Štev. lil V Ijnujanl, v sredo ine 29. septembra 1909. Leto XXXVII. =23 Velja po pošti: .a celo leto naprej . K 20- za pol leta za četrt » 13--6-50 ■a en meseo » . » 2-20 •a Nemčijo oeloletno » 29'— sprejemajo. — Uredniškega telefona stev. 74. m Političen list za slovenski narod. Upravnlitvo Je v Kopitarjevih nlioah Stev. 6. l m 8pre]ema naročnino, inserate ln reklamaolje. ...... UpravnlSkega telefona Stev. 188. = Današnja številka obsega 6 strani. Poraz za porazom! (Volitve na Goriškem.) Štrekelj propadel — Franko in Križnic v ožji volitvi! Poraz za porazom doživljajo liberalci. Nedavno jih je vrglo slovensko ljudstvo na Štajerskem, zdaj pa so vrli Goricam pokazali, da nočejo liberalno - agrarnih vladnih petolizcev in komande svobodomiselnih učiteljev! Pri zadnjih deželnozborskih volitvah na Goriškem so v splošni kuriji zmagali vsi trije kandidati liberalno agrarne stranke, zdaj pa je Štrekelj, ki je tudi državno-zborsk poslanec, ta]coj propadel, ostala liberalna kandidata, Franko in Križnič pa orideta v ožjo volitev. Liberalna »trdnjava«, kakor je »Narod« lani imenoval Gabršček - Frankovo podrtijo, je padla — še en sunek, pa je ne bo! Za Štajerci so prišli Goričani! Ljudstvo je pokazalo s tem, da 1. ne mara svobodomiselstva in lažiagrarstva liberalcev, 2. da obsoja vladno politiko liberalcev v državnem zboru in 3. da ve ceniti zasluge krščanskih poslancev tudi glede premeščenja slovenskega učiteljišča v Gorico in sploh njih neizprosni boj za pravice Slovenstva! In danes se je ljudstvo tako zavedlo, da je celo Kras že v našem taboru! Strašno je liberalcem, ki so bili čisto gotovi zmage in sploh niti najmanj niso dvomili, da na prvi hip zopet zmagajo proti »nesložni« S. L. S., kakor so jo imenovali ! Mi gremo naprej! XXX Izid v splošni skupini. Danes dopoldne nam je došlo iz Gorice naslednje tclefonično poročilo: Glavna volivna komisija je delala včeraj cel dan in celo noč. Danes ob pol 6. uri zjutraj je bil razglašen naslednji izid volitev: Vseh oddanih glasov je bilo v splošni skupini v slovenskem delu dežele 21.219, med temi je bilo veljavnih 21.051, neveljavnih 168, razcepljenih 89, absolutna večina znaša 10.527. Liberalni kandidatie so dobili: dr. Franko 9358, Križnič 9429, Štrekelj 9343. Kandidatje S. L.S. so dobili: Fon 10.471 glasov, Jerič 10.534 glasov, Manfredo 10.477 glasov. Socialni demokratje so dobili: Marica 1181, dr. Turna 1188, Verčon 1183, neki Kocjan je dobil 25 glasov. Iz tega sledi, da je kandidat S. L. S. Jerič, posestnik v Kobdilju na Krasu, zmagal z absolutno večino 7 glasov. Štrekelj je propadel. Kandidata »Slovenske Ljudske Stranke « Fon in Manfreda sta v ožji volitvi z kandidatoma liberalcev Frankom in Križ-ničem. Ožja volitev se vrši v torek, 5. oktobra! XXX Pošteno slovensko ljudstvo na Goriškem! Dvigni se v torek, 5. oktobra kot en mož in pomedi na volišču z liberalno hinavščino! Noben naš volivec naj ne ostane doma, vsi, ki ste v nedeljo volili, dvignite one, ki se Vam v nedeljo še niso pridružili! Vsi složni, edini na volišče! Sveta stvar naj vse združi, spravite zadnjega moža na volišče za kandidata S. L. S., ki sta: Anton Manfreda, župan v Iderskem, Josip Fon, sodni svetnik v Gorici. Proč z liberalci iz vseh slovenskih dežela! Neomajni. Slovenski liberalci, štipendisti sedanje vlade, danes gotovo močno zdihujejo, kajti čezdalje bolj je jasno, da se bližamo novim volitvam. Češki deželni zbor ne bo več zboroval. Njegova prva seja je bila tudi zadnja. Vlada bo deželni zbor ali odgodila ali zaključila in ga seveda, če se pogajanja, ki definitivno in formalno še niso končana, razbijejo, konečno zaključila. Baron Bienerth bo vendarle šc stvar vlekel do zadnjega. Če se namreč češko-nemški spor ne bo dal na noben način poravnati, bo sklical načelnike strank, da se informira o šansah za delozmožnost parlamenta, katerega hoče vlada menda na vsak način 19. ali 20. oktobra sklicati. Hribar in Ploj imata torej šc vedno nekaj upanja, da ne izgine njihov patron, Bilinski, ki ima poseben dispozicijski fond za liste, ki zanj pišejo in pri tem gotovo tudi ne pozabi na svoje politične prijatelje . . . Krščanske socialce že jame srečavati pamet. Postali so resni, ko so jim pretekli teden lastni pristaši s pomočjo vsenemcev na Dunaju razbili shod »Ostmarkine« podi užnice. »Vaterland« in celo »Grazer Volksblatt« sta začela vodstvo stranke opominjati, naj pomede iz svoje srede dvomljive elemente in dobičkarje, tako-zvane politične klerikalce. Lex Axmann ne bo sankcionirana. Ministrski svet se z njo sploh baviti ne more, ker pomeni prekršenje državne šolske postave. Krščanski socialci so dobro informirani, da vlada ne more njih zahteve vresničiti. Morebiti jih je tudi to nekoliko iztreznilo. Ni izključeno, da nagibajo gotove kroge k resnejšemu razmišljevanju in preso-jevanju položaja ogrske homatijc. Monarhija stoji namreč zdaj pred uprav zgodo-Vinsko-usodnim trenutokm. Gre se namreč zato: Ali cesar vztraja na tem, da se mora na Ogrskem izvesti pravična volivna reforma, preden se z Ogri glede njihovih nacionalnih zahtev pogaja ali pa se uda in imenuje Franca Košuta za ministrskega predsednika. Brezdvoma bo imel tu naš parlament veliko govoriti. Najboljše bi , pa bilo, če bi govoril nov parlament! Plojevci bodo zdaj gotovo zopet začeli mešetariti. Plojev govor v Obrežu pomeni začetek. Mož se bo zdaj veliko pehal, da Bienerthu pomaga iz zadrege, Hribar bo pa Bilinskega podpiral. Slovenci in Slovani pa vemo, da bodo naši zastopniki vztrajali v boju za našo staro pravdo , jn njih geslo bo tisto, ki ga je proglasila j »Slovanska Unija«. »Slovanska Unija« vztraja tudi dalje v načelnem nasprotstvu do sedanje vlade! Hiška železnica. s Govor posl. dekana Lavrenčiča (V seji deželnega zbora dne 28. sept.) Visoka zbornica! Ko se je v osemdesetih letih v naši deželni zbornici obravnavalo vprašanje lokalne železnice Ljub-ljana-Kamnik z dovlačnico do c. in kr. praharne v Kamniku, povdarjalo se je | osobito v poročilu finančnega odseka glede deželnega prispevka za to progo, kako se bode morala prej ali slej kamniška železnica podal šati skozi tuhinjsko dolino po Štajerskem do Celja. Komaj se je kamniška železnica otvorila, naraščal je ra-p.dno leto za letom promet in se še najlepše razvija vsled ugodne industrialne in naravne produkcije v kamniškem okraju. S prometnim izkazom v roki lahko dokažem, da je bilo n. pr. meseca septembra leta 1908 tovornega prometa na kamniški progi 7033 ton, torej letno povprečno 84.396 ton, dočim so računali pred otvoritvijo železnice le 46.700 ton, torej se je tovorni promet skoraj podvojil. In kaj nam pravi izkaz o osobnem prometu? Meseca septembra istega leta pripeljalo se je ljudi iz Ljubljane v Kamnik in nazaj 16.810, torej povprečno v letu 1908 194.510 oseb, ne ■vštevši onih, ki so vstopili ali izstopili na preostalih postajali te proge; ž njimi se upravičeno računa oso'bni promet visoko nad 200.000. In letošnji promet bode še •večjj od lanskega. Precej prostorna soba pred blagajno na kamniški postaji je bila letos večkrat nabito polna, da so se 'ljudje komaj prerinili do blagajne po vožnji listek. Je pa tudi že uradno dognano, da je glede osobnega prometa v okrožju tržaške direkcije na prvem mestu glavna proga druge vrste Ljubljana-Jesenice, na drugem mestu, primeroma z daljavo proge, lokalna kamniška železnica, in na tretjem mestu proga Trst-Poreč. Iz teh podatkov se že razvidi, kako potrebno je, da se kamniška železnica podaljša in podeli duška daljnemu razvoju gospodarskega vprašanja. Ni dvoma, da se bode kot zvezna proga še bolje renti-rala. za kar daje jamstvo v kamniškem okraju v prvi vrsti vodna moč kamniške Bistrice, potem lepo število industrieln.h in obrtnih podjetij^ v Domžalah, Mengšu, Jaršah, Preserju, Šmarci, Duplici, na Pe-rovem, v Kamniku, osobito s c. in kr. pra-iliarno, ki mora smodnik voziti preko Ljubljane največ v Gradec daleč na okrog po južni železnici; nadalje tvornice za cement v Mekinjah, za lončeno posodo v Kamniku in v Komendi, mnogo opekarn v Radomljah in apnenic v Stranjah; nadalje do 28.000 ha gozda v okraju, kakor tudi bogate premogove žile, ki se raztezajo od Motnika do bpitaliča po tuhinjski dolmi noter dol do Mekinj. Osobni promet bode pa še posebno povzdignil Kamnik kot letovišče in zdravlšče z mrzlo vodo. Naravno, da se bode mesto po železnici gospodarstveno opomoglo in povspe-Io, pa tudi ves okraj si bode opomogel, osobito doslej tako zapuščena tuhinjska dolina se bode okrepila. Na stotine krepkih mož in čvrstih mladeničev iz (tuhinjske doline kakor kamniške okolice se povrne iz Amerike in Nemčije, marsikdo s svojo družinico, zopet v domovino, kjer bodo našli kruha dovolj kot premogokopi doma. Vsled ugodne komunikacije se bode povzdignila umna živinoreja kot glavni dohodek te doline in kamniškega okraja sploh. Poleg teh lokalnih interesov ne smemo pozabiti, da bode dežela vsled izpopolnitve železniškega omrežja od te strani imela svoje koristi, v prvi vrsti Ljubljana. Kolikor več potov vodi v našo- lepo deželo in v našo prestolico, tem bolje. 'Najlepši dobiček pa bode imela od te zvezne proge država, kateri je pa tudi neizogibno potrebna v gospodarskem kakor strategiČnem oziru. To hočem dokazati. Prvi pogled na zemljevid avstrijskih železnic nas pouči, kakor gosto so prepre-žene severne dežele z železniškim omrež- LISTEK Ovadnlca. Paul Bourget. — A. Kalan. II. V teh obupnih trenotkih se nesrečnici pojavi v njeni duši misel, na katero se do sedaj ni spomnila, in takoj se dvigne, da jo izvrši. Kako da se ni že poprej tega domislila... Treba je iti k gospej, da, k Mme. Risley ter ji vse povedati in jo prositi, da ne ovadi tatov, katerih žrtva bi skoro bila, katerih se pa za vedno oprosti. Vsaj je tako plemenita, da ne bo hotela dati zapreti nje, ker ji je to naznanila in tudi ne Bčličra, ker če njega naznani, on tudi njo ovadi... Toda kako govoriti, kako v obraz povedati plemeniti clobrotnici podrobnosti tega peklenskega naklepa, po katerem je ona vstopila v službo kot hišina in s katerim namenom ? Ah, kaka sramota! — Za hip je bil 'ta vtis premočan. Adela je že rekla: Nc! Ne! Kakor je to dejala o svojih prejšnjih sklepih. Naenkrat pa vzklikne: »Da, da, to mora biti!« Vzbudila se je tedaj v njej misel, da jc bila nekdaj poštena ženska, in ona je v tem strašnem ponižanju videla ono spravo v tem trpljenju, ono zadoščenje, ki jc nekako naravna potreba onim, ki sami sebe več ne spoštujejo. — »Težko bo to,« je vzdihovala, a dostavila: »Tem bolje!...« Omahujoč se je dvignila iz svoje sobe in hitela k gospej zato, da ne bi imela časa o stvari razmišljati. ... 2e je potrkala na vrata v salon in začula prijazen glas: »Notri!« Vstrašila se je glasu. Mrs. Risley ic še vedno sedela na naslonjaču. Na mizici poleg nje so bili še ostanki skromne večerje: srebrna skledica z juho in posušeno grozdje na krožniku. Ko zagleda hišino vso razburjeno, vzklikne iznenadena: »Ali ste že nazaj, Avrelija?... Kaj se je zgodilo?« »Zgodilo se je, da sem vas varala, da jaz nisem kaka hišina, da mi ni ime Avrelija, da sem ljubimka tatu, ki vlomi morda v petih minutah v to stanovanje... Zgodilo se je, da sem dala ponarediti ključ od vaše omarice z dragocenostmi, da on ve kje leže vaši biseri... Toda jaz ne prenesem več misli, da bi se to res zgodilo, ker ste mi bili vedno tako dobri, tako velikodušni in posebno še zadnji čas... Ah, ne kličite na pomoč...« Mrs. Risley se jc v resnici dvignila s stola, ko ji jc Adela pripovedovala. »Mene se vam ni treba bati, vsaj vidite ... In on ... Ah, njega jaz ! nisem mogla izročiti... Nisem ga mogla. Zaprite vrata s ključem od znotraj... Ko bi Silil notri, moral si bo odpirati vrata... Vi spregovorite... On bo spoznal, da ste doma in bo odšel... Če bi pa ne šel, vi lahko uidete skozi ona druga vrata in pokličete na pomoč. Le mirni bodite in meni dovolite, da stvar izvedem.« Nato hitro Adela skoči skozi vrata v predsobo, zasuče s ključem dvakrat in pritisne tudi zapah znotraj, ki se je od zunaj zapiral, hiti v svojo spalnico, ki jo tudi zapre. Tudi vrata na hodnik je zaprla in se nato vrnila skozi druga vrata v sobo k gospej, ki je bila kakor okamenela vsled tega grozovitega prizora. Spregovoriti ni mogla nobene besede. Tako stojita ženski ena poleg druge in preden sta prišli v svoji razburjenosti do sape, da bi mogli spregovoriti, začuli sta ropot v predsobi, kar jima je vzelo popolno vse moči. Nekdo jc prijel za kljuko pri vratih. Vrata se niso odprla in zločinec je krepko porukal. »Spregovorite, gospa, spregovorite!« zašepeče proseč Adela. »Kdo je?« zavpije Mrs Risley in glas se ji ni več tresel. Čutila se je zopet hčer onega naroda, ki si ohrani svojo silo v dejanski nevarnosti. »Kdo jc zunaj?« zopet zakliče in stopi iz salona proti vratom. »Ako se ne oglasite, pozvonim ...« Tako grozeč je poslušala kaj bo. Razločila jc, kako je dihal iz-nenadeni lopov. Pogumno je prijela za kljuko in poropotala, kakor bi hotela sama odpreti vrata. Tihi koraki po preprogi so jo poučili, da se jc tat odstranil. »Odšel je,« je rekla. »Sedaj pozvonim, da preprečim, da ne bo nihče več poskušal v sobo ter poprosim stražnika, da čuje nocoj na hodniku... In vi,« dostavi ter prime Adelo za roko, »prosim, da sedaj ne greste od mene. Treba je, da me seznanite s svojim življenjem. Jaz hočem vse vedeti, čisto vse . . .« rv. ... Drugi dan po tem čudnem dogodku se je Mrs. Risley zelo pozno vzbudila. Okoli štirih zjutraj je šele zaspala. Pozno v noč se je razgovarjala z nevredno žensko, kateri se je imela zahvaliti, da jo lopov ni umoril. Da ji je Adela ihteč vse priznala, to jo je prevzelo z omamljivim sočutjem, lastnim takim plemenitini dušam. »Vi ste me rešili pred tem človekom, jaz vas pa rešim njega, jaz vas varujem; vi greste z menoj v Ameriko; spremenili si boste ime, on ne bo šel za vami in vi bote zopet lahko pričeli s poštenim življenjem.« Adela je odgovorila na to ponudbo s solzami ter kleče poljubljala roko oni, ki ji jc, izgubljajoči sc v brezdno, ponudila nepričakovano, edino, nadnaravno rešitev. Dogovorili sta se, da ostane še nadalje v službi, da pa ne bo hodila iz hiše; ko pa pride nemška hišina nazaj, tedaj pa dem in kako izborila je komunikacija na vse strani; le nu jug vodi do Adrije poleg privatne in drage južne železnice edino le bohinjska železnica, ki je do letos povolj-nO zmagovala promet do Trsta. Ko se je pa dne 7.- julija t. 1. otvorila turška železnica in je bjla s 1. aprilom podržavljena severnozahodna, v tistem momentu je postala enotirna bohinjska železnica, dejal bi, skoro. nezmožna, da bi zmagovala ali bila kos onemu velikanskemu tovornemu jn osobnemu 'protfnetu do Podrožčic na Koroškem do Trsta, vsemu onemu prometu, ki prihaja iz severnih dežela po novi turški, zahodni, severozahodni, Fran Jožefovi in drugih železnicah. Nastala je nujna potreba, da uprava c. kr. državnih železnic prej ko prej bohinjsko železnico razbremeni in promet na •jugu do Adrije pospeši, sicer bodo 'južne dežele, osobito edino avstrijsko pomorsko-trgovsko mesto Trst, hudo oškodovane, seveda na račun države same. Kako naj se temu odpomore? Menim, da najkrajšim potom s tem, ako bohinjski železnici pomagajo že obstoječe lokalne železnice, katere je pa treba rekonstruirati in deloma povzdigniti v glavne proge Vsaj druge vrste. Upoštevati je v prvi vrsti lokalna železnica Zel'tweg-Spodnji Dravograd-Velenje-Polzela-Cclje na eni strani, na drugi pa proga Ljubljana-Kamnik, katera se podaljša skozi tuh.nj-sko dolino do najprimernejše postaje prvo-imenovane lokalne železnice, do Polzele, jn se potem v Zelt\vegu združi z državno glavno na eni strani, na drugi pa s Celjem. Tako se doseže tretja in direktna zveza severa z jugom. Ona bi razbremenila bohinjsko železnico v tem, da bi sprejemala promet iz vzhodne Češke, Moravske. Šle-zijske in Galicije; bohinjski bi pa preostal promet iz južnovzhodne Češke in ves promet iz južno-nemških pokrajin. Kakor je ta železnica velikega državnega pomena v gospodarstvenem oziru, tako je tudi v strategičnem. Ona zveže direktno in po najkrajši poti cesarsko pre-stolico in severne državne pokrajine z jugom in morjem. 2 n-jo 'se izognemo eventualni veliki nevarnosti pri južni železnici, •ki preti vsled skrajno neugodnega terena od Zidanega mosta do Zagorja, kjer se ob ■Savi in trkoma nad progo navpik dviga skalnato gorovje. Vremenska nezgoda ali v vojnem času zlobna roka povzroči lahko vsak hip grozno katastrofo in pretrga za mesece železniško zvezo ravno v času, ko je treba vojakov na bojnem polju. •Tudi borovniški most da misliti. Bohinjska železnica's svojimi predori tudi ni v vojnem času posebno varna. V zimskih mesecih pa zapadajo tu veliki 'snežni zameti, katerih je bilo pretečeno zimo vse polno pri vseh alpskih železnicah in so tudi pri bohinjski železnici ustavili promet za nekaj dni. Prišlo je 400 vojakov na Jesenice, da so napravili vlakom pot. Prozorno je torej, kako je strategično potrebna še tretja proga poleg bohinjske in zasebne južne železnice, kjer bi bil teren ugodnejši in bi se ne bilo bati žametov. In prav taka bode železnica skozi tuhinjsko dolino iz Kamnika, kjer se ni bati prometnih ovir. Pa tudi, ako bi ne imeli pomislekov glede varnosti pri južni in 'bohinjski železnici, morala bi vlada realizirati še tretjo, in sicer glavno progo kot strategično potrebno na jugu. V vojski, čim preje so vojna krdela na svojem mestu in Čim rednejše dohaja vojakom provijant, tem boljše.___ Važno je pa sedaj vprašanje: Kaj vendar li misli osrednja vlada glede te za državo tako nujno potrebne železnice? V zadnjem zasedanju državnega zbora je vlada predložila načrt za zgradbo oziroma podaljšanje 33 lokalnih železnic, med njimi za približno 19 km dolgo progo Polzela-Motnik; podaljšanje do Kamnika >je odložila, do kdaj, ni povedala. S tem je dovolj jasno odgovorila, da jej ni za tako potrebno in važno progo prav nič. (Poslanec dr. Krek: Njej je samo za tO, da se Schreiner vzdrži!) Izgovarja se, da projekta v polnem obsegu izvršiti ne more, • ker tega državna blagajna ne zmore. Kako se vendar to vjema z dejstvom, ko na drugi strani dajo milijone za lokalne železnice v netnšk h pokra inah, tako n. pr. za 'komaj 30 km dolgo železnico Landeck-Pfunds na Tirolskem 23 milijonov kron, za železnico, državi neizogibno potrebno, ■pa nima denarja! Treba je, da poseže vmes deželni zbor in spregovori glasno besedo o emi-nentni važnosti in potrebi zvezne proge v prvi vrsti za državo, potem za dežeio in okraj. Deželni odbor pa stopi nemudoma v dogovor z deželnim odborom štajerskim •ie če le mogoče se vzajemno ž njim obrni na osrednjo vlado z zahtevo, naj se že v prihodnjem zasedanju državnega zbora predloži načrt zvezne proge. Katero zvezno progo predlagam, sem že povedal v razpravi. Ogreval sem se vedno in se ogrevam s tovarišem dr. Krekom. istotako poslancem kamniškega okraja, za zvezno progo Kamnik-Polzela, ker so tu dani že vsi predpogoji; vsaka druga zvezna proga bi realiziranje železnice zavlačevala morda ad calendas grae-cas. Trasi ran-je se je že izvršilo in tudi revizija trase meseca novembra leta 1907 v zvezi s komisijo za postaje, in s cer vse to na stroške interesovanih občin. Tudi je že štirideset občin kamniškega okraja prosilo vojno in železniško ministrstvo za to progo. Kakor slišim, se hočejo zahtevati dru- ; ge varijante. K temu pripomnim, da za varijanto, ki bi Kamnik izključevala, ne bi mogel nikdar glasovati, ker nočem biti grobokop mestu, v katerem živim in pa-stirujem. (Poslanec dr. Krek: Tudi privo- j liti v to ne moremo!) Zvezna proga, ki bi kamniškega mesta ne tangirala, ki Kamnih gospodarstveno skrajno oškodovala (Poslanec dr. Krek: To je res!), mesto, znamenito po prirodni svoji krasoti in zgodovini. opustošiia in pot.Snila nazaj do veljave navadne, priproSte pogorske vasi. To se ne sme zgoditi! Zaradi tega predlagam: Visoka zbornica sprejmi predlog, kakor se je ravnokar preči tal. 'Deželni glavar: Kateremu odseku se naj odkaže? Poslanec Lavrenčič: Prosim, naj se izroči upravnemu odseku. (Živahno odd-bravame in ploskanje.) f? , Vae Tittisl Ljubljana, 29. sept,('. V vojski velja načelo brezobzirnosti, geslo »Vae vietis!«, gorje premagancem! •Velikodušnost je edinole umestna, če vražnifk prizna svoj poraz in se izkaže, da je vreden prizanesijivosti, ako postane pd-nižen. Naši stvari škodljiva je vsaka velikodušnost nasproti tistim ljudem, ki jih •vse izgubljene bitke niso prav nič naučile in jim je tuja možbeseda. Kako so delali 'premagani liberalci na to, naj preneha ostrejši boj v časopisju! Prvi. ki so prelomili načelo dostojnosti, pa so bili ravno ti liberalci. * Premagana liberalna armada izziva. Poveljstvo ni več v rokah .starega liberalnega generalnega štaba. Liberalni generalni štab tvorijo danes tisti svobodo-•misleci, ki.se odlikujejo z brezstidno nesramnostjo nasproti vsemu, kar le od dg-leč diši po katoličanstvu. Zalar in Ribni-kar, Est in Lotrič in podobne kapacitete (»Svobodne Misli« vihte svoj b'č nad starim liberalnim generalnim štabom. V želodcu jim tiči osobito dr. Tavčar, ki se jim zdi premalo svobodomiseln, dasi ,bi morali znati, da je bil ravno dr. Tavčar tisti, ki je s skrajno brezobzirnostjo kot generalissimus slovenske libera'ne vojske vodil boj z nami na način, kakršnega Slovenci prej nismo 'bili vajeni. Kdo-li je spisal »4000«? Včeraj smo zabiležili, kako je ob- odide Adela naprej v Liverpool, kjer počaka na Mrs. Risley. Ko se gospa zbudi, pokliče po hišnem 'telefonu hišino, enkrat, dvakrat, trikrat, pa čudo. hišina se ni prikazala. Gtispa nato pokliče strežnico hotela istega nadstropja. Ta gre pogledat, zakaj Adela ne odgovori, pa vrne se in pove, da je našla njeno šobo prazno in na mizi pismo, naslovljeno na Mme. Risley. Pismo? Ne! Nekaj vrstic, zapisanih v razburjenosti. .»Gospa, odpustite mi! Čutim, da ne morem pustiti tega človeka. Da sem mogla včeraj to obljubiti, vzrok je bilo vaše blago srce. Sedaj mi je skoraj žal, tako se bojim, da po vsem tem ne bo več maral za-me. Vi vidite, da nisem taka, kakor vi mislite, da sem. Jaz nisem dobra. Jaz sem in ostanem taka, kakor on hoče, da sem. To je moja usoda. Zdelo se mi je, da sega po meni ledena smrt, ko sem se zamislila1 v novo življenje brez njega. Zbogom, gospa! Prosim vas, blagovolite oskrbeti, da se spravijo moje stvari v moj kovčeg, ki naj se izroči za Avrelijo pri hišni oskrb- nici. Vem, da me ne bote iskali ter me;; dali zapreti, tudi me ne bote zasledovali, ko pridem po svoje stvari. Ak;o priložite svojo fotografijo v moj kovčeg, bote še enkrat pokazali svoje lepo srce hvaležni vaši služabnici, ki se ne more več rešiti. A d e 1 a.« Ta podoba, v kateri kaže narava človeška svoje posebne muhe in nepre-racunljive gube srca, ima tudi svoj konec: Mrs. Risley je napolnila kovčeg in vanj položila tudi v zavitku svojo fotografijo in pet tisočakov frankov. Kdor gospo pozna, jo Spozna tudi na tej potezi. Toda kdo bi , pa spoznal ovadnico tatu, žensko lopov?, ki živi od lopovstva na tem, kar je ona storila? Adela je poslala nazaj pet tisoč frankov pod istim zavitkom. Ta nesebičnost in to v takem blatu, iz katerega bi se bila lahko izkopala, je imela svoj vzrok v očitanju vesti, ki ji ni dala prenašati zločina, ki ga je storila svoji dobrotnici. Tukaj je slučaj, da rečemo z Molič-rom: »Zlodja, kod vse se lahko vgnezdi rahločutnost!« zmerjal dr. Tavčar mlade v predvčerajš-. njem »Narodu«. A včoraj so mladi dr. Tavčarja zopet vjeli. Predvčerajšnjim je ibil še mogočni, samozavestni voditelj 'kluba slovenskih liberalnih poslancev v deželnem zboru vojvodine Kranjske, včera; je pa bil ed.noie eksponent mladih liberalnih ljudi. »Cest la guerre!« je zaklical včeraj dr. Triller, ko je zahteval dr. Tavčar v Včerajšnji sej, kranjskega deželnega zbora, naj bodo vsa poročila nat snjena. Tisti dr: Tavčar, ki je v ponedeljek še zmerjal mladi liberalni polit ški drobiž, je storil, kar je zahtevala liberalna mladina. Dr. Triller v svoji odkritosrčnosti je to povedal na vsa usta. Vojna izjava premagancev, podana po liberalnem parlainen-tarju dr. Trillerju, se seveda vzame na znanje. Boj z liberaici nadaljujemo. Veliko bitko-je liberalni nasprotnik že itak izgubil. Vse; kar dela zdaj. so boji, ko se gre za to, da še popolnoma uniči sovražnik, ki se umika. Sicer je dr. Tavčarjev včerajšnji predlog zelo nesrečen za liberalce. Kranjska dežela bo imela ogromne, popolnoma nepotrebne stroške, ker se bodo morale •pTačati tiskovine in vse to le zato, ker •mora po komandi m adega liberalnega polit čnega drobiža dr. Tavčar v deželnem Zboru tako plesati, kakor mu ta gode. Sicer se nahajajo zlobni jeziki — če imajo prav, seVeda ne moremo kontrolirati — ki poredno besedičijo, da je zahteval dr. Tavčar zato t skana poročila, da bo izplačala njegova »Narodna tiskarna« več dividend. Rftvno tisti zlobni ljudje tudi trde, da tiska največ tiskovin kranjski deželi ravno dr. Tavčarjeva »Narodna t.skarna«, plača seveda davkoplačevalec, volivec tiste stranke, ki ima danes večino v kranjskem deželnem zboru. Če je to res, seveda popolnoma razumemo, zakaj hoče dr. Tavčar, naj se vsa poročila natisnejo. Zato dr. Tavčarju gotovo ni krvavelo srce, ko se je udal •preljubi mu mladini, ki ga tako ljubi, da •bi mu najrajši odvzela vse delo, ki ga ima, in sama zasedla vsa njegova častna mesta; seveda vse le vsled velike, goreče ljubezni do njega, da bi lahko ž.vel tisto prijetno brezdelno življenje, ki ga živi zdaj za slovensko stranko zelo zaslužni prejšnji ljubljanski podžupan dr. vitez Bieiweis pl. Tr-stehiški. Poražena liberalna slovenska vojska Vre zasluži prav nikakoga prizanašanja. Ne zasluži, da vodimo ž n;o vojsko po salon-tskihfhačelih. Zasluži usodo sovražnika, ki šci Vnora uničiti! Vel;kodušnost je šele na ■mestu, ko je sovražnik popolnoma uničen, ■kO pr.ztia, da je ponižan in poražen. Pobita ■liberalna vojska noče priznati, da je poražena. Pritlikavec si še vedno domišlja, ;da je velikan in hoče v svoji domišljavosti igrati gigantsko vlogo za vsako ceno. Naši slovenski liberalci igrajo na Dunaju podlo vlogo narodnih izda-jic. Medtem, ko se bije v naši državi odločilen boj .med ■Slovani' in Germani za slovansko enakopravnost, izdajalsko in zavratno hvalijo naši liberalci tisto vlado, ki prav nič ne zakriva, da smatra za svojo glavno nalogo, ohraniti nemško premoč. To je pravo narodno izdajstvo. Stranka, ki dela taiko, ne zasluži drugega, kakor brezobziren boj. Nad kranjskim deželnim predsednikom baronom Schvvarzem so se drli l.beralci v zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora ^tako, kakor bi ga hoteli odreti na meh. Še v predzadnji četrtkovi seji kranjskega deželnega zbora mu je pravil dr. Tavčar vljudnosti. Včerajšnji »Narod« še je povedal baronu Schwarzu me'd drugim Sledeče nad vse prijetne stvari: »Schwarz jc najslabši vseh deželnih predsednikov«, ■»Schvvarz ni za deželo prav nič dobrega "storil, nego ji samo škodoval«, »Schwarzu nedostaje zmožnosti in energije«. Kako so se liberalci1 nedavno Se pridušali, da prekinejo vsako občevanje ž njim! In v včerajšnji seji deželnega zbora vojvodine •kranjske? Od liberalcev družabno in ne Vemo še kako bojkotirani Sclnvarz sedi na svojem sedežu. Odločni liberalni poslanec Gangl nese nekaj glavarju. GlObdko se pokloni, ko stopa mimo sedeža, na katerem sedi kranjski deželni predsednik. Čez nekaj časa zapusti baron Schvvarz svoj sčdež in se poda med tiste ljudi, ki so še nedavno besneli nad njim: »Morilec!« »Ab-zug Schvvarz!«, med tiste ljudi, med katerimi sedi tisti dr. Oražen, ki mu ie molil znano krvavo manšeto pod nos. Zastrmeli ■smo na galeriji nad pogumom Schwarzo-vim, da gre v volčje žrelo. Pričakovali ■smo, zdajle se zgodi nekaj groznega. In •uprle S6 se naše Oči nanj, ki je bil nedavno še najbolj hud na Schwarza, na dobrega našega znanca, liberalnega gospoda deželnega poslanca Turka, velikega, radikalnega slovenskega graščaka. Zasmejati smo se morali, ko vidimo, da Dijaškega podpornega društva«, ker sc ne — upa! Noče se zameriti, revica! Tako j .večkrat naredi in zato naj si svoje moralne lekcije rajši prihrani! + Kako daleč zamore človek pasti. V zavednih Selili na Koroškem je vlada razpustila krajni šolski svet, ker je 'zahteval, da se mora z njim slovensko urado-vati. Slovenci so napravili sijajen protestni shod. Neka prodana renegatska duša pa piše o tem v »Štajercu« takole: »Velko frsomlingo smo imeli; vclko so govorili, a pa resnice prav mav. Brejc, Grafenauer, Gregicov Honsi in njih še več dobro so znali hujskati nas. Ja pa baram vas: kako pa je bilo, da je biv sevšč šolski svet izpojen? Vam vsem je znano, kako so nas moži šolskega sveta poučevali, da nam ni treba našo mladino v šolo pošiljati, kar smo jih tudi ubogali. Šolski svet pa -je moral napraviti gvišno še več; od tega nam pa mi'ar 'ej ne verno, to nam sevšč •hospudje tudi ipravice ne povejo. Če bi nič ne bili krivega napravili, bi jih tudi ulada spodti ne mogva. Ta bo ja najboljši vedela, kaj je prav in kaj neprav. Mi pa boga hvalimo, da nas niso zavolj tega šolskega štrajka štrafali. Kaj pa vi gospodarji napravite 'z hlapcam, če vam ne uboga? Naprej ga napneste! Vi bi se tudi lepo zahvalili, če bi becirk potem spoznal, da ga morete še zanaprej ohraniti. Ravno taku je tudi z našam šotskam' svetam. Nagovorili so vas vse — jez roke nisem vzignil — da morete reku rs zoper vlado napraviti! Prav je! Ce bi šolski svet nič krivega ne bil napravil, bi ga vlada tudi kaznovati ne mogla. Tako ima pa vlada gvišno prav; ona ne bo sama sebe zaso-dila. Vidite! Procesa gvinjali ne bomo. Plačati bomo mogli! Kdo od nas pa bo pri tem' kaj zaslužu? Brejc, ki bo proces peljal — saj Šimi mu je dal oblast, mu se je pošribal. da rekurs napravi. Veste zdaj, zakaj je Brejc v Sele prišu? Da kaj zasluži! Kdo pa bo proces plačal? Ge-imajnda! Kdo pa je to? To je vsaki, kdor vsem govorom in polni navdušenja in og-ja za našo sveto stvar so zapustili shtid željo, naj bi se še večkrat priredili taki eštanki! Dal Bog, da bi seme. ki se je sejalo v srca teh dobrih mladeničev, lepo skalilo in obrodilo bogat sad za naš na- rod. Naj končani svoje poročilo z besedami g. župnika Pešca, ki je zaklical: Ves trud nasprotnikov bo prazen nikdar ne spravi nas narazen. Mladost krščanska vstaja, roke si skup podaja, nikdar se ne omaja! Medved, »Poezije«, II. del. Cena 3 K 50 vin., v elegantni vezavi 5 K 40 vin. — Ime in veljava A. Medvedova sta tolika, da je odveč priporočati proizvode njegovega neizčrpnega pesniškega duha; kakor je prva zbirka njegovih pesmi vsakega razveselila po globokomiselnosti in mar-kantnosti obiike, tako povzdigne druga zbirka še bolj pesnikovo vrednost in velikost. »Dolina krvi « (Glenanaar). Roman. Napisal sloveči irski pisatelj kanonik Avguštin Sheehan, poslovenil iz angleščine Franc Bregar. Osmi zvezek »Leposlovne knjižnice«. Cena broširanemu izvodu 4 K 20 vin., vezanemu pa 5 K 80 vin. — Ta najboljši roman slovečega irskega pisa-j telja kanonika Sheehana obsega žalostno zgodovino nesrečnega irskega naroda, nad katerim so Angleži kronali krivico in jej prepustili popolno gospodarstvo, irska vstrajnost, s katero se je to mučeniško ljudstvo borilo za vsako grudo rodne zemlje in za vsako črko katoliške veroizpovedi, nima para v zgodovini. Jse kot naravna lamiznavoda čvrste in kot zdravilna voda zoper leikoie organskega dihanja in zoper bolesti želodca in mehurja najbolje priporoča. sme pač vsak kupovalec, tako tudi kupovalec pra-tike. Izbira pa ni akor ni težka, kdor le površno pogleda v ravno izšli letnik naše ,.Družinske Pratike" s podobo sv. Družine. Toliko in tako raznovrstnega beriva ne nudi nobena pratika in zatorej naj se povsodi odločno zahteva le prava naša pratika. Cena 24 vin., po pošti 10 vin. več. Dobiva se povsod, kjer je pa ni, naj se naroči naravnost iz Ljubljane. — Somišljeniki širite jo povsod. 2358 Svarim tem potom vsakega, moji ženi Frančiški rojeni Milavec na moje ime dati kako posojilo ali kaj enakega, ker jaz zanjo nisem plačnik. 2718 1—1 V Lukovici dne 28. sept. 1909. Alojzij Cerar, trgovec in posestnik Kupim več vagonov kislih za Ponudbe na naslov: Janko Klun, trgovec Škofjaloka. 2716 12-1 Proda se velika 68/47 cm iz javorovega lesa z orehovim okvirom, bogato izrezljan, slovanski motivi. Primerna je za kako župnišče ali i dvorano Marijine družbe. Gosp. kupcu se pošlje fotografija na ogled! Fr. Ropret, podobarski pomočnik pri g. I.Vurniku, Radoljica. 2719 l-l Nc.V.— Dražbeni 2713 Pri podpisanem sodišču oddala se bode dne 18. oktobra 1909 ob 10. uri dopoldne v sobi št. 16 zavezancu Adolfu Kreuzberger na podlagi odločbe c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju z dne 14. junija 1901, štev. 75.714 pristoječa koncesija za napravo obrtnega obratovališča v svrho napeljave električne luči in sile v mesto Kranj potom javne dražbe v najem. Najmanjši ponudek znaša 600 K, varščina 300 K. C. kr. okrajno sodišče Ljubljana, oddelek V., dne 21. septembra 1909. toi tcai rrai rc^i | fpah rr^if^^rp^ff^ ig^^n^irs^tgat^^ia^f g^g^is^ Brzo-samopisnica s popolnoma vidno pisavo ST0EWEF^-Rekord je vrhunec moderne tehnike na polju pisalnih strojev. Do 14 udarcev na sekundo. — Do 20 prevdarnih kopij. Najlažji in najbolj miren udar tipk. — Priprava za dvojnobarvni trak, tabulator in še 60 drugih vrlin. - Edina popolna slovenska klavljatura. ■ V lastnem interesu naj nihče ne kupi poprej druge samopisnice, predno si ni ogledal STOE-WER-Rekorda. - Zadostuje samo, da primerjate ta stroj z drugimi, in nehote pridete do zaključka, di je Stoewer-Rekord zbok svojih vrlin, ki jih ima pred vsemi drugimi, najboljši. Prepusti se brezplačno na poskušnjo. Prospekte pošilja zastonj GgOflna plačila na obroke Glavno zastopstvo STOEWER za Kranjsko in Hrvaško Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/1. (doslej Mestni trg 8.) 100130010000010000001000000100000100000 Učenca za krojaško obrt sprejme Fran. Šoukal, krojač, Ljubljana Pred škofijo štev. 12. 2678 3-1 Rojaki! Slovenke! Društva! Spominjajte se z darovi Slo-:: vencev v Št. Hju! :: St. 4682/09. Razglas. d 2600 D C) c 500 >i ca 1800 » N 1100 >i O 3200 » 1 2100 ii JZ1 700 ii -C * 2300 II "o X) 200 II ca N 3000 »i > 13000 ii 600 i o e ca N o t-ca 3200 4500 >i C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje s tem za dražbo sledečih odpadkov in drugega starega blaga pismeno konkurenčno razpravo: 300 kg ličje pletenine, odpadkov trojnika, „ domačega platna, jutnega it črnega „ hodničnega „ „ jutnih niti „ vrvic vrvi „ vrvic (motvoza) „ papirja finega belega „ „ navadnega mešanega „ „ cigaretnega nečistega nadalje že rabljene jutne embalaže, še pripravne za zavijanje in, sicer: 4600 kg okoli 19000 kosov prevlek, tanka in redka tkanina 140—180 cm dolga, 80 cm široka okoli 9000 kosov prevlek, pleteninasta tkanina 180—220 cm dolga 23—35 cm široka okoli 1300 kosov prevlek pleteninasta črna tkanina 180-220 cm dolga, 23—35 cm široka. 4000 kg litega železa (odlomkov) starega nepovitega 4100 „ „ „ ožganega 2700 „ kovanega železa, mešanega z žico in veznim železom 400 „ železne pločevine, stare nezavite 680 „ cinkove „ „ „ 100 „ medene „ „ „ 100 „ medi „ 700 „ železnih iveri v zabojih 400 „ medenih iveri bruto za neto 35 „ medene pletenine stare nezavite 2400 „ odpadkov stekla v sodih in zabojih bruto za neto Pismene, s pobotnico kake c. kr. blagajne o 10% vloženem vaaiju, opremljene in z 1 krono za polo kolekovane ter na naslovni strani zavitka v napisom »Ponudba za prevzetje odpadkov11 označene ponudbe vložiti se morajo najpozneje do 19. oktobra 1909 dopoldne pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani. Za vložitev vadija porabiti se morajo trije predpisani zaznamki (položni formularji) ki se dobivajo pri c. kr. blagajnah. Ponudbe se lahko stavijo na prevzetje posameznih odpadkov ali pa vsega blaga, vendar se morajo navedene cene glasiti v številkah in besedah za vsako posamezno vrsto razpisanih predmetov za 1 meterski stot in loco c. kr. tobačna tovarna v Ljubljani. Zdražitelju se prepuste samo razpisane množine starega blaga, ne pa tudi one, katere bi se med tem časom znabiti dalje nabrale. Ponudniki morajo se v svojih ponudbah izrečno zavezati, da spravijo, v slučaju da postanejo zdražitelji, blago najkasneje v teku treh tednov po sprejemu zadevnega obvestila proti prejšnjemu plačilu iz tovarniških prostorov. Ako se ta pogoj ne izpolni, zapade vadij, ne da bi se erar s tem odpovedal pravicam, pristoječim mu po dvor. komor, odloku z dne 12./8. 1825 in § 908 a, b, v dr. zak. Razpisano blago se lahko vsaki dan med navadnimi uradnimi urami ogleda in se po ponudbeni razpravi ne bode oziralo na poznejše ugovore radi neugajajočega blaga. Ponudniki jamčijo s svojimi ponudbami do odločitve c. kr. glavnega ravnateljstva tobačne uprave na Dunaju o konečnem uspehu ponudbene razprave. V slučaju sprejema katere ponudbe pridrži se vloženi vadij kot kavcija do popolnega breztožnega konca kupčije. Pri nesprejetih ponudbah vrne se vadij takoj po odločitvi o uspehu razprave. Na ponudbe, katere ne odgovarjajo popolnoma vznačenim pogojem in se prepozno vlože, se ne bode oziralo. 2715 3—1 G. kr. tobačna tovarna v £jubljani. dne 25. septembra 1909. SJBORSSflf«r ,1 * Spžfet, Cei_owe is?. Trst sprejema vloge na knjižice in na teko Ci račun, ter je obrestuje po čistih - Delniška gnavnica - g Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzn. m K 3(000«000i r Podružnice Spiget, Celovec in Trst_- Rezervni fond -M 300.000. , T" a za mn "Mlis mmll Basu. Puch, (Mo). Globus, Regent ln dragih foecialnlU znamk ter posameznih delov. Izposojevanje koles prejem Koles m eiBsIllFaBje, : poniklanje tsr umita : s©?idKfl> in eerao« Ljub3jan«s, Bunsajska c» št. S« Ugodna prilika!! en do dva vagona izvrstno ohranjenih, zelo močnih Slovenci, pozor! pri nakupovanju vencev. Jujubljana, ^jnurgji priporoča največjo zalogo krasnih Eunanja naročila se izvršujejo :: hitro in točno. :: a - Sene Brez konkurence! - so IzSle nove dvo-| slovenske plošče S Cena 4'— kron« In po 2 K 50 t. Velika zaloga 25 Kron naprej. Dobi se tudi na mesečne obroke. Zato zahtevajte tako] brezplačno cele eramoTonov ln raznih plošč, .*. urar in optik Ljubljana, Stari trg 26 skoraj novih, enkrat rabljenih, od 300 do 400 litrov in od 600 do 700 litrov, za vino zelo priporočljivih odda takoj po jako nizkih cenah tvrdka y.i Siiia Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 2. 2707 5-1 ospodična mmme&m izurjena v šivanju in risalnem kroju, želi takoj službe v privatni boljši hiši v mestu ali na deželi. Pod naslovom: 2669 3-1 Šivilja, Ljubljana (poštno ležeče). Val. Bertoncelj, čevljarski moj-2708 ster v Mojstrani išče 2-1 m J OMBsaJskai cesta 87, LjufeSjana. _ «»32 52—1 iz prvih tovarn Avstrije: Dur-kopp, 5tyria (Puc®s)« W®ff®MPad. v Izborr.a konstrukcija in elegantna t/vrSitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. lezenje poučujemo brezplačno. © pisalni stroji. ** Ceniki zastonj,', in fp&nkgs ¥ odvetniško pisarno v Celju se v kratkem sprejme konclpijent (prednost ima substitut), solicitator, steno-graf in eventualno strojepisec. Naslov v upravništvo. ==3*HIfes Dobro izvežban, zanesljiv, 18 let star « j »i Odda se več mesečnih sob od 24 kron naprej. 2534 1 295 1-1 prav močni za vino pripravljeni, eden del od žganja, v obsegu želi stopiti v službo takoj v kako špecerijsko, mešano ali inanufakturno trgovino. G. p. n. prejemniki naj blagovolijo nasloviti na ..Marljivost" 72, Kamnik, Poste restante 2677 Službe išče oženjen o J« • o orgam ki je dosedaj služboval v večjih župnijah, ter je zmožen voditi večje pevske zbore. Nastopi lahko takoj, ker je sedaj vsled vojaščine brez službe. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo ..Slovenca". V "»a k' Rnton Zollner, sedlarski mojster Weissbriach-gasse št. i O v Beljaku, Koroško, želi učenca iz poštene hiše, krepkega in zdravega v starosti od 14 do 15 let. Dobra hrana in druga hišna oskrba. Ponudbe naj se pošiljajo pismeno, pod zgornjim naslovom. 2644 (1) Proda, se skoro nov Naslov v upravništvu »Slovenca". 2666 3-1 od litrov 56—70 od litrov 180—250 „ „ 100-120 „ „ 250-450 „ „ 120-180 „ „ 500-700 nadalje sodi z vraticami od 800, 900, 1100, 1200, 2701 3—1 , 1500' 180°, ^1000 in 5000 litrov se dobijo prav po nizki ceni M EJnffMflifflB f«* v Ljubljani, poleg pri tvrdki lil. l&UiSlIKl (%K»Ua Kosler. pivovarne. Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Pnch-kolesa: ..Specijal" Pnch-kolesa.......K 150 — ..Cnrier" kolesa............ 115-— Najboljše pnenmatike Reithotfer-jeve. — Najnovejši 527 šivalni stroji od K 66- - uaprej. (t) Za preknpovalce ista cena, kakor v tovarni! Ker prodajam brez potnikov, vsled tega vse blago veliko cenejo. Ceniki zaston] in poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem FR. ČUDEN nrar ln trgoveo y Ljubljani. Dež, lekarna pri »Mariji pomagaj'1 ML Leustek Ljyblljana, Resljeva o. I zraven cesarja Franc Jožefovega jttbil. mostu priporoča ob sedanjem času za jeiranje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže Dorševo med. ribje olje r&S Ijivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano Tauso = chiain tinktura za lase, katera okrepčuje iasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabiinim na-vodom ! K. 2700 Slovita Melosine nstna in zobna deluje izborno proti zobobolu In gnji-VUlid iobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust, — Steklenica I K. Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in ceni-Ikih. Med. Cognaca, Malaga, puma itd. B razpošilja po pošti vsak (lan dvakrat. Proda sc pod ugodnimi pogoji in za nizko ceno 1913 i na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta štev. 20. Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30. ki jc vešč nemščine in ima veselje do stvari, išče zdravnik v Trstu. Nastop takoj, plača 30 kron in vse prosto. Oglasi na dr. Bleivveisa, Ljubljana, Cigaletova ulica 7. 2698 1—1 Edini ugoden nakup t i 40 metrov cefira, barhenta, Hali nele. volnine itd. iepo zbranih, v | kosih 1—8 metrov pošilja franko po ■ povzetju za 18 kron slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1 0. J. KauIM a M v Podčbradih, Češko. N'aro£ite takojI — Priporočilo! Veleč. gospod V. J. Havliiek a bratr, Podčbrady. Zadnjo posiljatev sem sprejel z veseljem in se ml je reio dopadla. Prosim, pošljite mi ie 40 metrov ostankov a ... Spoitovaniim V.V.Neu»tya, Uhry, 16, II. vseh poslovnik transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM za vsa oiavna in stranska mesta tn- in inozemstva. Izdajatelj: Dr. Ignacil Žitnik MENJHLNIČMH DELNIŠKA DRUŽBA NAKUP IN PRODAJA g OSREDNJA MENJALNICA: * DUNAJ L, WOLLZEILE 1. vniro • Baden,ČeškaKammc3,ČeSkaLipa,Brno,MoravskiZiim-ruui U&1UI.IC. bergiModling, Novi jičiu, Pizeu, Praga, Liberce, Cvitava. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnlc, srečk i. t. d., i. t. d. Zavarovanje proii m pri Milili sraDH in vredn. papirjev. j 5 Prospekte in cenike premij zastonj in franko. Odgovorni urednik: Ivan Štele,