SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 pld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 jld., za en mesec 1 &ld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 pld., za pol leta 6 *Id., za četrt leta I yld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 grld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni". Vodnikove ulice št. 2. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat ; 15 kr., češe tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednIStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsuk dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/ifi- uri popoludne. ¿•Štev. 203. V Ljubljani, v torek 6. septembra Letnik XX. O katoliškem življenju. Govoril ob III. slovesnem shodu I. slov. katol shoda dne 31. avgusta špiritual dr. Pavlica. Slavna gospoda! Rešili smo stavljena vprašanja, imamo je že spisana in ponesemo domu, ali meni se vse zdi, da Vas mori ob koncu katoliškega shoda še eno vprašanje, katerega nismo rešili na katol. shodu, kako li bomo vse to vršili, kako naj začnemo? Vse lepo, ali vprašanje je, da li se bode izvršilo. Lepe stvari smo izrekli o šoli: ali — ali: kaj pa bo? Lepe stvari so spisane o agrarnem vprašanju, ali k d o b o plačal davke, kdo bo dolg odpisal. Lepe o narodni organizaciji, ali pri nas so nam ljudstvo tako razdružili, da niti ne upamo, kje bi--- Jaz pa pravim vsem, res ne vedo, kje bi začeli in posebe še svojim sobratom duhovnikom: „Nolite timere pusillus grex." Nikar naj Vas ne skrbi to in ono — ampak skrbimo samo: da sebe posvetimo, da ljudstvo posvetimo, da bo krščansko živelo. Vse drugo bo dodano. To bo sad zadosten katol. shoda. Zato tudi v naših resolucijah: „Katoliški shod izjavlja, da mu je pred vsem namen, poživiti versko življenje." Blaženo pa ljudstvo, ki Bogu služi, krščanski živi. Takemu ljudstvu ni se bati pogube, ni se bati, da propade, ker ima zaslombo v večnem Bogu. Cital sem v nekem slovenskem listu, da načela krščanska mogo sicer vzgojiti pobožne in dobre pa boječe ljud.i, ali nikakor ne neustrašenih, pogumnih in odvažnih značajev, kakeršnih je uprav namSlovencem najbolj treba. Tako! Torej načelo poglavitno krščanskemu življenju: Jaz sem vstvarjen od Boga in Bogu služim, toda Bogu edinemu : in nikomur sicer ni na nebu ni na zemlji? To jekleno načelo naj vzgaja ljudi omahljive? Mar-li bodo nejasna in negotova mnenja filozofov nam dajala jeklenih značajev? In milost božja, ki voljo človeško krepi in podpira, nima nam dati trdih in jeklenih značajev? Tedaj bodo ljudje trdni in stalni brez milosti — v oblast dani grehu in strastem? Slavna gospoda! Nečem Vas truditi z logičnim dokazovanjem, ali opominam Vas, da je dandanes tožba občna : Naš vek ima obilo pridnih in učenih mož — ali nima značajev! V starejših časih je bilo manj učenosti, ali več jeklenosti in značajnosti? Odkod pač to? Zato, ker našemu veku manjka: 1. načel večnih, katere je zamenil z negotovimi mnenji novodobnih filozofov. 2. Ker nima milosti, ki bi mu pomagala v boju z grehom in smrtjo. Za vzgled, kake značaje vzgaja načelo krščansko in milost božja, vzemimo svetnike katoliške cerkve, v katerih najlepše in najsijajnejše odmeva: popolno krščansko življenje. Ti so pravi, čisti vzori človeštva, ti so istiniti dobrotniki človeštva, ti so resnični preobrazovatelji sveta. Zgodovina nema lepših imen od imen svetnikov, pa tudi nema jekle-nejših značajev, nema večjih, v socijalnem življenju narodov pomenljivejših mož od sv. Benedikta, sv. Frančiška, sv. Ignacija, sv. Vincencija Pavljanskega 1 Da so prišli k njim vsi kralji in cesarji, da so prišli vsi bogatini, pa jim ponudili vse nasladnosti, vse bogastvo, vso oblast na zemlji, in to ne samo za kratek čas enega človeštva življenja, ampak za 1000, za vso večnost, s pogojem, da bi se izneverili le eni najdrobnejši postavici božji, s kakim krščanskim ponosom, s kako opravičeno jezo bi jih bili odbiii! Naš odsek bode predlagal Vam, slavna gospoda, naj se izreče zahvala tudi tovarištvu Jezusovemu. Kdo je utemeljitelj tega slavnega reda ? Sv. Ignacij Loyola. Vstavimo se pri temu možu! Koliko imen hrani zgodovina, ki bi se mogli meriti s tem silnim krščanskim junakom? Kaj je Napoleon veliki pred njim? Duh njegov junaški pa veje zdaj še v njegovem imenitnem redu. v tovarištvu Jezusovem. Naj naša zahvala ua katoliškem shodu izrečena, izraža tudi našo iskreno željo, da se tudi ta vele-kulturni red ne samo nastani, ampak prav vtabori na našem krasnem slovanskem jugu! Kakor nam bodo drugi redovi pomagali vzgajati ljudstvo, tako nam vzlasti Ignacijevi sinovi izgojili polno krščanskih velemož, izobraženih, bogaboječih, neomahljivih, jeklenih. Pa naj se le spravljajo nanje naši politični in literarni pigmeji, ki so zares lepi značaji. Sicer se prav drzno in svobodno postavljajo, ko pa pride čas volitev, so pripravljeni odkriti se vsakemu sv. Juriju, če je še tako slabo naslikan. Govorijo grozno oblastno, ko pride čas volitev, pišejo tako pobožna pisma župnikom, kakor bi jih bila sama sv. Terezija narekovala. Takih značajev mi nečemo! Slavna gospoda! Reke) sem, da Vas nikakor nečem truditi z logičnem dokazovanjem, bodi mi pa vendar svobodno pojasniti Vam z enim vzgledom, kake može, kake zuačaje vzgaja milost božja in pobožno krščansko življenje, a kake omahljivce in strahopetce novodobna brezverska filozofija. O slovečem nemškem pesniku Goethe-ju sem slišal v šoli, da je „das Ideal harmonischer Bildung". Ta vzor harmonične vzgoje proslavljal nam je znan slovenski pisatelj kot posebno plemenit značaj. Mi pa vemo, da je brez Boga živel in pa brez Boga umrl; mi vemo, da je bil odkrit neprijatelj, da sovražnik Kristusov! No, gospodje slušatelji, blagovolite si ogledati ta plemeniti značaj — ta vzor harmonične vzgoje. Ko je siloviti Napoleon teptal nemško domovino in nemško ljudstvo, ni imel oni plemeniti značaj poguma, da bi prijel za puško, niti toliko poguma ne, da bi vsaj z eno dobro pesmico navduševal koga v boj za nesrečno domovino. Ko so pa tudi njemu zvenele krogle okolu ušes, letal je plah po vrtu in zatekel se je naposled prestrašen k svoji — ženi. Drugi dan pa ga je doletela visoka čast: da se je smel prav nizko — nizko pokloniti — Napoleonu. In ta plemeniti značaj zložil je Napoleonu tudi pesen. Zares: vzor harmonične vzgoje! Zdaj pa oglejmo druzega moža-veleuma, pesnika nebeške pesni, katerega ne slavi samo italijanski narod, ampak vsi krščanski narodi. Dante je bil vzgojen po večnih krščanskih načelih, voljo mu je krepila pobožnost in molitev, katere se ni nikoli naveličal niti sramoval. Ko je v domovini vspihla revolucija: Dante je zgrabil za orožje in po brez-vspešnih borbah iskal je v vojski krvavi miru. Bogu pa je bilo všeč ta značaj okrepiti: v prognanstvu in velikem uboštvu. Doma so mu prodali hišo in vso imovino. Hodil je od grada do grada, od samostana do samostana z nepopisljivo britkostjo v srcu. Naposled se je povrnil ljubi mir lepi Florenciji. Dante pa je tako že po vsej Italiji zaslul po svojih delih. Vsled tega sklenilo je ponosno floreutiusko starejšinstvo pozvati svojega slavnega nesrečnega sina v domovino. Poslali so posebe izbrane poslance, ki so mu objavili, da sme zopet v domovino, toda s pogojem: da v spokorni obleki obišče neko cerkev, da da, s tem javno zadoščenje svojim premagancem. Kaj? odgovoril je pesnik: mož krščanski, s krščanskim ponosom in z opravičeno nevoljo: jaz naj se podlo ponižam in zavržem pred svojimi krivičnimi neprijatelji. Ali ni povsod isti Bog? ista njegova resnica? ista njegova milost? Ali naj bom jaz mož brez časti? In obrnivši se k poslancem jim je rekel: Idite v Florencijo in povejte staiej-šinstvu: „Ako častna pot ue pelje v Florencijo, jaz ne pridem tja nikdar!" Umrl je vrli mož, krščanski pesnik, pobožen kristijan; umrl je v prognanstvu, v uboštvu — z britkostjo v srcu do konca dnij daleč od svoje ljubljene domovine. Vprašam Vas mladinoljube slovenske: po katerem vzgledu hočete vzgajati našo slovensko mladino? Vprašamo pa tudi visoke vlade: Ali si želite mladino Goethejevo ali Dantejevo v slučaju vojske ali v slučaju domačih neprilik? Slavni gospodje! To čeznaravno življenje, to vzorno življenje, življenje po milosti božji, je samo v cerkvi katoliški mogoče, v cerkvi katoliški, ki se bori na tem svetu za vero Kristusovo, v cerkvi katoliški, ki praznuje večen praznik v nebesih. Brez cerkve ni krščanskega življenja: ker ni zakramentov, ni milosti božje, ni blagoslova. Cerkvi svoji edini obljubil je Jezus Kristus sv. Duba, pravi vir svetosti, posvečevalca vernih src. Kjer je cerkev, tam je Kristus do konca sveta: in to pri vseh narodih po vesoljnem svetu. Kdor bi tedaj hotel brez cerkve živeti, živel bi brez Kristusa, brez sv. Duha, tedaj brez milosti, brez blagoslova. Cerkev je Petrova; druge cerkve Kristus ni vtemeljil, samo eno cerkev in to je sezidal na skalo, na Petra. Kjer je tedaj Peter, kjer poglavar svete cerkve, kjer so vladike z vrhovnim poglavarjem edini, kjer so duhovniki s škofi združeni — tam je: cerkev Kristusova, tam je Kristus! Razumemo pa vedno in ne moremo drugače razumeti: razumemo pravim vedno papeža, ki zdaj vlada; škofe, ki so zdaj živi, zdaj, danes 1. 1892, duhovnike, ki so zdaj z nami. Nikakor pa ne menimo duhovnikov, ki so že bili, ali še-le bodo, ali pa morebiti duhovnikov, ki bi morali biti, pa jih nikjer ni! Pred Leonom XIII. bili so drugi papeži, morda svetejši, morda modrejši, morda učenejši od LeonaXIII., toda oni niso bili nam poslani. Poslani so bili našim dedom, nam pa ne. Prav tako bodo za Leonom XIII. drugi, morda res modrejši, morda res učenejši — oscbito ako bodo hodili k našim učenim politikom v šolo — ali tiste bode Jezus Kristus poslal ne nam, ampak zanamcem! Isto velja o škofih in duhovnikih. Slavni gospodje! Vse to je nam treba povdarjati proti nekaterim sofistom, ki pravijo, da bi radi priznali in spoštovali papeža, škofe, duhovnike — pa ue tiste, ki so zdaj! Cerkev Kristusova je tam, kjer je papež, katerega je Kristus poslal nam, kjer 60 škofje nam poslani. Tedaj cerkev Kristusova je za nas Slovence tam, kjer je papež Leon XIII., rojen Pecci v Karpineti, ne Leon XII. ali XIV., kjer je naš nadvladika Alojzij Zorn v Gorici, ne kdo pred njim ali za njim, kjer je Missia, ne kdo pred njim ali za njim, kjer je Napotnik, ne kdo pred ujim ali za ujim. Kjer pa je cerkev Kristusova, tam je Kristus, tam je sv. Duh, tam je milost bežja, blagoslov božji. Druge cerkve Kristusove zdaj, t. j. I. 1892 ni na vesolinem sveto, drugega krščanstva ni, drugega katoličanstv* ni! Kdor ui s to cerkvijo, ni s Kristusom, kdor te cerkve ne časti, kder te ne pripo-znava: ni v cerkvi — ni katoličan. Tak človek, taka strauka, tak časopis pravi: No bi že bili tudi katoličani, ko bi bili živeli pred 50. leti, ko je še vladal oni papež — ko še živel oni škof — ali zdaj pa nismo! Izven te cerkve tedaj ni krščanskega življenja. Zunaj te cerkve je mogoč včasih neki prazen pijetizem, neka ženska ali pesniška sentimentalnost — pravega katoliškega življenja pa ni, niti ne more biti! Slavni gospodje! Že nekolikokrat v zgodovini pojavili so se posebne vrste razkolniki, ki so hoteli imeti krščanstvo brez cerkve, brez papeža, brez škofov, brez duhovnikov. Tako podobno sekto imamo z !aj na Ruskem, kjer dela vladi iu državni cerkvi mnogo preglavice! Tam zovejo tiste razkolnike: brezpopovce, a njih nauk ali razkol: brezpo-povščino! Slavni gospodje! Brezpopovcev je pri nas tudi obilo in brezpopovščina se širi. Vladi sicer ne delajo ueprilik, toda cerkev katoliško in njene poglavarje, nieno posvečeno osobje črtijo in o vsaki priliki blatijo. Toda mi črnci bi še prenesli, ker tudi mi včasih vdarimo. Naj bo v božjem imenu, ali sveta jeza mora zgrabiti nas in vse krščansko ljudstvo na Slovenskem, da so se ti nesrečneži lotili blatiti tudi naše vladike in pa samega namestaika Jezusa Kristusa ! Za to pa je bila sveta, stroga dolžnost katoliškega shoda, da izreče v imenu vsega slovenskega naroda: „neomahljivo vdanost, zvestobo m p o k orščino d o s v o j i h dušnih pastirjev, škofov in rimskega papeža". Katoliški shod je to storil s prepričanjem, da našemu narodu ni življenja, ni obstanka, ni blaginja, ni zveličanja brez cerkve katoliške. Katoliški shod je to storil s prepričanjem, da brez cerkve je naš narod brez bodočnosti, s prepričanjem, da oni, ki bogoskrunuo roko dvigajo na cerkev, so grobokopi slovenskega naroda. Naša sveta dolžnost je tedaj, -telj za kmetijstvo.) Naše katoliško-politično in gospodarsko društvo je dal 21. maja t. I. vložilo pročajo na c. kr. poljedelsko miatsterstvo, naj bi tiste dfištvu naklonilo nekaj podpore, da bi moglo priskftorti slovenskim kmetovalcem nekaj poučnih govorev o kmetijstvu in gospodarsko prilogo za „Mir". Zdaj smo dobili odgovor. Naša prošnja sicer, žalibog, ni bila naravnost uslišana, vendar pa se je ♦iefflto miniaterstvo za poljedelstvo nekoliko ozrlo »a naše potf«b#. Dovolilo je namreč ko-I roški kmetijski družbi 700 gl d. letne podpore, da tista nastavi učitelja za gospodarstvo in planinarstvo pod tem pogojem, da mora biti popolnoma zmožen slovenskega jezika, zlasti koroškega narečja, in sposoben za poučne govore o vseh strokah kmetijstva. Odlok, ki ga je društveno pred-stojništvo prejelo, se glasi v slovenskem prevodu-Št. 11.383. Castitemu predstojništvu katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem v Celovcu. Visoko c. kr. poljedelsko miuisterstvo je z odlokom od dni 9. t. m., št, 10.950, c. kr. kmetijski družbi koroški obljubilo 700 gld. letne podpore, da tista nastavi učitelja za gospodarstvo in planinarstvo na kmetijski šoli v Celovcu pod tem pogojem, d a mora biti učitelj p o p o I n o m a z m o ž e n slovenskega jezika, posebno koroškega narečja, in v stanu, predavati o vseh strokah kmetijstva v slovenskih delih Koroške To se vsled odloka vis. c. kr. deželne vlade od dne 16. t. m., št. 11.281, naznanja čast. društvenemu predstojništvu na njegovo prošnjo do vis. c. kr. poljedelskega ministerstva z dne 27. maja t. 1. Magistrat v Celovcu dne 19. avgusta 1892. Dr. Posch 1. r., župan. Toliko smo tedaj dosegli, da dobimo kmetijskega učitelja, ki bo imel, kakor vis. c. kr. mint-sterstvo izrecno poudarja, poleg kmetijske šole še to nalogo, da bo o kmetijstvu predaval v slovenskih krajih dežele v slovenskem jeziku. V koliki meri in kako bo to dolžnost izvrševal, to je odvisno od c. kr. koroške kmetijske družbe. Zanaprej ne bomo sodbe izrekali; ko bi pa družba vspešno delovanje učitelja ovirati skušala, vedeli bomo, kam se nam je pritožiti. Omenimo pa takoj le-to: V ministrovem odloku smo nekako nezaupljivo gledali besede, da mora novi učitelj zmožen biti „zlasti koroško-slovenskega narečja". Minister grof Falkenhayn ne poznd slovenščine in njenih narečij ter ne vi, koliko je koroška slovenščina od kranjske ali pa od pismene različna. Verojetno je torej, da so mu iz Celovca medveda natvezli, s katerim sploh radi svet slepijo, da je koroška slovenščina od pismene čisto različna in da Korošec Kranjca niti ne razume. Bojijo se namreč kakega Kranjca ali Štajerca, ki bi imel nekaj n ¿rodnega duha v sebi; rajši bi oddali to službo kakemu koroškemu nemškutarju. Res pa je, da koroški Slovenec razume Kranjca brez težave in tudi pismeno slovenščino, v kateri prebira molitvenike, časnike in Mohorjeve bukve. Našim kmetom bi čisto nič ne škodilo, ko bi se te pismene slovenščine tudi v navadnem pogovoru po-prijeli. Ako bi pa kmetje med govorom kmetijskega učitelja res kake besede ne zastopili, saj ga lahko vprašajo, in on jim bo rad besedo razložil. Vprašamo tudi, kje se Nemcem predava ali govori v kakem narečju? Sicer smo pa tudi mi za to da se z ljudstvom bolj po domače govori, kar bode vsak lahko zadel, ne samo Korošec. Mi zdaj ne poznamo nobenega koroškega Slovenca, ki bi bil izučen v višji kmetijski šoli, zato res ne vimo, kaj bo naša kmetijska družba naredila in kdga bo nastavila za teh 700 gld , do katerih ji je pripomogla prošnja našega slovensko-političnega in gospodarskega društva. Iz tega ukrepa se pa zopet vidi, da je nam Slovencem pri vsaki priliki sojeno, biti podlaga tujčevi peti. Iz Otonračan (Moravsko), dni 2. septembra. Že često je poročal „Slovenec", kako se pri nas snujejo katoliško - politična droštva. Bil je že skrajni ¿as, da so 66 lotili pravi prijatelji ljudstva tega najzaslužnejšega dela — organizacije v gmotni in duševni prospeh našega naroda. Precej se jih je že osnovalo iu mftogo so že dosegla ta društva, veiid»r se mi zdi, da bi bil vspeh še večji, č« bi govorniki popularneje govorili. Nova so in zato je treba, da se najprej pobrinejo za časni blagor ljudstva, zato, da mu postanejo zanimivejša in bližja njegovemu dosedanjemu dušuemu obzorju. Ce se to zgodi, postanejo ta društva pri nas velesile. Druga vrsta društev je liberalua. Na čelu jim stoji peščica nravno propalih ali pa omejenih ljudij, katere je zapeljal po odstopu Pražakovem po celem Moravskem razširjeni klic: „v opozicijo!"; in gotovo je, da morajo poslanei se udati, če nočejo, da nastane najhujši nered, najgorja desorganizacij». V našem okraju je tudi liberalno, ali kakor se imenuje, „ljudsko društvo" (lidovd jednota). Pred kratkim je imelo v Jedovnicab shod, h kateremu je prišlo mnogo radovednega ljudstva. Bil je tam tudi domači kapelan, po poročilu „Mof. Listov", kakor Savel mej preroki. Mej shodom so ga možje v svoji najivnostt vedno silili, naj ne stoji od zad, marveč naj gre sesti med gospodo k mizi. Po shodu pa so se tako-le mej seboj razgovarjaii: „No vono be to belo všecko dobre, hož ua to, že tam mlovili na pandčke, na te nemužeme nechat dopustit; voui nam peknč vetekajo naše špatny chebe." („No, to bi bilo vse prav, samo to ne, da so tam govorili proti duhovnim gospodom, proti njim ne pustimo, da bi se zabavljalo; oni nas lepo svarč zaradi naših slabih napak.") Tako misli naše ljudstvo. Bog daj, da bi bilo pri Vas ravno tako in da bi tudi pri nas vedno tako ostalo. To lastnost poznajo tudi naši „ljudovci" ali na-rodovci; Zato se vedo zvito kot lisica, da ne bi ljudstva žalili. Naravnost ne grde niti vere, niti svečenstva, pač pa zavito, od daleč na okoli, lazijo s tem namenom, kakor mačka krog vroče kaše. Pri kmetih je še naša opora in nadeja. Gorje pa je pri nas z delavci. Skoro vsak delavec, vzlasti mlajši, je socijalist, in to od glave do pete. Vzgajajo jih tajni agentje, društva in listi. Delavnejših in čilejših društ-v, nego so socijalističua, menim, da ni nikier, Kak* r kuga se širi ž njimi vred tudi nevera vedno dalje; pomoči pa ni od nikoder, tudi tam ne, kjer bi jo človek najbolj pričakoval. Koliko so se mi že natož li dobri županje, da jih v teh zadevah puste skoro vedno uradniki na cedilu. No, sčasoma se že streznijo, a tedaj bo že prepozno. Posvetua inteligencija naša je, kakor povsod, z veliko večine liberalna, tako da ima krščanska ideja in krščanski preporod ljudstva neštevilno nasprotnikov. Oklenili se moramo z vso silo kmetskega stanu, da bomo močni in edini; nasprotniki bodo morali ali z nami potegniti, ali pa bodo mirno počivati v kotu. Dnevne novice. V Ljubljani, 6. septembra. (Dražba sv. Cirila in Metoda na katoliškem shodu.) 'Zadnja „Edinost" piše: „Borečim se za narodni naš obstanek, v siloviti borbi proti neizprosnim protivnikom vere in narodnosti naše, vsojeno je tržaškim Slovencem, prebiti marsikako dušno bol, marsikako razburjenje; ali nikak nevspeb, nikaka krivica s strani naših naroduih nasprotnikov nas ni zadela tako živo iu do dna duše, nego dogodki pri katoliškem shodu, naperjeni proti plemeniti, proti vzvišeni, proti prepotrebni naši družbi sv, Cirila in Metoda, — kcji družbi sta načelnik in tajnik vzorna duhovnika." — Ker se taka in jednaka očitanja pojavljajo tudi po drugih liberalnih listih, zato se nam zdi potrebno, omeniti tole: „Na katoliškem shodu se je pohvalno omenjala družba sv. Cirila in Metoda, nje pravila in nje delovanje. Noben dogodek se ni izvršil na katoliškem shodu, ki bi bil naperjen proti družbi. Pač pa se je trdilo, da katoliškim Slovencem deloma ne ugaja odbor, ker v njem sedč tudi liberalci in ker je v takih slučajih vedna nevarnost, da se družba utegne zlorabljati. Izrazila se je nadalje v resoluciji :ž e I j a , naj se osaujejo podružnice •s v. Cirila in Metoda po farah in naj bo vse svoje delovanje v soglasju s •cerkvenimi našimi vladikami." Ud se je govorilo na katoliškem shodu o družbi sv. Cirila iu Metoda, in to je za dražbo le ugodno, ako se izvrši. — Zato vsakdo trdi neresnioo, kdor govori ali piše, da se je na katoliškem shodu kaj govorilo sli sklenilo v škodo družbe sv. Cirila iu Metoda, in zato so vse take vesti neosnovano zavijanje resnice, vredno med poštenjaki najstrožje obsodbe. (Dolenjski železnici.) Gradnja proge Grosuplje-Novomesto je bila te dni oddana, in sieer sta dobila 7. in 8. del podietnika A. Kis iu H. Bab as s 14-5°/0 popusta, 9. del inžener M a 1 b e r g s 18°/0 popusta, 10. del podjetniki Ceconi, Gajšek in Ran d I s 13% popusta, 11. del Fr. Hoffmann in Pr. Nicoletti s 160/u popusta. (Odbor „Glasbene Matice") razpošilja te dni zunanjim članom muzikalije za leto 1891/92. Po-šiljatvam pridejane so tudi poštne nakaznice, na katerih je s svinčnikom zabeležena zastala članarina, v katero je všteta tudi članarina za leto 1892/93. Ker je veliko članarine še na dolgu, odbor uljudno prosi, da bi dolžniki čim prej poravnali ves zasta-nek. Troški za glasbeno šolo množe se leto za letom in odbor se zaradi tega nadeja, da bodo vsi člani drage volje spolnili svojo dolžnost. (Z Vrhnike) se nam piše: V nedeljo, 4. t. m., popoldne je nastal precej hud vihar, tako, da je celo par kozolcev podrl. — Isti dan popoldne je napravilo vrhniško ognjegasno društvo tombolo z dobitki. Udeležilo se je je verdsko, logaško in hor-julsko ognjegasno društvo. (Most čez Savo) pri Smledniku je prevzel g. stavbeni podjetnik Lončarič izmed 11 ponudnikov za 18.000 gld. Delo prične takoj, ako vreme ne zabrani, še ta teden. Most mora biti dovršen do septembra 1893. (Javna pritožba) Doslej se je plačevala go-staščina postcipando začetkom meseca oktobra za celo pretečeno leto, in ni bilo slišati zaradi tega nobene pritožbe od strani slavnega magistrata. Dogodilo se je pa zadnje dni. to je začetkom septembra, da je hodil občinski sluga po hišah našega mesta, ter zahteval od hišnih posestnikov, da naj takoj pridejo plačat gostaščiuo, če ne bo prišla — rubežen. Culi smo to pritožbo od raznih hišnih gospodarjev; zaradi tega si usojamo staviti uljudno vprašanje do slavnega magistrata, oziroma gosp. župana, mu je li ta novi običaj sedaj znan, in kaj misli ukreniti, da se v bodoče, ako je treba, davkoplačevalci pismeno opomnijo ua njih dolžnost, in če to ne pomaga, še-Ie potem preti z rubežnijo. Mislimo, da je ta tkromna želja davkoplačevalcev opravičena. Vzroka za tako podvizanje, ki je sicer v drugih slučajih gotovo hvalevredno in le želeti, ne moremo lahko najti, kajti misliti si ne moremo, da bi bile temu vzrok — prazne blagajnice. Ker se slavni magistrat že hoče požuriti, ue bi bilo odveč, ako bi se merodajni krogi zavedali velikanske nevarnosti, katera nam preti po šibi božji po — koleri. Kolikor je nam znBnO, sklenil je si. obe. svet že pred meseci postaviti razkuževalni aparat, ki bi zadostoval potrebam tako velike občine, kakor je ljubljanska. Brez tacega stroja stojimo s zvezanimi rokami pred vsako kužno boleznijo. Ali nas ni to že učila skušnja osepniške epidemije? „Hannibal ante portas, nevarnost je pred durmi, in vendar o takem aparatu ne duha ne sluha. Ugodni čas za stavbo je potekel in mi smo tam, ko leta 1887 brez razkuževalnega aparata, ki bi ne le redno funkcijoniral, ampak tudi ne pokvaril za razkuževanje določene tvariue. Ca-veant c o n s u 1 e*s —! (TreSčilo) je v nedeljo 4. t. m. opoludne v Begunjah pri Cirknici v starodavno lipo, ki stoji pred cerkvijo. Strela jej je odbila v vrhu le malo trsek in listja, torej je upanje, da bo čvrsto še nadalje stala. (Tiskovna pomota.) V govoru premil. g. knezo-škofa lavantinskega, natisuenega v včerajšnji številki našega lista, je popraviti v četrtem odstavku proti koncu neljuba nam tiskovna pomota: „sladko otožnost", namesto česar beri: „sladko slož-nost". (V deželni bolnišnici v Ljubljani) popolniti je jedno sekundarsko mesto z letno plačo 600 gld. in prostim stanovanjem. Prošnie za to službo poslati je vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 1. oktobra t. 1. (Pomota.) „V „Slovencu" št. 1S9 dne 1. septembra t. I. se v prilogi pod naslovom „Posvetovanja v odsekih" navaja „dr. Pa j k", ki bi bil posezal v razpravo. To je pomota." Tako nam piše „prot. dr. Janko Pajk" i« Celja 2. septembra 189B na dopisnici, katero smo danes resnično prejeli. K«r je v resnici ta pomota neizrekljive važnosti, ker bi nadalje utegnil kdo kaj hudega misliti, izjavljamo o tej pajkovi pomoti bajsvečaneje, da se ima že ope-tovauo imenovanemu imenu „dr. Pajk" prenarediti lice, in sicer tako, da se mej „j" iu „k" blagohotno vrine znaui samoglasnik „e" S tem je tudi želji g. prof. Janko Pajka, upamo, popolnoma ustreženo, kakor tudi gotovo ustreženo našemu velezaslužnemu, za katoliški shod tako vnetemu čast. g. prof. dr. Jož. Pajek-u. (Z Iga) se nam poroča: Pri nas je bila minulo nedeljo slovesno blagoslovljena nova brizgal-nica, katero je domača občina Studenec kupila pri tvrdki Samas8a v Ljubljani za 1000 gld. Z zastavami okrašeno jo je pripeljal v soboto popoludne gospod župan J. Toni iz Ljubljane mej pokom to-pičev na Studenec; v nedeljo so jo potem dovedli k farni cerkvi, obdano od domačih ognjegascev z godbo na čelu. Blagoslovil jo je domači g. župnik. Po dokončani službi božji imeli smo poskušnjo z novo brizgalnico v polno zadovoljnost mnogobroj-nega občinstva. Občina Studenec ima sedaj tri dobre brizgalnice; da bi jih le nikoli ne potrebovali. (Nevarno zbolel) je mnsgr. Fran Legat. Vrnil se je te dui s Kranjskega, kjer je bil na počitnicah, a sedaj ga je zadela kap že dvakrat tako, da ni pričakovati več rešitve. Priporoča 8e v molitev vsem stanovskim bratom. (Volitev) načelnika cestnemu odboru za novomeški okraj je bila v soboto 3. septembra. Izvoljen je bil gospod Fran Majzelj, posestnik v Beli Cerkvi. (Iz Senožeč) se nam piše: Obžalovauj* vreden dogodek zabeležujeme v teh vrsticah. Zadnjo nedeljo 4. t. m. je uprav tedaj, ko se je začela sveta maša z blagoslovom ob 10. uri, jela igrati vojaška godba le dva lučaja od cerkve. Gg. brambovski častniki so jo blezu naročili z Razdrtega. Ko se je na kompe-tentnem mestu potrkalo, je seveda godba prenehala, vendar že tak pojav sam more napraviti veliko pohujšanje mej ljudstvom in mržujo proti ustauovi, ki brez ugleda ne more obstati. (Profesor Brand,) znani ruski umetelnik, ki je s sliko „Pobeda Zaporožcev" pridobil si lepo ime v zadnji akademični razstavi, dovrši v kratkem novo večjo sliko, ua kateri predstavlja množico pobožnega ljudstva, ki nese v sprevodu sliko Matere Božje v stepo, hoteč jo ubraniti tatarskemu napadu. Na sliki je okolo 100 raznih maloruskih tipov iz preteklega časa, sila konj vpreženih v male vozičke ali počivajočih na stepi. (Sftvarjenost časništva.) Cesto se čuje, koliko dobiva ta ali oni list, da podpira bolj ali manj umazane in sebične namene kake osebe ali društva, Vzlasti takoimenovani svetovni listi so ua glasu, da te vrste dohodki niso najmanjši v njihovem blago-nosnem življenju. Zanimiv je v tej zadevi člančič, katerega prinaša zadnja številka tiskarskega lista „Vorwärts" na Dunaju. Govori 'se ondukaj o znanem listu „Wiener Allgemeine Zeitung". Že leta 1886 jel je hirati; kupil ga je milijonar Koliš. List sicer ni imel, Bog vé, kakšne veljave, vendar so mu špekulantje plačevali precejšnje svote, da je o gotovih zadevah — molčal. Samo leta 1887 je dobii za te zanimive zasluge molčanja 70.634 gld. Mej pla-čevalci so stari znanci v špekulaciji: razne železnice, banke, zavarovalna društva i d. „Vorwärts" navaja petdeset tvrdk. Najmanj je vplačal „Nordstern" (80 gld.), največ „Länderbank" (4800 gld.). Rothschild je sevéda tudi zraven; vplačal je 4000 gld. da bi list „Wiener Allg. Zeitung" ob kaki slabi dobi ne preprečil njegovega prekoristnega delovanja v blagor človeštva; tudi dunavsko parobrodno društvo potrebovalo je molka za 3000 gld., Anglobanka za 2650 gld., južna železnica za 3000 gld. itd. — Gotovo je, da se oudi, kjer se za plačo molči, tudi za plačo govori, in zato moramo mi revke često gruditi pred, po in med državnim zborom čudovito zvarjene stvari, ne vedé, da so kupljene za okrogel, cesarski denar. (Dobava ovsa.) C. in kr. intendancija 13. voja v Zagrebu naznanja, da kupi vojaški erar v pokritje potrebščine v Dalmaciji po trgovskem običaja 1000 meterskih stoto» ovsa navadne magacinsk« kakovosti. Oves oddati je ua reškem kolodvoru koncem meseca marcija 1893. Ponudbe vposlati je najkasneje do 14. Beptembra t. 1., '/a ure dopoludne pri napominanej intendanciji. Natančneje pogoje pogledati je v pogojnem zvezku z dne 31. avg. t. 1., ki s« nahaia pri 13. v cu. uüa Srednja temperatura 13'60, za 2 4" pod normalora lier, delalnica cerkvenih lesenih kipov in podobartkih proizvodov, v St. Ulrihu, Groden, Tirolsko, priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom, pa-tronom in cerkvenim dariteljem altarje, leoe, vsakovrstne svetnike, statve, krlževa pota, križe, Kristuse, božične Jaslice itd. itd. vsakojake kakovosti in oblike v natančni priprosti in najfinejši izvršitvi. 175 3-1 llustrovani ceniki na željo zastonj in franko. w H K H N N K K H H N M M H »< M N Tinkturo za želodec pripravlja lekarnar Gabrijel Piccoli. 261 8 Ta tinktura za želodeo je sredstvo, ki lahno, vendai zdatno krepča opravila prebavnih organov in pospešuje odprt život. Dr. Hager, doktor filozofije in — medicine itd. itd. v Frankobrodu n. 0., in prof. Knapitsch, za-priseženi sodnijski kemik v Ljubljani, JJ¿ ^ sta to tinkturo za želodec ke- mično anaiizovala in soglasno našla, da ni drastično sredstvo. Izdelovatelj razpošilja to tinkturo v zabojčkih po 12 steklenic in več. Zabojček z 12 steklenicami _ stane gld. 136, s 24 gld. 2-60, s 36 gld. 3 84, s 44 gld. 426. 55 steklenic tehta 5 klg. s poštno težo in velja gld. 5 26, 110 steklenic gld. 10 3Ó. Poštnino plača vedno naročnik. — 1 steklenica 10 kr. Piccolijeva lekarna „Pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo K K H M K M H M H K M M H N M K S Razprodaja od tvrdke M. Neiimaii, Slonove ulice št. 11 prevzete narejene obleke za gospode in dame po dokaj znižani ceni. Spoštovanjem Gričar Mejač, Slonove ulice št. 11. 399 6-5 Št. 16.794. 402 3-2 V smislu § 6. zakona z doé 23. maia 1873. 1. (štev. 121 drž. zak.) naznani se, da bo razgrnjen prvotni imenik porotnikov za 1893. leto od 5. do 12. septembra t. 1. v magistratnem ekspeditu Da ogled ter da ga v tem času vsakdo lahko pregleda in naznani svoj ugovor proti njegovi sestavi. Porotniškega posla so po § 4. omenjene postave oproščeni: 1. Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsegdar: 2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegac j za čas zborovanja; 3. osebe, ki niso v deianski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi; 4. osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorii in učttelji. zdravniki íd ranocelci in tako tudi lekarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik za-nje pitrdi, da jih uij moči utrpeti, za sledeče leto: 5. vsak. kdor je prejetemu poklicu v enem porotnem razdobji kot prednji ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pratiki. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane, 30. dné avüusta 1892. # WT III. zvezek: "DYESTI ANDREJ KALA! § è f í & $ & * f _______________________________________ ^WWWWlWIMlllWîK izšel je ravnokar ter se dobiva komad po 20 kr., po pošti 23 kr. v „Katol. Bukvami" in „Katol. Tiskarni" v Ljubljani. Tudi II. zvezek je še v zalogi. I > il il a j s k a borza. Dni 6. septembra. Papirna renta 5%, 16% davka . . . Brebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta 5%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov etri....... Napoleondor (20 fr.)...... , Cesarski cekini ........ . Nemških mark 100 . . .... 96 gld 80 kr. Dni 5. septembra. Ogerska zlata renta 4%.......111 gld. 25 Ogerska papirna renta 5%......100 „ 45 i% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 140 „ 25 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 151 „ 25 Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....186 „ - Zastavna pisma avstr.08r.zem. kred. banke 4% 96 „ 15 Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/,* 100 „ 25 Kreditne srečke, 100 gld.......188 „ 50 St. Genois srečke. 40 irld. . 62 50 kr. Ljubljanske srečke, 20 gld.......22 Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......25 Salmove srečke, 40 gld........62 Windisohgraezove srečke, 20 gld.....58 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . IDI Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2810 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 101 Papirni rubelj....................l Laških lir 100...................._ gld. - . 50 * 10 . 25 . 60 n „ 25 - 2« kr. C PrTTDi menjarnična delniška uAIiUH dražba na Dunaju, UAIVVA« j Wollzeile štev. 10. N&jknlantnejie se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. OT Razna naročila IzvrSl se najtočneje. Za nalaganje lcapitalov priporočamo: 4% bolzansko-meranske prioritete. 4\, % gallikega zemljiškega kreditnega druitva zastavna pisma. 4% duhovsko-podmokelske (Dux - Bodenbaoher) srebrne prioritete. S0F~ Žrebanje dné 15. septembra! goldinarjev dobi se z jedno ogersko hipotečno promeso ä I1/« gld. in 60 kr. kolek. Izdajatelj: r. Ia Janii. Odovorni vredk: Inaci Žitnik. Tisk Katoliške Tikr v Luban