošinj, Veli Lošinj _________. •' •; .-r ;______a-- ________ Priporočamo pomladanske izlete: ,r LIECHTENSTEIN, avtobus 3 dni, 27. 4. BARCELONA-ANDORRA, avtobus 5 dni, 7. 4., 26. 4., 12. 5., 26. 5., 2. 6. VARAŽDIN-BLATNO JEZERO, avtobus 3 dni, 21. 4., 28. 4., 19. 5. POLJSKA, avtobus 8 dni, odhodi: vsako soboto v aprilu in maju, zelo ugodna cena! NEAPELJ-RIM-FIRENCE, avtobus 6 dni, 29. 4. BRIONI —PULJ —RABAC, avtobus 2 dni, 13. 5., 20. 5., 27. 5., 3. 6. Za zaključene skupine datumi po dogovoru! STROKOVNA POTOVANJA Hannovrski industrijski sejem, 5.-8. 4. in 8. —12. 4. IFSSEC, alarmna tehnika, London, 9.—14. 4. SICOB, informatika, telematika, pisarniška oprema, Pariz, 17.-20. 4. Radiološki kongres ICR, Pariz 30. 6.-9. 7. in 1.—8. 7. - za vplačila do 31. 3. je cena zagotovljena! PROGRAM ,VITlLlGO’ KUBA - HAVANA Odhoda: 1. 5. in 19. 6. Zdravniški pregled, 3 seanse fototerapije (trajna repigmentacija), 7 polpenzionov DELOVNE ORGANIZACIJE POZOR? Nudimo .vam letovanje po ugodnih cenah: Umag, Crikvenica, Vrbnik, Punat, Silo — informacije tel. 217-252 Prodaja domačih in mednarodnih letalskih in železniških vozovnic. Programi in informacije: GENERALTURIST, Gosposvetska 7, tel. 217-223, 217-215. nosu se bodo srečevali z umetniki z vsega sveta, ki jih ta otok zaradi svoje pestrosti že dolgo zapeljuje in navdušuje, na losu pa z mladimi z vsega sveta, ki so ta otok pravzaprav odkrili za turizem. Tudi v Španiji je Kompas za letošnje poletje rezerviral za svoje goste sobe na dveh otokih v Balearih, in sicer na Mallorci in Ibizi. Na obeh otokih bo mogoče izbirati med hoteli in počitniškimi stanovanji, na vsakem od obeh otokov pa se bodo Kompasovi gostje lahko odločali med več kraji, pač glede na svoje dopustniške želje. Mallorca, največji otok v Balearih, nudi vsakomur pravzaprav čisto vse, kar želi na dopustu; kdor ne more brez hrupa, gneče in zabave, bo tam prav tako zadovoljen kot tisti, ki ga privlačita mir in samota. Čeprav prihajajo na otok dopustniki z vsega sveta in čeprav je tam marsikje turizem industrija, je na otoku vendarle mogoče najti majhne, samotne zalivčke, ki vabijo h kopanju. V vsakem večjem turističnem kraju je vsekakor ogromno možnosti za vsakršno zabavo in za športno udejstvovanje, v vseh krajih na otoku, večjih in manjših, pa je dovolj gostiln in drugačnih lokalov z zares pestro in (kar je tudi pomembno) ne predrago ponudbo. La Isla blanca ali Beli otok, kot imenujejo Ibizo v Balearih; od nekdaj velja za del neokrnjene narave in življenjskega veselja. Zato je eden od najbolj priljubljenih ciljev potovanj, ki obiskovalcem nudi celovito dopustniško ponudbo: mir in družabnost, šport in zabavo, sončenje in kopanje na čudovitih plažah, tekmovanja v tenisu in jadranju, potem pa še pohajkovanja in vsakršna srečanja. - Tudi na tem otoku bo mogoče izbirati med več kraji in več hoteli ali počitniškimi stanovanji. S Kompasom boste letos lahko počitnikovali prav na drugem koncu Sredozemskega morja: na Cipru, otoku boginje lepote in ljubezni Afrodite, ki se je na nekem čisto določenem kraju, ob visoki skali, rodila iz morske pene. V treh krajih na otoku boste lahko izbirali med hotelom ali počitniškim stanovanjem, se kopali v čistem morju, poležavali na čistih plažah, se ukvarjali s špor- r ZDRAVILIŠČE LAŠKO Pripravili smo vam PRVOMAJSKI ODDIH A PROGRAM - od 28. 4. do 2. 5. 89 - 4 penzioni cena: 520.000 din za osebo v dvoposteljni sobi B PROGRAM - od 26. 4. do 2. 5. 89 — 6 penzionov cena: samo 600.000 dih za osebo v dvoposteljni sobi Vsa doplačila po veljavnem ceniku storitev. PROGRAM ZAJEMA: — polni penzion in neomejeno kopanje v termalnem bazenu — celovečerno folklorno predstavo z zabavo — nastop revijskega orkestra z gosti — ogled Pivovarne z degustacijo piva — predpraznično kresovanje na gradu Tabor — prvomajski piknik na Šmohorju. UGODNOSTI: — organizirano varstvo in razvedrilo za otroke — DRUŽINSKI POPUST: 1. otrok (do 14 let starosti) GRATIS vsak naslednji - 50% popusta — upokojenci: 10% popusta. Pa še nekaj REZERVACIJA S 5% popustom (Na osnovi poslanega kupončka vam nudimo dodaten 5% popust na navedene cene Prosim rezervirajte mi prvomajski oddih od..........do..........1989 ime: naslov: število odrasllih oseb: . . . število otrok: . . dravilišče Laško, 63270 Laško J lip globtour ixx xx xx xx XX I xx xx XX XX XX :'x:- ;ijS XX XX •XX XX •:x: XX XX XX XX jS: xx XX XX XX XX •XX :::::: Xv •XX Xv ;•:•/ •XX XX XX XX •••.•. XX XX "X" XX XX XX XX XX- XX XX XX XX I? jijij: XX XX xx xx XX XX XX XX XX XX XX. XX XX XX XX XX XX s;. m m m Xv ‘•:x xx xx i HŠ xx xx •*:x: •::x xx ••••.• Xx XX XX x:j. XXX XX XX XX XX EMONA GLOBTOUR. LJUBLJANA TRAVEL AGENCY — 61000 LJUBLJANA ŠMARTINSKA 130 JUGOSLAVIJA HPOTOVANJA ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE TUJINA: - MONAKO - NICA - MARSEILLES - BARCELONA 1. skupina: od 25. do 29. 4. (avtobus, letalo) 2. skupina: od 29. 4. do 3. 5. (letalo, avtobus) - CIPER, 4 dni: od 1. do 4. 5. - PRAGA, 3 dni: od 28. do 30. 4. - DUNAJ - BRATISLAVA - PIEŠTANY, 3 dni, odhod 28. 4. - SAN MARINO - URBINO, 3 dni, dohod: 29. 4. - OTOK ELBA - SIENA, 3 dni, odhod: 28.4. PRVOMAJSKO SMUČANJE V KAPRUNU Apartmaji in hotel - posebne ugodnosti za ■ Globtourove goste! DOMOVINA: - PLITVICE - KUKLJICA - KORNATI, 4 dni, od 28. 4. do 1. 5. - 1. MAJ V DUBROVNIKU, 7 polnih penzionov v hotelih L, A in B kat. in letalski prevoz, od 26. 4. do 3. 5. - LOVRAN, hoteli B kategorije, od 28. 4. do 2. 5. - UGODNO! IZLETI ZA ZAKLJUČENE SKUPINE enodnevni: Munchen, Bratislava, Gross-glockner, Salzburg, Celovec, Benetke, Pliberk in Šentanel, Gorica in Kras dvodnevni: Munchen, Bratislava, Praga, Budimpešta, Firence, Verona-Garda, Padova-—San Marino, Cortina-Grossglockner, Salzburg, Dunaj večdnevni: Praga, Budimpešta, Liechtenstein, Firence-San Marino, Firence, Siena-—Elba—Piša—Firence, Bari—Pompeji—Ca-pri-Sorento—Barcelona-Madrid (letalo, avtobus) POMLADANSKI IZLETI PO DOMOVINI - DUBROVNIK IN ČRNA GORA, 2 dni, letalo - avtobus, odhodi: 13. 5. ter 17. in 24. 6. - DUBROVNIK IN ČRNA GORA, 3 dni, letalo - avtobus, odhodi: 12. 5. ter 16. in 23. 6. - OHRID od četrtka do nedelje, letalo - ladja — avtobus, odhodi: 13. aprila, 4. 11., 25. maja in 22. junija - OHRID od nedelje do četrtka, letalo - avtobus, odhoda: 21. maja in 11. junija MOSKVA—LENINGRAD—MOSKVA - 9 dni: od 29. maja, do 6. junija IZREDNO UGODNA CENA! POČITNICE NA CIPRU 4, 5 in 8-dnevne počitnice do oktobra! POČITNICE V DUBROVNIKU 7-dnevne' počitnice v različnih hotelih (A, B in L kat.), z letalskim prevozom ali brez! MATURANTSKI IZLETI Izleti po Jugoslaviji,’ ČSSR in Madžarski! S PLETILKAMI IN VOLNO NA »Tl« - tečaj dvobarvnega pletenja v Zdravilišču Laško! SEJMI - London, sejem pohištva, od 23. do 26. 4., - Kobenhavn, sejem pohištva, od 3. do 6.5., - Frankfurt - INTERSTOFF, od 10. do 13. 4., - Munchen, sejem gradbeništva - BAUMA, od 10. do 16. 4., - Pariz, sejem informatike - SICOB, od 17. do 20. 4., - Pariz - FAST FOOD, 31. 3. Ljubljana: Poslovalnica Maximarket, Trg revolucije 1, tel. (061) 213-912, Gosposvetska 4, tel. (061) 327-743, 311-164, 313-230, 324-349, Maribor: Sodna 5, tel. (062) 25-582, 28-860, Celje: Čuprijska 1, tel. (063) 23-139: Radenci: Hotel Radin, tel. (069) 73-375, Novo mesto: Komandanta Staneta 19, tel. (068) 25-125, Portorož: Obala 33, tel. (066) 73-356, Ajdovščina: Prešernova 7, tel. (065) 62-335, Nova Gorica: Delpinova ulica, tel. (065) 24-608, 24-728, Bled: Cesta svobode 9, tel. (064) 77-790, Ptuj: Trstenjakova 11, tel. (062) 775-261 XX XX -•XXv ;:|;e XX; XX XX :'•:•:• ;:x: XX :xx XX XX •XX •XX :xx •XX 'XX XX •XX XX'. XX XX XX XX XX •XX •XX XX’ i-ijij XX; XX XX ‘#: xx :-:x: ■xx x:x v.v XX. :::::: Sj: §•: xx XX •••.v x:x :xx XX; XX XX •■•••; >.X. XX; ti, potovali po otoku, se zabavali v številnih nočnih lokalih — in se čudili prijaznim domačinom, kakršnih ni menda nikjer v turističnem svetu. Poleg tega bo letošnje poletje Kompas peljal svoje goste še na peščene plaže Hamameta v Tuniziji, na Malto, otok v Sredozemskem morju, in v izraelsko turistično središče Natanijo. Ob celotni Kompasovi ponudbi počitnic v tujini je treba posebej poudariti Janezovo ponudbo, počitnice v teh krajih, ki bodo cenejše od najcenejših, kot pravijo v tej veliki turistični agenciji. Kogar to zanima, naj si oskrbi Kompasov počitniški katalog v eni od Kompasovih poslovalnic ali v pooblaščeni turistični agenciji. KOM PAS, JUGOSLAVIJA ^ Grčija, Španija. SLTOVENIJATURIST pojdite z nami! PRVOMAJSKA VESELA PRUŽBA_______________ Postanite član našega kluba VESELA DRUŽBA, pojdite z nami v: ■ POREČ, bungalovi S. Nikola — iz MB, CE, U — od 27. 4. do 2. 5., cena 454.000 din, ■ POVUAN NA BRAČU, h. Galeb es iz MB, CE, U — od 27. 4. do 2. 5., cena 520.000 din, ■ PUNAT na KRKU, h. Park es iz MB, CE, U — od 27. 4. do 2. 5., cena 540.000 din »Stari« člani našega kluba imate na gornje cene popust, vsi novi pa prejmete članske izkaznice, vsi pa še paket . .. . ' presenečenja! PRVOMAJSKI IZUETI______________________ PARIZ — es — 7 dni, odhod 27. 4. ■ AMSTERDAM — es — 5 dni, odhod 26. 4. ■ SICILIJA — cs + & — 5 dni, odhod 27. 4. ■ RIM — es - 4 dni, odhod 27. 4. ■ FIRENCE -«-3 dni, odhod 27. 4. ■ ALPSKA TURA - - 4 dni, odhod 28. 4. ■ GRČIJA — ►)- + cs + e=s - 7 dni, 24. 4. ■ SEVERNA ITALIJA - - 3 dni, odhod 29. 4. ■ DUNAJ — es — 2 dni, odhod 27. 4. ■ GRADEC — es — 1 dan, odhod 2. in 6. 5. Pomladanski sejem! ■ MUNCHEN — & — 1 dan, odhod 27. 4. *■ ČRNA GORA -►>-+« + cs — 4 dni, odhod 28. 4. ■ MAKEDONSKA JEZERA - cs + - 5 dni, odhod 27. 4. ■ HRVATSKO ZAGORJE - o - 1 dan, odhod 29. 4. PRVOMAJSKE POČITNICE___________________ ■ RAB (h. Imperialj ■ LOPAR — RAB (h. nas. San Marino) ■ PULJ (paviljon Zlatne stijene, h. Splendid, apart, Verude-la) ■ MEDULIN (h. Mulila) ■ RABAC (h. Apollo, h. Lanter-na) ■ UMAG (h. Kristal, apart. Polynesia/Samoa) ■ ROVINJ (h. Montauro) ■ B. BISTRICA POMLADANSKI IZLETI_____________________ ■ PLIBERK — es — 1 dan, odhod 8. 4. ■ BENETKE — es — 1 dan, odhod 8. in 15. 4. ■ SAN MARINO-RAVENNA - es> - 2 dni, odhod 20. 5. ■ MALA AZIJA: TROJA-IZMIR-EFEZ-PEGAM - a + o - 9 dni, odhod 17. 5. ■ SOVJETSKA ZVEZA: LVOV-MOSKVA-LENINGRAD -KIJEV - es + cs + - 10 dni, odhod 29. 5. in 14. 6. ■ GRČIJA: ATENE-DELFI-MIKENE-METEORA-SO- LUN — cs + es — 7 dni, odhod 18. 5. in 1. 6. ■ MAKEDONIJA - cs + - 5 dni, odhod 17. in 24. 5. Program MATURANTSKA DOŽIVETJA Program s cenami lahko dobite v vseh poslovalnicah, svetovali pa vam bi ■ BARCELONA - es - 6 dni, odhod 26. 6. ■ MATURANTSKI VLAK V MAKEDONIJO od 24. 6. do 30. 6. Program IZLETI ZA ŽOIARJE______________ Eno, dvo in tridnevni izleti po Sloveniji in Jugoslaviji! SEJMI__________________________________ Organiziramo oglede sejmov v Italiji in Nemčiji. Vse informacije tel. 061/325-848! MUZEJSKI VLAK _____________________;___ ■ Posebno vožnja v KAMNIK, 13. 5., STARŠI IN OTROCI, STAREJŠI IN MLAJŠI, doživite čar vožnje s starim vlakom! ■ Posebna ponudba za skupine! ZDRAVILIŠČE ATOMSKE TOPLICE ■ Preventivni športno-rekreacijski paket, zdravstveni pa- ket, shujševalni paket, turistični paket. Program s cenami vam je na voljo v vseh SLOVENIJATURI-STOVIH poslovolnicoh! — ■ INFORMACIJE IN PRIJAVE_________________ SLOVENIJATURIST, Ljubljana (061) 325-646, 325-651, Maribor (062) 28-990, 28-851, Celje (063) 24-719, 26-010, Murska Sobota (069) 21-189, Rogaška Slatina (063) 811-488, Nova Gorica (065) 26-012, 26-554, Koper (066) 21-358, Portorož (066) 75-670, Pulj (052) 23-629, Podčetrtek (063) 828-000, Bohinjska Bistrica (064) 76-145, Bitola (097) 34-623, 36-623. SLOVENIJATURIST tkf,pojdite z nami! ZIMSKE POČITNICE - SMUČANJE 88/89 * SMUČAJMO V APRILU! - VAL THORENS/Francija, 15. 4. 7 dni, ugodno - BOVEC/Kanin - BOHINJ/Vogel PRVOMAJSKI SMUČARSKI ARANŽMAJI * PRVOMAJSKI KLUB VAL THORENS - EKSKLUZIVNO - ZABAVNO! - 26. 4. do 2. 5. 89 (odhod 25. 4.) ->■ enotedenski paket, okoli 280 DEM + 200.000 din/osebo - 2, 3, 4, 5-posteljni apartmaji * PRVOMAJSKI KLUB BOHINJ in BOVEC POČITNICE 88/89 OB MORJU Senior klubi 4= HVAR - OTOK SONCA, hotel Adriatik * DUBROVNIK, hotel PALAČE * MALI LOŠINJ, hotel AURORA »MINI POČITNICE« - 1. MAJ, 4 ali 6 dni - POREČ, že od 299.000 din dalje - ROVINJ, že od 240.000 din dalje - BOUBrač, že od 310.000 din dalje - HVAR, že od 240.000 din dalje - DUBROVNIK, že od 230.000 din dalje IZLETI PO DOMOVINI ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE * SAJ NI RES PA JE - OHRIDSKO JEZERO za počitek in potep, 30. 4., letalo, cena 990.000 din * OHRIDSKO JEZERO, 26. 4., letalo, cena 1.119.000 din * SOLUN-OHRIDSKO JEZERO-SKOPJE, 26. 4., letalo, cena 1,498.000 din * SLOVENSKA PLAŽA - BUDVA, 26. 4., ladja- - letalo, cena 1,185.000 din * VIS, 28. 4., avtobus, 615.000 din * SAMOSTANI SRBIJE, 28. 4., letalo, 1,345.000 din * ZA 1. MAJ NA BRIONE, 26. 4., od 495.000 din naprej PRIPOROČAMO: ZA VSE, ki bi želeli preživeti prvomajske praznike malce drugače 4= ANTENINA KARAVANA - Pulj/VERUDELA - 28. 4. do 2. 5., cena 320.000 din S KOMPASOM NA KONCERTE V MUNCHEN: * 18. 4. 89 - GARY MOORE, 1 dan, 165.000 din * 3. 5. 89 - ELTON JOHN, 1 dan, 165.000 din * 14. 5. 89 - LINTON KVVESI JOHNSON, 1 dan, 165.000 din * 16. 5. 89 - skupina SIMPLY RED, 1 dan, 165.000 din * 21. 5. 89 - BEE GEES, 1 dan, 165.000 din * 21. 5. 89 - TOM JONES, 2 dni, 185.000 din * 21. 5. 89 - THE TUBES, 1 dan, 165.000 din NOVO! POSEBNA PONUDBA IZLETOV ZA SINDIKALNE SKUPINE: KORNATI, 3 dni; MEDJIMUHJE, 2 dntfGRADE-C—RADENCI, 2 dni; HRVATSKO ZAGORJE, 1 in 2 dni; MAKEDONIJA—OHRID, 4 in 5 dni; VIS, 3 in 4 dni; HVAR, 3 dni; ČRNA GORA, 3 dni; SARAJE-VO—MOSTAR—DUBROVNIK, 3 dni; IZLETI K SOSEDOM (Avstrijska Koroška, Italija), 1 dan; VIPAVSKA DOLINA in GORIŠKA BRDA, 1 dan; VIPAVSKA DOLINA IN REZIJA, 2 dni; V PRIPRAVI: - VOJVODINA, gurmanska tura, 3 dni - KOPAČKI RIT, 2 1/2 dni - PLITVIČKA JEZERA 9 rini________ IZLETI V TUJINO. ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE: * CIPER, 8 dni, 27. 4. * SVETA DEŽELA, 8 dni, 24. 4. * JORDANIJA—JERUZALEM —RDEČE IN MRTVO MORJE, 9 dni, 28. 4. * BANGKOK-SINGAPUR, 11 dni, 30. 4. * VELIKA KITAJSKA TURA MARCO POLO, 17 dni, 23. 4. * MOSKVA, 5 dni, 25. 4. * KI EV—LENINGRAD-PSKOV, 8 dni, 28. 4. * NEW YORK—SAN FRANCISCO-LOS ANGE-LES-LAS VEGAS-SAN DIEGO, 11 dni, 24. 4. * ZDA - MIAMI, 14 dni, 24. 4. * ZDA - MEHIKA, 14 dni, 24. 4. * KUBA - BISER KARIBOV, 13 dni, 21. 4. * INDIJA—KATMANDU, 14 dni, 23. 4. * NIZOZEMSKA EKSPRES, 8 dni, 28. 4. 4= RIM, 5 dni, 29. 4. * URBINO-SAN MARINO, 3 dni, 29. 4. * BENETKE,, 1 dan, 29. 4. * BUDIMPESTA-DUNAJ, 4 dni, 28. 4. * BRATISLAVA, 3 in 5 dni, 28. 4. * GRČIJA, 5 dni, 28. 4. * CARIGRAD, 4 dni, 1. 5. * AMSTERDAM, 4 dni, 27. 4. OSTALA POTOVANJA: 4= EGIPT, 4 in 5 dni - 6. 4.; 6 dni - 15. 4. in 3. 5. 4= LONDON, individualna potovanja, 3-8 dni, IZREDNO UGODNO! 4= LONDON, turistična potovanja 3 ali 5 dni 4= SINGAPUR, 13 dni, 23. 3., 20/ 4., 25. 5. * PEKING, 8 dni, 6. 4., 11. 5., 15. 6., 13. 7. 4= VELIKI KITAJSKI ZID, 10 dni, 11.6., 24. 7. * LEPOTE JUŽNE KITAJSKE, 15 dni, 26. 5., 4. 8. 4= SKRIVNOSTNI TIBET IN REKA JANGTZE, 17 dni, 30. 7., 27. 8. 4c MOSKVA—LENINGRAD-TALIN —RIGA—VILNA, 8 dni, 27. 5., 15. 7. 4= SAMARKAND-BUHARA, 8 dni, 13. 4, 11. 5. 4= SIBIRIJA, 9 dni, 14. 7., 18. 8. 4= ZDA - KRIŽARJENJE PO KARIBIH, 14 dni, 24. 4., 7. 6. * INDIJA KATMANDU, 14 dni, 17. 9. 4= TUNIZIJA IN NJENE OAZE, 8 dni, 21.4., 19. 5. * BUDIMPEŠTA, 3 dni, 21. 4. * KARLOVI VARI in PRAGA, 8 dni, 16. 4. * PRAGA — »Prodana nevesta«, 4 dni, 13. 4. 4= BRNO, 2 do 3 dni, za zaključene skupine PRIPOROČAMO * ZA SINDIKALNE ORGANIZACIJE - KOLEKTIVE - BRATISLAVA, vsak četrtek, 1 dan, od 30. 3. dalje - CARIGRAD, četrtek/nedelja, bus, samo 400.000 din in 15 USD 4= DUNAJ, 1 dan, musical CATS, 1. 4., že od 139.000 din dalje 4= CIPER, 4 in 5 dni, odhodi v četrtek in ponedeljek v aprilu in maju 4= EGIPT - posebno letalo, 4, 6, 8 in 10 dni v aprilu in maju 4= DUNAJ, 2 in 3 dni, 7. 4. * PRAGA, 4 dni, za zaključene skupine, ugodna cena! * SAN MARINO, tradicionalna prireditev - USTOLIČENJE SAN MARINŠKIH KAPITANOV - REGENTOV, 2 dni, 1. 4. * BENETKE, 1 dan, 15. 4. 4= BARCELONA - NICA, 4 dni, 16. 4., letalo-av-i tobus h V- Četrtek, 30. marca 1989 DELO ★ stran 11 KAM, KAKO IN KDAJ, PO DOMOVINI IN PO SVETU KOM PAS Vgl JUGOSLAVIJA POČITNICE 89 - TUJINA IZŠEL JE KATALOG »»POČITNICE 89 - TUJINA« KONKURENČNE CENE OD 2,117.000 din dalje * PALMA DE MALORCA, IBIZA, KRETA, SANTORIN, JOS, MIKONOS, LARNACA, LIMASOL, NATANIJA * NAJCENEJŠE NA TRŽIŠČU! ZA PLAČILA DO 15. MAJA ZAGOTOVLJENE CENE, ZA ODHODE DO 3. JULIJA V ŠPANIJO IN GRČIJO. * DIREKTNI POLETI Z BRNIKA V GRČIJO Z NAJNOVEJŠIM ADRIJINIM LETALOM AIR BUS _________ STROKOVNA POTOVANJA * BOLOGNA - COSMOPROF, 2 dni, 22. 4. * HANNOVER - INDUSTRIJSKI SEJEM, 4 dni - 5. in 7. 4. POSEBNO LETALO! i * BERLIN - VVASSSER 89«, 4 dni, 11.4. * LONDON - KNJIŽNI SEJEM, 4 dni, 2. 4. * LONDON - LIFS, Mednarodni salon pohištva, 4 dni, 23. 4. * LONDON — 11. mednarodni kongres radiologov, 1. 7. 89. * KOLN - INTERZUM, 4 dni, 27. 4. * HANNOVER, LIGNA, 4 dni, 3. 5. * KOPENHAGEN, skandinavski sejem pohištva, 4 dni, 4. 5. * PARIZ - MEDNARODNI KONGRES PEDIATROV, 7 dni, 23. 7. * PARIZ - KONGRES KOZMETOLOG, 6 dni, 13. 4. * PARIZ - GRAPHITEC, 4 dni, 19. 5. * PARIZ - SICOB, 3 dni, 17. 4., posebno letalo! * PARIZ - KNJIŽNI SEJEM, 4 dni, 19. 5. TEČAJI TUJIH JEZIKOV * ANGLEŠČINE - Bournemouth, Oxford, Brighton, Hovw, Cambridge, London; dvo in več tedenski tečaji, različni odhodi * TEČAJI SKOZI VSE LETO — francoščine — Pariz, italijanščine — FIRENCE: španščine — MADRID; nemščine - MUNCHEN in KČLN; * POSLOVNA ANGLEŠČINA - LONDON, BRIGHTON, 2 ali 4 tedne * POLETNI TEČAJI ANGLEŠČINE - ROMSEY, VVESTON SUPERMARE, BOURNEMOUTH, LONDON, OXFORD, CAMBRIDGE ORGANIZIRAMO ŠOLSKE PREVOZE PO PRE-GRESIRANI CENI, POSREDUJEMO PREVOZE Z AVTOBUSI VSEH VRST ZA ZAKLJUČENE SKUPINE (SINDIKATE, ŠOLE, UPOKOJENCE...). NAROČILA: Kompas, TOŽD TURIZEM, Prometna služba, Ljubljana, Pražakova 4, tel.: (061) 326-159. PRIJAVE ZA VSE TURISTIČNE ARANŽMAJE SPREJEMAJO VSE POSLOVALNICE KOMPASA , IN POOBLAŠČENE AGENCIJE V JUGOSLAVIJI! t r~T UTI1IIK Miklošičeva 17 telefon 311-542, 314-889 BOLGARIJA—TURČIJA—SIRIJA—JORDANIJA—I-ZRAEL—EGIPT, 20. 4. JORDANIJA—SIRIJA—TURČIJA—BOLGARIJA, 5. 5. SIRIJA—JORDANIJA—IZRAEL, 27. 4. EGIPT-IZRAEL-JORDANIJA, 28. 4. I7RAFI ?4 4 INDIJA—MALEZIJA—SINGAPUR, 24. 4. INDIJA—BALI—SINGAPUR, 29. 4. VELIKA KITAJSKA TURA IN HONG KONG, 20. 4., 18. 5. KITAJSKA-TAJSKA, SINGAPUR, 30. 4. ZDA/ZAHODNA'OBALA— HAVAJI, 17. 4. VELIKA JUŽNOAMERIŠKA TURA, 27. 4. 89 GRADOVI LUDVIKA BAVARSKEGA, 30. 4. KAPADOKIJA, 26. 4. KORNATI, 29. 4. CIPER/LARNAKA/, 13. 4., 20. 4., 27. 4. POREČ, ROVINJ, UMAG—HOTELI, APARTMAJI ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE PRVOMAJSKA SMUKA FRANCIJA - VAL THORENS 28. 4.-7. 5. UGODNE DINARSKE CENE FRIZERJI SEJEM PARFUMERIJE IN KOZMETIKE COSMOPROF ’89 - BOLOGNA 22.-23. 4. in enodnevna potovanja 22. in 23. 4. POHITITE KVARNER EXPRESS IN REVIJA MOJ MALI SVET VABITA AVSTRIJSKA IN SLOVENSKA KOROŠKA 27. -28. 4.-2 dni OD CELOVCA DO PLIBERKA, ŠENTANELA IN RAVEN 29. 4. - en dan__________________ PRVOMAJSKA POTOVANJA Z LETALOM IN AVTOBUSOM BARCELONA-NICA-MONAKO 20.-23. 4. in 23.-27. 4. PARIZ—GRENOBLE—LYON 25.-28. 4. in 25. 4.-2. 5. - Z AVTOBUSOM TOSCANA IN EMIGLIA ROMAGNA 28. -30. 4. AŽURNA OBALA-SAN REMO 29. 4.-2. 5. KARAVANA V CRIKVENICO 29. 4.-2. 5. ČRNOGORSKO PRIMORJE - SLOVENSKA PLAŽA - Z LETALOM 26. 4.-3. 5. - Z LADJO IN LETALOM 29. 4.-3. 5. MATURANTI - TUDI ZA VAS SO PRIPRAVLJENI PROGRAMI SINDIKATI IN ZAKLJUČENE SKUPINE - PROGRAME VAM NAPIŠEMO »NA KOŽO« INFORMACIJE IN REZERVACIJE: KVARNER EXPRESS, FILIALA LJUBLJANA, VEGOVA 2, tel. 321-980, tlx 31808 k HalmarifatuHiKt \ WT YUGOSLAV TRAVEL AGENCY NUDIMO VAM: - ZIMOVANJE OB MORJU IZLETI: BRIONI 2 dni, avtobus, odhodi sobota-nedelja AVTOKAMP SUPETAR, izredni pogoji za postavitev prikolic, možnost obročnega odplačevanja, letna najemnina 4,800.000 din (elektrika, voda). LETNI ODDIH po zajamčenih cenah v apartmajih penzionih in zasebnih sobah: v Supetru na Braču, Sutivanu, Šolti, Marini pri Trogirju in drugod. Pohitite z rezervacijami. BENETKE, 1 dan, 24. in 29. aprila ČRNA GORA-DUBROVNIK, 4 dni, 27. april (letalo) MAKEDONIJA—OHRID, 4 dni, 29. april (letalo) MOSTAR-MEDJUGORJE-SPLIT, 3 dni, vsako soboto PLIBERK, 1 dan (60.500 din) BUDIMPEŠTA ZA SKUPINE 2 ali 3 dni PLIBERK-ŠENTANEL, en dan. cena 69.000 din CARIGRAD, 7 dni, avtobus, odhod 27. 4. 1989 GRADOVI LUDVIKA BAVARSKEGA, 3 dni, odhod 30. 4. 1989 DEŽELA FARAONOV, 10 dni, letalo-vlak-avtobus, odhod 3. 4. 1989 INDUSTRIJSKI SEJEM HANNOVER, letalo iz Zagreba, odhod 5., 8. 4. 1989 ŠPANIJA-BARCELONA - PRIPOROČAMO ZA MATURANTE, 5 dni, odhoda 21. in 26. 6. 1989 ILORET DE MAR-BARCELONA, avtobus-letalo, 6 dni, odhod 21. 6. 1989 KRIŽARJENJE Z LADJO ADRIANO, 10 in 13 dni ITALIJA—GRČIJA—ORIENT, odhod z avtobusom iz Ljubljane v Benetke za 13 dni je 30. 4., za 10 dni pa 12.5.1989 VZHODNOEVROPSKA TURA, 11 dni BUDIMPESTA-— KRAKOV—VARŠAVA—BERLIN —PRAGA—DUNAJ, odhod 23. 9. 1989. PRVOMAJSKA PONUDBA OD PORTOROŽA DO KORČULE IN TOPLICE KRIŽARJENJE 9 dni po srednjem in južnem Jadranu. Odhodi 25. 4., 16. 6., 23. 6. 1989 • SPREJEMAMO PREDREZERVACIJE ZA LETNI ODDIH • UGODNA PONUDBA ZA POSTAVITEV .AVTO KAMP PRIKOLIC V SUPETARJU NA BRAČU PO 20% NIŽJIH CENAH. •ORGANIZIRAMO IZLETE ZA ZAKLJUČENE SKUPINE IN POSEBNE AVTOBUSNE PREVOZE. IZŠEL JE KATALOG DOPUSTOV ZA LETO 1989. • OBIŠČITE NAŠA DUTY FREE SHOPA NA LINHARTOVI 3 in TITOVI 77 v Ljubljani. NOVO! PRODAJA DOMAČIH IN MEDNARODNIH LETALSKIH VOZOVNIC. TURISTIČNE IN SPLOSNE INFORMACIJE, POSREDOVANJE VIZ. Vse druge informacije zahtevajte v naši poslovalnici na Linhartovi 3 v Ljubljani (Plava laguna) ali po \telefonu (061) 322-998, 314-491, 316-354. / INTEGRAL - GOLFTURIST NARAVNO ZDRAVILIŠČE LENDAVA HOTEL LIPA - TERME 69220 LENDAVA Tel. (069) 75-721 ali 75-722 V idilični pokrajini ob reki Muri, ob vznožju lendavskih goric stoji eno najmlajših slovenskih naravnih zdravilišč. Največja odlika našega zdravilišča, malega po zmogljivosti, velikega pa po domačnosti in prijaznem vzdušju, je naravna hipertermalna zdravilna voda, ki z uspešnim zdravljenjem privablja vse več gostov. Po kopanju v termalni vodi, s pomočjo našega zdravstvenega osebja, se boste zopet počutili okrepljene in sproščene. Ob pristni domači kulinariki, dobri kapljici ter zvokih čardaša, odkrijete še en miren kotiček Slovenije. Za pomladanski čas smo za vas pripravili zdraviliške in rekreacijske pakete: 1/2 7-dnevni preventivno rekreacijski paket 549.600 din 10-dnevni preventivno rekreacijski paket 770.700 din 14-dnevni zdravstveni paket 1,026.000 din 21-dnevni zdravstveni paket 1,502.800 din Navedene cene paketov veljajo od 26. 4.1989. Upokojenci imajo 10% popust. POSEBNA PONUDBA — Prvomajski prazniki 7-dnevni prvomajski paket od 26. 4. do 4. 5.1989 723.700 din 5-dnevni prvomajski paket od 28. 4. do 3. 5.1989 580.000 din Vsakodnevna redna avtobusna linija: Ljubljana--Maribor - hotel Lipa Lendava. Za vse informacije o rezervaciji in vplačilu akontacije pokličite na telefonsko številko: (069) 75-722, 75-721, 75-720. Veliko bralcev nas že pozna, ko nas spoznate še vi, se boste vedno radi vračali. NARAVNO ZDRAVILIŠČE LENDAVA ALPETOUR RABAC za prvi maj z »Dnevnikom« RABAC, ugodne cene za upokojence PRVOMAJSKE POČITNICE OB MORJU PLITVICE—SLAPOVI KRKE, 3 dni, odh. 21. 4. PRVOMAJSKI IZLETI: GRČIJA, CAPRI IN POMPEJI, RIM ČEŠKI GRADOVI GRČIJA, posebni program, odh. 26. 4. (ugodno) ČSSR (PRAGA, BRNO) za skupine (ugodno) DUNAJ-BUDIMPEŠTA, 3 dni, odh. 19. 5. (novo) SEJMI - RAZSTAVE: BAUMA, MONCHEN, odh. 10. in 12. 4. COSMOPROF, BOLOGNA, odh. 23. 4. POCENI IN DALEČ eno in večdnevni izleti za skupine. Informacije tudi po tel. 061/211-118 ali 061/621-660 H pine. ^Llnform; LETITE Z NAMI - PO SLEDEH CIVILIZACIJE: od Sredozemskega do Mrtvega in Rdečega morja, 10. — 18. aprila - ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE NA CIPER in po želji dalje na mini križarjenje v Izrael ali Egipt, 27. aprila — 4. maja - z novim redom letenja od 27. marca naprej na organizirane počitnice na CIPRU (prevoz z letalom in avtobusom do hotela ali apartmaja, bivanje v objektu po lastni izbiri, možnosti izletov po otoku ali z ladjo v bližnje mediteranske dežele - Pripravljamo tečaje angleškega jezika v BRIGH-TONU za mladino od 16—23 let v času počitnic z odhodi 25. junija, 16. julija, 6. avgusta - Izkoristite našo redno linijo trikrat tedensko v LONDON in vse dni v tednu v MUNCHEN. Rezervacije in prijave v vseh pooblaščenih turističnih agencijah in pri: ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, IKuzmičeva 7. Tel: (061) 315-727. DNEVNA OBVESTILA SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 1989 Ljubljana — Bela krajina, 3.-7; april 1989 Ljudska in umetna f^asba v 20. stoletju v Evropi STROKOVNO POSVETOVANJE: od 4.-6. 4., ob 9. in 15. uri. Vstop prost. KONCERTI: Ponedeljek, 3. 4., ob 20. uri, Cankarjev dom: SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA. Dirigent: Marko Munih. Solisti: Olga Gracelj/sopran. Eva Nov-šak-Houška/mezzosopran, Jurij Reja/tenor, Neven Belamarič/ bas. ZBOR CONSORTIUM MUSI- CUM/dirigent: Mirko Cuderman. Program: Stibilj, Globokar, Lipovšek. Torek, 4. 4., ob 19.30, Slovenska filharmonija: ANTOLOGIJA SLOVENSKE VIOLINSKE GLASBE. Tomaž Lorenz/violina; Alenka Šček-Lorenz/klavir. Program: Rojko, Jež-Brezavšek, Strmčnik, Svete, Strajnar, Golob. Torek, 4. 4., ob 22. uri. Slovenska filharmonija: MILKO LAZAR, klaviature; EMIL SPRUK, trombon. Program: Spruk-Lazar, Gregorc. Sreda, 5. 4., ob 20. uri, Slovenska filharmonija: NOVI LJUBLJANSKI GODALNI KVARTET. John-Edward Kelly/saksofon, Bojan Gorišek/klavir. Studio za tolkala Ljubljana (umetniški vodja: Boris Šurbek), Marko Juvan, Alojz Gradišek, Bor Turel/mag-netofonski trak. Program: Škerjanc, Kantušer, Osterc, Ajdič; Ši-janec. Četrtek, 6. 4., ob 20. uri; Slovenska filharmonija: SLOVENSKA LJUDSKA PESEM KOMORNI ZBOR RTV LJUBLJANA. Dirigent: Mirko Cuderman. Program: Hubad, Dev, Adamič, Mirk, Vrabec, Vremšak, Gabrijelčič, Srebotnjak. Cena vstopnic 10.000 din. RAZSTAVA KNJIG, NOTNIH IZDAJ, GRAMOFONSKIH PLOŠČ IN KASET. Vstopnice prodajamo pri blagajni Cankarjevega doma. CANKARJEV DOM ✓'“"N. Četrtek, 30. in pe-f M\ tek, 31. 3., ob ' MM ] 19.30: KONCERT ( M M J SIMFONIČNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, modri abonma I in II; dirigent Uroš Lajovic, solistka Tatjana Ognjanovič, klavir. Program: L. M. Škerjanc — 2. suita za godala; L. v. Beethoven -4 Koncerta klavir in orkesterJft. 4' v G-duru op. 56; J. Brahms - Simfonija št. 4 v e-molu op. 98. (VD, 16.000, 14.000) Torek, 4. 4., ob 19.30: ANTOLOGIJA SLOVENSKE VIOLINSKE GLASBE - TOMAŽ LORENZ, violina, in ALENKA ŠČEK-LORENZ, klavir. Program: . Rojko, Jež-Brezavšček, Strmčnik, Svete, Strajnar, Golob. V sodelovanju z RTV Ljubljana in v okviru prireditve Slovenski glasbeni dnevi, (dvorana Slovenske filharmonije, 10.000) predavanja, tribune Četrtek, 30. 3., ob 12. uri: OSEBNI RAČUNALNIK PRI ZDRAVNIKOVEM DELU; predstavitev knjige Bogdana Oblaka in sodelavcev. Knjigo je izdala Tehniška založba Slovenije. (sejna El, vstop prost) Petek, 31. 3., ob 8.30, 10. uri in 11.30: PRIREDITEV ZA DOBITNIKE ZLATE BRALNE ZNAČKE. S sodelovanjem Mestne zveze prijateljev mladine. (SD, vstop prost) Sobota, 1. in nedelja, 2. 4., od 9. do 19. ure: SEMINAR ZA ZBOROVODJE PEVSKIH ZBOROV. V sodelovanju z ZKOS, Pevsko zvezo, (sejna VI, V2) Ponedeljek, 3. 4., ob 17. uri: POMEN LIKOVNE ABSTRAKCIJE, predavanje iz cikla Umetnost ob koncu tisočletja; predava Vanda Božičevič. (sejna El, vstop prost). Torek, 4. 4., ob 17. uri: ILIRSKA NASELJA NA DOLENJSKEM IN POSAVJU, predavanje iz cikla Iliri, Veneti in Hislri, predavata Mitja Guštin in Borut Križ. (sejna El, vstop prost) gledališče Od 31. 3. do 2. 4.: JUGOSLAVIJA S SVETOM - 2. gledališki festival. Predstavitev sedmih najzanimivejših jugoslovanskih predstav iz zadnjega obdobja; gledališkim selektorjem in managerjem v odkup. Uradna otvoritev festivala bo 31. 3., ob 18. uri. Petek, 31. 3., ob 19.30 — Matjaž Farič: ZLOM, Centar za kultura August Cesarec, Zagreb in Can-kerjev dom (SD, 8.000) Petek, 31. 3., ob 20. uri — Bertok Brecht: BAAL, Jugo slo vensko dramsko pozorište, Beograd, režija Edvard Miler, v glavni vlogi Miki Manojlovič. Sobota, 1. 4., ob 13. uri — gledališče Ane Monro: CIRKUS KANSKY. (ploščad pred CD-vstop prost) Sobota, 1. 4., ob 17. uri — Goran Stefanovski: ČRNA LUKNJA, Narodno pozorište Bitola, režija Branko Brezovec, (oder VD, 15.000) Sobota, 1. 4., ob 19.30: PAN-OPTIKUM, Plesni teater Ljubljana. Avtor predstave Brane Završan, koreografija Plesni teater Ljubljana in Brane Završan. Pan-optikum v okviru festivala Jugoslavija s svetom zaokrožuje podo- h bo množičnosti in kvalitete slovenskega »plesnega gledališča«. (SD, 15.000) « Sobota, 1. 4., ob 23. uri: ZENIT, dramski observatorij, Slovensko mladinsko gledališče in gledališče Rdeči pilot, (v raketi na železniški postaji) Nedelja, 1. 4., od 13. do 17. ure — predvajanje video posnetkov nekaterih predstav jugoslovanske produkcije, ki ne bo predstavljena na festivalu. (MD, vstop prost, natančnejši program kasneje) Nedelja, 2. 4., ob 18. uri — Emil Filipčič: ATLANTIDA, Slovensko mladinsko gledališče, režija Vito Taufer, (v dvorani SMG) Nedelja, 2. 4., ob 20.30 - Rdeči pilot: ZENIT, baletni observatorij. (SD, 15.000) Ponedeljek, 3. 4. — filma angleškega režiserja DEREKA JAR-MANA; ob 17. uri: ZADNJI DNEVI ANGLIJE (Last of En-gland); ob 20. uri: JUBILEJ (The Jubilee).. (mala dvorana, simultan prevod, video projekcija na veliko platno) FIGARO 89 Nedelja, 9. 4., ob 17. in 20. uri: Velika revija pričesk in mode slovenskih butikov, ateljejev, samostojnih modnih oblikovalcev in frizerskih salonov za pomlad in poletje 1989. (VD, 30.000, 25.000) razstave LIKOVNO DELO MESECA; Meta Gaberšek-Prosenc predstavlja sliko Sandija Červeka. (I. preddverje) Do 4. 4.: FJODOR FATICIČ, fotografije (Hrvatska). (mala fo-togalerija) Do 30. 4.: FERRAN GARCIA SEVILLA, sodobno špansko slikarstvo. (Galerija CD, 3.000) KULTURNI DOM ŠPANSKI. BORCI V četrtek, 30. marca, ob 19.30, gledališka predstava — Neil SIMON: V TVOJEM ALI MOJEM STANOVANJU - komedija. Gostovanje »TEATRA U GOSTIMA« iz Zagreba. Rezervacije po tel. 448-920 in 448-922. Prodaja vstopnic uro pred predstavo. GLEDALIŠČA DRAMA SNG V LJUBLJANI . ' ČETRTEK, 30. marca, ot> 17. uri — Abonma ČETRTEK POPOLDANSKI in IZVEN (konto) — D. Jovanovič: ZID, JEZERO. Vstopnice so tudi v prodaji. PETEK, 31. marca, ob 20. uri — IZVEN abonmaja (konto) — B. Brecht: BAAL. Gostuje Jugoslovansko dramsko gledališče iz Beograda v okviru 2. gledališkega festivala Jugoslavija s svetom, ki predstavlja najzanimivejše naše predstave zadnjega obdobja. Režija: Edvard Miler. Glavna vloga: Predrag-Miki Manojlovič. Vstopnice v Cankarjevem domu in v Drami SNG. SOBOTA, 1. aprila, ob 19.30 — IZVEN abonmaja (konto) — W. Shakespeare: KOMEDIJA ZMEŠNJAV. Vstopnice so v prodaji. MALA DRAMA SNG (vhod iz Igriške ulice) ČETRTEK, 30. marca, ob 20. uri — IZVEN abonmaja (konto) — D. Jančar: ZALEZUJOČ GO-DOTA. Nagrada Slavka Gruma 1989 za najboljši slovenski gledališki tekst. Vstopnice pri blagajni Drame. — Naslednja ponovitev v soboto, 1. aprila, ob 20. uri! Jtmi LJUBLJANA ČETRTEK, 30. marca, ob 19. uri - FAUST, red ČETRTEK, IZVEN, KONTO. Dir.: V. Kobler, pojejo: O. Gracelj, N. Sevšek, B. Žagar, J. Lotrič, D. Lupi, E. Sršen, V. Lebarič. PETEK, 31. marca, ob 15. uri: FIGAROVA SVATBA - MLADINSKA, ZAKLJUČENA. PREDSTAVE IZVEN V APRILU: 4. 4. Rigoletto, 5. 4. Nabucco (v, slov. jeziku), 6. 4. Carmen, 7. 4. Pesmi ljubezni in smrti, 8.4. Carmen, 15. 4. Faust, 18. 4. Traviata (gostuje B. Robinšak), 19. 4. Labodje jezero II. dej., Don Kihoto-ve sanje, 26. 4. Carmen. Vse predstave so ob 19. uri. Blagajna je odprta vsak delavnik od 11. do 13. ure ter uro pred predstavo. Rezervacije in inf. po tel. 331-950, od 10. do 11. ure. MGL .MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO PETEK, 31. marca, ob 19.30 - B. Nušič: GOSPA MINISTRICA - za IZVEN in KONTO. SOBOTA, 1. aprila, ob 19.30 - P. Claudel: MARIJINO OZNANJENJE - za IZVEN in KONTO. TOREK, 4. aprila, ob 19.30 - Z. Petan: DACHAUSKI PROCESI - za IZVEN in KONTO (veliki oder) MALA SCENA MGL PETEK, 31. marca, ob 17.30 - Ž. Petan: DACHAUSKI PROCESI. Zaključena za T. Z. LITOSTROJ. Vstopnice prodajamo v PIC-MGL od 10. do 12. ure in uro pred predstavo. Telefon 210-852. Vabljeni! Slovensko Mladinsko Gledališče _________Ljubljana_____, SOBOTA, 1. aprila, ob 23. uri — Dramski observatorij ZENIT (41) za IZVEN. V OKVIRU FESTIVALA »»JUGOSLAVIJA S SVETOM«. NEDELJA, 2. aprila, ob 18. uri LJUBLJANSKI KINEMATOGLAri KINOTEKA | ob 15.30, 18. in 20.30 ZALJUBLJENE ŽENSKE (Women in Love), Vel. Britanija, 1969. Režija: Ken Russell. Glavne vloge: Glenda Jackson, Alan Bates, Jennie Linden, Oliver Reed, Alan Webb idr. (barvni). I KOMUNA I ob 10. uri, matineja ------------ USPEŠNICA (Best Seller), ameriški policijski. Režija: John Flynn. Vloge: James VVoods, Brian Dennehy idr. ob 16., 18.15 in 20.30 WALL STREET, ameriški, borzni triler. Režija: Oliver Stone (Platoon). Vloge: Michael Douglas (Oskar 88), Charlie/Martin Sheen. Zadnjikrat! UNION ob 16., 18. in 20. uri PRED VRATI JE BIL DOJENČEK (Three Men and a Baby), ameriški, komedija. Režija: Leonard Nimoy (Tom Selleck, Steve Guttenberg, Ted Danson). PRED VRATI TREH ZAPRISEŽENIH SAMCEV JE ZAVEKALO. V KOŠARICI JE BIL... I MINI KINO UNION | ob 16.30, 18.45 in 21. uri POLJUB ŽENSKE PAJKA, ameriški, drama. Režija: Hector Babenco. Vloge: VVilliam Hurt (Oskar), Raul Juli-an, Sonia Braga idr. Zadnjikrat! OD JUTRI POLJSKI FILM »KRATKI FILM O UBIJANJU« - FILM EVROPE 1988! | BEŽIGRAD l ob 16., 18.15 in 20.30 UMRI POKONČNO (Die Hard), ameriški, akcijski. Režija: John McTiernan. Vloge: Bruce VVillis, Bonnie Bedeiia idr. KRUT, TRD FILM! ______________ TRIGLAV ob 16., 18. in 20. uri ŽRELO IV: MAŠČEVANJE, ameriški, film-katastrofa. Režija: Joseph Sargent. Vloge: Michael Caine, Lorraine Gary, Lance Guest idr. ______________________________________ | ŠIŠKA | ob 16., 18. in 20. uri RAMBO III, ameriški, vojno-akcijski. Dolby-stereo! Režija: Peter MacDonald. Scenarij in glavna vloga: SYLVE-STER STALLONE. | OTROŠKI KINO MOJCA j ob 16. in 17.30 PEPELKA, ameriška risana pravljica Walta Disneya. I SLOGA l ob 10., 12. in 14, uri SEKS NA BEVERLV HILLSU, amer. porno-komedija. Režija: Robert McCallum. Glavna vloga: Coleen Brennan. ob 16., 18., 20. uri — premiera SVILA, SATEN IN SEKS, ameriški, porno-komedija z Vanesso del Rio. ob 22. uri, video - nem. porno-komedija ROJENA ZA LJUBEZEN II s Sibille Rauch v glavni vlogi. I MLADININ KINO VICI ob 16., 18. in 20. uri ARIZONA JUNIOR, amer. komedija. Scenarij/režija: Jo-el Coen. Vloge: Nicolas Cage, Holly Hunter idr._ DOMŽALE ob 16., 18. in 20. uri VEČNO ZMAJI, hongkon. karate-komedija. Režija: Samo Hung. Glavna vloga: Jackie Chan. Vstopnice uro pred začetkom prvih predstav! - Emil Filipčič »ATLANTIDA« (25) za IZVEN. V OKVIRU FESTIVALA »JUGOSLAVIJA S SVETOM«. Rezervacije vstopnic vsak dan (razen sobote in nedelje) med 10. in 12. uro po telefonu 311-010, prodaja vstopnic dve uri pred pričetkom predstav pri blagajni SMG! PONEDELJEK, 3. aprila, ob 19.30 - Ivo Svetina: ŠEHEREZADA (6) za IZVEN. TOREK, 4. aprila, ob 19.30 — Ivo Svetina: ŠEHEREZADA (7) za IZVEN. ®Q!!§SQgC& Krekov trg 2 PETEK, 31. marca, ob 17. uri - Zlatko Krilič: ZAIGRAJMO Z LUTKAMI. IZVEN. Predstava je namenjena otrokom od 6. leta starosti naprej. SOBOTA, 1. aprila, ob 11. in 17. uri — Munro Leaf: ZGODBA O FERDINANDU. IZVEN. Predstava je namenjena najmlajšim! Gledališka blagajna je odprta v sredo, četrtek in petek od 11. do 12. ure in uro pred predstavo. Informacije in rezervacije ob istih urah po telefonu 314-962. ČETRTEK, 30. marca - Področno srečanje gledaliških skupin ljubljanskega območja: ob 11. uri Oder treh herojev Pirniče — Darka Čeh: DROBTINE SMRTI. PETEK, 31. marca, ob 19.30 — Pavel Lužan: NOVI LJUBIMEC LADY CHATTERLEY, komedija. Abonma red A in IZVEN. SOBOTA, 1. aprila, ob 19.30 — Rene de Obaldia: VETER V VEJAH SASAFRASA, komedija. IZVEN. NEDELJA, 2. aprila, ob 16. uri — Rene de Obaldia: VETER V VEJAH SASAFRASA, komedija. IZVEN. Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 16. do 18. ure, na dan predstave pa dve uri pred pričetkom. Rezervacije po telefonu 312-860. A. Inkret; Delo, 24. 1. 1989: Če so dovoljene še tovrstne opombe, mislim, da sta SLUŽKINJI med presenečenji letošnje gledališke sezone. Četrtek, 30. marca, ob 21. uri na Biotehnični fakulteti v Grumovi kleti — Jean Genet: SLUŽKINJI Vstopnice dobite uro pred predstavo pred vhodom v Grumovo klet (Krekov trg 1). C]rir"l SLOVENSKO LJil ■ mI narodno ImariborI gledališče DRAMA ČETRTEK, 30. marca, ob 19.30 - I. Koršič: MODRI ANGEL - za IZVEN. Gledališka blagajna je odprta od 11. ure do 12.30 in od 18. ure do začetka predstave. Ob nedeljah in popoldanskih predstavah je blagajna odprta uro pred predstavo. V teh urah lahko vstopnice rezervirate po telefonu 211-461, int. 15. S H imioitsKo l< \M>kO i.KDM.išri: ČETRTEK, 30. marca — Niccolo Machiavelli: MANDRAGOLA. Predstava bo v Solkanu ob 20. uri za S-ČETRTEK in IZVEN. PETEK, 31. marca — Joe Orion: KAJ JE VIDEL BATLER. Gostovanje PDG v Tolminu ob 11.30 za Šolski center Vojvodina, Thomas Bemhard: KOMEDIJANT. Predstava bo ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici (Italija) za abonma S-PETEK-A, S-SOBO-TA in IZVEN. KINO MARIBOR GLEDALIŠČE: amer. akcij. SICILIJANEC, ob 16. in 18. uri. amer. erot. OBSEDENOST, ob 20. uri. Amer. erot. DEBBIE OSVAJA DALLAS, ob 21.30. UNION: amer. akcij. SOVRAŽNI TERITORIJ, ob 16.30, 18.30 in ob 20.30. PARTIZAN: amer. akcij. MI-KROKOZMOS, ob 10. uri. Amer. akcij. PRESIDIO, ob 16., 18. in 20. uri. Zadnjič! UDARNIK: slov. KAVARNA ASTORIA, ob 16., 18. in 20. uri. SORA - ŠKOFJA LOKA: amer. SILA MOČI, ob 20. uri. CENTER - KRANJ: amer. MOONVVALKER, ob 16. uri. Polj. KRATKI FILM O UBIJANJU, ob 17.45 in 20. uri. STORŽIČ - KRANJ: amer. PRINCESA NEVESTA, ob 16. in 18. uri. Amer. SEKS MED DELOVNIM ČASOM, ob 20. uri. ŽELEZAR - JESENICE: amer. IGRAJ ALI UMRI, ob 16., 18. in 20. uri. DOM - KAMNIK: amer. PRE-. DOMUS vas vabi v Potrošniško informativni center v Ljubljani, na Kardeljevi 2 na prodajno razstavo preprog. Odprto od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Od 17. do 18. ure demonstracija globinskega čiščenja preprog. Vabljeni! KOMPAS vas vabi na izlet v Barcelono in na Ažurno obalo z letalom in najsodobnejšimi avtobusi od 16.-19. 4. 1989. Prijave in inf. v vseh KOMPASOVIH poslovalnicah. JADRANJE Odslej tudi domačim turistom posojamo jahte po zahodnoevropskih, standardih. V marini KORNATI (Biograd n/m) nudimo 12 m jadrnice in 10 m motorne jadrnice. THALATTA, turistična agencija, Ljubljana, Gosposvetska c. 10/1, tel. (061) 315-408, od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. Obiščite nas na sejmu Alpe-Adria v hali A. Posebne ugodnosti. IN VENDAR SE VRTI... Vrednostne papirje pri nas šele uveljavljamo, borze še nimamo in tako vam sami svetujemo nakup obveznic Rogaška. Akcija »»Bodite gospodar svojega imetja in zdravja« se nadaljuje - pokličite nas. Center za gospodarsko svetovanje mag. Milan Lovrenčič, dipl. oec., Prečna 4, Ljubljana, tel. (061) 320-388 ali 327-353, tov. Božena Kos. NAUČIMO VASMI, POMAGATE Sl SAMI, da si ohranite zdravje, pospešite zdravljenje in skrbite za svojo relaksacijo. Vključite se v tečaj zonalne masaže stopal, ki bo 1. in 2. aprila 1989 v Domžalah. Za ostale informacije pokličite Delavsko univerzo Domžale, tel. 721-082 in 722-278. DRUŠTVO ZA UNAPREDJENJE ŽIVOTA IZ ZAGREBA predstavlja gosta iz Amerike NOBORU MU-RAMOTA, ki je eden vodilnih strokovnjakov na področju makrobiotike in fitoterapije. Predaval bo v Kulturnem domu Španski borci, 3. 4. ob 18. uri na temo: MAKROBIOTIKA - POT K ZDRAVJU. Vabljeni! Predprodaja vstopnic na Šubičevi 1, danes od 15. do 16.30 in eno uro pred predavanjem v KD ŠB. ALI SE ŽELITE USPOSOBITI ZA POKLIC TELEPRINTERISTA ALI TELEFONISTA? Kličite PTT Srednješolski center, Celjska 16, Ljubljana, tel. 346-897. Pričetek verificiranega usposabljanja teleprinteristov že 17. aprila. Prijave do 10. aprila. CVETOČA HOLANDIJA od 9. do 13. maja Hortikulturisti - ljubitelji cvetja! Turistična agencija MAESTRAL iz Pirana vas vabi na prijetno in poučno potovanje v deželo cvetja, v Holandijo. Cena 820.000 din + 400 hol. guldnov, ugodni plačilni pogoji. Inf. in rez. po tel. (066) 76-846. PRAGA Za prvomajske praznike vas vabimo na 3-dnevni avtobusni izlet v Prago. Odhod 27. aprila, cena 530.000 din. KAMP PRIKOLICE OTOK KRK DO in posameznikom nudimo ugoden, najem kamp prikolic v mestu Krku. Kličite: GLOB-TOUR, (061) 217-474. FRANCOSKI POSLOVNI JEZIK Tujim poslovnim partnerjem morate uspešno predstaviti poslovanje svoje delovne organizacije, delovni proces, izdelke, jim biti spodbuden sogovornik. LOGOS -JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE Enajsti seminar francoskega poslovnega jezika za prevajalce in vodstvene kadre (nivo 1), Novigrad, 6.-12. maja 1988. Center za dopisno izobraževanje LOGOS, Grošljeva 4, tel. (061) 576-416, 331-162. NAROČILA ZA OBJAVO OGLASOV V STIKOVI VROČI LINIJI SPREJEMAMO PO TELEFONU (061) 329-559 IN NA NASLOV ČGP DELO STIK, LJUBLJANA, TITOVA 35, DO 12. URE ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN NA ISTO TELEFONSKO ŠTEVILKO LAHKO NAROČITE TUDI OBJAVLJANJE VAŠEGA SPOROČILA NA SVETLOBNEM »DISPLAYU. NA STAVBI GOSPODARSKE ZBORNICE V LJUBLJANI. IZDAJA ČGP DELO, TOZD »DELO«, GLASILO SZDL SLOVENIJE • NASLOV UREDNIŠTVA: LJUBLJANA, TITOVA 35, TELEFONA N. C. 318-255, 319-255 • MALOPRODAJA - KOLPOR-TAŽA • YU DELO 31-255 • POŠTNI PREDAL 29,61001 LJUBLJANA • TISK ČGP DELO, TOZD TISK ČASOPISOV IN REVIJ, LJUBLJANA, TITOVA 35 • NAROČNINA TEL. 315-366, REKLAMACIJSKI ODD. DOSTAVE DNEVNIKA »DELO« ZA LJUBLJANO TEL. 318-880, LJUBLJANA, TITOVA 35, OD 7. DO 16. URE, OB SOBOTAH OD 7. DO 12. URE • POSAMIČNA ŠTEVILKA STANE 2.000 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 2.700 DIN (POLNA CENA ZA EN MESEC, 56.800 DIN) • MESEČNA NAROČNINA S POPUSTOM (ZA INDIVIDUALNE NAROČNIKE) 55.000 DIN, ZNIŽANA NAROČNINA ZA UPOKOJENCE 49.500 DIN • NAKAZILA NAROČNINE NA TEKOČI RAČUN: ČGP DELO - TOZD »DELO«, ŠTEVILKA 50102-603-48909 • LETNA NAROČNINA ZA TUJINO: ZDA 304 USD, AVSTRIJA 3.863 ATS, ZRN 540 DEM, FRANCIJA 1.840 FRF, ŠVICA 443 CHF, ŠVEDSKA 1.940 SEK, ITALIJA 420.000 ITL • PLAČILA NA DEVIZ. »SPREJEMAMO VSAK DAN IN ZAGOTAVLJAMO DOSTAVO NA DOM V PETIH DNEH OD NAROČILA • ODPOVEDI LAHKO UPOŠTEVAMO OB KONCU MESECA • STIK - SPREJEM MALIH OGLASOV PO TELEFONU 318-866 ALI OSEBNO NA BLAGAJNI V ŠUBIČEVI 1 ALI TITOVI 35 OD 7. DO 19. URE • SPREJEM OSMRTNIC: OB DELAVNIKIH OD 7. DO 16. URE OZ. OB SOBOTAH OD 7. DO 11. URE OSEBNO (ŠUBIČEVA 1 IN TITOVA 35), PO TELEKSU YU DELO ST 31-633, S TELEGRAMOM ALI PQ TELEFONU 318-866 (OD 14. DO 16. URE) ZA NAROČNIKE IZVEN LJUBLJANE • OGLASNO TRŽENJE, LJUBLJANA, TITOVA 35, 61001 LJUBLJANA, TELEFON 318-570 • OB NEDEUAH IN PRAZNIKIH SPREJEMA OSMRTNICE (DO 16. URE) NEPOSREDNO CENTRALNA REDAKCIJA »DELA«, UUBUANA, TITOVA 35 OSEBNO ALI PO TELEFONU 315-366 ZA NAROČNIKE IZVEN LJUBLJANE • ROKOPISOV NE VRAČAMO RAČUfTpRI ^B^ŠTTS VILKA 50roF-62oVlb7-2573p6-27822/b; NAROČILA.NA.DNEVNIK DELO' TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 318-252, TELEKS YU DELO 31-255, TELEFAKS 311-871 12. stran ★ DELO Četrtek, 30. marca 1989 GON MOŠKE SVINJE, ob 18. in 20. uri. TRŽIČ: ital. GREŠNA NUNA. ob KS. in 20. uri. Film ni primeren za otroke! DUPLICA: slov. KAVARNA ASTOR1A. ob 20. uri. RADOVLJICA: amer. KDO JE TO DEKLE, ob 20. uri. BLED: angl. DEMONI II., ob 20. uri. BOHINJ - BOH. BISTRICA: amer.-hong. KARATE POLICAJ. ob 20. uri. DELAVSKI DOM - ZAGORJE OB SAVI: amer. POLICIJSKA AKADEMIJA IV., ob 17. uri. Ital.-angl. ZADNJI KITAJSKI CESAR, ob 19. uri. Cena vstopnic višja'! DELAVSKI DOM - TRBOVLJE: amer. GROM NA KOLESIH. ob 17. uri. HRASTNIK: amer. ČASTNI KONZUL, ob 19. uri. SEVNICA: amer. BERLINSKA AFERA, ob 19. uri. ČRNOMELJ: amer. NISEM NEUMNA. ob 20. uri. KRŠKO: amer. SMRTONOSNA MISIJA, ob 18. uri. Amer. NAJAVLJENI ZLOČIN, ob 20. uri. DOM KULTURE - NOVO MESTO: sov. SLOVO, ob 18. in 20.15. ROGAŠKA SLATINA: amer. ČRNA VDOVA, ob 18. in 20. uri. ŠMARJE PRI JELŠAH: amer. ČUDOVITO DEKLE, ob 20. uri. SOC.A - NOVA GORICA: amer. PREDATOR. ob 18. in 20. uri. SVOBODA - ŠEMPETER PRI GORICI: amer. SESTANEK Z NEPOZNANIM, ob 18. in 20. uri. OBVESTILA DEŽURNI ZDRAVNIK tel.: 320 -042 PETKOVŠKOVO NAB. 35 ZAČETNI: sreda, 5. 4., ob 19. uri sreda, 19. 4., ob 20.30 NADALJEVALNI: nedelja, 2. 4., ob 18. uri torek, četrtek, 18. 4., ob 19. uri IZPOPOLNJEVALNI: torek, četrtek. 13. 4.. ob 20.30 TEČAJI ZA STAREJŠE: začetni: 8. 4., ob 20.30 izpopoi.: 15. 4., ob 18. uri VPIS: od 16. do 20. ure! u ES m (več kot plesna šolaj epK KAZINA Trg osvoboditve 1 Ljubljana, tel. 214-348 DRUŽABNI PLES I. petek. 7. 4. - 17.50. sreda. 12. 4. - 18.50 II. sreda. 19. 4. - 20.30 III. torek. 4. 4. - 18.50 IV. nedelja. 2. 4. — 20.30 HIT mambo, salsa sobota. 1.4. — 20.00 HORUK več kot aerobika za dekleta in žene Ugoden popust nudimo dijakom in študentom. Zaplešite z nami v Festivalni dvorani vsako nedeljo od 20. ure na- prej- NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU hala B2/II - let: 327-651 INFORMACIJE REZEVARICJE, VPIS: od 10. do 12 ure in od 15. do 20. ure Pričetki tečajev za mlade in odrasle: DRUŽABNI PLES: I. torek, 4. 4.; četrtek 20. 4. (nad 30 let) II. torek, 4. 4. (nad 30 let); petek. 7. 4. JAZZ I: ponedeljek. 17. 4. AEROBIKA: ponedeljek. 10. 4. V otroški plesni šoli lahko sprejmemo nekaj novincev. Vabimo k vpisu. POSEBNO OBVESTILO Voznike in pešce opozarjamb na previdno vožnjo oziroma hojo skozi križišče DELAVSKI DOM v Ljubljani, in sicer od 9. ure zjutraj dne 28. 3. 1989 do predvidoma 20. ure zvečer dne 30. 3* 1989, ker bo semafor zaradi intervencijskih vzdrževalnih del izključen. KPL. TOZD Javna razsvetljava Ljubljana. 29-4022 ‘TO Plesn% šola ROŽANC Trg OF 3 (pri kolodvoru) tel.: 325-878 PANOPTIKUM Cankarjev dom, T. aprila, 19.30 Plesna šola Rožanc vabi v tečaje: ZAČETNI: 12. 4.. ob 20.30 NAD ALJ EV.: 6. 4.. ob 18. uri IZPOPOL.: 17. 4.. ob 18. uri ŠPORTNA: 31. 3.. ob 18. uri SALSA ZAČETNI: 30. 4.. ob 18.15 SALSA IZPOP.: 9. 4.. ob 19.45 LJUBLJANA 1. Nujna ambulantno-medicinska pomoč v Ljubljani za odrasle neprekinjeno v Urgentnem bloku Univerzitetnega kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve ulice): za otroke in mladino do 15. leta starosti — ob delavnikih čez dan v otroških in šolskih dispanzerjih Zdravstvenega doma Ljubljana; — ponoči od 19. od 7. ure, ob nedeljah in praznikih v pediatrični dežurni ambulanti — dispanzer za otroke Center, Ulica stare pravde 2, tel. 327-942. 2. Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite po tel. 323-060. V primeru življenjske nevarnosti ali ogroženosti pa po tel. št. 94. Za otroke in mladino do 18. leta starosti se ob delavnikih od 7. do 19. ure obračajte na otroške in šolske .dispanzerje Zdravstvenega doma Ljubljana. Pediatrična dežurna ambulanta od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih pa bo zagotavljala le v izjemnih primerih prevoz otrok z reševalnim vozilom v ambulanto. V takem primeru kličite po tel. 327-942. 3. Prebivalci občine Grosuplje — Ivančna Gorica naj kličejo za nujno zdravniško pomoč na domu po tel. 783-039 ali 783-006, v odsotnosti zdravnika od 19. do 7. ure zjutraj, ob nedeljah in praznikih pa številko 94. 4. Nujna zobozdravstvena pomoč je vsak delavnik, nedeljo in praznik v prostorih TOZD Center, Zdravstvenega doma Ljubljana, Metelkova ulica 9, pritličje, soba št: 50. Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih in sicer ob delavnikih od 19. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 23. ure. Ob delavnikih med 7. in 19. uro nudijo zobozdravstveno prvo pomoč dispanzerji za zobozdravstveno varstvo Zdravstvenega doma Ljubljana. »Klic v duševni stiski« deluje od 19. do 7. ure naslednjega dne. Kličite po tel. (061) 313-715. Telefonski številki za nujno zdravniško pomoč za vojaške zavarovance sta 331-142 in 224-903. MARIBOR ZD Maribor, Ulica talcev 5, telefon 22-222 V mestu: dr. Jožica Gamse, okoliška dežurna služba: dr. Branko Vičar, ambulantna dežurna služba: dr. Majda Masten, pediatrična dežurna služba: dr. Vida Borovnik. DEŽURNA LEKARNA LJUBLJANA Nočna in nedeljska dežurna služba: CENTRALNA LEKARNA, Ljubljana, Prešernov trg 5. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. MARIBOR Nočna in nedeljska dežurna lekarna: Lekarna Glavni trg 29. CELOVEC,PERNHARTGASSE10 CELOVEC, VILLACHER RING 23, tel. 9943/463-54319 PODLJUBELJ UNTEHBERGEN MAJDIČ UNTERBERGEN 82 (pri Podljubelju), tel. 9943/4227-26 02 JVC C - 140EG NEVERJETNO -SAMO 475 DEM neto 36 cm, daljinsko upravljanje za reguliranje svetlobe in barve slike 30-programski SYNTHESIZER + veliko drugih funkcij Stalne posebne ponudbe pri videorekorderjih, videokamerah, televizorjih in avtoradiih Danes gostuje ansambel ROCK COFFEE. IVI Komisija za delovna razmerja Kemijskega inštituta »Boris Kidrič« objavlja prosta dela in naloge raziskovalca na področju spektroskopskih in elektrokemijskih analiznih metod Pogoji: — najmanj diploma II. stopnje kemijske smeri — zaželen magisterij ali doktorat oz. pripravljenost za izobraževanje za pridobitev magisterija in doktorata — zaželene delovne izkušnje na navedenem področju — s'misel za raziskovalno delo — 3-mesečno poskusno delo Pisne vloge z dokazili o izobrazbi naj kandidati vložijo v 8 dneh po objavi v kadrovski službi Kemijskega inštituta »Boris Kidrič« v Ljubljani, Hajdrihova 19. Vse prijavljene bomo o izidih razpisa obvestili v 30 dneh po sprejetju sklepa na samoupravnem organu inštituta. 30-40092 založba borec ljubljana miklošičeva 28 2> Odbor za delovna razmerja in družbeni standard delavcev Založbe Borec, p. o., Ljubljana, Miklošičeva 28, Ljubljana objavlja prosta dela in naloge območnih akviziterjev Ljubljana, južni del, Ljubljana severni del, Dolenjska z Belo krajino. Pogoji: — V. stopnja ekonomske ali splošne smeri, — tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, — lastno prevozno sredstvo zaželeno — delo je za nedoločen čas, — poskusno delo traja dva meseca. ter vabi k sodelovanju akviziterje-knjigotršce za individualno prodajo knjig po pogodbi o delu za naslednja območja: Ljubljana, Dolenjska z Belo krajino, Celje s Koroško, Primorska, Notranjska in Gorenjska. Od kandidatov pričakujemo, da imajo V. stopnjo strokovne izobrazbe in smisel za prodajo knjig. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na Založbo Borec, p: o., Ljubljana, Miklošičeva 28 z oznako »Odboru za delovna razmerja«. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 29-4058 Samoupravna interesna komunalno-cestna skupnost občine Kamnik, Steletova 8 razpisuje dela in naloge tajnika samoupravne interesne komunalno-cestne skupnosti občine Kamnik Pogoja: višja ali srednja izobrazba strojne ali gradbene smeri; 3 leta delovnih izkušenj Za razpisna dela in naloge bo delavec imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Samoupravna interesna-kornunalno-cestna skupnost občine Kamnik, Steletova 8, v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. 30-4066 l gospodarski vestnik MGL MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Komisija za delovna razmerja Mestnega gledališča ljubljanskega objavlja prosta dela in naloge 1. dveh mlajših igralcev Pogoj: visoka strokovna izobrazba (AGRFT) 2. administratorke v organizaciji obiska Pogoji: srednja izobrazba administrativne smeri 1 leto delovnih izkušenj 3-mesečno poskusno delo 3. krojača Pogoja: KV delavec 3-mesečno poskusno delo 4. snažilke Pogoja: končana osemletka 3-mesečno poskusno delo Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh na naslov: Mestno gledališče ljubljansko, Čopova 14, 61000 Ljubljana. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po končanem sprejemanju prijav. 29-4065 DS Skupne poslovne funkcije komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in delovne naloge 07 — 258 preddelavca restavracije (1) v počitniškem domu Bohinj Pogoji: VKV-SSI V-IV kuhar, gostinski delavec specialist /kuhar, gostinski delavec/ kuhar in 2 leti delovnih izkušenj Obvezna sta psiho test in poskusno delo. Pisne ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Kadrovska služba RO »Jugovi-niI«, 58212 K. Sučurac. Nepopolnih in nepravočasnih ponudb ne bodo upoštevali. Kandidate bodo o rezultatih izbire obvestili v 8 dneh po izbiri. 30-4083 Razpisna komisija pri Osnovni šoli narodnega heroja Ivana Kovačiča-Efenke Mirna peč razpisuje dela in naloge ravnatelja Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o združenem delu izpolnjevati še pogoje po Zakonu o osnovni šoli in imeti vsaj 5 let delovnih izkušenj pri izobraževanju ter biti družbenopolitično aktiven. Mandat traja 4 leta. Prijave z dokazili je treba poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola narodnega heroja Ivana Kovačiča — Efenke Mirna . peč, Trg 8, 68216 Mirna peč, s pripisom »Za razpisn.o komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem razpisu. 29-3977 Ponudba iz drugega časa DELO ZA DENAR -KNJIGA ZASTONJ ali KNJIGA ZA DENAR -DELO ZASTONJ Naročnikom Dela, starim in novim, ki plačajo polno naročnino za dva ali tri mesece naprej, ZAGOTAVLJAMO NESPREMENJENO CENO in VSAKEMU PODARJAMO DRAGOCENO KNJIGO CANKARJEVE ZALOŽBE PO NJEGOVEM LASTNEM IZBORU! Naročniki, ki plačajo naročino ZA DVA MESECA NAPREJ, si lahko izberejo katerokoli knjigo s seznama »A« (plačilo za marec in april ni všteto). Naročniki, ki plačajo naročnino ZA TRI MESECE NAPREJ, si lahko izberejo katerokoli knjigo s seznama »B« (plačilo za marec in april ni všteto). Predplačilo lahko poravnate na Delovih blagajnah v Ljubljani, pri Delovih inkasantih ali neposredno s splošno položnico. Ne pozabite hkrati navesti, katero knjigo ste izbrali, in za vsak primer, če zaradi prevelikega zanimanja medtem morebiti poide, navedite še drugo, nadomestno. Knjigo bo dobil samo tisti, ki jo bo zahteval na položnici ali pri plačilu na blagajni ali inkasantu. Mesečna naročnina Dela je trenutno 60.000 din. Predplačilo za dva meseca znaša 120.000, za tri mesece pa 180.000 dinarjev. Za upokojence je mesečna naročnina 54.000 din. Predplačilo za dva meseca znaša 108.000 din, za tri mesece pa 162.000 din. ZA DELOVNE ORGANIZACIJE TA PONUDBA NE VELJA! Izkoristite ponudbo danes, ko so vse ponujene knjige še na zalogi. »—•” miMie Hsrnmuori ŠaSuaataUKi TSS YA& OTROK . fes WSm® I ČUDOVITI SVET RAČUNALNIKOV MAK VROV1Č —Mii HlIJO SLOVENSKE STENE B. KNJIGE PO 90.000 DIN msi Račun je preprost: če plačate Delo, dobite knjigo zastonj ali za ceno knjige dobivate Delo zastonj. POZOR! DOPOLNJEN SPISEK KNJIG! A. KNJIGE PO 46.000 DIN A 1 Rainer Schrange: ŽENSKA V MENI Priročnik, ki pomaga vsaki ženski razumeti dogajanja v telesu, bolezni in duševne stiske med meno. A 3 Boris Pasternak: DOKTOR ŽIVAGO Ljubezenska zgodba Živaga in Lare v Pasternakovem videnju usodnih let revolucije. A 4 Mali leksikon: FIZIKA Splošna, jedrska fizika, elektrotehnika, astronomija in sorodne • stroke v 2300 geslih. A 5 Mali leksikon: GEOGRAFIJA 2400 gesel obravnava pojme iz splošne, fizične in družbene geografije, urbanizma, geologije, politične ekonomije... A 8 Jack London: MARTIN EDEN Delno avtobiografski roman o mladem mornarju, ki sklene postati .pisatelj. A 9 Mali leksikon: MEDICINA Abecedno urejen priročnik vsebuje 2600 gesel s področja medicine. A 12 Dietrich Langen: NESPEČNOST Kako dobro spati, ni več skrivnost. A 13 Mali leksikon: OKOLJE Z 2000 gesli pojasnjuje številne pojme iz perečega področja ekologije. A 16 Ray Hammond; RAČUNALNIK IN VAŠ OTROK Priročnik seznanja starše s koristno pa tudi škodljivo rabo računalnika. A 17 RAČUNALNIŠKI SLOVARČEK Slovar skuša odpraviti zmedo v slovenskem računalniškem izrazoslovja A 18* Mali leksikon: SLOVENSKA KRAJEVNA IMENA Prvi popolni, jezikovno ovrednoteni popis slovenskih krajevnih imen zajema skoraj 6000 krajevnih imen. A 20 H. P. Wolf: VISOK KRVNI TLAK Priročnik svetuje, kako znižamo visok krvni tlak in preprečimo njegove posledice. A 21 Hubert Požarnik: ZDRAVA IN MOTENA SPOLNOST Priročnik prinaša odgovore na vprašanja iz prakse izkušenega terapevte. A 23 Franc Šetinc: AKTIVIST Romansirana biografija politika, ki jo morate prebrati, preden vzamete v roke njegov VZPON IN SESTOP. A 24 Hanneš Lindeman: AVTOGENI TRENING Že podnaslov - Sprostitev v stiski - pove, da priročnik pomaga ljudem, da se lažje prilagodijo tehnološkemu veka A 25 Dražigost Pokorn: DIETNA KUHINJA Priznani’strokovnjak vam svetuje, kako vključite naše slovenske jedi' v vsakdanjo zdravo prehrano tako zdravega in bolnega človeka. A 26 Selma Lagerlof: GOSTA BERLING Najbolj znan in najboljši roman švedske Nobelove nagrajenke j za literaturo. B 1 B 2 B 3 B 4 B 5 B 7 B 8 B 9 B 10 I B 11 B 19 B 20 B 21 B 22 Miriam Stoppard: BITI ŽENSKA Priročnik, ki pomaga postati in ostati čila. zdrava, dejavna in srečna ženska. Charles Dickens. DAVID COPPERFIELD I—III »Klasični« roman v najboljšem pomenu besede. A S. Hornby: OXFORD ADVANCED LEARNER’S DICTIONA-RY OF CURRENT ENGLISH Angleško-angleški slovar, nepogrešljiv pripomoček za vse, ki študirajo, uporabljajo ali učijo angleščino. Borut Pečar: IZ OČI V OČI Pronicljiv karikaturist nam daje na ogled in v razmislek bogato galerijo znanih in popularnih Slovencev. Saša Vuga: KRTOV KRALJ Ta obsežni zgodovinski roman govori o času in dogodkih med Napoleonovo zasedbo pokrajin ob Soči. Mira .Mihelič: DELA I-V Pet knjig izbranega branja prve dame slovenske književnosti. Miloš Crnjanski: SELITVE I-m Roman o srbskem preseljevanju, zgodovinska tema s projekcijami v današnji čas. Felicita Kalinšek: SLOVENSKA KUHARICA Priročna pomočnica in svetovalka v kuhinji se v svojem dolgem življenju še malo ni postarala. Mihelič - Zaman: SLOVENSKE STENE Enciklopedija plezanja v slovenskih gorah s 100 najlepšimi plezalnimi smermi Mannffied Pahlow: VELIKA KNJIGA O ZDRAVILNIH RASTLINAH Priročnik predstavlja najmodernejši ključ za poznavanje, nabiranje in uporabo zdravilnih rastlin. LEKSIKON NOBELOVCI Samo v tem leksikonu boste našli skupaj vse Nobelove nagrajence do leta 1985. France Mihelič - Svetlana Makarovič: MONOGRAFIJA Edinstvena monografija, kjer se slika in vpesnjena beseda neponovljivo dopolnjujete. France Verbinc: SLOVAR TUJK »Verbinec« je vsem dobro znan in vedno bolj potreben, Peter Lavrie: ČUDOVITI SVET RAČUNALNIKOV V knjigi boste odkrili marsikatero skrivnost računalnikov, ki so tako spremenili naše življenje. KNJIGE PO 120.000 DIN Monografija SLOVENSKE GORE Najpopolnejša in najbolj reprezentativna izdaja o slovenskih gorah in življenju v njih. Kranjec - Jeraša: SLOVENSKA ISTRA Monografija ponuja bralcu in popotniku najlepše poglede na Slovensko Istro. . B 15 Clare Maxwell-Hudson. MASAŽA Prva poljudna knjiga o masaži pri nas je priročnik, ki je namenjen *zares vsem. B 16 Peter Fister: UMETNOST STAVBARSTVA NA SLOVENSKEM Monografija nas vodi v podobe slovenskih krajev, kot so jih ustvarjali človek, čas in prostor. B 17 L. N. Tolstoj: VOJNA IN MIR I-IV Tolstojev roman pomeni nedvomno enega vrhov svetovne romaneskne književnosti. B 18 Dobriča Čosič: ČAS SMRTI I-IV V Čosičevi veličastni pripovedi o prvi svetovni vojni nastopajo vsi predstavniki tedanjega življenja. B 23 Janez Boljka: ŽIVALI V enkratne fotografije ujet živalski svet našega svetovno priznanega umetnika. B 24 Dragan Arrigler - Miran Sattler: LJUBLJANA Monografija, kjer beseda pomaga fotografiji prikazati zgodovino in utrip našega glavnega mesta. B 25 Bogo Čerm — Franc Vogelnik: MARIBOR V sliki in besedi se boste sprehodili po Mariboru od Drave do Pohorja. B 26 Miriam Stoppard: OTROŠKE BOLEZNI OD A DO Ž Že naslov nam pove, da bodo v njej zaskrbljeni starši našli marsikateri odgovor na svoja vprašanja in dvome. n _>. Posebna naročilnica CZ Ime in priimek Naslov Poštna št. m kraj Naročam (vpišite šifro knjige s seznama) Knjige bom plačal po povzetju. Datum: Podpis: S tem odrezkom lahko naročite knjigo neodvisno od naročnine na Delo pri Cankarjevi založbi, Kopitarjeva 2, 61000 Ljubljana. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA SPLOŠNA POLOŽNICA POTRDILO Vplačal Je JAN€£ NOVAK; št pošte -por m ■ (Ime In naslov vplačnika) b£UO Namen nakazila 7V?~Č j)pt-rf C | L O—2_čL-- — Z4 T/?l /He^grTf^ /AJUU^J ft 2. / K V Č.&P L o -T02£> Prejemnik ■ ---- TiTOKA 3,5. (Ime In sedež prejemnika) Znak kontrole (žig in podpis) O , dno_ TISK AERO CELJE - S2-470-2-M-D Obr. »L 10 SOKJ Način. Izvrš. □ št InvesL objekta DIN 4 # 0.0OO. Številka računa So 401-603 - Sklic na St. (odobr.) □ C (plačana pristojbina) (številka dnevnika) NAVODILA ZA IZPOLNITEV POLOŽNICE Naročniki, ki bodo plačali naročnino za dva oziroma tri mesece vnaprej PO POLOŽNICI, to naredijo tako, kot kaže primer. Pod oznako »Namen plačila« označite namen plačila (predplačilo za Delo) in pa zaporedno številko knjige, ki jo želite. Ker pričakujemo, da bo povpraševanje po nekaterih knjigah večje, označite še drugi izbor (zaporedno številko) knjige. S tem si zagotovite drugo izbrano knjigo v primeru, da bi prva.pošla (npr.: B2/B4) KAM, KAKO IN KDAJ, PO DOMOVINI IN PO SVETU ^31 KOM PAS JUGOSLAVIJA POČITNICE 89 - TUJINA IZŠEL JE KATALOG »POČITNICE 89 - TUJINA« KONKURENČNE CENE OD 2,117.000 din dalje * PALMA DE MALORCA, IBIZA, KRETA, SANTORIN, JOS, MIKONOS, LARNACA, LIMASOL, NATANIJA * NAJCENEJŠE NA TRŽIŠČU! ZA PLAČILA DO 15. MAJA ZAGOTOVLJENE CENE, ZA ODHODE DO 3. JULIJA V ŠPANIJO IN GRČIJO. * DIREKTNI POLETI Z BRNIKA V GRČIJO Z NAJNOVEJŠIM ADRIJINIM LETALOM AIR BUS _____________________ STROKOVNA POTOVANJA * BOLOGNA - COSMOPROF, 2 dni, 22. 4. * HANNOVER - INDUSTRIJSKI SEJEM, 4 dni - 5. in 7. 4. POSEBNO LETALO! { * BERLIN - VVASSSER 89«, 4 dni, 11.4. * LONDON - KNJIŽNI SEJEM, 4 dni, 2. 4. * LONDON — LIFS, Mednarodni salon pohištva, 4 dni, 23. 4. * LONDON — 11. mednarodni kongres radiologov, 1. 7. 89. * KOLN - INTERZUM, 4 dni, 27. 4. * HANNOVER, LIGNA, 4 dni, 3. 5. * KOPENHAGEN, skandinavski sejem pohištva, 4 dni, 4. 5. * PARIZ - MEDNARODNI KONGRES PEDIATROV, 7 dni, 23. 7. * PARIZ - KONGRES KOZMETOLOG, 6 dni, 13. 4. * PARIZ - GRAPHITEC, 4 dni, 19. 5. * PARIZ - SICOB, 3 dni, 17. 4., posebno letalo! * PARIZ - KNJIŽNI SEJEM, 4 dni, 19. 5. »k MmuelUtuhUt ™ YUGOSLAV TRAVEL AGENCY N TEČAJI TUJIH JEZIKOV * ANGLEŠČINE — Bournemouth, Oxford, Brighton, Hovw, Cambridge, London; dvo in več tedenski tečaji, različni odhodi * TEČAJI SKOZI VSE LETO - francoščine — Pariz, italijanščine — FIRENCE; španščine - MADRID; nemščine - MUNCHEN in KOLN; * POSLOVNA ANGLEŠČINA - LONDON, BRIGHTON, 2 ali 4 tedne * POLETNI TEČAJI ANGLEŠČINE - ROMSEY, VVESTON SUPERMARE, BOURNEMOUTH, LONDON, OXFORD, CAMBRIDGE ORGANIZIRAMO ŠOLSKE PREVOZE PO PRE-GRESIRANI CENI, POSREDUJEMO PREVOZE Z AVTOBUSI VSEH VRST ZA ZAKLJUČENE SKUPINE (SINDIKATE, ŠOLE, UPOKOJENCE...). NAROČILA: Kompas, TOZD TURIZEM, Prometna služba, Ljubljana, Pražakova 4, tel.: (061) 326-159. PRIJAVE ZA VSE TURISTIČNE ARANŽMAJE SPREJEMAJO VSE POSLOVALNICE KOMPASA , IN POOBLAŠČENE AGENCIJE V JUGOSLAVIJI! NUDIMO VAM: - ZIMOVANJE OB MORJU IZLETI: BRIONI, 2 dni, avtobus, odhodi sobota-nedelja AVTOKAMP SUPETAR, izredni pogojila postavitev prikolic, možnost obročnega odplačevanja, letna najemnina 4,800.000 din (elektrika, voda). LETNI ODDIH po zajamčenih cenah v apartmajih penzionih in zasebnih sobah; v Supetru na Braču, Sutivanu, Šolti, Marini pri Trogirju in drugod. Pohitite z rezervacijami. BENETKE, 1 dan, 24. in 29. aprila ČRNA GORA-DUBROVNIK, 4 dni, 27. april (letalo) MAKEDONIJA—OHRID, 4 dni, 29. april (letalo) MOSTAR-MEDJUGORJE-SPLIT, 3 dni, vsako soboto PLIBERK, 1 dan (60.500 din) BUDIMPEŠTA ZA SKUPINE 2 ali 3 dni PLIBERK-ŠENTANEL, en dan, cena 69.000 din CARIGRAD, 7 dni, avtobus, odhod 27. 4. 1989 GRADOVI LUDVIKA BAVARSKEGA, 3 dni, odhod 30. 4. 1989 DEŽELA FARAONOV, 10 dni, letalo-vlak-avtobus, odhod 3. 4. 1989 INDUSTRIJSKI SEJEM HANNOVER, letalo iz Zagreba, odhod 5., 8. 4. 1989 . ŠPANIJA—BARCELONA - PRIPOROČAMO ZA MATURANTE. 5 dni, odhoda 21. in 26. 6. 1989 ILORET DE MAR-BARCELONA, avtobus-letalo, 6 dni, odhod 21. 6. 1989 KRIŽARJENJE Z LADJO ADRIANO, 10 in 13 dni ITALIJA—GRČIJA—ORIENT, odhod z avtobusom iz Ljubljane v Benetke za 13 dni je 30. 4., za 10 dni pa 12.5.1989 VZHODNOEVROPSKA TURA, 11 dni BUDIMPESTA- - KRAKOV-VARŠAVA—BERLIN-PRAGA—DUNAJ, odhod 23. 9. 1989. PRVOMAJSKA PONUDBA OD PORTOROŽA DO KORČULE IN TOPLICE KRIŽARJENJE 9 dni po srednjem in južnem Jadranu. Odhodi 25. 4., 16. 6., 23. 6. 1989 • SPREJEMAMO PRED REZERVACIJE ZA LETNI ODDIH • UGODNA PONUDBA ZA POSTAVITEV AVTO KAMP PRIKOLIC V SUPETARJU NA BRAČU PO 20% NIŽJIH CENAH. •ORGANIZIRAMO IZLETE ZA ZAKLJUČENE SKUPINE IN POSEBNE AVTOBUSNE PREVOZE. IZŠEL JE KATALOG DOPUSTOV ZA LETO 1989. • OBIŠČITE NAŠA DUTY FREE SHOPA NA LINHARTOVI 3 in TITOVI 77 v Ljubljani. NOVO! PRODAJA DOMAČIH, IN MEDNARODNIH LETALSKIH VOZOVNIC. TURISTIČNE IN SPLOSNE INFORMACIJE, POSREDOVANJE VIZ. Vse druge informacije zahtevajte v naši poslovalnici na Linhartovi 3 v Ljubljani (Plava laguna) ali po ^telefonu (061) 322-998, 314-491, 316-354. J UTIDIK Miklošičeva 17 telefon 311-542, 314-889 BOLGARIJA—TURČIJA—SIRIJA—JORDANIJA—I-ZRAEL—EGIPT, 20. 4. JORDANIJA—SIRIJA—TURČIJA—BOLGARIJA, 5. 5. SIRIJA-JORDANIJA-IZRAEL, 27. 4. EGIPT-IZRAEL—JORDANIJA, 28. 4. IZRAEL, 24. 4. INDIJA—MALEZIJA—SINGAPUR, 24. 4. INDIJA—BALI —SINGAPUR, 29. 4. VELIKA KITAJSKA TURA IN HONG KONG, 20. 4., 18. 5. KITAJSKA--TAJSKA, SINGAPUR, 30. 4. ZDA/ZAHODNA'OBALA—HAVAJI, 17. 4. VELIKA JUŽNOAMERIŠKA TURA, 27. 4. 89 GRADOVI LUDVIKA BAVARSKEGA, 30. 4. KAPADOKIJA, 26. 4. KORNATI, 29. 4. CIPER/LARNAKA/, 13. 4., 20. 4., 27. 4. POREČ, ROVINJ, UMAG —HOTELI, APARTMAJI ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE INTEGRAL - GOLFTURIST NARAVNO ZDRAVILIŠČE LENDAVA HOTEL LIPA - TERME 69220 LENDAVA Tel. (069) 75-721 ali 75-722 V idilični pokrajini ob reki Muri,:ob vznožju lendavskih goric stoji eno najmlajših slovenskih naravnih zdravilišč. Največja odlika našega zdravilišča, malega po zmogljivosti, velikega pa po domačnosti in prijaznem vzdušju, je naravna hipertermalna zdra- . vilna voda, ki z uspešnim zdravljenjem privablja vse več gostov. Po kopanju v termalni vodi, s pomočjo našega zdravstvenega osebja, se boste zopet počutili okrepljene in sproščene. Ob pristni domači kulinariki, dobri kapljici ter zvokih čardaša, odkrijete še en miren kotiček Slovenije. Za pomladanski čas smo za vas pripravili zdraviliške in rekreacijske pakete: 1/2 7-dnevni preventivno rekreacijski paket 549.600 din 10-dnevni preventivno rekreacijski paket 770.700 din 14-dnevni zdravstveni paket 1,026.000 din 21-dnevni zdravstveni paket 1,502.800 din Navedene cene paketov veljajo od 26. 4. 1989. Upokojenci imajo 10% popust. POSEBNA PONUDBA - Prvomajski prazniki 7-dnevni prvomajski paket od 26. 4. do 4. 5. 1989 723.700 din 5-dnevni prvomajski paket od 28. 4. do 3. 5.1989 580.000 din Vsakodnevna redna avtobusna linija: Ljubljana--Maribor - hotel Lipa Lendava. Za vse informacije o rezervaciji in vplačilu akontacije pokličite na telefonsko številko: (069) 75-722, 75-721, 75-720. Veliko bralcev nas že pozna, ko nas spoznate še vi, se boste vedno radi vračali. NARAVNO ZDRAVILIŠČE LENDAVA PRVOMAJSKA SMUKA FRANCIJA - VAL THORENS 28. 4.-7. 5. UGODNE DINARSKE CENE FRIZERJI SEJEM PARFUMERIJE IN KOZMETIKE COSMOPROF '89 - BOLOGNA 22.-23. 4. in enodnevna potovanja 22. in 23. 4. POHITITE KVARNER EXPRESS IN REVIJA MOJ MALI SVET VABITA AVSTRIJSKA IN SLOVENSKA KOROŠKA 27. -28. 4.-2 dni OD CELOVCA DO PLIBERKA, ŠENTANELA IN RAVEN 29. 4. - en dan__________________ PRVOMAJSKA POTOVANJA Z LETALOM IN AVTOBUSOM BARCELONA-NICA-MONAKO 20.-23. 4. in 23.-27. 4. PARIZ-GRENOBLE-LYON 25.-28. 4. in 25. 4.-2. 5. - Z AVTOBUSOM TOSCANA IN EMIGLIA ROMAGNA 28. -30. 4. AŽURNA OBALA-SAN REMO 29. 4.-2. 5. KARAVANA V CRIKVENICO 29. 4.-2 5 ČRNOGORSKO PRIMORJE - SLOVENSKA PLAŽA - Z LETALOM 26. 4.-3. 5. - Z LADJO IN LETALOM 29. 4.-3. 5. MATURANTI - TUDI ZA VAS SO PRIPRAVLJENI PROGRAMI SINDIKATI IN ZAKLJUČENE SKUPINE - PROGRAME VAM NAPIŠEMO »NA KOŽO« INFORMACIJE IN REZERVACIJE: KVARNER EXPRESS, FILIALA LJUBLJANA, VEGOVA 2, tel. 321-980, tlx 31808 RABAC za prvi maj z »Dnevnikom« RABAC, ugodne cene za upokojence PRVOMAJSKE POČITNICE OB MORJU PLITVICE—SLAPOVI KRKE, 3 dni, odh. 21. 4. PRVOMAJSKI IZLETI: GRČIJA, CAPRI IN POMPEJI, RIM ČEŠKI GRADOVI GRČIJA, posebni program, odh. 26. 4. (ugodno) ČSSR (PRAGA, BRNO) za skupine (ugodno) DUNAJ-BUDIMPEŠTA, 3 dni, odh. 19. 5. (novo) SEJMI - RAZSTAVE: BAUMA, MUNCHEN, odh. 10. in 12. 4. COSMOPROF, BOLOGNA, odh. 23. 4. POCENI IN DALEČ eno in večdnevni izleti za skupine. Informacije tudi po tel. 061/211-118 ali 061/621-660. I pine. mlnform; LETITE Z NAMI - PO SLEDEH CIVILIZACIJE: od Sredozemskega do Mrtvega in Rdečega morja, 10. — 18. aprila - ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE NA CIPER in po želji dalje na mini križarjenje v Izrael ali Egipt, 27. aprila - 4. maja - z novim redom letenja od 27. marca naprej na organizirane počitnice na CIPRU (prevoz z letalom in avtobusom do hotela ali apartmaja, bivanje v objektu po lastni izbiri, možnosti izletov po otoku ali z ladjo v bližnje mediteranske dežele - Pripravljamo tečaje angleškega jezika v BRIGH-TONU za mladino od 16-23 let v času počitnic z odhodi 25. junija, 16. julija, 6. avgusta - Izkoristite našo redno linijo trikrat tedensko v LONDON in vse dni v tednu v MUNCHEN. Rezervacije in prijave v vseh pooblaščenih turistič-nih agencijah in pri: ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, . Kuzmičeva 7. Tel: (061) 315-727. DNEVNA OBVESTILA SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 1989 Ljubljana — Bela krajina, 3.—T. april 1989 Ljudska in umetna glasba v 20. stoletju v Evropi STROKOVNO POSVETOVANJE: od 4.-6. 4., ob 9. in 15. uri. Vstop prost. KONCERTI: Ponedeljek, 3. 4., ob 20. uri, Cankarjev dom: SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA. Dirigent: Marko Munih. Solisti: Olga Gracelj/sopran. Eva Nov-šak-Houška/mezzosopran, Jurij Reja/tenor, Neven Belamarič/ bas. ZBOR CONSORTIUM MUSI- CUM/dirigent: Mirko Cuderman. Program: Stibilj, Globokar, Lipovšek. Torek, 4. 4., ob 19.30, Slovenska filharmonija: ANTOLOGIJA SLOVENSKE VIOLINSKE GLASBE. Tomaž Lorenz/violina; Alenka Šček-Lorenz/klavir. Program: Rojko, Jež-Brezavšek, Strmčnik, Svete, Strajnar, Golob. Torek, 4. 4., ob 22. uri, Slovenska filharmonija: MILKO LAZAR, klaviature; EMIL SPRUK, trombon. Program: Spruk-Lazar, Gregorc. Sreda, 5. 4., ob 20. uri, Slovenska filharmonija: NOVI LJUBLJANSKI GODALNI KVARTET. John-Edward Kelly/saksofon, Bojan Gorišek/klavir. Studio za tolkala Ljubljana (umetniški vodja: Boris Šurbek), Marko Juvan, Alojz Gradišek, Bor Turel/mag-netofonski trak. Program: Škerjanc, Kantušer, Osterc, Ajdiči Ši-janec. j Četrtek, 6. 4., ob 20. uri; Slovenska filharmonija: SLOVENSKA LJUDSKA PESEM KOMORNI ZBOR RTV LJUBLJANA. Dirigent: Mirko Cuderman. Program: Hubad, Dev, Adamič, Mirk, Vrabec, Vremšak, Gabrijelčič, Srebotnjak. Cena vstopnic 10.000 din. RAZSTAVA KNJIG, NOTNIH IZDAJ, GRAMOFONSKIH PLOŠČ IN KASET. Vstopnice prodajamo pri blagajni Cankarjevega doma. CANKARJEV DOM glasba /----\ Četrtek, 30. in pe- f tek, 31. 3., \ ob [ MU 1 19.30: KONCERT ( MU J SIMFONIČNEGA \r ORKESTRA SLO- VENSKE FILHARMONIJE, modri abonma I iri II; dirigent Uroš Lajovic, solistka Tatjana Ognjanovič, klavir. Program: L. M. Škerjanc — 2. suita za godala; L. v. Beethoven -j Koncerta klavir in orkesjpr^t. 4' v Cj-duru op. 56; J. Brahms — Simfonija št. 4 v e-molu op. 98. (VD, 16.000, 14.000) Torek, 4. 4., ob 19.30: ANTOLOGIJA SLOVENSKE VIOLINSKE GLASBE - TOMAŽ LORENZ, violina, in ALENKA ŠČEK-LORENZ, klavir. Pro-gram: Rojko, Jež-Brezavšček, Strmčnik, Svete, Strajnar, Golob. V sodelovanju z RTV Ljubljana _ in v okviru prireditve Slovenski glasbeni dnevi, (dvorana Slovenske filharmonije, 10.000) predavanja, tribune Četrtek, 30. 3., ob 12. uri: OSEBNI RAČUNALNIK PRI ZDRAVNIKOVEM DELU; predstavitev knjige Bogdana Oblaka in sodelavcev. Knjigo je izdala Tehniška založba Slovenije. (sejna El, vstop prost) Petek, 31. 3., ob 8.30, 10. uri in 11.30: PRIREDITEV ZA DOBITNIKE ZLATE BRALNE ZNAČKE. S sodelovanjem Mestne zveze prijateljev mladine. (SD, vstop prost) Sobota, 1. in nedelja, 2. 4., od 9. do 19. ure: SEMINAR ZA ZBOROVODJE PEVSKIH ZBOROV. V sodelovanju z ZKOS, Pevsko zvezo, (sejna VI, V2) Ponedeljek, 3. 4., ob 17. uri: POMEN LIKOVNE ABSTRAKCIJE, predavanje iz cikla Umetnost ob koncu tisočletja; predava Vanda Božičevič. (sejna El, vstop prost). Torek, 4. 4., ob 17. uri: ILIRSKA NASELJA NA DOLENJSKEM IN POSAVJU, predavanje iz cikla Iliri, Veneti in Histri, predavata Mitja Guštin in Borut Križ. (sejna El, vstop prost) gledališče Od 31. 3. do 2. 4.: JUGOSLAVIJA S SVETOM - 2. gledališki festival. Predstavitev sedmih najzanimivejših jugoslovanskih predstav iz zadnjega obdobja; gledališkim selektorjem in managerjem v odkup. Uradna otvoritev festivala bo 31. 3., ob 18. uri. Petek, 31. 3., ob 19.30 - Matjaž Farič: ZLOM, Centar za kultura August Cesarec, Zagreb in Can-kerjev dom (SD, 8.000) Petek, 31. 3., ob 20. uri — Ber-tolt Brecht: BAAL, Jugoslovensko dramsko pozorište, Beograd, režija Edvard Miler, v glavni vlogi Miki Manojlovič. Sobota, 1. 4., ob 13. uri — gledališče Ane Monro: CIRKUS KANSKY. (ploščad pred CD-vstop prost) Sobota, 1. 4., ob 17. uri — Goran Stefanovski: ČRNA LUKNJA, Narodno pozorište Bitola, režija Branko Brezovec, (oder VD, 15.000) Sobota, 1. 4., ob 19.30: PAN-OPTIKUM, Plesni teater Ljubljana. Avtor predstave Brane Završan, koreografija Plesni teater Ljubljana in Brane Završan. Pan-optikum v okviru festivala Jugoslavija s svetom zaoktožuje podo-h bo množičnosti in kvalitete slovenskega »plesnega gledališča«. (SD, 15.000) - .. Sobota, 1. 4., ob 23. uri: ZENIT, dramski observatorij, Slovensko mladinsko gledališče in gledališče Rdeči pilot, (v raketi na železniški postaji) Nedelja, 1. 4., od 13. do 17. ure — predvajanje video posnetkov nekaterih predstav jugoslovanske produkcije, ki ne bo predstavljena na festivalu. (MD, vstop prost, natančnejši program kasneje) Nedelja, 2. 4., ob 18. uri — Emil Filipčič: ATLANTIDA, Slovensko mladinsko gledališče, režija Vito Taufer, (v dvorani SMG) Nedelja, 2. 4., ob 20.30 - Rdeči pilot: ZENIT, baletni observatorij. (SD, 15.000) Ponedeljek, 3. 4. — filma angleškega režiserja DEREKA JAR-MANA; ob 17. uri: ZADNJI DNEVI ANGLIJE (Last of En-gland); ob 20. uri: JUBILEJ (The Jubilee). (mala dvorana, simultan prevod, video projekcija na veliko platno) FIGARO 89 Nedelja, 9. 4., ob 17. in 20. uri: Velika revija pričesk in mode slovenskih butikov, ateljejev, samostojnih modnih oblikovalcev in frizerskih salohov za pomlad in poletje 1989. (VD, 30.000, 25.000) razstave LIKOVNO DELO MESECA; Meta Gaberšek-Prosenc predstavlja sliko Sandija Červeka. (I. preddverje) Do 4. 4.: FJODOR FATICIČ, fotografije (Hrvatska). (mala fo-togalerija) Do 30. 4.: FERRAN GARCIA SEVILLA, sodobno špansko slikarstvo. (Galerija CD, 3.000) KULTURNI DOM ŠPANSKI. BORCI V četrtek, 30. marca, ob 19.30, gledališka predstava — Neil SIMON: V TVOJEM ALI MOJEM STANOVANJU - komedija. Gostovanje »TEATRA U GOSTIMA« iz Zagreba. Rezervacije po tel. 448-920 in 448-922. Prodaja vstopnic uro pred predstavo. GLEDALIŠČA DRAMA SNG V LJUBLJANI , • ČETRTEK, 30. marca, od 17. uri - Abonma ČETRTEK POPOLDANSKI in IZVEN (konto) — D. Jovanovič: ZID, JEZERO. Vstopnice so tudi v prodaji. PETEK, 31. marca, ob 20. uri - IZVEN abonmaja (konto) — B. Brecht: BAAL. Gostuje Jugoslovansko dramsko gledališče iz Beograda v okviru 2. gledališkega festivala Jugoslavija s svetom, ki predstavlja najzanimivejše naše predstave zadnjega obdobja. Režija: Edvard Miler. Glavna vloga: Predrag-Miki Manojlovič. Vstopnice v Cankarjevem domu in v Drami SNG. SOBOTA, 1. aprila, ob 19.30 — IZVEN abonmaja (konto) - W. Shakespeare: KOMEDIJA ZMEŠNJAV. Vstopnice so v prodaji. MALA DRAMA SNG (vhod iz Igriške ulice) ČETRTEK, 30. marca, ob 20. uri — IZVEN abonmaja (konto) - D. Jančar: ZALEZUJOČ GO-DOTA. Nagrada Slavka Gruma 1989 za najboljši slovenski gledališki tekst. Vstopnice pri blagajni Drame. — Naslednja ponovitev v soboto, 1. aprila, ob 20. uri! LJUBLJANA ČETRTEK, 30. marca, ob 19. uri - FAUST, red ČETRTEK, IZVEN, KONTO. Dir.: V. Kobler, pojejo: O. Gracelj, N. Sevšek, B. Žagar, J. Lotrič, D. Lupi, E. Sršen, V. Lebarič. PETEK, 31. marca, ob 15. uri: FIGAROVA SVATBA - MLA-DINSKA, ZAKLJUČENA. PREDSTAVE IZVEN V APRILU: 4. 4. Rigoletto, 5. 4. Nabucco (v. slov. jeziku), 6. 4. Carmen, 7. 4. Pesmi ljubezni in smrti, 8. 4. Carmen, 15. 4. Faust, 18. 4. Traviata (gostuje B. Robinšak), 19. 4. Labodje jezero II. dej., Don Kihoto-ve sanje, 26. 4. Carmen. Vse predstave so ob 19. uri. Blagajna je odprta vsak delavnik od 11. do 13. ure ter uro pred predstavo. Rezervacije in inf. po tel. 331-950, od 10. do 11. ure. MGL .MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO PETEK, 31. marca, ob 19.30 - B. Nušič: GOSPA MINISTRICA - za IZVEN in KONTO. SOBOTA, 1. aprila, ob 19.30 - P. Claudel: MARIJINO OZNANJENJE - za IZVEN in KONTO. TOREK, 4. aprila, ob 19.30 - Z. Petan: DACHAUSKI PROCESI - za IZVEN in KONTO (veliki oder) MALA SCENA MGL PETEK, 31. marca, ob 17.30 - Ž. Petan: DACHAUSKI PROCESI. Zaključena za T. Z. LITOSTROJ. Vstopnice prodajamo v PIC-MGL od 10. do 12. ure in uro pred predstavo. Telefon 210-852. Vabljeni! Slovensko Mladinsko Gledališča _________Ljubljana_______. SOBOTA, 1. aprila, ob 23. uri - Dramski observatorij ZENIT (41) za IZVEN. V OKVIRU FESTIVALA »JUGOSLAVIJA 8 SVFTOM« NEDELJA, 2. aprila, ob 18. uri LJtCLJANSKI riNEMATOGRAn ob 15.30, 18. in 20.30 ZALJUBLJENE ŽENSKE (Women in Love), Vel. Britanija, 1969. Režija: Ken Russell. Glavne vloge: Glenda Jackson, Alan Bates, Jennie Linden, Oliver Reed, Alan Webb idr. (barvni). 1 KOMUNA I ob 10. uri, matineja USPEŠNICA (Best Seller), ameriški policijski. Režija: John Flynn. Vloge: James Woods, Brian Dennehy idr. ob 16., 18.15 in 20.30 WALL STREET, ameriški, borzni triler. Režija: Oliver Stone (Platoon). Vloge: Michael Douglas (Oskar 88), Charlie/Martin Sheen. Zadnjikrat! | UNION | ob 16., 18. in 20. uri PRED VRATI JE BIL DOJENČEK (Three Men and a Baby), ameriški, komedija. Režija: Leonard Nimoy (Tom Selleck, Steve Guttenberg, Ted Danson). PRED VRATI TREH ZAPRISEŽENIH SAMCEV JE ZAVEKALO. V KOŠARICI JE Bil | MINI KINO UNION | ob 16.30,18.45 in 21. uri POLJUB ŽENSKE PAJKA, ameriški, drama. Režija: Hector Babenco. Vloge: VVilliam Hurt (Oskar), Raul Juli-an, Sonia Braga idr. Zadnjikrat! OD JUTRI POLJSKI FILM »KRATKI FILM O UBIJANJU« - FILM EVROPE 1988! | BEŽIGRAD | ob 16., 18.15 in 20.30 UMRI POKONČNO (Die Hard), ameriški, akcijski. Režija: John McTiernan. Vloge: Bruce VVillis, Bonnie Bedelia idr. KRUT, TRD FILM! I TRIGLAV | ob 16., 18. in 20. uri ŽRELO IV: MAŠČEVANJE, ameriški, film-katastrofa. Režija: Joseph Sargent. Vloge: Michael Caine, Lorraine Gary, Lance Guest idr. | ŠIŠKA | ob 16., 18. in 20. uri RAMBO lil, ameriški, vojno-akcijski. Dolby-stereo! Režija: Peter MacDonald. Scenarij in glavna vloga: SYLVE-STER STALLONE. | OTROŠKI KINO MOJCA | ob 16. in 17.30 PEPELKA, ameriška risana pravljica Walta Disneya. | SLOGA | ob 10., 12. in 14, uri SEKS NA BEVERLV HILLSU, amer. porno-komedija. Režija: Robert McCallum. Glavna vloga: Coleen Brennan. ob 16., 18., 20. uri — premiera SVILA, SATEN IN SEKS, ameriški, porno-komedija z Vanesso del Rio. ob 22. uri, video — nem. porno-komedija ROJENA ZA LJUBEZEN II s Sibille Rauch v glavni vlogi. | MLADININ KINO VIC | ob 16., 18. in 20. uri ARIZONA JUNIOR, amer. komedija. Scenarij/režija: Jo-el Coen. Vloge: Nicolas Cage, Holly Hunter idr. | DOMŽALE | ob 16., 18. in 20. uri VEČNO ZMAJI, hongkon. karate-komedija. Režija: Samo Hung. Glavna vloga: Jackie Chan. Vstopnice uro pred začetkom prvih predstav! - Emil Filipčič »ATLANTIDA« (25) za IZVEN. V OKVIRU FESTIVALA »JUGOSLAVIJA S SVETOM«. Rezervacije vstopnic vsak dan (razen sobote in nedelje) med 10. in 12. uro po telefonu 311-010, prodaja vstopnic dve uri pred pričetkom predstav pri blagajni SMG! PONEDELJEK, 3. aprila, ob 19.30 - Ivo Svetina: ŠEHEREZADA (6) za IZVEN. TOREK, 4. aprila, ob 19.30 - Ivo Svetina: ŠEHEREZADA (7) za IZVEN. Krekov trg 2 PETEK, 31. marca, ob 17. uri - Zlatko Krilič: ZAIGRAJMO Z LUTKAMI. IZVEN. Predstava je namenjena otrokom od 6. leta starosti naprej. SOBOTA, 1. aprila, ob 11. in 17. uri — Munro Leaf: ZGODBA O FERDINANDU. IZVEN. Predstava je namenjena najmlajšim! Gledališka blagajna je odprta v sredo, četrtek in petek od 11. do 12. ure in uro pred predstavo. Informacije in rezervacije ob istih urah po telefonu 314-962. ČETRTEK, 30. marca - Področno srečanje gledaliških skupin ljubljanskega območja: ob 11. uri Oder treh herojev Pirniče — Darka Čeh: DROBTINE SMRTI. PETEK, 31. marca, ob 19.30 — Pavel Lužan: NOVI LJUBIMEC LADY CHATTERLEY, komedija. Abonma red A in IZVEN. SOBOTA, 1. aprila, ob 19.30 — Rene de Obaldia: VETER V VEJAH SASAFRASA, komedija. IZVEN. NEDELJA, 2. aprila, ob 16. uri — Rene de Obaldia: VETER V VEJAH SASAFRASA, komedija. IZVEN. Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 16. do 18. ure, na dan predstave pa dve uri pred pričetkom. Rezervacije po telefonu 312-860. A. Inkret; Delo, 24. 1. 1989: Če so dovoljene še tovrstne opombe, mislim, da sta SLUŽKINJI med presenečenji letošnje gledališke sezone. Četrtek, 30. marca, ob 21. uri na Biotehnični fakulteti v Grumovi kleti — Jean Genet: SLUŽKINJI Vstopnice dobite uro pred predstavo pred vhodom v Grumovo klet (Krekov trg 1). rflfll SLOVENSKO □il ■Ul NARODNO ImariborI gledališče DRAMA ČETRTEK, 30. marca, ob 19.30 - I. Koršič: MODRI ANGEL - za IZVEN. Gledališka blagajna je odprta od 11. ure do 12.30 in od 18. ure do začetka predstave. Ob nedeljah in popoldanskih predstavah je blagajna odprta uro pred predstavo. V teh urah lahko vstopnice rezervirate po telefonu 211-461, int. 15. KIMOKShO KAMSKO I.KI) \l.IŠČI-; ČETRTEK, 30. marca — Niccolo Machiavelli: MANDRAGOLA. Predstava bo v Solkanu ob 20. uri za S-ČETRTEK in IZVEN. PETEK, 31. marca — Joe Orton: KAJ JE VIDEL BATLER. Gostovanje PDG v Tolminu ob 11.30 za Šolski center Vojvodina, Thomas Bemhard: KOMEDIJANT. Predstava bo ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici (Italija) za abonma S-PETEK-A, S-SOBO-TA in IZVEN. KINO MARIBOR GLEDALIŠČE: amer. akcij. SICILIJANEC, ob 16. in 18. uri. amer. erot. OBSEDENOST, ob 20. uri. Amer. erot. DEBBIE OSVAJA DALLAS, ob 21.30. UNION: amer. akcij. SOVRAŽNI TERITORIJ, ob 16.30, 18.30 in ob 20.30. PARTIZAN: amer. akcij. MI-KROKOZMOS, ob 10. uri. Amer. akcij. PRESIDIO, ob 16., 18. in 20. uri. Zadnjič! UDARNIK: slov. KAVARNA ASTORIA, ob 16., 18. in 20. uri. SORA - ŠKOFJA LOKA: amer. SILA MOČI, ob 20. uri. CENTER - KRANJ: amer. MOONVVALKER, ob 16. uri. Polj. KRATKI FILM O UBIJANJU, ob 17.45 in 20. uri. STORŽIČ - KRANJ: amer. PRINCESA NEVESTA, ob 16. in 18. uri. Amer. SEKS MED DELOVNIM ČASOM, ob 20. uri. ŽELEZAR - JESENICE: amer. IGRAJ ALI UMRI, ob 16., 18. in 20. uri. DOM - KAMNIK: amer. PRE-. DOMUS vas vabi v Potrošniško informativni center v Ljubljani, na Kardeljevi 2 na prodajno razstavo preprog. Odprto od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Od 17. do 18. ure demonstracija globinskega čiščenja preprog. Vabljeni! KOMPAS vas vabi na izlet v Barcelono in na Ažurno obalo z letalom in najsodobnejšimi avtobusi od 16.-19. 4. 1989. Prijave in inf. v vseh KOMPASOVIH poslovalnicah. JADRANJE Odslej tudi domačim turistom posojamo jahte po zahodnoevropskih, standardih. V marini KORNATI (Biograd n/m) nudimo 12 m jadrnice in 10 m motorne jadrnice. THALATTA, turistična agencija, Ljubljana, Gosposvetska c. 10/1, tel. (061) 315-408, od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. Obiščite nas na sejmu Alpe-Adria v hali A. Posebne ugodnosti. IN VENDAR SE VRTI... Vrednostne papirje pri nas šele uveljavljamo, r borze še nimamo in tako vam sami svetujemo nakup obveznic Rogaška. Akcija »Bodite gospodar svojega imetja in zdravja« se nadaljuje - pokličite nas. Center za gospodarsko svetovanje mag. Milan Lovrenčič, dipl. oec., Prečna 4, Ljubljana, tel. (061) 320-388 ali 327-353, tov. Božena Kos. NAUČIMO VAS Ml, POMAGATE Sl SAMI, da si ohranite zdravje, pospešite zdravljenje in skrbite za svojo relaksacijo. Vključite se v tečaj zonaine masaže stopal, ki bo 1. in 2. aprila 1989 v Domžalah. Za ostale informacije pokličite Delavsko univerzo Domžale, tel. 721-082 in 722-278. DRUŠTVO ZA UNAPREDJENJE ŽIVOTA IZ ZAGREBA predstavlja gosta iz Amerike NOBORU MU-RAMOTA, ki je eden vodilnih strokovnjakov na področju makrobiotike in fitoterapije. Predaval bo v Kulturnem domu Španski borci, 3. 4. ob 18. uri na temo: MAKROBIOTIKA - POT K ZDRAVJU. Vabljeni! Predprodaja vstopnic na Šubičevi 1, danes od 15. do 16.30 in eno uro pred predavanjem v KD ŠB. ALI SE ŽELITE USPOSOBITI ZA POKLIC TELEPRINTERISTA ALI TELEFONISTA? Kličite PTT Srednješolski center, Celjska 16, Ljubljana, tel. 346-897. Pričetek verificiranega usposabljanja teleprinteristov že 17. aprila. Prijave do 10. aprila. CVETOČA HOLANDIJA od 9. do 13. maja Hortikulturisti - ljubitelji cvetja! Turistična agencija MAESTRAL iz Pirana vas vabi na prijetno in poučno potovanje v deželo cvetja, v Holandijo. Cena 820.000 din + 400 hol. guldnov, ugodni plačilni pogoji. Inf. in rez. po tel. (066) 76-846. PRAGA Za prvomajske praznike vas vabimo na 3-dnevni avtobusni izlet v Prago. Odhod 27. aprila, cena 530.000 din. KAMP PRIKOLICE OTOK KRK DO in posameznikom nudimo ugoden, najem kamp prikolic v mestu Krku. Kličite: GLOB-TOUR, (061) 217-474. FRANCOSKI POSLOVNI JEZIK Tujim poslovnim partnerjem morate uspešno predstaviti poslovanje svoje delovne organizacije, delovni proces, izdelke, jim biti spodbu-l den sogovornik. LOGOS -JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE Enajsti seminar francoskega poslovnega jezika za prevajalce in vodstvene kadre (nivo 1), Novigrad, 6.-12. maja 1988. Center za dopisno izobraževanje LOGOS, Grošljeva 4, tel. (061) 576-416, 331-162. NAROČILA ZA OBJAVO OGLASOV V STIKOVI VROČI LINIJI SPREJEMAMO PO TELEFONU (061) 329-559 IN NA NASLOV ČGP DELO STIK, LJUBLJANA TITOVA 35, DO 12. URE ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN NA ISTO TELEFONSKO ŠTEVILKO LAHKO NAROČITE TUDI OBJAVLJANJE VAŠEGA SPOROČILA NA SVETLOBNEM »DISPLATU- NA STAVBI GOSPODARSKE ZBORNICE V LJUBLJANI. IZDAJA ČGP DELO, TOZD »DELO«, GLASILO SZDL SLOVENIJE • NASLOV UREDNIŠTVA: LJUBLJANA, TITOVA 35, TELEFONA N. C. 318-255, 319-255 • MALOPRODAJA - KOLPOR-TAŽA • YU DELO 31-255 • POŠTNI PREDAL 29, 61001 LJUBLJANA • TISK ČGP DELO, TOZD TISK ČASOPISOV IN REVU, LJUBLJANA, TITOVA 35 • NAROČNINA TEL. 315-366, REKLAMACIJSKI ODD. DOSTAVE DNEVNIKA »DELO« ZA LJUBLJANO TEL. 318-880, LJUBLJANA, TITOVA 35, OD 7. DO 16. URE, OB SOBOTAH OD 7. DO 12. URE • POSAMIČNA ŠTEVILKA STANE 2.000 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 2.700 DIN (POLNA CENA ZA EN MESEC. 56.800 DIN) • MESEČNA NAROČNINA S POPUSTOM (ZA INDIVIDUALNE NAROČNIKE) 55.000 DIN, ZNIŽANA NAROČNINA ZA UPOKOJENCE 49.500 DIN • NAKAZILA NAROČNINE NA TEKOČI RAČUN: ČGP DELO - TOZD »DELO«, ŠTEVILKA 50102-603-48909 • LETNA NAROČNINA ZA TUJINO: ZDA 304 USD, AVSTRIJA 3.863 ATS, ZRN 540 DEM, FRANCIJA 1.840 FRF, ŠVICA 443 CHF, ŠVEDSKA 1.940 SEK, ITALUA 420.000 ITL • PLAČILA NA DEVIZ. RAČUN PRI LB ŠTEVILKA 50100-620-107-257300-27822/0; NAROČILA NA DNEVNIK DELO .SPREJEMAMO VSAK DAN IN ZAGOTAVLJAMO DOSTAVO NA DOM V PETIH DNEH OD NAROČILA • ODPOVEDI LAHKO UPOŠTEVAMO OB KONCU MESECA • STIK - SPREJEM MALIH OGLASOV PO TELEFONU 318-866 ALI OSEBNO NA BLAGAJNI V ŠUBIČEVI 1 ALI TITOVI 35 OD 7. DO 19. URE • SPREJEM OSMRTNIC: OB DELAVNIKIH OD 7. DO 16. URE OZ. OB SOBOTAH OD 7. DO 11. URE OSEBNO (ŠUBIČEVA 1 IN TITOVA 35), PO TELEKSU YU DELO ST 31-633, S TELEGRAMOM ALI PO TELEFONU 318-866 (OD 14. DO 16. URE) ZA NAROČNIKE IZVEN LJUBLJANE • OGLASNO TRŽENJE, LJUBLJANA, TITOVA 35, 61001 LJUBLJANA, TELEFON 318-570 • OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SPREJEMA OSMRTNICE (DO 16. URE) NEPOSREDNO CENTRALNA REDAKCIJA »DELA«, UUBUANA, TITOVA 35 OSEBNO ALI PO TELEFONU 315-366 ZA NAROČNIKE IZVEN LJUBLJANE • ROKOPISOV NE VRAČAMO TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 318-252, TELEKS YU DELO 31-255, TELEFAKS 311-871 Ponovno branje zgodovine »Zgodovinski« in svojevrstni današnji sedemindvajseti marci Z; ’ a svojevrstni 27. marec, ki ga v tukajšnjih krajih .sicer neredko poskušajo I na kakšen način še posebej zaznamovati, so v Beogradu in v Srbiji nasploh proglasili tudi nedavni 27. februar, ko je množica, ki se je zlila po beograjskih ulicah s svojo amorfno nczajezljivostjo. ko se ji nihče ni poskušal postaviti po robu, »v imenu ljudstva«, "razmehčala institucionalno lupino do te mere. da je vse resnično spominjalo na zgodovinske dneve, ko se je začelo Nezaustavljivo. »Bolje rob nego grob« ki ga slišimo s Kosova mesec dni pozneje, bi lahko imeli za zapozneli. za kako uho pa celo nestvarni, potvorjeni odmev — vendar le, če ne bi bil že v prvih dneh. prav okrog 27. marca, ki ga simbolizira - toliko krvav. Kako se dogaja zgodovina X trenutku nemoči, da se zaustavi brezumje. naj nas zgodovinsko izročilo, ki očitno opredeljuje tudi nove rodove, spodbudi vendarle tudi k branju zgodovine. Ena od najbolj ..suhoparnih« knjig, ki nam v tem pogledu lahko veliko pomaga, je. na primer, tudi prva knjiga založniške hiše Jugoslovanski pregled in Centra za informacijsko-dokumcntacijske posle zveznega sekretariata za zunanje zadeve z naslovom •■Dokumenti o zunanji politiki Socialistične federativne republike Jugoslavije 1941- 1945«. Brez kakršnekoli želje po reviziji prehojene zgodovinske poti — navsezadnje: kakšna bi bila eventualna korist — bi z nekaj primeri poskušali ugotoviti, kdaj in kako se zaradi dogajanja naroda — dogodi tudi zgodovina. Temu je ogromno prispevalo samo uredništvu zbirke - sami preizkušeni diplomati (slovenske gore list med njimi je Anton Lahi. — ki je na prvo mesto med vsemi dokumenti uvrstila -proglas CK KI’Jugoslavije narodom Jugoslavije proti kapitulaciji in za pakt o vzajemni pomoči ZSSR«, ki je bil napisan v Zagrebu sredi marca 1941. Bilo je to v času. ko je bilo spričo pakta Molotov-Ribentropp. delitve Poljske, zasedbe baltiških dežel itd., potrebno ob evidentiranih Hitlerjevih pripravah za napad na ZSSR pripeljati tudi jugoslovanske množice -na prvo stran«. Poglejmo nekaj značilnih odstavkov: »Proti kateremukoli razbojniku« .. l e dni se odigravajo usodepolni dogodki za vse narode Balkana«, je rečeno v proglasu, ki je naslovljen delavcem, kmetom, meščanom. vojakom, podoficirjem in oficirjem Ju-goslavije. »Imperialistični razbojniki iz obeh vojskujočih se taborov, tako angleškega kakor tudi nemško-italijanskega. so prenesli svoj krvavi bojni ples tudi na Balkanu, da bi na plečih majhnih balkanskih narodov poravnali svoje imperialistične račune, da bi tudi preostale mirne balkanske dežele spremenili v krvavo bojišče . . . Nemški impcriaiistični osvajalci so s pomočjo peščice bolgarskih kapitalistov in imperialistov-«!krvnikov bolgarskega naroda, na čelu s kraljem Borisom — okupirali vso Bolgarijo in sc sedaj pripravljajo. da se vržejo na vse ostale dežele Balka- Sedemindvajseti marec 1941 v zgodovinskem spominu še najbolj nazorno opredeljuje jedrnata parola »Bolje grob nego rob«, ki ji je rima pomagala, da so si jo, neprevedeno, prisvojili po vsej Jugoslaviji. Geslo naj bi bilo sublimat tradicionalnega svobodoljubja, v konkretnem trenutku pa naj bi izražalo splošni ljudski upor proti oblastnežem, ki da so proti volji množic paktirali s Hitlerjem in osjo Berlin-— Rim—Tokio, ki jo je »firer« poosebljal; s tem geslom so se dičili pučisti, ki so »za angleški denar« vrgli vlado kneza-namestnika in privedli Petra II. Karadjordjeviča kot marioneto; isto parolo pa so si lastili tudi komunisti, zlasti še, ko so po Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo visoko dvignili zastavo osvobodilnega boja. na.. . Narodom Jugoslavije, bolj kol je kdaj doslej, grozi strašna nevarnost, da bi jo zapeljali v vojno, ker angleški agenti šc zmerom poskušajo, da bi Jugoslavijo pritegnili v vojno na svoji strani. Podpira jih vladajoča klika, ki upa. da bo s pomočjo angleških imperialistov zadržala svoje dosedanje pozicije, s katerimi jih povezujejo številne finančne in imperialistične vezi. Toda takoj potem, ko so se pozicije angleških imperialistov na Balkanu poslabšale, sc je peščica iz vladajoče klike na čelu z vlado Cvetkovič-Maček-Kulovec začela tajno, brez vednosti ljudstva na skrivaj pajdašiti z nemškimi imperialističnimi osvajalci. začela je prodajati neodvisnost narodov Jugoslavije... Te dni je začela pogajanja z Nemčijo... Zadnji čas je. da preprečimo najnovejše in najbolj ogabno izdajstvo omenjene vlade. Ne smemo dovoliti, da bi na naša tla stopila noga kateregakoli imperialističnega razbojnika . . .« Firerjevo »razumevanje« za nerazumevajoče Medtem ko se je CK KPJ tako opredeljeval »proti pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu ali angleškemu imperialističnemu bloku« in se odločal »za sklenitev pakta o medsebojni „ pomoči z ZSSR«, so tekle priprave za Protokol o pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu. Po državi so krožile govorice, da Hitler terja prehod za svoje čete. udeležbo jugoslovanskih čet na bojiščih itd., s čimer pa Nemci sami niso računali, saj so poznali stanje v Jugoslaviji. zlasti še v Srbiji, kjer je vladalo splošno nezadovoljstvo, zlasti po podpisu konkordata z Vatikanom, po sklenitvi sporazuma Cvetkovič-Maček, ki se je z njim praktično začela federalizacija države. Dragocena knjiga »Dokumenti...« kol drugi prispevek objavlja prav omenjeni »protokol«. ki ga — kar je posebej zanimivo za jugoslovanska prislovična nagnjena k arhivistiki — ni bilo po vojni nikjer najti, pa so si ga urejevalci zbirke morali sposoditi od italijanskega ministrstva za zunanje zadeve. V »Protokolu« in posebnih notah ter spremnih dokumentih H ki so,, bili podpisal?! ali izmenjani 25. marca 1941 na Dunaju, so dana izrecna, »svečana zagotovila«, da vlade sil Osi »ne bodo v času vojne Jugoslaviji pošiljale zahtev. da naj jim sc dovoli prehod ali prevoz prek jugoslovanskega ozemlja ... Da ne bodo zahtevale nobene vojne pomoči...« itd. Ob teh zagotovilih so terjali, »da ostanejo strogo tajna«, enako kot so terjali obljubo, da Jugoslavija po končani vojni »dobi suvereniteto nad mestom in luko Solun«. Med dokumenti je potem tudi »zapisnik o pogovoru Adolfa Hitlerja in predsednika kraljevske vlade Dragišc Cvetkoviča«, ki ga je sestavil ob isti priložnosti Paul Otto Schmidt, šef prevajalcev v ministrstvu za zunanje zadeve Nemčije. Hitler je seveda imel prvo besedo, ki je govoril med drugim, »da razume čustva, ki so bila proti pristopu k trojnemu paktu .... da razume, da so bile odločitve v zadnjih dnevih težke... ali da mora zmagati razum. . . Posebno pa bo izhod na Egejsko morje nekega dne verjetno ocenjen kot najuspešnejše dejanje jugoslovanske zunanje politike in bo v zgodovini obveljal kot . razlog za brisanje krivde tistih, ki danes morajo sprejemati težavne odločitve, nekateri Jugoslovani pa jih ne razumejo in jih štejejo za mučne . .« Kakšen je bil nadaljnji potek razpletanja, seveda vemo in po kronološkem redu so se-stavljalci knjige »Dokumenti« takoj za tem zanimivim zapisnikom uvrstili »proklamacijo kralja Petra II.. ki so jo pučisti - v njegovem imenu naslovili Srbom. Hrvatom in Slovencem s patetičnim začetkom: »V tem težkem trenutku za naše ljudstvo sem se odločil, da vzamem v svoje roke kraljevsko oblast.. .« Dogodki v Jugoslaviji so nedvomno odmevali po vsem svetu. »Zgodaj zjutraj je jugoslovansko ljudstvo našlo svojo dušo,« je v angleškem parlamentu javil še istega 27. marca Winston Churchill, medtem ko je državni podsekretar ZDA Sumncr \Velles. čeprav ta država šc ni bila v vojni, obljubil vojno pomoč. Slavja po ulicah, predsem v Beogradu in Srbiji pa tudi po Sloveniji, še posebno v Ljubljani, ni bilo mogoče stišati. k čemur so veliko pripomogli tudi komunisti. Veličini vloge komunistov v marčnih demonstracijah in manifestacijah so poskušali ugovarjati nacionalisti in desničarji. Tukaj nam seveda nj . da bi kakor koli poskušali dokazovati znano in neznano, dejstvo je vendarle, da je prav tako še istega dne Valter (Josip Broz Tito) prejel od Dimitrova Velikanske naklade novega Marqueza Bolivar kot osamljeni jezdec in sanjač z dolgimi lasmi -raa jjgrarquczov General Ha /H ni tisti veliki junak. 1 Si vselej zmaguje. JLV-H-Junak v slovesni uniformi na belem konju, kot ga predstavljajo spomeniki na glavnih trgih vseh večjih latinskoameriških mest. Simon Bolivar je po Gabrielu Garcii Marquezu človek iz krvi in mesa. sanjaški. protisloven, razočaran. človek, ki ga preganja občutek osamljenosti. jezdec z dolgimi lasmi in vizijo boljših časov. Literarni kritiki zatrjujejo, da v knjigi General v svojem labirintu ne gre le za novega Simona Boiivarja. temveč tudi za novega Garcio Marqueza. Tako kot v vseh drugih njegovih romanih tudi v tem iz slehernega stavka veje magični realizem, ki ga tokrat krepi moč zgodovine. Knjiga v resnici opisuje konec Bolivarjevega življenja. zadnje potovanje velikega generala, osvoboditelja in združitelja Latinske Amerike in njegovo smrt v San Pedro Alejan-drinu v provinci Santa Marta na karibski obali Kolumbije. Romana nikakor ni mogoče označiti kot biografijo, čeprav je Gabriel Garcia Ma-rquez dobrih pet let proučeval zgodovinske podatke o osvoboditelju Južne Amerike. Kot pisatelj drugačnega kova je kolumbijski nobelovec, ki v zadnjem času živi v Mehiki, znova dokazal neizčrpnost svoje domišljije in prepričljivost izročila. V Latinski Ameriki bo General v svojem labirintu brez dvoma sprožil številne polemike. V zgodbi o zgodovinski osebnosti, ki jo pozna sleherni prebivalec Južne Amerike, ni mogoče prezreti številnih prvin avtorjeve domišljije. Nemara prav zato v romanu, ki obsega 300 strani, ni nikjer navedeno ime Simona Boiivarja. Avtor mu vseskozi pravi le: el general. Kolumbijci. Peruanci. Venezuelci, Čilenci, Bolivijci, Argentinci in Urugvajci pa vedo preveč o Bolivarju, da ga ne bi prepoznali in da jih to ne bi prizadelo. Založnik je prav na tem dejstvu zasnoval propagandno kampanjo. Veliki junak in veliki pisatelj - nova literarna uspešnica. Založba Oveja Negra iz Bogote je prvo izdajo natisnila v 700.000 izvodih. Knjiga stane okoli 12 dolarjev, pričakujejo pa, da bodo naklado razprodali v treh mesecih. Zvesti Marquczovi bralci v Kolumbiji so se že pred meseci zapisali na dolge sezname čakajočih .. . Garcia Marquez, ki slovi kot izrazit poslovnež, je sklenil natisniti tudi posebno izdajo v dragi vezavi v nadaljnjih 300.000 izvodih. Nato bo na najboljšem papirju izšla superluksuzna izdaja v samo 1000 izvodih - 250 jih bo namenjenih Latinski Ameriki. Vsak izvod bo oštevilčen in opremljen z avtorjevim lastoročnim podpisom. Španska založba El Editoral Turner, mehiška založba Ediciones el Equilibrista in kolumbijska založba El Navegente Edi- Kaj takega je mogel storiti samo Gabriel Garcia Marquez. latinskoameriški nobelovec (1982) si je v svojem novem romanu, ki so ga te dni slovesno predstavili v Bogoti, drznil s svojega Olimpa dregniti v Simona Boiivarja, najbolj čislanega južnoameriškega narodnega junaka. Za vse latinskoameriške bralce bo roman »General v svojem labirintu« (El general en su labirinto) veliko presenečenje. Prvič se bodo srečali z Bolivarjem, o kakršnem se niso učili v šoli. tore so že sklenile uspešno kupčijo — vsi izvodi so že prodani. Za propagando skrbi sam Gabriel Garcia Marquez. V Evropi bo knjiga izšla že aprila, v Bogoti pa zatrjujejo, da bo prevedena v 36 iz Moskve naslednji brzojav: »Izrecno vam svetujemo, da se v sedanji etapi omejite na intenzivno in pametno pojasnjevanje stališča, ki ste ga sprejeli, vendar odnehajte z uličnimi demonstracijami in se izognite oboroženim spopadom množic z oblastmi. Naj vas ne zanese bučno nastopanje, temveč vso pozornost osredotočite na pojasnjevanje naših principov in parol, naše komunistične politike ... Ne prehitevajte. Ne nasedajte provokacijam sovražnika...« »Narodom Jugoslavije grozi nevarnost z ene strani od kapitulantskih in izdajalskih elementov, ki bodo še naprej poskušali vse, da s pomočjo sil osi razbijejo moči naroda in oslabijo deželo, z druge strani pa od razbrzdanih angleških vojnih hujskačev in velikosrbskih šovinistov, ki s svojimi provokacijami silijo državo v vojno.... Hočemo mirno, svobodno in dostojno življenje, ki si ga v tem trenutku lahko zagotovimo le tako, da se naslonimo na Sovjetsko zvezo in če Jugoslovani dobijo demokratične in nacionalne pravice in svoboščine . . .« In danes? Na kaj naj bi se oprli, metaforično seveda, ob letošnjem 27. marcu, poskušajmo sklepati ob nemetaforičnem letošnjem spominjanju na 27. marec 1941. Če ostanemo Ic pri dveh beograjskih dnevnikih, zanamcem v spomin beležimo naslednje: »Politika« je objavila uvodnik pod naslovom »Ko je Jugoslavija našla svojo dušo«, s podnaslovi - »Zmerom ko sc je gibal, je narod vedel, kam gre - V naši zgodovini - pa tudi danes - jc bil narod najbolj občutljiv do izdaje in izdajalcev.« »Borba« je na drugi strani spodaj objavila pismo - podlistek, ki ga je (baje) poslal Srečko Petrinjak iz Zagreba: »Za eije babe zdravljc«, kar bi morebiti prevedli s »Kateri tetki na čast« in s podnaslovom »Pri nas šc zmerom ni ,rcvalotiziran‘ puč 2-7. marca 1941, ki jc bil izveden v najugodnejšem trenutku za Hitlerja in najneugodnejšem za Jugoslavijo«. Zgodovino kaže torej šc naprej brati, proučevati. O našem učenju bodo kajpak lahko govorili šele prihodnji rodovi. STANE STANIČ Branko Sosič: Iz moje knjižnice !v .v. .v.; y.y yy. ,v. '•iv yy. v. •Iv ■yy, !vv v*. yy. i*i* 'v/ ,*.v ■V: !*X* yy. .v. ;*M' :*:*: TELEVIZIJA LJUBLJANA I 9.45 10.00 10.10 10.40 11.10 16.30 16.45 V 17.15 17.45 18.15 18.40 19.05 19.15 19.20 19.30 19.55 20.05 21.00 22.25 22.35 0.25 - 11.45 in 16.05-0.35 TELETEKST RTV LJUBLJANA VIDEO STRANI KIPARSKE TEHNIKE: OBLIKOVANJE GLINE ARHITEKTURA SLOVENSKIH pokrajin. 1. oddaja PO SLEDEH NAPREDKA TV DNEVNIK 1 TV MOZAIK: ŠOLSKA TV: KIPARSKE TEHNIKE: OBLIKOVANJE GLINE ARHITEKTURA SLOVENSKIH POKRAJIN, 1. oddaja PO SLEDEH NAPREDKA SPORED ZA OTROKE IN MLADE SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: BELA KRAJINA OTROCI GLASBE, ameriška zabavnoglasbena oddaja RISANKA TV OKNO DOBRO JE VEDETI TV DNEVNIK 2 VREME TEDNIK J. Hubač: ŠTUDENTSKA BALADA. češkoslovaška nadaljevanka TV DNEVNIK 3 RETROSPEKTIVA JUGOSLOVANSKEGA FILMA: 30 LET NAGRADE JELEN: BALKAN EKSPRES VIDEO STRANI LJUBLJANA II 17.00 18.00 18.55 19.30 20.05 20.35 21.00 21.40 22.10 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI BEOGRAJSKI TV PROGRAM ČAS, KI ŽIVI: VELIKA IZKUŠNJA TV DNEVNIK ŽARIŠČE MALI KONCERT: GODALNI KVARTET SLOVENSKE FILHARMONIJE PRISLUHNIMO TIŠINI OČI KRITIKE SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI mo; Razvoj iz jajca; Iz sveta znanosti; Zaščitena narava 10.30 POROČILA 10.35 TV V ŠOLI: Koledar narave: Rečne doline; Risanka; Mali program; Kakšne vetrove poznamo; Risanka; Računalništvo; Glasbena mladina 12.10 POROČILA 12.15 PREZRLI STE - POGLEJTE: OLIVER, angleški film 14.30 MIROSLAV KRLEŽA - pesnik in prozaist 15.00 POROČILA 12.30 NOČNI PROGRAM, ponovitev 17.05 TV DNEVNIK 1 17.25 POLETAVČEK, oddaja za otroke 17.55 ŠTEVILKE IN ČRKE, kviz 18.15 NEZNANI CHAPLIN, angleška nadaljevanka 19.10 VREME 19.30 TV DNEVNIK 2 20.00 REFLEKSI, politični magazin 21.05 VIDEOKLUB, zabavna kontaktna oddaja 22.15 TV DNEVNIK 3 22.35 NOČNI PROGRAM VEDNO POPOLDNE, avstral-ska nadalj. SLEDGE HAMMER, humoristična serija 0.35 POROČILA Televizija si pridržuje vse pravice do morebitnih sprememb programa! ZAGREB II__________________ 17.25 TEST 17.45 TV KOLEDAR 18.00 REGIONALNI PROGRAMI 18.45 ODDAJA DNEVA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ZABAVNA ODDAJA 20.55 KNJIGA 21.25 UMETNIŠKI VEČER: Ž. Petan: DACHAUSKI PROCESI.' gledališka predstava KOPER _____________________ AVSTRIJA I ZAGREB I 8.15 POROČILA 8.20 TV KOLEDAR 8.30 POLETA VČEK. oddaja za otroke 9.00 TV V ŠOLI: G. Olujič: Čarobna metla; Sprašujte — odgovarja- 13.30 TV NOVICE 13.40 TENNIS: TURNIR LIPTON (povzetek) 15.00 ITALIJA - AVSTRIJA/prenos 17.00 GIBALTARSKA MREŽA, čelov. film 18.50 TV NOVICE 19.00 ODPRTA MEJA 19.30 TVD STIČIŠČE 20.00 TENIS: TURNIR LIPTON 21.30 HOKEY: ITALIJA-AVSTRIJA 23.00 TV NOVICE 23.10 ŠPORTNI PREGLDE 23.30 »MON-GOL-FIERA« - oddaja o nogometu 9.00 POROČILA 9.05 THE MUNSTERS, Just Another Pretty Face 9.30 ZEMUA IN UUDJE 10.00 ŠOLSKA TV 10.30 SCOTLAND YARD LOVI DR. MABUSEJA (Nemški film,. 1963) 11.55 LISICA 12.15 KLUB ZA SENIORJE, pono-vitev 13.00 POROČILA 13.10 MI, ponovitev družinskega magazina 13.40 LAŽNI ADMIRAL (Nemški kratki film, 1939) 14.00 OČARLJIVA JEANNIE, Trening za polet na Mesec 14.30 ONEDINOVA LINIJA, Pravica do ljubezni 15.30 OTROŠKI PROGRAM V ŽIVO Z: • 15.35 NIKLAAS, DEČEK IZ FLAN-DRIJE, risanka po romanu Louise de la Ramee 16.00 AM, DAM, DES 16.35 MINI ČAS V SLIKI 17.10 OD IZSELJENCEV DO DOMAČINOV, dokumentarni film in mladinske serije Impresije iz Nove Zelandije 17.40 MINI LEKSIKON 18.00 MI 18.30 ANGEL SE VRAČA, Poštena borba 19.17 ZNANJE DANES 19.30 ČAS V SLIKI 1 19.53 VREME 20.00 ŠPORT 20.15 SCHWARZWALDSKAKLINI-KA, Poroka 21.20 NEKOČ, oddajo vodi Teddy Podgorski 22.05 POGLEDI S STRANI 22.10 Videoteka: HALO, HOTEL SACHER .. .VRATAR, 4. del Gospodična Assmusen 23.10 CHICAGO 1930, Drevo smrti 23.55 POROČILA AVSTRIJA II 14.50 TAKRAT 14.55 ŠPORT 17.30 ŽIVALI V BOJU ZA PREŽIVETJE. Tekma s sušo 18.00 POLICIJSKA POSTAJA 1. serija 18.30 WURLITZER 19.00 LOKALNI PROGRAM 19.30 ČAS V SLIKI 1 19.53 VREME 20.00 KULTURNI MAGAZIN 20.15 DOMAČA REPORTAŽA 21.20 Spektrum: LILLYGOMERA S. A., Kako je utopija Otta Mue- hla postala resničnost na španskem otoku 22.00 ČAS V SLIKI 2 22.25 OSKAR 1989 Najboljše angleško govoreče filme leta 1988 bodo v Los Angelesu nagradili z zaželenim ’ oskaijem. 0.10 POROČILA ITALIJA 1_________________ 7.15 JUTRANJI PROGRAM 9.40 LJUBIM, NE LJUBIM, serijski film 10.00 VIDIMO SE OB DESETIH 11.00 STRASTI, TV nadaljevanka 11.30 VIDIMO SE OB DESETIH 12.00 POROČILA 12.05 VIA TEULADA 66, zabavna oddaja 13.30 TV DNEVNIK 14.00 SERVISNA POSTAJA, TV nadaljevanka 14.30 KVARKOV SVET 15.00 PREDPREMIERE 15.30 ITALIJANSKE KRONIKE 16.00 RISANKE 16.15 BIG, otroška oddaja 17.55 DANES V PARLAMENTU 18.00 POROČILA 18.05 JUTRI POROČENA 19.30 KNJIGA PRIJATELJ 19.40 ZGODILO SE JE NA JUTRIŠNJI DAN 19.50 VREME 20.00 TV DNEVNIK 20.30 PUSTI ALI PODVOJI, kviz 22.30 DIREKTNA ZVEZA, aktualno-inf. oddaja 23.00 POROČILA 23.10 HOKEJ NA LEDU, Italija — Avstrija, SP v B skupini 23.35 NOČNI EFEKT 24.00 POROČILA ITALIJA II___________________ 7.00 JUTRANJI PROGRAM 8.30 BOLJ ZDRAVI BOLJ LEPI 9.00 RIŽEVO POLJE (ital. film) drama 10.45 RISANKE 10.55 33. oddaja iz medicine 11.05 IMUNOTERAPIJA, med. prihodnosti. 2. del 11.35 POLDNE JE.... zabavna oddaja 13.00 TV DNEVNIK 13.30 POLDNE JE... 14.00 KO LJUBIŠ, TV nadaljevanka 15.00 SREBRO IN ZLATO, zabavna oddaja 17.00 POROČILA 17.05 PSIHOLOG ZA VSE, serijski film 17.30 ZDRAVNIK V ŽIVO, nasveti 18.30 ŠPORT 18.45 HUNTER, serijski film 19.30 HOROSKOP IN VREME 19.45 TV DNEVNIK 20.30 RESNICA KOT VSAKA DRUGA, film, 2. del 21.55 POROČILA 22.05 POLITIČNA TRIBUNA, srečanje s predsednikom vlade 22.35 INTERNATIONAL DOC CLUB 23.25 POROČILA 23.50 JEZIČEK NA VAGI, o vsakdanjih problemih 00.30 SREČANJE V KINU 00.35 ZAKON IN NERED, (film 1974) MADŽARSKA I 9.00 9.05 9.10 10.00 11.00 11.10 16.35 16.40 16.50 16.55 17.05 17.55 18.50 16.55 17.05 17.55 18.50 19.15 20.15 21.45 23.05 VIDEO STRANI TV TELOVADBA, za upokojence ENCIKLOPEDIJA ITALIJANSKE UMETNOSTI, Giotto, pon. MODRA LUČ, reportaže, pon. RAZGIBAVANJE, telovadba za invalide VIDEO STRANI POROČILA PANONSKA KRONIKA, iz regionalnega studia Pecs POROČILA, v srbohrvaščini TV PROGRAM, za 4 dni TRETJI KANAL, 5. del: Snovi ŽIVI PLANET, 8. del: Sladke vode, pon. POROČILA, v srbohrvaščini TV PROGRAM, za 4 dni TRETJI KANAL, 5. del: Snovi ŽIVI PLANET, 8. del: Sladke vode, pon. VEČERNA PRAVLJICA ŽREBANJE LOTA VAMPILOV: LOV NA DIVJE RACE, tv igra DOMAČE OGLEDALO TV DNEVNIK SATELITSKA TV SUPER CHANNEL 7.00 Svetovne novice in posli; 8.00 Mix; 15.30 Tracking; 16.30 Vroča linija; 18.30 Iščemo živega ali mrtvega; 19.00 Leteti visoko; 20.00 Bitje srca, film; 21.45 Svetovne novice; 22.00 Konjar, film; 00.00 Videz Evrope SKY CHANNEL_______________________ 6.30 Evropski poslovni kanal; 7.00 The DJ Kat Show; 7.05 Denis; 9.30 Skippy; 10.00 Lucyjin show; 10.30 Nescafe UK Top 50; 11.30 Sky By Day; 12.30 Sulli-vanovi; 13.00 Drugi svet; 14.00 Lands-cape channel; 15.00 Kot se svet vrti; 16.00 Ljubiti; 16.30 Družinska zadeva; 17.00 Odštevanje; 18.00 Evro šport; 1.45 Arts Channel; 4.30 Landscape Channel 3SAT_____________________________ 14.15 Musikkanal: Glasbeno gledališče; 17.20 Poročila za otroke; 17.30 Vrtp-glavi zaboj; 18.00 Čas za šport; 19.00 Danes; 19,22 Studio 3Sat; 19.30 Komisar; 20.30 Pregled; 2lJl5 »Nevarno zdravje«; 21.45 Kulturni magazin; 21.51 Čas za šport; 22.00 Čas v sliki 2; 22.25 Darling, britanski film, 1965; 00.25 Poročila 3Sat SATI______________________________ 6.00 Dobro jutro; 9.00 Kratka poročila Sat 1; 9.05 Teleshop Sat 1; 9.35 Niklaas, fant iz Flandrije; 10.00 Kratka poročila Sat 1; 10.05 Splošna bolnišnica; 10.50 Tel tip zdravje; 11.00 Kratka poročila Sat 1; 11.05 Teta Frida, film; 13.00 Tele borza; 14.00 Vaš horoskop; 14.05 Anne z rdečimi lasmi; 14.30 Monkees; 14.55 Zlati strel; 15.05 Splošna bolnišnica; 15.50 Tele tip kuhanja; 16.00 Teleshop Sat 1; 16.25 Zlati strel; 16.35 Kung Fu; 17.35 Kratka poročila Sat 1; 17.45 Sherlock Holmes in dr. Watson; 18.15 Taxi, ameriška komedija; T8.45 Kratka poročila Sat 1; 19.00 Kolo sreče; 19.30 Loterija; 20.25 Vreme; 20.30 Cagney in Lacey; 21.25 Kratka poročila Sat 1; 21.30 Dva malopridneža, ameriška komedija, 1971; 23.20 Kratka poročila Sat 1, 23.30 Teme pogovora; 00.00 Mrhovinarje servirajte ledeno hladne, britanski agentski film, 1973 RTL-PLUS _________________________ 6.00 Zdravo, Evropa; 9.10 Springfiel-dova zgodba; 10.00 Kalifornijski klan; 10.45 Moda; 11.00 Dr. med Marcus Welby; 11.45 KAZ; 12.30 Klasika za opoldne; 13.00 Danes pri nas / Inšpektor Gadget; 13.25 Kalifornisjki klan; 14.15 Bojna zvezda Galactica; 15.00 Baretta; 15.45 Neto; 16.05 Springfiel-dova zgodba; 16.55 Aktualno; 17.00 KAZ; 18.00 Dr. med Marcus Welby; 18.45 Aktualno; 19.02 Karlček; 19.10 Akcija — Kino shovv;. 20.00 Vaše vreme; 20.10 Ženska s sedmimi milijoni dolarjev; 21.05 Newyorški agnel varuh; 22.00 Aktualno; 22.20 »Eksploziv« — Vroči stol; 23.00 Črni morilec, italijanski vestern, 1971; 00.30 Kapljice za spanje RADIO_____________________________ PRVI PROGRAM______________________ (Krvavec stereo 91,8 MHz) 4.30 Jutranji program; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Slovenski izseljenci v Clevelandu; 9.05 Glasbena matine- • V četrtek približno ob devetih se bomo vključili v neposredni prenos skupne seje zborov slovenske skupščine. Na njej bodo član predsedstva SFRJ Stane Dolanc, predsednik predsedstva Slovenije Janez Stanovnik in podpredsednik- slovenske skupščine Jože Knez seznanili delegate z razmerami na Kosovu, v Jugoslaviji in Sloveniji ter z uresničevanjem slovenskega deleža pri programu za hitrejši gospodarski razvoj Kosova. ja; 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo slovenske skladatelje: Bravničarja, Lipovška in Leskovica; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.02 Jezikovna oddaja; 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana; 18.30 Zborovska glasba; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom Franca Puharja; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer — literarna teorija dr. Dušana Pirjevca; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno — Carmina Burana; 23.15 Nočni program. DRUGI PROGRAM_____________________ (Krvavec stereo 98,9 MHz, Krim stereo 93.5 MHz) 5.30 Val 202 - jutro: 8.00 Val 202 — dopoldan; 13.00 Danes do 13.00; 13.00 Val 202 — popoldan; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Jazz na II. programu; 21.00 Vi izbirate — jaz izberem: Moj micro; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Pesmi svobodnih oblik. TRETJI PROGRAM____________________ (Krim stereo 96,5 MHz) 16.00 Dober dan; 16.05 Poje Alenka Demač Bunta; 16.30 Radijska šola za višjo stopnjo: Slovenski izseljenci v Clevelandu ;17.00 Spoznavajmo glasbeno umetnost; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert z laserske plošče: Dunajski oktet izvaja. Oktet F. Mendelssohna in Septet L. van Beethovna; 19.32 Slovenska in svetovna zborovska glasba: skladbe Antona in Janka Ravnika ter češkega skladatelja Pavla Borkovca. 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Ljubljana; 22.00 Vprašanja znanosti; 22.15 Glasbene miniature; ,22.20 Pogledi na sodobno umetnost: 22.40 Stoletje improvizirane glasbe; 23.55 Lirični utrinek RADIO GLAS LJUBLJANE________________ (102.4 MHz) 6.00 Dobro jutro, Ljubljana; 6.15 Prve jutranje in servisne informacije; 6.45 Novice; 7.20 Jutro je lahko tudi takšno; 8.15 Naj naj pesem; 8.45 Novice; 10.00 Konec jutra na RGL, 10.15 Gost v živo, kotntakt; 11.00 Novice; 11.15 Zla glasbeno redakcijo; 12.15 Vaše mnenje o...; 13.00 Novice in poročila; 14.30 Glasbena oddaja, 15.20 RGL komentira in obvešča; 17.15 »Pet in petnajst«; 19.00 do 20.00 Glasbeni the end. RAIO ŠTUDENT_______________________' (89,3 in 104,3 MHz) 13.00 Vžig; 14.00 Dogajamo in odmevamo; 16.00 Tolpa bumov: Scream — No More Censorship /ras/ (1); 17.00 Joculator; 18.00 Nove plošče; 19.00 Predstavljamo: Core — An International conspiracy Project; 21.00 Četrtkov večer: Slovenija po Cankarjevi smrti; 23.00 Alter lestvica RŠ; 24.00 Potop RADIO KOPER _______________________ (SV 549 KHz, UKV 88,6 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 - 107,6 MHz) 6.00 Glasba po željah; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Poročila in pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Skupni program rad. postaj Slovenije: Val 202; 13.00 Danes na valu radia Koper: od enih do treh; 15.29 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Črno na belem; 17.30 Poročila (aktualna tema); 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Radijski dnevnik RADIO MARIBOR______________________ (UKV 93,1 in 90,4 MHz, SV 558 KHz) O. 00 Nočni program (radio Maribor); 4.30 Prenos I. programa radia Ljubljana; 7.15 Dobro jutro; 9.00 Marjanca; 10.05 Mavrica; 10.30 Portret - reportaža; 11.00 Mavrica; 11.15 Novo, najnovejše; 12.05 Zabavna glasba; 13.00 P. P. 121; 14.30 Poročila, osmrtnice,* objave, glasba; 15.00 Nove note; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste, poslušajte; 16.30 Dnevnik radia Maribor; 17.00 Pokličite 513-555 (kontaktna oddaja); 17.30 Zimzeleno — šanson; 18.00 Mladi - mladim; 19.00 Večerni radijski dnevnik Ivi •Iv ,;.v vi; Iv >1*1' ***** •Iv v.; vl; Ivi •Iv •Iv 1*1*1 •1*1' ***** •Iv V.' i;iy l*"*i •Iv v.; •Iv 1*1*1 •Iv |.v *!*!■ vv !•!•!• *.v •Iv ::i:: •i*i' |.V •Iv £>i metla; Sprašujte - odgovarja- o nogometu S. A., Kako je utopija Otta Mue- 18.45 HUNTER, serijski film 16.00 Ljubiti; 16.30 Družinska zadeva; ci v Clevelandu; 9.05 Glasbena matine- novna; oiovensica m svetovna iau.J3«u uuw..ux, >>; Potovanje besedila in načrtov s hitrostjo telefona ^ 7 jj S pomočjo našega novega programa telefaksov Panafax UF-150, UF-250 in UF-640 bosta besedilo in risba še hitreje prišla do vašega partnerja. Nov program bo kupcem na voljo čez mesec dni. V zalogi imamo termoaktivni papir širine 21 cm v zavitkih po 50 in 100 m. DINARSKA PRODAJA, INFORMACIJE IN PROSPEKTI:- £ ELEKTROTEHNA Elzas, Ljubljana. Poljanska 25, tel.: 061/329-745, telefaks: 328-744, teleks: 31 767 Center za dopisno izobraževanje Univerzum, p. o. Najnovejša zakonodaja iz samostojne obrti in podjetništva Poslovanje obrtnikov po novih zakonih — predavanje bo v sredo, 19. 4. 1989 od 15.30 do 17.30 v kristalni dvorani hotela Slon, Titova 10. Predaval bo mag. Janko Arah. ^zasseasaarcKPi univer^jcmffigsE-etjabtte na; tel. 571-231 in 574-736. 29-4048 Socialistična republika Slovenija, Občina Logatec Komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje objavlja prosta dela in naloge planerja in analitika Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — višješolska izobrazba ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj pri podobnih ali enakih delih. Z izbranim kandidatom za prosta dela bomo sklenili delovno rzamerje za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v petnajstih dneh po objavi na naslov: Komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje občine Logatec, Tržaška 15, 61370 Logatec. Kandidati bodo obvestilo o izbiri prejeli v 30 dneh po objavi oglasa. 29-3979 <\ Zbor delavcev delovne skupnosti SOZD UNILES objavlja prosta dela in naloge za tajnico predsednika SOZD (delo za določen čas — nadomeščanje) Poleg splošnih pogojev iz zakona morajo kandidatke izpolnjevati še: — višja ali srednješolska izobrazba pasivno znanje enega tujega jezika — strojepisje , .....- — 3 leta delovnih izkušenj Poskusno delo traja 1 mesec. Kandidatke naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: SOZD UNILES, Titova 36, Ljubljana. O izbiri bomo kandidatke obvestili v 15 dneh po sklepu zbora delavcev. 20-4090 z VOZILI DO Jugohemija Beograd daje v najem poslovni prostor površine 29 m2 v Ljubljani, Poljanska c. 17. Podrobne informacije dobite v Filiali Ljubljana, Dalmatinova 10 ali po telefonu 061/315-159. Ponudbe pošljite v osmih dneh na naslov: Jugohemija — 11000 Beograd General Ždanova 29-31 Direkcija za pravne, kadrovske in splošne zadeve. 30-4086 DO Atelje za prostorsko projektiranje Jesenice, Pod Gozdom 2, 64270 Jesenice, objavlja javno licitacijo osebnega vozila renault 4 TL, letnik 1984, prevoženih 81.000 km. Izklicna cena je določena na 9.500.000 din. Varščina znaša 200.000 din. Licitacija bo v ponedeljek, 3. aprila ob 13. uri na sedežu DO. Kandidati si lahko ogledajo avtomobil in plačajo varščino v tajništvu pred pričetkom licitacije. 30-4095 DO Gostinsko podjetje Ljubljana, Streliška 12 odda v najem skladiščne prostore površine do 200 m2. Prostori so v središču Ljubljane na lokaciji Streliška 12 a. Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe na naslov DO. _______________________________29-4060 Ul Kemijski inštitut Boris Kidrič, p. o., Ljubljana, Hajdrihova 19 skladno z določili Zakona o amortizaciji (Uradni list SFRJ 72/86) javno objavlja ponudbo za odprodajo osnovnih sredstev 1. iiofilizator Lyoboy 2. kratkohodni skobeljni stroj izklicna cena 2.000. 000 din 4.000. 000 din ter ostala osnovna sredstva (posamezna pisarniška oprema), po seznamu, ki bo objavljen na glavni oglasni deski inštituta od dneva javne objave dalje. Ogled osnovnih sredstev bo v sredo, 5. 4. 1989 od 7. do 10. ure na Kemijskem inštitutu Boris Kidrič, Ljubljana, Hajdrihova 19. Javna prodaja bo potekala istega dne ob 11. uri, po sistemu videno-kupljeno. Kupec plača prometni davek. 30-4092 Razpisna komisija Tiskarne Ljudske pravice, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2, objavlja na podlagi sklepa delavskga sveta prosta dela in naloge direktorja tehničnega sektorja Kandidat mora poleg pogojev, določenih v zakonu, in meril iz družbenega dogovora o kadrovski politiki izpolnjevati še naslednje pogoje: — VI. stopnja strokovne izobrazbe grafične smeri — 4 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih z grafičnega področja — znanje tujega jezika — organizacijske in vodstvene sposobnosti in ustvarjalen odnos do uveljavljanja samoupravljanja — dela in naloge razpisujemo za 4 leta Prijave z dokazili o izpolnjevanju vseh razpisanih pogojev sprejema razpisna komisija Tiskarne Ljudske pravice, Ljubljana, Kopitarjeva 2, 15 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi delavskega sveta TOZD. Komisija za delovna razmerja Tiskarne Ljudske pravice, Ljubljana, Kpoitarjeva 2, vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog: vodjo knjigovodstva Pogoji: — V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj na enakih nalogah — poskusna doba 3 mesece 2 strojepiski za fotostavek Pogoji: — III. stopnja strokovne izobrazbe administrativne smeri ali opravljen strojepisni tečaj — predhodni preizkus znanja — izmensko delo — poskusna doba 2 meseca Prijave z ustreznimi dokazili o strokovnosti pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Komisija za delovna razmerja, Tiskarne Ljudske pravice, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2. 30-4089 Odbor za medsebojna razmerja delavcev delovne skupnosti Avto-moto zveze Slovenije objavlja prosta dela in naloge v tehnični bazi Avto-moto zveze Slovenije v Kopru obračunsko-turističnega administratorja Pogoji za sprejem: — srednja strokovna izobrazba (V) — znanje dveh tujih jezikov Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo do treh mesecev. Nastop dela mogoč takoj. Pisne ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Avto-moto zveza Slovenije, Ljubljana, Titova 138. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po poteku prijavnega roka. 30-4094 Informacije in vplačila: • CIMOS KOPER, Ul. 15. maja 18. tel.: 066/32-272 • CIMOS LJUBLJANA, Dalmatinova 4, tel.: 061/312-250 • CIMOS NOVA GORICA, Kidričeva 7. tel.: 065/25-335 ________ M CIMOS 0 • SLOVENIJA AVTO, TOZD T. R. G. LJUBLJANA, Celovška 150, tel.: 061/ 557-351 • AVTOTEHNIKA, CEUE, Miklošičeva 5, tel.: 063/25-405 • JEKLOTEHNA, Avto hiša, MARIBOR, Belokranjska 12, tel.: 062/39-549 DO Emona Merkur, p. o., Ljubljana, Šmartinska 130 Razpisna komisija delavskega sveta delovne organizacije Emona Merkur razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa — direktorja delovne organizacije Kandidati morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske, pravne ali organizacijske smeri — da imajo vsaj 5 let delovnih izkušenj pri odgovornih strokovnih delih — da obvladajo en tuj jezik — da imajo delovne in organizacijske sposobnosti . — da so aktivni v samoupravnem in družbenopolitičnem življenju in imajo odgovoren odnos do dela in gospodarjenja z družbenimi sredstvi — da sp državljani SFRJ. Izbrani kandidat bo imenovan za 4-letni mandat. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi_na naslov: DO Emona Merkur, p. o., Ljubljana, Šmartinska 130 — z oznako Za razpisno komisijo. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri. 28-3956 Sozd REK Edvarda Kardelja Rudniki rjavega premoga Slovenije Trbovlje, tozd Rudarski šolski center Trbovlje, Nasipi 45 Razpisna komisija delavskega sveta tozd Rudarski šolski center Trbovlje razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. vodja tozd Rudarski šolski center Trbovlje 2. tehničnega vodja tozd Rudarski šolski center Trbovlje Kandidati za zasedbo razpisanih del in nalog morajo poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1. srednja ali višja izobrazba pedagoške ali tehnične smeri najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta na odgovornih delih in nalogah dober organizator s smislom za gospodarjenje in razvijanje samoupravnih odnosov. pod 2. visoka strokovna izobrazba rudarske smeri najmanj pet let delovnih izkušenj pri odgovornejših delih in nalogah v metanskih jamah strokovni izpit za tehnično vodenje del v metanskih jamah sposobnost za gospodarno organiziranje proizvodnih procesov pravilen odnos do razvoja samoupravnih odnosov. Mandat za opravljanje razpisanih del traja štiri leta. Po poteku mandata je lahko isti delavec na podlagi javnega razpisa ponovno imenovan za opravljanje istih del in nalog. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: tozd Rudarski šolski center Trbovlje, Nasipi 45. Na ovojnici naj bo oznaka »Za razpisno komisijo«. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 30-4067 Srednja šola za farmacijo in zdravstvo, Ljubljana, Šaranovičeva 5 razpisuje prosta dela in naloge računovodje s polnim delovnim časom za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Nastop dela: 1. 7. 1989 ali po dogovoru. Pogoj: srednja ali višja izobrazba ekonomske usmeritve, delovne izkušnje zaželene. Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanji! pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po odločitvi. 29-4064 Sprejem osmrtnic: ob delavnikih od 7. do' 16. ure oz. ob sobotah od 7. do 11. ure osebno (Šubičeva 1). Po teleksu YU DELO ST 31633, s telegramom ali po tel. 318-866 (od 14. do 16. ure) za naročnike izven Ljubljane. Ob nedeljah in praznikih sprejema osmrtnice (do 16. ure) neposredno centralna redakcija »Dela«, Ljubljana, Titova 35 osebno ali po telefonu 315-366 za naročnike izven Ljubljane. Rokopisov ne vračamo. Četrtek, 30. marca 1989 DELO ★ stran 19 •• • • institut »jožef Stefan« • • ZvTER' TRAVE USPOSABLJANJA ZH UPORABO HM - PC KLIČITE ! (061) 214-399, int. 428 © metalka Metalka, n. sol. o. razpisuje v delovni organizaciji skupnih služb prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, in sicer: 1. direktorja službe za stike z javnostjo Pogoji: — visoka ali višja šola ekonomske ali ustrezne smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj — zaželeno izpolnjevanje pogojev za delo v ZT — zaželeno znanje tujega jezika — izpolnjevanje pogojev po 64. členu družbenega dogovora o oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike 2. direktorja tehnično vzdrževalnih služb Pogoji: — visoka ali višja šola ekonomske ali ustrezne smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj — zaželeno znanje tujega jezika — tečaj iz varstva pri delu — izpolnjevanje pogojev po 64. členu družbenega dogovora o oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike 3. direktorja službe za plan, analize in tržne raziskave Pogoji: — visoka ali višja šola ekonomske ali ustrezne smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj — zaželeno izpolnjevanje pogojev za delo v ZT — zaželeno znanje tujega jezika — izpolnjevanje pogojev po 64. členu družbenega dogovora o oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike Izbrani kandidati bodo imenovani za 4 leta. Kandidati naj pošljejo svoje ponube z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi razpisa Kadrovski službi Metalke, n. sol. o., 61001 Ljubljana, Dalmatinova 2 ž oznako: Za razpisno komisijo DSSS. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu delavskega sveta DSSS. 29-4039 Obrtna zadruga Prevoz, Ljubljana, Cesta v Kleče 12 razpisuje prosta dela in naloge 1- vodja poslovne enote Grosuplje za delo v Grosupljem,'Ob Grosupeljščici 1 b za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoji: — višja ali srednja šola prometne ali druge ustrezne smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj — organizacijske sposobnosti — trimesečno poskusno delo 2. administrativnega referenta za delo v poslovni enoti Ribnica, Vrvarska 3 za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoji: — srednja šola administrativne ali druge ustrezne smeri — 2 leti delovnih izkušenj — znanje strojepisja, — enomesečno poskusno delo Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: Kadrovska služba Obrtne zadruge Prevoz, Ljubljana, Cesta v Kleče 12. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izbiri. 29-3974 IDdM) DO Astra Engineering Kranj Proizvodnja, projektiranje in inženiring, p. o., 64000 Kranj — Šuceva ulica 23 vabi k sodelovanju: 1. diplomiranega inženirja strojništva, 2. diplomiranega inženirja elektrotehnike 3. diplomiranega inženirja kemijske tehnologije ali inženirja kemijske tehnologije 4. inženirja strojništva ali strojnega tehnika 5. elektrotehnika — elektronika. Če želite inovativno in kreativno delo, vas vabimo, da v 8 dneh po objavi razpisa pošljete prijavo na naš naslov. 29-3976 danas DANAS GRE NAPREJ • Nove ustave Združitev Srbije Bo nova ustava lahko rešila kosovske probleme • Intervju: Dragutin Dimitrovih Komu je napoti Hrvaška Sekretar Predsedstva CK ZKH o pravem pomenu obtožb, da je Hrvatska separatistično ali protisrbsko usmerjena, o antibirokratski revoluciji in o političnem pluralizmu, o medijski vojni in zadnjih akcijah pravosodja, o predlogih, da se ukine pariteta ali republiške partijske organizacije • Javnost in pravosodje Pomešani lončki Novinarji vse pogosteje igrajo politike, tožilstva pa prehitevajo partijo • Bojkot blaga Slamica med viharji Osiromašeni kupci gledajo bolj na cene kot pa na etikete • Črna gora Nezaželeni Stanovnik Zakaj slovenski predsednik ni smel priti v Titograd • Osebnost tedna: dr. Stanko Radmilovič Novi stari ljudje Novi človek v Predsedstvu CK ZKJ je simbol kadrovske politike antibirokratske revolucije • Liderji Tesna moševska koža Je mogoče iz krajevne skupnosti zrušiti državo 9 Mi in Evropa Na začetku poti Veliko časa in truda nam bo potrebno, da se bomo »odnacionalizirali« 9 Kulturna dediščina Več kot nič Veliko bi potrebovali, da bi rešili Salomo: da spoštujemo zakon 9 Lech VValesa: Pot upanja (2) December 1970 Izvlečki iz spominov poljskega sindikalnega prvaka so prva priložnost za jugoslovanske bralce, da spoznajo delo, ki je vzbudilo veliko pozornost že pred objavo DANAS GRE NAPREJ Delavski svet TOZD Zdravstveni dom Zacjorje, o. sub. o., v sestavi Zasavskega zdravstvenega centra, n. sol. o., razpisuje po 70. členu statuta TOZD in na podlagi sklepa seje z dne 28. 2.1989 in sklepa razpisne komisije z dne 20. 3. 1989 za štiriletni mandat imenovanje poslovodnega organa s polnim delovnim časom, ki se deli na vodenje in strokovno delo profila Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še posebne pogoje: — da ima visoko izobrazbo medicinske smeri — da ima 5 let delovnih izkušenj — da ima organizacijske in poslovne sposobnosti za uspešno vodenje. Kandidati-naj svoje prijave, opremljene z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »za razpis« na naslov: Zasavski zdravstveni center TOZD Zdravstveni dom Zagorje, 61410 Zagorje, Cesta zmage 1. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh od dneva izbire. 27-3938 Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga žena, mama, hčerka in sestra MARJETA ČERNILA rojena STARIČ Od nje se bomo poslovili v petek, 31. marca 1989, ob 13. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara v trinajsti mrliški vežici Žalujoči: mož Branko, sinova Matjaž in Boštjan, oče, mama, brat in sestri ter drugo sorodstvo Ljubljana, Vipava, Podpeč, 28. marca 1989 Republiški komite za informiranje, Ljubljana, Levstikova 10 objavlja prosta dela in naloge hišnika — telefonista Poleg splošnih pogojev za opravljanje objavljenih del in nalog zahtevamo triletni program srednjega izobraževanja in dvomesečno poskusno delo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi Republiški komite za informiranje, Levstikova 10, Ljubljana. 28-3954 Globoko presunjeni sporočamo, da je v prometni nesreči tragično preminil naš v v EMIL KOVAČIČ Pogreb bo v petek, 31. marca 1989, ob 12. uri iz dvanajste mrliške vežici na ljubljanskih Zalah Ohranili ga bomo v toplem spominu Sodelavci Iskre, centra za elektrooptiko Ljubljana Nepričakovano nas je zapustil naš dragi ZVONE LABURA Od njega se bomo poslovili na pokopališču na Blejski Dobravi v petek, 31. marca 1989, ob 15.30 Za njim žalujejo: hčerka Zvonka s svojimi, Minka s svojimi, teta, sestre in bratje Kamna Gorica, Jesenice, Ljubljana, Zagreb V 71. letu življenja nas je zapustila naša draga mama in stara mama FRANČIŠKA MAVER rojena PERME Od nje se bomo poslovili v petek, 31. marca 1989, ob 14. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara v štirinajsti mrliški vežici Žalujoči: hčerka Sonja z možem Stankom, sin Jani, vnukinji Dunja in Polona in drugo sorodstvo Ljubljana, Pariz, 27. marca 1989 Zapustila nas je naša draga mama, babica, prababica in sestra MARIJA FISTER rojena ŽMUC Od nje se bomo poslovili v petek, 31. marca 1989, ob 9. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo ležala v osemnajsti mrliški vežici Žalujoči: sinova Lojze in Rafael, hčerki Marija in Darinka, snahi Marija in Milka, zeta Franc in Tone, vnuki Nani z Mojco, Saša, Suzana, Marko, Peter, Polona, Tomaž in Polona ter pravnukinji Neja in Lara ter brat Jože Ljubljana, Ig, 28. marca 1989 Zapustila nas je naša ljubljena mami in nana AVGUSTA VRANČIČ rojena ZUPANC upokojenka LB Prosimo tihega sožalja Od nje se bomo poslovili v petek, 31. marca 1989, ob 11. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara v enajsti mrliški vežici Vsi njeni Ljubljana, 29. marca 1989 Nepričakovano in mnogo prezgodaj me je zapustil moj najdražji sin EMIL KOVAČIČ Od njega se bomo poslovili v petek, 31. marca 1989, ob 12. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara v dvanajsti mrliški vežici Prosimo tihega sožalja V globoki žalosti: mami Vida in drugi sorodniki Ljubljana, Mirna na Dolenjskem, Mokronog, 27. marca 1989 Po kratki bolezni nas je v 81. letu zapustila naša draga JULIJANA GODNIK Od drage pokojnice se bomo poslovili v petek, 31. marca 1989, ob 15.30 na pokopališču v Celju V globoki žalosti njeni: sinova Dušan in Božo z družinama ter^drugo sorodstvo Celje, 29. marca 1989 Sporočamo žalostno vest, da je umrla MARJETA ČERNILA knjigovodja v finančni službi Od nje se bomo poslovili v petek, 31. marca 1989, ob 13. uri iz trinajste mrliške vežice na ljubljanskih Zalah Dolgoletno in vestno sodelavko bomo ohranili V trajnem spominu Delavci DO Metalka, n. sol. o., Ljubljana Iztekla se je življenjska pot našega dolgoletnega sodelavca FRANCA KOLMANA pomočnika vodje remonta čistilnice in mikalnice Na zadnjo pot ga bomo pospremili v četrtek, 30. marca 1989, ob 16. uri na litijskem pokopališču Vestnega sodelavca bomo ohranili v lepem spominu Delavci in DPO Predilnice Litija Sporočamo žalostno vest, da je umrl MILAN HERCIGONJA referent za ulitke v pokoju TOZD Livarne Od njega se bomo poslovili danes, 30. marca 198v9, ob 13. uri iz trinajste mrliške vežice na ljubljanskih Žalah ZPS Titovi zavodi Litostroj, Ljubljana Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustil AVGUST PLEVNJAK st. Od njega se bomo poslovili v petek, 31. marca 1989, na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo ležal v šestnajsti mrliški vežici Žalujoči: žena Rozika, sinovi Avgust, Janko, Mirko in Branko z družinami, brat Edi z družino, sestra Vera, ter drugo sorodstvo Ljubljana, Gradec, Maribor, Medvode, Dobrnič, 29. marca 1989 Sporočamo žalostno vest, da nas je sredi neumornega dela nepričakovano zapustil FRANCE LEVSTEK predsednik sveta KS Radomlje Od njega Se bomo poslovili v četrtek, 30. marca 1989, ob 17. uri na pokopališču v Radomljah Ohranili ga bomo v trajnem spominu Skupščina KS, svet KS, DPO in društva KS Radomlje Ne moremo doumeti, da je še včeraj poln življenja in načrtov, tragično preminil naš sodelavec SREČKO POLAK Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 31. marca 1989, ob 16. uri na pokopališču v Žalcu Dragega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu Kolektiv Kovinotehna, Celje Sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v 82. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, orna in tašča MARIJA-MICI CVIKL rojena KAJTNA Na njeno željo bo pogreb v družinskem krogu na celjskem pokopališču Žalujoči: hčerka Marica z možem Milanom, vnuka Janez in Mišo z Mojco ter pravnuka Rok in Jure Laško, 29. marca 1989 Sporočamo žalostno vest, da je umrl FRANC BROJAN bančni upokojenec Zadnje slovo od pokojnika je bilo v ponedeljek, 27. marca 1989 Ohranili ga bomo v spominu kot vestnega in prizadevnega delavca Delavci in Aktiv upokojencev Ljubljanske banke — Združene banke Vse beži z oblaki in s pticami: še hrepenenje, želje in strast - čuj, kako hropejo trave -samo bolečina ostane... (Ivan Minatti) TADEJI UČENCI IN DELAVCI OSNOVNE ŠOLE »MILAN ŠUŠTARŠIČ«, LJUBLJANA BEŽIGRAD Sporočamo žalostno vest, da je umrl MATKO KURALT bančni upokojenec Zadnje slovo od pokojnika je bilo v četrtek, 23. marca 1989 Ohranili ga bomo v spominu kot vestnega in prizadevnega delavca Delavci in Aktiv upokojencev Ljubljanske banke — Združene banke Sredi mladega in ustvarjalnega življenja nas je nepričakovano zapustila sodelavka MIRA ROGAN fizioterapevtka Od nje se bomo poslovili 30. marca 1989 ob 17. uri na pokopališču v Šempetru v Savinjski dolini Ohranili jo bomo v lepem spominu Delavci in oskrbovanci Doma upokojencev Celje Kadar dvigne labod blestečo perot, nad ribnikom v gaju večer se zasveti — kot da kamen se bel med valovi je vnel in ugasnil, še preden je mogel goreti. (Župančič) Poslavljamo se od naše MARICE KOCEN učiteljice v pokoju Delavci Osnovne šole 7. maja, Dobrova pri Ljubljani Umrla je naša mama HERMINA MUHIČ rojena LEDNIK Pokopali smo jo v ožjem družinskem krogu Vsi njeni Kamnik, 29. marca 1989 r * t ft DELO DELO “ DELO DELO DELO DELO DELO DELO DEL© DELO siliti mn GLADOVNA STAVKA V DETROITU - Osemdesetletna Pashke Martini je prinesla vodo skupini Američanov albanskega rodu. ki že od ponedeljka zjutraj gladovno stavkajo pred Zveznim poslopjem McNamara. Po izjavi petnajsterice Albancev naj bi s tem dejanjem spodbudili ameriški kongres, da bi obsodil nasilje nad človekovimi pravicami Albancev v Jugoslaviji. (Telefoto: Reuter) Gre za razstrelivo, podtaknjeno ogledalo pod nadaljnji razvoj Jugoslavije Svet nas sedaj spremlja skozi optiko krvavih dogodkov na Kosovu — Objestno uničevanje Titove dediščine — »Lahko bi iz njih naredili Jugoslovane« — Papež molil za Jugoslavijo OD NAŠIH DOPISNIKOV BONN, LONDON, 29. marca — Zaradi ustavnih sprememb, ki so »drastično okrnile« dosedanjo avtonomijo Kosova, ter zaradi prenosa kopice odločilnih pristojnosti v roke srbskih republiških oblasti je, kot piše davišnji bonski Generai-Anzeiger, na Kosovu izbruhnila »intifada po albansko«. Časnik omenja slavje v srbski skupščini in hvalnice Miloševiču kot »začetniku nove populistično-nacionali-stične usmeritve« v Srbiji, nadaljuje pa: s kaosom na Kosovu, da bi ugotovil, da protislovje ne bi moglo biti večje (opazila ga je tudi zahodnonemška televizija, ki je sinoči najprej pokazala spopade na kosovskih ulicah z mrtvimi in ranjenimi, nato pa srbske poslance, ki se mastijo na sprejemu po »zgodovinskem« zasedanju skupščine). »Za srbske oblastnike« piše časnik v komentaiju, »in še posebej za uveljavljanje željnega Miloševiča se zdi, da so udarjeni s slepoto: vse tisto, kar je bilo v Titovem obdobju v večnarodnostni državi z veliko truda spravljeno v ravnotežje, je zdaj predmet objestnega uničevanja. Oglašajo se spet spomini na Jugoslavijo iz časov pred vojno, ko je kraljevskosrbško stremljenje po hegemoniji državo enkrat že pognalo v propad. V Sloveniji in na Hrvaškem narašča nezaupanje: ali OB KONCU REDAKCIJE Jože Smole: Inflacija je najhujša kontrarevolucija • NOVO MESTO, 29. marca — »V slovenski javnosti se postavlja vprašanje, ali bo v Jugoslaviji zmagal nedemokratični koncept, ali bo zmagal centralizem. unitarizem itd., ali pa demokratični koncept, ki bo še bolj poudarjal svobodo človeka v pravni državi, ki bo gradil na enakopravnosti republik in pokrajin. Nočem biti prerok, vendar sem prepričan, da bo v Jugoslaviji zmagal demokratični sistem. Prvič zato, ker ekonomska preobrazba v Jugoslaviji ni možna brez demokracije, brez uvajanja neposredne demokracije in uvajanja pravne države. Drugič, ker se Jugoslavija ne more vključiti v sodobne evropske tokove, če se v polnem smislu ne spremeni v pravno državo, ki pa tudi odpira vrata civilne družbe, ki zagotavlja spoštovanje vseh človekovih pravic.« je dejal predsednik republiške konference SZDL Slovenije Jože Smole na današnji javni tribuni v Novem mestu, ki jo je pripravila občinska konferenca SZDL Novo mesto. Poleg tega je Jože Smole posvetil veliko pozornost zadnjim dogodkom na Kosovu, ki so zaskrbljujoči. in namesto da bi reševali težka ekonomska vprašanja, ki se odražajo tudi skozi skoraj 500-odstotno inflacijo, svoje moči izrabljamo pri gašenju požara mednacionalnih sporov. Ko je govoril o inflacijskih gibanjih v Jugoslaviji je med drugim dejal: »Jugoslavije ne bo uničila iredenta, ampak visoka inflacija, ker nihče ne ve, kako jo bomo obvladali. Mislim, da je ravno naša inflacija najhujša kontrarevolucija.« Opozoril je na štiri generatorje inflacije: pretirano emisijo denarja, proračunski sistem, trgovinski suficit s Sovjetsko zvezo in ekonomske odnose z nekaterimi državami tretjega sveta. Ugotovil je, da smo bolezen definirali, imamo tudi zdravila, vendar teh nočemo uporabljati, da bi pozdravili bolnika. Ob koncu dvournega pogovora je spregovoril tudi o vse pogostejših napadih na slovenski politični vrh. ki prihajajo iz drugih koncev Jugoslavije. (S. D.) © TEL AVIV, 29. marca (Tanjug) — Izrael bo od polnoči naprej razglasil zasedena ozemlja za zaprta vojaška območja. Kot se je neuradno zvedelo, brez dovoljenja na to območje ne bo smel nihče vstopiti ali izstopiti. Ta ukrep so uvedli zaradi jutrišnjega »dneva dežele«, ki ga izraelski Arabci slavijo od leta 1976 v spomin na tragične dogodke, ko so izraelski policisti ubili šesterico Arabcev. • ABU DABI, 29. marca (Tanjug) — Kitajska bo prodala Iranu 40 novih izstrelkov »svilo-prejka«, podmornico in ogledni-ški satelit. V najnovejšem iran-sko-kitajskem sporazumu o prodaji orožja je zajeto tudi 8 protiletalskih baterij z izstrelki HQ-20, ki so kitajska inačica sovjetskih raket SAM-2. • DUNAJ, 29. marca (Tanjug) — Z neskrito dobro voljo so se na Dunaju zbrali ministri za nafto osmih držav OPEČ, članic komiteja za cene, da bi obravnavali položaj na naftnem trgu in določili strategijo za naslednje polletje. Vzrok za optimizem je več kot prepričljiv: od zadnjega sestanka organizacije novembra lani, ko so sprejeli sklep o omejevanju proizvodnje, se je cena soda surove nafte zvišala od 12 na 20 dolarjev. • TEHERAN, 29. marca (Tanjug) — V Iranu doslej ni bilo uradnih odmevov na sinoči objavljeno novico, da je ajatola Husein Ali Montazeri odstopil s položaja bodočega vodje islamske revolucije. Montazeri, eden najbližjih sodelavcev Homeinija v minulih petnajstih letih, je že novembra 1985 imenovan za njegovega namestnika oziroma bodočega vodjo revolucije. Formalno je pojasnil svoj odstop z izjavo, da ni pripravljen prevzeti tako težko in odgovorno dolžnost, kaže pa, da je v pismu imamu pustil tudi nekaj možnosti za premislek o političnem razhajanju. SFRJ v sferi kupčij Slabo obiskana tiskovna konferenca jugoslovanskega veleposlanika v ZDA — Posli postajajo vendarle obetavni — Bakerjeva pobuda Moskvi OD NAŠEGA DOPISNIKA NEVV YORK, 29. marca — »Ali bo ambasador govoril o Kosovu?« Tako so spraševali po redakcijah velikih ameriških medijskih hiš, ko so dobili povabilo, naj se udeleže torkove tiskovne konference v enem izmed newyorških poslovnih klubov. Tiskovno konferenco je pripravil ameriško-jugoslovanski ekonomski svet, nanjo pa je povabil ambasadorja SFRJ v ZDA Živorada Kovačeviča. »Ne,« je pojasnjeval organizator, »ambasador bo govoril o možnostih tujih vlaganj v Jugoslaviji.« Novinarjev velikih hiš potem na tiskovno konferenco ni bilo. Vsega skupaj jih je bilo šest, ki so prišli. Kolega, ki je sedel poleg mene, dela v metropolitanski redakciji enega izmed newyor-ških (bolj lokalno usmerjenih) časopisov in se največ ukvarja s pisanjem o preprodajalcih z mamili. Na tiskovni konferenci je bila seveda tudi novinarka Glasa Amerike. Ambasador Kovačevič je s tehtnimi, s podatki podkrepljenimi besedami predstavil sedanjo jugoslovansko zakonodajo, ki zadeva tuja vlaganja. Razložil je tudi naša prizadevanja za uresničevanje treh reform. Nav- • Ameriški zunanji minister Baker je te dni obelodanil novo pobudo: Moskvi naj bi Washing-ton ponudil gentlemanski sporazum, po katerem naj bi SZ popustila svoj primež nad državami Vzhodne Evrope in jim dopustila, da po svoji izbiri ubirajo pota razvoja, ZDA pa v zameno za to ne bi izkoriščala novonastalih stanj v posamičnih državah vzhodnega bloka. VVashington. seveda Jugoslavije uradno ne prišteva med te države, je pa vsekakor očitno, da smo tudi mi v kotu te sfere premlevanj in kupčij. Prav tako je tudi očitno, da se na primer Washington sedaj (ekonomsko), bolj zanima za kakšno Madžarsko kot pa za nas. Zanimivejši pa utegnemo žal postati — vsaj v tem trenutku in glede na sedanje razmere — le po slabi plati. zoče je seznanil tudi s podatki o novi jugoslovanski vladi kot dobro izbrani ekipi. Da so vrata Jugoslavije sedaj na stežaj in brez-(ideoloških) zadržkov odprta tujim vlagateljem, sta ambasadorju Kovačeviču v dokaj optimističnem tonu pritrdila ameriška predstavnika ekonomskega sveta, predsednik Peter Chap- -ISKRICE------------- Vsak zakon o tisku ščiti tisk tako, kot bi kura ščitila ovce. DUŠAN POPOVIČ Novi RADAR JEKLENE POSASTI ADOLFA HITLERJA Nemški konstruktoiji so vrsto let poskušali izdelati tank, ki bi zmlel vse nasprotnikove tanke, vendar niti tiger niti panther tega nista zmogla. S PADALOM SEM SE VRNIL NA SUMATRO... Neznano poglavje o dogodkih po japonski kapitulaciji v drugi svetovni vojni, iz katerih se je v krvi in krčih rodila republika Indonezija. ERAZEM ROTERDAMSKI Če beremo, dandanes njegove besede, se nam dozdeva, kot da bi poslušali kakega oporečnika, enega izmed tistih univerzitetnih študentov, ki že nekaj let zavračajo kulturo »baronov univerzitetnih kateder«. DNEVNIK GROFA CKANA (H) Najzgovornejši zapis o diplomaciji totalitarne države, ki smo jo poznali kot fašistično Italijo. man in izvršni predsednik Richard Johnson, ugledni osebnosti iz ameriškega poslovnega sveta. Zlasti Chapman je v zadnjem času veliko pripomogel, da je prišlo do velikega posla -med Jatom in Douglasom, vrednega približno milijardo dolarjev (od tega približno četrt milijarde dolarjev za letalske stroje, tri četrt milijarde dolarjev pa za nabavo letal). Z dokajšnjim optimizmom in z veliko naklonjenostjo do nas je govoril tudi Richard Johnson in naštel nova skupna vlaganja, sklenjena v letošnjem letu, in pri tem omenil tudi jeseniško železarno, Metalko in druge. Vrednost dosedanjih skupnih araeri-ško-jugoslovanskih vlaganj se približuje že pol milijardi dolarjev. Možnosti pa da je še zelo veliko, je povedal. Možnosti so tudi za razpiranje ameriško-ju-goslovanske menjave, ki v obeh smereh sedaj znaša kako poldrugo milijardo dolarjev... Toda vprašanja so vrtala v veliki meri v neekonomsko smer — v naše razmere na Kosovu. Prav na dan tiskovne konference se je število žrtev na Kosovu zvišalo na 21. Vse večje ameriške televizijske hiše so dan prej in tudi na ta dan prikazovale posnetke demonstrantov, ki kamenjajo pripadnike posebnih policijskih enot. Ko so na ameriški televiziji prikazovali precej podobne scene spopadov Palestin-. cev z Izraelci, je sicer izrazito proizraelska ameriška javnost začela kazati veliko več simpatij do boja palestinskega ljudstva . . . Zal se je tudi tokrat potrdila stara resnica, da je edinole slaba novica — dobra novica. Ž obrobja nas svet prikliče v spomin samo v trenutkih katastrofe. MITJA MERŠOL Avstrijski minerji na naši podzemni meji OD NAŠEGA DOPISNIKA CELOVEC, 29. marca — Kratko, enourno slavje na avstrijski strani karavanškega tunela: danes so minerji dosegli 4.414-ti meter predora in s tem dosegli mejo z Jugoslavijo. Kot so sporočili, potrebujejo z jugoslovanske strani do meje še 328 metrov, kar bodo predvidoma dosegli konec maja ali v začetku junija. Kot je znano, je zamuda nastala zaradi nedavnega hudega udora kamenja in vode. Avstrijski strokovnjaki tudi za preostali del izkopa na jugoslovanski strani napovedujejo velike težave spričo sestave tal. Uspeh na avstrijski strani je doseglo 120 delavcev, ki so malone dve leti — od 1. aprila 1987 — delali v izmenah po 12 ur in dosegli mejo 22 dni pred rokom. Pokroviteljica današnjega slavja je bila žena prejšnjega koroškega deželnega glavarja Leopolda Wagnerja, Traudl. Kot se je izrazil reporter celovškega radia, so delavci dobili pivo, dvorni svetniki pa šampanjec, pri čemer prvi niso bili posebno Židane volje: ko bo zadnje delo v tem karavanškem tunelu končano, bodo imeli pičle možnosti dobiti novo zaposlitev. Daleč naokoli v Avstriji namreč do nadaljnjega ni predvidena nobena gradnja podobnega predora kot je karavanški. JOŽE ŠIRCELJ uspe/. NOVI DEVIZNI TEČAJI Tečajna lista št. 61 z dne 29. marca 1989 za devize, efektivo. čeke. kreditna pisma in poštne nakaznice država valuta velja za nakupni srednji prodajni Avstralija a. dolar 1 7103,81 7114,48 7125,15 Avstrija šiling 100 65735,28 65834,03 65932,78 Kanada dolar 1 7335,39 7346,41 7357,43 Danska krona 100 118617,06 118795,25 118973,44 Finska marka 100 205432,39 205741,00 206049,61 Francija frank 100 136890,77 137096,41 137302,05 ZR Nemčija marka 100 462501,98 463196,78 463891,58 Grčija drahma 100 5475,19 5483,42 5491,65 Irska funt 1 • 12359,78 12378,35 12396,92 Italija lira 100 631,22 632,17" 633,12 Japonska jen 100 6573,52 6583,40 6593,28 Kuvajt kv. dinar 1 30420,96 30466,66 30512,36 Nizozemska gulden 100 410057,55 410673,56 411289,57 Norveška krona 100 127502,54 127694,08 127885,62 Portugalska escudo 100 5601,15 5609,56 5617,97 Švedska krona 100 135819,64 136023,68 136227,72 Švica frank 100 530617,45 531414,57 532211,69 V. Britanija funt 1 14805,44 14827,68 14849,92 ZDA dolar 1 8778,93 8792,12 8805,31 ECU . 1 9630,11 9644,58 9659,05 Belgija frank/F 100 21996,98 22030,03 22063,08 Belgija frank/C 100 22088,44 22121,62 22154,80 Španija pezeta 100 7428,64 7439,80 7450,96 Tečaj dinarja za obračunski dolar je 8181,54. Tečaji za grško drahmo in irski funt veljajo samo za efektivo in čeke. - Nakupni in prodajni tečaji za devize začno veljati 29. marca 1989 ob 14. uri, srednji tečaji za devize ter nakupni, srednji in prodajni tečaji za efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice pa 30. marca 1989. — Tečaj dinarja za obračunski dolar velja od 30. marca 1989 dalje. sta bila Vojvodina in Kosovo le začetek velikega potiskanja v iste kolesnice?« Frankfurter Allgemeine Zeitung poroča, da dogodke na Kosovu povsod v Jugoslaviji — razen v Srbiji — razlagajo kot neuspeh dosedanje politike pri reševanju kosovskega vprašanja. Posebej zahodni del Jugoslavije naj bi bil vse bolj kritičen do politike srbskega vodje Miloševiča in do podpore, ki jo je dobival od državnega predsedstva pod vodstvom Bosanca Dizdarevi-ča, češ da je to pripeljalo državo v docela negotov položaj. Očitki letijo tudi na Mojsova in na njegov hujskaški nastop ob uvedbi izrednih ukrepov ter na Morino, ki da je takoj uresničil tisto, kar je Miloševič v znanem govoru pred skupščino Jugoslavije napovedal, to je aretacije kosovskih voditeljev. Časnik navaja domneve beograjskih opazovalcev, češ da si Albanci z demonstracijami prizadevajo doseči uvedbo vojnega stanja, v katerem bi odgovornost za Kosovo prevzela zveza, pa tudi sicer naj bi bilo v Jugoslaviji slišati glasove, da bi bilo v sedanjih razmerah najbolje, če bi upravo nad Kosovom prevzeli zvezni organi. »Siiddeutsche Zeitung ugotavlja, da se Albanci na Kosovu nočejo podrediti srbski nadoblasti, pri tem pa navrže misel, da zahteva po konstituiranju Kosova kot republike niti ni nelogična, saj imajo svoje republike v Jugoslaviji tudi manjši narodi. Dosedanja avtonomija Kosova naj bi bila trn v očesu »velikosrbskega šovinizma«, ki da se noče sprijazniti z izgubo »nekdanje veličine«. Tako piše ta liberalni časnik: »Spodbujena od populističnega vročeglavca Slobodana Miloševiča skuša zdaj Srbija izpeljati svoje načrte na Kosovu z izsiljevalskimi manevri in nasiljem, s tanki in posebnimi enotami vojske, ter odkriti na Kosovu nekakšno protirevolucijo. Tako ravnajo okupacijske sile. V severnih republikah Sloveniji in na Hrvaškem spremljajo besnenje velikosrbskega hegemonizma s strahom. Gre za razstrelivo, podtaknjeno pod nadaljnji obstoj Jugoslavije kot večnacionalne države.« Stuttgarter Zeitung piše, da bi cinizem ne mogel biti večji: medtem ko predsednik srbskega parlamenta govori o veselja polnem in zgodovinskem dnevu, teče na Kosovu kri. Ustavne spremembe, ki so Kosovo potisnile na položaj navadne upravne enote, naj bi ne bile le povod za najhujše nerede v zgodovini povojne Jugoslavije, marveč naj bi ogrožale tudi sam obstoj večnacionalne države. Mannheimer Morgen pa meni, da vstaja Albancev na Kosovu ni nikakršna lokalna zadeva, saj so srbska prizadevanja po hegemoniji nad Kosovom že v minulem obdobju povzročala močne napetosti med Srbijo in obema zahodnima republikama. Zdaj je moč domnevati, da se Miloševič, ki velja za neostalinista, ne bo ustavil pri Kosovu, marveč bo skušal spraviti pod srbsko nadoblast tudi druge republike ter z nasiljem zatreti sile, ki zdaj težijo k tržnemu gospodarjenju in demokraciji. Politični plaz, ki ga je sprožil na Kosovu, ustvaija za Jugoslavijo tveganja, ki jih ni moč vnaprej izračunati, piše Mannheimer Morgen. Londonske napovedi. Londonski dnevnik The Inde-pendent razlaga, da je bil včeraj v Srbiji dan »nelagodnega triumfa«, ki je končno onemogočil Titove poskuse, da bi z razdelitvijo Srbije na tri sestavne dele zaustavil obnovo srbske moči. Za 2 milijona Albancev je bil to nesrečni konec 8-letne-ga boja, da bi kot avtonomna republika postali enakovreden partner v skupnosti jugoslovanskih naro- • VATIKAN, 29. marca (AP) — Papež Janez Pavel II. je danes rekel, da moli za »dostojanstvo in miroljubno sožitje vseh državljanov ljubljene Jugoslavije«. Vernike, zbrane na Trgu sv. Petra v Vatikanu, je pozval, naj »molijo za Jugoslavijo, odkoder zadnje dni prihajajo žalostne novice o spopadih, ki so spravili v žalost in trpljenje toliko družin«. dov. Nepoučenemu človeku, piše dnevnik, se albanske zahteve za samoodločbo znotraj Jugoslavije zdijo več kot naravna pravica. Toda iz ekonomskih in zgodovinskih razlogov v Srbiji in iz čisto strateških , razlogov v celi Jugoslaviji smatrajo albanske težnje za avtonomno kosovsko republiko, ki bi mejila na neodvisno in sovražno albansko državo, kot nevzdržno grožnjo državni varnosti. To razlago pa The In-dependent zaključuje s komentarjem »zahodnega opazovalca«, ki je /O ljubljanska banka Pravi naslov za denarne zadeve Partiji odgovorni tudi za gospodarske odnose V jugoslovansko-kitajskih partijskih pogovorih je bila posebna tema gospodarsko sodelovanje OD NAŠE DOPISNICE PEKING, 29. marca — Član predsedstva CK ZKJ Ivan Brigič, je sinoči pripotoval na Kitajsko. Prvega dne enotedenskega obiska v Pekingu in Šanghaju se je pogovarjal z VVu Xueqianom, članom politbiroja CK kitajske PK in namestnikom premiera, ter z Bao Tongom, predsednikom centralne komisije za reformo političnega sistema. Najbrž ga bo sprejel tudi genelalni sekretar CK KPK Zhao Ziyang . Med današnjimi pogovori so se Ivan Brigič, Wu Xueqian ter Bao Tong seznanili z reformami v obeh državah. Brigič je poudaril predvsem politično reformo iri preobrazbo ZKJ oziroma delo komisije za reformo političnega sistema, posbno pozornost pa je posvetil prihodnjim razpravam v CK in pričakovanim spremembam partijskega statuta in programa. Wu Xueqian in Bao Tong pa sta mu natančno pojasnila, kako poteka kitajska gospodarska reforma. Kot sta poudarila,. so se po zadnjem zasedanju vsekitajskega kongresa ljudskih predstavnikov odločili, da bodo opustili reformo cen in plač, kar pa nikakor ne pomeni, da ne bodo dokončali že začetnih reform. Če bi se ustavili sredi poti, bi bilo izjemno nevarno, ker bi tako omogočili vrnitev starega modela, sta poduarila Brigičeva sogovornika. Veliko sta govorila tudi o bližnjem obisku sovjetskem partijskega in državnega voditelja Gorbačova na Kitajskem. Ivan Brigič je podrobno pojasnil gostiteljem položaj na Kosovu, Wu Xueqian pa je Brigiča seznanil s položajem na Tibetu. Jugoslovanski gost je spregovoril tudi o gospodarskih odnosih kot podalga za politične odnose. Obe strani sta poudarili, da sta partiji odgovorni tudi za gospodarsko sodelovanje, ki je bilo lani v rahli krizi. Pričakovati je, da bo izboljašnje gospodarskih odnosov poslej redna tema pogovorov med visokimi predstavniki obeh partij. ZORANA BAKOVIČ dejal: »To je konec poglavja v zgodovini kosovskih Albancev. Lahko bi iz njih naredili Jugoslovane. Naj-bistrejši in najboljši so si to želeli. Toda nikdar, nikdar ne bodo iz njih naredili Srbe«. Financial Times napoveduje, da se Jugoslaviji obeta razdeljena zvezna partija s severom, ki bo zagovarjal večji pluralizem, in jugom, kjer bodo dominirali Srbi in se zavzemali za »manj«. Zvezna partija, v kateri dominirajo Srbi, ki podpirajo avtoritativni centralizem, pa lahko pomeni, da bo Markovičeve poskuse radikalnih ekonomskih reform oviralo stalno vmešavanje. Če si hoče nova vlada pridobiti verodostojnost in podporo, bo moral Markovič delati hitro in se odločno prebiti s svojim ekonomskim programom. »Ni dosti časa,« zaključuje Financial Times. »Če hoče g. Markovič preživeti in držati v šahu g. Miloševiča, potrebuje rezultate zdaj « MARJAN SEDMAK ALJA KOŠAK — Seveda sem za pluralizem mišljenja, vendar, kot sam vidiš, so razlike le v podrobnostih! OTO REISINGER, Vjesnik SVET SO LJUDJE Ni koval zarote DMITRU JAZOV, petinšestdesetletni sovjetski obrambni minister, je pisanje Was-hington Timesa označil za »bedarijo in čisto izmišljotino«. Ameriški dnevnik je namreč objavil novico, da je Jazov koval zaroto proti Mi-hailu Gorbačovu. »Seveda nisem nikoli niti pomislil na kaj takega,« je izjavil minister Jazov novinarjem, ki so ga pričakali pred voliščem. Na vprašanje, ali ga kot vojaka vznemirja javni red in mir v baltskih republikah, je odgovoril, da se po njegovem mnenju tam »ne dogaja prav nič posebnega«. Drobne revolucije * ŠTEVEN LUKES je verjetno edini politični filozof, ki je izdal antologijo političnih vicev. Če pustimo ob strani vse, kar ve o vicih povedati psihoanaliza — kaj lahko napelje resnega teoretika, ki ga je v svoje vrste povabila tudi Britanska akdemija znanosti, da se zanima za politične šale? Morda si lahko pomagamo z Onvellom, ki je menil, da je vsak političen vic »drobna revolucija«? Vendar ti vici niso le subverzivni. Pogosto so lahko tudi izraz podrejanja in vdajanja. Še pogosteje so eno in drugo. V vsakem primeru pa so oblika udeležbe v političnem življenju. V prostoru, ki bi ga lahko imenovali polpolitičen ali podpolitičen, tam, kjer politika posega v vsak-i danje življenje ljudi in ljudje, ki so daleč stran od oblasti, v politiko, zastavljajo cel niz vprašanj: Kdo smo in kje je naše mesto? Na kaj in na koga se lahko zanesemo? Kako naj razumemo osrednje institucije, ki oblikujejo naše življenje? Kako lahko odgovarjamo samovoljni in zatiralski oblasti — še sploh, če ta trdi, da nas osvobaja? Katera bremena so res neizbežna in kako naj jih prenašamo? Nam politika in politiki lahko življenje morda olajšajo ali pa bremena, ki nas tiščijo k tlom, samo še kopičijo? Politične šale torej razkrivajo anatomijo političnega sistema, obenem pa tudi odnos državljanov do njega. Zdi se, da odpirajo stranska vrata, skozi katera je mogoče stopiti naravnost v središče političnega. In če so politične šale specifična vez med javnimi zadevami in osebnimi oziroma zasebnimi težavami in nevšečnostmi, je zgovorna tako njihova pogostost in razširjenost kot njihovo umanjkanje. Tako kot njihova prisotnost nam da misliti tudi njihova odsotnost. Če izginejo, seveda ne pomeni, da ni več nevšečnosti in težav, pač pa da so ljudje spremenili svoj odnos do njih. Prvijo, da so na Poljskem politični vici poniknili, ko je vzniknila Solidamošč. Akademska in publicistična biografija Steve-na Lukesa je zavidanja vredna. Bil je oxfordski študent, pozneje pa je predaval na različnih V__ ____ PA ŠE TO angleških univerzah, v Parizu m New Yorku, na kalifornijski univerzi in univerzi v Jeruzalemu. Dolga leta je bil predsednik Odbora za zgodovino sociologije Mednarodnega sociološkega združenja, trenutno pa poučuje na Evropskem univerzitetnem inštitutu v Firenzah in vodi raziskavo o konceptih socializma v obeh polovicah Evrope. Je avtor standardne monografije o Emilu Durkheimu, »referenčne knjige« o pojmnih moči/oblasti ter številnih drugih knjig in razprav. Števen Lukes bo kot gost Filozofskega inštituta ZRC SAZU danes, 30. marca ob 18.00 v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4/II, predaval o nekaterih ključnih problemih liberalne politične misli. Brez dlake na jeziku______________________ General ZAKI BADR, egiptovski minister za notranje zadeve, ima še vedno vso podporo Hosnija Mubaraka in to se je jasno pokazalo med predsednikovim zadnjim govorom o položaju v državi. Vendar je zadnje čase tarča ostrih napadov tako muslimanske kot laične opozicije, napadajo pa ga tudi nekateri predstavniki parlamentarne večine, ki mu očitajo, da je s svojim odkritim govorjenjem Vlado večkrat spravil v zadrego. General Badr je znan po tem. da nima dlake na jeziku, in to je ponovno dokazal pred dnevi, ko je odgovarjal na vprašanja tujih novinarjev o aferi indijskega pisatelja Salmana Rushdieja. Notranji minister je po angleško dejal: »Homeini je pes. Pardon, opravičujem se psom, to je svinja.« Ko je eden njegovih pomočnikov poskušal rešiti položaj z izjavo: »Reči hoče, da je fanatik,« je po arabsko ponovil besedo »svinja«. Badr je že pred dvema letoma obtožil Saudsko Arabijo, da podpira egiptovske islamske skrajneže, in zunanje ministrstvo je bilo prisiljeno demantirati »poplačane izjave, ki jih je tisk pripisal ministru«. Žaki Badr ni bil nikoli pripravljen sklepati kompromisov in je vselej izvajal politiko trde roke. Prav zaradi takšne nepopustljivosti ga je predsednik Mubarak leta 1986 tudi izbral za notranjega ministra; pred tem ga je imenoval za guvernerja pokrajine Asiut, ki je bila tako rekoč pod islamsko kontrolo. Notranji minister Badr je v manj kot dveh letih ponovno uvedel red v policijskih vrstah in pod njegovim vodstvom so se varnostne sile odkrito lotile islamskih fundamentalistov. Ko je prejšnji mesec odgovarjal na očitek opozicije o »surovosti policije«, je nekega islamskega poslanca obtožil, da trguje z devizami, in glasilo liberalne opozicije Al Vard, da je objavilo »ponarejene fotografije mučenja v zaporih«. To parlamentarno zasedanje je prišlo v zgodovino: eden od poslancev stranke Vafd je ministru pred televizijskimi kamerami prisolil zaušnico, ta mu je poklon dvakrat poplačal, medtem ko so se v klopeh začeli obdelovati poslanci večine in poslanci opozicije. PRVI KORAK — Cilj Združenja za jugoslovansko demokratsko pobudo je politično in kulturno delovanje za demokratsko konstituiranje in integriranje Jugoslavije. Prvi konkreten kulturni korak na poti k temu cilju je integriranje jezikov narodov Jugoslavije, kot je nazorno razvidno iz statuta Združenja: Skupščino konstituirajo predstavniki podružnic tako da svaka podružnica iina dva predstavnika, a vsaka podružnica, ki ima več od 5% članov Združenja dobi še enega predstavnika v Skupščini za vsak naslednji odstotek članstva. V primeru finančnih in prometnih težav Skupščini lahko prisustvuje tudi en sam predstavnik toda tako da ima polnomoč ... Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije Prognostična karta za 30. marec 1989 ^ lasno ohlaCno ■ T Hat — megla —T— hladna fronta C sredISCe ciklona poloblafino ftffti nevihta ^ sneg —•— topla fronta ■ vu " okluzlja A sredISče anticiklona SLOVENIJA Sprva bo še zmerno do pretežno oblačno, cez dan se bo razjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, ob morju 12 najvišje dnevne od 17 do 22 stopinj Celziia’ JUGOSLAVIJA 3 V severovzhodnih predelih države bodo zmerne pooblačitve, drugod pa pretežno jasno. VREMENSKA SLIKA Oslabljena hladna fronta se prek severnega Balkana pomika proti jugovzhodu. Za njo se bo nad srednjo Evropo in severnim Balkanom znova okrepilo območje visokega zračnega pritiska. KAKO KAŽE ZA- PETEK IN SOBOTO Nadaljevalo se bo suho in toplo vreme. VREME IN TEMPERATURE 29. MARCA 1989 OB 13. URI kraj vreme °c LJUBLJANA pret. jasno 24 PLANICA pret. jasno 20 BRNIK pret. jasno 22 KREDARICA jasno 5 MARIBOR del. oblačno 24 M. SOBOTA del. oblačno 24 SL GRADEC pret. oblačno 21 CELJE pret. jasno 25 N. MESTO pret. jasno 24 N. GORICA jasno s 20 PORTOROŽ jasno 17 REKA pret. jasno 20 PUU pret. jasno 20 HVAR jasno 20 DUBROVNIK pret. jasno 18 ZAGREB jasno 24 BEOGRAD jasno 23 SARAJEVO jasno 22 TITOGRAD jasno 20 SKOPJE jasno 20 CELOVEC del. oblačno 21 GRADEC zmer. oblačno 23 DUNAJ oblačno 21 BENETKE pret. jasno 18 MILANO jasno 21 GENOVA jasno 20 ' RIM jasno 17 PARIZ jasno 22 BERLIN jasno 12 STOCKHOLM ploha 10 MOSKVA oblačno 4 ONESNAŽENOST ZRAKA V LJUBLJANI 29. MARCA 1989 Povprečna 24-uma koncentracija SOi od 28. 3. ob 7. uri do 29. 3. ob 7. uri: 0,06 mg/m3 (MDK 0,30 mg/m3). Največja polurna koncentracija S02 29. 3. od 7. do 15. ure: 0,09 mg/m3 od 8.30-9.00. (MDK 0,75 mg/m3). Jugoslovanske povprečne temperature Poleti je najtopleje na jadranskem in makedonskem območju (na Reki je srednja julijska temperatura 23,8°, v Splitu 25,8°, v Titogradu 27,1°, v Skopju 24,5° in v Gevgeliji 25,3° C). Nekaj nižja je temperatura v Panonski nižini, vendar je posebno toplo v njenem vzhodnem delu (srednja julijska temperatura v Zagrebu je 22,2°, v Beogradu 22,7°, v Zaječaru 22,3° C). Z naraščanjem višine reliefa temperatura pada, posebno sveža so poletna jutra, posebej v alpski Jugoslaviji. Srednja julijska temperatura v Ljubljani je 19,7°, v Sarajevu 19,8°, v Kranjski Gori 16,5°, na Kopaoniku 12,7° C. Razlika med srednjo julijsko in srednjo januarsko temperaturo da srednjo letno amplitudo temperature. Ta je dobro merilo kontinentai-nosti podnebja. Najmanjšo srednjo letno amplitudo temperature (do 18° C) imajo višji gorati deli naše države; to kaže splošno zakonitost, da upada letna amplituda s porastom nadmorske višine. Nekaj večjo srednjo letno amplitudo (18 do 20° C) ima širok obalni pas ob Jadranskem morju. Letna amplituda temperature naraste na 22 do 24° C v nižjem delu Panonske nižine, v južni Srbiji, na Kosovu in v večjem delu Makedonije. Največje letne amplitude, 24 in več stopinj, pa imata najnižji del Vojvodine in Timočka Krajini. Dokazov o bojkotiranju ni, naročila se pa zmanjšujejo V medobčinski gospodarski zbornici ugotavljajo, da se v začetku leta v gospodarstvu kopičijo zaloge surovin in investicijske opreme LJUBLJANA, 29. marca - Podatki o fizičnem obsegu proizvodnje ne dajejo prave podobe o položaju v gospodarstvu, nikakor pa ne morejo biti podlaga za kakršenkoli optimizem. V prvih dveh mesecih letošnjega leta smo bili v občinah ljubljanske regije priča silovitemu naraščanju cen. Če se bo ta dinamika rasti cen nadaljevala skozi vse letošnje leto, lahko ob koncu leta pričakujemo najmanj tisočodstotno inflacijo. O razmerah v gospodarstvu v ljubljanski regiji so danes razpravljali člani odbora za razvoj, ekonomsko politiko in tekoča gospodarska gibanja, ki deluje pri medobčinski gospodarski zbornici ljubljanske regije. Marta Pavlovič je povedala, da se v večini gospodarskih organizacij povečujejo zaloge reprodukcijskih materialov in investicijske opreme, na drugi strani pa se nekoliko zmanjšujejo zaloge končnih izdelkov za široko porabo. Poudarila je, da je bila v prvih dveh mesecih letošnjega leta preskrbljenost s surovinami nekoliko boljša kot v istem obdobju lanskega leta. To je predvsem posledica večjega uvoza, ki je manj omejen kot lani. Tudi ekonomski odnosi s tujino so nekoli- Laiisko poslovno leto je z izgubo končalo 47 ozdov Lanske izgube ljubljanskega gospodarstva znašajo 112 milijard dinarjev LJUBLJANA, 29. marca - Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva je lansko poslovno leto končalo z izgubami 47 ljubljanskih organizacij združenega dela. Višina izgub v gospodarstvu Ljubljane je lani znašala nekaj več kot 112 milijard dinarjev, od te vsote pa je bilo nepokritih približno 25 milijard dinarjev. Največ, kar 90 odstotkov vseh izgub, so imeli v industriji. Največjo izgubo so lani imeli v Papirnici Vevče, in sicer 26,8 milijarde dinarjev, sledi Iskra Mikroelektronika z 11,1 milijarde dinarjev, Pletenina z 10,5 milijarde dinarjev in šest tozdov Litostroja, ki so ustvarili 12,4 milijarde dinarjev izgube. V organizacijah, ki so lani poslovale z izgubo, je bilo zaposlenih 13.851 delavcev, katerih lanski mesečni povprečni čisti osebni dohodek je znašal 646.325 dinarjev, medtem ko je povprečni osebni dohodek v ljubljanskem gospodarstvu znašal 780.188 dinarjev. V. S. ko boljši, sproščen uvoz pa se. vendarle lahko kmalu sprevrže v spreminjanje ozdov zgolj v uvoznike, ki bodo svoje izdelke prodajali le na domačem trgu. Povedala je tudi, da se je povpraševanje na domačem trgu lani ves čas zmanjševalo, podobno je bilo tudi v letošnjem januarju, nekoliko pa se je popravilo februarja. Takrat so se povečala tudi tuja naročila, in to kljub kriznim političnim razmeram. Večje povpraševanje pričakujejo šele ob letošnjem polletju. Omenila je tudi zmanjšanje povpraševanja po slovenskem blagu v nekaterih drugih republikah. Anketa med največjimi proizvajalci v regiji je pokazala, da dokazov o bojkotiranju izdelkov nimajo, čeprav se naročila zmanjšujejo. Zato so se člani odbora zavzeli, da to anketo ponovijo, vsebovala pa naj bi tudi ocene predvidenega zmanjšanja prodaje. Odbor je bil proti ustanovitvi posebnega sklada za nerazvite, ki naj bi ga ustanovili na republiški ravni. Člani odbora so obravnavali tudi podatke o poslovnih rezultatih gospodarstva v ljubljanski regiji v lanskem letu. Izvedeli smo, da je bilo lani vendarle nekaj pozitivnih premikov. Precej se je povečala akumulacija. Pri tem so člani odbora opozorili, da podatki prikazujejo bruto ustvarjeno akumulacijo, kar pomeni, da je treba od tega zneska odšteti še prispevke za nerazvite in prispevke za sise materialne proizvodnje. Pogrešali so tudi podrobnejši prikaz porabe denarja iz akumulacije. Lani se je z 10,6 odstotka na 13,5 odstotka povečal tudi delež izvoza v skupnem prihodku. Dohodek na delavca se je v regiji lani povečal počasneje kot v republiki, kljub temu pa je ostal v sprejemljivih mejah. Najhitreje je naraščal v trgovinskih organizacijah, v vodnem in gozdnem gospodarstvu in v gostinstvu in turizmu, kjer pa gre predvsem na račun nizkih osnov iz prejšnjih let. Čeprav so nekateri kazalci gospo- RADAR branje za mesec dni darskih gibanj v lanskem letu ugodni, pa vendarle ni razloga za dobro oceno. Vsaka četrta organizacija se je namreč lani po zaključnem računu ubadala s težavami. V regiji je bilo 61 izgubarjev, v 103 ozdih so zbrali manj kot tri odstotke akumulacije, v 94 podjetjih pa niso mogli napolniti poslovnih skladov. Vrednostno so bile izgube lani večje za 137 odstotkov, od tega v Ljubljani za 126, v zunajmest-nih občinah pa za 185 odstotkov. Povečale so se predvsem v industriji, skoraj povsem pa so izginile v prometu in zvezah, kjer so se z njimi spopadali ob skoraj vseh periodičnih obračunih. Med občinami so izgubo lani imeli v vseh regijskih občinah, razen v Litiji. Člani odbora so se zavzeli za ustreznejšo metodologijo izračunavanja rasti osebnih dohodkov, pogrešali pa so tudi analizo porabljenih sredstev iz akumulacije. MARKO JAKOPEC k»~o-»~TT»~a 6 a'B~a~o~6~B~s~B~irtry o | Pokličite nas! Nikar ne brskajte po te■ lefonskem imeniku. Za- o vrtite številko ljubljanske J rubrike Dela: 318-296! e Prav gotovo so stvari in " dogodki v Ljubljani in e njeni bližnji okolici, o ka terih bi bilo treba po va- 0 šem mnenju pisati, jih ° komentirati, razložiti, o Ob prebiranju lokalne “ strani v časniku se vam je ° najbrž večkrat zazdelo, da novinarjem iii uspelo ° spoznati prave resnice, -o prodreti v resnično živ-° Ijenje. „ Kaj ho bi nas poklicali ® “ in nam sporočili svoje e o pripombe in predloge. Vaš klic pričakujemo vsa- ^ ko dopoldne med 10. m e 11. uro, razen ob sobo- ° O tab in nedeljah. €% Veliko umetnikov ne zmore visokih najemnin za ateljeje Zato zahtevajo, da se z zakonskimi spremembami uredi vprašanje študijsko-delovnih prostorov za likovnike LJUBLJANA, 29. marca — Likovni umetniki so pri nas glede financiranja povsem prepuščeni sami sebi, uvedba ekonomskih najemnin za ateljeje pa je zanje še dodaten udarec, ki prihaja v času, ko je položaj prenekaterega likovnega ustvarjalca že tako ali tako ogrožen. Novih najemnin (povečanih za več kot štiristo odstotkov) umetniki večidel sploh ne morejo plačevati, zato so na najvišje republiške forume naslovili zahtevo (potrebne so spremembe v zakonodaji), da se končno uredi položaj študijsko-delovnih prostorov za likovnike. To pobudo so danes podprli tudi člani sveta za kulturo pri predsedstvu mestne konference SZDL. Razprava se je kasneje precej oddaljila od zastavljene teme in se bolj prevesila v nekakšno razčiščevanje o statusih posameznih ustvarjalcev, pomembnosti vrst umetnosti, manj pa je bilo konkretnih predlogov, kako nastale razmere urediti. Slišati je bilo tudi, da si znajo drugod bolje pomagati in da se prav v Ljubljani likovnim umetnikom najslabše godi. V nadaljevanju seje je bil govor še o dosedanji gradnji novih Žal in načrtih za naprej. Slednji so, kot kaže, dokaj negotovi, saj ni jasno niti to, ah bodo novo ljubljansko pokopališče urejali po konceptu »mesta svetih« arhitekta Marka Mušiča ali pa kako drugače. Zastavljeno je bilo vprašanje, od koga je pravzaprav odvisna ta presoja. Menda naj bi odločali skupščina komunalne skupnosti in mesta Ljubljane. Vsekakor pa bi bilo za objektivno presojo potrebnih precej več podatkov, kot jih je zdaj na voljo (tudi to, kdo sestavlja gradbene in projektne svete za gradnjo pokopališča), pa tudi mnenje stroke, so med drugim menili razpravljalci. SAŠA VIDMAJER Univerzitetno organizacijo ZK skrbi o padanj e članstva Na razširjeni seji mestnega' komiteja ZKS Ljubljana razpravljali o prenovi ZK na ljubljanski univerzi — Lani samo trije novi člani LJUBLJANA, 29. marca — Lani so se na ljubljansko univerzo vpisali samo trije novi študentje, člani zveze komunistov. Istočasno pa je univerzitetno organizacijo ZK lani zapustilo kar 40 članov. V; univerzitetnem komiteju ZK ocenjujejo, da bodo v nekaj letih univerzitetnih osnovnih organizacijah ostali samo učitelji in delavci, če se bo takšno gibanje nadaljevalo. Prav zaradi takih negativnih gibanj članstva ZK na univerzi, je proces prenove zveze komunistov na ljubljanski univerzi neizogiben in nujen. O vlogi ZK na Univerzi Edvarda Kardelja v procesu prenove ZK je tekla beseda na današnji razširjeni seji mestnega komiteja ZKS Ljubljana. V razpravi so največ govorili prav o negativnem gibanju članstva ZK na Univerzi, o ukrepih kako znova privabiti mlade v svoje vrste, o neustrezni organiziranosti ZK na ljubljanski univerzi. Za osipa-nje članstva ZK ni kriva univerzitetna organizacija ZK niti stanje na univerzi, ampak predvsem razmere v družbi, so poudarjali nekateri razpravljalci. Adolf Bibič je menil, da je nastala dramatična situacija, ko na eni strani usmeritev in politika ZK dobiva vedno večjo podporo v javnosti, pa tudi na univerzi, na drugi strani pa se nadaljuje osip članstva. Po njegovem bi morali izdelati analizo, kaj je treba konkretnega narediti, da se to gibanje ustavi. Slavko Soršak je dejal, da število članov ZK upada tako v študentskih kot v profesorskih vrstah. Upadanje mladih članov ZK na univerzi lahko dolgoročno pomeni, da bo zveza komunistov čez nekaj časa ostala brez izobražencev. Zato je treba narediti načrt za postopno spremembo položaja ZK na univerzi. Nekaj možnosti pri tem odpira prav program prenove ZK, ki je sicer še vedno na teoretični ravni, vendar pa omogoča drugačno delovanja ZK. Breda Pogorelec je opozorila, Utensilia se še vedno spopada s hudimi poslovnimi težavami IS Vič o sanaciji SEM in Utensilie, ki se namerava kljub zagatam odcepiti od Avtomontaže - Pogovor IS z banko LJUBLJANA, 29. marca - Zaradi izgube, ki znaša okrog 477 milijonov dinarjev, je tozd SEM Iskrine delovne organizacije Elementi pripravil sanacijski program, ki ga je danes podprl tudi viški izvršni svet. Člani so se poleg tega danes pogovarjaU tudi o položaju v Avtomontažinem tozdu Utensilia in Zmagi. da je treba vzpostaviti novo organiziranost ZK na ravni univerze. Če bomo še naprej osnovne organizacije ZK na fakultetah organizirali naprej na ravni občinskih komitejev ZK in šele potem na univerzi, bomo kmalu zgubili še nekaj tistih komunistov, ki jih še imamo, je menila Breda Fogorelec. Precej razpravljalcev se je ustavilo tudi pri nujnosti drugačne motiviranosti mladih za vstop v ZK. Predvsem bo treba preoblikovati stališče do principa demokratičnega centralizma, ki ne sme biti birokratska transmisija z vrha navzdol, kot je to dejal Adolf Bibič. Prav tako bo treba v Zvezi komunistov Slovenije izoblikovati jasno stališče do narodnostnega vprašanja in položaja Slovenije v Jugoslaviji. Prav tako pa bi morala univerzitetna organizacija ZK izdelati jasen program oziroma lastno videnje prihodnjega razvoja ljubljanske univerze. VESO STOJANOV Ker je tozd SEM pokazal bistven premik v poslovni filozofiji (v sanacijskem programu) — kot je dejal Stane Droljc predsednik višjega izvršnega sveta, položaj v organizaciji ni brezizhoden. Kljub temu so člani dejali, da bi moral biti-' pri bodočih nalogah izvoz na prvem mestu. SEM načrtuje za letos 460 tisoč dolarjev izvoza in 427 tisoč dolarjev uvoza. Izvršni svet je imel pripombo tudi k nagrajevanju strokovnjakov in vodilnih delavcev. Sedanja razlika med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom je premajhna. Razmerje je ena proti tri in pol. Za manj kot tri milijone dinarjev organizacija ne bo dobila dobrega komercialista, zato je lahko razmerje med OD tudi ena proti štiri in več. Slabše pa se piše Utensilii, ki zaradi najetih kratkoročnih posojil (in sedanjih visokih obresti) komaj životari in ima izgubo — okrog 1,5.milijarde dinarjev. saj v Mostecu bo veselo Predsedstvi šišenskih sindikatov in SZDL sta na včerajšnjih sejah presejali vse od Mosteca do Doma varnosti za občinske miličnike LJUBLJANA, 29. marca - Tistim, ki radi hodijo po zeleni senci -.--j — - ■- v Mostecu, se že v maju obetajo lepši časi. Vsem nezadovoljnežem je sklenila zadostiti šišenska frontna organizacija, ki se je lotila problematike tega zanemarjenega športno-rekreacijskega centra. Predloge za vsebinsko obogatitev in razvoj dejavnosti Mosteca so zbirali nekaj mesecev. Okvirni načrt novega programa pa je danes sprejelo predsedstvo OK SZDL. V Mostecu, ki ga bodo prepustili v poklicno upravljanje Zvezi športnih društev Ilirija, naj bi že z majem začeli prirejati prireditve in imeli naj bi vsaj tri dejavnosti: šport-no-rekreacijsko, kultumo-zabav-no in gostinsko. Ljudi, ki so pripravljeni prevzeti vodenje celotne dejavnosti, jim ne manjka. Manj zabavno je seveda v šišenskem gospodarstvu. Predsedstvo šišenskih sindikatov je danes izvedelo, da je bil dopoldne v Rašici sestanek, ki se ga je udeležil tudi Jože Smole, predsednik RK SZDL. Splošni katastrofalni problematiki slovenskih tekstilnih delavcev — raje bi človek rekel delavk — so v Rašici dodali svoj pogled na sedanji brezizhodni položaj. Velikanske izgube slovenskih tekstilcev in nevzdržni pritisk na dohodek grozijo uničiti eno najstarejših slovenskih industrijskih panogi Če torej do začetka aprila na republiški ravni ne. bodo ničesar ukrenili (doslej so z republiškega izvršnega sveta dobivali le nezadovoljive odgovore), grozijo tekstilci s stavko. Delavke v Rašici so rekle, da bo to videti precej drugače, kot če stavkajo moški. K takemu obvestilu, ki ga je članom predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov dal tamkajšnji predsednik Andrej • Cimerman, je nekdo umestno pripomnil, da je očitno mogoče le s stavko prekiniti govorjenje v prazno in ga usmeriti v govorjenje, ki išče možnosti za delavce v normalnih delovnih razmerah. Prav tak primer je bil pred kratkim v Istri Mikroelektroniki. Stavkajoče so končno uslišali na sozdu: predlog za urejanje in razvoj mikroelektronike (tudi Iskrine) bo poslej tekel bolj usklajeno na republiški ravni. S tem se je sozd morda izmazal iz naj- hujšega, saj je predvidena likvidacija Iskre Mikroelektronike ogrožala celotno delovno organizacijo Iskro Elementi in njenih 4.500 zaposlenih delavcev. Vse torej kaže, da bo z republiškim programom mikroelektronike, rešen eden od kroničnih izgubarjev v Šiški. Drugega — tozd Zaključna dela v gradbeništvu iz DO Usluge - bo reševal zbor združenega dela na jutrišnji seji, kjer bo glasoval za predlog ukrepa družbenega varstva. Usluga je po nekajletnem plavanju v praznem prostoru — iz Kosez so jo vrgli krajani, čeprav je imela Usluga takrat perspektiven program — v razpadu. Mizarstvo iz Usluge gre na Vič, kjer se združuje s Pohištvom, Pralnica bo postala samostojno podjetje, za zaključna dela pa bo začel veljati ukrep. Reševal jih bo (in seveda vse delavce iz DSSS Usluge) človek, ki je že pred časom kar najbolje rešil podobno majhno gradbeno organizacijo v Šiški. Tako je z današnjih sej predsedstev šišenskih .sindikatov in SZDL ostal povsem odprt le še problem manjkajočega denarja za gradnjo Doma varnosti. LADA ZEI Posamezni proizvodni programi imajo le 60-odstotno zasedene zmogljivosti — predvsem kovinski obrat. Predstavniki izvršnega sveta se bodo še ta teden pogovarjali z banko, če se da kaj narediti z dolgovi Utensilie. Kot je bilo rečeno na današnji seji, bo za nastali položaj kriva tudi banka, ki je pregledala načrte za zadnjo naložbo — če se bo pokazalo, da je naložba zgrešena. Kljub težavam, v katerih je Utensilia, pa se je organizacija odločila, da bo postala samostojno podjetje. V Zmagi je položaj boljši, pokazale pa so se težave s pripojitvijo obrata v Mokronogu k novomeški organizaciji TOB. Delavci v Mokronogu namreč dosegajo le 60 odstotkov norme, ki jo ima TOB, zato Novomeščani za pripojitev zahtevajo vsaj 90-odstotno izpolnjevanje norme. MOJCA KAUČIČ Predavanje o značilnostih tajge in tundre Prireja ga Hortikulturno društvo Ljubljana Matica - Zadnje v spomladanskem času LJUBLJANA, 29. marca -Člani Hortikulturnega društva Ljubljana Matica prirejajo v petek, 31. marca, predavanje z naslovom Naravoslovni sprehod po Norveški. Predavanje bo v eni od predavalnic v pritličju Filozofske fakultete v Ljubljani, začelo pa se bo ob 17. uri. Diplomirani biolog dr. Janez Gregori bo obiskovalce predavanja s pomočjo diapozitivov in bogate ter pestre spremne besede popeljal po tajgi in tundri, dveh pokrajinah, značilnih za severne predele. Poleg naravnih znamenitosti in posebnosti bo predstavil tudi značilnosti tamkajšnjega življenja. Člani društva obveščajo vse obiskovalce predavanj, da bo v petek zadnje predavanje v spomladanskem času. V prihodnjih mesecih bodo pripravili več izletov in strokovnih ekskurzij z najrazličnejšo vsebino. O vsakem od izletov bodo vse, ki jih bo udeležba zanimala, pravočasno obvestili. J- M. Pri sladkorni bolezni najbolj pomaga preventiva Boj proti diabetesu je trdovraten — V Ljubljani okoli 24 tisoč bolnikov — Laser nujno potreben, denarja pa ni LJUBLJANA, 29. marca - »Najteže je zdraviti bolezni, ki jih na zunaj sploh ni opaziti in jih pokažejo le redni zdravniški pregledi. Ena takih je prav gotovo sladkorna, ki lahko prizadene vsakogar v kateremkoli življenjskem obdobju,« je bila prva misel Rozi Maroltove, podpredsednice društva za boj proti sladkorni bolezni pri medobčinskem svetu SZDL ljubljanske regije. »Sama imam diabetes v hujši sladkorni bolezni, kjer ljudi na-obliki, vendar z ustreznim, ne- učimo, kako kljub bolezni lahko prekinjenim zdravljenjem lahko živijo polno, neodvisno življenje, živim povsem normalno. Seveda Težava je z denarjem, ki ga ni. moram paziti na ritem prehra- V Ljubljani bi za sladkorne bol-njevanja, moje telo je odvisno nike potrebovali laser. Počasi in od zdravljenja z insulinom. Če bi s težavo zbiramo denar zanj. bolezen zanemarila, bi utegnila Številka našega žiro računa je umreti. Diabetes je pogost pov- 50101-678-70167,Društvozaboj zročitelj obolenj srca 'in ledvic, proti sladkorni bolezni«, povzroča slepoto in v zrelih letih MARINA UČAKAR zaradi gangrene morajo včasih bolniku amputirati prste na nogi ali celo nogo«. To so sicer najbolj črnogledi primeri iz bogatih izkušenj Rozi Maroltove, s tem da se je v pogovoru izognila pripovedovanju o številnih, pogosto nepotrebnih smrtih, ko bi bolnik lahko živel še lepo vrsto let, če bi mu le pravočasno dah kozarec sladke vode. »Spodbudne novice prinaša čedalje številnejše vključevanje bolnikov v društva za boj proti ROZI MAROLT Z občinskim samoprispevkom največ pridobivajo šele Tako četrti kot peti občinski samoprispevek v domžalski občini sta usmeijena v obnove in dozidave šolskih objektov LUKOVICA, 29. marca — V domžalski občini te dni tečejo še zadnje priprave na referendum za nov občinski samoprispevek (referendum bo 2. aprila), s katerim naj bi tudi v tem srednjeročnem obdobju sofinancirali gradnjo šolskih objektov in prizidkov. Z njim naj bi le nadaljevali program gradnje in dozidave šolskih objektov iz četrtega občinskega samoprispevka. Eden takih objektov, grajemh s sredstvi četrtega občinskega samoprispevka, je tudi prizidek k OS Janko Kersnik na Brdu pri Lukovici. Tega so začeli delavci Graditelja zidati septembra lani, končali pa naj bi ga do konca letošnjega maja. Omenjena šola bo s prizidkom dobila nove učilnice za glasbeni,'likovni ter tehnični pouk s kabineti v kleti, v pritličju dve učilnici za matematiko in fiziko s kemijo ter dva kabineta. Nove bodo tudi sanitarije, vhod, hodnik, dostop pa bo asfaltiran. Poleg omenjenih del bodo že prej obnovili posebne učilnice za biologijo, gospodinjstvo, knjižnico in garderobe v sedanjem objektu. Do konca letošnjega avgusta pa naj bi uredili še garderobe za kuhinjsko osebje, novo kanalizacijo za prizidek in sanitarije v kleti (te so bile do zdaj le deloma funkcionalne). Prizidek in obnova preostalih delov bosta stali skoraj 1,9 milijarde dinarjev (vir je v celoti IV. samoprispevek), s tem pa bo šola pridobila 730 kvadratnih metrov novih in 270 kvadratnih metrov obnovljenih površin. K tej naložbi je treba dodati še novo opremo in učila v skupni vrednosti skoraj pol milijarde dinarjev, ki jo je dobavil ljubljanski Slovenijales. JANEZ PETKOVŠEK PO SLOVENIJI__________________________________ Večer s Polono Vetrih HRASTNIK, 29. marca — V okviru večerov z znanimi Slovenci se bo v petek ob 18. uri v knjižnici na Logu predstavila umetnica, ki je zablestela v briljantnih vlogah v Feydeaujevi Barillonovi poroki, Turrinijevem Trgu v Benetkah in momodrami Alda Nicolaja Blagi pokojniki, dragi možje. Predstave so si lahko ogledali na hrastniškem odru tudi tamkajšnji ljubitelji gledališča. (M. P.) Piko Nogavičko bodo zaplesali v Hrastniku HRASTNIK, 29. marca — V petek se bo učencem hrastniške in dolske osnovne šole v dveh predstavah pokazala trboveljska plesna skupina, ki jo vodi Ema Za lezi e: a. Na odru hrastniškega delavskega doma in v dolski kulturni dvorani bodo nastopile s predstavo Pika Nogavička. Glasbo za predstavo je napisal Kruno Cipci, koreografija pa je delo Ika Otrina. (M. P.) Rojstva LJUBLJANA: V torek in sredo seje rodilo 22 punčk in 17 fantov. Med novorojenčki je bil najtežji deček s porodno težo 4520 gramov, najlažja pa deklica, ki je ob rojstvu tehtala 2280 gramov. (R. D.) Pogrebi LJUBLJANA: Na Žalah se bodo danes svojci še zadnjič poslovili od 69-letne gospodinje Živke Sulčič (ob 12. uri); 71-letnega upokojenca Milana Hercigonje (ob 13. uri); 63-letne upokojenke Ane Marije Kocen (ob 14. uri) in 73-letne upokojenke Karoline Mlakar (ob 16. uri). VIČ: Danes ob 10. uri bo na viškem pokopališču pogreb 84-letnega upokojenca Josipa Tometa, od 58-letne upokojenke Marije Češnovar pa se bodo svojci poslovili ob 15. uri. DOMŽALE: Na domžalskih Žalah bodo danes ob 17. uri pokopali 76-letno upokojenko Angelo Pirc. VRHNIKA: Danes ob 17. uri bo na pokopališču v Borovnici pogreb 82-letne upokojenke Frančiške Telban, 82-letno upokojenko Ivano Jurca pa so pokopali včeraj popoldne na vrhniškem pokopališču. (R. D.) Delegati dvomijo o začasnosti elektrike na Rakovi Jelši Viška občinska skupščina podprla Staneta Droljca s šestnajstimi glasovi proti in sedmimi vzdržanimi - Strog nadzor LJUBLJANA, 29. marca — S šestnajstimi glasovi proti in sedmimi vzdržanimi so delegati vseh treh zborov viške občinske skupščine sprejeli sklep, da podpirajo predsednika izvršnega sveta Staneta Droljca in sprejemajo informacijo o okoliščinah in vzrokih za podpis dovoljenja za začasno priključitev elektrike v južnem delu Rakove Jelše. Od 111 delegatov se jih je seje udeležilo 80. Iz razprave delegatov o začasnem priključku elektrike za črnograditelje je bilo čutiti, da marsikdo dvomi o začasnosti priključka. Jure Pretnar iz druž-beno-političnega zbora je to tudi glasno povedal. Dejal je, da je tako »začasnost« dokazala praksa v preteklosti in da se o nasprotnem ne splača slepiti. Predsednik občinske skupščine Peter Vrhunc je sicer takoj poudaril, da je priključek začasen, po reakciji delegatov pa je bilo jasno, da tej trditvi ne verjamejo povsem. Delegate je tudi zanimalo, kakšen je bil pravzaprav ta pritisk, zaradi katerega se je Stane Droljc odločil za podpis dokumenta. Predsednik viškega IS je odgovoril, da so bili ta pritisk demonstranti pred Magistratom. Sicer pa je bilo na današnji seji slišati tudi zelo odločno pripombo, da niti Hrvoje Draško-vič niti Nuša Kerševan nimata te pristojnosti, da bi spreminjala sklepe skupščine. Poleg tega niti ni jasno, kaj ta dokument, ki so ga podpisali, predstavlja. — Je to samoupravni akt, odločba ali obljuba? V informaciji Stanega Droljca so delegati pogrešali tudi seznam črnograditeljev, ki bodo dobili začasni električni priključek ter delovnih organizacij, v katerih so zaposleni. Poleg informacije predsednika IS so delegati danes dobili še natančnejša pojasnila o prizadevanjih črnograditeljev, da bi prišli do elektrike. Med ugotavljanjem sklepčnosti zborov je namreč Peter Vrhunc povedal, da so na skupščinskem zasedanju v začetku marca na sejo krajevnih skupnosti prišli tudi črnograditelji z Rakove Jelše. Kasneje je njihova delegacija poiskala tudi predsednika občinske skupščine in zahtevala dovoljenje za električni priključek. Peter Vrhunc je njihovo zahtevo kategorično zavrnil — kot je dejal — saj mora kot predsednik občinske skupščine zagovarjati zakonitost. Prav tako so odločno zavrnili kakršnokoli kompromisno rešitev tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in komiteja za urejanje prostora, ki so se sestali tisto nedeljo pred prihodom črnograditeljev pred Magistrat._________. TE LE K Proti dovoljenju za priključitev elektrike v južnem delu Rakove Jelše je tudi ostali del krajevne skupnosti, ki je bil večinoma prav tako narejen na črno, zdaj pa so hiše legalizirane. Delegat KS Jakova Jelša je opozoril, da je na južnem območju okrog 50 stanovanjskih hiš, zdaj, ko bodo te dobile elektriko, jih bo naenkrat 100 ali pa še več. Delegati so zato zahtevali strog nadzor nad dogajanjem v tem delu občine. Stane Droljc je v zvezi s tem zagotovil, da bodo tisti trenutek, ko bo elektriko dobil eden od tistih lastnikov hiš, za katere so ugotovili, da je ne morejo dobiti, bodo brez nje ostali vsi, ker bo takoj izklju- MOJCA KAUČIČ Madžarski folkloristi na Viru m v Mep^šu Na Viru se !.„•>.« :.m^ .. . geškimi predstavili v petek, v Mengšu pa v soboto MENGEŠ, 29. marca - OK ZSMS Domžale je pred kratkim začela sodelovati z mladinsko organizacijo iz madžarskega me-sta Kormend v Železni Županiji. V okviru tega sodelovanja bosta konec tedna že prvi dve mednarodni folklorni prireditvi na Viru in v Mengšu, ki ju organizirata OK ZSMS Domžale in DKD Svoboda iz Mengša. Prva prireditev bo v petek, 31. marca, ob 20. uri v delavskem domu na Viru. Nastopila bosta madžarska folklorna skupina Beri Balogh Adam iz Kormenda s svojim ansamblom in folklorna skupina DKD Svoboda iz Mengša. Madžarski folkloristi bodo predstavili madžarske narodne plese, naši pa gorenjske, štajerske in poljanske plese. Z enakim programom se bosta folklorni skupini predstavili 1. aprila ob 20. uri še v mengeškem kulturnem domu. Vstopnice po 10.000 dinarjev prodajajo v prodajalnah Tobaka v Domžalah in Mengšu, Emona marketu na Viru in v mengeški trgovini Škrnicelj. J. P. PISMA BRALCEV Rja in mast na kombinezonih Preteklo soboto (18. marca) je bil moj osemletni sin z organizirano skupino na smučanju na Krvavcu. Ko je popoldne prišel domov, je bil umazan kot dimnikar, kar je za otroke njegove starosti še razumljivo, malo manj razumljivo pa je, da je imel smučarski kombinezon popolnoma uničen od rje in masti, ki jo je skupaj s svojimi prijateljčki »pobrisal« z vlečnice v Podgradišču. To pišem kot priporočilo vzdrževalcu žičnic Alpetour Škofja Loka, da očisti »krogce« na svojih vlečnicah. Karta za uporabo žičnic je dovolj draga, da uporabnikom ni potrebno čistiti rje in masti z lastnimi hlačami. MARUŠA ŠKERL, Reboljeva 14, Ljubljana Negodovanje staršev V zvezi s pismom Nasilje nad mladoletnikom (Delo v Pismih brlacev 24: marca) smo starši dolžni dati naslednjo izjavo: Navedbe v pismu niso resnične. Pisec je zlorabil razgovor z najinim mladoletnim sinom in kot vir informacij o dogajanjih v zvezi z njim uporabil nepreverjene govorice. Postopek miličnikov PM Novo mesto v zvezi z na- jinim sinom je prikrojil po svoje, prenapel in prikazal drugače. Očitno je, da je pisec Brane Koncilja izrabil najinega mladoletnega sina, da bi dosegel cilje, ki jih v okolju, kjer živi, ne uspe dosegati. Ne dovoliva mu, da bi še naprej poskušal izrabljati mladoletno nerazgledanost in blatiti ime sina in staršev. Ne more in mu tudi ne dovoliva, da prevzema starševsko vlogo sinu, ki sva mu edina zakonita zastopnika. PAVEL in HILDA TISOVIC, Na žago 5, Straža — Novo mesto Dogme so zavora razvoju Pred nedavnim je bilo objavljena kar zajetna razprava o francoski revoluciji v mednarodni reviji Newsweek. Ocena, ugotovitve, analitični prikaz politične zgodovine v obdobju po francoski revoluciji v Evropi in v svetu je prikazana zelo avtentično in z vsemi posledicami. Nekatere ocene so negativne za človeštvo. Največ je tragičnih zaključkov. Socialne pretrese, ideološke obremenitve, strah pred diktaturami in druge politične špekulacije, ki so se porajale v zvezi z marksizmom in njegovo dogmo. Dogme seveda niso bile samo marksistične, bile so tudi druge, še zlasti v tem stoletju. Po naravi nisem revolucionar, zavzemam se predvsem za sporazumevanje in za evolucijo. Zato se mi zdi važno, da povežem dogodke iz tistih časov z današnjimi. Kako je politična in tehnološka evolucija ,v zapadni Evropi in tudi drugje v svetu napredovala skozi vsa ta leta, se poskusila izogniti diktaturam, čeprav se je prav ta za nekaj časa vsidrala prav v srednji Evropi. Toda diktaturo iz srednje Evrope je odnesla druga svetovna vojna. In zakaj so nastajale diktature? Seveda, tu ni dosti kaj ugibati. Opravičilo je lahko samo eno. Želja po oblasti, po osvajanju, po hegemoniji. Te zanimive misli bi bilo vsekakor dobro povezati z našo jugoslovansko stvarnostjo v vsem povojnem revolucionarnem obdobju. Tako kot navaja Briain. Kot je ruska revolucija obtičala v močvirju preteklosti, tako se mi zdi, da je obtičala tudi naša jugoslovanska socialistična revolucija leta 1945. Saj se vsa ta leta po vojni stalno vrtimo okrog tistega zaključka in izhodišča, ki se je sklenil prav tega leta 1945. Od takrat pa do danes so se zvrstile neverjetne razprave o izhodu iz začaranega kroga, nakazano je bilo nešteto poti, ki peljejo v normalni razvoj na gospodarskem in političnem področju. Toda vse dobre pobude so bile takoj zatrte, vse reforme so bile obrnjene v obratno smer, tako da se je začelo in končalo z režimsko pobudo in blokado. Sedaj smo tam kjer smo. Začeli so se prebujati ljudje. Zahteva se več pravic odločanja, radi bi dosegli vpliv na oblasti, začele so se porajati politična združenja itd. Vse to je privedlo centralistično oblast v nekakšno histerijo in strah, da bo morala nekega dne odstopiti od tega skoraj petdesetletnega status quo-ja. Zadnje čase slišimo celo zahteve, da se še tiste minimalne pravice odločanja, ki jih imajo republike in pokrajini z ustavo zagotovljene, prenesejo na zvezno državo. Iz mitinga v Beogradu je jasno razvidno in sporočeno, da je treba ukiniti federacijo ter vzpostaviti centralni unitaristični sistem, pač po vzorcu boljševizma iz leta 1917. Tragično, če že ne tragikomično je to, da temu naseda celo predsedstvo SFRJ. Nerazumljivo je tudi, kako so mogli delegati slovenske delegacije v skupščini SFRJ glasovati za izredno stanje na Kosovu, ko so dobro vedeli, kako se je odločil slovenski narod v Cankarjevem domu. Tu je še slovensko sindikalno predstavništvo v ZSJ, ki se je ogradilo od sklepov v CD. Sindikalna baza Slovenije bi zato morala takoj odvzeti mandat tema predstavnikoma slovenskih sindikatov. Te dni se sliši dosti novosti iz razprave na XVIII. kongresu italijanske KP. Tam so postavili dogme in nekatere nedotakljive smernice marksizma leninizma kar v staro šaro na podstrešje. Pri nas, kot lahko sklepamo po dnevnih poročilih, skušamo zavrteti kolo zgodovine daleč nazaj v močvirje iz leta 1917. VIKTOR MIKLAVČIČ, Cankarjeva 9, Nova Gorica Podpora poenotenim stališčem V sredo, 22. 3. 1989, so imeli učitelji na večini srednjih šol v Sloveniji enourno prekinitev dela. Na naši šoli do tega ni prišlo, mogoče tudi zato, ker so že pred leti učenci hoteli izvesti opozorilno prekinitev dela z demonstrativnim pohodom zaradi nemogočih pogojev za pouk telesne vzgoje. Takrat so jih učitelji pregovorili, da to ni način za hitrejše reševanje problemov. Današnja generacija učencev pa lahko samo ugotavlja, da so bila vsa demokratična prizadevanja bivših in zdajšnjih učencev z delegatskimi vprašanji na pristojnih skupščinah, problemskih konferencah na nivoju občine, regije in republike neučinkovita. Za program učencev za zbiranje sredstev v okviru vseh gorenjskih ob-čin,so smatrali, da ni primeren za naš sistem, saj imamo institucije, ki so za to odgovorne in bo preko njih to rešeno. Na šolo smo pova- bili predstavnike občine, izobraževalne skupnosti, telesnokultur-ne skupnosti, zavoda za šolstvo, delovnih organizacij, prišli so novinarji, toda po vseh razgovorih rezultata ni'Da nismo več sitnarili, . so uvrstili gradnjo telovadnice v srednjeročni plan 1986-1990, z realizacijo 89/90. Na zadnji skupščini ZTKO pa so nam na delegatsko vprašanje odgovorili, da se telovadnica ne bo gradila, ker ima popolno prioriteto olimpijski pokriti bazen in nato prizidek k bolnišnici. Kdaj bomo pa mi na vrsti, pa so nam odgovorili, naj še kar naprej sprašujemo, saj nam to edino še preostane... V Kranju je v gradnji velika stavba za policijo, olimpijski bazen, prizidek k bolnišnici pa se bo gradil. Vse to bomo zelo potrebovali, saj ob slabem vzg -ino-izobraževalnem delu in nenehnem padanju življenjskega standarda kriminal, bolezni in poškodbe hitro naraščajo. Tako kot prejšnje generacije smo tudi mi prišli do spoznanja, da bo potrebna ostrejša akcija za dosego temeljnih pogojev šolanja, ki so nam z zakonom predpisana. Olimpijade, univerziade in svetovna prvenstva nam ne bodo dvignila vrednost dinarja, po katerem nas v svetu cenijo. S podobnimi problemi se srečujejo učenci in učitelji na razhč-nih šolah in pri različnih predmetih. Zato podpiramo vašo akcijo s tem, da bomo ob neučinkovi- tem reševanju teh problemov predlagali republiški skupnosti učencev srednjih šol podobno akcijo. ANDREJ HEBERLE, za šolsko skupnost učencev OO ZSMS ISKRA RS, Kranj Vlak: Ni čisto tako V Pismih bralcev je v petek, 24. marca Franc Pogelšek iz Mozirja pod naslovom Čisto vino o Vlaku bratstva in enotnosti opisal nekaj podrobnosti o tej manifestaciji, ki se je začela pred osemindvajsetimi leti. Nočem zanikati najboljšega namena pisca, da bi razčistil nekatere stvari okoli Vlaka, soglašam še z marsikatero njegovo kritično ugotovitvijo, vendar je v njegovem pismu tudi nekaj napačnih trditev, ki jih je pa treba prikazati v pravi luči. Sam sem bil namreč leta 1961 predsednik organizacijskega odbora in komandant prvega Vlaka bratstva in enotnosti. Prvi vlak namreč ni pripeljal srbske gostitelje v Slovenijo, temvečje 15. septembra 1961 odpeljal osemsto nekdanjih slovenskih pregnancev na obisk k nekdanjim gostiteljem v Srbijo. Naslednje leto, v začetku maja 1962 je prišel vlak z nekdanjimi srbskimi gostitelji prvič v Slovenijo. Res je, da je bilo veliko Slovencev pregnanih tudi v Bosno in Hrvatsko. Na te ljudi pa nismo pozabili, kot piše Franc Pogelšek, že pred osemindvajsetimi le- ti smo dali pobudo nekdanjim pregnancem v Bosno in Hrvatsko naj se organizirajo in — ob podpori našega odbora — izpeljejo podobno akcijo. Naša pobuda ni, naletela na ustrezen odziv, pa tudi v Republiških konferencah SZDL Bosne in Hercegovine in Hrvatske se niso ogreli za predlog. Zaradi tega ni moč govoriti o »rak rani in nehvaležnosti« in o »veliki sramoti nas vseh«, ker Vlaki bratstva in enotnosti ne vozijo tudi na Hrvatsko in v Bosno in Hercegovino, kajti tedanji organizacijski odbor Vlaka je nekajkrat dal pobudo za tako akcijo, vendar ni bila sprejeta — tudi med nekdanjimi pregnanci v BiH in Hrvatski ne. Povsem pa soglašam s Francem Pogelškom, da »zadnji vlaki pretežno prevažajo take, ki nimajo nič skupnega z našimi dobrotniki in so večinoma funkci-. onaiji iz posameznih občin, kar velja tudi za obiskovalce iz Srbije«. Le-ti so velikokrat zasedali mesta, namenjena nekdanjim pregnancem in njihovim potomr cem oziroma srbskim gostiteljem nekdanjih pregnancev. Prav letos bo — kot kaže — v tem pogledu narejena temeljita sprememba: Vlak bratstva in enotnosti bo spet tisto, kar je bil v začetku: vlak ljudi in družin, ki bodo obiskali ljudi in družine v Srbiji. Delegacije občin bodo omejene na najmanjšo možno mero, za delegacije delovnih organizacij, ki jih je bilo v prejšnjih letih na Vlaku vse polno, pa letos sploh ne bo prostora. Te lahko uporabljajo druga prevozna sredstva ali pa se srečujejo ob drugih priložnostih. Ob koncu le še to: tudi letos organizatorji v Srbiji niso upoštevali želje nekdanjih slovenskih pregnancev in njihovih potomcev, da bi namreč vlak odpeljal v Srbijo vsaj mesec dni prej. Prvi vlaki so odpeljali v Srbijo sredi septembra, ko je vreme še malce toplejše (upoštevati je treba, da je med potniki veliko priletnih ljudi) in dan nekoliko daljši pa je zato moč posedeti tudi zunaj, potem pa so — na željo Kraljeva, ker so tedaj v tem mestu Oktobrske svečanosti — začeli nenadoma voziti sredi oktobra, ko je vreme manj ugodno, hladnejše, dnevi pa krajši. V akciji sodeluje več kot šestdeset slovenskih in srbskih občin, vse se pa morajo podrejati želji Kraljeva, za to pa ni nobenega argumenta, posebej ker so se že prej tudi na Oktobrske svečanosti svojci tistih, ki so bili ubiti leta 1941, vozili v Kraljevo. Tako se Srbi pripeljejo v Slovenijo vselej v toplem juniju, Slovenci pa obiščejo svoje nekdanje gostitelje v hladnem — in pogosto deževnem — oktobru. Upajmo, da bo prihodnji vlak čez štiri leta odpeljal v Srbijo v septembru, ker bo tako ustreženo nekdanjim slovenskim pregnancem in njihovim potomcem. t ■-T Četrtek, 30. marca 1989 K hvale vredno delovanje žbe za varstvo okolja Sili Kataster onesnaževalcev voda na Gorenjskem bo prišel prav tudi Školjelo-čanom, ki še posebej zavzeto spremljajo strokovne ekološke nasvete ŠKOFJA LOKA, 29. marca - Služba za varstvo okolja, ki so jo na Gorenjskem ustanovili pred poldrugim letom v okviru zavoda za. socialno medicino in higieno v Kranju, je začela delati zelo dobro. Ob vse večjih zahtevah po zmanjšanju onesnaženosti okolja bodo strokovnjake za ekologijo v občinah v prihodnje čedalje bolj potrebovali, prav tako pa tudi izkušnje, ki si jih nabirajo ob reševanju problemov na terenu. Ta služba se za zdaj najbolj ukvarja z ekološkimi problemi v Škofji Loki. Ta je bila tudi največji pobudnik za njeno ustanovitev. V tej občini se je namreč ekološka zavest ljudi v zadnjem času najbolj okrepila, to pa je upravne organe in druge prisililo. da to področje spremljajo z večjo zavzetostjo. Na seji škofjeloškega občinskega izvršnega sveta so ocenili, da je bilo delo omenjene službe na njihovem območju doslej dobro in da so denar za te namene koristno porabili. To velja tako za strokovno svetovanje kot tudi za raziskovalne naloge, za katere je služba za varstvo okolja dala lani 2,7 milijona dinarjev, manjšo vsoto pa iz sredstev raziskovalne skupnosti. Na Gorenjskem so vode že precej očistili, saj so zgradili nekaj večjih in več manjših čistilnih naprav za odplake. Pohvalijo se lahko tudi s katastrom onesnaževalcev voda, ki so ga izdelali v službi za varstvo okolja. Ta je po zasnovi in stopnji obdelave najboljši v Sloveniji. Kot je povedala Bernarda Podlipnik iz službe za varstvo okolja, so imeli pri zbiranju podatkov za kataster na začetku precej težav, zdaj se je delo že uteklo. Še največ težav imajo s sistematiko vzorčenja in nasploh kontrole odpadnih voda po podjetjih zaradi neurejenih po- i i MALA ANKETA »Mi, mlada generacija, bomo samoprispevek podprli!« Novomeščani vedo, da je le od njih odvisno, ali bodo prišli do sodobne porodnišnice in novih šolskih prostorov NOVO MESTO, 29. marca - Prebivalci novomeške občine bodo v nedeljo, 2. aprila, na občinskem referendumu glasovali za podaljšanje petletnega občinskega samoprispevka, hkrati pa tudi za krajevne samoprispevke. Dve tretjini zbranega denarja naj bi namenili za dograditev in ureditev novomeške bolnišnice, ostalo pa za razširitev osnovnošolskega prostora v občini. »V nedeljo se ne bomo odločali samo za svoje otroke in zase, temveč tudi za nadaljnji razvoj naših krajev, občine in slovenskega naroda. In če je to bilo kdaj pomembno, potem je danes,« je dejal predsednik občinske konference SZDL Novo mesto Boris Dular. Kakšnega mnenja pa so drugi, ki bodo tudi odločali? Miha Zoran, delavec na žagi v Soteski: »Nimam šoloobveznih otrok, zato ne vem, kakšne so razmere v šolstvu. Ker pa imam vnuke, dobro vem, kako je v novomeški porodnišnici. Zato bom glasoval za samoprispevek. Bolj bi bil vesel, če bi poiskali kakšen drug način za reševanje takšnih vprašanj. Ker pa drugih načinov ni, potem pač moramo podpreti samoprispevek.« Matjana Zoran, računovodkinja iz Novega mesta: »Razmere v zdravstvu, zlasti mislim na porodnišnico, so resnično žalostne, zato lahko samo s solidarnostjo odpravimo ta problem. Ker so prejšnji referendumski program v celoti uresničili. sem toliko bolj prepričana, da bodo ljudje ponovno podprli skupna prizadevanja in da se bomo pomaknili še en korak naprej.« Niko Veselič, gostinski delavec iz Novega mesta: »Kot vedno, bom tudi zdaj glasoval za samoprispevek. Drugače ne vidim nobene možnosti, da bi lahko posodobili porodnišnico in še kaj drugega. Ker so časi precej hudi, ne bo šlo gladko. Vendar sem prepričan, da bo zmagala človeška solidarnost, kot večkrat doslej. Rad pa bi, da bi nas organizatorji potem sproti obveščali, kako se zbira' denar, koliko ga je in za kaj so g;: porabili.« Sabina Koželj, delavka iz Šentjerneja: »Čeprav imam v novomeški tovarni obutve pripravniško plačo, bom glasovala za samoprispevek. Kot predstavnica mlade generacije sem enakega mnenja kot moji vrstniki — vsi bomo podprli samoprispevek. Vem, da ne bo lahko, mislim da samoprispevku najbolj nasprotuje srednja generacija. Mladi smo pa v večini, zato sem prepričana, da bo samoprispevek izglasovan.« Besedilo in slike: Slavko Dokl PISMA BRALCEV Rja in mast sna kombinezonih Preteklo soboto (18. marca) je bil moj osemletni sin z organizirano skupino na smučanju na Krvavcu. Ko je popoldne prišel domov, je bil umazan kot dimnikar, kar je za otroke njegove starosti še razumljivo, malo manj razumljivo pa je, da je imel smučarski kombinezon popolnoma uničen od rje in masti, ki jo je skupaj s svojimi prijateljčki »pobrisal« z vlečnice v Podgradišču. To pišem kot priporočilo vzdrževalcu žičnic Alpetour Škofja Loka. da očisti »krogce« na svojih vlečnicah. Karta za uporabo žičnic je dovolj draga, da uporabnikom ni potrebno čistiti rje in masti z lastnimi hlačami. MARUŠA ŠKERL, Reboljeva 14, Ljubljana Negodovanje staršev V zvezi s pismom Nasilje nad mladoletnikom (Delo v Pismih brlacev 24. marca) smo starši dolžni dati naslednjo izjavo: Navedbe v pismu niscf resnične. Pisec je zlorabil razgovor z najinim mladoletnim sinom in kot vir informacij o dogajanjih v zvezi z njim uporabil nepreverjene govorice. Postopek miličnikov PM Novo mesto v zvezi z na- jinim sinom je prikrojil po svoje, prenapel in prikazal drugače. Očitno je, da je pisec Brane Koncilja izrabil najinega mladoletnega sina, da bi dosegel cilje, ki jih v okolju, kjer živi, ne uspe dosegati. Ne dovoliva mu, da bi še naprej poskušal izrabljati mladoletno nerazgledanost in blatiti ime sina in staršev. Ne more in mu tudi ne dovoliva, da prevzema starševsko vlogo sinu, ki sva mu edina zakonita zastopnika. PAVEL in HILDA TISO VIC, Na žago 5,' Straža — Novo mesto Dogme so zavora razvoju Pred nedavnim je bilo objavljena kar zajetna razprava o francoski revoluciji v mednarodni reviji Ncwswcck. Ocena, ugotovitve, analitični prikaz politične zgodovine v obdobju po francoski revoluciji v Evropi in v svetu je prikazana zelo avtentično in z vsemi posledicami. Nekatere ocene so negativne za človeštvo. Največ je tragičnih zaključkov. Socialne pretrese, ideološke obremenitve, strah pred diktaturami in druge politične špekulacije, ki so se porajale v zvezi z marksizmom in njegovo dogmo. slovnikov in vzorčnih mest ter nepoznavanja problematike. V vseh gorenjskih občinah, so pregledali 161 delovnih organizacij in 355 vzorcev odpadnih voda. Analize so pokazale, da skoraj tri petine vzorcev ne ustrezajo veljavnim normativom, kar pomeni, da se v Savo, Soro in Tržiško Bistrico še vedno zliva preveč škodljivih odplak. Te pritekajo tako iz industrijskih središč kot tudi iz naselij in odlagališč odpadkov pa tudi s cestišč in parkirišč. V službi so s pomočjo strokovnjakov od drugod začeli izdelovati dve raziskovalni ekološki nalogi, in sicer o onesnaževanju podtalnice med Godešičem in Škofjo Loko ter 6 hrupu v industrijski coni na Trati. Sodelovali pa so pri več drugih raziskovalnih nalogah, ki naj bi prav tako pomagale na Gorenjskem odpraviti težave, ki jih povzročajo komunalni odpadki, in pri sanaciji Bohinjskega jezera. LADO STRUŽNIK Na Tamar pozabljajo tisti, ki ne bi smeli TAMAR, 29. marca — Pravijo, da je Tamar ena najlepših dolin na svetu, zato je še toliko bolj nerazumljivo, da so mnogi, ki bi lahko karkoli storili zanj, nanj pozabili. V Tamarju je dom Planinskega društva Medvode, ki je odprt vse leto. Njegova oskrbnika Milena Berce in Matjaž Ražem pa skrbita za goste osamljena. Dom z 82 ležišči bi bilo treba temeljito obnoviti. Letošnjo zimo so bili zaradi slabe napeljave nekajkrat tudi brez elektrike in vode. PD za kakršnokoli obnovo nima denarja. Tudi cesta do doma že nekaj časa nima nobenega pravega upravljalca. Sedem mesecev je pod snegom, nekajkrat na leto pa je zaradi hudournikov neprevozna. Na Tamar je pozabila tudi turistično navdušena Kranjska Gora, čeprav bi morala skrbetizanj kot za svoje tekaško zaledje. Tamarja pa niso pozabili ljudje. Čeprav ob magistralni cesti v Ratečah ni nobene table, ki bi opozarjala, kje se gre v Planico in Tamar, ga na leto večkrat obišče od 10 do 12.000 ljudi. (Besedilo in slika: Vlasta Felc) PO SLOVENIJI Večer s Polono Vetrih HRASTNIK, 29. marca — V okviru večerov z znanimi Slovenci se bo v petek ob 18. uri v knjižnici na Logu predstavila umetnica, ki je zablestela v briljantnih vlogah v Feydeaujevi Barillonovi poroki, Turrinijevem Trgu v Benetkah in momodrami Alda Nicolaja Blagi pokojniki, dragi možje. Predstave so si lahko ogledali na hrastniškem odru tudi tamkajšnji ljubitelji gledališča. (M. P.) Piko Nogavičko bodo zaplesali v Hrastniku HRASTNIK, 29. marca — V petek se bo učencem hrastniške in dolske osnovne šole v dveh predstavah pokazala trboveljska plesna skupina, ki jo vodi Ema Zalezina. Na odru hrastniškega delavskega doma in v dolski kulturni dvorani bodo nastopile s predstavo Pika Nogavička. Glasbo za predstavo je napisal Kruno Cipci, koreografija pa je delo Ika Otrina. (M. P.) ZAKAJ TAKO? Planiranje z zamudo KRANJ, 29. marca — Skupnost za ceste in komunalno dejavnost občine Kranj je objavila prečiščeno besedilo samoupravnega sporazuma o temeljih plana. Na zadnji seji skupščine te skupnosti dne 1. marca so namreč ugotovili, da je omenjeni sporazum podpisalo 80 odstotkov udeležencev, kar sporazumu daje veljavo. Čeprav je zdaj leto 1989, pa so naloge in obveznosti, sprejete s tem sporazumom, začeli izvajati že z letom 1986. Ne gre namreč za letošnji plan, ampak za plan za obdobje 1986—1990. Formalno je postopek okrog sprejemanja plana bržkone speljan po predpisih. Vprašanje pa je, kakšen smisel ima sprejemanje plana s takšno zamudo, saj je minilo že skoraj dve tretjini obdobja, za katero ta plan velja. (L. S.) Kam s presežkom zaposlenih? Zagorske DO napovedujejo, da bo letos okoli 110 delavcev odveč - V izla-škem Elektroelementu bodo brez pravega dela ostale v glavnem ženske ZAGORJE OB SAVI, 29. marca — Zagorske delovne organizacije so napovedale, da bo letos okrog 110 delavcev, ki so ekonomski in tehnološki presežek, potrebovalo posebno pozornost. Toliko delavcev je manj kot dva odstotka zaposlenih v občini. Največ odvečnih delavcev imajo v Varnosti (51), precej tudi v Elektroelementu (39) in Gostinstvu (18). Presežek zaposlenih, ki so ga prikazale zagorske delovne organizacije, je verjetno manjši od prikrite brezposelnosti v občini. To pomeni, da se v združenem delu premalo zavedajo, da je treba proizvodnjo prilagoditi, posodabljati tehnologijo ali vsaj doseči enako proizvodnjo z manjšim številom zaposlenih in' večjo produktivnostjo. Gospodarski rezultati v občini namreč niso blesteči, kar kaže, da je navidezna zaposlenost velika. V delovnih organizacijah, kjer so napovedali presežke delovne sile, gre predvsem za strokovno manj izobražene ljudi, bodo skušali odpravljati težave najprej sami. Računajo pa tudi na pomoč Najtežje je šlo Govedoreji, Lesni predelavi, Itasu Vzroki za slabo poslovno leto treh kočevskih izgubarjev je bilo več KOČEVJE, 29. marca — Minulo poslovno leto so v kočevski občini končali z izgubo tozd Kmetijskega gospodarstva Govedoreja, Tozd Opreme Lesna predelava in Itas. Skupna poraba je znašala 4,4 milijarde dinarjev in je bila za 72,4 odstotka večja kot leta 1987, zaradi inflacije pa je bila njena vrednost manjša. V primerjavi s celotnim prihodkom vsega kočevskega gospodarstva (tega je bilo 466 milijard dinarjev) je bilo izgub komaj za odstotek. Govedoreja je zašla v izgubo 2,9 milijarde dinarjev zaradi neusklajenih in administrativno omejevanih cen. Lesni predelavi se je zataknilo pri izvozu, ker so domače surovine predrage in njihovih cen ni mogoče vkalkulirati v prodajo na tujem, doma pa je prodaja tako upadla, da z njo ni bilo mogoče nadomestiti primanjkljaja. Zato so imeli dobro milijardo dinaijev izgube. Itas pa je imel izgube za pol milijarde. M. D. drugih, še posebej zavoda za zaposlovanje, in v obliki sredstev za preusposabljanje ekonomskih in tehnoloških presežkov zaposlenih. Največje težave imajo trenutno v zagorski Varnosti, predvsem zaradi tega, ker nimajo dovolj dela. Če bodo zagotovili večjo proizvodnjo, program ukrepov za odpravljanje presežkov delovne sile še ne bo potreben. Sicer pa se bodo morali lotiti prekvalifikacij, dokvalifikacij, zaposlitev delavcev drugod in tudi upokojitev. V izlaškem Elektroelementu so že pripravili načrt, kako bodo odpravili kadrovske težave. Do sredine leta 1990 bo namreč zaradi tehnoloških posodobitev okrog 120 zaposlenih, ki bodo presežek zaposlenih. Letos bodo brez pravega dela ostale v glavnem ženske. Mislijo, da bodo lahko okrog 30 delavk zaposlili v novih proizvodnih programih, nekaj v dru- gem obratu, druge pa bodo prekvalificirali, število težav pa bo zmanjšala naravna fluktuaci-ja. Gostinstvo je pripravilo program izobraževanja za letošnje leto, predvsem bi radi dosegli kvalitetnejšo ponudbo. Letos nameravajo 18 delavcev prekvalificirati iz kuharjev v natakarje. Tako torej tisti, ki načrtujejo presežke delovne sile. Kako pa drugi in koliko zaposlenih je na njihovih delovnih mestih res nepotrebnih? Tega točno verjetno tudi v zagorski občini nihče ne ve. MARKO PLANINC Novi kompresorji iz Črnomlja ČRNOMELJ, 29. marca - Črnomaljski tozd Kompresorji, ki dela v sklopu Gorenja, bo letos kupil stroje, vredne 10 milijard dinaijev. Z njimi bodo lahko izdelovali na novi proizvodni liniji nov tip kompresorja. Kompresor bo varčnejši, saj bo porabil manj elektrike in ga bodo poslej vgrajevali v Gorenju v svoje aparate bele tehnike. M. D. RTC Krvavec prosi za pomoč Zaradi slabe zime bo podjetje ob najmanj pet milijard dinarjev prihodka KRANJ, 29. marca — Zaradi katastrofalno slabe letošnje zimske sezone se je Rekreacij-sko-turistični center Krvavec znašel v zelo težkem položaju. Kot ocenjujejo v tem podjetju, bodo zaradi pomanjkanja snega ob najmanj pet milijard dinarjev prihodka, kar jih ob visokih fiksnih stroških spravlja v negotovost za nadaljnji obstoj. Ker brez pomoči drugih ne bodo mogli preživeti, iščejo možnosti in poti iz sedanje finančne krize. Med drugim naj bi jim pomagala domača občina, ki je še zlasti zainteresirana za nadaljnji razvoj smučanja in turizma na Krvavcu. Občinski izvršni svet je zato danes predlagal občinski skupščini, naj iz rezervnega sklada občinskega proračuna nameni podjetju RTC Krvavec 150 milijonov dinaijev nepovratnih sredstev. Za podobno pomoč so zaprosile tudi ljubljanske občine, od koder prihaja na Krvavec največ smučarjev. L. S. Zahtevajo pošteno odškodnino Posavci upravičeno zahtevajo ustrezna nadomestila, še posebej za izgubljeno kmetijsko zemljo - Bo izza jezov elektrarn zaudarjalo kot iz greznic? KRŠKO, 29. marca - Člani komisije za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki so si danes v Krškem ogledali tudi JE Krško, so zlahka ugotovili, kako je Posavje onesnaženo. Reka Sava je uvrščena že v četrti, zrak pa v tretji kakovostni razred. Skladiščenje vseh vrst jedrskih odpadkov je neurejeno, dodatne težave povzročajo zastarela tehnologija ter veliki industrijski objekti sredi mest. Upanje budi le magistralni plinovod, ki naj bi po letu 1992 izboljšal zrak. Predstavniki medobčinske gospodarske zbornice so predstavnikom GZS povedali, da onesnaženo okolje čedalje bolj skrbi ljudi. Zato ob načrtovanih republiških posegih v njihovo okolje (veriga savskih HE, avtomobilska cesta, hitra proga, daljnovodi, plinovod, agromelioracije) od vlagateljev upravičeno zahtevajo ustrezno nadomestilo, posebej še za izgubljena najboljša kmetijska zemljišča. Preveč so križanke, humor namreč popuščali, saj so se v posameznih občinah vse preradi zadovoljili z denarjem za nekaj kilometrov asfalta, za dograditev hotela ali stanovanjskega stolpiča. Posavje, ki res vse bolj postaja skladišče nevarnih odpadkov in prostor za uresničevanje Revija otroških folklornih skupin ČRNOMELJ, 29. marca - črnomaljska zveza kulturnih organizacij bo v nedeljo, 2. aprila, ob 10. uri, pripravila že 6. revijo otroških folklornih skupin Bele krajine. Revija, ki je tradicionalna, bo v kulturnem domu na Vinici. Na reviji se bodo predstavili mladi plesalci, ki plešejo v krožkih folklore po osnovnih šolah, kot tudi pomladek folklornih skupin Bele krajine. (M. D.) republiških projektov, katerih posledice niso povsem predvidljive, pa si želi tudi hitrejši lastni razvoj. To med drugim pomeni, da bo treba reko Savo očistiti vse do hrvaške meje, sicer bo izza jezu sleherne elektrarne zaudarjalo kot iz greznice. Brez komunalne deponije ne bo šlo, saj bo treba določiti lokacijo za odlaganje usedlin za jezovi bodočih HE. Posavje nujno potrebuje tudi deponijo posebnih odpadkov, ki pa bi jo kazalo urediti vsaj za dve občini. Člani komisije za varstvo okolja pri GZS so podprli prizadevanja Posavcev, predlagali več medregijskega sodelovanja med Zasavci, Posavci in Dolenjci. Hkrati pa so povedali, da morajo težave odpravljati sami, doseči, da bodo sodelovali domači strokovnjaki, pa tudi znanstvene institucije. Pri novih vlaganjih pa seveda ne smejo dovoliti, da bi kvarno vplivali na okolje, kajti vsak investitor mora stroške za ekologijo — četudi predstavljajo včasih tretjino vseh stroškov - vnesti v ceno svojega projekta. VLADO PODGORŠEK Čistilno napravo naj bi začeti graditi že jeseni Radovljiška naprava ne bo ogrožala kmetijske zemlje - Gradili jo bodo v treh etapah RADOVLJICA 29. marca — Med najpomembnejše naloge tega srednjeročnega obdobja v radovljiški občini sodi gradnja centralne čistilne naprave v Radovljici. Delo vodi poseben gradbeni odbor pri Cestno-ko-munalni skupnosti, njegove usmeritve pa je podprl tudi občinski izvršni svet. Napravo naj bi gradili v treh etapah, strokovnjaki pa bodo še povedali, če bi jo lahko povezali s kanalizacijskim sistemom Bleda, kar bi njene obratovalne stroške precej zmanjšalo. Centralna čistilna naprava za zbiranje in čiščenje komunalnih odpadnih voda bo stala zahodno od separacije SGP Gorenje v Radovljici. Prostor je ločen od strnjenih naselij, porasel z nekakovostnim gozdom in ne posega na rodovitno kmetijsko zemljo. Naprava, za katero je izdelal projekt Planum, tozd Gea projekt, bi zadoščala za 40.000 prebivalcev (pri tem niso upoštevane potrebe industrije) iz Radovljice, Lesc, Begunj, Poljč, Vrbenj, Nove vasi, Zgoše, Zapuž, Hlebc, Hraš, Gorice in Dvorske vasi, kasneje pa lahko tudi za žirovniško območje jeseniške občine. V Radovljici in na ostalem območju, ki bi bilo povezano / napravo, je že zgrajeno 28.900 metrov kanalizacijskega omrežja, od tega 15.000 metrov glavnih zbiralnikov, za popolno povezavo pa bo treba zgraditi še 4370 metrov kanalov. Predračunska vrednost naprave znaša približno 120 milijard dinarjev, zaradi pomanjkanja denarja pa naj bi jo zgradili v treh etapah. Predvideno je, da bo območna vodna skupnost zagotovila 30 odstotkov potrebnega denarja, cestna komunalna skupnost 20 in banka 15 odstotkov, preostanek pa naj bi pro-krili iz ostalih virov. Glede ostalih virov se je izvršni svet stari-njal s predlogom, da bi razen na tistih območjih, kjer že plačujejo stroške za čiščenje odpadnih vod (Bohinjska Bistrica in Ribičev Laz) ob ceni vodarine uvedli poseben prispevek (trenutno 200 dinarjev na porabljeni kubični meter vode) za zgraditev naprave. Za tiste, ki ne plačujejo prispevka za razširjeno reprodukcijo, pa naj bi ceno komunalnih storitev ustrezno povečali. Izvršni svet se je tudi strinjal s predlogom naj pri uresničevanju programa sodelujejo tudi druge interesne skupnosti, ni pa se strinjal s predlogom, da bi zaradi naprave dodatno obremenili gospodarstvo. ~ VLASTA FELC Bohinjski komunisti o prenovi ZK BOHINJSKA BISTRICA, 29. marca - Občinski komite ZKS Radovljica in svet ZKS Bohinjska Bistrica bosta jutri ob 15.30 v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici organizirala zbor komunistov Bohinja, ki se ga lahko udeleže tudi drugi. Na zboru bodo najprej govorih o aktualnih dogodkih v Sloveniji in Jugoslaviji ter o prenovi ZK, drugi del pa bo namenjen gospodarjenju s prostorom ter ekološkim problemom Bohinja. (V. F.) Cel je le še hudičev turn SOTESKA, 28. marca — Stari Auerspergov grad v Soteski, kije bil med vojno požgan in porušen, sodi med najlepše objekte srednjeveške arhitekture v dolini reke Krke. Ker ni denarja za obnovo, je malo možnosti, da bi ga restavrirali. Vojno vihro je preživel samo grajski paviljon, ki mu ljudje pravijo hudičev tura. Na sliki: ostanki sote-škega gradu. (Besedilo in slika: Slavko Dokl) Poroka je še naj cenejša JESENICE, 29. marca — Pred tednom dni se je prispevek, ki ga je treba plačati pri sklenitvi zakonske zveze, povečal tudi v jeseniški občini. Namesto dosedanjih 10.000 dinarjev morajo pari odslej plačati 50.000 dinaijev (povprečni stroški za poroko so letos sicer znašali 823.550 dinarjev). V odstotkih je povišanje resda veliko, pa daleč najcenejše od vsega, kar je potrebno za skupno življenje. (V. F.) Pripravljajo konferenco o varstvo okolju RADOVLJICA, 29. marca — Predsedstvo občinske konference SZDL Radovljica je na svoji seji obravnavalo in sprejelo pobudo svojega sveta za varstvo okolja, da bi pripravili problemsko konferenco o varstvu okolja. Svetu bo predsedstvo predlagalo, naj imenuje posebno skupino za pripravo gradiva, konferenca pa naj bi bila še pred zaključkom polletja. (V. F.) V Račicah bodo gradili RAČIČE PRI PODGRADU, 29. marca - V vaški skupnosti Račiče pri Podgradu bodo ta mesec prvič plačali 2-odstotni samoprispevek, ki so ga z veliko večino glasov izglasovali februarja. Z zbranim denarjem, ki ga bodo plačevali do leta 1993, bodo zgradili avtobusno postajo, kupili zvonove, asfaltirali nekaj poti, sofinancirali gradnjo mrliške veže v Podgradu in pomagali pri urejanju vaške trgovine. Seveda bodo uresničitev teh načrtov močno pospešili tudi s prostovoljnim delom, saj so se z glasovanjem zavezali, da bo vsak za delo sposoben vaščan pri teh akcijah vsako leto opravil po 60 delovnih ur. (J. O.) Tudi v Podgradu samoprispevek? PODGRAD, 29. marca — V središču Podgrada hitro rastejo zidovi bodočega trgovsko-poslovnega centra. Investitor objekta, v katerem bodo poleg trgovine še avtobusna postaja, gostišča, banke in skladišča, je sežanska Preskrba, ki bo morala skupaj s soinvestitorji za to gradnjo po predračunih iz lanske jeseni zbrati več kot 12 milijard dinarjev. Sicer pa po besedah predsednika sveta KS Podgrad Hektorja Šepiča ta gradnja ni edina novost v kraju. Podgrajci mislijo kmalu nadaljevati z urejanjem pokopališča, pripravljajo pa se tudi na referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. Če bo šlo vse po sreči, ga bodo organizirali že sredi maja, ko bi se glasovalci izrekli, ali so pripravljeni s svojim denaijem sodelovati pri gradnji mrliške vežice, urejanju poti in podpornih zidov ter izboljšati ceste med cerkvijo in pokopališčem. (J. O.) Dogme seveda niso bile samo marksistične, bile so tudi druge, še zlasti v tem stoletju. Po naravi nisem revolucionar, zavzemam se predvsem za sporazumevanje in za evolucijo. Zato se mi zdi važno, da povežem dogodke iz tistih časov z današnjimi. Kako je politična in tehnološka evolucija v zapadni Evropi in tudi drugje v svetu napredovala skozi vsa ta leta, se poskusila izogniti diktaturam, čeprav se je prav ta za nekaj časa vsidrala prav v srednji Evropi. Toda diktaturo iz srednje Evrope je odnesla druga svetovna vojna. In zakaj so nastajale diktature? Seveda, tu ni dosti kaj ugibati. Opravičilo je lahko samo eno. Zelja po oblasti, po osvajanju, po hegemoniji. Te zanimive misli bi bilo vsekakor dobro povezati z našo jugoslovansko stvarnostjo v vsem povojnem revolucionarnem obdobju. Tako kot navaja Briain. Kot je ruska revolucija obtičala v močvirju preteklosti, tako se mi zdi, da je obtičala tudi naša jugoslovanska socialistična revolucija leta 1945. Saj se vsa ta leta po vojni stalno vrtimo okrog tistega zaključka in izhodišča, ki se je sklenil prav tega leta 1945. Od takrat pa do danes so se zvrstile neverjetne razprave o izhodu iz začaranega kroga, nakazano je bilo nešteto poti, ki peljejo v normalni razvoj na gospodarskem in političnem področju. Toda vse dobre pobude so bile takoj zatrte, vse reforme so bile obrnjene v obratno smer, tako da se je začelo in končalo z režimsko pobudo in blokado. Sedaj smo tam kjer smo. Začeli so se prebujati ljudje. Zahteva se več pravic odločanja, radi bi dosegli vpliv na oblasti, začele so se porajati politična združenja itd. Vse to je privedlo centralistično oblast v nekakšno histerijo in strah, da bo morala nekega dne odstopiti od tega skoraj petdesetletnega status quo-ja. Zadnje čase slišimo celo zahteve, da se še tiste minimalne pravice odločanja, ki jih imajo republike in pokrajini z ustavo zagotovljene, prenesejo na zvezno državo. Iz mitinga v Beogradu je jasno razvidno in sporočeno, da je treba ukiniti federacijo ter vzpostaviti centralni unitaristični sistem, pač po vzorcu boljševizma iz leta 1917. Tragično, če že ne tragikomično je to, da temu naseda celo predsedstvo SFRJ. Nerazumljivo je tudi, kako so mogli delegati slovenske delegacije v skupščini SER/ glasovati za izredno stanje na Kosovu, ko so dobro vedeli, kako se je odločil slovenski narod v Cankarjevem domu. Tu je še slovensko sindikalno predstavništvo v ZSJ, ki se je ogradilo od sklepov v CD. Sindikalna baza Slovenije bi zato morala takoj odvzeti mandat tema predstavnikoma slovenskih sindikatov. Te . dni se sliši dosti novosti iz razprave na XVIII. kongresu italijanske KP. Tam so postavili dogme in nekatere nedotakljive smernice marksizma leninizma kar v staro šaro na podstrešje. Pri nas, kot lahko sklepamo po dnevnih poročilih, skušamo zavrteti kolo zgodovine daleč nazaj v močvirje iz leta 1917. VIKTOR MIKLAVČIČ, Cankarjeva 9, Nova Gorica Podpora poenotenim stališčem V sredo, 22. 3. 1989, so imeli učitelji na večini srednjih šol v Sloveniji enourno prekinitev dela. Na naši šoli do tega ni prišlo, mogoče tudi zato, ker so že pred leti učenci hoteli izvesti opozorilno prekinitev dela z demonstrativnim pohodom zaradi nemogočih pogojev za pouk telesne vzgoje. Takrat so jih učitelji pregovorili, da to ni način za hitrejše reševanje problemov. Današnja generacija učencev pa lahko samo ugotavlja, da so bila vsa demokratična prizadevanja bivših in zdajšnjih učencev z delegatskimi vprašanji na pristojnih skupščinah, problemskih konferencah na nivoju občine, regije in republike neučinkovita. Za program učencev za zbiranje sredstev v okviru vseh gorenjskih občin so smatrali, da ni primeren za naš sistem, saj imamo institucije, ki so za to odgovorne in bo preko njih to rešeno. Na šolo smo pova- bili predstavnike občine, izobraževalne skupnosti, telesnokultur-ne skupnosti, zavoda za šolstvo, delovnih organizacij, prišli so novinarji, toda po vseh razgovorih rezultata ni. Da nismo več sitnarili, so uvrstili gradnjo telovadnice v srednjeročni plan 1986-1990, z realizacijo 89/90. Na zadnji skupščini ZTKO pa so nam na delegatsko vprašanje odgovorili, da se telovadnica ne bo gradila, ker ima popolno prioriteto olimpijski pokriti bazen in nato prizidek k bolnišnici. Kdaj bomo pa mi na vrsti, pa so nam odgovorili, naj še kar naprej sprašujemo, saj nam to. edino še preostane... V Kranju je v gradnji velika stavba za policijo, olimpijski bazen, prizidek k bolnišnici pa se bo gradil. Vse to bomo zelo potrebovali, saj ob slabem vzgojno-izobraževalnem delu in nenehnem padanju življenjskega standarda kriminal, bolezni in poškodbe hitro naraščajo. Tako kot prejšnje generacije smo tudi mi prišli do spoznanja, da bo potrebna ostrejša akcija za dosego temeljnih pogojev šolanja, ki so nam z zakonom predpisana. Olimpijade, univerziade in svetovna prvenstva nam ne bodo dvignila vrednost dinarja, po katerem nas v svetu cenijo. S podobnimi problemi se srečujejo učenci in učitelji na različnih šolah in pri različnih predmetih. Zato podpiramo vašo akcijo s tem, da bomo ob neučinkovi- tem reševanju teh problemov predlagali republiški skupnosti učencev srednjih šol podobno akcijo. ANDREJ HEBERLE, za šolsko skupnost učencev OO ZSMS ISKRA RS, Kranj Vlak: Ni čisto tako V Pismih bralcev je v petek, 24. marca Franc Pogelšek iz Mozirja pod naslovom Čisto vino o Vlaku bratstva in enotnosti opisal nekaj podrobnosti o tej manifestaciji, ki se je začela pred osemindvajsetimi leti. Nočem zanikati najboljšega namena pisca, da bi razčistil nekatere stvari okoli Vlaka, soglašam še z marsikatero njegovo kritično ugotovitvijo, vendar je v njegovem pismu tudi nekaj napačnih trditev, ki jih je pa treba prikazati v pravi luči. Sam sem bil namreč leta 1961 predsednik organizacijskega odbora in komandant prvega Vlaka bratstva in enotnosti. Prvi vlak namreč ni pripeljal srbske gostitelje v Slovenijo, temveč je 15. septembra 1961 odpeljal osemsto nekdanjih slovenskih pregnancev na obisk k nekdanjim gostiteljem v Srbijo. Naslednje leto, v začetku maja 1962 je prišel vlak z nekdanjimi srbskimi gostitelji prvič v Slovenijo. Res je, da je bilo veliko Slovencev pregnanih tudi v Bosno in Hrvatsko. Na te ljudi pa nismo pozabili, kot piše Franc Pogelšek, že pred osemindvajsetimi le ti smo dali pobudo nekdanjim pregnancem v Bosno in Hrvatsko naj se organizirajo in — ob podpori našega odbora - izpeljejo podobno akcijo. Naša pobuda ni, naletela na ustrezen odziv, pa tudi v Republiških konferencah SZDL Bosne in Hercegovine in Hrvatske se niso ogreli za predlog. Zaradi tega ni moč govoriti o »rak rani in nehvaležnosti« in o »veliki sramoti nas vseh«, ker Vlaki bratstva in enotnosti ne vozijo tudi na Hrvatsko in v Bosno in Hercegovino, kajti tedanji organizacijski odbor Vlaka je nekajkrat dal pobudo za tako akcijo, vendar ni bila sprejeta — tudi med nekdanjimi pregnanci v BiH in Hrvatski ne. Povsem pa soglašam s Francem Pogelškom, da »zadnji vlaki pretežno prevažajo take, ki nimajo nič skupnega z našimi dobrotniki in so večinoma funkci-. onarji iz posameznih občin, kar velja tudi za obiskovalce iz Srbije«. Le-ti so velikokrat zasedali mesta, namenjena nekdanjim pregnancem in njihovim potomcem oziroma srbskim gostiteljem nekdanjih pregnancev. Prav letos bo — kot kaže — v tem pogledu narejena temeljita sprememba: Vlak bratstva in enotnosti bo spet tisto, kar je bil v začetku: vlak ljudi in družin, ki bodo obiskali ljudi in družine v Srbiji. Delegacije občin bodo omejene na najmanjšo možno mero, za delegacije delovnih organizacij, ki jih je bilo v prejšnjih letih na Vlaku vse polno, pa letos sploh ne bo prostora. Te lahko uporabljajo druga prevozna sredstva ali pa se srečujejo ob drugih priložnostih. Ob koncu le še to: tudi letos organizatorji v Srbiji niso upoštevali želje nekdanjih slovenskih pregnancev in njihovih potomcev, da bi namreč vlak odpeljal v Srbijo vsaj mesec dni prej. Prvi vlaki so odpeljali v Srbijo sredi septembra, ko je vreme še malce toplejše (upoštevati je treba, da je med potniki veliko priletnih ljudi) in dan nekoliko daljši pa je zato moč posedeti tudi zunaj, potem pa so — na željo Kraljeva, ker so tedaj v tem mestu Oktobrske svečanosti — začeli nenadoma voziti sredi oktobra, ko je vreme manj. ugodno, hladnejše, dnevi pa krajši. V akciji sodeluje več kot šestdeset slovenskih in srbskih občin, vse se pa morajo ■ podrejati želji Kraljeva, za to pa ni nobenega argumenta, posebej ker so se že prej tudi na Oktobrske svečanosti svojci tistih, ki so bili ubiti leta 1941, vozili v Kraljevo. Tako se Srbi pripeljejo v Slovenijo vselej v toplem juniju, Slovenci pa obiščejo svoje nekdanje gostitelje v hladnem — in pogosto deževnem — oktobru. Upajmo, da bo prihodnji vlak čez štiri leta odpeljal v Srbijo v septembru, ker bo tako ustreženo nekdanjim slovenskim pregnancem in njihovim potomcem. . bresti so glavni vzrok za zgubo mirenskega Cicibana Kljub temu pa si niso upali podražiti izdelkov, saj bi kupci preklicali naročila — Letos bodo povečali delež proizvodnje potrebščin za otroke MIREN PRI GORICI, 29. marca - Tovarna obutve in otroških potrebščin Ciciban je bila po prvih podatkih o lanskem poslovanju novogoriškega gospodarstva delovna organizacija z največjo izgubo. Ta je znašala več kot 7,8 milijarde dinarjev. Kasnejši natančnejši podatki so sicer pokazali, da je bil Ciciban med tistimi kolektivi, ki so se v skladu z zakonom o celotnem prihodku in dohodku odločili za »čiste račune«, ki so torej, kot ugotavlja SDK, razmejili nekrite revalorizacijske odhodke. Zato je bila izguba toliko večja kot v drugih delovnih organizacijah. Kljub temu pa ima ta zdaj 1340-čianski kolektiv precej gospodarskih težav. rezultatov V Cicibanu opozarjajo, da so razmere v slovenski in vsej jugoslovanski obutveni industriji pravzaprav najslabše v povojnem obdobju in da se še slabšajo. Obutvena industrija poleg tekstilne in morda še katere nadpovprečno veliko prodaja na tujih, predvsem konvertibilnih trgih. Gospodarski učinki pa so skromni in le redke tovarne obutve lani niso imele izgube. Precenjen dinar v primerjavi s tujimi valutami, povečevanje inflacije, nenehne podražitve surovin in reprodukcijskih materialov so tudi Cicibanu poslabšale poslovne rezultate. V prvem polletju niso mogli podražiti svojih izdelkov, poleg tega so morali predvsem v aprilu in maju zmanjšati proizvodnjo in prodajo. Tudi zato, ker njihovi številni kooperanti, ki jih imajo po vsej Jugoslaviji, niso hoteli delati z izgubo. Ciciban jim seveda ni mogel plačati, kolikor so zahtevali, zato ni dobil naročenih izdelkov. Težave so se očitno lani kar kopičile. Direktor delovne organizacije Albert Bevčič nam je povedal, da so bile tudi obremenitve dohodka večje kot prejšnje leto, namreč tudi po novem zakonu o celotnem prihodku. Od sredine leta pa so najhujšo obremenitev pomnile revalorizirane obresti, ki so se nenehno spreminjale in povečevale. Za obutveno industrijo je tudi značilno, da ceno izdelkov oblikujejo, ko' pripravljajo kolekcijo za prihodnjo sezono, na primer v februarju. julija pa začno prodajati čevlje. Kljub hudi obremenitvi z obrestmi se v Cicibanu niso upali podražiti izdelkov. Če bi obutev takrat podražili, je zatrdil Albert Bevčič, bi se jim lahko zgodilo, da bi veliko kupcev preklicalo naročila. Prav obresti so torej, ugotavljajo v Cicibanu, glavni vzrok za lansko izgubp. Med ukrepi za izboljšanje go- spodarskih rezultatov so zato v Cicibanu že lani precej povečali delež tako imenovanih dodelavnih poslov za tujega partnerja. Ker ima prav v minulih letih najpomembnejši proizvodni program obutve zdaj že nekaj časa težave, so se odločili tudi za zmanjšanje njegovega deleža v celotni proizvodnji in prodaji. Prej je delež v prodajni vrednosti za obutev znašal približno 70 odstotkov, delež igrač in drugih otroških potrebščin 15 odstotkov, 10-odstoten je bil delež tehničnih izdelkov (predvsem za avtomobilsko industrijo), ostalo pa je Cicibanu »prinesla« trgovina. Letos pa bodo delež obutve Bodo v Cerknici lahko uredili pokopališče? To bo jasno v nedeljo, ko se bodo krajani 11 naselij odločali o uvedbi samoprispevka CERKNICA, 29. marca - V nedeljo se bodo krajani naselij Cerknica, Dolenja vas, Dolenje Jezero, Otok, Zelše, Podskrajnik, Martinjak, Podslivnica, Mahneti, Oto-nica in Brezje na referendumu odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka za ureditev pokopališča in mrlških vežic v Cerknici. Svet Krajevne skupnosti Jožeta Petrovčiča iz Cerknice je o tem vprašanju že večkrat razpravljal in imenoval tudi gradbeni odbor, s katerim sta pripravila načrt prenove. Pri iskanju uresničitve naloge je svet krajevne skupnosti predlagal zbiranje denarja s krajevnim samoprispevkom, na vseh zborih vaščanov pa so predlog ocenili kot utemeljen. Po cenah letošnjega januarja je skupna predračunska vrednost za ureditev pokopališča v Cerknici okoli 467 milijonov dinarjev. Če se bodo krajani enajstih omenjenih naselij v nedeljo na referendumu izrekli za solidarno akcijo zbiranja denarja, bodo 0,5-odstotni krajevni samoprispevek uvedli za tri leta. M. T. zmanjšali na 55, igrač in potrebščin pa povečali na 25 odstotkov. Proizvodnjo igrač in otroških potrebščin, med katerimi je v zadnjem obdobju tudi vse več novih izdelkov, pa v Cicibanu postopoma povečujejo tudi zaradi uresničevanja programa za produktivno zaposlovanje delavcev. V kolektivu so tak program pripravili že lani, ko so ugotovili, da je nekaj deset delavcev pravzaprav odveč, predvsem v zmanjšani proizvodnji obutve in tako imenovani režiji. Odločili so se, da bodo odvečne delavce prekvalificirali, torej jih priučili za nova dela v proizvodnem programu otroških potrebščin. Lani so kot novost v programu začeli izdelovati (pravzaprav sestavljati) otroške vozičke. Zdaj uresničujejo naložbo, ki jim bo omogočila povečanje proizvodnje stekleničk za dojenčke in hkrati obogatila ponudbo tega izdelka z novimi oblikami, okrasnim tiskom in podobnim. SLAVICA CRNICA ZAKAJ TAKO? V bodočem naravnem rezervatu nekdo dela park po svojem okusu Območja v Strunjanu odgovorni očitno niso sposobni obvarovati — Neznanec ga uničuje že nekaj let, a ga še niso odkrili STRUNJAN, 29. marca — V Strunjanu nekdo že nekaj let vztrajno uničuje območje, ki naj bi postalo naravni rezervat, družba pa mu, kot kaže, ne more nič. Razglasitev krajinskega parka Strunjan in v njegovem okviru naravni rezervat so v piranski občini predvideli že v srednjeročnem in dolgoročnem družbenem planu. Zaradi takih in drugačnih posebnosti je to območje uvrščeno v inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, ki so ga izdelali republiški organi že leta 1976. V postopku je tudi sprejemanje občinskega odloka, s katerim to območje dokončno razglašeno za krajinski park in naravni rezervat. Posebnost naravnega rezervata je vegetacija, favna, geologija in geomorfologija na kopnem in v morju (gre za območje rta Strunjan). Tu so terase gosto poraščene z bmistro in drugim značilnim avtohtonim rastlinjem. Nekdo (doslej še niso zvedeli, kdo) pa na tem ozemlju, ki je družbena last (vendar nacionalizirana), že nekaj let vztrajno seka zaščiteno bmistro in sadi drugo drevje. Ves postopek so delavci medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine že pred dvema letoma prijavili inšpektorjem, ki pa jim uničevalca okolja še ni.uspelo izslediti. Doslej je »počistil« območje na površini kakih 300 kvadratnih metrov in si na ta način na črno, brez dovoljenj, na lastno pest ureja zasebni park. Kolikšen del bo v naslednjih letih še »počistil«, je težko napovedati. Zato pa ta primer dokazuje, kako nesmiselno je razglašati neko območje za naravni rezervat, če ga odgovorni v praksi niso sposobni obvarovati. BORIS ŠULIGOJ Na Obali so se odločili, da bodo črnograditeljem stopili na prste Spremenili naj bi zakon o urejanju naselij in drugih posegih v prostor - Tudi za manjša dela bo potrebno lokacijsko dovoljenje KOPER, 29. marca — Urbanistični in gradbeni inšpektorji na Obali se vsako leto srečujejo s kopico črnograditeljev, ki jim ne morejo do živega. Upravni postopki so namreč tako zapleteni in dolgi, da skoraj nobenega postopka proti črnograditeljem ni moč končati prej kot v dveh letih. In kot je poudarila na včerajšnji seji koprske občinske skupščine Breda Pečan, vodja inšpekcijskih služb pri Obalni skupnosti, je še postopek napačno usmerjen. Gre namreč za to, da v postopku v večini primerov ugotavljajo predvsem možnosti za legalizacijo črnih gradenj in nasilnih posegov v prostor, namesto da bi neizprosno preprečevali take pojave. Nič čudnega torej, da postopki trajajo tudi do pet let,, saj je že pri vročitvah odločb inšpektorjev precej težav. Nekemu investitorju, zdomcu na Švedskem, so, denimo, kar šest mesecev vračali odločbo. Upravni postopki pač zahtevajo, da je treba odločbe vročiti, nato pa seveda lahko sledijo pritožbe in podobno, kar vse skupaj močno zavleče, zadeve pa tudi zastarajo. Pri preprečevanju vseh črnih gradenj pa je pomembno hitro ukrepanje, še zlasti zato, ker se črnograditelji večinoma zavedajo, kaj počno in »igrajo na karto dolgih postopkov«, kar je seveda voda na njihov mlin. To je mo- Mostarji zgledno urejujejo okolico jezera MOST NA SOČI, 29. marca - Čeprav je jezero pri Mostu na Soči umetno, je njegova okolica urejena tako, da z ničimer ne izdaja velikega zbiralnika doblarske elektrarne. Prebivalci Mosta na Soči oziroma tamkajšnje turistično društvo urejuje okolico jezera z veliko mero posluha za varovanje narave. Tam so lani s pomočjo Soških elektrarn dogradili prvi del sprehajalne poti, letos pa bodo ob tej poti postavili se javno razsvetljavo. Mostarji se tudi drugje trudijo, da bi jezero Soče postalo središče turističnega m vsakdanjega življenja v kraju. Zdaj gradijo ladjo za 20 potnikov, s katero bi turistom omogočili ogled jezera od sotočja Soče in Tolminke do podselskega jezu. Ladjo gradijo sami. Kaže pa, da bo večji problem, kot zgraditi ladjo, prepričati varuhe občinske zakonodaje, da bi razvoju turizma v prid morali nekoliko spremeniti pred leti sprejeti odlok o prepovedi plovbe po jezeru. (Besedilo in slika. Katja Roš) goče pogosto srečati tudi pri gradbenih delih, ki jih investitorji samo »priglasijo«, za priglasitev del dobe potrdilo in potem gradijo po svoje. Zato na Obali predlagajo spremembo zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor. Zakon naj bi se spremenil tako, da bi tudi za manjša dela izdali »mini lokacijsko dovoljenje«, kar pomeni, da bi z inšpekcijskim nadzorom laže preprečevali zlorabe. Delegati, ki so podprli predlog, so poudarili, da je treba poenostaviti postopke za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja, saj sili investitorje v prekrške tudi čas. Vsak dan zamude pri gradnji pomeni podražitev. DUŠAN GRČA Premoženjsko-pravni nered na Sviščakih ILIRSKA BISTRICA, 29. marca — Ilirskobistriški izvršni svet je nedavno sklenil, da je treba čimprej urediti premoženjskopravne odnose z lastniki počitniških hiš na Sviščakih. Teh je v tem turistično-rekreacijskem središču zdaj uporabnih že 75, 15 jih še gradijo, dodeljenih pa je bilo še nadaljnjih 18 lokacij. Precej zmede in težav pri urejanju komunalne in drugih skupnih zadev ter pri določanju odškodnine za uporabo zemljišča povzroča dejstvo, da so bile parcele v daljšem časovnem obdobju oddane pod zelo različnimi pogoji. Četudi so poskušali te razlike lani vsaj delno zmanjšati z določitvijo enotnih najemnin za del uporabnikov zemljišč, s tem ukrepom niso bistveno izboljšali razmer in omogočili učinkovitejšega gospodarjenja s tem občutljivim prostorom. Zato naj bi bil po mnenju IS naslednji korak parcelacija zemljišč, ki bi služila kot izhodišče za dodelitev pravice uporabe in s tem določitev usklajene odškodnine, ki bi jo morali plačati vsi lastniki hiš. O tem, kako bodo to zahtevo uresničili, se bodo predstavniki pristojnih služb in organov kmalu pogovorili s prizadetimi lastniki vikendov. J. O. stop ISMA BRALCEV Rja in mast na kombinezonih Preteklo soboto (18. marca) je bil moj osemletni sin z organizirano skupino na smučanju na Krvavcu. Ko je popoldne prišel domov, je bil umazan kot dimnikar, kar je za otroke njegove starosti še razumljivo, malo manj razumljivo pa je, da je imel smučarski kombinezon popolnoma uničen od rje in masti, ki jo je skupaj s svojimi prijateljčki »pobrisal« z vlečnice v Podgradišču. To pišem kot priporočilo vzdrževalcu žičnic Alpetour Škofja Loka, da očisti »krogce« na svojih vlečnicah. Karta za uporabo žičnic je dovolj draga, da uporabnikom ni potrebno čistiti rje in masti z lastnimi hlačami. MARUŠA ŠKERL, Reboljeva 14, Ljubljana Negodovanje staršev V zvezi s pismom Nasilje nad mladoletnikom (Delo v Pismih brlacev 24. marca) smo starši dolžni dati naslednjo izjavo: Navedbe v pismu niso resnične. Pisec je zlorabil razgovor z najinim mladoletnim sinom in kot vir informacij o dogajanjih v zvezi z njim uporabil nepreverjene govorice. Postopek miličnikov PM Novo mesto v zvezi z na- jinim sinom je prikrojil po svoje, prenapet in prikazal drugače. Očitno je, da je pisec Brane Koncilja izrabil najinega mladoletnega sina, da bi dosegel cilje, ki jih v okolju, kjer živi, ne uspe dosegati. Ne dovoliva mu, da bi še naprej poskušal izrabljati mladoletno nerazgledanost in blatiti ime sina in staršev. Ne more in mu tudi ne dovoliva, da prevzema starševsko vlogo sinu, ki sva mu edina zakotiita zastopnika. PAVEL in HILDA TISOVIC, Na žago 5, Straža — Novo mesto Dogme so zavora razvoju Pred nedavnim je bilo objavljena kar zajetna razprava o francoski revoluciji v mednarodni reviji Newsweek. Ocena, ugotovitve, analitični prikaz politične zgodovine v obdobju po francoski revoluciji v Evropi in v svetu je prikazana zelo avtentično in z vsemi posledicami. Nekatere ocene so negativne za človeštvo. Največ je tragičnih zaključkov. Socialne pretrese, ideološke obremenitve, strah pred diktaturami in druge politične špekulacije, ki so se porajale v zvezi z marksizmom in njegovo dogmo. Dogme seveda niso bile samo marksistične, bile so tudi druge,. še zlasti v tem stoletju. Po naravi nisem revolucionar, zavzemam se predvsem za sporazumevanje in za evolucijo. Zato se mi zdi važno, da povežem dogodke iz tistih časov z današnjimi. Kako je politična in tehnološka evolucija v zapadni Evropi in tudi drugje v svetu napredovala skozi vsa ta leta, se poskusila izogniti diktaturam, čeprav se je prav ta za nekaj časa vsidrala prav v srednji Evropi. Toda diktaturo iz srednje Evrope je odnesla druga svetovna vojna. In zakaj so nastajale diktature? Seveda, tu ni dosti kaj ugibati. Opravičilo je lahko samo eno. Želja po oblasti, po osvajanju, po hegemoniji. Te zanimive misli bi bilo vsekakor dobro povezati z našo jugoslovansko stvarnostjo v vsem povojnem revolucionarnem obdobju. Tako kot navaja Briain. Kot je ruska revolucija obtičala v močvirju preteklosti, tako se mi zdi, da je obtičala tudi naša jugoslovanska socialistična revolucija leta 1945. Saj se vsa ta leta po vojni stalno vrtimo okrog tistega zaključka in izhodišča, ki se je sklenil prav tega leta 1945. Od takrat pa do danes so se zvrstile neverjetne razprave o izhodu iz začaranega kroga, nakazano,je bilo nešteto poti, ki peljejo v normalni razvoj na gospodarskem in političnem področju. Toda vse dobre pobude so bile takoj zatrte, vse reforme so bile obrnjene v obratno smer, tako da se je začelo in končalo z režimsko pobudo in blokado. Sedaj smo tam kjer smo. Začeli so se prebujati ljudje. Zahteva se več pravic odločanja, radi bi dosegli vpliv na oblasti, začele so se porajati politična združenja itd. Vse to je privedlo centralistično oblast v nekakšno histerijo in strah, da bo morala nekega dne odstopiti od tega skoraj petdesetletnega status quo-ja. Zadnje čase slišimo celo zahteve, da se še tiste minimalne pravice odločanja, ki jih imajo republike in pokrajini z ustavo zagotovljene, prenesejo na zvezno državo. Iz mitinga v Beogradu je jasno razvidno in sporočeno, da je treba ukiniti federacijo ter vzpostaviti centralni unitaristični sistem, pač po vzorcu boljševizma iz leta 1917. Tragično; če že ne tragikomično je to, da temu naseda celo predsedstvo SFRJ. Nerazumljivo je tudi, kako so mogli delegati slovenske delegacije v skupščini SFRJ glasovati za izredno stanje na Kosovu, ko so dobro vedeli, kako se je odločil slovenski narod v Cankarjevem domu. Tu je še slovensko sindikalno predstavništvo v ZSJ, ki se je ogradilo od sklepov v CD. Sindikalna baza Slovenije bi zato morala takoj odvzeti mandat tema predstavnikoma slovenskih sindikatov. Te . V Galebu se izgube večajo Samo z visokimi cenami se koprsko gostinsko podjetje ne bo izkopalo iz težav KOPER, 29. marca — Pozornost koprske skupščine je zbudilo tudi gostinsko podjetje Galeb, ki se je v zadnjih dveh letih znašlo v težavah. Drugače kot z resnimi posegi (morebiti celo z likvidacijo, ki pa ne bo pomenila ukinitve dejavnosti), jih ne bo mogoče odpraviti. V Galebu se izgube večajo. Še ved- • Na seji so Radenka Capina izvolili za podpredsednika IS, odgovornega za gospodarsko področje, dosedanji podpredsednik Aldo Gabrijel pa odhaja na novo delovno dolžnost. Novi člani IS pa so postali Gioia Kozlovič, France Volk, Ivan Lozej ter Miroslav Lazar. no niso našli človeka, ki bi hotel prevzeti »krmilo« te delovne organizacije. Samo z visokimi cenami — menda imajo najvišje na Obali — pa problemov ne bodo rešili. Lahko bi pričakovali, da se bo občinski izvršni svet Galeba »lotil« tudi drugače, torej s predlogi za družbeno varstvo ali z likvidacijo. D. G. Gostinske šole v Tolminu ne bo Po sestanku Tolmincev s predstavniki RK SZDL in RK ZSMS je to popolnoma jasno - Šola bi bila predraga TOLMIN, 29. marca — Po današnjem sestanku članov sveta za vzgojo in izobraževanje socialistične zveze tolminske občine z izvedenci za šolstvo pri republiški konferenci SZDL in pri republiški konferenci ZSMS Tolminci lahko le rečejo, da sedaj vsaj vedo, pri čem so in zakaj so se republiške in regijske ustanove, ki bi morale povedati, kaj mislijo o izigranem dogovoru o ustanovitvi regijske gostinske šole v Tolminu, odločile za uradni molk. Vsa dosedanja in današnja vneta dokazovanja, kako Tolmin takšno regijsko šolo potrebuje in da je od nje odvisna prihodnost srednje šole in turističnega gospodarstva, so izzvenela kot glas vpijočega v puščavi. Gosta današnjega sestanka Boštjan Zgonc in Roman Lautar sta dokazovala, da bodo vsa nadaljnja prizadevanja za pridobitev regijske šole zaman. Predstavnik republiške konference SZDL je opozoril, da se med razpravami o pocenitvi republiške mreže srednjih šol tolminska šola pogosto pojavlja med tistimi šolami, ki naj bi jih po mnenju zagovornikov racionalizacije preprosto zaprli. Prizadevanjem republiške konference SZDL gre zasluga, da se to ne bo zgo- • Tolminska šola letos s svojimi 11 oddelki ni upravičena do polno zaposlenega ravnatelja in računovodje, četudi ima za oba zaradi svojih eksistenčnih problemov veliko več dela kot šole, ki teb problemov nimajo. dilo. Tolminska šola je ena tistih problematičnih šol, ki imajo kljub pičlemu vpisu poseben status in posebne vire financiranja. Predstavnik republiške mladinske organizacije je rekel, da je polemika glede regijske gostinske šole, ki naj bi jo Tolmincem »speljali« Novogoričani, le vrh ledene gore, sestavljene iz sistemskih anomalij. Posledica le-teh je, da je večina šol tam, kjer je na razpolago dovolj denarja in kjer imajo vselej dovolj svojih učencev. Prvega in drugega v Tolminu žal venomer primanjkuje. Tolminska srednja šola se mora zato sprijazniti s tem, da v prihodnje lahko računa le na vpis mladih iz domače občine. Tolminski dijaški dom, ki sploh ni edini v Sloveniji, ki je v hudih škripcih, pa naj razmišlja o oddajanju svojih nezasedenih zmogljivosti ali pa celo o spremembi namembnosti stavbe. Krivični bi bili, če bi zapisali, da je sestanek razočaral. Stvari je pač postavil na pravo mesto oziroma tja, kamor v teh kriznih časih spadajo. Pomembno pa se zdi, da družba le ni spregledala, da gre za šolo, ki ima posebno poslanstvo, ker je od nje odvisna usoda neke demografsko ogrožene in povrh vsega še izrazito obmejne občine. Seveda pa to MIMOGREDE »Zgovorni« odgovor pošte Delegati krajevne skupnosti Divača so v občinski skupščini že nekajkrat postavili vprašanje, kdaj bodo na njihovem območju začeli napeljevati nove telefonske priključke. Načrt za povečanje zmogljivosti glavnih vodov, širitev centrale in lokalnega omrežja so v preteklosti (med drugim tudi lani) uvrstili v najrazličnejše razvojne in delovne programe. Njegovo uresničitev pa so vedno z najrazličnejšimi izgovori odlagali »za boljše čase«. Tako v Divači, kjer so naročniki za telefone pripravljeni prispevati veliko denarja, znanja in dela, obljubljeno pa imajo tudi pomoč armade in drugih, ki so za to zainteresirani, še danes ne vedo, kdaj lahko pričakujejo uresničitev svoje vehke želje. V sedanjih okohščinah vsaj v bližnji prihodnosti ne morejo pričakovati nič dobrega. To lahko sklepajo tudi iz odgovora, ki so ga na njihovo konkretno delegatsko vprašanje pripravili v sežanski pošti. (Vprašanje je bilo: »Zakaj je bil RR sistem Divača—Nanos—Sežana izločen iz plana 1988? Ah je res, da je bil denar za te namene porabljen za investicije drugje oziroma, zakaj hkrati niso začeh pripravljati vsega potrebnega za nakup divaške ATC in RR sistema?«) Ker je kratko pojasnilo pošte samo po sebi dovolj zgovorno, ga objavljamo v celoti: »Uresničevanje programa razvoja telefonije v občini Sežana v letu 1988, v okviru svojih pristojnosti spremlja samoupravna komunalna skupnost občine Sežana, ki je po delegatski poti ta program sprejela. S krajevno skupnostjo Divača še naprej sodelujemo in se dogovarjamo za vse aktivnosti, ki so pred nami v letu 1989 in naprej. Direktor: Rajko Kobal.« J. O dni se sliši dosti novosti iz razprave na XVIII. kongresu italijanske KP. Tam so postavili dogme m nekatere nedotakljive smernice marksizma leninizma kar v staro šaro na podstrešje. Pri nas, kot lahko sklepamo po dnevnih poročilih, skušamo zavrteti kolo zgodovine daleč nazaj v močvirje iz leta 1917. VIKTOR MIKLAVČIČ, Cankarjeva 9, Nova Gorica Podpora poenotenim stališčem V sredo, 22. 3. 1989, so imeli učitelji na večini srednjih šol v Sloveniji enourno prekinitev dela. Na naši šoli do tega ni prišlo, mogoče tudi zato, ker so že pred leti učenci hoteli izvesti opozorilno prekinitev dela z demonstrativnim pohodom zaradi nemogočih pogojev za pouk telesne vzgoje. Takrat so jih učitelji pregovorih, da to ni način za hitrejše reševanje problemov. Današnja generacija učencev pa lahko samo ugotavlja, da so bila vsa demokratična prizadevanja bivših in zdajšnjih učencev z delegatskimi vprašanji na pristojnih skupščinah, problemskih konferencah na nivoju občine, regije in repubhke neučinkovita7 Za program učencev za zbiranje sredstev v okviru vseh gorenjskih občih so smatrati, da ni primeren za naš sistem, saj imamo institucije, ki so za to odgovorne in bo preko njih to rešeno. Na šolo smo pova- bili predstavnike občine, izobraževalne skupnosti, telesnokultur-ne skupnosti, zavoda za šolstvo, delovnih organizacij, prišli so novinarji, toda po vseh razgovorih rezultata ni. Da nismo več sitnariti, so uvrstili gradnjo telovadnice v srednjeročni plan 1986—1990, z realizacijo 89/90. Na zadnji skupščini ZTKO pa so nam na delegatsko vprašanje odgovoriti, da se telovadnica ne bo gradila, ker ima popolno prioriteto otimpijski pokriti bazen in nato prizidek k bolnišnici. Kdaj bomo pa mi na vrsti, pa so nam odgovoriti, naj še kar naprej sprašujemo, saj nam to edino še preostane... V Kranju je v gradnji velika stavba za policijo, otimpijski bazen, prizidek k bolnišnici pa se bo gradil. Vse to bomo zelo potrebovati, saj ob slabem vzgojno-izobraževalnem delu in nenehnem padanju življenjskega standarda kriminal, bolezni in poškodbe hitro naraščajo. Tako kot prejšnje generacije smo tudi mi prišli do spoznanja, da bo potrebna ostrejša akcija za dosego temeljnih pogojev šolanja, ki so nam z zakonom predpisana. Olimpijade, univerziade in svetovna prvenstva nam ne bodo dvignila vrednost dinarje, po katerem nas v svetu cenijo. S podobnimi problemi se srečujejo učenci in učitelji na različnih šolah in pri različnih predmetih. Zato podpiramo vašo akcijo s tem, da bomo ob neučinkovi- ne zadošča, da bi sedaj lahko rekli, da se šoli ni več treba bati težkih časov. Velike skrbi povzroča že prihodnje šolsko leto. Rezultati predvpisa so porazni iz dveh vzrokov. V tolminsko šolo se skorajda ne vpisujejo več učenci iz sosednjih občin. Letošnja generacija tolminskih osmošolcev pa je pičla kot še nikoli. Šola naj bi si iz stiske pomagala z dodatnimi dejavnostmi, predvsem s programi za izobraževanje odraslih. Na tem področju naj bi orala ledino, ki pa po mnenju poznavalcev razmer v občini ne bo kdo ve kako obrodila. KATJA ROŠ Postojnčani so presegli načrtovani izvoz V izvozu se je povečal zlasti delež lesne in kovinskopredelovalne industrije POSTOJNA, 29. marca — Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram so v postojnski občini lani razmeroma dobro gospodarili, saj so povečali industrijsko proizvodnjo za 15 odstotkov, izvozna gibanja za 9 in produktivnost za tri odstotke. Postojnska občina je tudi med redkimi v republiki, ki ji je uspelo ohraniti raven rasti družbenega proizvoda iz leta 1987. Za turizmom postaja vse trdnejši steber občinskega razvoja kovinskopredelovalna in lesna industrija, ki sta lani povečali obseg proizvodnje za 6,3 oziroma 4,4 odstotka. Načrtovano še-stodstotno povečevanje izvoza je postojnsko gospodarstvo preseglo za nekaj manj kot tri odstotke. V občinskem izvozu se povečuje delež lesne industrije (od 33,1 odstotka v letu 1987 na lanskih 35,2 odstotka), kovinskopredelovalne industrije (od 12,3 na 14,8 odstotka), še vedno pa je največ izvoza (36,3 odstotka) dosegla THO Postojnska jama. Ugodna so bila tudi gibanja sredstev za akumulacijo, saj se je njihov delež v dohodku občine povečal z 8,5 odstotka na skoraj 11 odstotkov, okoli 80 odstotkov 'celotne akumulacije pa so ustvarile delovne organizacije THO Postojnska jama. Javor Pivka in Liv Postojna. Tudi v primeijavi z republiko je bil celotni prihodek večji za 207 odstotkov kot v letu 1987 (v republiki za 199 odstotkov), v postojnski občini se je dohodek povečal za 196 in v republiki za 191 odstotkov, akumulacija je bila skoraj za sedem odstotkov višja od republiškega povprečja, nekoliko manj kot v republiki pa so na Postojnskem namenili za reprodukcijo. Izgube, ki so znašale dve milijardi dinarjev, od tega jih 85 odstotkov odpade na postojnsko kmetijsko zadrugo, so se realno zmanjšale, njihov delež pa se je v strukturi celotnega prihodka zmanjšal od 0,6 na 0,3 odstotka. Z resolucijo predvideno 1-odstotno zmanjšanje zaposlenosti so presegli za dober odstotek, spodbudno pa je, da se je v primeijavi z letom 1987 lani zaposlilo 86 odstotkov več pripravnikov z višjo in visoko izobrazbo. Zaostajanje osebnih dohodkov postojnskega gospodarstva pa se je za republiškimi povečalo od šest na skoraj osem odstotkov, medtem ko so se osebni dohodki v občini realno zmanjšali za 13 in v republiki za dobrih 11 odstotkov. MARJANA TRILER PO SLOVENIJI V Račicah bodo gradili RAČIČE PRI PODGRADU, 29. marca — V vaški skupnosti Račiče pri Podgradu bodo ta mesec prvič plačali 2-odstotni samoprispevek, ki so ga z veliko večino glasov izglasovali februarja. Z zbranim denarjem, ki ga bodo plačevali do leta 1993, bodo zgradili avtobusno postajo, kupili zvonove, asfaltirali nekaj poti, sofinancirali gradnjo mrliške veže v Podgradu in pomagali pri urejanju vaške trgovine. Seveda bodo uresničitev teh načrtov močno pospešili tudi s prostovoljnim delom, saj so se z glasovanjem zavezali, da bo vsak za delo sposoben vaščan pri teh akcijah vsako leto opravil po 60 delovnih ur. (J. O.) Tudi v Podgradu samoprispevek? PODGRAD, 29. marca — V središču Podgrada hitro rastejo zidovi bodočega trgovsko-poslovnega centra. Investitor objekta, v katerem bodo poleg trgovine še avtobusna postaja, gostišča, banke in skladišča, je sežanska Preskrba, ki bo morala skupaj s soinvestitorji za to gradnjo po predračunih iz lanske jeseni zbrati več kot 12 milijard dinarjev. Sicer pa po besedah predsednika sveta KS Podgrad Hektorja Šepiča ta gradnja ni edina novost v kraju. Podgrajci mislijo kmalu nadaljevati z urejanjem pokopališča, pripravljajo pa se tudi na referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. Če bo šlo vse po sreči, ga bodo organizirali že sredi maja, ko bi se glasovalci izrekli, ali so pripravljeni s svojim denarjem sodelovati pri gradnji mrliške vežice, urejanju poti in podpornih zidov ter izboljšati ceste med cerkvijo in pokopališčem. (J. O.) Dražji voda, stanarine, kanalščina in odvoz smeti KOPER, 29. marca — Na seji izvršnega sveta skupščine skupnosti obalnih občin so med drugim sprejeli tudi »paket« podražitev, ki bodo začele veljati s 1. aprilom. Stanarine, odvoz smeti in kanalščina se bodo na Obali podražili za 65 odstotkov. Glede stanarin pri koprskem stanovanjskem podjetju poudarjajo, da bodo s podražitvijo samo »ujeli« inflacijo treh mesecev, še zdaleč pa se ne bodo približali ekonomskim stanarinam. Te bi bile nujne, saj ima Koper kar 74 odstotkov stanovanjskega fonda starejšega od sto let in potrebnega obnove. Na današnji seji so sprejeli tudi sklep, da se voda iz omrežja Rižanskega vodovoda podraži za 60 (Vodovod je predlagal 82) odstotkov, kar pomeni, da bodo v gospodinjstvih od 1. aprila plačevali kubični meter vode po 7200 dinarjev, gospodarstvo pa po 14.400 dinarjev. (D. G.) Kri je darovalo 875 ljudi SEŽANA, 29. marca - V petek, 31. marca, bodo na seji skupščine občinske organizacije RKS Sežana pregledali opravljeno delo v lanskem letu ter sprejeli program dejavnosti za tekoče leto. Vse leto so sodelovali s centrom za socialno delo, domom upokojencev, zdravstvenim domom, bolnišnico, šolami, družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi. Redne krvodajalske akcije konec avgusta se je udeležilo 875 krvodajalcev. Poleg tega so organizirali še izredno krvodajalsko akcijo v Izoli (marca se je je udeležilo 54 ljudi), decembra pa je 52 krvodajalcev odšlo na zavod za transfuzijo v Ljubljano. (O. K. S.) Spremembe, ki jih prinaša podjetništvo KOPER, 29. marca — Člani izvršilnega odbora medobčinske gospodarske zbornice v Kopru so z Dragom Mežnarjem, svetovalcem izvršilnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, govorili o novostih, ki jih v organizacijo in delovanje gospodarskih subjektov prinašata zakon o podjetjih in zakon o tujih vlaganjih. Ena od novosti, ki naj bi jo prinesel zakon o podjetjih, naj bi bilo tudi veliko bolj živahno ustanavljanje novih podjetij, ali pa odmiranje starih. Pri tem prihaja tudi do vrste nejasnosti, ki si jih v združenem delu velikokrat ne morejo pojasniti. Na primer ali bi podjetje, ki je bilo doslej družbena last, lahko prevzeli delničarji, v vlogi katerih bi nastopili zaposleni s pridobljeno pravico deleža do minulega dela? Ali pa — ali bi lahko ustanovili podjetje, v katerem ne bi bilo nobenega zaposlenega (tudi take bi potrebovali)? Kako odpraviti monopol na delovno mesto in kako vzpostaviti trg delovne sile? Gre za novosti, o katerih nekateri sploh še niso pripravljeni niti razmišljati, kaj šele razumeti prihajajoče spremembe, ki jih narekujeta tržno gospodarstvo in podjetništvo. (B. Š.) Še letos tudi ženska gasilska desetina GORNJA RADGONA, 29. marca— Industrijsko gasilsko društvo Gorenje-Elrad sodi med najstarejša tovrstna gasilska društva v občini. Deluje že 23 let, aktivno pa v njem sodeluje 56 gasilcev. Društvo je v zadnjih letih pridobilo veliko opreme in svoj stalni prostor. Želijo si še nov gasilski avto, saj je sedanji dotrajan. Na občnem zboro so ugotovili, da imajo s strani delovne organizacije veliko podporo — zbora seje udeležil tudi novi direktor Ivo Vuk. Ker je med zaposlenimi v Elradu več kot polovica žensk, bodo še letos ustanovili tudi žensko gasilsko desetino. (L. K.) Prednost obrti in novim podjetjem DRAVOGRAD, 29. marca - Medobčinska gospodarska zbornica za Koroško je na skupščini sprejela program dela za letos, v katerem so največ poudarka dali prizadevanjem za razvoj drobnega gospodarstva in novih podjetij. Na Koroškem so pri razvoju gospodarstva doslej preveč pozornosti namenili srednjim in velikim podjetjem, ki so prebivalstvu zagotavljala socialno varnost, premalo pa so razmišljali o prestrukturiranju proizvodnje in kooperaciji z obrtniki. Gospodarstveniki so tudi rekli, da bi v prizadevanjih za odpiranje novih delovnih mest morale bolj aktivno sodelovati tudi občine. (I.P-) Prihodnje leto spet nova družbena stanovanja? KOZJE, 29. marca — Pred leti je bila stanovanjska gradnja tudi v Kozjem precej živahnejša kot zdaj. Letos mineva namreč že sedmo leto, odkar v tem kraju niso zgradili niti enega novega družbenega stanovanja. Kaže pa, da se zdaj premika na bolje. Letos sicer še ne bodo zgradili nič novega, zato pa naj bi za gradnjo novega stanovanjskega bloka pridobili potrebno dokumentacijo, tako da bi lahko začeli graditi takoj, ko se bo nateklo dovolj denarja. Do takrat pa bodo v Metki in Dekorju, v največjih delovnih organizacijah, stanovanjska vprašanja svojih delavcev še naprej reševali s posojili za gradnjo, pa tudi z odkupom starejših hiš in z njihovo prenovo. V Kozjem, ki ima 1.300 prebivalcev, premorejo kar 600 delovnih mest, torej več, kot tu živi za delo sposobnih ljudi. Seveda pa je slika v vseh okoliških KS povsem drugačna, zato delovne sile še nekaj časa ne bo primanjkovalo. (V. S.) Razširili telefonsko omrežje ANDRAŽ, 29. marca — V teh dneh so v KS Andraž v žalski občini zgradili telefonsko omrežje za 59 novih naročnikov. Čeprav niso zadovoljili vseh potreb, so sedaj vsi zaselki dobili telefone. Pri gradnji so se izkazali tudi novi naročniki, ki so opravili več sto udarniških ur. (T. T.) tem reševanju teh problemov predlagali republiški skupnosti učencev srednjih šol podobno akcijo. ANDREJ HEBERLE, za šolsko skupnost učencev OO ZSMS ISKRA RS, Kranj Vlak: Ni čisto tako V Pismih bralcev je v petek, 24. marca Franc Pogelšek iz Mozirja pod naslovom Čisto vino o Vlaku bratstva in enotnosti opisal nekaj podrobnosti o tej manifestaciji, ki se je začela pred osemindvajsetimi leti. Nočem zanikati najboljšega namena pisca, da bi razčistil nekatere stvari okoli Vlaka, soglašam še z marsikatero njegovo kritično ugotovitvijo, vendar je v njegovem pismu tudi nekaj napačnih trditev, ki jih je pa treba prikazati v pravi luči. Sam sem bil namreč leta 1961 predsednik organizacijskega odbora in komandant prvega Vlaka bratstva in enotnosti. Prvi vlak namreč ni pripeljal srbske gostitelje v Slovenijo, temveč je 15. septembra 1961 odpeljal osemsto nekdanjih slovenskih pregnancev na obisk k nekdanjim gostiteljem v Srbijo. Naslednje leto, v začetku maja 1962 je prišel vlak z nekdanjimi srbskimi gostitelji prvič v Slovenijo. Res je, da je bilo veliko Slovencev pregnanih tudi v Bosno in Hrvatsko. Na te ljudi pa nismo pozabili, kot piše Franc Pogelšek, že pred osemindvajsetimi le- ti smo dali pobudo nekdanjim pregnancem v Bosno in Hrvatsko naj se organizirajo in — ob podpori našega odbora — izpeljejo podobno akcijo. Naša pobuda ni, naletela na ustrezen odziv, pa tudi v Republiških konferencah SZDL Bosne in Hercegovine in Hrvatske se niso ogreti za predlog. Zaradi tega ni moč govoriti o »rak rani in nehvaležnosti« in o »veliki sramoti nas vseh«, ker Vlaki bratstva in enotnosti ne vozijo tudi na Hrvatsko in v Bosno in Hercegovino, kajti tedanji organizacijski odbor Vlaka je nekajkrat dal pobudo za tako akcijo, vendar ni bila sprejeta — tudi med nekdanjimi pregnanci v BiH in Hrvatski ne. Povsem pa soglašam s Francem Pogelškom, da »zadnji vlaki pretežno prevažajo take, ki nimajo nič skupnega z našimi dobrotniki in so večinoma funkci-onarji iz posameznih občin, kar velja tudi za obiskovalce iz Srbije«. Le-ti so velikokrat zasedati mesta, namenjena nekdanjim pregnancem in njihovim potomcem oziroma srbskim gostiteljem nekdanjih pregnancev. Prav letos bo — kot kaže — v tem pogledu narejena temeljita sprememba: Vlak bratstva in enotnosti bo spet tisto, kar je bil v začetku: vlak ljudi in družin, ki bodo obiskati ljudi in družine v Srbiji. Delegacije občin bodo omejene na najmanjšo možno mero, za delegacije delovnih organizacij, ki jih je bilo v prejšnjih letih na Vlaku vse polno, pa letos sploh ne bo prostora. Te lahko uporabljajo druga prevozna sredstva ati pa se srečujejo ob drugih priložnostih. Ob koncu le še to: tudi letos organizatorji v Srbiji niso upoštevali želje nekdanjih slovenskih pregnancev in njihovih potomcev, da bi namreč vlak odpeljal v Srbijo vsaj mesec dni prej. Prvi vlaki so odpeljali v Srbijo sredi septembra, ko je vreme še malce toplejše (upoštevati je treba, da je med potniki veliko priletnih ljudi) in dan nekoliko daljši pa je zato moč posedeti tudi zunaj, potem pa so — na željo Kraljeva, ker so tedaj v tem mestu Oktobrske svečanosti — začeti nenadoma voziti sredi oktobra, ko je vreme manj ugodno, hladnejše, dnevi pa krajši. V akciji sodeluje več kot šestdeset slovenskih in srbskih občin, vse se pa morajo podrejati želji Kraljeva, za to pa ni nobenega argumenta, posebej ker so se že prej tudi na Oktobrske svečanosti svojci tistih, ki so biti ubiti leta 1941, voziti v Kraljevo. Tako se Srbi pripeljejo v Slovenijo vselej v toplem juniju, Slovenci pa obiščejo svoje nekdanje gostitelje v hladnem — in pogosto deževnem — oktobru. Upajmo, da bo prihodnji vlak čez štiri leta odpeljal v Srbijo v septembru, ker bo tako ustreženo nekdanjim slovenskim pregnancem in njihovim po- tomcem. odo pomurske kmetijske O razdelile svoje štipendije? Če jih ne bodo, kot seje zgodilo lani, bodo težko uresničile razvojne Eaerte — Zavračajo očitke, da ne skrbijo za kadrovsko politiko MURSKA SOBOTA, 29. marca — V tistih pomurskih kolektivih, diste za nedoločen čas. Vedno kjer skušajo tudi v okviru trenutnih možnosti in pogojev gospodar- razpišejo vsaj toliko kadrovskih jenja odločneje začrtati razvojno strategijo, so kar nekoliko zaskrbljeni. da ponovno ne bodo razdelili vseh razpisanih kadrovskih štipendij. Ce se bo to zgodilo, bodo le s težavo uresničili zastavljene razvojne načrte, še posebej, ko gre za uvajanje zahtevnejših in donosnejših proizvodnih programov. Le-ti prinašajo več denarja in obetajo svetlejšo prihodnost. Tako trdijo v posameznih Takšno trditev in tudi očitek kmetijskih organizacijah. smo skušali preveriti v prizadetih kolektivih. Res je, da v kmetijskih organizacijah doslej praviloma niso imeli kakih večjih težav (izjema je bila Mesna industrija lani pri iskanju štipendistov za študij živilske tehnologije) z razdelitvijo razpisanih kadrovskih štipendij. V soboški občini je ostalo nepodeljenih 120 kadrovskih štipendij, od teh 80 za šolanje na četrti zahtevnostni stopnji, 37 na peti stopnji in 36 štipendij za študij na višji in visoki šoli. V večini primerov gre za štipendiranje na tehničnih in poklicnih šolah, ne pa za šolanje bodečih strokovnjakov v kmetijstvu in živilskopredelovalni industriji. Maribor je privabil zdomski kapital Bogatejši bo za črpalko, av-tossehanično delavnico in deponijo poškodovanih vozil MARIBOR, 29. marca — Že letos bo Maribor bogatejši za tri zanimive zdomske naložbe, dve v občini Pobrežje, kjer so že pred časom sklenili na široko odpreti obrtniška vrata, eno pa na Teznem. Ježe Romih je danes dobil vso potrebno dokumentacijo za zemljišče v središču Spodnjega Dupleka, zdaj pa bo začel zbirati' vso ostalo potrebno dokumentacijo za gradnjo prve zasebne črpalke v Sloveniji. Ob sodelovanju Ine iz Zagreba bo odprl črpalko, poleg nje pa bo zgradil še trgovino z avtomobilskimi rezervnimi deli in vulkanizersko delavnico. Za vse skupaj bo plačal 2.5 milijarde dinarjev. Načrtuje, da bi vse skupaj odprl dc konca leta. V sedmih dneh so uredili tehnični pregled, v petek pa naj bi zdomec Zlatko Fišer, ki je zdaj v Mariboru na dopustu, vložil na Pobrežju vse potrebne papirje in v enem tednu mu bodo priskrbeli vsa potrebna dovoljenja, tako da bo lahko iz ZR Nemčije uvozil sodobne stroje. Zlatko Fišer bo namreč po dvajsetih letih dela v ZR Nemčiji odprl na Pobrežju avtomehanično, kleparsko in avtoličarsko delavnico. Danes izračunana vrednost te investicije je 1,4 milijarde dinarjev. Tudi Anton Auer.je že kupil 10.000 kvadratnih metrov zemlje pri Ferromotu na Teznem, to je med Ptujsko in Zagrebško cesto, rezerviral pa je še 8000 kvadratnih metrov. Tu bo imel deponijo poškodovanih avtomobilov in sodobni prodajni center za avtomobile znamke mercedes, saj bo imel za to vrsto avtomobilov prodajo rezervnih delov za celotno Južno Evropo, to je za Jugoslavijo, Grčijo, Turčijo in druge. Poleg prodaje rezervnih delov bo imel še rent a car za tuje goste, predvsem za nemške turiste v Jugoslaviji in pa prevoz poškodovanih avtomobilov. Takšne poslovalnice ima že v Švici, Italiji in Nemčiji. Z Gospodarsko zbornico Slovenije se tudi dogovarja, da bi izposojal mercedese našim podjetjem, toda po sedanjih predpisih to še ni možno. Anton Auer računa, da ga bosta gradnja in oprema stali okoli milijon zahodnonemških mark. JOŽE JERMAN V Kmetijski zadrugi Panonka so lansko in to šolsko leto razpisali štiri kadrovske štipendije za študij računalništva in agronomije. »Sliši se neverjetno, vendar je res, da smo že skoraj prazasičeni s strokovnim kadrom. Med 265 zaposlenimi v zadrugi je več kot štirideset inženirjev agronomije, imamo nekaj veterinarjev, ekonomistov, pravnika, veliko število kmetijskih tehnikov,« je pojasnjeval sekretar zadruge Jože Tivadar. Menda so komaj zapo- • V pomurskih občinah je lani ostalo nerazdeljenih, po besedah Suzane Nyarkaš iz regijske skupnosti za zaposlovanje, kar 279 razpisanih kadrovskih štipendij (v soboški občini 120, lendavski 84, ljutomerski 43 in radgonski občini 32). Po drugi strani pa pravzaprav vsi, ki se razumejo na kadrovsko politiko, razvojne programe, hkrati pa poznajo tudi gospodarske razmere v regiji, trdijo, da kmetijske organizacije in živilska industrija premalo skrbijo za razvoj. Tudi ko gre za šolanje bodočih delavcev. štipendij, kot to določa sporazum, pa tudi več. Starejše in izkušene delavce, recimo vodje ekonomskih enot, postopoma zamenjujejo strokovnjaki z višjo in visoko izobrazbo. V Mesni industriji Pomurka so lani nekaj kadrovskih štipendij, namenjenih za študij živilske tehnologije, razdelili študentom veterine. »Smo izredno mlad kolektiv, štipendiramo za trenutne potrebe in tudi prihodnost, kolikor nam dovoljujejo razmere in možnosti. Šolamo tudi dva nadarjena dijaka na srednji šoli, ju usmerjamo v to, kar potrebujemo, vendar na njuno končno odločitev ne bomo bistveno vplivali,« je na kratko ocenila kadrovsko politiko Mesne industrije Silva Čenar. V tem zelo ambicioznem in uspešnem kolektivu zdaj štipendirajo kar 107 dijakov in študentov, zaposlenih pa je 1134 delavcev. IVAN GERENČER Zaplet pri celjskih volitvah Oba kandidata za sekretarja celjske SZDL sta dobila enako število glasov CELJE, 29. marca — Redno letno programsko sejo celjske frontne organizacije so prekinili in jo bodo nadaljevali čez teden dni. Tako kot lani, ko so celjski frontniki volili svojega predsednika, se je tudi tokrat zataknilo pri volitvah. Pri tem ni šlo za kakršnekoli nepravilnosti, temveč sta oba kandidata za sekretarja celjske socialistične zveze dobila enako število glasov. Za to funkcijo sta kandidirala Franc Gajšek in Boris Rosina, medtem ko je tretji kandidat za sekretarja Jože Artnak odstopil od kandidature že pred volitvami. Volilo je 68 delegatov, ki so dali obema kandidatoma po 32 glasov. Ker so nekateri delegati med štetjem glasov odšli že domov, so se preostali delegati odločili, da volitev ne bodo ponavljali takoj. Bali so se namreč, da nobeden od kandidatov ne bi dobil potrebne večine. Takšen izid sinočnjih volitev bi položaj še dodatno zapletel, ker bi morala celjska SZDL konferenco ponoviti in izpeljati volitve z novimi kandidati. V. E. Odstopil je član vodstva Ema Celje France Pangerl je skrbel za marketing, vzroki za odstop so, kot kaže, globlji, kot je videti na prvi pogled CELJE, 29. marca — Celjski izvršni svet je danes sprejel odstopno izjavo člana začasnega vodstva Ema Franca Pangerla, ki je bil s skupščinskim sklepom imenovan na to delovno mesto januarja letos. Za zdaj še ni znano, ali bo lahko izvršni svet na jutrišnjem zasedanju zborov celjske skupščine predlagal novega kandidata za člana začasnega kolektivnega organa Ema ali ne. Franc Pangerl je odstopil, ker so samoupravni organi Avto Celja, kjer je bil zaposlen pred prevzemom te dolžnosti, sklenili začasno prekiniti delovno razmerje z njim. To je bilo v nasprotju z njegovo željo, kakor tudi s predhodnim dogovorom Z najodgovornejšimi celjskimi političnimi delavci, da bo lahko, kljub sodelovanju pri reševanju kritičnih razmer v Emu, en delovni dan v tednu opravljal svoje delo v Avtu Celje. Ker se je z njegovim odstopom strinjal tudi predsednik začasnega vodstva Ema Matjan Drev, je celjski izvršni svet sprejel Pangerlov odstop, ne da bi ga skušal kakorkoli zadržati. Odstop Pangerla, kije bil v začasnem vodstvu Ema zadolžen za marketing, pa ima, sodeč po nedavni novinarski konferenci v Emu, glob- slovali vse tiste strokovnjake, ki so končali šolanje brez pomoči zadruge, ki so torej imeli tako imenovano solidarnostno in ne kadrovske štipendije. Pač pa v zadrugi v zadnjih letih skrbijo bolj za izobraževanje kmetov. Vsakdo, ki se odloči za šolanje na eni od usmeritev na srednji kmetijski šoli v Rakičanu in tudi drugje, dobiva od zadruge dodatek, na leto vsaj šeststo tisočakov. To je spodbuda za mlade, kajti kmetov je vedno manj, le še deset odsotkov jih je v občini mlajših od trideset let. Končno še najmanj spodbuden demografski podatek za soboško občino, ki je' velik del svojih razvojnih načrtov zasnovala tudi na razvoju zasebnega kmetijstva: lani se je v čistih kmečkih družinah rodilo samo 26 otrok. Na Kmetijskem gospodarstvu Rakičan so po mnenju pomočnika direktorja Evgena Horvata že pred leti dobro zastavili kadrovsko politiko, predvsem pri šolanju strokovnjakov na višjih in visokih šolah. Slavica Murtič je povedala, da na KG Rakičan vedno zaposlijo vse svoje štipen- Stanetovo ulico naj bi uredili do konca maja CELJE, 29. marca — Do konca maja bodo trajala obsežna obnovitvena dela Stanetove ulice v Celju. Investitor je izvedbo zahtevne obnove zaupal kolektivu Ceste in kanalizacije Celje, ki bo zamenjal vso vodovodno in kanalizacijsko napeljavo, položil nove ptt kable, zamenjal plinovod, nato pa ulico na novo tlakoval. Podoba ožjega mestnega središča se s tem zaokrožuje, ni pa še končana. Podobno kot Prešernovo in zdaj Stanetovo ulico bodo uredili še Titov trg, Cankarjevo ulico in Trg V. kongresa. (I. B.. slika: Bogo Čerin) lje vzroke, kot je videti na prvi pogled. Že takrat je namreč Pangerl jasno povedal, da je mogoče rešiti Emo pred neljubo usodo le s spremembo strukture finančnih sredstev v korist lastnih sredstev ali pa z radikalno spremembo proizvodnega programa. Čeprav je to jasno tudi ostalim članom začasnega vodstva, skušajo za zdaj sanirati Emo na način, ki bi bil za ta še vedno skoraj tritisoččlanski celjski kolektiv čim manj boleč. Zato je tudi še vedno vprašljivo, ali bo Ljubljanska banka Splošna banka Celje Emu pomagala pri pokrivanju izgube ali ne. Po besedah predsednika poslovodnega odbora celjske banke Nika Kača je Emo zašel v tako velike težave, da nikoli več ne bo mogel biti takšen, kot je zdaj. VILI EINSPIELER Najhujših težav bi jih rešila živinoreja Bistriški kmetijski kombinat bo zato že prihodnji mesec odločal o gradnji hlevov SLOVENSKA BISTRICA, 29. marca — Po odcepitvi tozda Mesnine, ki že približno mesec dni dela kot enovita delovna organizaciji, je od bistriškega kmetijskega kombinata ostal le še tozd Lastna proizvodnja. S prvim aprilom letos bo tudi za tozd postal enovita delovna organizacija, vršilec dolžnosti direktorja pa Bojan Fajs. Da bo tozd Lastna proizvodnja minulo gospodarsko leto sklenil z rdečimi številkami, smo že pisali, zdaj pa je že znano, da je teh izgub za nekaj manj kot 190 milijonov dinarjev. Za ta delovni kolektiv je tolikšna izguba že veliko breme in člani bistriškega izvršnega sveta, ki so v pomoč kombinatu imenovali tudi tričlansko delovno skupino, terjajo, da pospešijo uresničevanje sanacijskih načrtov. Rešitev vidijo predvsem v gradnji hlevov za nekaj več kot tisoč govejih pitancev, ki naj bi jim po bistveno ugodnejši ceni, kot jo zdaj dosegajo s prodajo, pokrmili doma pridelano koruzo. O gradnji hleva se bodo najverjetneje odločili že prihodnji mesec. V. S. ZAKAJ TAKO? V bodočem naravnem rezervatu nekdo dela park po svojem okusu Območja v Strunjanu odgovorni očitno niso sposobni obvarovati - Neznanec ga uničuje že nekaj let, a ga še niso odkrili STRUNJAN, 29. marca — V Strunjanu nekdo že nekaj let vztrajno uničuje območje, ki naj bi postalo naravni rezervat, družba pa mu, kot kaže, ne more nič. Razglasitev krajinskega parka Strunjan in v njegovem okviru naravni rezervat so v piranski občini predvideli že v srednjeročnem in dolgoročnem družbenem planu. Zaradi takih in drugačnih posebnosti je to območje uvrščeno v inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, ki so ga izdelali republiški organi že leta 1976. V postopku je tudi sprejemanje občinskega odloka, s katerim to območje dokončno razglašeno za krajinski park in naravni rezervat. Posebnost naravnega rezervata je vegetacija, favna, geologija in geomorfologija na kopnem in v morju (gre za območje rta Strunjan). Tu so terase gosto poraščene z bmistro in drugim značilnim avtohtonim rastlinjem. Nekdo (doslej še niso zvedeli, kdo) pa na tem ozemlju, ki je družbena last (vendar nacionalizirana), že nekaj let vztrajno seka zaščiteno brnistro in sadi drugo drevje. Ves postopek so delavci medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine že pred dvema letoma prijavili inšpektorjem, ki pa jim uničevalca okolja še ni uspelo izslediti. Doslej je »počistil« območje na površini kakih 300 kvadratnih metrov in si na ta način na črno, brez dovoljenj, na lastno pest ureja zasebni park. Kolikšen del bo v naslednjih letih še »počistil«, je težko napovedati. Zato pa ta primer dokazuje, kako nesmiselno je razglašati neko območje za naravni rezervat, če ga odgovorni v praksi niso sposobni obvarovati. BORIS ŠULIGOJ Opozorilo: nič več svinj na up Na seji izvršilnega odbora za Podravje je predstavnik KK Ptuj dejal, da je nadaljnja dobava odvisna od poravnave dolgov Mesne industrije Košaki MARIBOR, 29. marca — Tovarni mesnih izdelkov Košaki v Mariboru prodajamo prašiče, vendar bomo morali razmisliti o nadaljnjih dobavah, ker nam ta delovna organizacija dolguje samo za obresti več kot 500 milijonov dinarjev. Ce v tovarni v sozdu Tima Maribor in v banki ne bodo poiskali ustreznih rešitev, bomo morali za polovico zmanjšati dobavo svinj oziroma jo celo prekiniti Tako je na današnji seji izvršilnega odbora MGZ za Podravje v razpravi o gospodarskih in izvoznih problemih poslovanje ozdov v Podravju povedal Branko Gorjup, član izvršilnega odbora MGZ za Podravje in glavni direktor KK Ptuj. Kmetijski Pomoč režijskih delavcev v proizvodnji GORNJA RADGONA, 29. marca - V delovni organizaciji Gorenje-Elrad, v kateri je zaposlenih 1450 delavcev, imajo zadnje čase veliko naročil. V tozdu Proizvodnja anten (tri četrtine proizvodnje izvozijo) bi zato morali na novo zaposliti deset delavcev. Ker pa je proizvodnja sezonskega značaja, so problem rešili tako, da so delavcem v proizvodnji na pomoč priskočili režijski delavci iz tozda in skupnih služb. L.K. kombinat Ptuj uresničuje svoje pogodbene obveznosti, zato ne more pristati na takšno poslovanje. V razpravi so člani izvršilnega odbora opozorili tudi na razvoj drobnega gospodarstva in menili, da bi morali v republiki čim-prej ustanoviti sklad za razvoj drobnega gospodarstva. Menili so, da pri nas še vedno ne deluje trg delovne sile in da še vedno' zaposlujemo ljudi, ki na nekaterih delovnih mestih nimajo ustrezne izobrazbe. Za celotno podravsko gospodarstvo pa so ugotovili, da je glede likvidnosti daleč pod povprečjem v Sloveniji. Ko so govorili o obremenitvah, so menili, da so previsoke in da bo treba tudi v sisih in drugod več storiti za racionalizacijo in poenostavitev poslovanja. Kmetijske delovne organizacije so prizadete zaradi cenovne politike, saj za vrsto pridelkov še V Pomurju bodo obrt krepili organizacijsko in poslovno Soboško obrtno združenje se vključuje v poslovno-informa-cijski center obrti — Zahteva po izenačitvi z združenim delom MURSKA SOBOTA, 29. marca — V času, ko se otresamo mačehovskega odnosa do drobnega gospodarstva, v soboškem združenju obrtnikov ne želijo zamuditi nobene priložnosti za nadaljnjo organizacijsko, gmotno in poslovno krepitev obrtništva. Okoli sedemsto obrtnikov tega združenja se zato nadeja, da bodo že v doglednem času uspeli razviti svoje dejavnosti do take mere, da bodo postali konkurenčni doma in v tujini. tesnejše sodelovanje z občinskimi organi, zlasti z izvršnim svetom, prav tako tudi z bankami in drugimi dejavniki, da bi tako hitreje reševali vsa odprta vprašanja, ki še vedno ovirajo razvoj obrti. Med drugim so vnovič zahtevali čimprejšnjo izenačitev obrtnikov z združenim delom — tako na področju izenačevanja pri prometnem davku, pri plačilnih pogojih, pri zavarovalnih osnovah, v pokojninskem zavarovanju in še kje. Veliko si obetajo tudi od ustanovitve sklada za razvoj obrti, ki naj bi postal pomembna spodbuda za razvoj drobnega gospodarstva v občini. Zato bodo okrepili tudi delo sekcij za posamezne obrtne dejavnosti, kjer zdaj po aktivnosti prednjačita sekciji za avtoprevozništvo in avtoservisne službe, sekcija lesarjev in nekatere druge. S tesnejšim medsebojnim povezovanjem pa bodo poskušali zajeziti tudi vse širši pojav šušmarstva, ki prinaša obrtnikom veliko škode. Pomemben je tudi podatek, da se soboško obrtno združenje vse uspešneje povezuje s tujimi obrtnimi zbornicami na Madžarskem, v Avstriji in v Zvezni republiki Nemčiji, prek teh, je dejal Ernest Huber, tajnik soboškega obrtnega združenja, tukajšnji obrtniki že sklepajo zanimive pogodbe s tujimi partnerji. Pred kratkim so se povezali tudi z bavarsko zbornico, kjer so se dogovorili tudi o strokovnem izpopolnjevanju naših obrtnikov v tej deželi, ki ima najsodobnejše izobraževalno središče v Evropi. Povezovanje s tujimi obrtnimi zbornicami pa naj bi utrlo našim obrtnikom tudi pot na razne sejme v tujini. Če zaključimo s sklepom skupščine soboškega obrtnega združenja, ki bo tudi v prihodnje namenilo še večjo skrb svoji svetovalni službi, zastopanju obrtnikov pri raznih organih in učinkovito pomoč obrtnikom pri izvozu in uvozu, je na dlani, da bo drobno gospodarstvo v tej obmejni občini slednjič dobilo vlogo, ki mu pripada. BORO BOROVIČ Vrsto zahtevnih nalog, ki so jih strnili na nedavni skupščini v obsežen program, bodo po oceni delegatov lahko uresničili tudi po zaslugi skorajšnje vključitve v poslovno-informacijski center drobnega gospodarstva pri celjski Kovinotehni. Skupaj z MGZ za Pomurje in drugimi obrtnimi združenji te regije so se že dogovorili za ustanovitev in sofinanciranje regionalnega informacijskega centra, katerega sedež bo na soboškem obrtnem združenju. Za drobno tržno gospodarstvo je hitra, pravočasna in aktualna informacija glavni pogoj za uspešno poslovanje. Tej pridobitvi pripisujejo tem večji pomen, ker bodo tudi zdomci lahko v prihodnje dobili na računalniku celotno borzo ponudbe in povpraševanja v naši republiki. Obrtniki so se zavzeli za še vedno velja sistem dogovorjenih oziroma zajamčenih cen. Kmetijske delovne organizacije so morale pšenico prodati po sramotno nizkih cenah, medtem ko se je cena kruha znatno povečala. Obstajajo težnje, da bi skoraj v vsakem kraju morali imeti specializirano zdravstveno ustanovo. Naložbe v zdravstvu se še vedno drobijo, pri zagotavljanju denarja za posamezne naložbe v zdravstvu se pozablja na stroške za obratovanje. Gospodarstvo ne zmore več obremenitev in je zato vedno več glasov za racionalizacijo poslovanja tudi v družbenih dejavnostih. Ozdi pa se dobro zavedajo, da je za dobro delo gospodarstva treba zagotoviti tudi denar za šolstvo, zdravstvo in kulturo. V združenem delu še vedno ne zvedo pravočasno za elemente poslovne politike, zaradi česar svojega poslovanja ne morejo načrtovati za daljše obdobje. Na seji so tudi predlagali, naj bi prek Gospodarske zbornice Slovenije sprožili razpravo o finančnem trgu, saj marsikdo meni, da bo razpadel. MARJAN KOS PO SLOVENIJI Prednost obrti in novim podjetjem DRAVOGRAD, 29. marca — Medobčinska gospodarska zbornica za Koroško je na skupščini sprejela program dela za letos, v katerem so največ poudarka dali prizadevanjem za razvoj drobnega gospodarstva in novih podjetij. Na Koroškem so pri razvoju gospodarstva doslej preveč pozornosti namenili srednjim in velikim podjetjem, ki so prebivalstvu zagotavljala socialno varnost, premalo pa so razmišljali o prestrukturiranju proizvodnje in kooperaciji z obrtniki. Gospodarstveniki so tudi rekli, da bi v prizadevanjih za odpiranje novih delovnih mest morale bolj aktivno sodelovati tudi občine. (I.P.) Prihodnje leto spet nova družbena stanovanja? KOZJE, 29. marca — Pred leti je bila stanovanjska gradnja tudi v Kozjem precej živahnejša kot zdaj. Letos mineva namreč že sedmo leto, odkar v tem kraju niso zgradili niti enega novega družbenega stanovanja. Kaže pa, da se zdaj premika na bolje. Letos sicer še ne bodo zgradili nič novega, zato pa naj bi za gradnjo novega stanovanjskega bloka pridobili potrebno dokumentacijo, tako da bi lahko začeli graditi takoj, ko se bo nateklo dovolj denarja. Do takrat pa bodo v Metki in Dekorju, v največjih delovnih organizacijah, stanovanjska vprašanja svojih delavcev še naprej reševali s posojili za gradnjo, pa tudi z odkupom starejših hiš in z njihovo prenovo. V Kozjem, ki ima 1.300 prebivalcev, premorejo kar 600 delovnih mest, torej več, kot tu živi za delo sposobnih ljudi. Seveda pa je slika v vseh okoliških KS povsem drugačna, zato delovne sile še nekaj časa ne bo primanjkovalo. (V. S.) Razširili telefonsko omrežje ANDRAŽ, 29. marca — V teh dneh so v KS Andraž v žalski občini zgradili telefonsko omrežje za 59 novih naročnikov. Čeprav niso zadovoljili vseh potreb, so sedaj vsi zaselki dobili telefone. Pri gradnji so se izkazali tudi novi naročniki, ki so opravili več sto udarniških ur. (T. T.) Vaščani v KS Kobilje so delavni KOBILJE, 29. marca - V krajevni skupnosti Kobilje, ki je v stičišču jugoslovansko-madžarske meje, vaščani ne mirujejo. Dejavni so na vseh ravneh. Letos bodo gasilci proslavili 100-letnico društva. Ob tej priložnosti bodo izdali posebno brošuro o razvoju gasilstva. Krajevna skupnost gradi skupaj z Avtobusnim podjetem iz Murske Sobote avtobusne garaže, v katerih bo tudi slačilnica NK Kobilje, v zgornjih prostorih pa bodo zgradili strelišče. V tovarni Utok delajo trenutno samo v eni izmeni, a že imajo načrte za gradnjo prizidka k sedanji tovarnici. Brž ko bo prizidek zgrajen, bo proizvodnja stekla v dveh izmenah. Tudi na področju telefonije se Kobilju obetajo boljši časi. Brž ko bodo namestili novo centralo v dobrovniški pošti, bodo napeli vse sile za gradnjo telefonskega omrežja po Kobilju. Vaščani so že prispevali dobršno vsoto denarja, in okoli 100 naročnikov se nadeja, da bodo telefoni zazvonili še letos. (J. Ž.) Krvodajalska akcija tudi na Polzeli NOVI KIH POLZELA, 29. marca — Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane je na Polzeli s pomočjo KO RK pripravil krvodajalsko akcijo, ki se je je udeležilo 318 krvodajalcev. To je bila prva krvodajalska akcija v žalski občini in je izredno dobro uspela. Med krvodajalci so bili taki, ki so kri darovali prvič, Milan Parfant, doma iz Braslovč in zaposlen v tovarni Garant na Polzeli, pa je kri daroval že šestdesetkrat. Največ krvodajalcev je-bilo iz Tovarne-nogavic Polzela, in sicer 190. Na sliki: Z akcije na Polzeli. (Besedilo in slika: T. T.) Razgrnili osnutek načrta za melioracije MURSKA SOBOTA, 29. marca - Osnutek sprememb ureditvenega načrta za melioracijsko območje Pertoča — Jurij v soboški občini, ki ga je izdelal soboški zavod za ekonomiko in urbanizem, bo do 15. aprila javno razgrnjen v prostorih trgovine Potrošnik v Pertoči in v občinski zgradbi. V času javne razgrnitve osnutka bodo o njem po potrebi organizirali javne razprave, sicer pa lahko pripombe na razgrnjeni osnutek občani in organizacije posredujejo na občinski komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve ali zavodu za ekonomiko in urbanizem. (O. K.) Še letos tudi ženska gasilska desetina GORNJA RADGONA, 29. marca- Industrijsko gasilsko društvo Gorenje-Elrad sodi med najstarejša tovrstna gasilska društva v občini. Deluje že 23 let, aktivno pa v njem sodeluje 56 gasilcev. Društvo je v zadnjih letih pridobilo veliko opreme in svoj stalni prostor. Želijo si še nov gasilski avto, saj je sedanji dotrajan. Na občnem zboro so ugotovili, da imajo s strani delovne organizacije veliko podporo — zbora se je udeležil tudi novi direktor Ivo Vuk. Ker je med zaposlenimi v Elradu več kot polovica žensk, bodo še letos ustanovili tudi žensko gasilsko desetino. (L. K.) Gasilski dom kmalu pod streho NEGOVA, 29. marca k Gasilsko društvo Negova sodi med mlajše v radgonski občini, saj deluje šele dobrih trideset let. V društvo je vključenih 48 aktivnih gasilcev, ob tem pa imajo še moške in ženske pionirske desetine. Imajo pa tudi svoj gasilski avtomobil, ki jim ga je podarila občinska gasilska zveza. Gasilci imajo tudi svoj gasilski dom, ki pa je postal pretesen. Dom stoji na neprimerni lokaciji, v središču Negove, zato ga ni moč širiti. Prav zato so se odločili z novo gradnjo. Pri tem si pomagajo tako, da zbirajo sredstva iz raznih virov. Največ so prispevali občinski sis za požarno varnost in krajani v obliki samoprispevka. Kot vse kaže, bo dom kmalu pod streho, saj že čaka tesarje. Nedvomno bo novi gasilski dom v Negovi še bolj poživil gasilsko dejavnost. (L. K.) ISMA BRALCEV Rja in mast n a kombinezonih Preteklo soboto (18. marca) je bil moj osemletni sin z organizirano skupino na smučanju na Krvavcu. Ko je popoldne prišel domov, je bil umazan kot dimnikar, kar je za otroke njegove starosti še razumljivo, malo manj razumljivo pa je, da je imel smučarski kombinezon popolnoma uničen od rje in masti, ki jo je skupaj s svojimi prijateljčki »pobrisal« z vlečnice v Podgradišču. To pišem kot priporočilo vzdrževalcu žičnic Alpetour Škofja Loka, da očisti »krogce« na svojih vlečnicah. Karta za uporabo žičnic je dovolj draga, da uporabnikom ni potrebno čistiti rje in masti z lastnimi hlačami. MARUŠA ŠKERL, Reboljeva 14, Ljubljana Negodovanje staršev V zvezi s pismom Nasilje nad mladoletnikom (Delo v Pismih brlacev 24. marca) smo starši dolžni dati naslednjo izjavo: Navedbe v pismu niso resnične. Pisec je zlorabil razgovor z najinim mladoletnim sinom in kot vir informacij o dogajanjih v zvezi z njim uporabil nepreverjene govorice. Postopek miličnikov PM Novo mesto v zvezi z na- jinim sinom je prikrojil po svoje, prenapet in prikazal drugače. Očitno je, da je pisec Brane Koncilja izrabil najinega mladoletnega sina, da bi dosegel cilje, ki jih v okolju, kjer živi, ne uspe dosegati. Ne dovoliva mu, da bi še naprej poskušal izrabljati mladoletno nerazgledanost in blatiti ime sina in staršev. Ne more in mu tudi ne dovoliva, da prevzema starševsko vlogo sinu, ki sva mu edina zakonita zastopnika. PAVEL in HILDA TISO VIC, Na žago 5, Straža — Novo mesto Dogme so zavora razvoju Pred nedavnim je bilo objavljena kar zajetna razprava o francoski revoluciji v mednarodni reviji Newsweek. Ocena, ugotovitve, analitični prikaz politične zgodovine v obdobju po francoski revoluciji v Evropi in v svčtu je prikazana zelo avtentično in z vsemi posledicami. Nekatere ocene so negativne za človeštvo. Največ je tragičnih zaključkov. Socialne pretrese, ideološke obremenitve, strah pred diktaturami in druge politične špekulacije, ki so se porajale v zvezi z marksizmom in njegovo dogmo. Dogme seveda niso bile samo marksistične, bile so tudi druge, še zlasti v tem stoletju. Po naravi nisem revolucionar, zavzemam se predvsem za sporazumevanje in za evolucijo. Zato se mi zdi važno, da povežem dogodke iz tistih časov z današnjimi. Kako je politična in tehnološka evolucija v zapadni Evropi in tudi drugje v svetu napredovala skozi vsa ta leta, se poskusila izogniti diktaturam, čeprav se je prav ta za nekaj časa vsidraia prav v srednji Evropi. Toda diktaturo iz srednje Evrope je odnesla druga svetovna vojna. In zakaj so nastajale diktature ? Seveda, tu ni dosti kaj ugibati. Opravičilo je lahko samo eno. Zelja po oblasti, po osvajanju, po hegemoniji. Te zanimive misli bi bilo vsekakor dobro povezati z našo jugoslovansko stvarnostjo v vsem povojnem revolucionarnem obdobju. Tako kot navaja Briain. Kot je ruska revolucija obtičala v močvirju preteklosti, tako se mi zdi, da je obtičala tudi naša jugoslovanska socialistična revolucija leta 1945. Saj se vsa ta leta po vojni stalno vrtimo okrog tistega zaključka in izhodišča, ki se je sklenil prav tega leta 1945. Od takrat pa do danes so se zvrstile neverjetne razprave o izhodu iz začaranega kroga, nakazano je bito nešteto poti, ki peljejo v normalni razvoj na gospodarskem in političnem področju. Toda vse dobre pobude so bile takoj zatrte, vse reforme so bile obrnjene v obratno smer, tako da se je začelo in končalo z režimsko pobudo in blokado. Sedaj smo tam kjer smo. Začeli so se prebujati ljudje. Zahteva se več pravic odločanja, radi bi dosegli vpliv na oblasti, začete so se porajati politična združenja itd. Vse to je privedlo centralistično oblast v nekakšno histerijo in strah, da bo morala nekega dne odstopiti od tega skoraj petdesetletnega status quo-ja. Zadnje čase slišimo celo zahteve, da se še tiste minimalne pravice odločanja, ki jih imajo republike in pokrajini z ustavo zagotovljene, prenesejo na zvezno državo. Iz mitinga v Beogradu je jasno razvidno in sporočeno, da je treba ukiniti federacijo ter vzpostaviti centralni unitaristični sistem, pač po vzorcu boljševizma iz leta 1917. Tragično, če že ne tragikomično je to, da temu naseda celo predsedstvo SFRJ. Nerazumljivo je tudi, kako so mogli delegati slovenske delegacije v skupščini SFRJ glasovati za izredno stanje na Kosovu, ko so dobro vedeli, kako se je odločil slovenski narod v Cankarjevem domu. Tu je še slovensko sindikalno predstavništvo v ZSJ, ki se je ogradilo od sklepov v CD. Sindikalna baza Slovenije bi zato morala takoj odvzeti mandat tema predstavnikoma slovenskih sindikatov. Te dni se sliši dosti novosti iz razpra ve na XVIII. kongresu italijanske KP. Tam so postavili dogme in nekatere nedotakljive smernice marksizma leninizma kar v staro šaro na podstrešje. Pri nas, kot lahko sklepamo po dnevnih poročilih, skušamo zavrteti kolo zgodovine daleč nazaj v močvirje iz leta 1917. VIKTOR MIKLAVČIČ, Cankarjeva 9, Nova Gorica Podpora poenotenim stališčem V sredo, 22. 3. 1989, so imeli učitelji na večini srednjih šol v Sloveniji enourno prekinitev dela. Na naši šoli do tega ni prišlo, mogoče tudi zato, ker so že pred leti učenci hoteli izvesti opozorilno prekinitev dela z demonstrativnim pohodom zaradi nemogočih pogojev za pouk telesne vzgoje. Takrat so jih učitelji pregovorili, da to ni način za hitrejše reševanje problemov. Današnja generacija učencev pa lahko samo ugotavlja, da so bila vsa demokratična prizadevanja bivših in zdajšnjih učencev z delegatskimi vprašanji na pristojnih skupščinah, problemskih konferencah na nivoju občine, regije in republike neučinkovita. Za program učencev za zbiranje sredstev v okviru vseh gorenjskih občin so smatrali, da ni primeren za naš sistem, saj imamo institucije, ki so za to odgovorne in bo preko njih to rešeno. Na šolo smo pova- bili predstavnike občine, izobraževalne skupnosti, telesnokultur-ne skupnosti, zavoda za šolstvo, delovnih organizacij, prišli so novinarji, toda po vseh razgovorih rezultata ni. Da nismo več sitnarili, so uvrstili gradnjo telovadnice v srednjeročni plan 1986—1990, z realizacijo 89/90. Na zadnji skupščini ZTKO pa so nam na delegatsko vprašanje odgovorili, da se telovadnica ne bo gradila, ker ima popolno prioriteto olimpijski pokriti bazen in nato prizidek k bolnišnici. Kdaj bomo pa mi na vrsti, pa so nam odgovorili, naj še kar naprej sprašujemo, saj nam to edino še preostane. V Kranju je v gradnji velika stavba za policijo, olimpijski bazen, prizidek k bolnišnici pa se bo gradil. Vse to bomo zelo potrebovali, saj ob slabem vzgojno-izobraževalnem delu in nenehnem padanju življenjskega standarda kriminal, bolezni in poškodbe hitro naraščajo. Tako kot prejšnje generacije smo tudi mi prišli do spoznanja, da bo potrebna ostrejša akcija za dosego temeljnih pogojev šolanja, ki so nam z zakonom predpisana. Olimpijade, univerziade in svetovna prvenstva nam ne bodo dvignila vrednost dinarja, po katerem nas v svetu cenijo. S podobnimi problemi se srečujejo učenci in učitelji na različnih šolah in pri različnih predmetih. Zato podpiramo vašo akcijo s tem, da bomo ob neučinkovi- tem reševanju teh problemov predlagali republiški skupnosti učencev srednjih šol podobno akcijo. ANDREJ HEBERLE, za šolsko skupnost učencev OO ZSMS ISKRA RŠ, Kranj Vlak: Ni čisto tako V Pismih bralcev je v petek, 24. marca Franc Pogelšek iz Mozirja pod naslovom Čisto vino o Vlaku bratstva in enotnosti opisal nekaj podrobnosti o tej manifestaciji, ki se je začela pred osemindvajsetimi leti. Nočem zanikati najboljšega namena pisca, da bi razčistil nekatere stvari okoli Vlaka, soglašam še z marsikatero njegovo kritično ugotovitvijo, vendar je v njegovem pismu tudi nekaj napačnih trditev, ki jih je pa treba prikazati v pravi luči. Sam sem bil namreč leta 1961 predsednik organizacijskega odbora in komandant prvega Vlaka bratstva in enotnosti. Prvi vlak namreč ni pripeljal srbske gostitelje v Slovenijo, temveč je 15. septembra 1961 odpeljal osemsto nekdanjih slovenskih pregnancev na obisk k nekdanjim gostiteljem v Srbijo. Naslednje leto, v začetku maja 1962 je prišel vlak z nekdanjimi srbskimi gostitelji prvič v Slovenijo. Res je, da je bilo veliko Slovencev pregnanih tudi v Bosno in Hrvatsko. Na te ljudi pa nismo pozabili, kot piše Franc Pogelšek, že pred osemindvajsetimi le- ti smo dali pobudo nekdanjim pregnancem v Bosno in Hrvatsko naj se organizirajo in — ob podpori našega odbora — izpeljejo podobno akcijo. Naša pobuda ni, naletela na ustrezen odziv, pa tudi v Republiških konferencah SZDL Bosne in Hercegovine in Hrvatske se niso ogreli za predlog. Zaradi tega ni moč govoriti o »rak rani in nehvaležnosti« in o »veliki sramoti nas vseh«, ker Vlaki bratstva in enotnosti ne vozijo tudi na Hrvatsko in v Bosno in Hercegovino, kajti tedanji organizacijski odbor Vlaka je nekajkrat dal pobudo za tako akcijo, vendar ni bila sprejeta — tudi med nekdanjimi pregnanci v BiH in Hrvatski ne. Povsem pa soglašam s Francem Pogelškom, da »zadnji vlaki pretežno prevažajo take, ki nimajo nič skupnega z našimi dobrotniki in so večinoma funkcionarji iz posameznih občin, kar velja tudi za obiskovalce iz Srbije«. Le-ti so velikokrat zasedali mesta, namenjena nekdanjim pregnancem in njihovim potomcem oziroma srbskim gostiteljem nekdanjih pregnancev. Prav letos bo — kot kaže — v tem pogledu narejena temeljita sprememba: Vlak bratstva in enotnosti bo spet tisto, kar je bil v začetku: vlak ljudi in družin, ki bodo obiskali ljudi in družine v Srbiji. Delegacije občin bodo omejene na najmanjšo možno mero, za delegacije delovnih organizacij, ki jih je bilo v prejšnjih letih na Vlaku vse polno, pa letos sploh ne bo prostora. Te lahko uporabljajo druga prevozna sredstva ali pa se srečujejo ob drugih priložnostih. Ob koncu le še to: tudi letos organizatorji v Srbiji niso upoštevali želje nekdanjih slovenskih pregnancev in njihovih potomcev, da bi namreč vlak odpeljal v Srbijo vsaj mesec dni prej. Prvi vlaki so odpeljali v Srbijo sredi septembra, ko je vreme še malce toplejše (upoštevati je treba, da je med potniki veliko priletnih ljudi) in dan nekoliko daljši pa je zato moč posedeti tudi zunaj, potem pa so — na željo Kraljeva, ker so tedaj v tem mestu Oktobrske svečanosti — začeli nenadoma voziti sredi oktobra, ko je vreme manj ugodno, hladnejše, dnevi pa krajši. V akciji sodeluje več kot šestdeset slovenskih in srbskih občin, vse se pa morajo podrejati želji Kraljeva, za to pa ni nobenega argumenta, posebej ker so se že prej tudi na Oktobrske svečanosti svojci tistih, ki so bili ubiti leta 1941, vozili v Kraljevo. Tako se Srbi pripeljejo v Slovenijo vselej v toplem juniju, Slovenci pa obiščejo svoje nekdanje gostitelje v hladnem — in pogosto deževnem — oktobru. Upajmo, da bo prihodnji vlak čez štiri leta odpeljal v Srbijo v septembru, ker bo tako ustreženo nekdanjim slovenskim pregnancem in njihovim potomcem. BRANKO SENICA, Jakopičeva ulica 6, Maribor