DNEVNIK Atlb^rJSt*?03 v Botovln) /"I or 1 • i grUDP0 - Cena 35 lir Leto XVII. - St. 27 (4801) TRST, sreda 1. februarja 1961 I' | Avstrijski tisk dolži Italijo za neuspeh pogajanj o Južni Tirolski ! Kreisky predlaga obnovite? pogajanj I todi kljub začetnemu neuspehu v Milanu 1 Protestne brzojavke in manifestacije študentov v zvezi z atentatom na italijanski 1 v bocenski pokrajini - Prihodnji petek razprava v senatu o Južni Tirolski | agnago protestiral pri Fanfaniju zaradi policijčke preiskave na sedežu S V P i 31 (Od našega dopisnika) ij0 m Av^r77 °ko!išiina’ da so se pogajanja med Itali-) stv°. da ip 1° .prekmda na avstrijsko pobudo, in dej-i sPomenik v b nato- P^šlo do atentata na italijanski ti tvi odnosacensld pokrajini, sta prispevali k zaostri (nnenje __J ,y,med obsma deželama. Italijansko javne ' staiiSA. . :ak'o na desnici, kakor na levici — odklanja s . riJe' dasi so argumenti levice bistveno dru- sfališče * Sačni od on'h‘,'7-'*-131 UI i namerava uveljavlja desnica. To okoliščino 1 Pfavljena ~.Koris“ti vlada, ki je že določila, da je pri- * "°luc^ fa^g°v°ritl na re-'------------------------ j viade eiprtf 0 Politiki J Tirolske y.prasanja Juž-j Položaj 7ariifi Je^ sedanP i »en in ~ J0 vredno ugo-I Podporo fi?re računati na . l«v Da° Skoro vseh I stov t\j3 e.nta. razen sektor- st°v."Hir^ta' razen faši-E£n,ju se hi - ° tem vPra-no vršila prihodnji /j Petek, / pivrazličnei^i°teStnih brzojavk na spomenik pa je r|L‘.r* manif«T-„;.°-rg.an.Izacii in / s‘.udentov v KC1Je r ,’entov v I?.1 ui v v, italijanskih Dpcenski pokraji- J ?tudentov *er zborovanje KJ, voditelj vtl u’ kjer Pa )ih ^lo!* j? Trenta po- lo jih Preo0r čat:Sl™šalorzdati ° umestno — ' ua bl ne bl’ m.anjest . ob protestnih # na S T govoriti o >tOB [" I1?'. V ZVezi z 1?^nik v bor ltabjanski spo- i' ii:k;pokvrapni v Prostorihpreiskavo tudil n°a PoiaviV ker so se C letaki v ‘h.,po ulicah tu-katerih se .uemsliem jeziku, v sv avtonomiia teTva.la popol- \Plasilo sVp Jn b° Tlro!‘ z,-ib-avilo čer J i <, popolne av- .1' t s3 *A?e°k£]lni- Ima‘ ?a 'udi ■aaftMssra bomisVin PVATdlafai° .po- fl ali p0slalimina °tZ.N’ ki naj 'S L°sredo.na zno ~ «• b1 -Hovnni Tirolsko. nadf?et mnenja ri drugi pa i.r. Vati rJa’ da je treba - r,la la« >tlaP,osredna poga- hkrati pa je dodal, da je priporočil avstrijski vladi, naj b; povabil Italijo na nove razgovore v nekem avstrijskem mestu, najbolje v Salzburgu. Kreisky je še zatrdil, da bo Avstrija vedno pripravljena diskutirati o tem vprašanju, dokler bo obstajala «kakšna možnost sporazuma«. Tudi nemški tisk piše o pogajanjih med Italijo in Avstrijo glede Južne Tirolske. »Frankfurter Allgemeine« pravi med drugim, da Italija ni gotova, da ji bo mednarodno razsodišče v Haagu dalo prav in da bi zato obe deželi morali nadaljevati s pogajanji. V poslanski zbornici so nadaljevali razpravo o vladni politiki glede italijanskega Juga. La Malfa (PRI) je poudaril, da vse resolucije, razen liberalne in fašistične, ugotavljajo, da dosedanja politika ni zmanjšala, ampak celo poglobila neravnovesje med Se-\erom in Jugom, in poudarjajo potrebo po organski politiki obsežnih javnih investicij na tem področju, politiko, ki jo zagovarjata tudi predsednik vlade v svoji programski izjavi in minister za državni proračun. Spričo tega je sedaj potrebno, da se o tem izjasnijo najbolj kvalificirani člani vlade, je zaključil La Malfa. Tudi Cassiani (KD) 'je podčrtal potrebo po organskem načrtu za razvoj italijanskega Juga. V istem smislu je govoril tudi Sammarti-no (KD). Nato so diskusijo preložili na jutri. V senatu so danes razpravljali o zahtevi senatorja San-soreja (PSI), da se uvede • skrajno nagel postopek« glede njegovega zakonskega predloga o imenovanju posebne parlamentarne komisije (senatorjev in poslancev), ki naj prouči ves dokumentarni material v zvezi z gradnjo medcelinskega letališča v Fiumi-cino. »Skrajno oster postopek« pomeni, da mora stal-n komisija proučiti še isti dan zakonski osnutek, nate po o tem poročati na nasled. i'ji seji parlamenta. Dardarel-li (PLI) je podprl zakonski predlog Sansoneja, odklonil pa predlog Terracinija, ki zahteva komisijo senatorjev; na- gor, 2 nenrv* jtr-eba natla- J«žn z Italijorednilni razgo- » etre, iJa d;>‘ga približno ^ato - ,?rpU živT?anza’ ki. je živa M’, 3e Padla približno de''alitV4®4 CkaPk Canaverala, Vr u°PicakakS s<> predvi-s k-.Ury», Vi 3;! bila v kabini kate vtso5'?r° b> nlorefaka 'kabini, če L. {lovej, ral poleteti riiu bi šl0 CK- ti^iz bi mVaU ?° Predvideva-®° izlt°rja že tfi8 i’no dvigni-'bppRn litvi a a 45 minut n ?picaPt°lne’ie. S° 30 naali Poi i' teht- 'eta.stara kU,°Sramov 'n JiltlO ‘s,°ka je o?, -' nad tri tel*viy?keto L em- Na no-^813 iIS-ko kam o tudi ‘a- ®£ki je fil. h‘kejealk' ‘ Mih so je bil for letela ra rlucllli da b°lj Predvidi Jj1 viže' ka- trejp an 225 km ^ V»'- .I00 km na uro sprotoval je tudi «skrajno naglemu postopku«, ker da je treba temeljito proučiti vso zadevo. Senatorji KD niso nasprotovali preiskovalni komisiji, odklanjali pa so skrajno nagel postopek, pristali pa bi na zahtevo po «naglem postopku« (stalna komisija je dolžna poročati parlamentu najkasneje v roku enega meseca). Senat je z glasovanjem odklonil skrajno nagel postopek in pristal na nagel postopek. Razpravo o reformi pokojnin vojnih invalidov bodo nadaljevali jutri. Danes se je občinski odbor v Milanu sestal na svojo prvo sejo, na kateri je župan prof. Cassinis razdelil odbornikom resorna mesta, in sicer: Meda (KD), prosveta; Bassetti (KD), preračun, delo, statistika, proučevanje in organizacija; Ha-zon (KD), regulacijski načrt, urbanistika in državna imovi-na, Crespi (KD), šport, turizem, ljudski vrtovi in osebje; Clerici (KD), legalni u-rad; Melgrati" (KD), trošarina in anagrafski urad; Arnaudi (PSI), davki, finance in eko-nomat; Aniasi (PSI), javna dela; Cucchi (PSI), zasebno gradbeništvo; Beltramini (P-SI), higiena in javno zdravstvo; Massari (PSDI), mestni redarji in tržna inšpekcija; Amoroso (PSDI), občinska podjetja. V Pisi je bil izvoljen za župana socialist odvetnik Vit-torio Galluzzi: prejel je 19 glasov (13 KPI in 6 PSI). Biv-ši župan prof. Pistolesi (KD) je prejel 16 glasov (15 KD in 1 PLI); trije svetovalci MSI in 2 PRI so se vzdržali. V Mascalliju (Catania), kjer je župan liberalec dr. Cardillo, so danes izvolili občinski odbor, ki ga sestavljajo liberalci (3), komunista (2) in en fašist. V Firencah so se ponovno sestali predstavniki KD, PSDI in PSI, da bi se sporazumeli še o zadnjih podrobnostih občinskega progra. ma Kakor je bilo že javljeno, bodo dokončni sporazum podpisali prihodnji četrtek. A. P. Po predhodnem sporazumu z novo brazilsko vlado «Santa Maria» bo danes priplula v brazilsko pristanišče Recife Tu se bo izkrcalo 620 potnikov - Včeraj triurni razgovor med Galvaom in ameriškim admiralom Smithom - Delgado se bo v Recifu sestal z Galvaom m ti — Brazilska viada Je dovolila portugalski RECIFK, JI- fraziiSKa nekem brazilskem ladji «Santa Maria*, aa pri pristanišču. , „ ria» Galvao je poslal nove- Kapitan lac^e «Santa Ma Quadrosu brzopavko> s ka. mu brazilskemu^ predsednik n. hQtel pripluti danes v tero mu čestita ; p , motil svečanosti ob njego- pristamsce Recife da ne biča da bQ ljal v ista. vem ustoličenju. Dalje sporjutri zjutraj ter da se je od. nisce 620 potnikov na ladji ker jg dobil jamstva od bra. ločil priti v to pristanišče, J 1 zilskega predsednika. General Delgado je odpotoval danes popoldne z letalom v Recife. V razgovoru z nekim časnikarjem je izjavil, da upa, da se bo sestal čimprej z Galvaom v Recifu. Ameriški kontraadmiral Smith je imel danes dolg razgovor ž Galvaom na ladji «Santa Maria«. Razgovor se je začel ob 12.50 po srednjeevropskem času. Kapitan Galvao je izjavil, da bo po njegovem mnenju !lll!lllllflllllllllllllllll||||llll|||||||||||lll|||||IIIIlIIIII||||||||||||||||||||||||||||||UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllI|lllllll|||l1|ll||||IIIlllll|||||IIII||||||||||IIllll|||IIIIIIIIIIIIIII!lllimillllllllllllllllllllllllllll Kennedypozval Thompsona iz Moskve da poroča o stanju v Sovjetski zvezi Zahodnonemški tisk ni zadovoljen s Kennedyjevo poslanico Stevenson obiskal Zorina WASHINGTON, 31. — Predstavnik Bele hiše Salinger je danes sporočil, da bo ameriški poslanik v Moskvi Thompson prišel okoli 8. februarja v Washington na hilt Jo iz - Po j- “n sim- ?°ria na V ur?b dvig- Je bil Hm- je hh-Ph®!3 ?-a ameriško bil b>eth‘a živaj ^b,.80.30 odprli, Zdr^rayiu. Sea ltl Pd do-1 So u Yniško nr i b°do opi-Iz i*,'Me «Ham *" »*■ "iji fPlnt Ar m*' ski , uanes vohun- lad- zvečer Mi- na tir ttSamos Sa‘elit s <'fSarnoslrII°koU Zemlje" Oh .— . ■fotog-.. f-> je oprem- j* Slaf‘v?-skl>i •hogii abno. L* >n oprem ie TiV‘ aParati. Ouazn ,d.eževno ki »Parati ^faf8kJanila..m®d oblaki. na satelitu lahko fotografirajo katero kolt točko Zemlje. Ameriško letalstvo poudarja, da gre za po izkus, ki naj ugotovi dobro delovanje aparatov na satelitu. Prvi satelit «Samos» so izstrelili 11. oktobra lani, toda poizkus ni uspel. Nosilna raketa ((Samos 11» ima dve stopnji. Prva stopnja je medcelinska balistična raketa «Atlas D», druga stopnja pa raketa aAgena A«. Celotna druga stopnja, ki je dolga V metrov in vsebuje fotografske aparate v glavi, je postala satelit. Spaak odstopil PARIZ, 31. V NATO so danes uradno sporočili, da je glavni tajnik Spaak sporočil v svojem uradu 15 poslanikom nižav članic NATO, da zapušča mesto glavnega tajnika. Spaak se želi vrniti v Belgijo in znova delovati v tamkajšnjem političnem življenju. NATO bo zapustil v začetku marca. Marca bodo v Belgiji splošne volitve in belgijski socialisti upajo, da bo Spaakov povratek prispeval k novi vitalnosti stranke. Najbolj vztrajno se kot Spaakov naslednjik omenja norveški zunanji minister Lange, ki baje velja za voditelja tako imenovanega »levega krila« NATO, kateremu je Spaak že od začetka kon-geške krize očital, da ne u. pošteva v zadostni meri politične solidarnosti med člani NATO. LONDON, 31. — Zvedelo se je, da je Velika Britanija dobavila Izraelu večjo količine vojnega materiala in med tem tudi 14 tankov vrste ((Centurioni). posvetovanje s Kennedyjem ameriških odnosov. Salinger je dodal, da želita predsednik in državni tajnik Rusk imeti naravnost ccl veleposlanika poročilo o stanju v Sovjetski zvezi ter njegove splošne pripombe. V uradnih krogih ugotavljajo, da običajno pokličejo ameriškega poslanika v SZ na posvetovanje dvakrat letno. Zadnjikrat je bil Thompson v Washingtonu lanskega junija. Predstavnik Bele hiše _ ni betel povedati ali bo istočasno s Thompsonom prišel na obisk v Washington Mac Mil-isn O možnosti takega obiska se je te dni mnogo pisalo, toda predstavnik je pripomnil, da predsednik nima do sedaj nebenega dokončnega načrta, kar se tiče morebitnih obiskov tujih državnih ali vladnih po. glavarjev v ZDA. Salinger je izjavil, da se bo Thompson po posvetovanjih vrnil v Moskvo in da bo dalje ostal poslanik v Sovjetski zvezi. Ameriški tisk izraža danes na splošno pozitivno sodbo o Kennedyjevi poslanici in odobrava način, kako je novi pred. sednik načel svetovna vpraša- nia- , , , ((Naloge, ka jih ima pred seboj njegova uprava, piše «New York Herald Tribune«, so res ogromne, toda so nadaljevanje vprašanj, ki že nekaj časa spremljajo naše življenje. Toda Kennedy je govoril o nalogah, ki so bile opuščene na polovici in zanemarjene, ne da bi obrazložil, da je neizbežno, da obstajajo naloge, ki se opustijo na polo- vica->> B, •» «New York Times« pise, da so Kennedyjevi predlogi na gospodarskem sektorju pametni in da njegov obširen program zunanje politike zasluži podporo kongresa in ljudstva. List dodaja: «Nevarnositi so seveda realne in bližnje, toda predsednik Kennedy se jim ne izogiba.« «Washington post« pa komentira- ((Gre za poslanico, ki brez strahu prevzema celotno breme predsedniške odgovornosti v tem desetletju odločilnega izziva.« Pariška borza je zelo ugodno reagirala na Kennedyjevo poslanico. Zlasti se je dvignil tečaj vrednostnih papirjev petrolejske industrije, električnih konstrukcij in kemijskih proizvodov. Hkrati pa je padel tečaj zlata. Kakor poroča agencija Tass, ie ves moskovski tisk objavil z velikim poudarkom dolg izvleček Kennedyjeve poslanice. Zahodnonemški tisk pa m zadovoljen, ker Kennedy m omenil Berlina, ki delal Eisenhovver ob vsaki priložnosti. ‘General tol- oer« Diše pod naslovom «Lna beseda premalo«, da Kennedy m izrekel niti ene besedice, "a bi se spomnil Nemčije m Berlina. »Njegov prednik Ei-scnhower je pred d«®« - torna ob isti priložnosti izja vil da nameravajo ZDA ora-’■ Zahodno Evropo«, nada- list in dodaja: »Govori o vseh plateh sovjetsko- niti ^jda M hoteTKennedy dra-žiti Sovjetov z omenjevanjem Berlina. Zato. se morajo Nem-ci zadovoljiti z medlo izja ve. ki jo je Kennedy izrekel pred nekaj dnevi, da name- L.nnitl evnhdiiii. —---- rad rava braniti _ svobodo. Gptovo ie, da bi Adenauer prav slišal besedo ki bi ga poto-lažila glede Berlina Na ures-ričenje temeljnnih načel, k Uh je naštel Kennedy, gledajo z nestrpnostjo ne samo n .niški kancler, temveč mnogi drugi narodi«. Demoknstjan- s„n list »Bonner Rundschau« piše, da ima Kennedy pogum tvegati nepopularnost. List poudarja, da je Kennedy »pozabil na Berlin, nad katerim visi Damoklejev meč moskovskega komunizma«. Neodvisni «Die Welt» piše, da se Kennedy ((zaveda sovjet-sko-kitajske nevarnosti, ki o-groža ne samo Evropo, temveč tudi veliko ameriško demokracijo«. »Špekulacije, ki izhajajo iz morebitne nove konference na vrhu, so uničene s Kenne-dyjevo izjavo, da bo pospešil izdelovanje izstrelkov «Pola-ris», česar prav gotovo ne moreta razumeti niti Sovjetska zveza niti Kitajska. Kar se tiče nas Nemcev, pa priteguje pozornost eno dejstvo: Kenne-dy ni izrekel niti ene besede o Berlinu.« Tudi ((Frankfurter Algemei-ne Zeitung« izraža presenečenje, ker Kennedy sploh ni omenil Nemčije, niti Berlina. Kennedy je govoril danes po televiziji ob 150-letnici bolnišnice v državi Massachussets. Poudaril je, da je ugotovil stalno padanje ravni ameriške sposobnosti v primerjavi s sposobnostjo Evropejcev in drugih narodov sveta. «Smo v zelo nevarnem razdobju in smo pred neizprosnimi sovražniki, ki so odločeni uničiti nas. Biti moramo fižično sposobni. Fizična sposobnost je povezana z duševno sposobnostjo — je povezana z energijo.« Predsednik je pripomnil, da ugodnosti modernega življenja zavirajo fizično sposobnost, ter je dodal: »Menim, da moramo skrbeti, da bodo naši otroci sposobni, da bodo skrbeli za svojo energijo, da bodo ne samo navadni gledalci, temveč udeleženci pri življenju.« Kennedy je govoril tudi o važnem vprašanju duševno zaostalih otrok. Poudaril je, da je potrebno proučevati vzroke in najti morebitno zdravljenje duševne zaostalosti, namesto da bi se omejili samo na skrb za zaostale otroke, kakor se dogaja sedaj. Načelnik glavnega štaba a-meriškega letalstva general Thomas White ie napovedal u-stanovitev novega poveljstva za letalstvo, ki bo vodilo celotni sistem komunikacij v o-kviru ameriške obrambe. Novo poveljstvo, ki ima ime ((komunikacijska služba«, bo začelo delovati 1. julija. Kennedy je danes imenoval Franka Reevesa, ki je crnec, za posebnega pomočnika za manjšinske zadeve in druga vprašanja. V New Yohku je ameriški stalni delegat v OZN Steven-son včeraj obiskal sovjetskega delegata Zorina. Stevenson je po obisku izjavil, da mu je Zorin rekel, da nima nobene uradne informacije glede morebitnega potovanja Hruščeva v New York. IZVOZ IZ FLRJ Odlok o izvoznih dovoljenjih (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 31. — Po novi uredbi o deviznem poslovanju, ki je stopila v veljavo 1. januarja letos, je izvoz blaga iz Jugoslavije načelno svoboden. Odbor za zunanjo trgovino namreč samo izjemoma lahko predpiše izvozne kontingente z 9. posamezne vrste blaga, ozirom4 določi, za katero blago je potrebno izvozno dovoljenje. Jutri stopi v veljavo odlok, ki določa izvoz, ne kontingente za nekatere vrste blaga in za blago, za katerega izvoz je potrebno posebno izvozno dovoljenje. Ti ukrepi so sprejeli, da bi se do. mačemu tržišču oskrbela zadostna količina blaga, preprečilo povečanje cen in istočasno zadržale pozicije na svetovnem tržišču za nekatere izdelke. Na seznamu kontingen-tiranega izvoza so med drugim nekateri izdelki črne in barvne metalurgije, cement, steklo, emajlirana posoda, sanitarne naprave, razne vrste papirja, umetne tkanine, kožna obutev in nekateri kmetijski pridelki. Izvozno dovoljenje je potrebno za izvoz blaga, ki ga sicer Jugoslavija ne izvaža, razen v primerih presežkov. Med drugim je potrebno dovoljenje za izvoz sta. rega železa, pločevin, žveplene kisline, umetnih gnojil, volnene preje, maščob, sladkorja, krme in raznih vrst lesa, od kmetijskih pridelkov pa pšenica, rž, ječmen, sončnice in teleta. Danes se je končala nabiralna akcija za pomoč alžirskim otrokom, v kateri je sodelovalo okrog 5.500 osnovnih in drugih šol, pionirskih oddelkov, klubov, podjetij, družbenih in političnih organizacij, in posamezniki. Po prvih podatkih je bilo zbrano okrog 55 milijonov dinarjev. Zbrani denar bo porabljen za nakup odej, obleke, obutve in šolskih potrebščin za alžirske otroke. B. B. (,»------ Zagrebški balet ponovno v Italiji ZAGREB, 31. — Sinoči je odpotoval v Italijo balet zagrebške Opere. Balet bo od 2. do 6. februarja gostoval v Ca-tanii, kjer bo dal štiri predstave aPepelket). Zagrebški ba. let gostuje ponovno v Italiji po lanskoletnem uspehu v Ca-tanit, Brescii in Neaplju. novi brazilski predsednik Qua-dros dovolil ladji »Santa Maria«, da pristane jutri, v sredo, v pristanišču Recife. To je izjavil admiral Smith v svojem poročilu, ki ga je poslal glavnemu atlantskemu štabu ameriške mornarice. Smith se je razgovarjal tudi z nekaterimi potniki na ladji. Na kraj sestanka je admiral Smith prišel z vojno ladjo »Gearing« danes zjutraj. Ladja se je ustavila 200 metrov daleč od ladje »Santa Maria«, m sicer 35 milj od brazilske luke Recife. Na ladjo »Santa Maria« se je Smith prepeljal z motornim čolnom. Skupno z njim so bili mornariški kapitan Porter, ameriški diplomat v poslaništvu v Braziliji Quinn, ameriški konzul v Recifu, kaplan na vojni ladji in poročnik Thompson. V bližini je re-morker, na katerem je 61 časnikarjev, ki pa niso imeli dovoljenja, da bi prisostvovali razgovorom med Smithom in Galvaom. Kontraadmiral Smith je bil na portugalski ladji približno tri ure. Ob 17. uri je sporočil admiralu Dennisonu, da se je vrnil na vojno ladjo «Gearing». Glavni štab ameriške mornarice je sporočil, da razgovor Smitha z Galvaom ni pripeljal do konikretnih rezultatov, kakor so upali. Na portugalski ladji so ostali ameriški konzul v Recifu, kaplan ameriške mornarice in en komisar ameriškega brodovja. Njih naloga je sestaviti seznam potnikov na ladji ((Santa Maria« in zbrati vse informacije, ki se tičejo teh potnikov. Vrnili se bodo na ladjo ((Gearing«, takoj ko bo poročilo o pogajanjih prevedeno in ko *a bo kajufan Galvao podpisal Ob povratku na ameriško vojno ladjo je admiral Smith izjavil, da zadeva ni bila dokončno razčiščena, kakor so upali. Dodal je. da Galvao ni hotel diskutirati nobene druge rešitve za izkrcanje potnikov v primeru, da ne bi dobi] dovoljenja za zasidranje v kakem brazilstkem pristanišču. .. JSovi brazilski je včeraj prev Liberalno krilo volilne koalicije kritizira sestavo vlade poudarja, da je preveč konservativna m BRASILIA, 31. — Novi brazilski predsednik Janio Qua-dros je prevzel danes oblast. Quadros je na lanskih oktobrskih volitvah dobil skoraj absolutno večino glasov. Današnje svečanosti v parlamentu so se udeležili predstavniki 55 držav in 1500 gostov. _Quadros je prisegel, da bo spoštoval u-stavo ter branil državljanske piavice in svoboščine državljanov. Za njim je prisegel tudi podpredsednik Joao Goulart. Quadros je imel tudi priložnostni govor. Med tujimi predstavniki, ki sc prisostvovali ustoličenju novega predsednika, sta bila tudi predstavnika Jugoslavije, veleposlanik Danilo Lekič in svetnik Mirko Bruner. Quadros ni do sedaj še podrobno obrazložil svojega zunanjepolitičnega programa. Med volilno kampanjo pa je poudaril, da bodo spremenjeni pogoji na svetu močno vplivali na prihodnjo politiko Brazilije. Izjavil je, da bo Brazilija šla pod njegovim vodstvom po lastni poti in da bo prispevala k neodvisni politiki, ki jc uveljavljajo države, kot so Indija, Jugoslavija in ZAR, ter da država ne bo pod vplivom drugih držav. Napovedal je sodelovanje z azijskimi in afriškimi narodi, zlasti pa z državami, ki so nedavno postale neodvisne. V svojih volilnih govorih je izjavil tudi, da bo Brazilija nadaljevala protiimperialističnp in protiko-ionialistično politiko Izrekel se je tudi za obnovitev diplomatskih stikov s SZ in s Kitajsko. Novi predsednik je po svoji izvolitvi obiskal Kubo, kjer je proučil agrarno politiko. Obiskal je SZ, kjer se je sestal s Hruščevom. Obsodil je politiko sile in je poudaril, da bo ostal zvest nevtralizmu. Poudaril je tudi da bo Brazilija odprla pot za gospodarsko in kuUurno sodelovanje z novimi državami v Aziji in Afriki. Toda kakor poročajo iz Rio de Janeira, je sestava Quadro-sove vlade sprožila prve kritike liberalnega krila njegove volilne koalicije. Sodijo, da je rova vlada preveč konservativna, da bi vzbudila upe v ebnovo in reforme. Mnogi sodijo, da izbira ministrov ni v skladu z načeli, ki jih je bil novi predsednik razglasil v volilni kampanji, in da podira prejšnje upe, da bo nova vlada vodila politiko narodne o-samosvojitve in socialnega razvoja. «»-------- Ben Gurion odstopil TEL AVIV, 31. — Predsednik izraelske vlade Ben Gurion je danes odstopil. Bil je tudi minister za obrambo. Ben Gurion, ki ima 74 let, je odstopil zaradi spora, ki je nastal v njegovi stranki «Ma-pai« v zvezi z zadevo Lavon. Odstopil je iz protesta, ker njegova stranka ni sprejela zahteve, naj bo bivši minister za obrambo Lavon odstavljen z mesta glavnega tajnika izraelske zveze dela. V Avstriji aretiran vojni zločinec SALZBURG, 31. — Avstrijska policija je aretirala danes v Salzburgu bivšega častnika SS Hermanna Hoefleja, ki je obtožen pokola Zidov. Hoefle je drugi Avstrijec, ki so ga a-retirali v zadnjih tednih s to obtožbo. 20. januarja so aretirali sodelavca Adolpha Eich-manna, Franza Novaka. Hoef-ie je obtožen, da je imel veliko vlogo pri pobijanju Zidov na Poljskem. «» ------ Laos in ZDA NEW YORK, 31. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je začasno poveril finskemu poslaniku Tuomioji nalogo, da koordinira dejavnost OZN v Laosu Predsednik centralnega odbora stranke Neo Lao Haksaf princ Sufanuvong je poslal britanskemu in sovjetskemu zunanjemu ministru pismo, s katerim zahteva sklicanje med. narodne konference, kakršna je bila leta 1954 v Ženevi. Princ zavrača nedavni pred- log za obnovitev mednarodne nadzorstvene komisije, ki naj bi jo akreditirali pri kralju, ter predlog, naj bi poslali v Laos skupino opazovalcev, ki bi pripadala SEATO Predstavnik uporniške via-de minister Abai je včeraj izjavil, da nima uradnih dokfr zov o sevemovietnamski intervenciji v Laosu. Priznal je, da spadajo delno v propagando dosedanje trditve uporniške vlade, da je sedem bataljonov Severnega Vietnama izvršilo invazijo Laosa. To priznanje je spravilo a-meriške uradne kroge v zadrego. Hkrati pa je pojasnilo ozadje nove smeri ameriške politike do laoške krize. Značilna je napoved ZDA, da se bodo vrnile k stališču, naj Laos postane nevtralna država Zunanji minister v Quadro-sovi vladi Alfonso Arinos je baje obvestil ameriškega poslanika, da bodo ladji ((Santa Maria« dovolili 24 ur časa, da se lahko oskrbi z gorivom in z vsem potrebnim v brazilskem pristanišču Recife. General Delgado je izjavil, da bi ladja ((Santa Maria« v primeru, da bi zaplula v neko brazilsko pristanišče, izbrala Rio de Janeiro, in to takoj po izkrcanju potnikov v Recifu. Družba, ki je lastnica ladje »Santa Maria«, je sporočila, da je pripravljena sprejeti potnike in člane posadlke na ladji «Vera Cruz«, ki je prispela danes v Recife. To pa s pogojem, da brazilske in severnoameriške oblasti dajo vsa potrebna jamstva. Družba zahteva, da morajo med bivanjem ladje v pristanišču ostati na krovu samo poveljnik in člani posadke. Potnikom z ladje «Santa Maria« bodo morali natančno pregledati vse dokumente :n njihovo prtljago. Ladja bo morala dobiti dovoljenje, da odpotuje, takoj ko bo to odločil njen poveljnik. Dva sodelavca brazilskega lista iz Sao Paula «0 Estado«, in sicer en časnikar in en fo- tograf sta včeraj odpotovala s čolnom nasproti ladji «Santa Maria« in kapitan Galvao ju je sprejel na krov. Danes sta začela pošiljati prva poročila o življenju na ladji. Sporočila sta, da ju je Galvao prisrčno sprejel in se zahvalil brazilskemu ljudstvu zaradi moralne podpore, ki jo daje stvari c-svoboditve Portugalske, Oba časnikarja sta sporočila, da poteka življenje potnikov povsem normalno. Bazen; so polni kopalcev kakor običajno. Večina potnikov se brati z uporniki. Ti imajo rdeče uniforme in modre vojaške kape z rdečimi in zelenimi trakovi. Oboroženi so s samokresi, brzostrelkami in strojnicami, okoli pasu pa imajo šope granat. Podpredsednik španske vlade v izgnanstvu Julio Just je potrdil, kar je izjavil včeraj Galvao, in sicer da je podpisal sporazum s španskim maršalom za letalstvo Hererro za ustanovitev enotne portugalsko-špan-ske fronte za osvoboditev obeh držav. Julio Just je dodal, da je bil sporazum podpisan pred nekaj meseci v Mehiki. Ni pa hote) povedati nobene podrobnosti. (iiiiiiiiiiiiiMMiiiHiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiittiiiiiiiiiiiniiiiiiiHHiMiiitminuiiiimi Konferenca v leopoldvillu doživlja popoln neuspeh Delegati so se večkrat stepli - Minister leopoldvillske pokrajinske vlade poziva Kasavubuja, naj izpusti Lumumbc, in obsoja ravnanje poveljstva OZN LEOPOLDVILLE, 31. — Predstavnik OZN v Elizabeth-villu je sporočil, da so Com-bejeva letala, ki jih je dobil od Belgijcev, bombardirala včeraj dve vasi v bližini Manona. Pri tem je bila ena oseba ubita, več pa je bilo ranjenih. Predstavnik OZN je včeraj odločno protestiral pri Combeju zaradi tega bombardiranja. Glede konference «pri okrogli mizi«, ki zaseda v dvorani rest orana »Zoološki vrt« v Leopoldvillu, poročajo, da doživlja konferenca popoln neuspeh. Zanjo se zanima malo kateri časnikar. Včeraj je na konferenci prišlo do pretepa. Dve skupini udeležencev iz severnega dela Ekvatorialne pokrajine sta se hudo spopadli glede vprašanja, ali naj bo delegacija kot celotna edinica, ali pa razdeljena na dva dela. Celo poročilo uradne Mobutujeve agencije pravi: ((Živahna diskusija se je spremenila v pretep, med katerim sta bila dva poslanca pretepena in izključena iz delegacije severne Ekvatorialne pokrajine.« Predpoldne je tudi prišlo do spopada med delegati severnega in južnega dela te pokrajine. Severnjaki so zahtevali, naj bodo zastopani z enakim številom delegatov kakor južnja-ki in so postavili ultimat: če se njihova zahteva ne sprejme, bodo zapustili konferenco. V Rimu je te dni minister za javna dela in za komunikacije leopodvillske pokrajinske vlade Pierre Mambele. Na tiskovni konferenci je minister izrekel zaupanje v sposobnost kungoškega ljudstva, da se bo dvignilo iz zmede in iz sedanjega trpljenja, seveda «če bo našlo pogum, da to stori z lastnimi silami ter krene na pot narodne sprave, miru in prijateljstva med njegovima velikima voditeljema, ki sta ministrski predsednik Lumumba in predsednik Kasavubu«. Mambele je pozval Kasavubuja, naj odredi izpustitev Lumumbe, ((človeka, ki še vedno uživa zaupanje dveh tretjin parlamenta in večine ljudstva, voditelja, ki ljubi svojo domovino, in katerega sloves so zatemnila ne- llllllllllllllllllllllllllllllimillllllllMIIIIinillllllllOIIIIIIIIlKlllOOllllKUIIIIIIIKIMIIIIIIIIIIIlIlllll Skupščina LRS odobrila program perspektivnega razvoja 1961-65 Ustanovitev visoke šole za politične vede LJUBLJANA, 31. — Republiška skupščina Slovenije je končala danes svoje dvodnevno zasedanje, na katerem je med drugim sprejela program perspektivnega razvoja za dobo 1961-65, družbeni načrt in proračun za leto 1961, zakon o spremembah in dopolnitvah zakonov o ttSkladu Borisa Kidriča», zakon o prosvet. no-pedagoški službi, zakon o ustanovitvi visoke šole za politične vede in zakon o ustanovitvi republiškega sveta za strokovno izobrazbo. V resoluciji o programu perspektivnega razvoja priporoča skupščina Slovenije občinam, okrajem, gospodarskim in dru. gim organizacijam, naj vskla-dijo svoje perspektivne načrte z načeli in nalogami perspektivnega programa in naj se za. vzemajo za uresničenje postav. Ijenih nalog. V poročilu o zakonu o spre- mambah zakona o «Skladu Bo. risa Kidričan je podpredsednik republiškega sveta dr Joža Vilfan poudaril, da bo «Sklad» s finansiranjem znanstvenoraziskovalnih del in s štipendijami neposredno služil razvoju jugoslovanskega socialističnega gospodarstva. Zakon o ustanovitvi sveta za strokovno izobrazbo bo pospešil reformo strokovne izobrazbe v smislu smernic zvezne skupščine. Družbeni gospodarski načrt za leto 1961, ki ga je skupščina sprejela, pred. videva 11.1-odstotno povečanje družbenega produkta, a težišče načrta je, tudi letos povečanje industrijske proizvodnje, medtem ko se za kmetijstvo predvideva 10.5-odstotno povečanje. Načrt predvideva med drugim 37 milijard 800 milijonov investicij za družbeni standard. soglasja in predsodki v burnih urah, ki so sledile kratki jasni zarji kongoške neodvisnosti«. Mambele je poudaril, da, če bi ta sprava vrnila Lumumbi oblast, bi ta, bil dober državnik v okviru zakonov in ustanov, ki jih bo ustava določila, ko jo bo skupščina lahko odobrila. Dodal je, da bi se moral Lumumba udeležiti konference pri. Okrogli mizi, in je pripomnil, da sile OZN ne izpolnjujejo v celoti svoje naloge, ki je v vzdrževanju reda in tudi v preprečitvi samovoljnih aretacij političnih voditeljev. Na koncu je ponovno pozval na enotnost Konga, katerega notranja razcepljenost ni trajna, ker je ne potrjujejo ustavne spremembe. Spori bodo lahko poravnani, če se bodo znali politiki sporazumeti. Poziv OZN proti diskriminaciji NEW YORK, 31. — Pododbor za preprečitev rasne diskriminacije, ki je sestavni del odbora OZN za človeške pravice, je pozval skupščino OZN, naj pozove vse vlade, da prenehajo z rasno, narodnostno in versko diskriminacijo na vsem svetu. V posebni resoluciji poudarja pododbor, da bi morale vse vlade po potrebi odobriti zakonodajne ukrepe proti diskriminaciji. Avstrijski delegat v OZN Matsch je predložil v pododboru resolucijo, s katero poziva tajnika OZN, naj zbere besedila mednarodnih dokumentov, ki so sedaj v veljavi in ki določajo posebne ukrepe za zaščito etničnih, verskih ali je-zikovnih manjšin, ter naj predloži to dokumentacijo skupno z analizo teh posebnih ukrepov pododboru na prihodnjem zasedanju. Avstrijska resolucija je bila po predhodnih popravkih sprejeta s sedmimi glasovi in petimi vzdržanimi. Spremembo je predlagal avstrijski delegat sam, ko je videl, da večina resoluciji nasprotuje. Avstrijski delegat je črtal iz u-voda resolucije poziv pododboru, naj začne proučevanje vprašanja zaščite manjšin. V spremenjeni obliki poziva resolucija tajnika OZN, naj zbere tekste mednarodnih pogodb o vprašanju manjšin, tako da je resolucija praktično zgubila smisel. Eyskcns napovedal razpust parlamenta BRUSELJ, 31. — Predsednik belgijske vlade Eyskens je izjavil na seji krščansko-social-ne stranke, da vlada sprejema zahtevo strank o razpustitvi parlamenta. Vendar pa ni bil določen še datum ne za razpustitev parlamenta, ne za no-ve volitve. Parlament bodo lahko razpustili šele, ko bo senat izglasoval »enotni zakopa in ko bodo objavljeni prvi dekreti za izvajanje tega zakona. Svef bruseljske socialistične federacije je objavil izjavo, s katero z zadovoljstvom pozdravlja povratek Spaaka. ki »ured važnim, volitvami spet prevzema svoje mesto v socialistični borbiji Vreme včeraj: najvišja temperatura 6.5, najnižja 4 stopinje, zrač-nj uak 1016.5 pada, veter 4 km jugovzhodnik. vlage 92 odst., nebo pooblačeno, morje mirno, padavine 0.3 mm, temperatura morja 9.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 1. februarja Ignac Sonce vzide ob 7.28 in zatone ^ 17.10. Dolžina dneva 9.42. LU* vzide ob 18.04 in zatone ob Jutri, ČETRTEK, 2. februarja Svečnica Razgovor s predsednikom Slovenskega gospodarskega združenja V pismu poslancu KD Bologni SGZ je stanovska organizacija Izjava ministra Segnija ki ščiti interese svoliti članov Predsednik S. Švagelj je odločno odbil in ovrgel vsa podtikanja na račun združenja, ki ima nesporno zakonsko pravico do zastopstva v komisiji za bolniško zavarovanje trgovcev Zglasili smo se pri predsedniku Slovenskega gospodarskega združenja Stanislavu Svaglju in ga naprosili za nekatera pojasnila v zvezi s pokrajinsko komisijo za bolniško blagajno za trgovce. Takoj uvodoma je predsednik podčrtal škodo, ki jo obču-tijo zaradi nedelovanja komisije vsi upravičenci in to seveda tudi člani združenj (Fe-dtrcommercio in Associazione cemmerčianti al dettaglio), katerih zastopniki so s svojim neutemeljenim posegom preprečili delovanje omenjene komisije. Na vprašanje, kaj misli o prizivu, ki so ga vložili zastopniki dveh omenjenih združenj proti imenovanju zastopnika Slovenskega gospodarskega združenja v omenjeno komisijo, je predsednik odgovoril : Priziv bi moral temeljiti, kot je znano, le na čl. 5 zakona o bolniški blagajni za trgovce, ki pod črko a) določa, da imenuje prefekt šest članov v pokrajinsko komisijo bolniške blagajne po predhodnem posvetu z najbolj reprezentativnimi pokrajinskimi trgovskimi združenji. In vendar ni tako: priziv posveča le malo pažnje pravni strani zadeve, očitno vsled pomanjkanja pravnih argumentov, in ponavlja več ali manj članke tukajšnjega časopisja, ki so polni raznih podtikanj na račun Slovenskega gospodarskega združenja. Zato se bom dotaknil najprej, in le mimogrede te, nepravne strani o-rnenjenega priziva. Zaman oi tu navajal, da ne more nihče osporavati našemu združenju {pa čeprav bi to hotela «edina reprezentativna trgovska organizacija» kot to trdi Feder-commercio), da ne zastopa koristi svojih preko 100 članov, od katerih jih ima nad 51.0 pravico do vpisa v bolniško blagajno. Poleg tega naj dodam, da se združenja poslužuje v zaščito svojih koristi še mnogo drugih oseb in usta-nov. Na vprašanje glede očitkov, c!a združenje ni stanovska organizacija trgovcev, da nima pokrajinskega značaja in da ne zastopa interesiranih kate-gorij, ki imajo pravico do bt injške blagajne, je predsednik odgovoril: Glede značaja in ciljev zdru. ženja, je obč leta 1914 v našem mestu, ga nadaljeval v Zue-richu ter končal v Parizu. Zamisel pa se mu je porodila mnogo prej v Dublinu. Zatem je orisal glavne osebe romana, to je Mr. Leopolda Blooma, njegovo ženo in zvestega prijatelja Dedalusa ter odnose med njimi. Primerjal jih je tudi s Homerjevimi junaki, ki so zmagali fizično, medtem ko so dosegli Jogceovi junaki duševno zmago. Delo je simbol prijateljstva in človeške topline nasproti sebičnosti, kar se kaže zlasti v odnosih med Mr. Bloomom in Dedalusom, kar je poudaril predavatelj po globo, ki analizi prvin romana in oseb. ...ot je znano, je izšel pred nekaj meseci po 40 letih tudi italijanski prevod te knji ge, medtem ko je izšel francoski prevod kmalu po objavi angleškega originala. Knjiga, ki je skoraj neprevedljiva, spada sedaj med največja dela sodobne književnosti, čeprav so mnenja o njej deljena. Prof. Ellmann je natančen poznavalec pisatelja in njegovega dela ter je pred kratkim izdal tudi knjigo o njem. Njegovemu predavanju je številno občinstvo pazljivo sledilo in ga na koncu nagradilo s ploskanjem. «»------- Tatovi na delu Kakor kaže, so se maloprid. neži, ki kradejo avtomate izpred javnih lokalov, spet loti-ii svojega dela. Tako je 53-letna Maria Susanni iz Ulice Raffineria 3 prijavila policiji, da so neznanci ponoči ukradli avtomat za bonbone «Motta» izpred njene trafike v Ulici Slataper. V Ul. Madonnina 9 pa so neznanci ponoči ukradli izpred bara Nino avtomat za žvečilni gumi. Tatvino je prijavil lastnik bara Antonio Ro-manelli iz Ul. Corridoni_ 21. Tudi avtomobilske miši ne mirujejo, čeprav je policija pred kratkim odkrila skupine mladoletnikov, ki so kradli motorna Vozila in razne stvari iz avtomobilov. Neznanci sp popoči ukradli lambreto, ki jo je parkiral na ulici blizu svojega doma Calogero Mirasola iz Ul. Bellosguardo št. 1. Na Trgu Oberdan pa so neznanci ponoči ukradli razne fotografske pritikline in nalivno pero iz avtomobila, ki ga je tam parkiral Willy Ba-ruch iz Milana. Prijavil je tatvino policiji in izjavil, da znaša škoda skupno 30.000 lir. t-s- ■as as as as as Slovensko gledališče v Trstu Danes, 1. februarja ob 20. uri v Sežani, jutri, 2. februarja ob 20. uri v Izoli, v petek, 3. februarja ob 20. uri v Kopru ALEJANDRO CASONA DREVESA UMIRAJO STOJE V nedeljo, 5. februarja ob 19.30 v Drami v Mariboru in v ponedeljek, 6. februarja ob 19.30 v Drami v Ljubljani EUGENE JONESCO STOLI •SSS'-5^ Planinski večer SPDT Danes L februarja ob 20.30 priredi SPDT v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 svoj planinski večer s predvajanjem barvnih filmov Aljoše Žerjala s potovanja po Grškem. Sledila bo družabna predpustna ■»a-bava za naše zveste planince. Vidalijevo vprašanje o omejitvah INADEL Poslanec KPI Vittorio Vidali je naslovil na ministra za delo in socialno skrbstvo ter na ministra za zdravstvo vprašanje, ali bosta, kaj šlorila, da -zavarovalni zavod krajevnih usluž. benceV INADEL preklice želb resne in hude omejitve zdrav, stvenih uslug zavarovancem. Te omejitve so začele veljati s prvim januarjem in so zlasti hudo prizadele pridobljene pravice uslužbencev krajevnih ustanov v Trstu. Po drugi strani pa žalijo omejitve tudi poklicno i čast zdravnikov tega zavarovalnega zavoda. iiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitmmtHiHmiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHimiiiiimii Po posredovanju pokrajinske uprave Poostreno nadzorstvo nad ribiči ki lovijo z mrežami na vlek I ZLETI J Smučarski izlet SPD v Trstu v Crni vrh Slovensko planinsko društvo priredi v necel jo 5. februarja smučarski izlet v Crni vrh. Informacije in vpisovanje v Ulici Geppa 9-11. nadstropje v dnevnih urah. Snežne razmere so u-godr.e, 40 cm snega pršiča, 2 stopinji pod ničlo. Nezgoda na delu Pri gradnji novega železniškega predora se je včeraj spet pripetila nesreča na de-u. Tokrat se je ponesrečil 30-letni Renato Trubian iz Mi-ramarskega drevoreda 83. Na delavca je padel material, ki se je zrušil z oboka. Trubian je pobil po desni rami, ki si jo je verjetno tudi nalomil. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški od-| delek. Zdraviti se bo moral cd 10. do 30. dni. Štiri ribiče, ki so se prekršili proti zadevnim predpi prijavili sodišču - Proti lovu z dinamitom som, so Na svoji zadnji seji je pokrajinski svet med drugim razpravljal tudi . o vprašanju škode, ki jo povzročajo ribiči, ki uporabljajo mreže na vlek. Odbornik Corberi je odgovoril, da je prepovedan lov s takimi mrežami na predelih, ki so blizu obale. Takšen ribolov je dovoljen le na področju onstran črte, ki gre od Tankega rtiča do plovnega kanala pri Tržiču in vsekakor povsod tam, kjer ni morje globlje od 8 m. Na posredovanje pokrajine so tudi poli- ........... > V" "r - v v Včeraj popoldne ob 15.30 je bil pogreb pok. glavnega državnega pravdnika dr. Tom-masa Grieba, Pogrebni sprevod je krenil izpred sodne pa. lače, kamor so bili prepeljali pokojnikovo truplo že predvčerajšnjim, ter zavil proti cerkvi novega sv. Antona. Na čelu je korakala četa vojakov, sledil je avtomobil s krsto, za katero so se zvrstili najbližji sorodniki in nato najvišje civilne in vojaške oblasti na tržaškem ozemlju. V prvi vrsti sta bila generalni vladni komisar dr. Palamara m tržaški župan Frunzil. V presledkih so | iz ostalih sodišč tržaškega sod- sledili najvišji predstavniki i nega distrikta. Dr. Palermo, sodnih oblasti, karabinjerjev, policije, finančne straže in za. porniških stražnikov. Sprevod je šel čez Trg O-berdan in po Ul. XXX. Otto-bre do cerkve novega sv. Antona, kjer je bil cerkveni obred. Po obredu so krsto s pokojnikovim truplom spet položili v avto ter jo prepeljali na pokopališče pri Sv. Ani. Pogrebni svečanosti so prisostvovali visoki sodni funkcionarji tržaškega ozemlja, pri. zivnega sodišča iz Benetk ter vršilec dolžnosti prvega prea-sednika tržaškega prizivnega sodišča, je zastopal ministra Gonello, prvega predsednika kasacijskega sodišča in višji sodni svet republike. Številne upravne, politične in vojaške organizacije so bile prisotne na pogrebu s svojimi venci. Generalni konzul FLRJ je poslal državnemu pravdni-štvu sožalno brzojavko. Danes ob 9. uri bo v glavni dvorani sodne palače žalna svečanost, na kateri bo dr. Santonastaso, vršilec dolžnosti glavnega državnega pravdnika, počastil spomin preminulega dr. Grieba. cijski in finančni organi stro-že nastopili in ustavili že nekaj ribičev, ki so lovili ribe takimi mrežami na prepovedanem področju. Kljub temu se nekateri ribiči ne zmenijo za prepoved, organi javne varnosti pa nadzorujejo obalno področje, da ti preprečili škodo in zasačil' krivce. Tako so agenti komisariata javne varnosti iz Devina predvčerajšnjim dopoldne med kontrolno službo zasačili 4 ribiče, ki so na pre. delu med Tankim rtičem in Tržičem lovili ribe z mrežami na vlek. Naložili so jim globo in jih bodo prijavili sod nji v Tržiču. Zaradi kršitve zadevnih predpisov glede ribolova se bodo morali zagovarjati 54-letni Le. r.ardo Devescovi iz Gradeža, vodja ribiškega čolna «Emi-l:cla»; 60-letni Marcello Zul-lich iz Ribiškega naselja št 36, vodja ribiškega čolna ♦Maria*; 35-letni Antonio Schipiz-za iz Devina 4-b, vodja čolna •Jolanda* ter 54-letni Rinal-do Stradi iz Ribiškega naselja štev. 37, vodja ribiške lad. je «Fiordaliso». Slišijo se tudi pritožbe, da nekateri brezvestni »ribiči ki verjetno prihajajo iz Trsta, lovijo ribe z dinamitom na področju med Barkovljami in Nabrežino. S tem povzro-čajo veliko škodo, ker uniču. jejo zarod in ribe bežijo '. tega področja. Prav bi bilo, če bi pristojni organi bolj pazili na »ribiče* z dinamitom. «»-------- Prometna nesreča Včeraj popoldne so z jugoslovanskim rešilnim avtom pripeljali v tržaško bolnišnico 24-letnega Augusta Dinel-lija iz Milj, Ul. Dante Ali-ghieri 38, ki so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti 40 dni, ker si je zlomil desno čeljust in se močno pobil po čelu. Dinelli je povedal, da se je v soboto ob 23.30 hotel pelja ti z vespo izpred hotela Tri glav v Kopru proti Izoli, pa se je za hip ozrl nazaj in je zaradi tega z vozilom zadel cb pločnik. Treščil je na tla ir. se poškodoval Nemudoma so ga odpeljali v bolnišnico Izolo, na njegovo prošnjo pa so ga včeraj prepeljali v tr. žaško bolnišnico. LEPŠI OD OSTALIH PLESOV BO TRETJI Lila ples ki bo 4. februarja 1961 v dvorani na stadionu «Prvi maj» ob 21.30 in bo ostal starim in mladim v prijetnem spominu ! Igral bo orkester Nardin Vstop izključno z vabilom Rezerviranje miz od četrtka 2. februarja dalje od 19. do 21. ure na sedežu PD «1. Cankar«, Ulica Montecchi št. 6/III. ( KONCERTI ) V petek ob 21. uri bo zadnji koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra v Avditoriju po ljudskih cenah. Dirigiral bo Julius Karr Bertoli, solistka pa bo pianistka Bice Antonioni. Spored: Alderighi: »Poklon«. (Prva izvedba v Trstu). Chausson: «Poem» op. 25. Ravel; «Tzigane». Koncertna rapsodija za violino in orkester. Boccherini: Simfonia. (Prva izvedba v Trstu). Menotti; «Sebastian». Baletna suita. (Prva izvedba v Trstu). Prodaja vstopnic pri Centralni blagajni — Galleria Protti. ( MALI OPLAŠI } ISCEM VAJENCA 14 do 17 let — Trgov na jestvin, Birsa, Ul. Pa-scoli 32. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATJCO ! KINO PROSEK-KONIOVIl predvaja danes, dne 1. februarja z začetkom ob 19.70 uri film Metro Obrekovalci (I diffamatori) Igra VAN JOHNSON ( OtEPALlSČ* VERDI Komična ponovi dnaes skupina Mat", r __________________ 21. ur>3 »Okna na Pad« Alfreda nija v priredbi Ermima ria. Poleg Macaria nas. Carlo Campanini, Ange ; va, Wilma Casagrande, W Battarini in drugi. KINO OZiV'1 irtM Mor« :ka$| Penice 15.30 »Suzana, deklet na telefonski P®1 J dy Holliday. Dean Mam" troeodor. Excelsior 15.00 «Noč«, ... Mi.stroian.nl, Jeanne J Monica Vitti. PrepovM» | dimi. _, (f Filodrammatico 16.00 «*%* zen ob meji sveta«. Pr4*" j no mladini. Grattacielo 16.00 «Velika da«, eastmancolor. predstava sveta. A Arcobaleno 16.00 «StrerI^j mladini prepovedano. J Supercinema 16.00 »Gam’1 ^ Raf Vallone, EleonoliV| Drago. Prepovedano df Alabarda 15.30 «Prehoo Tj Nagrajen v Benetkah. | vedano mladini. Aurora 16.30 «Veliki Plen’., ( Capitol 16.30 «Zenske w ških«, Mammie Van Paul Anka. # Garibaldi 16,00 »Sindikat i , Mammie Van Doren. dano miadini, Cristailo 16.00 «Lepa, nedolžna išče se«, kms. Impero 16.00 «Delfini». r‘ dano mladini. . i Itaiia 15.30 «Prehod ^ grajen v Benetkah. Pre1^ no mladini. Massimo 16.00 «Pleme vat1 IT A. VVeilter, A. Salazar. I vedano mladini. JM Moderno 15.30 »Rimske P* jfj Gregory Pečk, Audre“ . burn. Astra 16.00 «Crni Orfej«. Astoria 16.00 »Valencia«, »j color. Poje in igra S»rl j tlel. n ... A TOM Itp^ , 16.00 «Prelomli41,1, Vittorio Venoto 15.30 ** $ ji r Prepovedano 1111 Čim soncem«, techrvico^ Delan. Marconi io.uv «n ^ zda», Howad desetin*1 vami», Van Heflin. . Savana 16.00 «Absalon, & ‘ \i' ženske», B. Berslavv, ^ Oceon 16.00 «Seksualni Magoli Noel, Kobert_JJ>^J ( Ul/A J Prosvetno društvo den» v Nabrežini in okoličane zabavo s plesom, , 4. februarja tl. ob 21. v rani prosvetnega društva r orKcm pijačo P°: UŠtVO ni vabi e na PrJ ^ brežini. Igral bo prigrizek in vrt Danes v kinu «AR e Stremuhinje MARISA MERIINI • MEMMO SAROTENUTO • RAFFAELE PISU • AROLDO TIERI • AVE N'(5, OOMlNiauE B06GHERO -ARIANNA AR DEM • RAOIA »VUPHI -AN NA RANAU-I • OABH FARiMOM-MARK? W4PeMAStN SIUFPRE -Tl BER|0 že li, k- , . a‘ v «slovenski» šo-tvlerirann Pstane le dejansko ni bona zakonito prizna-*ki bori ,sovorili v zgodovinski nart °Sti- ko b° mm-bril .~r arnent resnično odo-P°dpisni p?ed?ednik republike javljen ln 0 že zakon ob-9enocirt V urudnem listu) ni se. Po pRrePrečen, ker naj bi nju ut,ur J^marovem pojmovana, v n dl?ckurskega» spomina kultiei užila le italijan-nanščin 'Predena v slo-Kaj 5 ^kar se da slabo!), rodne n,e °.s}.ane od neke na-vei ... anjsine, ki kulturno bi sm»j° laja, oziroma, ne ture!? a lrneti lastne kul- ntoretn^'™0, realisti: ali si luri do PTe^slavljati v kul-lantaro i]?s Ben°cidnega Pa-nem * Pa na politič- eia Inem 9°sPodarsko-so- Ce p„ 5 Področju to ne bil! je bo-mu VSe to ne zadostu-tru9ih nln?aV?dli še nekaj antarove dejanskega Pa-Proti u ravnanja, ki ga onitim; L* Provajal z za- Hnii uje-,,. tudi nezakoni-nosl 77PI' če treba narav-Prepovedi njem ustave: s 'Prgu u°,. slovenščine na ?bžinskpnn , Postavljanjem orežim itd omisar?“ v Na- ^aporUkleLTenimo' da tu- ®reJšnii>, - sl°venci, že iz Sočnega ,caspv nimajo dru-arnaro p0rnina na dr. Pa-. etničv ’ PTedvsem sloven-,rieni Vef.0 °zemlje, kar po-Vsega tržnSi eno četrtino uU ekonnu?e,Ba Prebivalstva, u*kako teJT* propadajoče, < hirain* laln° slepo čre-,eriji držnu na obmejni peri-ekopitnt e'r- od koder beži linijskih ' Gradnja celih ka-rruških o "““‘i) . P° pustih ^,ro,tičn0 hr]n 3e Povečala ! Pa triklezP°selnost v Tr-u drugih ut višjo raven kot čL naPaka e^elih HaUje, To * , je n 'j nameren zlo-?a}*tvom t trzaškim prebi-Jltisoči tri -?a Plačujejo de-e|arCeu , -U^k t h domorodnih dalje. “■ kl blodijo od takrat tu Prvič ,SPetu za kruhom, j eBa zgodovini tria- 6 tržaške či ne zadeva tisttržašketašlTUdi ne zadeva J!e,natičnn ovence s svojo u i.a‘e9ijo „ raznarodovalno ,, recentft? starih rasistič-detV' tharvef, mestnih sovini-v, avstv0 Udl vse tržtgško iu.rakavn . 3e Postalo pra- »» recentit. rusisiic- d°v, hiarvef, mestnih šovini-v, avstv0 udl vse tržlaško št rakav‘a r le Postalo pra-tfc prebLiaPa 2“ Pse tria-Ce^ PrivilenZ 0 s Protiprav-Seuedo an)e,n priseljen-rint izključna Pa-sl ,a*ko fflovornost za to PolJe ni lo0t ?nUaCijo- Lbrez konca pod-je m Uh lu jtlne dekrete, žin?u°stavil Jn p,suje — ki kol n občin, aria nabre- , niZ(,eijskihZa ?mogočenje u Ze Pred . nacrt°P itd. diS uT°anizall S° naše osred- do'!n-a!a,Pare 36 zahtevale od Por b theiLrzvrševanje onih ne'° PraviciaiidUm\ki V°- bivnip°slitve\t ennkoprav-p'yeev. 100 slovenskih pre- ti ‘rs ss ‘eon*. 20tem i. nastavljencev. Up tr?nvi raz- vile^k°ne in °jfmlje raz-Prir fano dredbe za pri- itak 3eheev apk°shtev istrskih p m VT*'lo nrf se 3e tu že to un°9o več?1 ln p°slej še *Umeedvidevali Ja?!1 . kot so slo,, * s PalnJ, ak°ni, se ra- <0rr£ZaTT hlaao- Ven,,■ u-lirn „ Prebivalstvo, slitS’ so bili v ®l .vrsti Slo-Ven ' P0stavUpr,P0$ zapo-rinjeiakona, ter'ri Vansko iz’ Pensu' v novi dokončno iz-Vo klgeto^ t n » slo-PoohP,0(:Otje 0.,'ir 0 Palamaro-iansp Oanje ou°u'la njegovo krau°u delajo v \ki to de' °Bou Ustave t ?Tk demo- MS no odrine Istran Belci od tajništva v vladajoči DK stranki v Trstu. Lahko bi nadaljevali z navajanjem primerov Palama-rovega sovražnega ravnanja proti tržaškim Slovencem, toda mislim, da zaradi prepri-čevalnosti dokazov to ni več potrebno in bi tudi prišli predaleč. Zastavimo pa naj si za sedaj vprašanje, kje ima izvor in oporo ta sovražni kurz proti Slovencem. Nikakor nam ne more zadostovati razlaga iz morebitnih ostankov iz fašistične preteklosti, v njegovi uformi men-tis». Teh sicer ne gre podcenjevati, sodeč po duhu, ki veje iz pisma, kjer nastopa nekam avtoritativno kot branilec fašistično - statolatrijsko pojmovani nedotakljivosti kitajskega zidu državne meje. Vendar se moramo tu z načelno ostrostjo lotiti vprašanja, ali je generalni vladni komisar v Trstu organ ministrskega predsedstva Italije, ali je le izvršni funkcionar lokalnega šovinizma, kakor se to zdi iz njegovega dosedanjega ravnanja. Kljub znanemu okostenelemu centralizmu italijanske državne ureditve, imamo zato pogostokrat vtis, da ta Trstu dobrohotno popušča, morda z upanjem na ponavljanje stare protizgodovinske prakse iz neposredne predfašistične dobe, ko naj je obmejni Trst postajal vališče porajajočega se fašizma (prim. na pr. pred kratkim postavitev spomenika fašističnemu predhodniku D’Annunziu v Ronkah za po-življanje revanšističnih apetitov in za kalitev dobrih sosedskih odnosov z Jugoslavijo) oziroma sedaj vsaj za po-življanje patriotardnega anti-demokratičnega šovinizma v službi ekonomske desnice. Toda če je tudi temu tako, se vlada velike, dostojne države, ki v svetu velja za pravno in demokratično, ne bo mogla stalno sofistično o-tresati odgovornosti z izgovarjanjem na nekaj desettisočev obmejnih nacionalistov. Toliko bolj, ker gre vedno bolj za resnično iskrenost mednarodnih dobrososedskih odnosov bližnje države, ali pa le — za jezuitsko zakrinkavanje čisto drugačnega obličja, namreč onega, ki se istoveti s tr-žaško-istrskim šovinizmom, ki ne more zakriti svojih nostalgij do neslavne propadle preteklosti. Toda ta tržaški obmejni nacionalizem ima še eno, zelo nevarno plat, ki jo bomo le pozneje poimenovali s pravim imenom. Znano je iz neposredno povojne zgodovine Trsta, pod zavezniško upravo, da močna 'večnfa ttžaškega prebivalstva, posebno delavstva itd. nikakor ni italijansko-šovinistično nastrojena. Zato v Trstu toliko časa ni bilo nikake vrste volitev, vse do kominforma. Takrat se je potapljajoči tržaški desnici pokazala rešilna bilka — v istrskih «ezulih», nacionalistično, ako ne naravnost fašistično razpoloženih, kot to lepo dokazujejo volilni rezultati zadnjih let po ezulskih središčih. Seveda nagib za ezulsko kolonizacijo tržaškega ozemlja ni bil le protidelavskega in protislovenskega, notranjepolitičnega značaja. V Casu, ko so tokovi istrskih izseljencev omahovali, kam naj se obrnejo, ali naj se izgube v italijanskem morju cele Italije, ali naj ostanejo v Trstu, blizu rodne Istre, so bili le v začetku merodajni bolj sentimentalni razlogi. Od zadaj so bili že točni računi in nameni nacionalističnega vodstva vse te izselitve, ki je na pr. še l. 1954 čisto odkrito zapisalo v svojem osrednjem, najodgovornejšem glasilu ezulskega «Centra studi adriaticitt v Rimu, češ da je treba, da «italijanska vlada vse napravi, da begunce ustavi v Trstu, na meji. Tem novim beguncem je treba dati le stanovanje in začasno zaposlitev, da se jim s tem pokaže začasnost njihovega bivanja v Trstu, v pričakovanju povratka na njihove domove. Toda, če se napravi vse, da se oddaljijo s tega območja, se dajo Jugoslaviji dragocene karte, da dokazuje, da se je Italija dokončno odrekla povratku svoje suverenosti nad vso cono B»... A ezulska organizacija in tudi italijanska vlada, nista tu zaustavili le beguncev iz bivše cone B, marveč iz vse Istre in še dlje. Namerna kolonizacija Tržaškega ozemlja in bližnje Goriške je torej preračunano dejanje obmejnega italijanskega revanšiz-ma. In posledice te istrske kolonizacije? Danes je Trst — iiistranizirantt, t. j. na oblasti je tu ob meji skoro povsod sem priseljeni ezulski, revan-šistični element. Pomislite le: oba tržaška poslanca tu vladajoče DK stranke sta Istrana, prav tako so tajniki te stranke že ponovno le ezuli, prejšnji župan Bartoli je tudi lehja aikena ?„r °dpor oiji.Pfoti t .Idunega živ sitio °dPor, v J* otstraniza-hotu tili že ,e danes, kot * *a ‘«m d'udl p jao-da se dofconč- to bil, škof Santin je tudi itd. itd. In odnos vladnega komisarja dr. Palamare do tega u-metno ustvarjenega revanši-stičnega elementa tu na meji? Po zgoraj naštetem, po brezkončnih dekretih za razlaščanje slovenske zemlje, postavitev občinskega komisarja v devinsko . nabrežinski občini, privilegiranje ezulov pri nameščanju in gradnji stanovanj zanje, je zaključek jasen, da je dr. Palamara izvršni organ za uresničenje tega revanšističnega momenta tu na meji. Od tu nam je lahko razumljiv ves njegov odnos, sovražnost do slovenskega elementa in njegovih življenjskih potreb, pa naj so te kakor koli zajamčene. In da je vse javno življenje še vedno nekam fašistično zasmrajeno, ne glede na krepko levico in demokratsko u-smerjene kroge, vidimo prav poživljene pojave, kot o njih priča še pred malo dnevi liberalni zastopnik v pokrajinskem svetu z besedami «Qui si parla soltanto italiano...», slovensko pa le v — getu. In je komaj potreba obuditi Z. J. les v dežju» wm$m iffl (Nadaljevanje na 4. strani) Miha Baloh igra glavno vlogo v novem slovenskem filmu »Ples v dežju«, lci ga snemajo v Ljubljani po romanu icCrni dan in beli dan« D. Smoleja Čeprav muze med grmenjem topov po navadi obmolknejo Partizansko slovstvo 1 I * m med alžirskimi borci 1 * * * s 2.2): Glasbeni album; 13.30. C.lisba mladih; 15.15: Pourcel in njegov orkester; 15.55: Vreme ,a ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše; 16.45; B. Guss-man: Psihologija Evrope,:« v Afriki; 17.20: Lepe strani romantičnih oper; 18.15.- Rsdij-sk, odvetnik; 18.30: Enotni raz-itd; 19.30: Pregled jpo-lab pijoče umetnosti; 20.00: F"ir.ska ;u r< • ijska glasba; 21.00. Ko.’-ccr; violinista A. tccatda in pianistke L. Frantescbi.u; 21.35: Sestanek petin; 22 20: Trideset let veselja; 22.45: Orkestralna giasba; 23.20; Plesna glasba II. program 9 00: Jutranje vesti; 10.00: Varietejski program; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.45: Moda; 15.00: Poje G. Latilla; 15.15: Miniaturni koricert; 15.40: Tangi in valčki; 16.00: Pro- gram Ob štirih; 17.30: Varietejski program: 20.30: »Sesa- lec za prah«; 21.45; Koncert p. v. Massima Freccie. III. program 17.00: Koncert, na progra- mu Bach, Hiridemith, Mozart; 18.30: Izbor italijanskih periodičnih listov; 19.00: Stravvin- sky: Histoire du soldat; 20.00: Vsakovečerni koncert: Vivaldi, Bizet; 21.30: Igra v štirih dejanjih Paola Bertolazzija: «E-goist«; 23.20: Gedmijev Kvartet št. 2. Slovenija 8.05: Mladina poje; 8.30: Sta-nojlo Rajičič- Koncert za violončelo in orkester; 9.00: Jezikovni pogovori; 9.15: Ali vam ugaja?, 10.13: Odlomki iz opere Mefistofeles Arriga Bolta; 11.00; Kaleidoskop za zabavo; 11.30: Za cicibane: a) Meri Bbncpa-m: Trig'ava zver; 12.00' Ansambel poljskih pesmi In plesov »Mazovvsze«; 12.15: Radijska kmečka univerza; 12.25: Z; baven opoldanski spored; 13.30: Skladbe klavirskih virtuozov; 14.05: Miško Kranjec: Ii. el sem jih rad; 14.35: Maribor, ki komorni zbor; 15.45: Radijska univerza — Delovna storilnost; 16.00- Koncert po žetiah. 17.15: Sestanek v sre-dv,; 17 30. Pevka Anica Zubo-vič; 17.45: Jazz na koncertnem oaru; 18.C0: Kuliurna kronika; 18 20' Od Gallusa do Hinde-mitna; 18.45: Stari angleški napevi; 20.00: San Remo 1961; 20.50' Manuel de Fal-la Kratko življenje, 22.15: Mladim plesalcem; 22.50; Literarni nokturno; 23.05: Iz modernega glasbenega sveta Ital. televizija 13.00: tV šol-a; 17.00; TV za otroke: Popotovanje po Finski, Italiji, Holandski itd.; 18.30: TV dnevnik; 18.45: TV pošta; 19.05: Levijeva drama: «L’ulti-ma faccia di Medusa«; 19.55: Sodobni portreti: Pier Luigi Nervi; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Controcanale; 22.30; Znanost in umetnost; 22.50 : 200.000 piščancev; 23.20: TV dnevnik. Jug. televizija Italija 17.00: TV za otroke: Potopis; Miškine dogodivščine. Beograd 18.00: Sestanek ob šestih — oddaja za otroke; 18.45: Svet v znamkah: serijski film; 19.00: Cas, ljudje in dogodki — informativna novinarska oddaja; 20.00: TV dnevnik. Zagreb 20.30; TV magazin — glasbena oddaja. Beograd 21.30: Portreti in srečanja. Italija približno ob 22.00: Controcanale — drugi dei oddaje; 22.30: Umetnost in znanost — reportaža Zupan Bayreutha Wild je izjavil, da so pod tem srednjeveškim mestom odkrili labirint tunelov, kleti in prometnih žil, katerih starost je ocenjena na nekaj stoletij. Do odkritja je prišlo ko sta se zrušili dve ulici zaradi izkopavanj pod njima. Na nekaterih mestih je ta sistem izgrajen v dveh in celo v treh nadstropjih. Po mišljenju nekaterih strokovnjakov izvira iz časov tridesetletne vojne (1618-1648), ko je bil izgrajen skrivni izhod v primeru napada neprijateljskih čet. Gerontologija na Poljskem V znanem inštitutu za ge-rontologijo v Bukarešti se mudi poljski zdravnik dr. Bogdan Snarski, ki je strokovnjak za geriatrijo. Dr. Snarski vodi geriatrski sanatorij v Gstrovu ob jezeru Goplo, kjer ima na zdravljenju 60 bolnikov. Med njimi je bilo 9 popolnoma onemoglih zaradi starosti. Trimesečno zdravljenje jim je povrnilo moč in svežino do take mere, da sedaj pomagajo drugim bolnikom. Pri zdravljenju degenerativnih pojavov v organizmu, ki jih povzroča starost, uporablja dr Snarski zdravilo «gero-kain«, ki je izdelano po receptu romunskega «gerovi-tala.» Nov postopek za razsvetljevanje Združenje kemičnih industrij v Duesseldorfu, je sporočilo, da so nemški tehniki razvili metodo, ki omogoča spremembo elektrike v svetlobo brez uporabe normalnih električnih žarnic a-li neonskih cevi. Nov postopek imenovan «Elektroraz-svetljava« se poslužuje kemično proizvedene celuloze kot opore pigmentom, ki se osvetljujejo kadar gre skozi njih električni tok. Za sedaj je tak sistem razsvetljave omejen na razsvetljavo majhne jakosti n. pr. za osvetljevanje okvirov in ključavnic. Nadaljnji razvoj pa ne izključuje uporabe tega novega postopka tudi za reklamne znake in za radiotelevizijo. Vodikov oblak v središču rimske ceste V francoski zvezdami Saint Michel pri Marseillu so med astronomskim opazovanjem s pomočjo teleskopa s skoraj dvometrskim premerom fotografirali velikanski vodikov oblak v oddaljenosti 26.000 svetlobnih let od Zemlje v srednjem delu Rimske ceste. Izraz »oblak« je v resnici nekoliko generičen. Pri prvi proučitvi posnetka je bil ugotovljen obstoj in obseg tega «oblaka» ter prisotnost vodika, toda vprašanje je mnogo bolj zapleteno, tako da so nekateri znanstveniki celo mnenja, da gre za skupino zvezd v nastajanju, drugi pa da gre za skupino ugaslih nebesnih teles. Proizvodnja radioaktivnih Izotopov v Romuniji V laboratorijih inštituta za jedrsko fiziko v Bukarešti so leta 1960 proizvedli devetkrat večjo količino radioaktivnih izotopov kot v letu 1959. Romunski znanstveniki so razen tega realizirali dvanajst novih vrst izotopov med katerimi izotope joda in fosforja, ki so zelo koristni v zdravstvenih inštitutih. V programu letošnje aktivnosti so poleg nadaljnjega povečanja in razširitve vrst radioaktivnih izotopov predvideni tudi važni študiji za izpopolnitev tehnološkega procesa za proizvodnjo vzorčnih virov talija in kobalta. Središče za atomska raziskovanja v Letoniji V prihodnjih letih bodo v Letoniji zgradili središče za atomska raziskovanja na bazi znanstvenega reaktorja, ki ga gradijo sedaj v Salaspil-su, 20 km od Rige. Načrt nadaljnjega razvoja tega središča predvideva izgradnjo linearnega in protonskega pospeševalca. Se prej pa bodo zgradili oddelen za študij radioaktivnih snovi in radijskega izžarevanja ter za splošni razvoj metod za njihovo uporabo v gospodarstvu. V teh dneh dokončujejo gradnjo jedrskega reaktorja v fizikalnem inštitutu Letonske akademije znanosti, ki bo prvi te vrste v baltskih republikah. Nova sovjetska plastična masa Znanstveniki raziskovalnega inštituta na področju plastičnih mas v Uzbekistanu v Srednji Aziji so izdelali novo vrsto piastične mase, imenovane «FAT». Predmeti iz te plastične mase bodo lahko vzdižali temperaturo na.' 400 stopinj C. Zaradi tega bo zelo dobrodošla v električni in tudi mehanični industriji, kjer bo lahko zamenjala bron, nikel in mede -ino. Pri izdelavi te mase so uporabili ostanke pri predelovanju bombaža in olupke bombaževih semen. Pristanek v kraterju? Po mnenju ameriških astrofizikov, bi bilo dno velikih kraterje Kopernik in Kepler najprimernejši prostor za pristanek prve vesoljske ladje s človeško posadko. Kraterja imata razmeroma ravno dno, skalovje ki ju oklepa pa je dovolj mehko, da bi bilo v njem mogoče urediti zasilno bivališče, kar bo velikega pomena, saj je znano, da se gibljejo temperature na mesecu med 100 stopnjami nad ničlo podnevi in 155 stopinjami mraza ponoči. Gortško-beneški dnevnik Zakaj premeščajo slovenske duhovnike V zadnjem času sta goriška in videmska škofija pričeli premeščati slovenske duhovnike s sedanjih službenih mest. Slo. venskega župnika Mazoro na Travniku v Gorici so premestili na novo službeno mesto v Sempolaj, na njegovo mesto pa je prišel neki slovenski župnik, ki je bil dolgo let v Furlaniji. V Benečiji pa so več slovenskih župnikov premestili v Furlanijo in na njihova mesta postavili italijanske duhovnike. Te premestitve niso navadna administrativna dejanja, ampak imajo svoje ozadje. Ma. zora je postal žrtev svojih šovinističnih kolegov, ki že dolgo let strežejo po življenju slovenskemu bogoslužju v travniški cerkvi sv. Ignacija. Ta težnja je privedla šovinistične nestrpneže med versko hierarhijo celo tako daleč, da je svoj čas resno nameravala napraviti travniško cerkev za stolnico, samo da bi v njej odpravila slovensko bogoslužje. Slovensko govoreči župniki v Beneški Sloveniji pa so zelo verjetno postali žrtev koordinirane akcije videmske prefek. ture in škofije, ki bi radi spravili iz beneških vasi še ti. stih nekaj duhovnikov, ki s svojimi farani gooorijo slovenski, ker vidijo v tem nevarnost za eitalijanstvos Beneške Slovenije. V našem listu smo že večkrat pisali o krivicah, ki se v narodnem pogledu delajo slovenski duhovščini. Pisati o njih je naša narodna dolžnost. Ali nimajo svojih dolžnosti v tem pogledu tudi drugi listi, ki so še bolj kot mi poklicani, da o tem rečejo svojo besedo? njeno razvojno pot. Pri tem je poudaril vlogo stranke v borbi slovenskega ljudstva za svoje pravice v času fašizma in v sedanjih pogojih. Videm dobil nov televizijski prenosnik Videm ima od danes dalje nov televizijski prenosnik, ki so ga namestili v Ul. Prada-mano. Deloval bo na kanalu P in bo precej močnejši od prejšnjega. Lastniki televizorjev bodo morali usmeriti svoje antene proti novemu prenosniku, če bodo hoteli sprejemati televizijski program. Za goriški turizem koristni stiki Možnost tranzitnega prometa nemških turistov po Soški dolini Prvi stiki med Turistično zvezo Slovenije in Pokrajinsko ustanovo za turizem v Gorici - Naloge «Pro loco» pri stikih s Slovenijo V zadnjem času, zlasti pa potem, ko so bili objavljeni zadovoljivi in pozitivni letni obračuni krajevnih turistično-propagandnih organizacij «Pro loco» v Gradiški in Krminu, so se začeli tudi v Gorici zanimati za organizacijo podobne ustanove tudi v našem mestu. «Pro loco» v Gorici naj bi vključevala vse tiste, posameznike in ustanove, ki bi lahko kaj doprinesli k razvoju turističnega prometa v našem mestu. Po svoji legi ima Gorica ze- bi se dali usmeriti avstrijski luiaiiiiiiiiiiitiiiiiiii n nun iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiaiiu Tudi potrpežljivost ima svoje meje V Doberdobu so proslavljali 40-lclnico ustanovitve KPI V soboto je bila v prosvetni dvorani v Doberdobu, ki jo je prosvetno društvo za to priliko odstopilo krajevni sekciji KPI, proslava 40-letnice ustanovitve Komunistične partije Italije. Ob tej priliki se le zbralo precej vaščanov, katerim je o pomenu obletnice govoril pokrajinski tajnik Vin-cenzo Marini - Banfi. V slovenščini je govoril Radovan Kodrič, ki je opisal razmere, v katerih je nastala stranka, in iiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiu OD VČERAJ DO DANES KINO _) CORSO. 17.00: «Hudičeva maska«, B. Steel in J. Richard-son. Ameriški film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 16.30: «Strahovi in tatovi«, T. Pica in M. Riva: sledi varietejska predstava z naslovom «Vežerne revije«. A. Ceccherini, C. Valič, E. Ardena in balet. VITTORIA. 17.00: «Peterbur- ške noči« (Oči čarnija...), J Desaj in J. von Koczian. Nemški film v barvah. CENTRALE. 17.15: «Kri na ki-lometru 148», B. Buzančič in B. Ivetič. Jugoslovanski film v italijanskem prevodu. MODERNO. 17.00: «Možje in volkovi«. «»------ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 3,2 stopinje nad ničlo ob 14.05; najnižjo nič stopinj ob 23.30. Vlage je bilo 100%. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan In ponoči je odprta lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia št. 106, tel. 31-51. 91 družin zahteva naj se pokrije potok Koren Družinski poglavarji, ki stanujejo v Ul. sv. Gabrijela in Ul. Catterini, so zahtevo poslali goriški občini Te 'dni je bilo predloženo tehničnemu uradu goriške, občine pismo s podpisi 91 družinskih poglavarjev, ki stanujejo v Ul. sv. Gabrijela in Ul. Catterini, v katerem zahtevajo, naj oblasti pokrijejo potok Koren, ki prihaja iz Jugoslavije, ker zelo smrdi. O tem vprašanju smo v našem listu že večkrat poročali. Občinski svetovalec KPI dr. Nereo Battello je posla) gori-škemu županu vprašanje, kaj namerava občinska uprava storiti, da bi se odpravil smrad, ki se širi iz Korna, ker spuščajo vanj na jugoslovanski strani najrazličnejše odpadke iz klavnice in odpadne vode iz celotnega naselja Nova Gorica. V poletnih dneh, zlasti kadar je nizek zračni pritisk, voda močno smrdi in morajo stanovalci hiš ob potoku zapirati okna, ker smrada ne morejo prenašati. V zadnjih dneh sta o tem vprašanju poročala tudi radio in beneški dnevnik. Uspešen lov na lisico na Krasu Kot smo javili v naši nedeljski številki, so goriški lov-ci preteklo nedeljo organizirali na Krasu lov na lisico. Lov se je razvil v štirih rezervatih in sicer v doberdob-skem, jameljskem, Gabrjah in Petovljah. Udeležilo se ga je precejšnje število lovcev in temu primeren je bil tudi uspeh. Ubili so namreč dva lij.jaka in dve lisici, na vsakem od štirih področij po eno žival. Uspeh bi bil še večji, da jim dve lisici nista ušli kar mimo priganjačev, eno lisico so pa samo ranili. Vsekakor se bodo ob tej novici kraške gospodinje oddahnile, zlasti tiste, ki imajo svoje kurnike bolj izpostavljene in lisicam lažje dostopne. V nedeljo 5. t.m. bo ponovitev lova v Jamljah. Tisti, ki so v redu z orožnim listom in bi se ga radi udeležili, naj se zberejo ob 8. uri zjutraj v gostilni Alojz Pahor (Jug) v Jamljah. V primeru slabega vremena bo lov preložen na naslednjo nedeljo. lo ugoden položaj na sami me. ji in ob stikališču ali križišču mednarodnih cest in železnic, ki peljejo ne samo v Slovenijo, ampak tvorijo tudi najkrajšo zvezo zia Avstrijo in nekatere predele Nemčije. Do sedaj so bili vsi načrti za razvoj mednarodnega tujskega prometa skozi naše mesto pre. cej omejeni tudi zaradi nekaterih predsodkov, ki bi morali spadati samo še v zgodovino, ki pa imajo žal še vedno svoje predstavnike in zagovornike, zlasti pri ljudeh, ki se jim še vedno toži po tistem obdobju med obema vojnama, ki je zlasti za naše kraje kaj žalostnega spomina. Zato tudi vidimo, da so po drugih krajih, kot n. pr. v Gradiški in Vidmu, kjer takih ovir, vsaj ne v tolikšni meri, ni bilo, znali črpati koristi, ki jih prinaša odprta meja na našem področju in navezali so koristne stike tudi s Slovenijo, od česar je imel lepo korist tudi tujski promet. V Gorici pa je v tem pogledu doslej predstavljal največ goriški grad z njegovim muzejem. Počasi pa prihaja tudi pri nas do izraza spoznanje, da tako ne more iti dalje in tudi pri Pokrajinski ustanovi za tu. rižem so tega mnenja. Obiskali smo ravnatelja te zveze, Spangherja, da bi zvedeli kaj več o pobudi, ki jo je prejšnji teden začel dr. Mario de Franco, ki ima kot uslužbenec pri podjetju Ribi mnogo možnosti za mednarodne stike. Prejšnji teden je bil v Ljubljani, kjer je govoril tudi z ravnateljem Turistične zveze Slovenije o tem, kako immiiiiiiiililiiilillilllillliliiiniiiimimitiiiiHiiiiiiiliiitiilimiilitiiiiiliiiiiiltliiiitiilliniiiitiiii Sindikalne vesti Stavka se bo v tržiški ladjedelnici jutri nadaljevala Sporazum o elektromehaničnih delavnicah obrazložen delavcem Včeraj zjutraj ob 6. uri se ka. Jutri popoldne pa bo v je zaključila trodnevna stavka pri CRDA, katere so se udeležili uslužbenci tega podjetja v Tržiču in Trstu. V Tržiču je bila udeležba delavcev pri stavki zelo velika, saj je stavkalo 2906 delavcev od skupnega števila 3104. Manjša je bila udeležba urad-nikov, ki je dosegla komaj dobrih 18 odst. od skupnega števila 679 uradnikov. Za jutri, v četrtek, je predvidena ponovna 24-urna stav- Jugoslovanski iilm v kinn Centrale Včeraj in danes vrtijo v go-riškem kinu Centrale jugoslovanski film *Kri na kilometru 148», ki je prvotno nosil naslov «H-8...». Ta film spada mea najnovejšo filmsko proizvodnjo v Jugoslaviji in ga je posebna komisija izbrala za prevod v italijanščino. Prvotni naslov pomeni avtomobilsko značko nekega zagonetnega vozila. Ta film je prejel pet nagrad na festivalu v Pulju in sicer za najboljši predvajani film,' za najboljšo vsebino, za režijo ter za najboljšo moško in žensko vlogo. Omenimo naj še, da v fil- mu ne igrajo poklicni igralci, vendar pa je zgodba tako napeta, da drži gledalca do konca filma. Zgodba filma govori o razbojniku, ki je dne 14. aprila 1959 s svojim avtom povzročil eno izmed največjih nesreč na avtomobilski cesti nit d Beogradom in Zagrebom. Režiser Nikola Tanhofer je znal mojstrsko osvetliti in prikazati vsako izmed nastopajočih oseb. To je nekaka policijska zgodba nove vrste, ki privlačuje filmsko publiko. V italijanski verziji je film pripravila družba «Metropolis film». Gcrici skupen sestanek predstavnikov vseh treh sindikalnih organizacij, na katerem se bodo pogovorili glede nadaljevanja stavke za nedoločen čas. Do tega nadaljevanja naj bi prišlo v začetku prihodnjega tedna. S stavkovnim gibanjem pa bi zaključili šele, kadar bo vodstvo CRDA pristalo na predlog sindikatov za sestanek v svrho ureditev spora. Kot smo že poročali, je bil dosežen na sedežu Intersind v Trstu tudi sporazum glede prehoda delavcev elektromehaničnih delavnic v Tržiču k novemu podjetju elektromeha-r.ičnih delavnic v Trstu. Po doseženem sporazumu bodo delavci ohranili tudi v sklopu novega podjetja vse tiste pravice, ki so jih bili deležni do sedaj. Sindikalne organizacije so o doseženem sporazumu obvestile prizadete delavce in uradnike s posebnim proglasom, v katerem ugotavljajo, da je sperazum zadovoljiv, ker v bistvu ne predstavlja nika-k.h sprememb. Vendar pa proglas priporoča delavcem, naj ne dvignejo in podpišejo odpravnine, ki jim pripada, dokler ne bo uveljavljen zakon Rubinacci, ki urejuje službeno dobo na novi podlagi in nemški turisti, ki prihajajo v Gradež in Lignano, skozi zgornjo Soško dolino in Go. rico. Ravnatelj PUT nam je potrdil 'to vest kot resnično in poudaril, da se tudi ta ustanova zanima za tako pobudo. Prihodnji teden bo po vsej verjetnosti prišel, morda okrog 10. februarja, v Gorico ravnatelj Turistične zveze Slovenije dr. Mitja Goreč, da bi se podrobneje pogovorili o tem in o drugih možnostih za razvoj turizma med Slovenijo in Gorico. Kar se usmeritve avstrijskih in nemških turistov skozi zgornjo Soško dolino tiče, bi se dali zanje doseči tranzitni vizumi za 72 ur, ki bi jih izdajal jugoslovanski konzulat v Celovcu. Za turiste bi bilo to ugodno, ker bi tak vizum lahko dobili celo v 10 minutah in bi šli po najkrajši in dobri cesti do svojega cilja. Obenem pa bi jih po-t vodila skozi Gorico, ki bi od take usmeritve turistov imela samo korist. Prav tako pa bi imelo korist tudi gornje Posočje, kjer bi se lahko mednarodni turisti ustavili za en ali dva dni pri prehodu ali povratku. Tudi za tiste, ki sedaj hodijo skozi Kanalsko dolino in Videm, bi povratna vožnja po tej cesti predstavlja novo a-trakcijo, saj bi na tej poti lahko obiskali Tolmin, Bovec, Trento, Kranjsko goro in druga lepa planinska letovišča, ki so bila do sedaj vse premalo znana tujim turistom. Gorici se je že večkrat očitalo, da ji za razvoj turizma marsikaj manjka, predvsem pa primečnih hotelov in prenočišč za tiste turiste, ki bi se hoteli tukaj ustaviti za nekaj dni. Mnenja smo pa, da je do sedaj primanjkovalo predvsem dobre volje za izkoriščanje tega, kar Gorica lahko nudi. Tu imamo v dvorani Unione Ginnastica in pa v šolski telovadnici CONI na Roj-cah zelo primerne športne prostore za razne mednarodne športne prireditve. Imamo tudi primerne dvorane, v katerih bi lahko organizirali n. pr. folklorne nastope mednarodne, ga značaja in druge prireditve, ki bi zanimale domačo publiko pa tudi turiste, ki bi se v poletnih mesecih ustavili v Gradežu, Lignanu in drugih letoviških centrih tega področja, da bi se jih udeležili. Lansko leto je bila organizirana vrsta koncertov Tržaške filharmonije, ki pa so slabo uspeli, ker se je zanje zanimal le ožji krog izbrancev. Treba je torej sestaviti progra. me tako, da bodo imeli čim širši krog zanimanja. V Gorici smo imeli na pobudo ZSPD že več gostovanj folklornih skupin iz Slovenije, pa tudi drugih, ki so naletele na lep odmev in obisk pri občinstvu. Se večji pa bi bil uspeh, če bi za taka gostovanja podvzeli pobudo take u-stanove, ki imajo podporo krajevnih in državnih oblasti ter primerne prostore na razpo. lago za prireditve večjega obsega. Take prireditve, pri katerih bi lahko sodelovale domače, slovenske in avstrijske skupine, bi nedvomno predstavljale atrakcijo za tuje turiste, da bi prihajali nanje iz bližnjih letoviških centrov. Osnove za ugoden razvoj v tem smislu so. Treba jih je resno razviti, kar bo še en pozitiven prispevek k medsel bojnemu spoznavanju in spoštovanju tudi na tem področju, obenem pa bo prineslo tudi določeno gospodarsko korist. S Priprave Triestine V nedeljo bo gostovala na stadionu Pro Patria Obračun uspehov in neuspehov tržaškega moštva v prvem delu prvenstva Po nedeljskem zmagovitem srečanju z Genoo se Triestina pripravlja za ponovno tekmo na domačih tleh s Pro Patrio, ki bb prvi gost domačinov v povratnem delu nogometnega prvenstva. Z zaključkom prvega dela prvenstva ne bi škodilo če bi pogledali nekoliko nazaj in v bežnih obrisih ugotovili uspehe in neuspehe Triestine. Že pogled na pridobljene točke nam pove, da so igralci v rdečih dresih s helebardo osvojili povprečno točko za vsako tekmo. Domačini so 6-krat zmagali in isto število velja tudi za poraze, nedločeno pa so igrali kar 7-krat. Na lastnem igrišču je Triestina zmagala v petih srečanjih in štirikrat je zaključila tekme neodločeno. Poraza pa domačini pred lastnim občinstvom niso doživeli. Doživeli pa so jih na tujih igriščih (6), kjer so zmagali enkrat, medtem ko se jim je trikrat posrečilo odščipniti nasprotnikom po eno točko. Nastane seveda vprašanje, če je to pozitivno ali negativno. Glede na prvotne namene Tržačanov, da si že v tem prvenstvu priborijo dostop v višjo kategorijo, bi lahko rekli, da nastop enajsterice ni bil pozitiven. Toda Triestini lahko brez skrbi priznamo olajševalne okolnosti, da je morala iz raznih razlogov večkrat menjati poškodovane igralce, zaradi česar se moštvo v celoti ni moglo nikoli vigrati. Vzpon je Triestina zabeležila prav v zadnjih mesecih. Zadnji poraz je utrpela 18. decembra lani v Foggi. Od 25. decembra, ko je gostoval v Trstu Marzot-to, domačin) niso več izgubili. Dvakrat so igrali neodločeno v Reggiu in doma s Sambene-dettese, dvakrat pa so zmagali s Catanzarom in preteklo nedeljo z Genoo. Vodstvo upa, da bo Triestina dosegla v nadaljevanju prvenstva še večje uspehe, še posebno, ker predvideva, da bodo lahlko vsi titularci ponovno na razpolago trenerju. Kot je navada je vodstvo Triestine povabilo snoči vse igralce in tudi športne novinarje (vendar po stari navadi samo nekatere!) na večerjo, med katero je komisar dr. Gallinotti v kratkem nagovoru pohvalil delo trenerja Trevisana in tudi i-gralcev, ki so dosegli že lepo stopnjo, iz katere bo možno doseči A ligo. Včeraj popoldne je imela Triestina reden trening, ki je obstajal v igri odbojke in podajanju. Luison se iz previdnosti ni slekel, vendar bo ze danes ponovno v sredi svojih tovarišev, s katerimi bo nadaljeval priprave za nedeljsko srečanje. Trevisan je že sestavil razpored tedenskih priprav: danes popoldne bodo verjetno titularci nastopili v trening-tekmi z rezervami, v četrtek se bodo priprave nadaljevale z vajami z žogo, petek bo posvečen razgibalnim in drugim vajam, v soboto zjutraj pa bo samo kontrolni trening, po katerem bo trener sestavil moštvo za nedeljsko tekmo. 111111111111111111IIIIIIIIIIIHHII lil lllll lllllllllllllll 11.000 litrov bencina se je razlilo na cesti V ponedeljek zvečer se je na državni cesti od Trbiža v smeri proti mednarodnemu prehodu z Avstrijo Kokav pre. vrnila avtomobilska cisterna, ki jo je vozil neki avstrijski šofer iz Beljaka. Iz nje je steklo okoli 11.000 litrov bencina. Zaradi nesreče je bila cesta zaprta za promet od ponedeljka zvečer do torka zjutraj. Šofer je na srečo odnesel celo kožo. Financarji in obmejni stražniki so ves čas skrbno pazili, da ne bi nastal požar, ki bi povzročil občutno škodo. Davey Moore v Rimu RIM, 31. — Svetovni prvak peresne kategorije Američan Davey Moore bo jutri prispel v Rim skupno s svojim prokuratorjem Williem Ketchumom in dvema trenerjema. Moore bo 10. t.m. nastopil v Rimu v dvo. boju, kj ne bo veljal za svetovni naslov, z italijanskim prvakom Raimondom Nobilejem. Organizatorji srečanja so javili, da so izpopolnili spored z nastopom dveh olimpijskih prvakov: De Piccoli se bo v težki kategoriji spoprijel s Francozom Mauricom Molsom, Nino Benvenuti pa z Michelom Fabrijem iz Marseilla. Diletantsko nogometno prvenstvo Nobenih sprememb na vrhu lestvic V vodstvu sta še vedno Saici v B in Romana v C skupi* Medtem ko sta bili na sporedu diletantskega prvei nstvi B skupine samo dve zaostali tekmi, so v C odigrali . tekme tega kola. V prvi skupini sta presenetili obe joči enajstorici: miljski Fortitudo si je šel po zmago igrišče Rivignana, kjer je domačine odpravil z 1:0, pa je z zmago nad Terzom na tujem igrišču še bolj ut ^ položaj vodeče enajstorice v lestvici in s tem seveda povečala naskok do Sangiorgine in Cremcaffe, ki si ph“ tično delita z istim številom točk drugo in tretje Tudi v C skupini sta tržaška Libertas in moštvo iz Mosse pripravila presenečenje: Tržačani so zmagali v Ronkah z rezultatom, ki ne dopušča komentarjev, Mossa pa je odnesla obe točki z igrišča enajstorice S. Canciano. Presenetljiv je tudi neodločen izid, ki si ga je izsilil zadnjeplasirani Amoco v Trstu na igrišču E-dere. S item delnim uspehom je Amoco prišel do tretje , točke, kar mu za rešitev prav go. tovo ne bo zadostovalo, saj ima Sv. Ana, ki je samo za IlllllllllllllllllllllillllllllllllltllllllllllllllllllllUIJlIlllllllllllllllll IIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIII lllllllll! Po tragični smrti v ringu v Bologni Žalost in zaprepaščenost po smrti Orida Matteuzzija Poleg sodnih organov bo vzroke smrti skušala ugotoviti tudi komisija zveze športnih zdravnikov BOLOGNA, 31. — Nenadna smrt amaterskega boksarja Orida Matteuzzija je povzročila zaprepaščenje v boksarskih krogih. Boksarska zveza in zanjo zveza športnih zdravnikov je odredila takojšnjo preiskavo za ugotovitev smrti Matteuzzija, ki je prvič stopil na ring. Kot je znano je Matteuzzi nastopil v težki kategoriji pro- ti Albertu Martinelliju iz Ferrare. Dvoboj je trajal le kratko rundo, ker se je Matteuzzi po treh ali štirih udarcih, ki na videz niso bili nevarni m močni, zgrudil na tla in obležal nezavesten. Mladega boksarja je takoj pregledal dežurni zdravnik, ki je odredil prevoz v bolnišnico. Matteuzzi je med potjo izdihnil in danes je ležal še vedno oblečen v majico oražne barve in obkrožen od užaloščenih sorodnikov negiben na mizi mrtvašnice. Smrt je najbolj pretresla Matteuzzijevega nasprotnika, ki se je po dogodku spustil v paničen beg. Martinelli je med potjo domov baje izjavil, da se bo odpovedal temu športu. Kaj se je pravzaprav zgodilo z Matteuzzijem in kakšni so vzroki smrti danes nihče ne ve povedati. K besedi so se oglasili številni športni zdrav- Poziv Borovim namiznoteniškim igralcem in igralkam V ponedeljek se bo začelo v prostorih društva Edera, Ul. delle Zudecche, pokrajinsko namiznoteniško prvenstvo za posameznike, dvojice, mešane dvojice tn ženske vseh kategorij. Člane športnega združenja Bor vabimo, da se prvenstva polnoštevilno udeleže. Tekmovalci naj se javijo referentom za namizni tenis pri njihovih društvih. Do petka zvečer pa bi morali prijave poslati na stadion »Prvi maju in sicer Lucijanu Kovačiču. Udeležence tekmovanja vabimo, da se ves ta teden vestno pripravijo za nastop, ker se bo najboljša osmerica v vsaki skupini udeležila deželnega turnirja. Isto velja še posebno za dekleta, ki bodo tako lahtko prvič nastopila na turnirju GITeT. niiki, ki so navedli več razlogov, .ki lahko spravijo boksarje v grob. Eden najbolj naštetih je možganska krvavitev, do katere lahko pride tudi po dobro zadanem udarcu po bradi. Pokojni boksar je bil navdušen pobornik tega športa, pa čeprav starši niso bil) zadovoljni. Stalno je treniral in si je izposloval od vodstva društva, za katero je nastopal, ključe telovadnice, kamor je zahajal po končani službi. V ponedeljek je Matteuzzi prvič stopi) v ring in videlo se je. da je precej preplašen. Morda je tudi to eden izmed vzrokov njegove smrti, ker je znano, da pri emotičnih ljudeh smrt nastopi čestokrat, saj je več primerov smrtj med kako nogometno tekmo. Kakšni so vzroki smrti bodo lahko ugotovili šele z obdukcijo. do katere bo prišlo s privoljenjem sodnih organov, ici s pomočjo policije vodijo preiskavo. Zaslišali bodo tudi Mar-tinellija, ki je nehote in indirektno povzročil smrt nasprotnika, pa čeprav proti njemu ne bodo sodno postopali. Svoje mnenje bodo morali povedati tudi sodnik, prisotni zdravnik in drugi očividci iz vrst organizatorjev boksarskega srečanja. Dežurni zdravnik dr. Giuseppe Righettj je že predložil policiji pismeno sporočilo, v katerem je navedeno, da je bil Matteuzzi pregledan 19. decembra lani, ko je napravil prošnjo za vpis v boksarsko zvezo. Tedaj ga je pregledal tudi kardiolog, ki mu ni ugotovil no-bepih hib. Tudi med pregledom pred nesrečnim srečanjem niso ugotovili ničesar. Njegovo telesno stanje je bilo odlično in zdravnik n) ugotovil nobenih hib ne v dihalnih organih ne v organih krvnega obtoka. Tudi zveza športnih zdravnikov je uvedla preiskavo, ki ho stroga. Predsednik boksarske zveze grof Francesco di Cam-pello je v razgovoru z novinarji izjavil, da je v zvezi s smrtjo Matteuzzija užaloščen in tudi presenečen ter jih je zaprosil, da bi prepustili zdravniški komisiji nalogo, da ugotovi vzroke tega tragičnega dogodka, ki je na srečo zelo redek v vrstah italijanske boksarske zveze. točk stopnico varnem. . ^ Tudi vodeča Romana j* , daljevala svojo pot in zmago obdržala nespreW® no razliko z zasledujočo . so. Romana je namreč P° igri odpravila nevarne sprotnike Pro Romansa. » I ziana pa si je znala na izsiliti neoH šču Torriane lzsuiu ^ čen izid. Oba gola sta s1 skovito sledila: prvega so segli Tržačani v 30’ polčasa s Pescatorijem, -minuto ,o» čini pa so samo neje izenačili s Castellaj1 Tudi Pieris, ki se je začel varno približevati vrhu, Je J v nedeljo uspešen in )e .,-i posebnih težkoč odpravil riano. Skupina B IZW1 , Fortitudo-*Rivignan° 1-Saici-*Terzo 4:1 Saici 14 8 5 Sangiorgina 14 8 2 Cremcaffe 14 8 2 Fortitudo 14 7 3 INA 14 8 1 Terzo 14 7 2 Trivignano 14 5 5 Cervignano 14 6 2 Muggesana 14 4 6 S. Giovanni 14 4 5 Gradese 14 4 4 CRDA 14 4 2 Fiumicello 14 4 2 Aquileia 14 2 4 Rivignano 14 2 3 Skupina C i 15 ; 5 20 ?«1* 26 >; , 21 6 2\ Si' 4 l7 Sil 6 15 2 1! 8 l8 S)l 8 12 t « IZIDI *Torriana-Ponziana 1:1 Libertas-*Ronchj 3:1 *Pieris-Mariano 3:1 Mossa-*S. Canciano 1:® *Edera-Amoco 0:0 , *Romana-P. Romans 2 LESTVICA _ jjt ‘ll k u 19 j 15 20 24 : 25 ; 19! i Romana 15 10 5 0 35 Mossa 15 9 4 2 22 Torriana 15 6 7 2 23 Pieris 15 6 6 3 27 Turriaco 15 6 6 3 30 Ponziana 15 5 7 3 26 19 Ronchi 15 7 3 5 Edera 15 5 6 4 18 Libertas 15 4 6 5 23 P. Romans 15 5 4 6 15 Mariano 15 4 4 7 D Cormonese 14 4 3 7 S. Canciano 15 2 6 7 15 Sant’Anna 15 3 2 101» Amoco 15 1 1 13 10 35 Palamarovo- (Nadaljevanje s 3. stra^y 'C pic spomin na provokatorsko^i ho ki je priletela iz..~.ef>i točno ob priliki Popovi/ obiska v Rimu, s Pal°in' vini podpisom (pod nje9°“/. sedaj že zloglasnim pod svežo razlastitvijo sA0.,(r| ske zemlje na Proseku-h0 -fi velu za nadaljevanje kol ^ cije ezulov po slovenski / ^ Iji) ah brez njega, kot J® |j< la podčrtana ostra aplt" J/ fašističnega zakona pri 1 ' šču proti slovenskemu ku itd. juf Italijanska vlada se ji' rala končno le odločit1'.^ naj še nadalje igra vlog0 J ke, kapitulantske vlade f j. ■ - - - nfHJ j1? tržaško genocidno-reva • 'rflfi 110, umetno ustvarjeno in m» puti notranjemu in ^ rodnemu miru na tem Evrope, ali pa naj pr^jL/ Ija dostojno, iskreno 0 ,t kratsko državo, vredno ^ upanja, ki hoče resničn0 1« diti politiki prijateljstvi//; izvajanja sprejetih medn° ^ nih obveznosti. Zdi se Pa’(f je s tako držuvo tu n° mlf nezdružljivo ime dr. BORIS PAHOR: Ul. Onkraj pekla so ljudje Mislil je: «To so mumije v vodoravni legi, jaz sem senca, ki se premika.« A zaradi tega je nepopravljivo top za vse, kar ni neizpodbitno res, kakor so resnična drevesa in kamni. Ljubosumnost? To velja za nekoga, ki se boji, da bi izgubil. Povratnik pa je podoben ranjencu, ki si rajši pusti odrezati ud, ko da se mu zastrupi celo telo. Res, mogoče se ne bi smel moški s takšnim čustvovanjem nikoli ustaviti ob kaki ženi, posebno če jo hoče samostojno in svobodno. A kljub vsemu bi moralo biti mogoče verjeti v ženo, ki bi ji namesto objema kdaj tudi mogel stisniti roko, odkrito, trdno kakor moškemu. Roman To je občutek moči, kakor delovanje opojne pijače, ki se zložno, enakomerno razleza po žilah. Zavest, da se je rešil poniževalne sužnosti, ki jo je neverjetno dolgo vlekel za sabo In kakor se večkrat dogaja, mu je tudi vreme naklonjeno. Tak sončen dan, ki kar na lepem zbudi v ljudeh domnevo, da se je letni čas premislil in da se bodo kljub novembru pod golim drevjem prikazali zvončki. In, tako tudi v obednici z drugačnimi očmi opazuje omizje. Predolgo je bi! krivičen do Jojoja, Julesa, Roberta in postarnega Bretonca s plavimi lasmi in prav takč pla-vimi in ščetinastimi obrvmi in brki. «Kdaj bo konec te grahove malte!« To je za voljo pladnja zelenega pireja, ki ga je raznašalec potisnil predenj. ((Neizmerno je ameriško bogastvo.« In Jules vdano razklene roke. ((Bodi dober, Jules! Zredil se boš!« Jojo ploskne s šapo po mizi. »Rad bi te videl, Jules, kakšen bi bil, če bi bil lepo pitan!« Jules se komaj vidno muza. ko zajame žlico grahovega pireja. «Nič grši od tebe.« To je Robert, ki draži Jojoja. «0oš primerjal te prsi s tisto pomečkano škatlo tam?« In pri tem se Jojo tolče po prsnici. «Samo bacili se hitreje gojijo v nji « je ko sam sebi rekel Jules. «Za drugo tista mast tako ni.» «Haha,» se smeje omizje. «Jules!» je zaklical Jojo. «Si moj prijatelj ali nisi, Jules?« kaj, «Sem, Jojo.« In Jules narejeno ponižno kima. «Seve, da sem.« «Izza bivanja v tistih prekletih barakah. Jules?« «Od takrat, Jojo.« «Potem na tu mojo roko.« In steguje čez krožnike k njemu dlan, široko ko lopata. Jules se upira, ker ve za past, a zaradi veselja omizja, ki pričakuje, krotko pomoli roko. In omizje se smeje ti krotkosti, še bolj pa, ko Jules vstane in se pomakne za kleščami, ki držijo njegovo dlan. ((Zmeraj prijatelja midva, kajne, Jules?« «Haha,» se smejejo obrazi Julesovemu licu. «In moja moč dobra samo za to, da redi bacile, Jules?« «Ja. A izpusti zdaj mojo roko.« «Ne daj se, Jules!« «Moja moč dobra samo za mikrobe? A, Jules?« «Ne,» zdaj odkima Jules. «Ne. Jojo.« «Za trdno?« «Sram te bodi, Jules!« krikne Robert. In Jules maha z desnico po zraku, ko da je zlomljena, in omizja se režijo nad rumenozelenim pirejem. Nič novega, nič resnega, a ob ti skrbi za dobro hrano, ki jo spremljata šala in smeh, se mu zdi, da je v dotiku s preprostim pomenom bivanja. Ko da je do zdaj ves čas iskal neotipljive podobe in živel izven stvarnosti. Saj je jedi cenil tako rekoč toliko bolj, kolikor manj je imel opraviti z njimi. In tako dotik z resničnostjo, ko po večerji sreča Charlesa na hodniku in gresta po dolgem času spet skupaj na sprehod. Pazliivo ugotavljanje in natančno tehtanje možnosti; usoda Grčije med trenjem vzhoda in zahoda; drsenje zahodnega sveta v povojno ozračje, ki je podobno ozračju ob koncu prve svetovne vojne; nesrečen amalgam tako francosko kakor italijansko odporniško gibanje. In tako dalje. Zidar, ki odvrže razbito opeko. Zidar, ki polaga opeko k opeki in vsako posebej pravilno uravna in malce potolče. Vendar se zaveda, da je njegovo razmerje do stvari docela drugačno kot Charlesovo. Polno vere in upanja je, In to je njena zasluga, čeprav je zdaj bolj naklonjen temu, da bi jo imenoval njeno krivdo. A ko se Charles vrne in se sprehaja proti vasi, neguje v sebi dobro zadoščenje, da je sam. Zena lahko spet cepi moškega na zdravo in življenjsko tkivo, a on mora potem ustvarjati na svojo roko. Iz nje in iz sebe, a sam za oba, povezan z njo, a ločen od nje. A skoraj hkrati se še zaveda, da je njegov sprehod pravzaprav upanje, da bi jo srečal; če ne, bi se bil vrnil s Charlesom. In ta zavest ga, namesto da bi ga vznevoljiia, navdaja s skrito, zarotniško srečo. In ko se vrača v paviljon, je samozavesten, da je sam in neodvisen, a hkrati na skrivaj tudi kakor potolažen, da ni pravzaprav še nič nepopravljivo izgubljeno. gospoda Pilier (novi uradnik) da je res bila prvi & J j* dovedna. Ali ni tudi on vznemirjen ob novi osebi. sreča? A da ji je bilo hitro jasno, da je naduto >B. Č tirano človeče. Da sem mu šla kazat svojo sobo, le (1< va prvobitna naivnost, ki ji je povzročila že toli^ji)* Po tisti strašni izkušnji pa se je še znašla hkrati skesana in jezna, odsotna. Sramovala se je , p«1, nja brez lepote. Hotela je oimprej zanikati smrth1 pariško nebo, nemško vojaštvo, pločnike, dvorišč®^.’ boko na dnu ptepada, nad katerim se je odpiralo uf A zakaj se ji zdaj odmika prav on, ki je edina Pr*v )(