Stev. 99. V Ljubljani, torek dne 9. aprila 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — eb 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništTu mesečno K 1’20, z dostavljanjem Ra doin K 1’50; s pošto celol«tno K 20‘—, polletna K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1'70. — Zi inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se So pošilja upravniRtvu. ::: Telefon številka 118. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. • •• • M Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: :s Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase »e plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: ::: Telef.m številka 118. Mrakovi cd vzhoda... Po časopisju so se pojavile strašeče novice o vojni. Rusija se baje resno pripravlja na vojno. Toda njena ost ni naperjena proti za-padnemu sosedu, ne proti Aziji, ne proti Turčiji. ampak — proti Avsriji. Kakor se sliši to na prvi mah čudno — je baje stvar zelo re-sna. Vojne priprave v Rusiji so očividne. I udi postopanje v Bosporu kaže na boino razpoloženje. izpremembe v diplomaciji dokazujejo, tla kliče vlada na odločilna mesta — odločne ljudi. In »Narodni Listy« pod zaglavjem »Mra-či se«, govore prav resno o protiavstrijskih smereh' na Ruskem. To bojno razpoloženje je deloma zakrivilo dardanelsko vprašanje, deloma konkurenca Anglije z Nemčijo. Nekoliko pa moti tudi letnica — 1912. Prav v teli dueli se obhaja stoletnica Napoleonovega pohoda na Ruko. Koncem marca boju pogosto dobi batine oni. ki je na to cela made. *ki so v začetku pomladi prestopile rusko mejo. Zadnji dnovi so bili torej polni lepili spominov, kajti nikomur ni neznano, kaj se je zgodilo 1. 1912. Ta letnica more globoko upli-vati na dušo vsakega ruskega človeka. Ruska zgodovina pa pozna še eno letnico, ki je zanjo tudi važna t. j. — 1. 1612. Tega leta sta osvobodila Minin in Požarski, dva ruska kupca iz Novgoroda s svojimi opolčenci — moskovski Kremelj od Poljakov in sta s tem rešila Rusijo poljskih gospodarjev. Tak spomin lahko zelo vpliva, posebno še, če se premisli, da ravno letnica 1612. na imenovanih dveh osvoboditeljev žive v dobrem spominu in v — spomenikih. Tako ta letnica — 12 vsebuje v sebi nekaj usodnega za Rusijo. In tako se tudi misli: 1612. 1812, zakaj bi prešlo mirno 1912? Posebno ko je položaj ugoden ob Bosporu vabi Italija v zvezo in skupna akcija bi ob Dardanelah prinesla dobička. Avstrija bi se ne mogla ganiti, ker bi jo od ene strani držala Italija, od drugestrani pa Rusija. Severni sosed bi pa menda z vso svojo nibelunško zvestobo ne mogla podpirati Avstrije, ker bi se morala bati — Anglije. Tako se modruje o vojni. Ali so to navadne pomladanske novice, ali so resnične — se danes še ne more reči. Resnica pa je, da so se pokazali znaki protiavstrijskega mišljenja v Rusiji in da je na višjih mestih mnogo bojnega razpoloženja. Kadar se pripravlja pretep, pogosto pride do boja med dvema, ki sta se morebiti tega najmanj nadejala. V splošnem boju pogosto dobi batine oni, ki je na to najmanj mislil. Tako se lahko zgodi, tudi pri sedanjih pomladanskih vojnih pripravah. Razmere v„Sfov. Filharmoniji". V zvezi z vprašanjem slovenskega gledališča je vprašanje — »Slovenske Filharmonije.« O tem se je že govorilo. Nihče na svetu ne bo trdil, da n*un Filharmonije ni potreba — nasprotno: filharmonija je nam potrebna in jo je treba ohraniti. Toda z njo je v zvezi še drugo vprašanje. »Slovenska filharmonija«! Kako lepo ime! Treba bi bilo. da bi bila res slovenska, oz. slovanska. Slovenci imamo sicer mnogo pevcev — a malo godbenikov — zato polnijo tudi našo Filharmonijo — kakor tudi drugod večinoma Cehi. In to je prav — napačno pa je, ce čitamo, da razmere v »Slovenski _ _.... Filharmoniji« Čehom niso prijazne. Obširneje o teh razmerah poroča glasilo češkoslovanskih godbenikov »Godbeni vestnik«, ki je prinesel že dne 16. svečana daljši dopis iz Ljubljane. Iz dopisa povzemamo: »Slovan povsod brate ima«, pravi stari pregovor. Ostane pa vprašanje, ali tudi ti bratje po bratovsko žive. Pogosto vidimo ravno nasprotno. Človek se lahko tu in tam sreča z razmerami, o katerih je boljše molčati, da »sosed«, ki govori drugi deželni jezik nima povoda za Smeli. Toda zamolčevati napake, je še hujše nego jih delati. Ako ne karamo, kar je slabo, pustimo one ljudi, ki napačno ravnajo, v mnenju, da morejo delat i kar hočejo. Na to govori članek o renegatstvu, odpad-ništvu in o ljubljanskih narodnih razmerah. Po teli uvodnih opazkah se začne govor kako sedanje ljub. politične razmere uplivajo na slovansko godbo. Članek pravi: V Ljubljani je meščanski orkester, t. zv. »Slovenska Filharmonija«, ki poleg koncertov, sodeluje tudi v gledališču in pri drugih prilikah. Mislilo bi se. da bo mesto, ki hoče izbojevati svoje narodno stališče, pazilo tudi na narodnostne razmere v tem orkestru. Marsikdo bi si celo mislil, da je tak orkester tudi kamen v obrambi proti narodnim nasprotnikom — toda temu ni tako. Iz mnogih pritožb je jasno, da bratje Nemci v tem orkestru hočejo delati svojo politiko, dasi so v malem številu zastopani. Nemci hočejo, da bi bila »Slovenska Filharmonija« član zveze nemških godbenih društev in se s tem odvrača češke člene od češke zveze in ponižni Čehi ne znajo uveljaviti svoje večine. In vplivni veljaki ljubljanski? Kakor smo zgoraj rekli. Bili so premagani v svoji politiki in nimajo niti toliko sile. da bi v lastni hiši napravili red. Ne le. da ne pazijo na narodni napredek, celo terorizirajo tega. ki neče poljubljati ono roko. ki nas bije in pritiska. Češki člani ne smejo uveljaviti svoje češko stališče in morajo pošiljati svoje groše v brezdanje dunajske blagajne. Ako pogledamo te razmere, pa moremo oceniti sklep »Slovanske godbene »Unije«, na podlagi katerega ne posreduje naša posredovalnica nobene več sile v Ljubljano. — Kajti pošiljati naše — namreč češke — ljudi v Ljubljano, se pravi izročati jih v žrelo ger-manizacijskega zmaja. Potrebujemo svoje ljudi za ona mesta, v katerih bodo lahko ostali zvesti svoji narodnosti ...« Tak glas prinaša torej češki list o naših razmerah. In dne 1. aprila čitamo zopet. »Slovanski raj«. V »slovenski« Ljubljani dobivajo odpoved v »Slovenski Filharmoniji« samo Čehi in Slovenci. Ko bi mi primerno odgovorili, to bi bil krik v nasprotnem taboru. Toda upajmo. da tudi renegatska drevesa ne rastejo do neba. Pritisk budi odpor. Ako bomo provocirani, se bomo brez strahu postavili v prvo vrsto z odkritim vezirjem. In če pojde nekoč za nohte tem. ki so danes sokrivi na slovanskih neuspehih, naj se ne hodijo k nam pritoževati in prositi nas za svet in pomoč. Kogar komandi se danes podajajo, tega naj tudi kličejo ob uri potrebe. Imeli bomo priliko vrniti se k tej temi in bomo natančnejše govorili o tem, kar danes pustimo med vrstami.,.« Da se ne bo mislilo, da so pritožbe čeških godbenikov brez pomena, da se gre za kako češko vlado, ali za prazno narodno napetost — kakor radi imenujejo bratske zveze oni, ki tu in tam govore in kriče o slovanski vzajemnosti — dodajemo to-le: »Osterreichische Musiker Zeitung« prinaša inserat, ki se takole glasi: Meščanska godba v Znojmu (to je na Moravskem) angažira za letno sezono (13. maja do 31. avgusta) naslednje inštrumentaliste* (jih našteva) potem: Oterte le od izurjenih mu-zikov nemške narodnosti itd. naj se naslove na mestnega kapelnika R. W. itd. Torej: pri meščanski godbi v Znojmu dobi le Nemec mesto pri .nas v Ljubljani, pa naj Ncmci odločujejo pri »Slovenski Filharmoniji«. Mislimo, da je s tem vse povedano in da bomo vedeli presoditi pritožbe čeških listov o razmerah v »Slovenski Filharmoniji.« Finančna kriza na Češkem. V zadnji seji češkega deželnega odbora se je razpravljal obupni položaj češkiii linanc. Na podlagi poročil se je koštatralo, da koncem tega meseca zmanjka vsega denarja v gotovni v deželnih blagajnicali. O teli finančnih razmerah je vlada dobro poučena; ker pa delo v stalni na-rodno-politični komisiji glede češko nemškega sporazuma jako počasi napreduje in v doglednem času ni pričakovati kakega pozitivnega rezultata, prevladuje v čeških politiških krogih mnenje, da je postalo vprašanje glede imenova-vanja vladnega komisarja za Češko skrajno pereče. Praška »Union« izve iz dobro poučenega vira, da bo vlada ako se do srede maja ne bo doseglo sporazuma s Čehi in Nemci, izvela ta svoj namen! V vladnih krogih se vrše za ta slučaj že predpriprave to po poročilih istega lista — je baje že določen višji uradnik finančnega minstrstva, rodom Čeh, ki bo prevzel vladni ko-misarijat. Za kraljevino Češko. Ta vladni komisar bo potem izvedel vse one reforme, ki jih danes vsled narodnostne in politiške situacije postavodajnim korporacijam in mogoče, namreč reaktiviranje dežel, doklade na pivo v znesku 4 vinarjev za hektoliter, kakor zvišanje deželnih naklad za 10%, kar je že deželni odbor večkrat predložil vladi. Na ta način se prejemki v deželnem proračunu povečajo za 18 milijonov K; iz te svote bo mogoče zadostiti najnujne-šim potrebam deželne uprave. Rusko-francosko razmerje. Po rusko nemškem dogovoru v Postdamu se je splošno trdilo, da se je francosko-ruska zveza precej omajala, da je postalo pa tudi medsebojno razmerje držav združenih v tripelen-tenti precej hladno. Kot angleški odgovor na potsdamski sestanek se je splošno smatrala angleškega vojnega ministra Haldana v Berlinu. A danes je popolen neuspeh tega nameravanega angleško-nemškega zbližanja že gotov, za to se pojavljajo zopet znaki, ki kažejo na prejšnjo utesnitev prijateljskih razmer držav tripelent-ente. Tako se poroča sedaj iz Peterburga, da dospe skoro tja ruski poslanik v Parizu lzvolj-skij. da se posvetuje z ministr. zunanjih zadev Sazanovom o raznih perečih politiških in mednarodnih vprašanjih. Z vso strogostjo se pa trdi da ima ta konferenca cilj, da se še tekom letošnjega poletja udejstvi sestanek ruskega carja Nikolaja s predsednikom francoske republike Fallieresom. Ta želja se je izrekla v francoskih vladnih krogih, ker ta polaga veliko važnost na to, da se dokaže, kako rusko-francoska zveza kljub dogodkom zadnjih dni ni ničesar izgubila na svojem pomenu in svoji iskrenosti. DNEVNI PREGLED. V dobi absolutizma na Hrvaškem. Odkar je nastopila na Hrvaškem era absolutizma, so postali hrvaški listi silno suhoparni. Toda ta suhoparnost pove več kakor vsi poprejšnji živahni članki proti nasilstvu sedanjega vladnega komisarja Slavka pl. Čuvaja, kajti iz nje veje tuga celokupnega hrvaškega naroda, ki ječi sedaj pod jarmom »vitežkih« Madžarov. Usti ne smejo niti z besedico omenjati najnovejših na-silstev vladnega komisarja, ker so takoj zaplenjeni. Seveda se je pl. Čuvaj silno zmotil, ako je mislil, da bodo vsa njegova najnovejša junaštva ostala zaradi tega prikrita. Nasprotno! Kakor nikdar poprej se je sedaj vsa avstrijska javnost začela zanimati za hrvaške razmere. Vsi avstrijski listi brez izjeme se obširno pečajo s Čuvajevimi nasilstvi in jih soglasno obsojajo. Delo. katerega ne morejo sedaj opravljati hrvaški listi, opravljajo sedaj ostali slovanski in tudi nemški listi. Z veseljem lahko konstatiramo-, da se celo najbolj zagrizeni nemškonacionalni listi z vso vehemenco zavzemajo za pravice hrvaškega naroda in energično protestirajo proti nasilstvom pl. Čuvaja. Čuvaj je sedaj posegel po zadnjem sredstvu in dal zapleniti vse tuje liste, ki prihajajo na Hrvaško in se pečajo s hrvaškimi razmerami. Vprašanje je, če bo s tem kaj dosegel. Dvomimo! Dalmatinski poslanci se že pripravljajo na energično akcijo v avstrijskem parlamentu in v delegacijah. Avstrijski vladi to gotovo ne bo ljubo, in se že sedaj boji akcije hrvaških poslancev. Protimadžarski bojkot na Hrvaškem. Pro- timadžarski bojkot na Hrvaškem je v polnem tiru. Ogrski veletrgovci in veleindustrijami so radi tega v silnih skrbeh in kličejo vlado na pomoč, ki je pa tu brez vsake moči, Jasno je, da bodo Hrvatje na ta način najbolje odgovorili samopašnim Madžarom, ako se bodo gospodarsko ločili od njih. V Zagreb in v druga hrvaška mesta je došla že cela četa zastopnikov čeških tvrdk, da založe hrvaške trgovce z blagom. Kakor poročajo listi, se namerava prihodnje dni tudi več hrvaških časopisov preseliti iz Zagreba. Tako namerava oditi socialistični organ v Budimpešto, glasilo hrvaško-srbske koalicije »Hrv. Pokret« pa se baje preseli v Ljubljano. Dr. Krama? o položaju na Hrvaškem. Dr. Kramar je v svojem organu »Narodni Listi« v nedeljo priobčil obširen članek, v katerem se peča s položajem na Hrvaškem. V članku dr. Kramar povdarja, naj bo zunanji minister grof Berchtold dobro pripravljen na vprašanje v delegacijah, ali mu je bilo znano o imenovanju hrvaškega vladnega komisarja. Madžari zahtevajo, da se morajo Avstriji zvesti Hrvati uničiti, sami pa so ravnokar dokumentirali svojo ljubezen in zvestobo do prestola z zloglasno resolucijo. Ali hoče morda vlada kupiti Madžare s tem, da žrtvuje Hrvate in Srbe. To si bomo mi avstrijski Slovani dobro premislili; tu gre namreč predvsem za naše gospodarske interese na Balkanu in te plačamo mi dražje kakor Madžari.« Članek dr. Kramafa je vzbudil povsod veliko senzacijo. Iz njega namreč je razvidno, da bodo v parlamentu in v delegacijah šli tudi Čehi v boj za pravice hrvaškega naroda. Imenovanje. Doktor vsega zdravilstva g. Viktor Breskvar je imenovan za asistenčnega zdravnika v garnizijski bolnici št. 8 v Ljubljani. da odsluži drugo polovico enoletne prezent-ne službe. listek. Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. Strah je naraščal. Sleherni je kar sah-nel od strahu. Rodoljubni ^pojavi so zginili; navdušenost se je izhlapila. Še na dan sv. Andreja so redarji zaprli Sokolova, neločljivega tovariša Bojčevega, zaprli mlinarja deda Stojana kot udeležnika ter iskali tudi dijakona Vincencija. toda ta je nekam zginil. Občina se je od svoje strani zoper voljo šolskega odbora, po-žurila. da je izgnala iz šole Rado, kot ljubico nevarnega človeka in Mihalaki Alafranga je predlagal, naj bi začasno zaprli tudi fantovsko šolo. da* bi se »prevetrila«. Pridržali so le Merdevendžieva — a to radi malih otrok. Vsi, so več ali manj poznali Bojča. so bili kakor na ^nju. Komitet je preminil sam na sebi. Edini šaroslav Brzotek je ostal nedotaknjen pod varstvom svoje kučme z zlatim trakom. Nikomur ni prišlo v glavo, da bi šel vznemarjat »Avstrijca.« On tudi ni nehal vestno fotografirat Beloverkovčane in ker mu je baje nedostajalo nekake kisline, neobhodno potrebne za umivanje slik, torej so te ostale povsem mračne in človek je z začudenjem ogledoval po hišah slike nekakih »zamorcev«... V tem času je Brzotek edini vzdrževal dopisovanje z unanjim svetom... Naposled so se duhovi v Beli Cerkvi pomnili in pogum se je mladini vrnil. Vsi so eno-misehio objokovali usodo revnega Ognjanova; govorica o njegovi smrti se je potrjevala od vseh strani. Turki, prihajajoči na trg, so pripovedovali. da je bil ranjen od treh krogelj in da je umrl nekje v Arhijevskem gozdu. On-baši je vedel, da poslednje še ni dokazano, vsekako pa je tudi on temu pritrjeval. Nekateri Bolgar-ji so trdili, da je »grofa« pokopal krojač Nikola v dolini, v kateri ga je našel. Hadži Rovoama je še bolj tragično opisovala Bojčevo smrt; ranjen se je vlekel dalje po dolini, po noči pa so ga volkovi požrli živega. Ta mračna govorica je pogreznila trg v žalost. Ognjanov je iz junaka postal mučenik in svetnik. Nastala je o njem legenda. Babice so prižigale sveče za »velikega mučenika Bojča«, pop Stavri je odslužil zanj celo »panihido« (mrliško mašo). Navzoča je bila vsa mladina na veliko začudenje sorodnikov častivrednega pokojnika, katere je begalo tudi to, da je pop imenoval Hadži Bojča v molitvi Bojča mučenika, namesto poklonika.* Nu bili so tudi takšni, ki so bili zadovoljni. Ti so gledali z višine, kot ljudje, ki imajo prav. Zlasti Stefčev je kar gorel, navzlic sramoti, ki se mu je zgodila pri Milkinih. Poleg Ognjanove nesreče, ki je zavzela misli vseh. se mu je zdela njegova sramota dokaj manjša. Sramota sa-ma ^e*a ^'oveka brezobzirnega ... Med tem se je v začetku februarja Jurda-nova jeza polegla: Stefčev se je poročil z Lalko. I reba je omeniti, da je Stefčvo izdajstvo ostalo skrivnost; vsa krivda in jeza je padla na nesiečnega blazna, katerega je igumen s te-penjem prisilil, da je priznal, da je bil edina priča pri zakopavanju mrličev. Tako so se po-jasnila tudi ona zagonetna znamenja in krič, s katerim je Munčo v resnici izdal Bojča. ni * Poklonik, popotnik, romar. pa se vedelo, kako in pred kom. Odvzeli so mu prostost in ga kot besnega blazna zaprli v stolp poleg samostanskih vrat. Rada. je hodila kakor brez zavesti. Dobri ljudje, pri katerih je našla zavetje, niso vedeli, kako jo tolažiti. »Ta deva se zgrize vsled sa" mih skrbi«, so dejali. Čas je tekel in ž njim so naraščala zopet duševna ganutja. Marko in Mičo Bejzad sta po mnogih poskusih dosegla, da so spustili pod njunim poroštvom na prosto doktorja Sokolova. kateri vostalem v to zadevo ni bil zapleten. Poroka nista vedela, da imata zaveznika, ki njima olajša uspeh. Ta tajni zaveznik, ki je bil pri osvobodenju doktorja enkrat pomagal Marku — čas je. da to izdamo — je bil zares oni, ki ga je Hadži Rovoama v oni noči za časa večerne molitve pogodila: žena starega beja. Slučajno se je bila sešla ta mlada Putifarka z doktojem, kateri ni imel^ Jožefove stanovitnosti, da bi se bil uprl skušnjavi... Na hvalo tej slučajni, že davno pretrgani zavezi je bil doktor tudi to pot rešen z nemilega položaja; bejevica je naprosila beja, da se je potegnil v R. za to, da je bil Sokolov kot nedolžen oproščen. Nekoliko dni po njegovi vrnitvi, meseca februarja, se je pojavil Rablešev v Beli Cerkvi kot apostol ter se nastanil v hiši Brzoteka. Ondi je sklical člene razpadlega komiteta, navdahnil jih s svojo ognjeno besedo in jih popeljal naravnost v samostan, kjer jim je igumen Natanoel dal priseči na evangelje ter ponovljenemu komitetu podelil svoj blagoslov. Od tega časa so se priprave k vstaji vršile z dokaj večjim naporom. V začetku aprila se je Rablešev znovič prikazal v Beli Cerkvi. In s tem dnevom začnemo zopet svoje podrobno pripovedovanje. II. Bolniki doktorja Sokolova. Sokolov je razčiljen hodil po sobi. Pogo-stoma je pogledoval skozi okno na dvorišče, ki je bilo ugrezneno sedaj v bujno goščavo in zelenje. Razcvetele črešnje in višnje so izgle-dale kakor bi bile pokrite s snegom. Jablane so slično dragocenim vencem razprostirale svoje listnate veje. pretkane z belim in rdečim cvetjem. S sijajnim cvetom so bile posute tudi breskve in marelice, ki so stale pred samimi okni. S travo obraščena stezica, ki je držala po malem dvorišču, spremenjenem sedaj v vrt. je zibnila v senci, pokrita z nad njo se križajočimi vejami sadnih dreves slično drevoredu. Sokolov je izgledal dovolj spremenjen, Njegovo lice, zmerom še brhko in dobrodušno, je obledelo in shujšalo, kakor pri bolniku, kateremu se vrača zdravje. Dolga ječa in nravstvene muke so zapustile otožne sledove na tem krepkem in življenjapolnem mladeniču; postal je nestrpljiv in zloben. K mnogim mukam v ječi se je pridružila še ena: poizvedel je bil. da se je Laika omožila s Stefčevem. To je bil krut udare in on kot divja zver brez pomoči je besnel in razgrajal v tesni ograji svoje ječe. Prisegel je v duhu, da pri prvi priložnosti ubije Stefčeva, povzročitelja toliko nesreč. kajti bil je globoko prepričan, da je bilo tudi izdajstvo njegovo delo. Po svoji vrnitvi v mesto je bil prvi njegov posel to. da se je šel zahvaliti Marku Ivanovu in Mihcu Bejza-dovu. Na to je šel k Kleopatri, katero je lovec* Nečo Pavlov, bil odpeljal v svojo hišo in jo doslej tam oskrboval. Revna žival, ki je že precej odrastla, je bila dokaj shujšana in je šele po daljšem omahovanju spoznala svojega Pogreba dr. Cerka vdeležilo se je na veliko nedeljo približno šest tisoč ljudi, ki so se začeli zbirati okoli pokojnikovega stanovanja že koj po četrti uri. Mestna policija je skrbela to pot vzorno za red. Pasaža ni bila nikjer ovirana in pogreb se je nemoteno pomikal proti pokopališču. Nezgoda se ni pripetila nobena kljub velikanski množici. Dunajski župan Neumayer se je včeraj peljal v avtomobilu skozi Ljubljano. Motel je izkazati čast hotelu, ki nosi ime njegovega mesta Hotel Stadt Wien pri Maliču — pa so ga pravočasno opozorili, da ta hotel ni prve vrste v Ljubljani. Zato je zavil v »Hotel k Slonu«, kjer so mu poslužili z izborno postrežbo. Iz krogov trgovskih potnikov. Večina si predstavlja trgovskega potnika kot v najugodnejših razmerah živečega državljana, kapitalista. ki nosi lahko, brez skrbi in truda, prislu-ženi denar v hranilnice in banke. Vsako leto ima toliko in toliko počitnic, ima sicer veliko prostega časa. živi udobno brezskrbno itd. Trgovski potnik je pa v resnici uboga para. kateri je. dokler je čil in podvzeten vsakemu veletrgovcu dobrodošel, ko pa ni več za delo, vsled izčrpanih fizičnih sil. ga odpusti. Malo je potnikov, ki bi brez skrbi gledali v bodočnost. ker je tud malo dobrih in finih služb; večji del jili je od danes do jutri, posebno pri ne-upeljanih tvrdkah in tak mora biti vedno pripravljen, da se bo moral ozreti po novi službi, pa najsibo to potem dobra ali slaba, samo da živi. Kaj je torej protiutež slabim stranem potniške službe? Kaj je protiutež tej perspektivi v bodočnost, kaj bi naj bila edina opora in u-teha starajočemu in oslabelost svojih fizičnih in individualnih močij pričakujočemu potniku? To je društvo »Društvo slovenskih trgovskih potnikov v Ljubljani«, ki ima v društvenih pravilih natančno začrtan delokrog in to 1. podporo. ne po lastni krivdi, brezposelnim rednim članom (t. j. potnikom) za čas brezposelnosti primerno stanju podpornega zaklada. 2. podporo onemoglim rednim članom, 3. prispevek k pogrebu po umrlem rednem članu, v najvišjem znesku K 200.—. ki se izplača udovi ali njegovim pravnim naslednikom, 4. poleg zadnje se da še po potrebi udovi in sirotam zakladnim razmeram primerno podporo. Naloga, katero si je stavilo društvo je gotovo plemenita in uva-ževanja vredna, vsaj se na ta način tudi pristojne oblasti razbremeni. Navzlic dalekosež-nemu pomenu »društva slov. trg. potnikov« v .trgovskem svetu, se je. pa zaprošena podpora od gremija trgovcev na občnem zboru zavrnila. Ali niso mogli gospodje pri gremiju imeti vsaj nekoliko globokega vpogleda in usmiljenja pri sklepanju o razdelitvi vsakoletnih podpor z revnim komaj ustanovljenim in se šele razvijajočem potniškim strokovnim oziroma podpornim društvom. Fondi, gremija bi morali biti. kakor je to pač naravni namen, dostopni celotnemu trgovskemu stanu, tako tudi potnikom, ki spadajo v to družino in ne morebiti samo enemu delu. Ni ga, ki bi bil trgovskemu društvu »Merkur« zaviden radi te in enakih podpor, ni ga pa tudi v trgovskem stanu, ki bi odobraval negativno stališče trgovskega gremija o priliki sklepanja podpore za potniško društvo in če se pomisli, da sta oba društva pripadajoča trgovskemu stanu, katera stremita za enakimi nalogami in cilji, tedaj mora ta antagonizem ob istočasni pritrditvi in odklonitvi vsakega nepristranskega presenetiti. Kam in na koga pa se naj tako društvo obrne za podelitev podpore, ako ne na stanovske višje korporacije? Kraljestvo čebel. V mladinski knjižici Jana Lega je izšel nov mladinski spis .ožefa Ribičiča. Obsega 72 stranij. Lepa knjiga za mladino. Sicer je velika noč za nami, vendar ne bo prepozen velikonočni dar! Nečloveška mati. Mestna policija je aretirala delavko M. Jeralo, stanujočo v Flori-janski ulici vsled neusmiljenega postopanja z lastnim otrokom. Triletno dete je namreč vzelo kos potice, kar je mater tako ujezilo, da je na neusmiljen način pretepla otroka; sostanovalci so se zgražali nad tako nečlovečnostjo, poklicali stražnika, ki je odvedel Jeralo na policijo; otrok je ves pobit in pretepen. Stvar pride pred sodišče. Na policaja streljal. Trgovski pomočnik pri tvrdki Stupica Avgust Rumpelj je bil ovaden pri mestni policiji radi neke poneverbe. Ko je prišel k njemu v stanovanje policijski stražnik Jeglič ter mu napovedal aretacijo, je Rumpelj potegnil revolver in ustrelil na stražnika. ki se je moral umakniti. Poklical je po- gospodarja. Kleopatra je malone že povsem zdivjala ter postala hladna. Njen surov nagon se je v njej znatno razvil. Pogostoma in lahko se je razjezila ter kazala pri tem svoje ostre zobe. a to nikakor ne z dobrim namenom. Doktor je v duhu videl sovražnega Stefčeva. raz trnjenega v njenem kosmatem naročju in satansko veselje je osvetlilo njegovo lice. Toda kmalu je poizvedel, da je Munčo tega kriv in po obnovitvi komiteta se je ves zaglobil v veliko delo: v priprave za vstajo. Maščevanje. ki je postalo čisto osebna stvar, je bilo potlačeno v njegovih mislih v samo ozadje. Bila je to stvar tako neznatna in slaba pred velikostjo določenega namena. Naumil je. da spusti na prosto Kleopatro, s katero ni vedel kaj početi; radi tega je zapovedal Nečo Pav lovu. naj jo nocojšni večer spusti proti Balkanu — ker mu je bilo žal jo vstreliti. Sokolov je zdraviltsvo obesil povsem na kol in ni zdravil več nikogar, saj si tudi nihče ni upal k njemu iz strahu, da ne bi nanj padel sum. Možnarji. steklenice z zdravili, škatljice s praški obenem z zdravilnimi knjigami, so se valjali razmetani v njegovi skrinji, kjer so kmalu miši prečitale polovico zdravniške vede. Samo enega bolnika je bilo moči videti, a to je bil Jaroslav Brzotek, kateri je naslednji dan po doktorjevi vrnitvi si baje vsled neprevidnosti obstrelil roko z revolverjem. Ta nezgoda mu je zbudila sočutje vseh meščanov, ki se je pripravilo revnega Avstrijca do tega, da se je odpovedal fotografiranju, ki mu je bilo že davno dalo slovo. moč. da je mogel izvesti aretacijo. Rumplja so izročili deželnemu sodišču, kjer se bo zagovarjal radi poneverbe in svoje nasilnosti na-pram policijski straži. Potres na Turškem. V vilajetu Van na Turškem je bil te dni močen potres. V neki vasi je bilo ubitih osem oseb. Nova iznajdba Marconija. Marconi je iz umel nov instrument, ki bo nadomestoval na oceanskih vožnjah za časa hude megle komr pas. Povodnji. Velikanske snežene mase. ki so padle zadnje dni v Galiciji, so se pričele sedaj nenavadno hitro tajati. Vse gališko vodovje je silno naraslo in grozi deželi s povodnjijo. Visla je na mnogih krajih že prestopila bregove in poplavila več vasi. Reka Guram in pritoki so izstopili iz svojih strug in uničili vsa bližnja polja in travnike. Posebno huda opustošenja pa je povzročil veletok Dnjepr na Ruskem, ki je poplavil vsa predmestja starodavnega Kijeva. Cestni promet v Kijevu se izvršuje potom čolnov. Ravnotako strašna poročila prihajajo tudi iz Amerike, kjer je veletok Missisipi povzročil že več milijonov škode. Mesto Kairo v državi Illinois je popolnoma odrezano od ostalega sveta. Okoli 80 ljudi je že izgubilo življenje v valovih. Skoda znaša približno 40 milijonov dolarjev. Nesreča v gorah. Iz Bregenca na Predarl-skem se poroča, da že tri dni pogrešajo štiri turiste, ki so odšli s smuči na goro Valugo. Ker v zadnjem času drve iz gor velikanske lavine v nižino, se splošno domneva, da je nesrečneže vjela lavina in jih zasula. Rešilne ekspedicije dcsedaj še niso dosegle zaželjenega uspeha. Zmrznila. V Lvovu in sicer v predmestju so našli v nedeljo ponoči na nekem kupu snega trupli dveh zmrznjenih oseb. Istotako so dobili tudi na deželni cesti nekega kmeta in kmetico, ki sta zmrznila v snegu. f Giovanni Pascoli. V Bologni je umrl v soboto pesnik Gioavnni Pascoli v starosti 57 let. Pascoli je bil za d’ Anunzijem najslavnejši izmed dosedaj živečih italijanskih pesnikov. Krvavo dejanje zakonskega moža. Pisarniški predstojnik Freckmann iz Hamburga je te dni ustrelil svojo ženo in otroke, zažgal nato stanovanje in pognal š„ sebj krogljo v glavo-llletna hčerka je bila takoj mrtva, oba ostala otroka pa sta bila smrtnonevarno ranjena. Freckmanna in njegovo soprogo so odpeljali v bolnišnico. Vzrok krvavega dejanja je neznan. Jožef Sokol. V Pragi je umrl bivši deželni in državni poslanec Jožef Sokol v starosti 81 let. Rojen je bil 1831. leta postal je učiteljski pomočnik in je pozneje dobil mesto učitelja v Pragi. Od leta 1891. se je posvetil politiki. Sokol je bil obenem urednik lista »Sola in svet« in je izdal za otroke list »Pomladansko cvetje« (od 1. 1883.). Zadnja leta je počival in je le od daleč gledal boj političnih strank. Lep pomladanski dar za otroke je drugi zvezek zbranih spisov Engelberta Gangla. Na 00 straneh je polno ljubkih pesmic z lepimi ilustracijami slikarja M. Gasparija. Zelo lepa knjižica za otroke stane 1 K 50 v. Ob priliki več o nji! Slovenske narodne pesmi za citre in petje. Priredil in izdal Iv. Kiferle v Ljubljani. Izšli so prvi trije zvezki. Dobivajo se po 2 K v knjigarnah in pri zdajatelju v Ljubljani. Dolenjska cesta 21. Izdajatelj pošilja proti povzetju. Kdor pa mu pošlje denar naprej, kar je najceneje. dobi zvezek poštnine prosto. Pri koncertu »Pevske zveze za Ljubljano in okolico« se bodo izvajale sledeče skladbe: 1. K. M. Weber: Oberon, uvertura za veliki okester. izvaja »Slovenska Filharmonija« pod vodstvom kapelnika g. Petra Teplya. 2. a) St. Mokranjac: Srbske narodne pesmi, II. šopek, mešan zbor; b) Emil Adamič: Bela breza se zdramila, mešan zbor, poje pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« Pevovodja g. Zorko Pre-lovec. 3. Anton Sajovic: a) Serenada; b) Hi! pesmi za tenor s spremljevanjem orkestra poje g. dr. P. Kozina. 4. A. DvoFak: Slovanski plesi št. 1 izvaja orkester »Slovenske Filharmo nije« pod vodstvom kapelnika g. P. Teplya. 5. a) Emil Adamič: Franica, moški zbor; b) Anton Foerster: Spak. moški zbor, poje pevsko društvo »Slavec«. Pevovodja g. L. Pahor. Gornje - grajsko učiteljsko društvo zboruje dne 5. maja t. 1. ob 10. uri v šoli v Gor njem gradu. Vspored se objavi pravočasno. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. Izseljevanje. Po statistiki, ki je pravkar izšla, se je v preteklem letu 1911. izselilo na amerikanska tla 760.750 oseb nad 14 let starih. Od teh je analfabetov med Cehi 1656, med Bolgari. Srbi. Črnogorci 37.905, Kitajci 10.794, Hrvati in Slavonci 26.432, Holandci 2213, Angleži 731, Francozi 730, Nemci 4923, Izraelci 24.153. Irci 1188, sev. Italijani 6183, (juž. Italijani 49.335, Mažari 11.059, Poljaki 33.865, Rusi 39.647, Rusini 46.250, Skandanavci 204. Škoti 449, Slovaki 21.248, Slovenci smo nem da med Hrvati prišteti. Koliko ladij se je zgradilo v letu 1911. Deset pomorskih velesil je spustilo preteklo leto 28 vojnih ladij v morje in 30 so jih začeli staviti. In sicer: Anglija 6, Itilaja 3, Rusija 4, Združene države 2. Avstrija 1. (Viribus Unitis). Ugodnost avtomobllHe zvez« med Idrijo is Logatcem se je spoznala zlasti sedaj ob velikonočnih praznikih, ko so bili vsi vozovi vedno polni. Dijaki so odhajali na počitnice, oziroma so iz drugih krajev prihajali domov na pirhe in potice. Bilo je živahno prometno gibanje, ki bi gotovo ne doseglo te višine, ako bi ne imeli avtomobilne zveze. Občinska seja se je vršila pretekli torek ob 6. uri zvečer v mestni dvorani ob navzočnosti 24 občinskih odbornikov. Na dnevnem redu je bil razgovor o ustanovitvi občinskega posredovalnega urada. Ker ne bi ustanovitev takega urada po poročilu župana Štravsa i-mela za Idrijo zaželjenega uspeha, se izreče občinski odbor proti njej. — Odbornik Janez (avčič pravi, da je kot overovatelj zapisnika sicer zapisnik zadnje seje podpisal, vendar pa so v njem nekatere pomanjkljivosti. Čuden pa-;ron ta Kavčič! Najprej podpiše zapisnik, potem pa protestuje proti temu. kar je sam odo-ml s svojim podpisom. Gospodu županu svetujemo. naj več ne imenuje takih konfuznih overovateljev. Ko je dal župan potrebna pojasnila,^ je napredna večina zapisnik odobrila. Deželni odbor se naprosi, nai čimprej reši vse rekurze. ki jih je Oswald vložil proti sklepom občinskega odbora. Trst in Primorje. Brez dela — ni jela! Naši Italijani se vkjlub temu, da so sicer precej zanemarjeni o vsem. vendar gibljejo. V zadnjem času so se pričeli prav živahno gibati. »Lega nazionale« nam požre mnogo slovenskih otrok, a sedaj so začeli rogoviliti posebni italijanski učitelji, da bi okrepili svoje vrste in še odjedli Slovencem — kar se da. Po prizadevanju Juž. ital. učiteljstva se snuje v Trstu organizacija šoli odrasle mladine, seveda italijanske. Glavni propagator te ideje med italijanskim učiteljstvom je učitelj AL Pasqualisa. Vrše se pogo- sta posvetovanja italijanskega učiteljtsva. kako bi se dalo to izpeljati. Skoro se jim bode posrečilo idejo uresničiti. Ta ideja je nekaj takt živega, da je ne moremo preceniti. Kolike važnosti bi bila taka organizacija mladine tudi za našo slovensko šoli odraslo mladino. Saj naša šoliodrasla mladina ima že svoje glasilo »Naša bodočnost« — potreba je le poprijeti za delo! Ali je bil včeraj praznik v Trstu? Včeraj se ni nič poznalo v Trstu, da imamo dari odpravljenega praznika. Ljudstvo se je povečini držalo svojih tradicij in le oni, ki so morali delati, so delali. Z odpravljenimi prazniki je duhovščina slabo napravila pri ljudstvu in dogme. ki jih je dosedaj ravno cerkev tako trdovratno vzdrževala in kot neovrglljive zagovarjala — so pričele padati. Ljudstvo premišljuje in delavstvo je vznemirjeno, ogorčeno. Ono vidi. da se je cerkev podvrgla denarju i* izkoriščanju kapitalistov, zato opravičeno samo šepeče drug proti drugemu: Po »farjih« vera gor; po »farjih« vera dol! V žrelo »Lege nacionale«. Poleg Ciril in Metodove šole v Trstu je tudi zabavališče »Lege nacionale«. V to zabavališče hodijo po šolskem času poleg italijanskih otrok — tudi slovenski otroci. Imajo tu popolno nadzorstvo učiteljstva. Namen zabavališča je preskrbeti otrokom zabavo in varnost v času. ko so starši na delu. Otroci so v lepem času lepo na prostem. kjer imajo na razpolago pripravo za naj-raznovrstnejše igre in tudi telovadno orodje. V slabem vremenu se vrše v notranjih prostorih za otroke poučne in primerne kinematografske predstave. Kdor ima sposobnost za kak inštrument, dobi v zavodu zastonj, inštrument in tudi pouk se vrši zastonj. Vse uči-čitelje plača »Lega«. Imajo otroci na ta način svojo godbo, s katero napravljalo ob lepem vremenu izlete. Širi in utrjuje se v mladini pristni italijanski duh. — Kotiko slovenskih otrok se tu izgubi? esreča na Stolu. — Kraj nesreče. m mm n mm \rssSBW3SBSM Slika znači pogled iz vlaka, ali med Lescam proti Vrbi. Znaki na sliki; pot izletnikov. — dievesje-borovci. — -— pet ekspedicije. Idrija. Odlikovanje. Gospod Karel Šebenik, c. kr. gozdar v p., ki je nazadnje opravljal svojo službo na Pevcu, je bi! od cesarja za svoje zvesto in uspešno delovanje in službovanje ^odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem. G. Šebenik se je nastanil v Idriji, kjer meni preživeti leta svojega pošteno zasluženega pokoja. G. Šebenik je odločen pristaš narodno-napredne stranke ter je vkljub -svojim letom še vedno krepak in čvrst. Mož je prijeten in zabaven družabnik. Čestitajoč mu na odlikovanju, mu želimo še obilo zdravih in zadovoljnih let v našem mestu! Pred upravnim sodiščem na Dunaju sc vrši dne 13. t. m. razprava o tožbi, ki jo je vložil g. Jos. Šepetavec proti deželnemu odboru zaradi neke denarne globe. Poročilo g. učitelja Kunaverja. Član našega uredništva je imel priliko govoriti o nesreči na Stolu z g. Kunauerjem, učiteljem na Viču pri Ljubljani, ki je rešil življenje 7 dijakom. Skico smo pa dobili od člana kluba turistov »Dren« v katerega so spadali dr. Cerk. ti-čitelj Kunauer, učitelj Mililer, učitelj Jeras, u-čitelj Tavčar in še nekaj drugih. K sliki pridajemo izvirno poročilo učitelja Kunauerja: Ves oddelek turistov je odšel po poti, ki je označena na sliki s pičicami. Ko so prišli k drugemu grebenu, je razsajal silen vihar, pot je drčela in dijaki so izgubljali dereze, cepine, itd. Do tega grebena so prišli vsi srečno. Prva nesreča. Pri drugem grbenu je pa v momentu zdrselo dr. Cerku in dijaku Kuncu. Drčala sta po žlebu navzdol, ki je naznačen na sliki. Dr. Cerk je padel in se vstavil višje, dijak Kunc pa nižje, tik poleg barovcev, ki so označeni na sliki. Dr. Cerk vrže dijaku Kuncu nato cepin, z besedami: »Na, reši se!« Kunc je nato na mestu zaspal, a je potem srečno priplezal do vrha, v kočo. Dr. Cerk je plezal 300 m visoko. Med tem časom je dr. Cerk plezal zopet v višino, na mesto, kjer mu je prvič zdrselo. Gotovo je bil v skrbi, kaj je z drugimi dijaki. To plezanje je moralo biti sila mučno, ker dr. Cerk nimel niti cepina in na nogah samo eno derezo. Drugi greben je visok 300 m. Nadčloveška požrtvovalnost učitelja gospoda Kunauerja. Med tem časom, ko se je vršilo to spodaj, so se vršila že nadčloveška dejanja pri vrhu. Dijaki so pričeli omagovati. To je opazil učitelj Kunauer. Pazil je nanje in se prilagodil tistim v hoji, ki so najbolj omagovali. Ko je pa opazil, da omagujejo vedno bolj in bolj in so končno omagali drug za drugim, se je lotil sila naporne akcije. Pričakovati je bilo grozne katastrofe: da vsi dijaki zmrznejo. Lotil se je dela na življenje in smrt. Spravljaj je dijake drugega za drugim skozi okno v kočo. Ko je spravil že zadnjega, mu odpove vid. Čez oko se mu je napravila mrenica in po-lotevala se ga je slabost. Vsled tega je moral iti pod odejo v temo, od kjer je dajal v koči dijakom razna navodila. Počil je tu eno uro, na- kar je šel zopet nadaljevat rešilno akcijo. Šel je od koče, ki je na sliki označena, zopet navzdol. Kaj se je zgodilo medtem dr. Cerku? Ko je priplezal dr. Cerk vrh drugega grebena, je plezal višje — do koče. Prišel je brez derez in cepina drugič nad čelo, ki je na sliki nad navpičnimi črtami, katere značijo močno skalovje. Tu so tla pokrita s pravim srenom (ledenim snegom). Vsled močne burje in pomanjkanja oprave mu je spolzelo. Padel je iz ravnine vznak na močno skalovje, ki je naznačeno na sliki z vodoravnimi črtami. To je bil že ‘ dr. Cerkov smrtni padec. Drčil je nato 600 m navzdol po prvem žlebu. Domneva se, da je moral padati z glavo navzdol, ker so bili najti v snegu ritmični udarci nog. ko so mogoči le pri padanju z glavo navzdol. Znak temu je tudi to. da je izgubil nahrbtnik in pelerino. Nadaljni smrtni padec njegov je bil po grebenu. Ta padec je na sliki označen z križci. V kakem stanju so ga našli? Dr Cerk je ležal na tem kraju kakih 12 ur. Ko je učitelj Kunauer naznanil v dolini nesrečo, še ni vedel, da je dr. Cerk mrtev. Klical ga je pač že poprej in tudi iskal, a brezuspešno. Nato so šli on in dva domačina, t. j. gg. Špane in Mazovec iskat dr. Cerka. Zavili so od prvotne poti na desno, po poti, ki je na sliki naznačena z tropikasto črto — do prvega grebena. Tik pri grebenu so našli (na mestu, ki je na sliki zaznamovan) dr. Cerkovo pelerino,kar se jim je zdelo že zelo sumljivo. Šli so navzdol! Vmes so opazili ritmične udarce nog v snegu, kar jim je bil znak, da se je morala pripetiti huda nesreča. Malo nižje so dobili zopet škatljo in stojalo za fotografični aparat, kar je padlo iz nahrbtnika. In nato so našli — njega. Kraj, kjer so ga našli, je poleg borovcev, ob prvem grebenu, ki so naznačeni na sliki. Ležal je na ostankih starega plazu. Sneg ni bil nič razdrapan, kar kaže, da je priletel nanj že mrtev in je takoj na mestu obležal. Ležal je na trebuhu in sicer z glavo navzdol obrnjeno, vsled česar mu je tudi kri silila v glavo, da je bil obraz napet in zabuhel. Lobanja je bila na vrhu glave počena in istotako desno sence. Vse je bilo pa s krvjo zalito. Pod njim je ležala še legitimacija in specialna karta. V nahrbtniku je imel tudi riž in drugo pripravo. ker je hotel dijakom posebno veselje napraviti ter jim v koči skuhati rižoto, kar je bila iijegova specialiteta. To je tudi povzročalo silno težo nahrbtnika. Domačina sta nato naložila dr. Cerka na vejevje in ga nesla do Smukuških koč, odkjer so ga odpeljali v Zabreznico v mrtvašnico. Učitelj Kunauer brzojavi po pomoč. Učitelj Kunauer je nato brzojavil v Ljubljano učitelju Mihlerju za pomoč dijakom, ki je takoj preskrbel rešilno ekspedicijo, katera je spravila dijake s Stola, med njimi tudi ponesrečenega dijaka Kunca. To poročilo je zato interesantno, ker so izpovedbe natančne in so pisane prav po poročilu g. učitelja Kunauerja. Gotovo je, da imam g. Kunauer ogromno zaslugo pri rešitvi življenja mladih in nadebudnih dijakov, dr. Cerk je pa umrl junaške smrti iz požrtvovalnosti do drugih. Pri Zdenko Kuncu. Naš poročevalec je obiskal mladega turista Zdenka Kunca, ki si je pri nesrečnem izletu na Stol, ko je padel skupno s prof. Cerkom nizdol, zlomil v členku nogo. Sedaj se Zdenko Kunc počuti že popolnoma dobro in zdravljenje dobro napreduje; poleg zlomljene noge ima po rokah več ran in ozeblin; o nesreči pa je pripovedoval ranjenec sledeče. Pridemo do snega, tedaj si obvežemo čevlje s slamo in cunjami, na to si šele pritrdimo dereze. Nadaljevali smo tiho pot. Dr. Cerk je bil prvi, učitelj Kunauer pa zadnji. Kar zavpije Kunauer: »Gospod profesor na pomoč, na pomoč!« Cerk se ozre nazaj, vidi, da so ležali zadnji trije na tleh in so v nevarnosti, sname nahrbtnik in odhiti na pomoč, pri tem mu zdrsne, pade ter zdrči po snegu navzdol. Srečno se je v snegu ujel. Takoj za njim pa zdrsnem tudi jaz in drčim po isti poti mimo Cerka navzdol. Precej pod n j m sem se zadrl v mehki sneg skoraj do pasu. la trenotek sem tudi začutil v nogi bolečino, za kar se pa nisem brigal. Šele pozneje je konštatiral zdravnik, da je zlomnjena noga v gležnju. Ko sem drčal po snegu, si nisem mislil da bi moglo biti za me to nevarno, moja misel je bila takrat, da se peljem še hitreje ko po toboganu. Cerk ki se je nahajal nad menoj, me vpraša: »Kunc imate cepin?« na kar mu odgovorim, da ne. Na to mi spusti Cerk cepin, ki se zarije kakih 10 m od mene v sneg. Splazim se ponj in plezam po isti poti nazaj, kakor sem priletel navzdol. V nogi pa nisem čutil nobene bolečne. Ko sem plezal navzgor nisem opazil Cerka. Na vrhu vidim, da so tovariši že odšli. Bil sem od napora truden za to se uležem pod skalo in zaspim. .Jutranje solnce me je šele zbudilo iz spanja, na kar sem se podal proti vrhu h koči. Tedaj sem se šele začel zavedati, v kaki nevarnosti, da sem in moja edina misel je bila, da moram priti do koče. »Chata, chata« to je bilo moje edino geslo. Ko sem bil že blizu vrha, tedaj me je opazil Kunauer, ki se je napotil v dolino po rešilno ekspedicijo in me vpraša: »Gospod profesor, ste vi?« Odgovorim mu: »Ne! Jaz sem.« Na to me je šele Kunauer spoznal. Ko pridem v kočo sem bil jako dobre volje, le tožil sem, da me boli nekoliko noga. Bil sem utrujen, vlegel sem se v posteljo in zaspal. Ko me je zbudil brat, sem mislil, da se nahajam doma. Ves čas smo bili v koči dobre volje. Za Cerka smo mislili, da je šel z Kunauerjem ali sam v dolino po pomoč. Kuhali smo si čaj. Porabili smo preblaverco ker smo se bali, da bi s taljenjem ledu ne porabili preveč špirita. V nogi sem čutil vedno večje bolečine na kar mi je slekel brat po 12 urah čevelj. Noga je zatekala vedno bolj in bolj, tako da nisem mogel vstati sam raz postelje. Ko je prišla rešilna ekspedicija so me povezali na stol in spuščali v dolino. Nogometna tekma. Jugoslavija (Gorica) proti Hermes (Ljubljana) 3:1. Včeraj smo imeli na tivolskem travniku prvo nogometno tekmo v tej sezoni. Ako pomislimo, da so se drugod vršile tekme že od srede marca, moramo priznati, da smo že precej zamudili in da naša bela Ljubljana v tem daleko ne nudi toliko, kolikor bi želeli prijatelji nogometne igre in športa sploh. Včeraj je bil zelo lep dan, mnogo ljudi je odšlo iz mesta na posete ah na izlete, vkljub temu je bila udeležba pri tekmi velika, bilo je do 2000 gledalcev Moštva. Nogometno tekmo je aranžiral footballklub Ilirija. Igralci so goriski srednješolci proti ljubljanskim srednješolcem ozir. Jugoslavija proti Hermesu. Goriško moštvo je že iz prejšnje sezone znano kot zelo dobro; ima v svojih članih nekaj prvovrstnih igralcev. Tudi Hermes je lani pridobil par krasnih zmag. Toda usoda je odnesla par najboljših igralcev v svet in tudi prvo moštvo se ni dalo sestaviti, zato je ljubljanski klub nastopil s petimi namestniki iz rezerve. To je tudi zakrivilo poraz ljubljanskega moštva. Hermes je že lani, ko je bil v najlepši formi, doživel v Gorici poraz, zato je bilo umestno, da bi se bil revanžiral, toda Goričani so včeraj odnesli lepo in zasluženo zmago. Igra. Goriško moštvo je nastopilo v rdeče-belih dresah. ljubljansko pa v svoji stari barvi (be-•o-rdeče z zvezdo). Takoj se je pokazalo, da kombinacija domačega moštva ne obeta nič Posebnega. Hermes je začel igro s stranjo proti sv°lncu, toda kmalu so dobili Goričani premoč. Poznalo se je. da je na eni strani moštvo, ■JHVa*eno igrati v svoji sestavi, dočiin se je pn Hermesu pokazala zmeda, pri kateri si tudi znam ? [fi igralci niso znali pomagati. Posebno slabotna je bila obramba, ki vsled svoje telesne slabosti ni mogla tekmovati z odločnimi napadi goriške prve vrste. Goričani so imeli aonro I^^vo krilo, desno zvezo in sredino. Tako se m da o ničesar doseči, posebno, ko so naši le premalo zaupali drug drugemu. V prvi po-vici smo imeli 2 : o za Goričane. Igra se je le iVf i veeinopia na naši strani in naš golman bil iP°60St° priliko, da je lovil. Prvi gol je asten. Diugi je nastal iz zmešnjave pred vratmi. V drugi polovici se je Hermes potrudil, da bi poravnal. Dolgo se ni hotelo nič posrečiti. Desno krilo je zavrglo nekaj dobrih sanc, levo ni moglo prebiti izborne obrambe in tako smo mislili, da ne bo Hermes dal niti enega gola. ko je Betetto iz daljave poslal krasen strel v nasprotna vrata. Upali smo, da bo ostalo 2:1. kar bi nekako odgovarjalo močem obeh moštev, ko se je tik pred koncem posrečil solo predrznemu goriškemu srednjemu napadalcu in tako je sodnik g. Žlajpah pri 3 : 1 odžviž-gal igro. Občinstvo je igralce in zmagovalce radostno pozdravljalo. Mnogo aplavza je žel Hermesov golman. Posebnih dokazov nogometne umetnosti pa nismo imeli prilike videti ne na tej ne na drugi strani. Upajmo, da je to začetek in da bomo tekom sezone videli kaj lepšega in popolnejšega. Najnovejse vesti, telefonska poročila. OBČINSKE VOLITVE NA DUNAJU. Dunaj, 8. aprila. Občinske volitve za dunajski mestni zastop bodo razpisane in se vršile med 23. aprilom in 2. majem. Vse stranke se pripravljajo na velikansko polit, borbo ter na naskok na krščanko socialni Dunaj. DEMISIJA SKUPNEGA VOJNEGA MINISTRA Budimpešta, dne 8. aprila. Listi vedo z vso gotovostjo poročati o demisiji skupnega vojnega ministra viteza Auffenberga. V vladnih krogih se smatra njegov položaj kot nevzdržljiv, ter se trdi da vzsledi njegov odstop gotovo že pred delegacijskim zasedanjem. OGRSKA. Budimpešta, 8. aprila. V dobro poučenih krogih se trdi, da se razpust ogrsko-hrvaškega državnega zbora ne dogodi v prihodnjih dnevih. Razpust zbornice je zadnje sredstvo v rokah Khuena Hedervaryja. Poprej bo še skušal na vse načine s pogajanji dospeti do cilja, šele potem podvzame stranka dela najobzirnejši boj proti opoziciji. Šele ako se to ponesreči, ako se Khuen prepriča, da sedanja zbornica vladnih predlog glede brambne reforme ne more rešiti, bo izposloval glede razpusta dekret, ki ga mu je cesar že v zadnji avdijenci dovolil in obljubil. DEMISIJA NEMŠKEGA DRŽAVNEGA TAJNIKA. Berlin, 8. aprila. Napol službeno se potrjuje vest o demisiji nemškega državnega tajnika Kihderlen-Wachterja; oficielno se razglasi de-rnisija že te dni iz otoka Korfu, kjdr se mudi nemški cesar in kamor je odpotoval tudi državni kancelar Bethmann. Glede njegovega naslednika še ni znano ničesar gotovega. ČEHI ZA HRVATE. Praga, 8. aprila. V seji izvrševalnega odbora češke narodne socialne stranke se je na predlog državnozborskega poslanca Klofača sklenilo predložiti v češkemu narodnemu svetu, da skliče ta protestno skupščino vseh čeških poslancev, kjer naj se posvedoča solidarnost čeških politikov s preganjanim hrvaško srbskim narodom v trojedini kraljevini. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Beseift & Tlaarjer. NaJmii»jSi zae««tc 60 Tin ar J sv. Pismenim vprafianjfim je priložiti znamko 30 Ttnarjer. — Pri malih •tistih ni n!6 popusta In •• pUtaJrJo vnaprej; zunanji Intereati t znsmluh. Zaključek malih »glasov •h 6. url zvetor. Uradnik, izurjen knjigovodja z večletno prakso v slovenski in nemški korespondenci išče posla za popoldan proti skromnemu Jiono-rarju. Naslov pove upravništvo »Dneva«. Učenko za damski krojaški obrt sprejme Roza Medved. Mestni trg 24. Ivan Mohorič krojač, Sv. Petra cesta št. 16 se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. V zalogi vedno različno blago. Izdelovanje vseh vrst preoblečenih gumbov. 214 Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike! FE. P. ZAJEC Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana priporoča kot prvi slovenski Izprašani in oblastveno koncesljonlranl optik in strokovnjak svoj optični zavod. Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, ščipalnlkl natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. 261 Modni salon M. Sedej-Strnad priporoča cenjenim damam klobuke le najfinejše izvršbe. Žalni klobuki ======== so vedno v zalogi. ===== Prešernova ulica. Palača mestne hranilnice. Mestna liraniSHicalfiibljanska v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica št. 3. Največja slovenska hranilnica! Deosrnega prometa koccem leta 1911: 614*5 milijonov kron. Skanje hranilaili \log nad 42,000.000 K. Rezervni zaklad nad 1,300.000 K. Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po 4 11 01 4 0 brez odbitka. — Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada. Izključena je vsaka špekulacija In Izgnba vloženega denarja. Posoja na zemljišča in poslopja proti 5%> obrestim in najmanj lh°/o amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične