Katolišk cerkven list. Tei^i XIV. V Ljubljani 14. sušca 1861. Ust 0. Žalostna Mati Ho:Ja. Glej. kristjan. Marijo Dvico. Vso britko in žalostno! Glej to Božjo porodnico. Oh. nje serce ranjeno. Kadar smertno sodbo sliši Svojga Sina Jezusa, Ki se sklene v sodnji hiši Grešniga Pilatuža ! 0 kak milo Mal' zdihuje , Kadar sreča Jezusa. Ki pod križem omaguje. Pada oslabljen na tla; Ko ne more križa nesti. Ga strašno pretepajo. De zlo kervovi po cesti; Rane mu ponovljajo! kak Marijo v serce peče, Ko Sinti ji martrajo. Ranijo tud njo boleče. Kadar Njega križajo! Vsak žebelj. ki je prebodel Jezusu roke, noge. Je Marijo strašno zbodel V ljubo materno serce ! O preljuba, mila Mati! Kaj čutila si takrat, Ko so jeli povzdigvati Križ. ga v zemljo zasaj'vat', Ko presveto kri je točil Jezus 'z svojih svetih ran. Grešno zemljo milo močil, Pa od judov zaničvan! kaj si, Mati. se prestala, Tiste strašne ure tri. Ko si tam pod križem stala, Kadar Sin nar več terpi! Ku je Janezu Te zročil. Svoj'mu učencu zvestima. Njega Tebi priporočil. Vzel od Tebe tod slovo. — kadar Jezus glasno t pije: -Moj Bog, kaj inc zapustiš !* Žalost skoraj ti zalije Ljubo serce. vsa medlis! .Žejin sim.** tvoj Sin zdihujo. Piti mu nc moreš dat', Y bolečinah omaguje. Pa ne moreš pomagat'! Meč prebode, ljuba Mati! Tvoje materno serce. ko tvoj Sin začne zdih vati: „Vse dopolnjeno je že !u ko je Očetu priporočil Svojo dušo presveto. Is sveta se milo ločil. Proti Teb' nagnil glavo. ko so Sina s križa sneli. Dali Teb' v naročje Ga. Okolj Tebe jokat' jeli, Žalovati z dna serca: Si se ž njimi zajokala, Mila Mati, prebritko. Sveto truplo milovala Sina. grozno ranjeno! O preljuba Božja Mati! Kdo je vmoril Jezusa? V strahu moramo spoznati: Grehi so križali Ga ! — Žalosti, britkosti Tvoje Smo mi krivi, grešniki! Zdaj dolge spoznamo svoje. V sercu razkesani vsi ! ko si. Mati, žalovala Tam pod Križem Jezusa, Si tud' mati nam postala. Mi otroc' namest' Njega: Torej pros'mo, Mati mila, De bi milosti za nas Ti pri Jezusu prosila Zdaj in tud' poslednji čas! Burja. Prijazno pismo bratam in sestram sv. Cirila in Metoda za leto 1861. Dobro delo je, svoje prijatle, brate iu sestre vsako leto naj manj enkrat pozdraviti, ako jih obiskati ne moreš, de prijaznost ne vgasne in se serčna ljubezin ne ohladi, tista sveta keršanska ljubezin, ki po besedah »v. Gregorija velike reči dela za božje kraljestvo. Blagovolite torej, dragi družbani pobožne bratovšine sv. Cirila iu Metoda, naj Vas to pisemce moje pozdravi po vsih dolinah iu planinah slovenske zemlje, ter Vas za sveto bratovšino našo na novo ogreje in oživi, »prositi našim odločenim bratam ediuost in poveruitev v krilo naše vsih matere, svete katoliške ceikve. Cujte iu pomislite! Xaj lepši iu naj bolj mila molitev Jezusova je ona. ktero je molil veliki četertekvečer grede s svojimi apostoli na Oljsko goro za edinost veruih svoje cerkve, rekoč: „S veti Oce! ohrani jih v svojem imeni, ktere si mi dal, de bodo e n o, k a k o r tudi mi. Pa ne prosim samo za nje, ampak tudi za tiste, kteri bodo po njih besedi v mene verovali; de bodo vsi eno. kakor ti, Oče! v meni. i u jaz v tebi, de bodo tudi oni v nas eno, de svet veruje, de si me ti poslal." Po tej molitvi Jezusovi je bila naj lepši družina njegova perva cerkev vernih kristjanov v Jeruza-lemi, od ktere »v. Lukež v apostoljskim djanji pričuje, rekoč: „Mu ožina veruih je bila en i ga serca in eniga duha; vse je bilo med njimi vsih.** Na to edinost in ljubezin vernih kristjanov je sovražniku kraljestva božjiga naj huje zamerzelo; hotel jih je ločiti, de bi jih zamogel pogubiti, ter je seme krive vere med kristjane zasejal, jim ljubezin vgasnil in serce raztergal; ločil jih je telesa Kristusoviga, svete katoliške cerkve. Tako so postali odkrušeuci ali razkolniki, odcepljenim vejam ali mladikam podobni, ktere je sovražnik od vinske terte odrezal, de se jim godi, kar usmiljeni Jezus od takih govori: .,Jaz sim prava vinska terta, vi pa moje mladike, in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko, ktera v meni ue rodi sadii, bo odrezal, in vsako, ktera rodi sad. bootrebil, de več s a d ti rodi. Ostanite v meni, in jaz v vas; brez mene ne za-mo re te nič storiti." Samo eno znajo in ne prenehajo uesrečui odločenci : svojo mater, sveto katoliško cerkev kolnejo iu sovražijo, kakor jih vojvoda teme uči in naganja, duh laži, iz pekla doma. Premagati vojvoda vsake krive ločitve keršanstva, izprositi uašim zapeljanim o lkrušenim bratam božjiga duha resnice in pa keršanske Iji.oezni, je združena molitev naša naj močnejši orožje in naj boljši pomoč. Po izgledi Jezusove premile molitve smo se torej združili pod naslovam sv. Cirila in Metoda, dveh apostoljskih bratov, ktera sta naše predstariše kerstila (v dveh letih bo ravno tavžent let), in uas s sveto katoliško cerkvo poedinila, ter smo stopili v hvale vredno bratovšino, izprositi poedinbo naših odkruše-nih bratov in sester. Minulo je spet leto naše bratovšine; poglejmo torej nekoliko, kako se po sveti v naših zadevah godi, naj bomo veseli z veselimi, pa tudi z žalostnimi žalovali, kteri še neprenehama zavolj pravice iu resuice preganjbe terpe. Juterna zarja veselja za sveto katoliško cerkev je poveruitev bulgarskiga naroda, ki ob Donavi iu Dnestri že uad 1200 let prebivajo in so Turkam v deželski oblasti. Sv. Metod, naš slavni apostol, je Bulgaram sveti evangelij oznauoval. iu leta 863 se je dal Bogaris, bul-garski kralj, in z njim veliko pervakov tega naroda kerstiti. Ošabni carigraški očak Focij je ravno listo dobo se od uvele katoliške cerkve ločil in izhodnjo cerkvo od zahodnje rim-ke cerkve odtergal, ter je razparal tako rekoč suknjo Kri-iusovo. edinost njegove svete cerkve. Tudi Bolgare novo pokristjanjene je bil hudobnež s pripoinočjo carigaskih cesarjev v svojo nesrečno ločitvo zapletel. Pritepli so se bili med Bulgare tisti čas krivoverski učitelji, in so veliko zmotujav med ljudstvo zasejali. Taka se vsim godi, ki se ločijo stebra večne resnice, kteriga je Kristus postavil kakti dno prave vere. svete katoliške cerkve. V toliki zmešnjavi pošlje bulgarski kralj Bogaris k tadaujimu papežu Nikolaju I. leta 865 sporočnikov, naj mu pošljejo škofov in mašnikov, ki naj bi Bulgare podučili iu v pravi veri poterdili. Papež pošljejo Bulgaram dva >kofa. Pavla in Formo za, ter dajo odgovor na mnogo dvomov in pomislikov. klere jim jc kralj Bogaris pisal V kratkih letih so ti duhovniki vso Bulgarsko v sv. katoliško cerkev pripeljali in pokristjanili; ali ravno to je odločene (.reke pikalo, kakti tern v peti. Poglavitni ločah Focij. carigraški očak. si jc hotel Bulgare osvojiti, dežel-ska carigraška oblast mu pomore: rimske duhovnike preženejo. in lako posilama Bulgare rimski cerkvi odtergajo. ter jih sebi pridružijo. Veliko so. si papeži prizadevali. Bulgare iz le žalostne ločitve rešiti, pa zastonj; razkolniki *o jih pielerdo v svoji šaki deržali; serce ljudstva je pa le hrepenelo, se spet združiti s sveto materjo katoliško cerkvo, naj so si ravno razkolniki vse prizadjali Bulgaram te zelje pogasiti, ter iskali jih odločenim Busam pridružiti. Kamor je pa ljudstvo serce peljalo, sc ni ubranili dalo; Buigari so skle-r li. \••rni oiroci svete rimsko-katoliške cerkve postali, ter pošljejo h koncu pretekliga leta l^OO sporočnikov iz vsih krajev bulgarskib v Carigrad h katoliškimu iu armenskimu patriarhu, de naj bi jih v imenu papeževim v sveto katoliško cerkev sprijcla in poedinila, ločene otroke s svojo liubo materjo. Dva visi duhovna ( arhiuiandrita j in več drugih duhovnikov bulgarskib. v družbi svojih pervakov iu nekoliko stotin Bulgarov, kleri v Carigradi bivajo, so se HO. grudna, v nedeljo pred novem letam 1861. slovesno ločitvi odpovedali. iu rimsko katoliškimu palrijarhu armenskima Hasuau v pričo latiuskiga patrijarba in vse dahovšine v cerkvi zvestobo zaobljubili. Priporočili so se poedinjeui Buigari s čednim, pri«erč-u i m pisoiam uiaierni skerbi rimsko katoliške cerkve, ktera jc od nekdaj blagor julernih kristjanov pri serci imela, p» ludi prosijo, naj ohrani njihove svete šege, obrede iu duhovstvo. de bojo njihovi rojaki mirni in varni pred podpi-hovanjem in strašenjem. kteriga jim razkolniki delajo, ter iih premoliti žele. de bi se ue poedinili. Nadškof in armenski patrijarh Anton llasun so Bulgaram z velikim veseljem odgovorili, ter pohvalili njihovo poedinjenje s sveto rimsko katoliško cerkvo, kakor so cerkveni očetje v vesoljnem flor en t i n»ke m cerkvenem zbori sklenili. Obljubili so jim. de se bodo njihovi cerkveni obredi in svete šege nespremenjene obranile, kar so že sveti oče papež Pij IX. leta 1848 vsim jutranjskim krist-janam obljubili, ki se hočejo poverniti v naročje svoje prave matere, svete katoliške cerkve. Tako bojo vse cerkvene šege bulgarskiga naroda posvečene, iu ti|ih duhovšina v cerkveni službi poterjena. ..Dragi otroci." pišejo dalje. ..bodite mirni in pololažeui! Ne ve rje mi t i onim. ki le svojiga dobička išejo, ne pa Kristusoviga. Ostanite zvesti podložniki cesarja, kteri je v celem svojem carstvi krist-jaiiam prostost vere dovolil, ter njemu in njegovi oblasti pridno služite po povelji Kristusovem, ki veli: ..Dajte c e s a r mi . kar j c c e s a r j c v i g a , in Bogu. kar je b o ž j i g a." V nedelj" ; red uovein letam ob sedmih zjutraj jc arhi-mandni Makarij sveto mašo služil, iu je priserčno besedo govoril od velike »reče te dogodbe. Turški car se je toliko prijazniga skazal, de bi lahko mnogim keršanskim dežel-h k i m vladarjem, kar sveto vero zadene. posnemanja vreden izgled bil. Ravno tako se je tudi na otoku Kandii okoli 200 družin v sveto katoliško cerkev povernilo. In kar se v tih krajih turškiga cesarstva za nas veseliga godi, se tudi po drugih jutrovih deželah velike Azije kaže. Nekak prijazen dnh odločene staroverce za sveto katoliško cerkev ogreva iu oživlja, kteri le priložnosti išejo, se poverniti v naročje svoje matere, svete katoliške cerkve, od ktere so jih ošabni poglavarji svoje dni toliko hudobno odtergali. Zaupajmo, de jim bo naša braterna molitev tudi v prihodnje tega dobriga duha od Očeta vsega usmiljenja sprosi I a iu ga množila. Dokler sc pa mora naša sveta cerkev na tem sveti neprenehama za nebeško kraljestvo vojskovati, čujemo tudi žalostne reči, kako hudo se pravovernim kristjanam posebno na Rusovskem godi, kteri nočejo svoje svete cerkve zapustiti in v občino rusovskiga ločinstva stopiti. V Po-rocovi na Poljskem so prebivavci katoliški veri zvesti ostali, če so jih ravno leta 1840 posilama katoliški cerkvi odtergali, iu rusovski vtisnili. Bili so ločencam sicer pri-pisaui, ali njihovo serce je katoliško ostalo. Srkivaj so hodili b katoliškim inašnikam k spovedi in k svetimu obhajilu; pa to ni dolgo serditim razkolnikam prikrito ostalo. Dczclska gosposka zvč, in deželski oblastnik se poda v Porocov katoličane porušit. Pokliče Porovčane, in jih hudo zacue kregati, zakaj so svojo vero premenili. Poročani mu odgovorijo: ..Mi svoje vere ne zapustimo, temuč le sveto vero naših očetov ohranimo, ter se je zvesto deržimo. ktero nam vzeti hočete." Kedar ni z besedo kaj opravil, pošlje svojiga pomagača z vojaki in beriči nad Porovčane. klere sprejme Pičolka, ločenski pop. Začnejo jih nagovarjati. naj se odpovedo rimsko katoliški veri; ali žene iu device se serčno ustavijo, in zagovarjajo svojo sveto vero. Na to ločijo serditi trinogi ženske od moških, in jih začno neusmiljeno pretepali. Grozovitim in kervavo so vse pretepali. kteri niso hotli svoje svete vere zatajiti, in njih jokanje se jc dalječ krog slišalo. Med temi mučeniki je bil mladciic 14 let slar, po imeni Štepan So bon. pastir tistiga terga. Med kervavim tepenjem svojim trinogam odkriloscrcno pove. rekoč: ..Ako mi h o č e l e t u d i iii e s o z života s t e r g a t i s svojim tepenjem. bojo pa iii o j e kosti v u e b e s a klicale, de sim k a i o 1 i š k kristjan." Popova, vojaškiga poveljnika, kadar to sliši, sveti strah obide, začne Stepana vsega raztepeuiga in ker-vaviga pregovarjali, uaj vender svojo vero zapusti; hoče ga deželskimu poglavarju priporočiti, ter bo imenitno iu d->!uo službo prejel. Stepau ves miren odgovori : ..Jez sim tednik v svojem tergi; sim s svojo službo zadovoljili, in boljši službe ne potrebujem." Tudi stariga katoliškiga fajmoštra Olcukita in kaplanu Kosčija. ktera sla te uhoge ljudi spovedovala in obhajala, so zgrabili iu hotli kervavo sira h o vat i; ali Bog je stariga fajmoštra k sebi vzel; od same žalosti so umerli dobri pastir; mlajšiga kaplana so pa v ječo vergli, ker se jc pri-derznil ubogim razkropljenim ovčicam Kristusovim v dušnih potrebah postreči. Knako neusmiljeno so delali s pravičnimi katoličani tudi po drugih krajih, kakor v Zabiali. v Cernavici na Poljskem, kajti hočejo rimsko katoliške posiliti, de naj sc naši sveti Cerkvi odtergajo. iu rusovski pridružijo. Tako se našim bratam iu sestram med razder-luhi goui: pa veči del takih iu enakih lerpinčeiij se ne zvemo, zakaj vsih takih popisov čez svojo mejo v naše kraje ne puste. Po tri mesce hodi tako pismo iz roke v roko. od vasi do vasi. poprej kot srečno na avstrijansko ali pa porusko zemljo dospe, iu se med nami razve. Krič nedolžno terpinčeuih kristjanov pa v nebesa vpije: le pod-perajmo njihovo vpitje s svojimi molitvami, ter zaupajmo, de bomo uslišani. Naša združena molitev bo dušni led ločenih bratov razbila, milost božja jim bo posijala in ogrela njihovo inerzlo, neusmiljeno serce; spoznali bojo svojo zmoto, opustili svoje slepo sovraštvo, in se povernili, kakor verni Bulgari, v materno krilo svete katoliške cerkve. Kar število bratov iu sester sv. Cirila in Metoda zadeva, nam iz daljnih krajev za letaš ni ravno veliko novih udov naznanjenih; pa zaupamo, de se ui pomanjšala naša bratovšina , marveč pomnožila. Iz Češki ga nam je veselo pismo došlo, de je v severnih krajih Ceškiga okoli 7000 novih družhanov v našo bratovšino pristopilo; celo v knežiji Glaški, v porusovski Šlezii, imamo bratov iu sester lepo število, ki z nami molijo za poedinjenje ločenih Grekov. In taka mora biti. ako nam prava keršanska ljubezin ne vgasne. Veliko serditih sovražnikov naša sveta cerkev v sedanjih dneh ima, kteri jo od vsih krajev stiskajo; naj hujši so pa njeni domači, kteri so si v roke segli, jo pod-kopati in iz korenine ukončati. Ukončali je sicer ne bojo, pa zgubiti jo utegnejo, kajti bo takim hudobnežem božje kraljestvo vzeto, iu drugim dano. Ako se pa sovražniki naše svete cerkve množijo, skerbiino, de bo tudi število prijatlov in pomagavcov, družhanov iu pridnih družban sv. Cirila in Metoda od leta na leto rastlo, de naj se po naših serčnih zdihljejih novo število razdertnikov preoberne, in v naročje svoje ljube matere poverne; in če ravno sveta katoliška cerkev doma nekoliko malopridnih otrok zgubi, po drugih krajih stokrat več vernih ovčic pridobi. Tako bo njeno in naše veselje dopolnjeno po zasluženji iu prošnjah svetih bratov iu naših aposteljnov sv. Cirila in Metoda. Anton Slomšek. Pogovor Ure h protestantov otl Mlarešič. Č e t e r t i pogovor. Nezmotljivost katoliške cerkve. (Konec tega oddelka.) Bogoljub. — Zdaj. Vilko, še enkrat vse skupaj povzemi. Luter pravi, de zuuaj keršanske cerkve ni zveličauja; pravi tudi: Pod papeštvam je prava lepota keršanstva; še veli, kakor si bral: V papeštvu je vera. keršanska cerkev in sveti Duh;a zamorem tedej po pravici po njegovim (Lutrovim) nauku reči: Zunaj rimske cerkve ni zveličan j a. Tega nauka se hočem der-žati, in rimsko-katoliški kristjan biti. Hočeš mi, Vilko, drušino delati ? V i I k o. Molči mi od kaj taciga ! vender spoznati moram, de ne vem, kako se vse te reči vežejo: Luter tako lepo in sveto piše od rimske cerkve, zakaj se je pa mi nje odločil ? B. Zakaj, de je odpadel, ne vem, če tega nočem verjeti, kar katoličani od Lutra pripovedujejo. Bom ti raji drujikrat povedal, kaj vse sim od Lutra bral ali slišal. V. Mislim, za to je odpadel, ker je toliko zmot in razvad nahajal v katoliški cerkvi. B. — Dozdaj mi nisi nobene zmote ali razvade rimske cerkve pokazal, in če so tudi kteri udje te cerkve zmote učili, to cerkve ne zadeva, ona veliko več zmote zaničuje : nikoli noben pameten človek ne more toliciga .vzroka pokazati, de bi zavolj tistiga sveto cerkev smel zapustiti. To tudi Luter spozna. Vzemi v roke pervi zvezek, in beri. kar je on 1519 svojim protivnikam pisal. Stran 160. b. V. ^Desiravno v Rimu tako stoji, de hi bilo lahko boljši, vender ni ue ta ne drug vzrok tako velik, in tudi ne more biti. de hi se od nje (rimske cerkve) kdo smel ločiti in odtergati." He. he! B. Beri naprej! V. — ..Kdinost moramo spoštovati, iu se ne smeino kratko nikar ustavljati zapovedim." — To je nezapopadljivo. B. Beri še naprej stran 167, a. V. ^Rimskimu stolu moramo v vsih rečeh pokorni biti!..." Plentaj ga. zakaj pa tega ni storil? B. Le miruj, stari! ni še vse. Luter šteje tiste h krivo-veream, kteri se riuiskimu stolu terdovratno ustavljajo, iu mu zoper govore. V. Ni mogoče! ali pa je to rekel kot minih. B. Ne. ne; on je to pisal po prenareji; ne reci tedaj, de takrat še ni bil zadosti razsvetljen; dobro veš. kakošiu odgovor je on na take besede dal. V. No pokaži mi. B. Poiši v pervim zvezku, stran 12. a. tu najdeš njegovo protestacijo, upor. V. — „Ko je to bogoslovski prepir, de pa nekterih serca umirim, kteri so se nad samim tekstam od odpustikov pohujšali. hočem vnovič ponoviti protestacijo ali upor, kakoršeu je v velikih šolah v navadi. Pričujem, de nočem nič reči, se ničesar deržati, kakor tega. kar je uarprej v svetim pismu, ua to v svetih očetih sv. cerkve vterjeno. kar je rimski stol prevzel, iu kar je v papeževih pravicah in določilih (dekretalih) pisano.... Iz mojiga pričevanja se vidi, de siin dosti razumno pokazal. de se zamorem zmotiti, zato pa krivoverec nočem hiti.4* B. Lej stran 114, a, njegovo drugo pričevanje, kardinalu pisano. V. „Ko sim človek, kteri se zamore zmotiti, sim se pod-vergel . in se podveržem spoznanju in sodbi svete cerkve.a B. Beri dalje, kako se on na strani 121, b. v svojim pismu do kardinala Toma Kajetana riiiiskimu stolu podveržc. V. „Ta svet še ostane, de bom z boljšimi vzroki premagan, kteri so (če sim vreden », glas neveste (keršauske cerkve ) čez to reč poslušati, kajti gotovo je, de ona glas ženina Kristusa posluša. Prosim tedaj v ponižnosti in pokoršinosti. naj Vaša očetovska ljubezen to negotovo reč svetimu gospodu Leonu X. naznani, de jo cerkev spozna ali overže, ali jo verovati zapove. Nič druziga ne tirjam. kakor de cerkev sodi. in ti sodbi se podveržem.4* B. Beri stran 144. a., kar je Luter sam 1519 papežu Leonu X. pisal. V. Nehaj, stari! toliko moram dansi brati; se mi bo gerlo usušilo. B. Le še to. potlej bova po čem drugim se ozerla. V. -- „Zdaj presveti oče, pričam pred Bogam in pred vsimi stvarmi, de nisim nikoli volje imel, iu je še dansi nimam . se terdovratno rimski cerkvi in Vaši svetosti ustavljati. De. spoznam odkrito, dc ta cerkev ima oblast čez vse. iu de se v ne! esih in na zemlji mora nar višje ceniti, samo Jezus Ki stus je Gospod nad vsim. Zatorej Vaša svetost nai ne verjame laznjivim ustam, ktere od Lutra drugač govore. B. Se je stran 58. a. nekaj od pisma, kteriga je Luter papežu Leonu X. pisal, hočem ti ga brati. V. Daj mi ga le sem; sim bil tako dolgo že bravcc, hočem še zdaj biti: rZatorej, presveti Oče, padem pred Vašo svetost, iu se podam z vsim, kar sim, in kar imam. Vaša svetost naj z menoj po svoji volji ravna. Pri Vaši svetosti je, meni prav dati, ali ne: mi življenje pustiti, ali ga vzeti. Naj se zgodi, kar koli: nič druziga nočem vediti, kakor to. de Vaše svetosti glas je glas Kristusov, kteri po Vas dela iu govori." B. Kaj misliš, Vilko, je Kristus Antikrist? V. Kaj mi staviš tako bogoklevsko vprašanje. Bogoljub? B. S tem vprašanjem nočem nič druziga reci. kakor to: Če ie velika bogokletva. Kristusa Antikrista imenovati, so tudi vsi tisti bogoklevci. kteri rimskiga papeža ime- riujcjo Antikrista, ko Las Luter pred Bogatil spozna, dc ou glas papežev za Kristusov glas ima. V. Ne vem. kaj bi ti na to odgovoril. I.tiier imenuje pozneje papeža tudi Antikrista. B. Vem dobro; na to bi ti labko rekel v čast Lutrovo ostri — al — al. Pa naj bo, zdaj molčim, miren hočem biti. de se i;e zaletim. kakor l.uter, sej ti si mi to t ud i svetoval iu spoznal. V. Sim to reke!? B. Si rekel, de kot dober kristjan moraš si misliti, de človek le takrat po keršansko piše. ce mirno brez pohujš-Ijivih. zabavljivih besed piše. V. Kes je to. B. Zatorej sklenem, de je Luter te besede, ktere si danes bral. po keršansko pisal, tih sc hočem deržati in .. . hočem katolik postati. V. Tako delec še nisi prišel, če tudi vse clenc. ktere sva že pretehtala, za resnico vzamem; še jc druzih členov, kterih poterditi ne moreva. Za to jutro imam zadosti; po poldan še pridem, če imaš kaj časa. II. Ni ti priti treba, kajti pri meni pri kosilu ostaneš. Poj-diva za kratek čas na vert. Heseda zastran norih p vstav in ro-titer posta neor. l'o novih postavah bo ljudstvo poslance volilo, ki bodo cesarju pomagali postave dajali iu vladati. Ako bodo ti [oslanci pravi možje, bo to velika sreča za dušne in telesne potrebe podložnikov. Ako bodo pa najemniki, i z d a j a v c i, z a n i k a r n e ž i , nejever-n i ki itd., utegnejo veliko zlega napraviti. Zbor, v kterim se bodo vse potrebe vravuovale. bo dvoj in; derzavui zbor za vse cesarstvo skupej, iu pa deželni zbori za vsako deželo posebej. Veliki zbor za vse cesarstvo ima dva razdelka, ali dve zbornici: gosposko zbornico iii poslansko zbornico, ki se imenujete tudi zgornja in .podu j a zbornica. V zgoruji zbornici so udje iz cesarske rodovine, veliki škofje, knežji škofie, in nekteri drugi imenitni žlahi-iiiki. V to zbornico ljudstvo uič ne voli. V s p o d n j i zbornici v e I i k i g a zbora za vse cesarsto bo sedelo 343 poslancov ali zbornikov, ki jih bo liudsivo volilo. Iz vsake dežele lili bo nekaj; če je veci dežela, več odbornikov bo \ zbor pošiljala. Naša dežela jih bo pošiljala po li m o/. ali poslancov. Teb moz pa ue bodo ljudje sami naravnost volili, ampak \oiil jih bo zbor njih domače dežele; za kraju«ko jih bo volil deželni zbor v l.j u b I j a u i. Tvarine za obravnav o v d e r ž a v n i m z b o r u so bolj splošne, n. pr.. vojaške, denarne, čolne. kupcijske, poštne, železmme reci; dohodki, stroški, posojila, zadolžetija, davki, daci v cesarstvu itd. Deželni zbori pa obravnajo posebne icei. ki se njih dežel tičejo, kakor kmetijstvo, deželne sta\be iu naprave, dohodki in stroški, davki, cerkvene in šolske reci itd. Deželni zbor bo imela tedaj vsaka dežela posebej zase. Za ta zbor bo ljudstvo zbornike ali poslance volilo. V tem zboru, kakor je bilo icceno, se bodo potem poslanci za veliki zbor vsiga cesarstva volili. Torej je tudi zalo veliko na tem ležeče, kakošui možje se bodo v deželni zbor volili. De se v zboru vse redama godi. ima zbor svojiga pred ^eduika. kteriga cesar voli. D«.- se kaka reč v postavo povzdigne, zamoie svetovati cesar ali pa zbor. ali posamezni zborniki. Mora pa taki piedlog u/. polovico poslancov sprejeti in cesar poterditi: -icer nič ne vel|a. k i a j n s k i deželni zbor bo ,mel 3? zbornikov ali poslat.«-ov. I e-:i so: Mil. knez iu škof ljubljanski; Iti grajšakov; 8 jih izvolijo mesta in tergi; 2 tergovci ali kupci: Iti pa soseske ali srenje po kmetih. Med mestničani in teržani Ljubljana voli 2, Idrija 1, Kranj in Loka skupaj 1, Teržič, Kadolica in Kamnik 1, Verhnika in Lož 1, Novo mesto, Višnja gora, Černomelj, Metlika, Kostanjevica in Kerško 1, Kočevje in Ribnica 1. Veliki ali deržavni zbor in pa deželni zbori se bodo sklicevali vsako leto. Pervi deželni zbor za Krajnsko bo že 6. pri-hodnjiga mesca mal. travna v Ljubljani. Pervi veliki ali deržavni zbor za vse cesarstvo se začne pa 29. prihodnjiga mesca mal. travna na Dunaji. Volitve za deželni zbor se bodo tedaj berž ko berž začele, in na njih je veliko ležeče. Zakaj poslanci bodo mogli biti možje, ki potrebe dežele dobro vedo, in jim je mar tudi taistim v okom priti, kjer je treba. Pa morajo bititudi spretni, pripravni, potrebno učeni, de se bodo vedili odrezati. Posebno potreba pri vsim tem pa je, de so vestni, pošteni možje, ki se Boga boje in svojiga bližnjiga zavolj Boga ljubijo ter inu dobro hočejo. Opomnimo, de v deželnim zboru se bo govorilo tudi zastran cerkvenih reči. zastran šol, v kakošnim duhu naj se vredevajo itd. (Jtegne pogovor priti zastran naselbe tujcov, judov, krivovereov v deželo. So pa možje, ki jim je za vse več mar, kot za katoliško vero, desiravno so katoličanje. Fej jih bod:! Taki niso za podf-nce. Ako taki ueverec v zbor pride, bo edino pravi veri naših očetov ali nasprotoval, ali pa saj v njen prid ne bo kej prida storil, ('e taki neverni možje celo prevago v zboru dobijo, utegne dežela hitro preplovljena biti z vsaktero plažo, s pijavkami, ki bodo slovenske krave mol/.le, Slovence pa zatirale, iu vsaktere pritežnosti utegnejo deželi nakopati. Med gosposkimi jc sedanji čas taka šega, de se mnogi s tem ustijo, ko jim je enako, bodi si kdo jud ali turk. Ti možje sc ne bodo pečali za našo vero in nar berže tudi za slovenšiuo v naših šolah ne. Oni ložej vidijo turka kot dobriga katoličana. Naša dežela je katoliška, in vsak pošten Slovenec se mora poganjati, de taka ostane. Sovražnik katoliške vere ni za poslanca na Slovenskim. Gledati jc s tem bolj, de se pošteni možje volijo, ker ta volitev velja za ti let in volivci svoje volitve ne m »rejo preklicati. Tudi morajo poslanci za to biti razumui možje, ker morajo v zboru samostavuo delati in se poganjati. Od vidivcov ne sinejo uikakoršnih ukazov ali povelj dobivati. Pismo h meta m, v kterim je povedano, koga naj kmetje v d e-želni zbor volijo. Spisal ni ki posestnik. ( Pu prilogi v Otfbterr. \ olkstreoadu. ) Ljubi prijatli ! Cesar hočejo, de naj se vsi stanovi njih cesarstva na deželnim in deržavnim zboru poslušajo, de naj se skupi i posvetujejo in skupaj z njimi sklenejo, kakošue postave se bodo v prihodnje na Avstrijanskim dajale, postavim, kak<> naj se davki razdelijo itd. Mi kmetje kratko malo nismo zadnji zmed vsih. Kmetje so bili, prejdeu so bili rokodelci, umetniki in učeni. Kmet vse druge ljudi živi; kmet te vsim ljudem polrebiu. Mi kmetje se bomo tedaj za svojo reč potegnili, kakor sc bodo mestni gospodie za svojo, iu ue bomo pripustili, de bi nas kdo za našo pravico prekanil, ogoljfal. žulil. Koga se nam pa je bati iu varovati pri zborih iu volitvah? Morebiti ccsarja iu njegove vlade? Tega ne? Ko bi nas cesar ne hotel poslušati, bi nas v deželni zbor ne klicali. Se nam je morebiti naše gosposke bati? Tudi ne; ker ona le to stori. kar cesar ukaže in uaše volitve vodi ali vravnuje. Ali morebiti nekdanjih grajšakov? Kratko in malo ne! Oni kmetvajo. kakor mi, in so vtem pomenu tudi kmetje. Koga se nam je tedaj bati? Ob kratkim bom vam povedal svojo misel. Slabih poslancov se nam je bati. So sem ter tje napol študirani gospodje, ki imajo malo poštenja in dobriga itnena, vere pa še nar manj. Taki ljudje bi pa radi, de bi jih kmetje za kej naredili, namreč: za poslance na deželni zbor. Tacih se je bati. Kaj taki človek ve, kje kmeta čevelj žuli? Kako ne bo taki za vaš prid poganjal, ki komej plug pozna, rovnice iu krivača morebiti še ne? Očitno je, de ne morejo vsi iti v Ljubljano na deželni zbor, temuč morajo le pripravni za to zbrani biti. To ne bo pa tako le godilo. Okrožna gosposka vas bo ob odločenim dnevu sklicala, kteri imate pravico voliti, in vsakih pet sto mož bo eniga moža izvolilo. Ti od vas zvoljeni se imenujejo še le pravi ..volivci," ki bodo poslance volili. Pridite pa le vsi k ti volitvi, ljubi prijatli! Tukaj gre za vašo kožo. Kakoršne može bote volili, take bote imeli, de jim bote svoj blagor in gorje zaupali, ali kakor pravijo milostljivi Lavantinski škof v svojim pastirskim listu: .,Kakor si bote postlali, tako bote ležali." Ako pa prekanjenim ljudem pustite ro-e, de vam volijo, ktere se jim zdi, se bo vam samim vtepalo. pa bo prepozno. Ljubi prijatli! Naj ste že „predvolivci" ali pa „vo-livci." glejte, de bote trezni volili. Nikarte, de bi se ga kdo poprej naserkal, in se dal potem komu prettantati in bo volil, kogar si bodo. Nikoli nikogar ue voliti, če ga dobro ne poznate. Volite dobre kristjane, verle in poštene može, ki imajo povsod dobro ime, ki znajo tudi umno in na serce govoriti, de bodo kej opravili. Volite može, ki med vami živijo, ki imajo posestvo med vami, ki žalost in veselje z vami vživajo. Kdor ima te lastnosti, on je pravi mož za vas — bodi si že umeten posestnik ter kmetovavcc, ali vaš gospod fajmošter, rokodelic z zemljišem vred itd. Ako se vam kdor si bodi ponudi, de ga volite, bodite previdni! Lahko si mačka v žaklji kupite, ki vas takrat boža, potlej bi vas pa praskal. Malo je še opravljeno, ako ga samo vprašate: „ni k s tajč?" prepričati se morate, če se na vašo reč razume ali ne? Vprašajte ga: Ali ste jud ali kristjan, z drugimi besedami: Ali vam je kej mar za našo katoliško vero, ali morebiti samo za tiste petice, ki bi jih mogla dežela vam plačevati zato, de bi jo še po drugi strani deri? Ne pozabite, de hvala iz lastnih ust s m e r d i. le iz druzih diši. De je kak mož za volitev, mora že dolgo časa po svojih delih vsi okrajini znan biti. Iz njegoviga sadu ga bote spoznali. Ako bi vam kak ptujic ponudil zapisane imena na listu, de jih volite, si rajši s tistim listam tobak zažgite, vi pa volite može, ki jih poznate. Vedite tudi, de je to vestna reč iu ste pred Bogam odgovorni, ako zvoiite malopridneža, veri ali sicer deželi v škodo. Cesar hočejo s kmetov slišati, kaj je kmečkim ljudem potreba, ne od druzih, ki bi se pritepli, od kodar si bodi. Poslušajte moj svet. iu >ote z Božjo pomočjo prav volili in od svojih volitev tudi sad imeli. Ogled po Slovenskim in dopisi• V Ljubljani, ki se poslednje čase sicer ui preveč belo skazovala, se postni čas veliko dobriga iu spodbud-niga godi. Po vsih cerkvah so postne pridige prav obilno obiskovane. V stoljuici sami milost, škof nejeverstvu. napuhnjeni iu dozdevni učenosti in potuhi sedanjiga časa prav do živiga segajo; kdor ima še kej blaziga čutila iu zmožnosti za resnico, jo lahko spozna iz prepričavnih, raz-ložnih in neoveržljivih dokazov in razjastiovanj. Zraven tega so prav obilno po cerkvah križev pot moli, ki ga pogosto vv. čč. gg. fajmoštri sami ljudstvu vodijo; v Senklav-ži. kjer je nov križev pot, prihaja vse polno ljudstva. - Zastran bratovšiue za vedno češenje sv. Rešnjiga Telesa in v podporo ubožuih cerkev, ki se vedno iu veselo množi in razširja, morebiti ue bo odveč, ako opomnimo, de bi bilo dobro, naj bi po tistih krajih in duhovnijah. kjer -o njeni družuiki. gg. duhovni tajistiin zavolj odrajtila letniga doneska v misel vzeli. Ker če bolj redarna in o pravim ča«u mali darovi skupej pridejo, ložej in več se bo spet pripravilo za ubožne cerkve. Iz Ljubljane. Za deželni zbor naše dežele, ki bo pričel H. mal. travna, se bodo naslednje dni poslanci volili : t ) 21. tega mesca bodo volile svoje poslance občine ali srenje na kmetih. 2 ) 2t>. tega mesca bodo volile mesta in tergi svoje po- slance. 3 ) 28. tega inesca bodo volili veliki posestniki ali grai- šaki v deželnim glavnim mestu v Ljubljani svoje poslance. Iz Rrašllje. — Vse, kar jc, je pod oblastjo vsiga-mogočtiiga, živiga Boga, stvarnika nebes in zemlje; vse. kar jc iu se godi, je in se godi ali po Njegovi volji, ali pa po Njegovim dopušenji. Vse, kar je dobriga. je od Njega, gospodarja vse stvaritve, je po Njegovi volji: na ravnost Njegovi volji nasprotno pa je vse napčno, krivično, pregrešno, vender pa dopušeno po Njem. in sicer dopušen« ko izvir svoboduiga gibanja človeškiga. Človek ko svo-bodtia. s pametjo obdarovana stvar, ima prosto voljo, po t< prosti volji zamore dobro ali pa slabo voliti, toraj volji Božji primerjeno ali pa taisti nasprotno ravnati. in po tem njegovim ravnanji bode vse njegovo znotranje iu zunanje vedenje ua tehntnici božje neskočne pravice ali zasluženi« in tedaj nejenljiviga plačila vredno spoznano: ali pa bo za-verženo, in človek pogubljen. Sploh, brez svoboduiga gibanja, brez proste volje nam ni mogoče misliti ue Boga. ne angelov, ne človeka, ne zasluženja ne kazni, ne nebes ne pekla, in v tem svobodnim gibanji je vklad. je vir iskati uapčnosti, pregrehe, t. j.: krivična, volji Božji nasprotna raba volje človeške je mati vsega uapčniga, kri-vičniga, pregrešniga, ktero vse sicer Bog ravno zavoljo uravne (moralne) postave v nravnim (moralnem | kraljestvu dopuša. nikakor pa ko neskončno sveti in pravični ne po-terdi, temveč zametuje in kaznuje, ke; edino le to. kar je zares dobro, se tudi z Njegovim bitjem strinja, je tedaj po Njegovi volji, ter ima v Njem svoj začetek. Vse dobro tedaj je in se godi po volji Božji, med tem ko napčn«. krivično, pregrešno Božja previdnost le zavoljo svobodnigft gibanja, zavoljo proste volje terpi. ob enim pa kazovavni. večni pravici odločuje, s tem pa tirjatvi uravne (moralne t postave v kraljestvu nravnim zadostuje in sicer popolnama in ua vse strani. Človek. Božja stvar, je zavoljo napčne rabe proste volje sicer popačene natore, pa v začetku je bil iz rok Božjih prišel ves zdrav, ves Bogu dopadljiv iu nedolžin. in je zdaj zopet po Kristusu na pot zavernjeii. po kteri je v stanu, se spet v svoj pervotni stan Božje do-padijivosti povzdigniti ter posvetiti. Človek je toraj ko božja stvar od Boga, tedaj pa tudi ne po dopušenji, ampak po volji Božji ua svetu, in to temveč, ker ga je odrešenje z Bogam spravilo iu ga zmožniga storilo, de doseže svoj poglavitni namen, svoje zveličanje. Kakor je pa človek, tako so tudi narodi od Boga. iu torej ne po dopušenji, ampak po volji Božji ua svetu, ker slednji narod obstoji iz ljudi, združeuih po jeziku med sabo. Ne naključje, ampak Božja previdnost je. ki stvaritve lepoto in mikavnost v raznosti in različnosti stvari posamu» in skupno razodeva. k čimur mnogo tudi različna govorica pripomore, tiovorica je predrag, je Božji dar. ki je zc v starih starih časih v rokah Božjih ko sredek bila. napuh zaverniti, ljudstvo ponižnosti učiti, in ga, ki je dozdaj le en jezik govorilo, razdeliti v razne narode z raznimi jeziki. Narodi so potemtakim od Boga iu so tako dobro po volji Božji na svetu, kakor posamezni človek. Ak so pa narodi od Boga in po volji Božji na svetu, imajo pa tudi pravico, se ko narodi gibati in živeti; iu če imajo sploh narodi to pravico, jo imajo tudi Slovani; iu ce jo imajo Slovani, jo imajo gotovo in brez dvombe tudi Slovenci. Ali pa je inorde kak narod pred Bogam boljši mcin druzih ? Pred Bogam je en narod ko drugi, vsaki poklican v Božjo čast in za nebesa, in le tisti je v resnici več vi edin. kteri v svojih posameznih udih in zopet skupno odmenjenimu poklicu bolj priri.crjeno živi. Bog, po kteriga volji se človeštvo v mnoge narode deli, je dal postavo, in po ti postavi bo razsojena ua tehtnici neskončne Božje pravice človekova vrednost ali nevrednost, njegova veljava ali ne-veljava, lorej človekova večna sreča ali pa nesreča. Iu ta postava se glasi: Ljubi Gospoda svojiga Boga čez vse, bližnjiga pa ko sam i ga sebe; in to postavo, to zapoved v zadevi bližnjiga je razložil Kristus sam. rekoč: ..Vse. kar koli hočete, de vam ljudje store, tudi vi njim storite. Zakaj to je postava in preroki." Ako smo pa mi zavezani, posamezni svojimu bližnjimu pravični biti in mu le dobro storiti, ker to tudi mi od njega želimo, moramo tudi gotovo ravno tako zavezani biti, skupno kakor narod pravični biti drugim narodam, ter jim le dobro storiti. Kar pa od nas velja do drugih narodov, velja nasprot tudi njim v zadevi do nas. Pravica se inora zgoditi enirnu ko drugimu, ker krivica je postavi ljubezni nasprotna, je nekeršanska. iu nikdar dobriga sadu ne obrodi. Nas pa postava ljubezni, postava Božja pred krivico svari, krivice brani; nam tudi nasproti, in že nekoliko ravno s tem, marsiktere dolžnosti naklada, in kakor ima posamezni človek take dolžnosti do Boga, do sebe in do bližnjiga; ravno tako imajo tudi ljudstva, imajo narodi svoje dolžnosti, in siccr tudi do Boga, do sebe. in do bližnjiga. Po tem. kakor le ti dolžnosti spolnujejo, so tudi na nravai tehtnici več ali manj vredni, in kakor se človek pregreši, ako bližnjiga v spolnovanji dolžnost za-deržuje, tako sc pregreši tudi tisti, kteri narod sovražno in zaničevavno napada, in mu brani, po natorni, mu od Boga odločeni poti Bogu v čast in sebi v srečo brez krivice do drugih narodov gibati se in izobraževati, in tako ko narod eno svojih pervih dolžnost spolnovati. Ako pustimo zdaj narode sploh, in se ozremo edino le na slovenski narod, lahko razvidimo, de naš narod ne živi le samo v resnici na zemlji slovenski, ampak ima tudi pravico, na ti zemlji živeti, in sicer živeti ko narod, torej sc natorno na vkladu slovenskiga življa gibati in izobraževati. in to po pravici od Boga zadobljcni, po tirjatvi velike zapovedi ljubezni keršanske in zavoljo dolžnost, ki jih ima ko narod do Boga, do sebe iu do drugih narodov. Iz Kaire (kamor je prišel po opravilih) piše g. apost. provikar 13. pros. med drugim, de sta dva naj upniših misijonskih mladenčev uinerla, nepozabljivi Andrej Šerif v Kimu iu Jak. Ila besi v Neapeljnu. Tako. pravi g. provikar. je misijon terdo poskušali tudi od te strani, kamor se je uaše poslednje upanje opiralo. V Selalu pa je tudi umerla naj pridniši zamurska deklica. Vender nas tolaži, pravi dalje, de vsi so umerli svete smerti in so torej med misijonskimi pcrvenci v nebesih, kjer zanesljivo nas ne bodo pozabili. Vstav v Neapeljnu tudi pri nevgodnih časih prelepo napreduje. Morebiti Bog vender le da svoj blagoslov in bo od tod izhajal blagor za zamurski misijon. Kejenci, ki so pri nas. se sploh pridno obnašajo, in to je pri za-murcih veči del. ako se nad njimi tenko iu ojstro pazi; tode iz njih nestanovitnosti se je vsiga hudiga bati ... Sestere zamurske deklice v tukajšnjim vstavu (v Kairi) ..pri dobiim Pastirji" so veselje svojih učenk*; čisto pri-proste in uepopačenc duše so, in odrejajo jih tako, de upam. one bodo kdej koristne podpore temu misijonu. Tudi zaupam v Božjo milo-t. de mnogoteri keršeui in razkropljeni zaniurci ni.-o zgubljeni za uaš misijon. ter se uadjaui Meče. de jih bomo kdaj vse v keršansko občino zbrali. Sicer bodi Bogu položeno, dc dosedanji sklenjeni zakoni imajo žalostne nasledke; moram pa tudi spoznati, de so nad tem po nekoliko okolišine zadolžene, nar bolj pa zamurska nestanovitnost. Jožef Vodic, postavim, že dve leti po ladijah sem ter tje kroži, iu se ne zmeni za svojo ženo in hčerko. Zapušeni (Marii Uršičevi) smo dolgo časa na vertu delo dajali, in storili smo za njo, kolikor smo le mogli. Bilo je pa njeno obnašanje tako, de smo jo mogli odpraviti, pri tem je pa vender nismo iz oči pustili. (To se pove zavoljo tega. de bi dobrotniki, ki so ji odkupili, in drugi za nje molili. Vr.) Keršanstvo takim ljudem ni pregrelo serca, iu zdijo se mi kakor keršene podobe. Zavzel sim se nad oznanili v „Salzb. Kirchenbl." Selal je in ostane po večkrat razodeti volji kardinala prefekta v propagandi misijonsko ostališe (hospic) za prihajoče iu iz zuotraujiga se povračajoče misijonarje. K Čemu ga njegovo poterjeno zdravo obnebje pripravuiga dela, — in pa vstav za zamurske rejence. Tudi ima propaganda še zmiraj to misel, /.notranjo Afriko le ob časih obiskovati, k čemur nam pa za zdaj zadostniga števila privajenih (všolanih) misijonarjev primanjkuje. Sv. Križa, kaj pa de, se moramo deržati, brez njega bi ne imeli nikakoršne stopnje ob Beli reki. Od treh misijonarjev, ki so konec kimovca pretečeniga leta v zuotranjc šli, nimam še druzih naznanil, razun de so v Hartuiu prišli, llartumske barke so letaš prav kakor vojsko vzdignile zoper uboge zamurce, jih toliko vsužnjiti, kolikor bi bilo moč. Bojim sc za naše misijonarje, de morebiti k sv. Križu celo iti ne morejo. Me>l tem takim pa jc prišlo v Hartum pet poglavarjev zmed Silukov, ki so se pritožili zoper razuzdanosti, ki jih ti ljudje počenjajo po njih deželah. Veseli me, de so tako na noge stopili, in upain marsikaj dobriga iz tega. Kar mene tiče, se bom pri vsih gosposkah poganjal za uboge zamurce in zoper sužinske barantače, k čimur me že tako veže skerb za naš misijon. Hazytelil. ftospod Rieeahona. škof v Veroni, so izvoljeni za kneza škofa v Trientu. S Orne gore pišejo v ..Pozor," de ni res. de bi bili Cernogorci v boji z Nikšičaui zene sekali in druge tri-noštva počenjali, kakor so ,,Presne" in njene sestrice na vse vetrove razglasile. Sv. Oče so prejeli 29. prosenca pismo zedinjenih Bul-garov, podpisano od načelnikov tega naroda. Brez pouiude nato dajo v novo natisniti ..Kesponsa Nicolai Papae I. ad Consulta Bulgarorum (odgovore papeža Nikolaja I. na svetovanja Bulgarov ; in desiravno so sami v stiski. so poslali jezero tolarjev iz svojiga za njih potrebe. Naročili so tudi veliko novo podobo za bulgarsko novo cerkev v Carjigradu, ki bo pred oči stavila poslance, klečeče pred papežem sv. Leonam I. in jcmljoče iz njegove roke list Flavijana. kteri list jcodkazoval osnovo pri kalced»iiskim cerkvenim zboru 451, (T>g. Kat.) Sv. Oče so undan nekimu Francozu rekli: „Jest zamorem premagan bili. papeštvo pa ne more premagano biti. Sv. Peter je bil tukej križan, in vender sim jest tukej." O. Galluci, opat od Piemončanov ropaniga in skru-njeniga samostana Casamari je bil 31. pros. pri sv. Očetu. Solze so jih oblivale, ko jim je pravil, kako zverinsko so ti gerdi ljudje delali, poslednji ciborij iz tabernakeljna iz-tergali in sv. Hostije po tleh stresli. Papež so pri svoji lastni revšini oropanim mniham dali denarja, 3 lepe sreberne ciborije, srebern kelih, veliko prelepo moštranco in 2 pozlačeni opravi. Cistercienška opatija je na podertinah, kjer je imel Cajus Marius svojo hišo ; od se tod tako imenuje. Italija se edini, Italija bo skorej edina, Italija bo skorej svobodna, in še več enaciga pišejo tako imenovani ..liberalni" listi, češ, kdo ve, kaka srečna zvezda izhaja nad Lahi, ko so s puntam, z ropam, z lažjo, potuho, tatinstvam in vsaktero krivico toliko vladarjev pregnali in njih dežele pograbili, zraven tega pa še toliko kervi preliti. Poglejmo nekoliko globokejši v srečo zedinvane Italije, in nikar ne poslušajmo tistih, ki zlate gradove na oblakih vidijo, kjer jih ni. Zastran tega piše „Munch. Snnntags-blatt": Italija se zmirej globokejši pogrezva v brezno kervi, gnjusob in laži, in kakor de bi nesrečni deželi ne bila še dovolj morija, rop iu ogenj ter vsaktere hudobije, ki so jo obiskovale, ji jo sardinska vlada še butaro svojih postav iu roparskih določil na herbet naložila. Tudi za ncapoli-tansko kraljestvo je bil odpravljen konkordat od I. 1818 iu vse poprejšnje in poznejši pogodbe med Kimam iu kraljevo vlado, kakor tudi duhovska sodnija. Pravice duhovske službe deliti, se je deržava polastila, skorej vsi duhovski redi (ordni) so overženi iu njih posestva za deržavno denarnico pograbljcni. Škofje iu duhovni so odsihmal od vravnovanja pobožnih založb izločeni, kardinal vikši škof seje zoper ta cerkveni roper uperl; za odgovor mu je derhal okna pobila. Nar veči dčl školij na Napolitauskim je sedanji čas — čas sreče ! svobode ! edinosti! brez škofov. 24. svečana so avelinskiga škofa jetnika v Turiu (središč iu izvir svobode!!!) odpeljali. Po ječah glavniga mesta sedi 43 duhovnov. veči del mnihov, in ker tudi množica prijatlov pra-viga kralja ječe uapolnujc, potlej, se ve, de roparji in tatovi v njih prostora nimajo, io v doželeni svobodi svoje gerdobije počenjajo. To svobodo potepuhi dobro ua svoj mlin obračajo: v 15 dneh so 42 ljudi potuhnjeno umorili, 38 moških iu 4 ženske. Tudi po druzih Viktor Kmanvelu pod-jarmijcuih deželah so pravice duhovstva in samostanov over-žene, cerkveno premoženje pograbljeno itd. Pri vsim tem so pa mogli v 1'mbrii in Markah (papežu ugrabljenih deželah) nektere kloštre lazarjanov iu usmiljenih sester na tirjanje ljudstva nazaj dati. Tudi v Genvi so bili oo. frančiškani iz svojiga samostana pregnani, ker so se branili, za sol-date . ki so v roparski vojski padli, maševati. Pri tem sc pa laški škofje stanovitno in moško obnašajo; iiapilitauski niso pustili zavolj poropanja Gactc zahvalne pesmi opraviti; iombarski so duhovstvo opomnili, de naj ljudstvo svarijo pred posvetnim ali civilnim zakonam, ki ga vlada postaviti hoče; toškatiski so se v postnih pastirskih listih glasili zoper razuzdano tiskarstvo. Picrnouška vlada pa temu nasproti zatira dnevnike, ki so papežu iu pregnanim poglavarjem zvesti; tako je zaterta ..Auroro," katolišk list v Neapcljnu, ,,1'ontcmporanco" v Florencii. kako deleč v liudohii in potuhnjenosti zamorc človek zabresti, kaže potepiuski list „Nazionc,u ki vse gnju-sobe, morije itd., ki so se zdaj na Laškim godile, papežu natveza . in sv. Očeta k pokori opominja. To jc več kot peklenska potulia ! V Florcncii ste bile (i. t. m. dve protestanški deržini v katoliško Cerkev sprejeti, namreč deržina Kopp, mož iu žena, in deržina Gert-ova, mož. žena in pet otrok. Vikši škof sami so jim podelili pogojni kerst, sv. birmo in sv. Rešuje Telo. Torej ima Cerkev v sredi britkost še zmirej kej veselja. V Lijonu na Francoskim sta dva brata zdaj mašnika posvečena, ki sta pred nekaj leti iz imenitne izraelske rodovine Leutanove v katoličanstvo prestopila in sc kerstiti dala. Kardinal vikši škof Bonald so obema v eni duhovriii službo dali. Lijonsko semenišč za afrikanski misijon jc dobilo od sv. Očeta pooblastcuje , v kraljestvu Dahome ob večerni Afriki sv. evangelij oznanovati. Pervi trije misijonarji so 5. t. m. v Tulotiu stopili v barko. To je tisti nesrečni Dahome , kteriga kralj je mende že 1700 ljudi v spomin na smert svojiga očeta dal zaklati, in veliko število jih ie n«ki še v smert odmcnjeiiih , ker kralj meni. dc še le potlej ho spomin umerliga očeta dovoljuo počešen, ako jih bo 25tto poklanih. Prebivavci tih krajev zveri in živine inalikujejo. Morebiti bi pomagalo, tiste olikane gospode med njo v šolo za kak čas poslati, ki jim dobrotnost keršanske vere ze preseda, in jo na vse strani spodrivajo? Na Laškim jc samo bratovstvo in osvobodovanje že brez števila ljudi poklalo ; avstrijanski časniki tudi tukej enako pot pripravljajo. Kvviva ,,Freiheit der Presse!" Francoski škofje so neprenehama serčni vojskovavci za sv. Očeta, katoliško Cerkev iu pravico. Napoleonov pisae Laguerroniere je v neki preklicani knjižuri Napoleonovo djanje in nehanje v preteklih in sedanjih okolišiiuh zagovarjal in prcderznil se je celo papeža tožiti, de je nehva-ležiu Napoleonu. Tudi starašinstvo t senat > iu postavo-dajavni zbor z Napoleonam sploh vlečeta, desiravno so s»-tudi možje vmes prav serčno za hrambo sv. Očeta oglasili. Starašinsko pismo do cesarja prav lizunsko pravi med drugim: „Vaša sinovska ljubezen za sveto reč sc je neprenehama skazovala v hrambi iu vzderževanji svetne papeževe oblasti, in starašinstvo brez pomislika poterdi vse dela Vaše poštene in zmerne politike. Tudi v prihodnje zaupamo v vladarja, ki papeža s francoskim praporjcin zavetva. mu v njegovih poskušnjah pomoč deli in je za Kim in papeški sedež naj marljivši in naj zvestejši čuvaj." — Temu nasproti so pa škofje in nekteri svetni možje druzih misel Deset njih je v pastirskih listih protestiralo zoper Laguer-ronierovo knjižuro, več jih je pa k orleanskimi! pristopilo, ki je v posebnim pisanji zvijače omenjeniga pisača razodel iu z neprestrašljivo serčnostjo overgcl. Pastirski list poa-tierskiga škofa biča Napoleonovo zvijačo, ki sc dela. kakor bi papeža branil, pa ga veuder sovražnikam prepusti. Primerja namreč Napoleona Pilatu, ki si jc roke umil. potem ko je bil Zveličarja sovražnikam zročil. Kolikor koli so bili tudi Iškarjot in včliki judovski duhovni deležni nad Jezusovo obsodbo, bi vender brez Pilata nc bili mogli nič opraviti. Tudi Veuillot, nekdanji „Cniversov4 vrednik, jc uuo knjižuro po vrednosti ošibal. On pravi, de sladkarska knjižil in ..Papež in shod" je bila .ludežev kušljcj. Začel se potem tek terpljenja; bili smo v soduji hiši, vidili sino pismarje in farizeje, pa tudi s previdnostjo pripravljeno kričanje derhali (križaj ga. križaj); šli smo na Golgoto iu zdaj stojimo na verhu Kalvarije, kjer darovancc visi na križu in presunljcja s sulico pričakuje: še se je pogrešala v žolču in kisu pomočena goba: — tu je le (namreč. potuhnjena kujižura)! — l.ažnjiva knjižura tudi pravi, dc bi bilo vse drugač, ko bi bil papež Napoleonov svet poslušal ter nasvetvane prenaredbe privolil. „Armonia" v Tinino pa mu na to odgovarja, dc jc bila vojska zoper Avstrijo in poropanjc papeža že I. 1H55 med Napoleonam in Kavurjcm dogovorjeno, in bi torej sv. Oče sedanjimu stanu ne bili odšli, ako bi bili tudi v potuhnjeno tirjane prenarodbe t reforme) privolili. Tudi se hinavstvo enačili mož zmirej boli razkriva, ker v začetku se je govorilo, de naj sv. Očetu Kim z okrogam ostane . zdaj pa je prine Napoleon v stara-šiitskim zboru naravnost rekel, de je zdaj le samo /a ohra-ii jen jc duhovske papeževe oblasti vpiašanjc. svetna oblast |>a naj obsega le samo manjši polovico rimskiga mesta. — K temu pia\i Rimski dnevnik, dc papeževa vlada ud sebe zavrača odgovornost, ktero ji l.aguerronicrovo pisanje na-tvezujc, in de bo v knjižuri prekanjene zvijače, kakor v poprejšnjih; de nagovor sv. Očeta in pisanje ( depeša) kardinala .\nlonelli-ta zadosti spričujeta, koga zadeva odgovornost /.a žalostne dogodbe poslednjih let. — Francosko ima 25**2 samostanov in 9136 mnihov. 42.3M druzih duhovnov. 40.391 iiuii. l»o Parizu kroži ta le povestica. Cesarica je eesa-rovna oblekla v lepo obleko vojakov, imenovanih zvavov. Tako oblečen gre k očetu Napoleonu III. Osupnjeni oče za-kliče : ..l.cj ga! to ti je eden iz mojih junaških zvavov! Kaj želiš od mene?" Cesarovič: Dovoljenje !" Napoleon: ..K čemu?" — Cesarovič: ..De smem iti branit svojiga kersluiga botra" (to je. papeža)! — Ne ve se. kaj mu je oče nato odgovoril. Nar veči cerkve v Evropi. V cerkvi sv. Petra ima prostor 54.000 ljudi; v stoljnici v .Milanu 37.000 : v cerkvi sv. Pavla v Rimu 32.000; v cerkvi sv. Pavla v London-u 25.000; v veliki cerkvi v Florencii 24.000; v cerkvi sv. Sofije v Carjigradu (zdaj turški mošejij 23.000; v Lateranu v Rimu 22.000; pri Gospej — Sveti (Notre-Dame) v Parizu 21.000; v veliki cerkvi v Pizi 13.000; v cerkvi sv. Štefana na Dunaji 12.400; v dominikanski cerkvi v Bononii 11.400; v cerkvi sv. Marka v Henetkat 7.000 (C. a M.) S Turškima. Bosanski oo. frančiškani, ki so si kupili v Carjigradu cerkev sv. Jurja iu gostišč za avstrijanske podložnike , so zmirej, kakor povsod, imeli obilno ljudstva pri službah Božjih, ker od vsih strani so se k njim zbirali verni Sloveni. Tudi bratje Bulgari so pridno k pridigam hodili, in prepričali so se, de tudi materska slovenska beseda tukaj svoje pravice ima pri cerkvenih obredih , ker se n. pr. list iu evangelij pri sv. maši po slovensko poje. enako pasijon veliki teden itd. Tudi to jim je pripomoglo, de so se k svoji materi kat. Cerkvi povernili. Pravijo, de vinograd je pri tih južnih naših bratih dober, pa zanemarjen; delavcov je silno potrebno. \ kočinčiiii je zopet strašno preganjanje kristjanov zavrelo, odkar je bii del francoske vojne v Kino poklican. Kervožejni kralj Tu-Duk je mandarinam (deržavniin slu-žabnikam) zapoveda!, kristjane tako potrebiti. de Evropejci, ki se verjetno povernejo, tudi ne eniga svojih vernikov ne najdejo v deželi. V vel. travnu 1860 je škof Barrio-Ochon pisal, de 5 misijonarjev je ravno kri pretilo, 25 mašnikov ravno tistiga misijona pa malo poprej. Druzih pomorjenih vernikov pa je toliko , de jih več ne štejejo. V eni sami vasi je bilo 23 kristjanov mučenih in 43 v pregnanstvo odpravljenih ; vas je bila z ognjem in mečem pokončana in 84 naj vtljavniših prebivavcov vklenjenih v glavno mesto odpeljanih. V junaški veri so se branili križ pohoditi, in bilo je njih 23 ob glavo djanih. Ko so bili na ruoriše peljani. se jim bliža neka žena in jim reče: ..Duhoven je blizo, pripravite se za sv. odvezo." Vsi obudijo obžalovanje (grevingo J in kličejo na glas v Božje usmiljenje; katoliški duhoven, ki je bil skrit ined množico, jim je delil sv. odvezo med tem ko so glavo rabeljnu podajali. Pričujoči neverniki v velikim številu so bili pri tem pogledu globoko ginjeni. — Na tako poskušnjo bi bilo treba kteriga tistih gospodov dunajskih vrednikov djati, ki pravijo, de so dobri katol!čani. pa hujši kakor po judovsko zoper katoli-čanstvo pišejo. \ektere iskrice. Špisuje J. B. Kolikorkrat je zveličana Johana podobo križa-niga Jezusa pogledala, je vsa osramotena. razkesana in potertiga serca zdihnila: „Dobrotljivi in usmiljeni Jezus! oberni svoje oči preč od mojih grehov !** V poslednji bolezni je prosila, de so ji Jezusovo terpljenje brali, zato, je bolečine svoje bolezni s terpečim Jezusain voljno prenašala in z umirajočim Jezusam srečno umerla. Kristjan, smert te svetnice ti dopade. posnemaj tedaj nje življenje, iu boš deležin enake smerti. Zveličani Katarini se Kristus v začetku njeniga spreobernjenja prikaže ves kervav in ranjen. Ta prikazen jo tako pretrese, de ima odsihmal križaniga Jezusa vedno v sercu in pred očmi. Zato je pa tudi rekla: „Slovo vzamem od tebe, o svet, od tvoje lepote in od tvojih grehov! zapustim te, o svet, tebi se odpovem, nečimerna I'pota, vas. o grehi, prekolncm! O gospod Jezus, zanaprej ne bom več tako nesramna, de bi te le z enim greham še razžalila. Po tvoji postavi bom živela, tvoja hočem biti tukaj iu tam vekomaj !u Kristjan, tudi tebi se kervavi Jezus prikazuje, zlasti ob petkih in postih; glej, de se kakor ta svetnica spre-oberneš! — Duhov s ke zadere. V ljubljanski škofii. Gosp. Anton Lavterju, duh. pom. v Skocijanu, je podeljena lokalija Banjaloka. — Gosp. M i h. Zupan, duh. pom. v Trebelnim. pride enako v Š kočij a n (b. G.) Gosp. Mor. Gos ler, duh. pom. v Šentvidu pri Ipavi, pride v Tre bel no. — Gosp. Jan. Križaj, fajmošter v Merni peči, je 11. t. m. umeri. R. I. P. V7 lavantinski škofii. Prestavljen je čast. gosp. kaplan Janez Slomšek iz Sromelj v Sevnico. — Cmerli so č. gg.: Mihael S p e s i č, zlatomašnik. sekov-ski duhoven, svetovavec in dosluženi dekan Hoški; — Janez Herga. fajmešter v Cerkovcu. R. I. P. Darovi za sv. Očeta papeža Pija IX. Z Dolenskiga dobrotnica 1 tok, t. j., 2 gld. — Do-brotnica 70 soldov. — Dobra oseba 1 gld. 50 sold. Za afrikauski misijon. Dve osebi 2 gld. 10 kr. Pogovori z gg• dopisovavci. G. N. v N. m.: Za zdaj se ni moglo, bomo vidili. čebo pozneje moč. — K. P. je res prišel; zavolj C. v prih. Dan. — P. T. g. K.: Smo posebno hvaležni za tehtni spis, ki pride kmali na versto. — G. G.: S hvaležnostjo prejel, in bo prihodnjič vse natisnjeno. — G. S.: Prosimo za zamero, ker je bila zopet tesnoba. Postna. -Kdor se p e I j a dereči vod' nasproti. Ne sme nikdar prenehati s veslanje m." Tako nikdar ne nehaj i bojevanjem, kdor zmage se čez poželjivost loti. Pravilo to. v vsi jasnost' in gorkoti. Sprejeli smo z veselim spoštovanjem \ pastirskim listu, ki ga z radovanjem -Danica** *) po Slovenskim krog napoti. Nenehama tedaj nasprot' veslajmo Dereči vodi hud'ga poželenja, Ki skuša vsaciga do konc življenja. Nenehama ga z zderžnootjo berzdajmo: Krote pohlepnost gerla. oči pa me6a. Krote vso strast in slast duha. telesa. * Balantinov. •) V i. lista.