poftnifia piiuNM ▼ goitffiiii
m*mm
Štev. 97.
V Lfublfani, petek n. aprila 1939.
Lato fV
Šestinštiridesete rojstni dan kneza namestnika
Danes praznuje knez namestnik Pavle šestinštirideseti rojstni dan. Današnji slovesni dan pada v čas, ki je za zunanjo in notranjo bodočnost naše države izrednega pomena. In prav v tem času šele vidimo, kako srečna in modra so načela, po katerih knez namestnik usmerja in vodi našo zunanjo in notranjo politiko. Notranji sporazum med jugoslovanskimi narodi, ki ga prav te dni nestrpno in navdušeno pričakuje vsa država, bo neminljivo zvezan z imenom in delom kneza namestnika Pavla. Vsa Jugoslavija, in s prav posebno vdanostjo še slovenski narod, prinašata krmarju države v teh nevarnih časih kot voščilo svoje priznanje, zahvalo in najlepše želje za osebno srečo kneza namestnika in prav tako za delo, ki ga bo v korist države in njenega ljudstva začenjal in izvajal v bodoče.
Novi italijansko nemški voaški posveti
Rim, 28. apr. o. General von Braucliitsch, vT-hovni poveljnik nemške suhoaemne vojske, bo v soboto dopotoval v Rim na posvetovanje * italijanskimi vojaškimi voditelji. Iz Rima pojde v Libijo, kjer se bo sestal z maršalom Balbom. V Rim se bo vrnil 9. maja in se udeležil velike vojaške parade za triletnico ustanovitve italijanskega cesarstva. Nemško-italijanski vojaški posveti v Rima so v zvezi t vojnimi pripravami Italije in Nemčije.
Ameriška sodba o jugoslovanski zunanji politiki
Newyork, 28. apr. o. Tudi ameriško časopisje razpravlja o jugoslovanski zunanji politiki in o stališču Jugoslavije v sedanjih evropskih sporih. »Waehington-Po6t< ugotavlja, da ima Jugoslavija samo željo ohraniti svojo neodvisnost in živeti v dobri soseščini * Italijo in Nemčijo. Ker ji Francija in Anglija ne moreta daiti za neodvisnost zadostnih poroštev, si Jugoslavija ustvarja ugodnejše razmerje do Italije in Nemčije. To pomeni, da se Jugoslavija ne naslanja na nobeno stran, temveč skuša doseči samo to, da ne bo predmet napada. Ker eo ta poroštva, nadaljuje članek, morda samo začasnega značaja, se Jugoslavija hoče zavarovati in upa, da ee bo spričo zunanjih dogodkov dal doseči temelj za poravnavo notranjih nesoglasij, s čemer bo postala Jugoslavija čvrsta in enotna.
Namestnik italijanskega kralja v Albaniji Jacomoni je včeraj sprejel 250 odličnejših zastopnikov Jz gorskega plemena Miriditov. Ti so mu izrazili svojo vdanost. Miriditi so bili nasDrot-niki kralja Zoga.
Danes - Hitlerjev odgovor na Rooseveltov mirovni predlog in na uvedbo vojaške dolžnosti v Angliji
Berlin, 28. aprila, m. Vsa nemška prestolnica je že od včeraj ▼ znamenju pričakovanja današnjega Hitlerjevega govora. Za današnjo sejo državnega zbora je že vse pripravljeno. Priprave naj omogočijo čim večjemu številu prebivalstva poslušanje Hitlerjevega govora.
V	Nemčiji bo danes od 12 do 2 ustavljen ves promet ter so na vseh trgih po mestih postavili zvočnike, da bi ljudstvo lahko poslušalo Hitlerjevo besedo.
Kancler Hitler bo, kakor zdaj trdijo, govoril poldrugo uro. Potrjujejo mnenje, da bo Hitler r svojem govoru ostro zavrnil Rooseveltovo poslanico. V govoru bodo zavzemala precejšen del tudi gospodarska vprašanja, katerih rešitev je Roosevelt omenjal v svoji poslanici. Prav tako bo kancler Hitler odgovoril tudi na najnovejši ukrep angleško vlade glede uvedbe splošne vojaške obveznosti.
Današnje seje nemškega rajhstaga se ne bo udeležil angleški veleposlanik v Berlinu ter ga bo zastopal njegov namestnik na angleškem veleposlaništvu. Iz solidarnosti se seje tudi ne bo udeležil francoski veleposlanik v Berlinu. Angleški poslanik je sklenil izostati zaradi tega, ker ga nemški zunanji minister proti vsem običajem »ni utegnil« sprejeti pred Hitlerjevim govorom.
Pariz, 28. aprila, m. Po vesteh iz Washing-tona politični krogi pričakujejo, da bo predsednik Roosevelt v primeru, če bi bil današnji Hitlerjev govor docela nepomirljiv, poslal Nemčiji nov predlog, tokrat še jasnejši, za
zagotovitev miru v Evropi za daljšo dobo.
V	tej novi poslanici bo Roosevelt skušal prepričati Hitlerja, kako potrebna bi bila mednarodna konferenca, na kateri bi reševali gospodarska vprašanja in pa vprašanje o razorožitvi.
Iz vladnih krogov so snoči sporočili, da predsednik Roosevelt ne smatra današnjega Hit-
lerjevega govora kot odgovor na svoje mirovno vabilo. V uradnih krogih menijo, da Roosevelt pričakuje pismenega odgovora na poslanico, ki jo je naslovil na Hitlerja in Mussolinija. Pismeni odgovor, bi mu morali izročiti po diplomatski ski poti. Zaradi tega ameriški uradni krogi ne bodo dali nobene razlage o Hitlerjevem odgovoru.
Angleški zbornici sta sprejeli zakon o uvedbi obvezne vojaške službe
London, 28. apr. o. Angleška poslanska zbornica je ob hudem nasprotovanju poslancev delavske stranke in levičarskih liberalcev včeraj sprejela s 380 proti 140 glasovom vladni zakonski načrt o uvedbi splošne vojaške dolžnosti. Zgornja zbornica je zakonski načrt sprejela brez glasovanja po kratkem pojasnjevalnem razpravljanju.
Predsednik vlade Chamberlain je pred glasovanjem v poslanski zbornici imel govor, s katerim je utemeljeval uvedbo obvezne vojaške službe in med drugim dejal:
Vlada ni hotela stem zakonskim predlogom čakati, ker bi potem javnost uvedbo splošne vojaške obveznosti pripisovala današnjemu Hitlerjevemu govoru, s katerim pa uvedba ni v nikaki zvezi. Predsednik vlade je svoje čase slovesno za-
Pogajanja za
sporazum s Hrvati - končana
Hrvati uspešno končali in da je treba sporazum uradno potrditi in uveljaviti.
Dr. Maček bo sporazum predloiil svojim poslancem, katere je sklical za nedeljo ▼ Zagreb, da ga odobre. Predsednik vlade pa bo poskrbel za potrdilo na pristojnih mestih v Belgradu.
O zaključku pogajanj za sporazum piše ves jugoslovanski in evropski tisk. Reuterjeva agencija je snoči v Angliji razglasila to vest, navedla nradno poročilo o sporazumu ter poročala o navdušenju, s katerim je bila vest e uspešno zaključenih pogajanjih sprejeta po vsej Jugoslaviji.
Zagreb, 28. aprila, o. Po končanih včerajšnjih razgovorih med predsednikom vlade Dragi-žem Cvetkovičem in predsednikom HSS dr. VI. Mačkom je opoldne izšlo naslednje kratko uradno poročilo, ki pravi:
Razgovori med predsednikom vlade g. D. Cvetkovičem in dr. VI. Mačkom, predsednikom Hrvatske seljačke stranke, in kmetsko demokratsko koalicijo, o ureditvi hrvatskega vprašanja, so se danes v Zagrebu končali. Končni sklepi bodo razglašeni v najkrajšem času.
Zagreb, 27. aprila 1939.
To uradno poročilo je vsa država sprejela ket naznanilo, da so se razgovori za sporazum e
Italija pozdravlja sporazum med Srbi in Hrvati
Rim, 28. aprila, o. »Popolo di Roma« prinaša danes obširen članek o zaključku razgovorov v Zagrebu ter pravi, da se Italija odkritosrčno veseli sporazuma med Srbi in Hrvati nele zaradi prijateljskih zvez med Jugoslavijo in Italijo, marveč še posebno zaradi tega, ker bo resnično složna Jugoslavija, na znotraj ojačena, bolj uspešno izpolnjevala svojo nalogo kot temeljni element za ravnovesje na Balkanu. Ta njena naloga je v soglasju z mirovno političnem načrtu Mussolinijevim v tem delu Evrope. Čeprav določila sporazuma še niso znana,
vendar drži, da je sporazum uspeh pomirjenja, storjenega zaradi višjih koristi. Sporazum spoštuje zahteve in posebnosti obeh narodov. List podčrtava, da je sporazum med Srbi in Hrvati bil sklenjen po želji kneza namestnika Pavla, ki je to nalogo zaupal sedanjemu ministrskemu predsedniku. Ta združitev dveh plemenitih narodov je zapisana z velikimi črkami v zgodovini in je namenjena roditi obilne sadove za napredek in blagor jugosl6vanskega ljudstva ter za red in mir na Balkanskem polotoku.
Obisk madžarskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra v Nemčiji:
Priprave za sporazum med Madžarsko ter Jugoslavijo in Romunijo
Budimpešta, 28. apr. m. Predsednik madžarske vlade grof Te>leky in zunanji minister Czakf bosta danes popoldne ob 5.20 odpotovala v Berlin, kjer bosta imela sestanke * nemškimi vodilnimi osebnostmi. Potrjujejo vesti, da bosta madžarska državnika imela z nemškimi odločujočimi krogi pogajanja v prvi vrsti glede ureditve odnošajev m«! Madžarsko in Jugoslavijo in med Madžarsko ter Romunijo. Madžarska politična javnost je pre-
pričana, da bo po razgovorih jugoslovanskega zunanjega ministra g. Cincar-Markoviča v Berlinu obisk madžarskih državnikov končno ustalil razmerje med podonavskimi državami. Zato računajo, da bo po obisku madžarskih državnikov v Nemčiji prišlo do neposrednih pogajanj med Madžar sk o in Jugoslavijo ter Madžarsko in Romunijo.
Slovenskih mefa ne sme ogrožati nihče!
Ljubljana, 28. aprila. Danes je bati dr. Marko Natlačen nadaljeval svo>je nadzorstveno potovanje po naših severnih krajih. Mimo Mute se je danes dopoldne ob 8 odpeljal v Marenberg, kjer so mu priredili nadvse slovesen sprejem. Banu je izrekel dobrodošlico dekan g. Meissner. Za njegove prisrčne besede se mu je ban zahvalil s krajšim govorom, v katerem je posebno poudarjal, kako nesmiselna je vsa propaganda, ki so jo začeli v zadnjih časih širiti po naših obmejnih krajih. Dejal je, naj današnji dan dokaže, da bo takšna tuja propaganda tudi v bodoče ostala brez uspeha, ker živd na teh tleh nadvse zavedno 6lovensk<t Ijdustvo, ki se ne da zapeljevati od nikogar. -	•*	- -
»	^ J _ ,	„	Odločno Homn branili
vsako pod zemlje pred komtrrkoli.'
NaS trgovinski minister Jevrem Tomič je včeraj obiskal velesejem v Milanu in bil tam sprejet z vsemi uradnimi častmi. Pri tem obisku bo imel več posvetov z italijanskimi gospodarstveniki glede dobav italijanskega industrijskega blaga za Jugoslavijo.
Nekaj nemških bojnih ladij je včeraj plulo skozi Gibraltarsko ožino.
General Franco je izdal odlok, da naj del vsc-učiliškega mesta v Madridu, kjer so potekali najhujši boji v državljanski vojni, ostane tak kakor je v spomin na najhujše čase, ki jih je preživljal Madrid.
Poljsko časopisje razpravlja o današnjem Hitlerjevem govoru in navaja pogoje, pod katerimi bi Poljska bila pripravljena mimo urediti vprašanje Gdanska. Gdansk se ne sme priključiti Nemčiji, ker je njegova svoboda življenjskega pomena za Poljsko, pač pa se Poljska ne bi vtikala v notranje nemške zadeve ▼ Gdansku
gotovil, da njegova vlada ne bo uvedla splošne vojaške dolžnosti, toda razmere so se tako spremenile, da prostovoljska vojska ne more več zadoščati državnim potrebam. Anglija se v sili ne bi mogla braniti, a tudi ne bi mogla uspešno jamčiti za varnost tistih držav, katerim je zadnji čas dala svoje poroštvo. Močne obrambne zveze proti raznim napadalnim namenom ni bilo mogoče ustvariti brez tega koraka. Vladni predlog o uvedbi splošne vojaške dolžnosti je prinesel olajšanje vsem angleškim prijateljem v Evropi ter jim dat poguma. Zato predsednik vlade upa, da bo poslanska zbornica upoštevala razloge, ki so vladi narekovali ta pomemben korak in zakon ter bo zakonski predlog o uvedbi splošne vojaške dolžnosti sprejela.
Vojni minister Hore Belisha je včeraj govoril na neki prireditvi ter razlagal stvarni pomen novega zakona. V primeru kakega napada, na Francijo bi Anglija zdaj lahko takoj poslala na evropsko celino devetnajst divizij svoje vojske s
380.000	možmi, dočim bi po prejšnjem redu mogla pomagati svojim zaveznikom takoj ob izbruhu vojne samo s 120.000 vojaki.
Vesti 28. aprila
S hudo agitacijo proti sedanji vladi so začeli francoski komunisti in socialisti, zlasti v pristaniščih in vojašnicah. S tem hočejo zavreti delo za ojačenje Francije in s tem delo za ohranitev miru v Evropi v sedanjih usodniii dneh. Zaradi tega ni čudno, da francoska javnost spet očita komunističnim in socialističnim voditeljem, da so v službi francoskih sovražnikov in najbrž celo plačani od njih.
Ameriški senator Pittman je predložil zakon, s katerim naj Amerika prepove izvoz orožja na Japonsko.
Kanadsko časopisje pozdravlja uvedbo splošne vojaške dolžnosti v Angliji in pravi, da bo ta uvedba rešila angleško ljudstvo pred neposredno nevarnostjo ob izbruhu vojne. Roosevelt bo imel r nedeljo po radiu velik govor.
V	tem govoru ne bo odgovarjal na govor, ki ga bo imel Hitler danes.
Predsednik japonske vlade Hiranuma bo te dni poklical k sebi italijanskega in nemškega poslanika ter jima sporočil, da se Japonska ne namerava zaleteti s kakim vojnim nastopanjem proti Angliji, Franciji in Ameriki in ne bo privolila, da bi se zveza proti Kominterni spremenila v vojaško zvezo. Takoj poroča agencija United Press.
Našega zunanjega ministra dr. Cinoarja-Markoviča je med njegovim bivanjem v Berlinu obiskal tudi francoski poslanik Coloundre^ . .	.
Preden je kancler Hitler sestavil svoj današnji govor je sprejel izredno veliko gospodarskih osebnosti ter se z njimi posvetoval.
Ameriška vlada je odložila obisk treh vojnih ladij v francoskih pristaniščih, češ da mora biti vse ameriško brodovje te čase v domačih vodali.
Hnd vihar je zajel italijansko trimotorno bombno letalo, ki je hotelo leteti iz Albanije v Pavijo. Zaradi viharja se je moralo letalo spustiti na našem ozemlju.
Predsednik portugalske vlade Salazar slavi danes 50 letnico, istočasno pa 11 letnico svoje vlade. Po vseh portugalskih šolah so bila predavanja o pomenu Salazarjeve proslave.
Načelnik francoskega generalnega itaba Garneli« bo v kratkem imenovan za maršala, razen njega pa še poveljnik letalstva VuiUemin in general Georges.
Ameriški senat je odobril imenovanje Aleksandra Vedela za ameriškega veleposlanika v Španiji. S tem je tudi Amerika priznala Francovo
Vri evropski večji listi prinašajo danes lepe članke za rojstni dan kneza namestnika Pavla ter poudarjajo njegovo modro delo za blagor Jugoslavije v teh težkih časih.
Predsednik irske vlade de Valera je odpovedal svoj obisk v Združenih državah, kamor bi bil moral potovati ob začetku svetovne razstave. Odpoved utemeljuje s položajem v Evropi.
Uvedba splošne vojaške dolžnosti r Angliji je
vzbudila ogorčenje med Irci, češ da je po tej uvedbi ogrožena tudi Irska, ki bo morala zaradi tega sprejeti podobne ukrepe.
Romunski zunanji minister Gafencu je včeraj imel prve posvete s francoskim zunanjim ministrom Bonnetom, nato pa je bil sprejet pri predsedniku vlade Daladieru.
Poljsko-francosko gospodarska pogajanja, ki so ce začela ob obisku francoskega ministra Moa-ziea v Varšavi, se bodo nadaljevala v pon«* .deljek v Parizu. Gre predvsem za to, da bi francoski kapital prevzel izvedbo velikih javnih del na Poljskem: železnice, ceste, elektrifikacijo ter izpopolnitev vojne industrije.
Lfubijana od «2crd do danes
Moti jutru ae je vlil dež; večina ljudi, ki so davi hiteli na delo, se je začudeno spraševala, kdaj je deževalo, saj v spanju niso bili ničesar slišali. Dež je prišel nenadoma, toliko da je napravil plitvo blato na cestah. Pa ga je prvi dan že pregnal. Kaj prida se ta skromna moča poljem Sicer ne bo poznala, rast je pa le nekoliko osvežila.
Spominski koncerf slovenskemu skladatelju
Snoči ob osmih zvečer je pevski zbor P. H. Sattner priredil s sodelovanjem pevskega društva Moste, pevskega društva Zvezde ter pevskega društva Save pietetnt spominski večer ob priliki petletnice smrti slovenskega skladatelja p. Hugolina Sattnerja. Koncerta so se ob prav imenitno zasedeni dvorani kina Moste udeležili številni odličniki. Prireditev je v celem uspela prav lepo.
Najprej je z vznesenimi besedami orisal pot in delo pokojnega velikega skladatelja p. Hugolina Sattnerja g. Josip Majer. Njegov odlično sestavljeni govor je bil sprejet od občinstva z navdušenim odobravanjem.
Nato se je razvil pevski spored večera.
Za začetek j® pevski zbor P. H. Sattner odpel tri Sattnerjeve kompozicije (Na planine, Slovenska govorica ter Pogled v nedolžno oko). Zbor je pod vodstvom pevovodje F. Dečmana zvenel izravnano in je dokazal, da je njegovo glasbeno prizadevanje posvečeno resni umetnosti, namenu, ki ga mu je bil postavil ustanovitelj. Nato je pevsko društvo Moste odpelo nadaljni dve Sattnerjevi kompoziciji (Za dom med bojni grom ter Zjasni zvezde mu temne) in Svetkovo »Odprta so njena okna«. Zbor je vse tri točke absolviral pod pevovodjem prof. R. Pirnatom z natančnostjo in animirano. Pod pevovodjem g. Peregrinom Capudrom je nato odpelo pevsko društvo Zvezda odlomek iz Sattnerjeve ..Jeftejeve prisege« (»Proslava Jefteja«), Gerbičevega »Pastirčka« ter Hafnerjeve »Rožice«. Zvezda je prav discipliniran zbor, ki vestno reagira na intencije dirigenta. Sledilo je tudi s tremi točkami pevsko društvo »Sava«, in sicer s Volaričevo »čolničku«, Prelovčevo »Cvetlica in hrošč« ter Ventu-riBijevo »Halo!« Zbor je pod pevovodjem Venturinijem opravil svojo nalogo prav dobro. Za konec je nastopil spet pevski zbor P. II. Sattner pod pevovodjem F. Dečmanom. Odpel je C. Pregljevo •>’mam dro fletna navajana«, O. Devovo »Soči« in E. Adamičevo »čuj nas zemlja«.
Zamisel izredno delavnega in podjetnega pevskega zbora P. H. Sattnerja je vredna vse pohvale. Spominski koncert je bil organiziran prav dobro. Nastopajoči zbori so dokazali, da so resna, delavna pevska telesa, ki jih sestavljajo pevci s prav lepim in tudi že prav dobro izšolanim glasovnim materialom. Prireditev je uspela v vsakem pogledu in je bila tudi lepo obiskana.
Velike stavbe sredi mesta
dobivajo že svoje dokončne oblike. Velika palača banke Slavije bo izpolnila teren Dukičevega bloka, nasproti pošte in Emone vsak dan više raste moderna palača tvrdke Bat*a, na oglu Prešernove in Dunajske ceste se belt moderno poslopje na mestu, kjer je svoje čase stal hotel Slon. Zdi 6e, da bo sreda našega mesta, ko bodo dokončana vsa dela na teh ponosnih stavbah, dobila popolnoma drugačen, moderen obraz. Za majhne razmere, ki jim zadnja leta v našem mestu kaj naglo odraščamo, bo ta nova ljubljanska »City« s svojimi poslovnimi in gostinskimi zgradbami že kar predstavljala ne-kakšno nebotičniško velemestno skupino. Počasi bo sredina mesta dobila nekakšen strožji, poslovni in uradni obraz — in nekam velikopoteznejša, sodobnejša bo postala.	'
Meščani hodijo mimo novih stavb in ugibajo razne reči. Med drugim se tudi menijo, kdo bo prevzel v novih stavbah ta, kdo oni lokal. Seveda je zdaj poslopje »Slona« najaktualnejše. Govori se, da bo kavarno v tem poslopju prevzel lastnik sam; restavracijo pa bosta sporazumno v skupni režiji vodila dva naša znana gostinska podjetnika. Prvotni finančni pogoji za prevzem posameznih lokalov v poslopju so bili zadnje čase baje prav izdatno omiljeni.
Baraka ie gorela
Tam zadaj za klavnico so imeli snoči hudo steko Prav za klavnico stoje stare barake, razni vozovi in podobno. V njih stanujejo revne družine.
V	eni teh barak, odnosno predelov je enoci nenadoma nastal ogenj. Ker je baraka lesena, so se seveda stanovalci in tudi bližnja soseska močno prestrašili. Kar prava pravcata panika je nastala. Strah ima vselej velike oči. No, pa so se kmalu pripeljali naši poklicni gasilci z reševalne postaje ter ljubljanski prostovoljni gasilci. Brž so napravili red in mir ter zapodili rdečega petelina tja za tretjo goro. Malo so pogrebli in polih, pa je bilo konec ognja in razburjenja.
H«rwey Allen;
Včeraj so v ljubljansko bolnišnico reševalci odpeljali sodarja Janeza Jenka, ki je uslužben v Centralnih vinarnah. Jenko «i je pri delu poškodoval roko.
Prijeli so flziatninarja" in »higienika"
Ljubljanskim detektivom in stražnikom Jože Rukavina iz Nove Kapelo pri Zagrebu prav gotovo ni neznan. V črnih bukvah ga imajo zapisanega kot poklicnega tatu in vlomilca. Rukavina je tak mož, da se ga strašno hitro prime tuja lastnina, posebno tuje zlato kar skače v njegove žepe. In vselej, kadar ga pri nas zalotijo, se pokaže, da si je bil spet nakopal na glavo celo vrsto hudih pregreh. Ko ga iz Ljubljane izženo po prestani kazni, se premakne na Hrvaško, kjer se spet nemudoma zaposli s enakimi »opravili«. Seveda pa mu tudi tam kmalu začno goreti tla pod nogami. O pravem času ponavadi še pobere šila in kopita ter jo pobriše drugam. Posebno ima v časteh naše kraje. In pred nedavnim časom je Rukavina spet priromal v Slovenijo.	_	/,
Pot ga je prinesla do Hrastnika. Malo 6e je ogledoval in precenil, da bo najbolje, če jo ubere, na stanovanje gostilničarke Birtičeve. Ker je »zlat-ninar«, ga je seveda posebno zamikala zlata ura. Brž jo je »spustil« v žep. Seveda jo je takoj tudi poskusil spraviti v denar. »Pretopil« je 1200 din vredno uro kar za borih 120 din! Orožniki so najprej zgrabili nekega drugega moškega, ki ga je menda videla domača služkinja, ko je hodil okoli hiše. Zdaj pa je Rukavina moško zatrdil, da je bil le on tisti možak, ki je hodil okrog hiše in izmaknil uro. Rukavina se nič ne »izmotava« — gladko prizna iu če reče, da je bil kaj zagrešil, to gotovo drži.
Po tatvini je nadaljeval svojo »zlatokopovsko« pot. Na razdalji od Hrastnika do Ljubljane — kolikor se je do zdaj dalo ugotoviti — ni pustil vidnejših sledi. V Ljubljani pa ga je zaneslo v Kolodvorsko ulico. Spravil se je v stanovanje trgovca Orehka, kjer je brž pobral z nočne omarice zlato uro in dve zlati zapestnici. Orehkovi cenijo vse troje na približno 11000 dinarjev — Rukavina pa je prodal vse skupaj sa 380 dinarjev. Trgovec Orehek je tatvino prijavil in na delo se je podal detektiv Križman. Ni trajalo dolgo časa, pa je zgrabil »zlatninarja« Rukavino za ovratnik ter ga predal v zasliševanje policijskemu uradniku Macarolu. Še malo bodo Rukavini izprašali vest, nato pa ga bodo izročili sodišču.
Policijski organi pa so zgrabili Se drugega prevejanega nepoštenjaka. Ta mož pa je prav za prav še mnogo izrazitejši »specialist«. Udejstvoval se je v posebni »stroki«: kradel je zdravstvene pripomočke. Dokazali so mu, da je bil okradel neko veliko ljubljansko drogerijo in nekega našega zdravnika. Šli so pogledat, kako^ kaj izgleda na tatovem stanovanju; v takih slučajih se kaj rado pokaže, da so stanovanja skladišča ukradenega blaga. Pri policijskem uradniku Lovrenčiču se je kmalu začela kopičiti velika zaloga ukradenih predmetov, in sicer same čedne, koristne m drage reči: zdravniški toplomeri, injekcijski aparati in preparati, zavojčki bombaža, pincete in po-dobno. Pokazalo 6e je, da že dosedanja vrednost nakradenega blaga presega 20.000 dinarjev. Ponči ja pa zdaj še vedno pridno preiskuje in se zdi, da si bo moral »higienik« zaradi svojih napačnih obiskov in odnašanj še presneto beliti glavo.
šport v zadnji mimitl
Zou Ambers je v Bostonu premagal s knock-outom v četrti rundi Honeyja Mellodyja. V drugi minuti četrte runde je Ambers nenadoma z izredno ostrim uppercutom »našel« svojega nasprotnika ter ga omajal, nato pa ga je odpravil s serijo levih crochetov.
Znani Pedro Monlanez si je poskrbel za novo zmago v Los Angelesu. V deseti rundi je s knock-outorn premagal svojega nasprotnika Jacksona.
Znameniti kolesarski dirkači Kaers, Vissers in Schultz so bili povabljeni za dne 4. maja v Nemčijo. Tam bo v Schweinfurthu hitrostna dirka na 100 km. Vsi trije pa so dobili tudi povabilo, naj počakajo po tej dirki še prihodnje nedelje, da se bodo udeležili krožne dirke na progi 240 km.
Jaeques Girard, odlični francoski kolesarski dirkač, se je odločil, da bo poskusit izpodbiti vse stare rekorde od 50 milj do 100 milj. Prihodnji mesec bo poskusil uresničiti ta svoj namen na dirkališču Croixde Berny ali pa na dirkališču v Bordeauxu.
Štirje Holandci so se prijavili za letošnjo bi-ciklištično dirko »Tour de France*. So to znani dirkači Van Scheudel, Lambrichts, Hellemons in Van Nek. Scbulteja in znanega Middelkampa letos ne bo.
Celjani!
V	dneh 39. In 30. april« se ztfree v Celje cvet in steber našega naroda. Slovenski kmetje pridejo zborovat med nas iz svojih lepih kmečkih domov, odkoder smo izšli tudi mi in naši predniki. Počastite svoje v svoji sredil Okrasite svoje blše z zastavami! Naš kmet naj čuti, da je prišel med svoje.	Dr. V o r š i č, celjski župan.
Udeležencem kmečkega tabora v Celju
1. Z odlokom GD br. 37.202 je odobrena polovična voznina za udeležence kmečkega tabora v Celju, dne 30. aprila 1939. Udeleženci naj kupijo na odhodni postaji cele vozne karte in železniško legitimacijo K-13 za 2 din. Ta kupljena cela vozna karta velja za brezplačno voznino nazaj, če na obrazcu K-13 predsedstva tabora potrdi udeležbo, To potrdilo «e bo izdajalo v taborskih pisarnah v Orlovskem domu v Celju in pri Sv. Jožefu. Polovična voznina velja za vožnjo tja od 27. do 30. aprila, za vožnjo nazaj pa od 30. aprila do 3. maja v vseh razredih brzih in potniških vlakov na področju Ljubljanske železniške direkcije.
2. Če bo lepo vreme, bodo prisostvovali kmečkemu sprevodu skozi Celje v«i naši voditelji na balkonu celjskega mestnega magistrata. Poskrbimo torej, da ba sprevod čim mogočnejši!
3. V soboto zvečer bodo pri Sv. Jožefu slovesne večernice in rimska procesija z baklami, ki 6e bodo dobile pri cerkvi.
4. Če bo deževalo, sprevoda v nedeljo ne bo!
V	tem primeru se bo vršilo ob 9 dopoldne vehko kmečko zborovanje v dvorani Ljudske posojilnice, po zborovanju pa odidemo skupno k Sv. Jožefu, kjer bo cerkvena slovenost. Tudi nedeljska predstava igre »Slovenskega kmeta povest« se bo v primeru slabega vremena vršila v Mestnem gledališču in eiecr takoj po sveti maši.
Prosimo, da opozorite na ta sporočila vse, k se nameravajo kmečkega tabora v Celju udeležiti!
Poceni" blago
«f
Maribor, 28. aprila.
Pred malim senatom v Mariboru je danes razprava proti zakoncema Antonu in Kristini Škerlec, viničarjema iz IvanjSevcev, ki se zagovarjata zaradi spretne prevare. Lansko jesen sta oba navedena opeharila mariborsko tvrdko »Slavija-Textik za znatne zneske. Škerlec je prišel k omenjeni tvrdki ter se predstavil kot Vodopivee Franc, tkalec v Rosnerjevi tovarni. Izvedel je, da daje tvrdka tekstilnim delavcem blago na upanje pod j>o-gojem, da se jim potem kupnina v tovarni odteguje od .njihove mezde v manjših mesečnih obrokih. Tvrdka ima veliko takšnih obročnih odplače-vaicev, pa poslovodja ni sumil, da se mn je Šker-lec predstavil pod napačnim imenom. Poslovodja je od dozdevnega Vodopivca zahteval samo, da mu prinese še podpis kakega svojega tovariša, ki bo zanj jamčil. Škerlec je res falzificiral na pobotnico podipis Sinekovifi Ane, delavke v tovarni Rosner. Cez nekaj dni potem je prišel Škerlec zopet v omenjeno trgovino, to pot pa v družbi svoje žene, katero je predstavil kot svojo zaročenko, tekstilno delaVko Justo Bohi. Zopet sla zaročenca nakupila veliko rasnega blaga ter sta se obvezala, da ga bosta odplačevala v mesečnih obrokih od svoje mezde v tovarni Rosner. Ko pa je ob koncu meseca tvrdka Slavija-Textii predložila v omenjani tovarni svojo terjatev, je dobila odgovor, da je nasedla spretnemu sleparju. Škerlec pa 6« ni dolgo veselil svoje posrečene domislice, ker so ga izsledili. Vendar 60 našli pri njem samo majhen del blaga, ki ga je izvabil od omenjene tvrdke. Vse drugo je že spravil mož pravočasno v denar.
Razprava proti Škerleou in njegovi ženi ob času naeega poročila še traja.
Drobne iz Kranja
Koncert 'APZ v Narodnem domu 3. maja ob pol 9. zvečer. Zavedajmo se, da pride v naše mesto naše slovensko najboljše, najidealnejše in najbolj delavno pevsko telo, s katerim se ne more primerjati nobeno podobno združenje pri nas. — Vsako leto nas Akademski pevski zbor preseneti s programi in edinstvenim izvajanjem, da človek ne ve, ali naj občuduje lepoto petja ali naj občuduje dela, ki jih zbor pod dirigentom Francetom Maroltom tako mojstrsko gradi pred nami, da dobijo popolnoma drugo fiziognomijo, kakor 6mo Jo bili vajeni zlasti pri starejših poznanih pesmih. Tako se je dogodilo, da smo pravo muzikalno vrednost del, ki so jih narodu darovali avtorji iz dobe slovenskega preporoda, spoznali šele na letošnjem koncertu Akademskega pevskega zbora v Ljubljani. Pridite tudi vi in prisluhnite glasbeni lepoti!
Bm dr. Natlačen v severni Slovenifi
Ban dr. Marko Natlačen je na svoji nadzor stvent poti po severnih predelih Slovenije včeraj potoval po prevaljskem okraju. Že zgodaj zjutra; je dospel v Prevalje, kjer so ga pričakovali uradni zastopniki, duhovščina, šolska mladina z učitelji, slovenski fantje in Sokoli v krojih, župani iz okraja, gasilci itd., dalje zastopniki JRZ ter gospodarskih. prosvetnih, socialnih, strokovnih, stanovskih in narodno obrambnih organizacij ter mežiškega rudnika. Bana dr. Natlačena je pozdravil prevali; ski župan in banski svetnik Kugovnik. Za lepi sprejem se je ban zahvalil s kratkim govorom ter dejal, da so Prevalje s sprejemom pokazale svojo veliko uarodno in državno zavednost, kar je pomembno zlasti v današnjih zbeganih časih- Paiiaš; nje navdušenje in zavednost naj še^ naprej živi ob naši severni meji. — Za Prevaljami je ban obiskal še Crno, Mežico in Guštauj, kjer so mu bili povsod prirejeni podobni navdušeni sprejemi, katerih se je udeležilo veliko število ljudstva vseh stanov. Iz Guštanja je odšel v Dravograd. Pri vseh sprejemih je imel ban dr. Natlačen kratke nagovore, v katerih je poudarjal, naj njegov obisk ob severni meji dd priznanja zavednemu prebivalstvu v teh krajih,	... ,, -^w
Ogledal si je Jeklarno v Guštanju in preložitev struge reke Mežice, Na okrajnem glavarstvu r, Dravogradu je ban nato sprejemal zastopstva raznih stanov in organizacij, ki so mu prinesla evoje prošnje. Obiskal je tudi banovinsko dekliško vzga-jališče v črnečah.
Socialne in zdravstvene razmere zagrebških vajencev
V	zadnji reviji »Radniška zaštita« pišeta dr. Ivan Winkler in dr. Pavao Čepulič o vajencih tef prikazujeta s 13 statističnimi tabelami njihov« stanje. Dr. Winkler pravi eledie:
Splo.šno je znano, da nista položaj in življenje vajencev niti najmanj zavidanja vredna. Zadostuje le, da primerjamo življenje in razmere ostale mladine z razmerami, v katerih žive vajen«' Medtem, ko se za šolsko mladino vodi točna skrb o delu in počitku, medtem ko se za napredek šolske mladine brigajo šolski in izvenšolski krogi in 66 ustanavljajo razne človekoljubne ustanove za podpiranje šolske mladine, se za njo ustanavljajo razne menze, domovi in slično — toda vajenci — kot bi bili od vseh pozabljeni in zanemarjeni. Ni torej nič čudnega, če se pri takih razmerah tudi vajenci sami zanemarjajo in zapuščajo ter postajajo znimerni. Kje naj ta mladi svet vidi evoje vzore? Kdo naj mu da ambicije.
V	delavnicah jih navadno niti ne smatrajo za vajence v strogem smislu besede. Če hočemo biti iskreni: tudi ni nobenemu do tega, da bi jim dal pravi smisel za delo. Vajenec je v delavnici nedo-rastel delavec, ki za svoje neznanje trpi psovke in žalitve od strani starejših naslavljencev. Vajenec je delavec in sluga ne samo delavnice, am; >pak tudi vsakega dovčerajšnjega vajenca, ki čuti potrebo, da mu ob vsaki priliki dokazuje svojo superionost. Vajenec ne sliši nikdar pohvale o svojem delu, zato pa mora za vsako malenkost poslušati psovke in karanje. Naravno je, da takq postopanje ubije vsako voljo do dela in izziva I mrinjo in nezadovoljstvo, ki vodi do indolence in zanemarjenosti.	[
Izven delavnice je vajenec, v kolikor se ne nahaja v šoli, prav taka prepuščen sam sebi in več ali manj podvržen vplivu bližnje okolice. Ne pozna nobenih ekskurzij, nima nobenega solidnega vodstva pri vzgoji, ne pozna počitnic, dijaških kolonij, domov, kot da bi ne potreboval zraka in solnca. Vsak učenec ima božične, velikonočne in glavne počitnice. Vajenec pa pozna le nočni počitek, a o zabavi ni niti govora. Vendar so tudi H mladi ljudje razigrani in čutijo potrebo po pošteni igri in zabavi, kakor jo čutijo tudi oni v šolah, fn te potrebe ne more in ne sme nikdo oporekati.«
Nadalje so prikazane tabele po posameznih strokah in starosti vajencev, kakšne šole so izvršili, pri kom stanujejo, če spi v sobi ali v delavnici, koliko ur dela na dan, kakšne zneske odškodnine dobivajo na teden in število vajencev, ki ne dobe nobene odškodnine za delo itd. V zdravstvenem pogledu od 4083 vajencev je 606 vajencev, ki niša povsem zdravi.	>
Kakor se vidi, da stanje bolezni pri vaiencih nikakor ne zaostaja za onim pri ostali mladini, ki sicer živi v ugodnejših razmerah. Verjetno je, da je temu vzrok večja odpornost mladih ljudi, kakor tudi splošni dvig narodnega zdravja in zdravstvena skrb, ki ie deležni. Vsekakor pa je mnogo takega, na kar moramo pokazati s prstom in to je v prvi vrsti splošna nesnažnost in zanemarjenost, ki je pri tej mladini splošno vko-reninjena. Zaradi teh prirojenih lastnosti se zdi, da je ta mladina zapustila šolanje v srednjih šolah, čeprav jih je mnogo, ki so to storili iz materialnih razlogov.
162
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
»Vaša obljuba me zelo pomirja,* je rekel. »Stari strahovi se molijo enkrat pomiriti. Ne maram, da bi me še dražili, Star sem. Kmalu om sam med njimi.« Zasmejal se je.
»Senor, želel bi, da pozdravite mojo soprogo. Antonio je sel okoli, kozi okno kočije se je stegnila proti njemu bela roka.
»Vse je že tako daleč, tako zelo daleč,« je slišal govoriti Fides.
»Kako?« je rekel don Luis.
Njena roka je tipala v temi. Antonio se je sklonil nad njo in o poljubil. Velika kočija je izginila v temi.
*
Madrid je opoldne tih in soparen. Zlasti v četrti bogatašev in locočnežev so ulice večkrat tako mrtve kakor v Pompejih. Nad išami leži spanec. Samo daljni ropot posameznih vozov, ah cvileč las beračev prekine od časa do časa to grobno tišino.	. .
Zgodaj popoldne naslednjega dne je stal Antonio pred *«kimi eleznimi vrati Case de Azuaga m gledal ozko, temno m negos o-iebno not skozi vrt ki je držala do luše. Nobenega človeka ni bilo deti. Potrkal je. Od obokov, ki so bili kakor predor je odmevalo ‘oskueil je že enkrat. Zopet se. ni nič zganilo. Postal je nestrpen t tegnil roko skoji železne palice, potisnil zapah vstran in vstopil-
Na vrtu ni bilo nikogar, šel je navzdol po poti, ki je držala k ivalnemu prostoru na sredi. Visoka siva meja je zapirala vhod v ližo Ob vodnjaku je bila vrtna utica, ki so jo ocividno sele jire :ralkin. postavili . Nad vodnjakom je bil bronast kip. Pogledal je .o naključju kvišku - iu komaj je zadržal vzklik presenečenja lu e bil izgubljeni dvojnik bronastega deoka. Ali pa najmanj poetava,
:i ie bila vlila po istem modelu.	.
Opazoval je natančnejše. To ni bil samo posnetek. Bil je resnično j	J	v.-ta	Na vsem svetu ni nožna!
Na dečkovem licu je nasei prasuo, ki jo j«	•*	Vu,
kamnom Tedaj ga jo pater Ksaverij jirvič udarih Čutil jo Se, kako e je zvijal na njegovih kolenih in kričal od bolečin. Svetoskrunstvo
- beseda mu ie ostala uepoz&bna.	.	.
če bi ga don Luis hotel umoriti, bi ga ne mogel tako razjeziti, ladel bi le telo. Toda on je ukradel bronast kip od njegovega vod-ijaka iu od njegovega drevesa — to je bilo zanj najveeje zločinstvo
Uničena je bila njegova nedotakljiva preteklost in pribežališče njegovih sanj.	.	...	,
Ne! On ne mara govoriti z don Luisom, niti ga ne mara vec videti. Že sama misel na to mu je bila neznosna. Nenadoma_ je jasno videl pred seboj, kaj pomeni v njegovem življenju ta moz m Fides. Takoj mora proč od njunega vpliva. Otresti se ga mora m ga uničiti. Bronasti deček je bil ujet, toda on, Antonio je prost m lahko odide z vrta.
Po i<l i!
Da in sicer takoj. Proč, preko morja, odtrgan od vseh korenin preteklosti, kakor je ta bronasti deček. Kaj mu mar njegovi starsi! Bili so mrtvi — on je prižel iz teme in se je zbudil v življenje sele na samostanskem vrtu. In to življenje živi v njem. To je del njega. To ima lahko povsod in vedno pri sebi.
Sklonil se je naprej in pomočil svoje roke v vodnjak. Nato jih je dvignil kvišku kakor čašo in je pustil, da mu je voda jjocasi in po kapljah curljala ekoji prste.
»Imej se	dobro,	stari tovariš!«	je	mrmra! in pogledal poslednjič	starinski	mladi	bronasti obraz	s slepimi	očmi,	čigar pradaven
smeh je jiočival nad vodno gladino.
Čutil je, kako mu sledi srep pogled, ko se je obrnil, da bi odšel.
V	bližini železnih vrat je nenadoma opazil, da ni bil sam. Sancho jo ležal in spal na klopi, z obrazom obrnjenim proti zidu. Zdelo se je, da svoj opoldunski počitek jemlje zelo resno. Njegovo smrčanje je razločno slišal. Poleg njega ja na tleh ležala Juanova kitara.
To kitaro je kupil v Havani takrat, ko so je s Cibom peljal v mesto. Cisto jo je dvignil, zagrabil z roko trdno za strune in odšel	iz vrta.	.	.	.
Don Luis	bo vsekakor izvedel,	da	je Inl	tukaj	in da je držal
obljubo. Pol ure kasneje se je pripeljal k Ouvrardu v kočiji kot kak trubadur, trdno odločen, da bo takoj odpotoval. Ouvrard sam je moral priznati, da je brezmiselno 5e čakati na Parishova pisuia. Popoldne jima je potekel v razgovorih o vseh tekočih poslih. Ouvrard jo govoril skoraj neprekinjeno. Ležat je še v postelji^ in begal s pogredom preko 6tropa do Antonia. Zdelo se je, da je še vedno na preži da bi Antonia z nečem zadržal. Vendar ni bil sposoben to svoje čustvo povedati, ali pa staviti praktičen predlog v tej smeri. Antonio se je izmaknil vsakemu sentimentalnemu prigovarjanju.
»Gospodu Nolteju sem za vas nakazal ček,« je rekel Ouvrard. »Višina zneska vas bo — upam — prijetno presenetila. Ne ugovarjajte Sicer pa je itak prepozno. Vi podcenjujete vrednost denarja, Antonio Zagotavljam vas, nikdar ga ne moremo imeti dovoli.«
»Sedaj se ne bova prepirala o tem,« je_rekel Antonio. »Zdi se mi važen le v toliko, da z njim kupim, kar zehrn.< ^
Ouvrard je napravil z rokami živčno kretnjo in spremenil raz-govor »Stvar z don Luisom in kočijo prepustite kar meni. Mislim, da je Godoyev predlog, poslati dona Luisa v Mehiko, sijajen. Ali se vam ne zdi?«
Antonio ni odgovoril.	„
»Ah da, ubogi Juan.« je vzkliknil Ouvrard. Stegnil se je po kitari in jo ogledoval. »Brez dvoma je njegova,« je rekel majaje z glavo in potegnil po strunah. »O vsej stvari bom govoril s kraljem.«
»Otrok je jezen, ah, zelo jezen,« se je zdelo, da tožijo strune.
Antonio je	nenadoma videl pred seboj peščene	čeri	pri	Galle;
govini.Vstal je	in ee za trenutek umaknil	iz sobe.
Hotel je priti zopet nazaj, ko pa je prekoračil dvorano s sevre-škimi vazami, so je premislil. Šel je na dvorišče in stopil euoetavno
v kočijo.	„	„	.	,	. ,
»H knezu miru — liitrok je zaklical	kocijazu.	Hotel	si	je dati
takoj izstaviti	svoje poverilno pismo za	španske	oblasti v New
Orleansu.	...
»He!« je kričal Ouvrard z okna. ko jo razumel, kaj se je zgodilo. »Kaj naj napravim s kitaro?«
»Obdržite jo, saj je last Španije. Vrzjte mi doli se moj klobuk, ki leži na mizi. Sicer ne potrebujem ničesar več.«
Ouvrardov bledi obraz je izginil z okna.
Voz je odpeljal.
•»Hal« je rekel bankir in zopet pogledal ven. »Fant je iz sebe. In brez...«
Široko je zamahnil po zraku in legel nazaj v posteljo.
Nekaj dni kasneje je odjadral Antonio s Simbo vred na lepi ladji Lotbajer iz Lisabonn v New Orleans.
DEVETA KNJIGA.
63. p o g 1 a v j e.
Na vorlah Babilona.
Iz'srnjega morskega obzorja se je dvigala v daljavi ozka črna črta kakor rob skodelice. Svetloba se je lomila v drugi barvi m sirm ploskev je valovila drugače. Sonce ni več sijalo na nepretrgani P1" skvi sivine. Milje široko se je valila proti jugu rumena reka. mi»s-ssippi črpa svetlo kri vse celine v počasi naraščajoče in Daaau
Od tu in tam
Deset milijonov posojila Je najela banska uprava savske banovine pri banovinski hranilnici v Zagrebu, da bo dozidala nove paviljone pri bolnišnicah v Osjeku, Glini, Sisku in Slavinski Po-žegi. Banska uprava ni določila nobene podpore za gradnjo nove velike bolnišnice v Zagrebu iz razloga, ker smatra, da je to dolžnost države, kajti po vojni ni država zgradila na področju savske banovine niti ene bolnišnice. Obljubljena je bila sicer od države podpora 17 in pol milijona dinarjev za gradnjo nove Zakladne bolnišnice, toda o izplačilu te vsate do sedaj ni bilo še ničesar čuti.
Paviljon češkoslovaške države na zagrebškem velesejmu je prevzela nemška država. Za ča6a spomladanskega velesejma bo ta paviljon zaprt, pač pa bo na jesen 6pet v njem prirejena razstava proizvodov nemškega protektorata Češke in Moravske. Zagrebški velesejem bo odprt v so.boto v navzočnosti trgovinskega ministra Jevrema Tomiča. Velesejem obsega v glavnem razstavo avtomobilov vseh svetovnih znamk,
Z vročim železom so mučili neznani roparji posestnika Sando Cvetkoviča v Suvodolu pri Smederevu. Ko je Cvetko.vič s svojo družino večerjal, so vdrli v hišo trije maskirani in oboroženi razbojniki ter zahtevali denar. Prestrašeni kmet jim je izročil nekaj stodinarskih bankovcev, kar pa roparjem ni bilo dovolj. V o.gnju so razgreli železo in z njim žgali njega in ženo. Med tem pa 6ta dva roparja že našla 20.000 dinarjev, nakar so vsi trije pobegnili. Cvetkoviča in njegovo ženo so prepeljali v bolnišnico.
Desetletnice smrti vojvode Stepa Stepanoviča
«e spominjajo belgrajski časopisi. Stepanovič jc bil odličen vojskovodja, ki se je izkazal v balkanski, srbsko-bolgarski in balkanski vojni. Zaradi •v oj e zmage pri Ceru nad Potiorekovo avstrijsko armado je dobil naslov vojvoda. Ko so 1. 1915. pritisnili od treh strani sovražniki na Srbijo, je Stepanovič z odločno zmagu potisnil Bolgare in s tem omogočil umik 6rbske vojske po dolini reke Morave in od tod naprej skazi Albanijo do morja. Prav tako 6e je odlikoval pri preboju solunske fronte 1. 1918. Po vojni je bil Stepanovič poveljnik armadnega zbora v Sarajevu. Umrl je 27. aprila 1929.
Nepokornim kolesarjem, H niso hoteli pravočasno plačati predpisanih pristojbin, je zaplenila kolesa policija v Zenici. Na prvi poziv se večina kolesarjev ni niti odzvala. Po drugem pozivu pa je ostalo še štirideset neprijavljenih koles. Policija je vsa ta kolesa zaplenila. Vrnila pa jih bo lastnikom, kadar bodo plačali predpisano pristojbino 6 kaznijo vred.
Svojega kneza so izvolili cigani v Stari Kaniži ▼ Vojvodini. Ta običaj obstoji že več desetletij. »Knez«je gospodar nad ciganskimi rodovi v Vojvodini in ima dolžnost, da vsakega cigana, Jci bi ee pregrešil proti državnim zakonam, ovadi in izroči oblastem, Tamkajšnja policija pa zaradi tega poskrbi, <la je izvoljen le tak cigan, ki še m bil nikoli policijsko ali 6odno kaznovan. Letos sa imele volivno pravico tudi ciganke. Razumljivo je, da so ciganke oddale svoje glasove za kanda-data, ki je bil po zunanjosti lep. Kljub temu pa je zmagat z glasovi ciganov trgovec s konji Obrad Jovanovič. 'Ker se ciganke nikakor niso hotele sprijazniti s takim .izidom yolitev, so priredile po mestu kar demonstracije, če ne bi pravočasno posredovala policija, bi prišlo celo do spopadov.
Lani pogorelo hrvaško vas Kolarec bodo do letošnje jeseni že nanovo pozidali. Javne zbirke so vrgle okrog 150.000 din, povrh tega pa so še nekatere tovarne darovale gradbeni material. Nazadnje se je potegnil za reveže še Higienski zavod, ki je sestavil načrte za higiensko urejeno vas, 1« naj bi bila za zgled pravilno in higienično ■urejene vasi. Doslej so sezidali že 13 novih enonadstropnih hišic.
Na pet let dela v prisilni delavnici }e obsodilo sodišče v Laznici 17 let starega Milutina Mišiča zaradi umora ljubimca svoje matere. Vdova Elizabeta Mišič je živela v nedovoljenih odnosih z Mihajlom Peričem. Trije njeni sinovi so se materinega življenja sramovali, ker je vsa vas govorila o tem. Ko pa se je mati sklenila poročiti in prepisati vse svoje imetje na novega moža, je 6in Mtlutin počakal v zasedi Periča in ga s sekiro ubil. Sodišče ga je zato za pet let poelala v prisilno delavnico.
Pred civilizacijo je pobegnila v zakotno Tiosan-
sko vas Čapljina Nizozemka Kornelija van Vamel. Starki 6e je zahotelo mirnega iov preprostega življenja ter je zato prepotovala Grčijo in Italijo, pa ji mi nikjer ugajalo. Slednjič se je seznanila z nekim Bosancem, ki 'ji je nasvetoval, naj ee nastani v Čapljini. Res si je v zakotni vasi kupila bomo hišico, postavila majhen čebelnjak in kupila nekaj kokoši. 2e tri leta biva tam, vendarle z ljudmi ni mogla sprijazniti, ker ne zna srbščine. Vame-lova je eicer akademsko izobražena žena, saj je v Parizu študirala pri rodoslovje, pozneje pa se je omožila z mornariškim častnikom. Ko je ovdovela, si je zaželela mirnega življenja. Nedavno si je kupila tudi kravo, ki jo sama molze. V hiši^pa ima šolsko tablo in se uči pisati cirilico. Domači ljudje jo smatrajo za čudakinjo, ker ne morejo razumeti, kako more taka gospa zamenjati ugodno življenje v mestu z životarjenjem v pozabljeni vasi.
Do hude železniške nesreče je prišlo v bližini
Kačanlka v Srbiji. Lokomotiva tovornega vlaka je ponoči zadela ob skalo, ki se je zaradi deževja odtrgala od stene in se »kotalila na progo ter jo vlekla skoraj dva kilometra e seboj. Prednja os lokomotive je iztirila, pa je stroj kljub temu vozil naprej. Ko pa je pripeljal do ovinka, je iztirila lokomotiva, nakar sa iztirili tudi vozovi. Pri tem sta 6e vnela dva vagona, v katerih je bil petrolej, vsi ostali vagoni pa so se zdrobili. K sreči ni bilo človeških žrtev, pač pa je škoda velika, saj jo cenijo na tri milijone dinarjev. Za nekaj dni bo promet ustavljen, dokler ne bodo očistili proge.
Tudi jugoslovanske babice so se oglasile oni dan v Belgradu in se zbrale na občni zbor. Sestavile so resolucijo ter jo izročile ministru za socialno politiko in narodna zdravje Miloju Rajako-viču. V njej pravijo, naj se uredi vprašanje babic zlasti v podeželju na ta način, da bi se nastavila babica na vsakih 5000 prebivalcev. Koder pa je občina manjša, naj bi se združilo več občin in vzdrževalo eno babico. Dalje zahtevajo, da se ad-redi tudi babicam v bolnišnicah in sanatorijih osemurni delavnik ter uredi njihov gmatni položaj. Za boljšo vzgojo babiškega naraščaja naj se podaljšajo dosedanji tečaji od 18 mescev na tri leta učnte dobe. Končno naj se oblasti nekoliko bolj pobrigajo., da bodo naredile neškodljive v6e laži-babice, ki jih je v podeželju izredno veliko.
Brezovnik Martin oproščen vsake krivde
Občinstvo Je razsodbo pozdravilo s ploskanjem
Celje, 27. aprila.
Občinstvo, ki je prisostvovalo razpravi včeraj in dnnes, je bilo prepričano o Martinovi nedolžnosti in ga pomilovalo. Pri zasliševanju posameznih prič, bilo jih je zaslišanih kar 52, so bile dognane marsikatere ogabnosti, da so se vsi navzoči zgražali nad groznim počenjanjem % mladim človekom, ki je bil po nedolžnem obsojen na dosmrtno robijo in je že štiri leta sedel v zaporih okrožnega sodišča v Mariboru.
V	zasliševanje posameznih prič, ki je trajala vse dopoldne in popoldne, se ne bomo več spuščali, saj je bilo danes zaslišanih nad 25 prič. 2e iz včerajšnega poročila je dovolj razvidno, kako so se Arnič, Repičeva in Part zakleli, da bodo pričali Droli Martinu, pa naj bi to bilo prav ali ne.
Obremenilna izjava orožnika Mekinde
Pri današnji razpravi je predjagal zagovornik g. dr. Komavli, da se zasliši priča Arnič, češ da. je baje on zadržal pričo Dobrovca Ivana od razprave. Arnič je zatrjeval, da ga niti videl ni. Repičevi Elizabeti je Dobrovc baje izpovedal in ji celo naročil, naj pove na sodišču, da ga ne bo ter da bo šel čez mejo. »Mislil sem, da bom drugim dobro storil, pa sem sebi slabo,« tako je baje Dobrovc pri slovesu rekel Repičevi, ko se je poslovil od nje.	_
Nekaj značilnega in lahko rečemo edinstvenega je bilo pri tej razpravi. Martin je bil že štiri leta v ječi, obsojen je bil na dosmrtno robijo, pa je moral govoriti o vsem tem prej gornjegrajski okraj, preden je dobilo vse to sodišče. Mnogi so pri zasliševanju izjavili, da bi že prej pričali iti rešili Martina, pa so se bali potov jn skrbi, ki so zvezani, če mora človek pred sodisce.
Nato je bila zaslišana Kranjc Jožela. Izpovedala je, kako je kritičnega dne videla ob 6. Martina, ko je odhajal po večernem zvonenju domov. Priča Rosenstajn Angela je izjavila, da je Jjil Brezovnik opoldne pri kosilu ter poravnal ra tu n za neko kovaško popravilo. Ob kateri uri je prišel, kjer je bil dopoldne in kam je potem odšel od njih, tega priča ne ve povedati. Na vprašanje, kakšen človek se jim zdi Brezovnik, je dejala, da je dober in rad dobre volje, da pa ni razgrajač. Kračun Marija je o Repičevih dejala, da niso bile na dobrem glasu in da so fantje zahajali k njim. Sledijo izpovedi prič, ki so si v bistvu enake. Priča Menčak Jakob, šofsr po poklicu, ki je bil 1. 1935. uslužben pri Miklavžini iz Braslovč, je pritičnega dne prazen peljal tovorni avto iz Gornjega grada na Polzelo. Ko se ie vračal, je srečal blizu Gasilskega doma v Šmartnem Brezovnika Martina v družbi z Zagožnarjem Jakobom in Pur-natom Viktorjem. Kakor sledi iz izpovedb pne, so se ti trije pogajali za nekega konja in so hoteli iti k Zagožnerju na dom, kjer bi vzeli domačega konja v račun. Prav jim je prišel tovorni avto in so se zato vsi štirje odpeljali proti Bočni. Brezov-niltu ni bilo do Zagožnarjevega konja in se je nato kmalu poslovil, češ da je mati bolna in mora nakrmiti živino. To je bilo okrog 6. ure. Kot zadnja priča je prišel na vrsto Mekinda Franc, komandir orožniške postaje v Storali. L. 1935. je še bil v Gornjem gradu v službi in dobil zato Brezovnikovo zadevo prvi v roke. Takoj potemj ko so našli obešeno Heleno, Je zaslišal njeno mater in Arniča, ki sta mu objasnila nekatere podrobnosti. Izključila sta vsako možnost samomora in tako je padel sum na Brezovnika in sicer: Brezovnik je imel razmerje s Heleno. Posledica je bila, da je Helena zanosila. Ker je pa Bre-iovnik ni maral, je hotel stvar urediti z njo na samem. Napovedal ji je sestanek	na	24. februarja
in pozneje še na	10. marec. Ni	pa	vedel, da	je
Helena nepismena in da ve za njegova pisma Arnič, ki jih je bral.	.
Orožnik Mekinda je nadalje izpovedal, kako se je oče Brezovnik tiste dni oglasil v njegovi pisarni in ga prosil nasvetov. On je priporočal advokata, a Brezovnik je odvrnil, češ da lahko on več pomaga kot advokat. Obljubil mu je nagrado. Pri tem je Mekindi upadel v besedo Brezovnik ter pojasnil, da je bil te dni zaradi tega dogodka tako zmeden, da	ni vedel, kaj	naj	stori, da	bi
pomagal svojemu	sinu, za katerega	je vedel,	da
ni kaj takega zmožen.
Ob pot 1. je predsednik g. dr. Vidovič Fran zaprisegel priče, nakar je bila razprava prekinjena do treh popoldne.
Popoldanska razprava
Zanimivo je, da pravi prvotna ovadba orožnikov da se je Repičeva obesila sama. Orožnik Latinovič je izpovedal, da ni našel nobenih znakov nasilnosti pri obešenki. Kazenski list Martinov
je bil prazen.
Nato je predsednik nad eno uro bral posamezne izpovedbe prič. Važna je izpoved, da je znano, da je Helena z Arničem zanosila, ker ji je ta nosil stvari, da bi odpravila plod.
Državni tožilec je vztrajal pri obtožnici in predlagal, da se Martinu kazen ne spremeni in da se naj obsodi kot je bil obsojen na prvi razpravi. V 40 minutnem govoru je obtoževal Martina, da je on tisti, na katerega padajo vsi dokazi, da je morilec.
Ob 7. je dobil besedo Martinov zagovornik g. dr. Komavli. 2e takoj v začetku svojega govora je zatrdil, da je obtožnica brez prave podlage. Če pa so kake obtežilne okolnosti, je dokazaijo. po pričah, da so neistinite. Z vso odločnostjo je pobijal verodostojnost prič Dobrovc Ivana, Parta, Arniča in Rečičeve in predlagal oprostilno sodbo.
Brezovnik oproščen
Veliki	senat	se	je ob	10. zvečer umaknil k
posvetovanju, ki	je	trajalo	okrog 20 minut. Ob-
činstvo je s pozornostjo in nestrpnostjo čakalo, ko
Velik gozdni požar pri L!ti|i
Litija, 27. aprila.
Danes okoli 1 popoldne je izbruhnil požar v gozdu banovinskega veleposestva v Ponovičah pri Litiji. Goreti je začelo v takoimenovanem »Rav-barskem grabnu«. Požar_ se je hitro razširil na vse strani,	zlasti	še,	ker je	ab času požara pihal
hud veter.	Okoli	10	ha gozda, ki je bil v zadnjih
letih zasajen s sadikami borovja in smrek, je uničenega, Le s težavo se je litijskim gasilcem, katerim so sc pridružili tudi uslužbenci banov, veleposestva in v bližini se nahajajoči progovni delavci, posrečilo požar omejiti, 6icer bi bila škoda ogromna. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen, ker je začelo goreti razmeroma daleč od proge in je malo verjetna, da bi gozd zažgala iskra iz vlaka. To je v zadnjih 14 dneh že drugi požar v gozdovih Svibna.
se bo pokazal na vratih predsednik okrožnega sodišča g. dr. Vidovič Fran.
Predsednik je prebral oprostilno sodbo: V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. se sodba okrožnega sodišča z dne 6. julija 1935., s katero je bil Martin Brezovnik spoznan za krivega umora Re-pičeve in obsojen na dosmrtno robijo in trajuo izgubo častnih pravic, razveljavi in oprošča obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov.
Po dvorani je zavalovalo veliko veselje, da so ljudje ploskali, zaradi česar je predsednik g. dr. Vidovič dal izprazniti dvorano.
Lep je bil trenutek, ko so se oče, mati, sestra in sin po dolgih letih objeli in poljubili,
Brezovnikovi v naši podružnici
Okrog polnoči so se oglasili v podružnici »Slovenskega doma« v Celju Martin Brezovnik, njegov oče, mati in sestra. Martin je bil izredno dobre volje. Brezovnikov oče pa je kar jokal od samega veselja, da se je vrnil k njemu in da je krivica vsaj malo popravljena. Poročevalec Vašega lista je stavil Martinu več vprašanj, kako se je imel v zaporih v Mariboru. Prvih sedem mesecev je bil Martin v posebni celici. Tu se je tudi spoznal s Kodrom. Prav zanimivo je pripovedoval, da je imel vsaj eno veselje v zaporu, ko je smeh prepevati na koru v jetniški kapelici.
V	celjskih zaporih se je Martin spoznal z Zabu-kovškem. Povedal je, kako se je hotel Zabukov-šek dvakrat obesiti, pa mu je odpovedala vrv. Ker je bilo druge strah pri Zabukovšku, so dali k njemu Martina.
Brezovnikova mati ja povedala, da se že veseli večerov, ko bo zopet lahko mirno spala. Danes so se Brezovnikovi odpeljali v Šmatno ob Dreti. Na vprašanje, kako bo z Arničem in drugimi pričami, je oče izjavil, da bo vse pustil na miru, ker je treba sovražnikom odpuščati.
Kar šest odvetnikov ie opeharil
Maribor, 28. aprila.
Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se zagovarja danes prevejanec, kateremu se je posrečilo to, kar se menda pri nas še ni nikomur — da je namreč opeharil nič manj kot šest mariborskih odvetnikov. Ta mož je Ivan Satler, 45 letni splavar iz Dogoš, ki so ga danes dopoldne prignali k razpravi pazniki tukajšnje moške kaznilnice. Sailer služi v kaznilnici kazen 1 leta in treh mesecev strogega zapara, na katero je bil nedavno obsojen zaradi raznih drugih sleparij.
Satler je bil lansko leto splavar pri splavar-' skera mojstru Engelbertu Figerju, ki je spravljal splave za tvrdke Steiner v Vukovaru, katero zastopa v Mariboru njen poverjenik Viktor Diamant. Dne 34. maja je prišel Satler k Diamantu ter mu je natvezi!, da se je njegov gospodar Figer ponesrečil e splavom pri Ptuju, njega pa pošilja k Diamantu, naj mu izplača 150 din na račun Figerja, ki bo potem ta znesek pri končnem obračunu poravnal. Diamant je Satlerju res verjel ter mu je zahtevani znesek izplačal. Satler pa ee je takoj nata domislil še drugega načina prevare. Sel je k raznim mariborskim odvetnikom ter jim pripovedoval, kako ga je tvrdka Steiner prevarila za njegov zaslužek, ker se je splav, na katerem se je vozil, po nesreči razbit. Prosil je odvetnike, naj pišejo tvrdki Steiner opominjevalna pisma. Ker je nastapal zelo samozavestno ter je navajal večjo vsoto, ki da mu jo tvrdka Steiner dolguje,’ je pr vseh odvetnikih uspel. Obenem jih je naprosil za posojilo na račun zneska, ki ga bodo pri tvrdki Steiner zanj izterjali. Tudi pri tem je mel sreča ter je dobil od šestih odvetnikov lepe vsote denarja kot posojilo. Pri sedmem odvetniku pa se je ujel. Ko je prišel v njegovo pisarno ter mu začel pripovedovati svojo zgodbo, je vstopil v pisarno odvetniški pripravnik nekega drugega odvetnika, pri katerem je Satler nekoliko dni prej dobil na račun svojih terjatev posojilo. Čim je Satler tega pripravnika zagledal, se je prestrašil in pobegnil. Na ta način je prišla njegova prevara na dan, še predno so odvetniki dosbifi od tvrdke Steiner odgovor, da ne dolguje Satlerju ničesar. Satler sedaj svoje podvige priznava. Razprava ob času poročila traja.
športne vesti
Hrvafski klubi izstopajo is Lige. Že včeraj smo poročali, da je zagrebška nogometna pod-zveza pozvala klube iz svojega področja in ostale hrvatake klube, ki sodelujejo v ligaškem tekmovanju, da naj izstopijo. Zaradi lega poziva so se včeraj sestali v Zagrebu vsi ligaški klubi in izdali skupno naslednjo odločitev:
Hrvataki klubi, člani lige, in sicer: Prvi hrvatski športni klub Gradjanski, Hrvatski akademski športni klub, Hrvatski športni klub >Hajduk« (Split) in Hrvaitski športni klub »Slavi ja« (Varaždin). Vei navedeni klnbi so na današnjem sestanku ugotovili, da uprava Jugoslovanske nogometne zveze ni s potrebno reenostjo pristopila k reševanju opravičenih zahtev brvatekih klubov, ki so jih stavili v svojem predlogu o preosnovi nogometnega športa. Nadalje ugotavljajo, da je vodstvo JNZ spet uporabilo siaro metodo zavlačevanja in taktiziranja. Zaradi tega so hrvatski ligaški klubi prišli do prepričanja, da JNZ ni na tem, da se vprašanje »jene preosnove reči y splošno korist nogometnega športa in zato vsi navedeni klubi izjavljajo, da ee po letošnjem končanem ligaškem prvenstvu ne smatrajo več za člane lige.
Tej izjavi se jo pridružila tudi zagrebška Concordia. Tako izjavo pa po našem skromnem mnenju ne bi bilo treba podpisati Concordiji, ki ni član lige, niti varaždinski Slaviji, za katero so že vsi drugi ligaški klubi s hrvate-kimi vred poskrbeli, da ji ne bo treba več sodelovati v tem zanjo tako zoprnem ligaškem tekmovanju.
Nogometna tekma Ljubljana : Zagreb. Po pisanju hrvatskih dnevnikov nadaljuje zagrebška nogometna podzveza 6 sklepanjem nogometnih tekem e svojimi prijatelji. Tako je za 29. junij per-foktuirana medmestna nogometna tok m a med Zagrebom in Ljubljano. Istočasno pa bi v Zagrebu nastopila tudi reprezentanca Osjeka.
Na poziv zagrebške podzveze naj se hrvatski klubi vpišejo v >Hrvatsko športno slogo«, so se takoj javili vsi trije šibeniški športni kiubi Osvit, Radnički š. k. Šibenik in HŠK Hajduk.
Olimpijski iilm v kino Sloga. Dnevne predstave v delavnikih ob 16 in v nedeljo ob 10.30, 15, 17 bodo predvajane v korist ljubljanskega Rdečega križa. Člani in prijatelji Rdečega križa, obiščite naše predstave in si oglejte ta krasni film!
Vremenske poročfio »Sloveaskega doma«
Kraj |	Barometer-sko stanje	Temperatura v O*		3* — « £>	CC C c rt S §A	Veter (smer, jakost)	Pada- vine	
		•A*-* 3 <b *“ t»-	0S , « c « E				B S	vrata j
Ljubljana	7608	20-6	9-0	86	10	0	15	dež
Maribor	159-9	22-4	4-0	70		0	—	—r
Zagreb	761-6	24-0	9-0	8C	c	SEi	—	
Belgrad	762-4	25-0	s-o	6C	0	SE,	—	
Sarajevo	763-5	27-0	6*t	60	0	0	—	—
Vis	762-5	12-0	10-(	90	10	ESE*	2-0	dež
Split	762-/	20-0	131	60	4	SE,		—*
Kumbor	762-i	20-0	n-c	80	3	SE,	—	—»
Rab	761-5	17-0	1K	50	3	SSEj	_	f-9
OuinHifi	—	—	—	—	—	—			
Vremenska napoved: Spremenljivo vreme. Ponekod manjše padavine.
Koledar
Danes, petek, 28. aprila: Pavel o3 Križa. Sobota, 29. aprila: Peter, mučenec.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska c. 48; mr. Tmkoezy, Mestni trg 4; mr. Usrtar, Šelenburgova ul. 7.
Drevi bo ponovitev koncerta Akademskega pevskega zbora v veliki dTorani Union ob 20. — Vstopnice so na razpolago po 15, 10 in 8 din »a univerzi, kjer bo koncertna blagajna poslovala danes samo do 17. nato se preseli v Union. Tu bo odprta od 19 dalje.
V	torek 2. maja bomo imeli v veliki Filharmonični dvorani III. veliki klavirski koncert letošnje sezone. Za svetovno priznanima mojstroma Borov-skem in Orlovam, bo koncertiral ta večer v Ljubljani slavni Poljak, najodličnejši Chopinov interpret Raoul Koczakki. V zadnjih letih bo to tretji njegov koncertni nastop v našem mestu in vselej je zapustil s svojo umetniško igro in odlično interpretacijo neizbrisne vtise. V torek bo igral 12 skladb Friderika Chopina, nekaj lastnih del in celotni Schumanov ciklus Karneval. Vstopnice *o v predprodaji v knjigami Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Referent za vodovodne račune, ki je bil doslej dodeljen mestnemu finančnemu oddelku ter je imel svoje pisarniške prostore v Kresiji. Nabrežje 20. sept., se je 25. aprila preselil v prostore tehničnega odd., odsek za mestni vovod, v Mahrovi hiši na Krekovem tegu št. 10-11. Pojasnila, ki se tičejo zaračunavanja večje porabe vode, vodovodnih navrtalnih računov in zaračunavanje faks na izlivke, se dobo od 26. aprila dalje pri tehničnem odseku mestnega vodovoda v Mahrovi hiši, II. nadstropje.
Prepoved hoje ljudi in psov izve a poti na Gradu. Ko je bilo občinstvo pred kratkim opozorjeno, da po tivolskih nasadih in gozdovih na Rožniškem in šišenskem hribu ni dovoljena hoja ljudi in psov izven poti, je bila izražena želja, naj se to prepove tudi na Gradu. Na njem naj bi se pazilo na sleherno pustošenje, zlasti na ruvanje cvetlic. Predvsem se javnost zgraža na razmere v nasadih na Taboru. Z mestnega poglavarstva smo dobili zatrdilo, da so te pritožbe popolnoma utemeljene, ker so še vedno ljudje brez čuta za lepoto in skrajno brezobzirni, da tudi odrasli in inteligentni ljudje hodijo po tratah in delajo škodo, kakor bi ne videli lepo urejenih poti. Vsa^ naša javnost tudi ve, da otrok na Gradu ni mogoče ukrotiti, če jim odrasli neprestano dajejo slab zgled. Prepoved boje ljudi in psov izven poti velja tudi za Grad in mestna vrtnarija ima tam dva delavca in še paznika. Vsi trije imajo strogo naročilo, naj nadzorujejo ljudi in odganjajo^ razposajeno mladež raz pobočij. Kar se psov tiče, je na Gradu njih pravo zbirališče, zato naj lastniki psov pazijo, da ne bo presenečenj, ko ne bo pomagala nobena pritožba več.
Zbirke Narodnega muzeja bodo počenši s 30. aprilom dalje odprte za splošen brezplačen ogled vsako nedeljo od 10—12 dopoldne.
Ljubljansko gledališče
DRAMA — začetek ob 8 zvečeri Petek, 28. aprila, ob 3 popoldne: »Kaj je resnica?«
Izven. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol.
Sobota, 29. aprila: »Utopljenca«, Premiera. Premierski abonma.
OPERA — začetek ob 8 zvečer:
Petek, 28. aprila: Akademija ljublj. Sokola. Izven. Sobota, 29. aprila: »Štirje grobijani«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol.
Mariborsko gledališče
Petek, 28. aprila: Zaprto.
Sobota. 29. aprila, ob 20: j-Aidac. Red C. Gostovanje ge. Mitrovičeve in Majdičeve. Zadnjič. Nedelja. 30. aprila, ob 20: »Prodana nevestac. Znižane cene.
Prvi slovenski delavski tabor preloten od 7. mafa na h. junij
Zveza združenih delavcev je preložila prireditev svojega prvega slovenskega delavskega tabora, o katerem smo že poročali, na nedeljo, dne
4.	junija. Preložitev so zahtevale nekatere neod-stranljive zapreke, želela pa je to tudi večina podružnic im članstva ZZD, da more to svojo manifestacijo v pripravah do podrobnosti izvesti in ji tako zasigurati popolen uspeh. Zbor delegatov ZZD je preteklo nedeljo odobril načrt in prevzel nalogo, da ga izvede ▼ svojih krajih in okrajih.
Zavedno slovensko delavstvo bo imelo tako letos 4. junija svoj veliki stanovski praznik, da bo Izpričalo svojo strnjenost s katoliškim narodom in z njegovim vodstvom. Zato 4. junija vsak delavec na prvi slovenski delavski tabori
Iz škofje Loke
Opozarjamo občinstvo, ki se namerava udeležiti velikega koncerta Akademskega pevskega zbora is Ljubi jan* v Kranjn v sredo 3. maja ob polti zvečer v^Narodnem domu, naj si vstopnice preskrbi pravočasno. Predprodaja na gimnaziji pri gimnazijskem slugi. Skofjeločani, ne zamudite te prilike! Naslov koncerta, ki ga dirigira Franc** Marolt, je: »Pesem slovenskega preporoda«.
'•JSStfSŠjs
Dragocene slike iz madridskega muce a — v železniškem predoru
Posebni oblastni organi 60 odkrili v nekem železniškem prodoru v bližini Cartagene veliko število slik iz madridskega muzeja »Prado«, kakor tudi nekaj slik iz muzeja v Castelonu della Plana in Valencije, ki so jih republikanci odnesli in jih skrili v železniškem prodoru z namenom, da jih pozneje prodajo v tujino. V Jativi 60 oblasti odkrile štiri tone zlata, srebra in platine v pali-.ah, kakor tudi znatno količino žvepla v skuoni vrednosti 300 milijonov peset. V Alcoju so odkrili znatne količine živega srebra, ki so ga republikanci tam poskrili. V istih krajih bo našli 200 kovčegov, polnih slik starodavnih umetnikov ter mnogo drugih umetniških del, ki imajo veliko vrednost.
Ameriško brodovje plove v Tihi ocean
Brodovje Združenih ameriških držav je začelo prehajati skozi Panamski prekop v Tihi ocean.
V	prekopu je ustavljen ves trgovski promet. Ob nasipih tega prekopa so postavili strojnice. Za takšne varnostne ukrepe so se odločili zdaj prvič v zgodovini.
Norveški prestolonaslednik v Ameriki
Danes dopoldne sta se pripeljala z ladjo »Oslo Floyd« norveški prestolonaslednik in princesa Marta v Newyork. Sprejela ju je velikanska množica, med njimi mnogo Američanov norveškega porekla. Gosta je pozdravil šef protokola zunanjega ministrstva; odpeljal ju je takoj na mestno občino in jima izrekel dobrodošlico. Norveški prestolonaslednik in princesa bosta odprla norveški paviljon na svetovni razstavi, nato bosta pa potovala po Združenih ameriških državah.
Nov letalski rekord
Letalec Fritz Bendel je dosegel na augsbur-škem letališču nov svetovni hitrostni rekord 755-110 kilometrov na uro. Prejšnji rekord je znašal 746 kilometrov na uro.
Programi Radio Ljubljana
Petek, 28. aprila: U Šolska ura: Kdo je naš naj. večji sovražnik, razgovor otrok (vodi g. M. Zor) — 12 Odmevi iz naših krajev (plošče) — 13.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.30 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Napovedi — 18 Zenska ura: Hotelirstvo - nov poklic sodobne žene (gdč. Anica Polak) — 18.30 Za oddih (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. St. Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Rojstni dan Nj. kr. Vis. kneza namestnika — 19.50 Efektna loterija za gasilski kongres (g. Dolinar Jože) — 20 Koncert. Solistka gdč. Sonja Ivančič, sprmlja Radij, orkester, dirigira D. M. Šijanec — 21.15 Citraški trio »Vesna« — 22 Napovedi, poročila — 22.15 AngleSke plošče — 22.50 Esperautsko predavanje o kongresu Kristusa Kralja.
Sobota, 29. aprila: 12 Plošča za ploščo — pisana zmes, godba vesela in pesmice vires — 12.45 Poročila
— 13 Napovedi — 13.20 Plošča za ploščo — pisana zmes,
§<>db,i vesela in pesmice vmes — 14 Napovedi — 17 troska ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Hol-gerson popotoval z divjimi gosmi. Povest v nadalje, vanjih. b) Dogodivščine Maky-mišk (članice Nar. sled.)
— 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust, igra Radij, orkester — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Srbski velikaši v Sedmo-srraški (dr. Jovan Radonič, Bgd) — 19 50 Pevski zbor praških učiteljev (plošče) — 22 O zunanji politiki (g. ured. dr. Al. Kuhar) — 20.20 J. Vomber^ar: Muhasti Amor, vesela igra iz življenja Jaka Smodlaka in njegovih. Izvajajo člani radij, igral, družine, vodi inž. Pengov — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dober konec, igra Radijski orkester.
Drugi programi
Petek, 28. aprila: Belgrad: 20.40 Simf. konc. — Zagreb: 20 Kom. gl., 20.30 Igra, 21 Dugamove skladbe. — Bratislava: 20 Igra, 21 Ork. konc. — Sofija 19.30 Masse-notova opera oManoru. — Varšavar 19 Zab. g]„ 21.15 Filh. konc. — Budimpešta: 19.30 Opera, 23 Cig. ork. — Trst-Milan: 31 Igra 21.Si Violončelo. — Rim-Bari: 21 Giordanova opera »Fedora«. — Florenca: 21 Simfonični koncert. — Kiinigsberg: 20.15 Simf. konc. — Koln: 10 Ork. konc. — Frankfurt: 20.15 Romnmtična glasba. — Stuttgart: 19 Wagnerjeva opera -V alki ra*. — Mona-kovo: 20.16 Italijansko.nemški operni večer. — Bero-munster: 20.30 Opera, 21.55 Dunajska glasba. — Strasbourg: 20.15 Opera.
Sobota, 29. aprila: Belgrad: 20 Narodne pesmi, 21 Zab. konc., 22.15 Saksofon, 22.25 Plesna gl. — Zagreb: 20 Vok. konc. — 20.30 Klavir, 21 Zab. gl. — Sofija: 10.30 Godalni kvartet, 20 Vok. konc., 20.55 Lahka gl. — Bratislava: 19.30 Slovaške narodne, 20.15 Pisan večer, 22 Plesna gl. — Varšava: 19.15 Zab. gl., 21 Zbor in orkester. — Budimpešta: 20.10 Vesel v*čer, 22 Klavir, 23 Ork. konc. — Trst-Milan: 21 Opera »Kralj Lear«. — Nemške postaje,- 20.10 Različni zabavni programi, --Strasbourg: 20.30 Orkester in zbor.
Kako je torej z Nemci pri nas
Nemško časopisje želi, da bi se Nemcem pri nas prav tako godilo, kakor se godi Slovencem na Koroškem
V dneh kot so sedanji, ko se svet tako rad vznemirja, da se, ce ne gre drugače, celo sam po nepotrebnem razburja, morda le ne bo odveč, če se dotaknemo vprašanja Nemcev pri nae in navedemo nekaij uradnih številk o tem, koliko je prav za prav Nemcev pri nas, oziroma koliko jih je balo vsaj pred nekaj leti. Opirati ee moremo pri tem le na ljudsko štetje iz leta 1931, ki dosti drugačnega izida pač ni dalo, kot bi ga današnje ljudsko štetje. Za nas bi bil izid tega sedanjega ljudskega štetja še mnogo ugodnejši kot je bil takrat.
Po ljudskem štetju iz leta 1931 je bilo v dravski banovini 1,101.815 Slovencev in 25.054 Nemcev — jugoslovanskih državljanov. Nemoi so tedaj predstavljali torej komaj 2.19% celotnega prebivalstva v Sloveniji. Raztreseini so po mestih, kjer delajo kot trgovci ali opravljajo svobodne (X>klice. Le v Kočevju in po nekaterih vaseh v ljutomerskem okraju, kakor na primer v Apačah, so nastanjeni kompaktno in ee bavijo s kmetijstvom. Najstarejše nemško naselje je v Kočevju. Nemce so tu naselili iz Bavarske in drugih jugozahodnih nemških pokrajin ortenburški grofje v 14. stoletju. Po ljudskem štetju iz leta 1931 je v kočevskem okraju 8.665 Nemcev. Od teh je po najnovejših ugotovitvah 5600 iz čistih nemških zakonov, dočim izhaja ostalih 300 iz mešanih zakonov.
V Mariboru živi po podatkih iz 1931 leta 2040 Nemcev, ki so jugoslovanski državljani, t. j. 6.16% celotnega mariborskega prebivalstva, ki ga je bilo omenjenega leta 33.131. V Ljubljani je bilo tedaj 1326 Nemcev (2.22% celotnega prebivalstva), v Ptuju 283 in v CeDju 359.
V prvi vrsti je treba poudariti, 3a je število Nemcev v Sloveniji začelo padati že začasa avstro-ogrske monarhije, torej celo v času, ko je bila vsa upravna oblast v nemških rokah.
Leta 1910 je znašalo število Slovencev v tedanji Sloveniji (na Kranjskem, Štajerskem, Goriškem in v Istri) 1,252.940. Nemcev pa je bilo tedaj v teh kraljih 116.520. Če odbijemo od tega števila Nemce, ki so padli zaradi priključitve Julijske Krajine pod Italijo, nam ostane vsega skupaj le 87.304 Nemcev, ki so leta 1910 živeli na ozemlju današnje dravske banovine.
Po avstrijskem ljudskem Štetju Iz leta 1910 je bilo v eaimi Kranjski 27.915 Nemcev, dočim jih je bilo leta 1900 še 28.177. Število Nemcev v bivši Kranjski je stalno padalo. Edino v štajerskih mestih, v Mariboru, Ptuiju in Celju, se je število Nemcev povečalo, in to zaradi sistematske kolonizacijske politike, ki je podpirala in pospeševala naseljevanje Nemcev, da hi ee na ta način zgradila živa pot na Jadran... V manjših krajih je število Nemcev padalo postopno. Na Vranskem je bilo na primer 1880 leta 52 Nemcev, 1890 leta 48, 1900 leta 32, 1910 pa samo še 12. Središče ob
Dravi je imelo v istih letih 21, 17, 9 in nazadnje samo še 4 Nemce.
Po ustanovitvi Jugoslavije, ko je avstrijska kolonizacijska politika izgubila tla in ko je dobilo oblast v roke ljudstvo samo — če se smemo tako izraziti — je odpadlo vsaj ono, kar je umetno ustvarjala avstro - ogrska politika v tem oziru. Nemški uradniki, vojaki, profesorji in drugi intelektualci, ki niso imeli zaslombe pri ljudstvu, so odšli, čtevilo Nemcev v dravski banovini je leta 1921 padlo na 41.362. Ta čisto naravni pojav ee je ponavljal tudi v naslednjih letih, tako da je bilo leta 1931 v Sloveniji samo še 25.054 Nemcev, danes pa jih je prav gotovo še dosti manj, čeprav Nemci po tujem časopisju zagotavljajo, da ima/J v Sloveniji nad 30.000 sonarodnjakov.
Julijska Krajina nam nudi še prav posebno lep primer, kako je nemško prebivalstvo skoraj popolnoma izginilo, ko je prenehala avetro-ogrska oblast. Leta 1910 je bilo v goriški in gradiščanski Ietri (torej brez Trbiža, ki je pripadel leta 1918 Italiji) 29.077 Nemcev, danes pa je v vsej Julijski Krajini po italijanskih statističnih podatkih samo še 4185 Nemcev, in še ti se drže samo v Trbižu in bližnji okolici.
Ce v zadnjih časih hočejo slovensko javnost prepričati, kako zelo mnogo je Nemcev pri nas, je za to treba iskati vzroka drugod, namreč v dogodkih, ki zadnje čase toliko razburjajo, čeprav po nepotrebnem, tudi slovensko javnoet.
Predlog, ki ga od srca radi sprejmemo
Pri tej priliki tudi morda ne bo odveč, ce objavimo članek, ki ga je prinesla pred kratkim graška »Tagespost« pod naslovom »Nemška narodnostna politika«. V tem svojem članku pisec razglablja o manjšinski politiki Jugoslavije. Med drugim ugotavlja tudi to, da gradiščanski Hrvatje žive z Nemci v tovariških odnošajih. List izraža tudi upanije, da so Nemci v Jugoslaviji prav tako zadovoljni. »Mi smo žalibog,< tako nadaljuje omenjeni list, »še daleč od prepričanja, da so Nemci v Jugoslaviji zadovoljni, čeprav so se razmere v zadnjem času v primerjavi s prejšnjimi v mnogo-čem zboljšale.« List. naglasa dalje, da vprašanje nemške manjšine v Jugoslaviji še daleč ni rešeno ter izraža željo, da bi se rešilo v duhn, v kakršnem je bilo rešeno vprašanje slovenske manjšine na Koroškem in na Gradiščanskem, kjer bivajo Hrvatje.
To je na vsak način za nas silno ugoden predlog, ki ga stavlja graška »Tagespost«. Vprašanje je samo, če bodo ta predlog sprejeli tndi Nemci, ki žive pri nas. Ti Nemci so že zdavnaj dobili mnogo več, kot pa imajo Slovcnci na Ko-roškom in v danes nemškem delu Štajerske.
Prizor z zadnje parade pred generalom Francom v Sevilli. Udeležilo se je je 70.000 vojakov iz
južne Francove armade.
Družba »Warncr Brothers« je izdelala veličastno filmsko epopejo, ki nam prikaže grozote vojne vihre, strahotnost razdejanja in silovitost strasti, ki 60 bile vrgle na delo z namenom, da uničijo vse, kar se jim postavi po robu. Pred našimi očmi se vrste prizori, ki predstavljajo mogočno vizijo pred nedavnim minulih mračnih dni, k« se je zemlja kopala v krvi, dušila v dimu, drhtela v joku, pretresljivo doživetje časa, v katerem so ljudje vstajali od plugov, 6e dvigali izza stolov v delavnicah in učilnicah ter z blazno divjostjo vihrali drug nad drugega — narodi nad narode, ljudstva nad ljudstva. Tcjpovi grme, bliski parajo nebo, dim 6e vali čez pogorišča, človeški bes zadaja tisočere rane. Mračna, obupna je ta slika, grozoten dokument in od sile zgovoren 6va-rilec pred nepremišljenim tveganjem novega pada V6em pastirjem narodov v teh mrzlično nervoznih časih, ko se roke, ki so pridno gradile družini in rodu v korist spet začenjajo krčili v pesti... Film »Poslednja zapoved« nam oživi dneve ob koncu pretekle svetovne vojne v vsej njihovi pretresljivi veličini. Toda neka osnovna melodija 6e vedno znova spet poraja v vsem vojnem mlamolu: drhte, pa z vedno večjim pogumom se oglaša melodija bratstva in medsebojnega spoštovanja, bratstva in ljubezni med narodi. Vztrajno se vrača, dokler v naših dušah ne oživi trdne vere, da to bratstvo ni samo bežna iluzija, ampak stvarnost, ki jo utegne oživiti že bližnja bodočnost.
Hitlerjeva zabava v prostem času.
Naročajte In širite »Slovenski dom« l
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■m
V torek 2. maja
bomo začeli v našem listu prinašati filmski ilustrirani roman
jPoslednfa zapoved1
Kakšna je dejanska vojna sila Rusije
Pod tem naslovom je pariški tednik »Gringoire« priobčil zanimiv in stvaren strokovnjaški članek generala T... Pod to kratico se skriva ena vodilnih osebnosti francoske vojske, ki ima svoje podatke iz prvih virov. Članek se glasi:
Dogodki zadnjega časa so izredno ugodni za Stalinovo vlado. Vsako.krat kadar tako imenovane omikane države dobe nove razloge, da 6e obrnejo od slovitega »sovjetskega izkustva«, že pridejo kaki drugi razlogi, ki nekatere teh držav silijo, da se morajo približati Sovjetski Rusiji kljub njenemu zoprnemu političnemu redu. V nujni nevarnosti ne more biti nihče izbirčen glede edine pomoči ali edinega zavetišča, ki sta mu dana na razpolago.
Tako so se pred kratkim sporazumele zaradi zunanje sile, 6 Sovjeti: Nemčija, Turčija in Kitajska v težavnih urah s vole zgodovine. Danes vstaja pred Anglijo in Francijo vprašanje o vojaški zvezi s Sovjetsko Rusijo zaradi napadalnega šir-:enja nemške moči, ki neposredno ogra-ža Poljsko, Romunijo in balkanske države.
V6e države, katerim grozi ta pritisk prej ali slej, so se že zdaj sposobne braniti. Treba pa je, da svoje obrambne napore združijo in si pridobe še zaveznikov zunaj, V zvezi s tem je važno vedeti, koliko je vredna za te države da' nes morebitna pomoč Sovjetske Rusije kakšne so današnje vojaške možnosti in sposobnosti te sile.
Znano je, da goje Poljska, Romunija in Jugoslavija nepremagljivo nezaupanje do Rusije, ta 6e pravi, do ljudi, ki ji vladajo. Prvi dve sta neposredni sosedi Rusije in nočeta ničesar slišati o kaki »pomoči«, ki bi omogočala rdeči vojski navzočnost na poljskem in romunskem ozemlju. In res, kdo ve, ali bi se bila ta vojska pripravljena umakniti, kadar bi splošna evropska zveza premagala Nemčijo? Zaradi tega 6ta morali posredovati Francija in Anglija, da bi Poljska in Romunija bili pripravljeni sprejeti sovjetska pomoč, ki pa bi mogla biti samo v materialu in v gospodarskih dajatvah.
Toda naj o prednostih in pomanjkljivostih sodelovanja Rusije pri evropski obrambni zvezi proti nemškemu navalu razpravljajo državniki, politiki in diplomati. Mi bomo tu pretresli samo glavne podatke o ruski vojni sili, z njenimi močmi in njenimi pomanjkljivostmi.
To vprašanje ni novo. V Evropi in Ameriki je izšlo nešteto bolj ali manj resnih del o Sovjetski Rusiji kot vojaški sili. Toda zaradi dnevnih političnih predsodkov se pogosto dogaja, da pisci teh študij preradi podčrtavajo tisto, kar potrjuje njihove trditve. Ena in druga stran prodajata svoje prikaze kat neizpodbitne resnice, ne da bi jih bilo mogoče skupno, strnjeno in smotrno pregledati.
Človeška in tvarna sila Rusije,
Sovjetska Rusija obsega šestino sveta. Šteje 170 milijonov prebivalcev. Torej je skoraj neizčrpljiva zaloga ljudi. Razen tega je neizmerno bogata v surovinah. Lahko postavi na noge najštevilnejšo vojsko na svetu, Vse to vemo.
To,da vse to nam prav veliko ne pomaga: Kitajska je 6 svojimi 400 milijoni ljudi, s svojimi še obsežnejšimi človeškimi in tvarnimi viri močnejša od Rusije, pa jo maloštevilna, toda dobro oskrbljena, pa disciplinirana in poveljevana japonska ekspedicijska armada že nad 2 leti premaguje in tolče po vseh pravilih. Skrivnost moči torej ni v velikih statističnih — številkah.
Z druge strani vemo, da je Sovjetska Rusija zelo siromašna glede prevoznih možnosti. Se bolj kakor vozil ji manjka vojaških voditeljev in izurjenih čet. To drži. Notranje je spodjedena po nasprotju ki loči prebivalstvo od vlade. Tega noben pameten človek več ne taji.
Ali je potem takem treba sklepati — kakor ta trdijo nekateri — da je njena vojna sila ničeva in da je treba pričakovati popolnega zloma takoj na dan po napovedi vojne ali pa nekaj dni po začetku vojne, ki bi ne bila napovedana? To bi bila prazna trditev. Ruska preteklost, v kateri takih slabosti ni nikdar manjkalo, kaže da te države nikdar ne gre omalovaževati, celo tedaj ne, kadar je vrednost njenih ljudi in materiala res dvomljiva.
Treba se je torej potruditi, da spoznamo najprej, koliko so vredna posamezna ocenjevanja. Iz tega 6e nam potem skoraj samo po sebi pokaže pravilni sklep.
Številčno stanje ruske vojske v miru
in ▼ vojni:
Aktivna rdeča vojska šteje 1,300.000 mož, odkar so starost za vpoklic v vojsko znižali na 19. leto. Nekdanja ruska carska vojska je v mirnem stanju štela
1,460.000	mož, toda je bilo število prebivalstva v Rusiji znatno manjše.
Ruska vojska predstavlja spojitev 61-stema stalne armade s sistemom milice. Stalna vojska obsega v tej združitvi 77 odstotkov vseh čet, milica pa 23 odstotkov.
Ob vojni bi Rusija mogla poklicati pod orožje 11 do 12 milijonov mož, kakor trdijo, Toda »mož« še ne pomeni vedno in nujno tudi »vojakov«. Če preštejemo izurjene rezerviste, bi znašalo celotno število mož, uporabljivih za vojsko, približno samo 6 milijonov. Torej je pri vsakem ocenjevanju pametno, da se držimo te številke, ki ni ne pretirana in še manj preskromna.
Vojna sila carske Rusije.
Tu je treba poklicati v spomin, da carska Rusija med svetovno vojno ni mogla mobilizirati več kakor kakih 8 milijonov mož od celotnega števila 20 milijonov za vojsko sposobnih ljudi. Ni mogla izkoristiti teh 6vojih človeških zalog, ker ji je manjkalo materiala in ker ljudje niso bili izurjeni za službo. Razen tega je bilo pred začetkom boljševiške revolucije, preden «o komunisti vrgli v vojsko geslo o dezertiranju v množicah, okoli 2 milijona vojaških beguncev, kakor poroča general Verhovskij, vojni minister v vladi Kercnskega.
Danes cenijo število enega vojaškega letnika v Rusiji na 1,200000 mož. Od tega je treba odšteti kakih 300.000 nesposobnih ali oproščenih. Od ostalih 900-tisoč jih komaj polovico pokličejo v redno vojsko, drugi pa gredo v milico, kjer dobe le prav površno vojaško izobrazbo.
Vojaška služba
je različna po vrstah orožja: dve leti traja v pehoti, tri leta v konjenici in v letalstvu, štiri leta v mornarici. V milici
urijo obveznike od treh do osem mesecev, a je še ta čas razdeljen na pet let. Posebna vzgoja in poseben red veljata za bojne oddelke komunistične stranke in za GPU. Te oborožene skupine nosijo naslov »Oddelki za določene namene«.
Celotna sovjetska vojska obsega v miru kakih 130 divizij: sto pehotnih, 30 konjeniških. Razen tega še motoriziranih zborov, od katerih šteje vsak po dve brigadi bajnih voz ter brigado motorizirane pehote. Posebne formacije so določene za varstvo meja ter sloviti policijski oddelki.
Dve kopni diviziji v Kubanu in na severnem Kavkazu so po letu 1936 spremenili v kozaški diviziji.
Ob vojni bi se tem divizijam pridružilo 80 nadaljnih divizij. Več podrobnosti bi škodilo preglednosti tega prikaza. Zaradi tega je treba tudi posebej obravnavati sovjetsko mornarico in letalstvo, kar bomo storili pozneje.
»Osoaviahim«
Ne smemo pa zamolčati vloge »Osoa-viahim«, napol vajaške organizacije, o kateri trdijo, da šteje dvanajst milijonov baje prostovoljnih članov, katere boljše ali slabše uri v obrambi pred plinskimi napadi in pred napadi iz zraka, v nošnji plinskih mask, alarmih pred letalskimi napadi, v streljanju, v padanju, skrbi za pripravljajno vojaško vzgojo in za izpopolnjevanje po odsluženem roku v vojski ali v milici. Vloga te organizacije in njene številke bi bile res mogočne, če bi sovjetski tisk sam ne razkrival poraznih pomanjkljivosti in jih najostreje ne obsojal (glej »Izvestja« zadnjih let).
(Dalje prih.)
vSilov«nski (lom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica G/HI. Telefon 4001 do 4A0S. TTnrava: Konitarieva "lica 6.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. — Izdajatelj inž. Jože Sodja. Urednik: Mirko Javornik