Poštnina plačana v gotovini
Ste*. 116.	V	Ljubljani,	ponedeljek	22.	maja	1939.	Leto	IV
Dom Franceta Prešerna -last vsega slovenskega naroda
Pri današnji prelepi slovesnosti v Vrbi je odbor za odkup in obnovitev Prešernovega doma izročil pesnikovo rojstno hišo banu dr. Natlačenu kot najvišjemu zastopniku slovenskega ljudstva v varstvo
Ban dr. Natlačen govori ob prevzemu Prešernove hiše:
Prešernov dom - dom vsega slovenskega naroda
bomo tak govorili v Emoni, ko žlobodrali so tam v Babiloni, ko bil jim Bor je govorico zmedel!«...
Vsi poznejši rodovi do današnjih dni so hodili za Prešernovimi vzori in poživljali slovensko narodno zavest. Tako Prešernovih klicev o slovenstvu in svobodi njegov rod ne bo pozabil nikdar. Prešeren je slovenski klicar za večno, njegove zasluge za naš obstoj so vekovite.
France Prešeren, danes te spet poslušamo in odgovarjamo tvojim klicem. Draga nam je naša mila, čista slovenska govorica, nad vse draga naša svoboda. Prebudili smo se it občutka majhnosti, zavest nam govori, da je slovenska zgodovina častno napisana, ker je zgodovina velikega in dolgega odpora nasproti nadmočni sili. Vemo, da je kmečka hiša steber naroda, ki s svojo priklenje-nostjo na grudo vzdrži tudi stoletne pritiske in ohrani zvestobo izročilom očetov ter daje najboljše sinove v službo svojemu narodu. V nas je Prešernova vera, da je slovenstvo prvobitna vrednota, ki na njo naslanjamo ljubezen do svoje jugoslovanske države in do jugoslovanskih in slovanskih bratov.
Ti pa, preprosta domačija, ki si gledala prvi smehljaj, prvo stezanje ročic za materjo, prve ko-' rake	'kliear,ia,	si	nam	prva	in	najdražja od
vseh hiš, kjer Slovenci žive. Danes prenehaš biti dom le ene družine, od danes boš dom vsega naroda. Pa ne le dom. svetišče nam boš, kjer naj kraljuje Prešernov duh in bodri nas vse, zlasti pa našo mladino v ljubezni in zvestobi do slovenskega naroda in slovenskega jezika.
S ponosom te sprejemam v last slovenske banovine in želim leto: Tisočletja naj k tebi romajo Slovenci, tisočletja naj nad teboj bdi in te varuje močna Jugoslavija, tisočletja naj iz tebe veje plemeniti duh tvojega slavnega sina, glasnika slovenstva — Franceta Prešerna!
¥
"Za banom je spregovoril v imenu domačinov brezniški župnik, koroški rojak dr. Arnejc, ki je veličal Prešerna kot prebujevalea, kot apostola resnice, kot pesnika narodnega ponosa in človeških bolečin. Igralec Levar je nato mogočno deklamiral Prešernovo Zdravico. Njene besede so ta dan in te čase dobivale še posebno veljavo in posebno globokost. Na koncu je godba »Stol« zaigrala himno >Hej Slovenci«, ki jo je vsa množica poslušala odkritih glav, nakar se je ljudstvo začelo razhajati. Vsakdo je odhajal s prepričanjem, da tako pomembnega in tako lepega slovenskega slavja še ni doživei.
Ob navzočnosti prometnega ministra dr. Spaha, drugih odličnikov in tisočev belokranjskega ljudstva
Delo za zvezo Slovenije z morjem se je začelo
dr. Marku Natlačenu in mu izročil ključe obnovljenega Ribičevega doma z izjavo, da prehaja z današnjim dnem ta hiša v last vseh Slovencev v Jugoslaviji in tistih, ki so izven nje in po vsem svetu. Goreča želja odbora ob tej izročitvi je, da bi bila Prešernova hiša še zlasti Slovencem izven Jugoslavije zgovorna priča o naši kulturni skupnosti preko političnih mej, nam, ki živimo v svobodi pa bodrilo za nadaljne narodno delo.
Ban dr. Marko Natlačen je prevzel ključ z narodnim trakom in potem imel naslednji govor:
Ljubljana, 21. maja.
Vrba, »srečna, draga vas domača« pesnika Franceta Prešerna, je bila danes prizorišče dogodka, kakršnega slovenska narodna in kulturna zgodovina nima zapisanega: danes je bil v last slovenskega naroda, v varstvo in hrambo za bodoče rodove izročen rojstni dom največjega slovenskega umetnika. Slovenska mladina vseh let in vseh šol, od vseh vetrov je s svojimi beliči omogočila to dejanje, za katero je dal zamisel ožji Prešernov rojak, pisatelj Finžgar. Predsednik odbora za odkup in prenovitev Prešernovega rojstnega doma, je banu Slovenije, kot najvišjemu uradnemu zastopniku slovenskega ljudstva, izročil ključe pesnikovega doma.
Slovesnost, ki bi se bila razvila v široko slavje narodne in kulturne zavesti, je zavrlo vreme v toliko, da ni bilo število udeležencev, ki so prišli v Vrbo častit slovenskega genija, slovensko besedo in slovensko vero, ogromno, toda vseeno jih je bila lepa množica in vsakdo izmed nje se je vrnil v svoj kraj kot glasnik in pričevalec tistega, kar se mu je obudilo danes ob slavju pred Prešernovim domom in v njem.
Vrba je bila za ta dan vsa v mlajih, vsa^ v naših zastavah, v vencih in slovesnem razpoloženju. Ves ta konec Gorenjske se je s ponosom zbral najprej ob cerkvi sv. Marka, kjer je mašo bral in o duhovnem; pomenu narodnega slavja govoril s svojo kleno, klesano besedo pisatelj in župnik Franc Finžgar. Pri maši je prepeval slovenski pevski kvintet. Po službi božji se je ljudstvo in ugledni gostje, ki so prišli iz Ljubljane in od drugod, zgrnilo med vrtovi do obnovljene Prešernove domačije, trdne gorenjske kmečke hiše, ki stoji po zaslugi mojstra Plečnika tu v prvotni, pristni podobi kot znamenje naše zasidranosti v to sveto zemljo kot znamenje naše zavesti in zvestobe.
Slovesnost so počastili s svojo navzočnostjo med drugimi ban dr. Marko Natlačen, bodoči skrbnik Prešernovega doma, rektor dr. Rado Kušej, zastopnik Slovenske Akademije profesor dr, Kidrič, akademik pesnik Oton Župančič, akademik in pisatelj F. Finžgar, predsednik Pisateljskega društva prof. Koblar, številni vseučiliški profesorji, zastopniki Slovenske Matice, zastopniki našega gledališča, Pen kluba, ter številnih drugih kulturnih, narodnih in gospodarskih ustanov, zastopstvo Slovenskih fantov in deklet ter Sokolov v kroju, gasilci, razna domača društva itd.
Točno ob 11. se je začel uradni del slovesnosti, k? ga je prenašala tudi ljubljanska oddajna postaja. Slovenski pevski kvintet je zapel Adamičevo »Zdravico« slovenski zemlji, nato je mojster naše drame Levar s prelepim zanosom povedal Prešernov genljivi sonet o Vrbi, »srečni, dragi domači vasi«, v katerem je pesnik zapisal svoje hrepenenje po domu in domačem miru. Nato je na predzidek pred hišnimi vrati stopil pesnik Oton Župančič, za Prešernom največji mojster slovenske besede in v možatem govoru izvajal med drugim:
Pesnik Oton Župančič govori o Prešernu
Današnji praznik je praznik kmečke hiSe, slovenskega duha in slovenske mladine. Govoril je nato o Vrbi, kjer je potekala Prešernova mladost, kjer je tekla pesnikova zibelka in kjer je Prešeren začel izgovarjati slovensko besedo. Rastel je v območju kremenite gorenjske govorice, slovenskega jezika, ki mu je odprl vse svoje registre.
V	tem svojem kremenitem domačem jeziku je izrazil vsa čustva domačega človeka.
Prešeren je ▼ svoji poeziji dal izraza oni pesmi, * katero imamo pravico stopiti pred širni svet. Ona je pravo slovensko srce, izraz strasti, čustva, trpljenja in ljubezni. Primerjal je nato Prešerna b Trubarjem ter dejal, da je Trubar ustvarjal iz svojega razuma in iz svoje izobrazbe, kakor bi mogel ustvarjati tndi še kdo drugi. Prešeren pa je rastel iz svojega genija in je v tem nenadkriljiv. Prešeren ni iskal svoje lastne sreče v pesmih, pač pa je postal glasnik svojega naroda. Ril je več kot glasnik svojega srca, bil je glasnik naroda.
Predsednik obnovitvenega odbora dr. Kušej izroča banu ključe
Za pesnikom Župančičem je govoril predsednik odbora za odkup Prešernove hiše, rektor dr. Rado Kušej, ki je v začetku navedel najnovejšo, lansko nemško oceno Prešernovega dela, ki pravi, da je Prešeren ostal kot lirik nedosežen in zavzema v svetovni književnosti častno mesto. V
Francosko-angleško-ruska pogafanfa v Ženevi
Ženeva, 21. maja Angleški zunanji minister Halifax jo dospel v Ženevo, kjer se bo udeležil seje Sveta ZN. Pri včerajšnjih razgovorih, ki jih je imel s francoskimi državniki v Parizu, so se sporazumeli o dopdali za posvetovanja med angleški min francoskim zunanjim ministrom in sovjetskim zastopnikom Majskim jutri in pojutrišnjem v Ženevi. Zdi se, da je francoska vlada pri tej priliki izdelala posredovalni predlog za sporazum mod Anglijo in Sovjetsko Rusijo._ V okolici angleškega zunanjega ministra izražajo prepričanje, da bo do tega sporazuma prišlo, vendar mora angleška vlada prej vedeti za mišljenje Romunije in Poljske, ki ne moreta sovjetskega sodelovanja v angleško francoski obrambni zvezi sprejeti v kakršnikoli obliki, marveč samo v taki, kd bi ne prinašala za njiju nevarnosti od ruske •trami.
nadaljevanju govora je dejal, da smo zaradi neminljive lepote Prešernove pesmi dolžni ohraniti pesnikovo rojstno hišo tako, kakršna je bila, ko je v njej zagledal luč sveta. Izrazil je priznanje pisatelju Finžgarju, ki je to misel sprožil in jo z neizmernim trudom uresničil. Sprememba Prešernovega doma v pesnikov muzej za bodoče slovenske rodove je njegova zasluga. Zahvalil se je slovenskim šolarjem, ki so s svojimi skromnimi denarci Finžgarjevo misel uresničili, in vsem drugim darovalcem. Nato pa se je obrnil k banu
Gospod rektor I Spoštovana gospoda!
Slovenska mladina vrača danes Francetu Prešernu njegov rojstni dom, »hišo njegovega očeta«, iz katere ga je bila nekoč »speljala uka žeja, golj’fiva kača«.
Gotovo ni slučajno, da se je naše razumevanje za Prešernovo veličino poglobilo prav sedaj, da je prav sedaj vznikla v nas znova zavest hvaležnosti in da prav sedaj preprosti kmečki dom spreminjamo v narodno svetišče. Čas, ki ga preživljamo, nas je zbudil iz brezskrbne lagodnosti, ki nas je vanjo zažibala povojna doba. Zadnja resna leta so nam spet bolj obrnila pogled v naše slovensko bistvo in nam vse določneje kažejo, česa nam je predvsem treba. Spričo dogodkov po svetu še bolj jasno vstaja pred nami važnost globoke narodne zavesti in trdne narodne skupnosti. In spet nam v vsej gloriji sije Prešernov genij, ki je v čudežno lepih pesnitvah poveličal slovenstvo in slovenski jezik povzdignil na raven kulturnih jezikov.
Kar pa nam v današnjih časih Prešerna posebno približuje, to je njegova nepremakljiva zasidranost v slovenskih tleh in nad vse zvišena ljubezen do slovenske domovine. »Ljubezen domačijo noben naj vam no vsmjrti strup!«
Do Prešerna se je slovenstvo le počasi prebujalo. Ob njegovih vnetih klicih pa se je naglo predramilo. Ob njegovih zvokih se je slovenski narod začel samega sebe krepkeje zavedati. Prešeren mu je postavil visoke cilje: »Prost kot je bil očakov, naprej naj bo Slovencem dom!« Visoko je dvignil prapor svobode, da je sijala po vsem slovanskem svetu. »Največ sveta otrokom sliši Slave!« Kazal je moč edinosti, »da bi nam srca vnel za čast dežele, med nami potolažil razprtije in spet zedinil rod Slovenšč’ne cele«. A pri tem je bil oznanjevalec »ljubezni, vere in miru in sprave«. »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan«.
Prešernova narodna zavest, ki je bila trdno zakoreninjena v tejle gorenjski domačiji, je bila tako obilna in močna, da se je raztezala na ves slovanski svet. Vendar pa se je Prešeren odločno uprl, ko je ilirizem posegel v zdrave temelje slo-venstva in hotel, zaradi občutka majhnosti, ob pogrešanju slavne in junaške zgodovine, zmaličiti naš materni jezik in zvariti umetni »ilirski« književni jezik. Čutil je, da bi odtujevanje od narodnega jezika zmanjšalo slovensko odpornost in bi nas na naših narodnostnih mejah zadela usoda polabskih Slovanov. Zato je s posmehom zavrnil Vraza in njegove: »Ne bod'mo šalobarde!... Saj
Črnomelj, 21. maja.
Zveza Slovenije z morjem! To je bila zamisel, ki se je sprožila kmalu potem, ko je bila naša ožja domavina po določilih mirovnih pogodb odrezana od svojega naravnega izhodišča na morje. Treba je bilo najti novo pot, novo okno Slovenije na morje. Vsa slavenska javnost, zlasti pa gospodarstveniki, so pozdravljali načrte, ki so se pojavljali od različnih strani in predlagali zdaj to zdaj drugo zvezo, ki naj bi skrajšala pot izvozu slovenskega blaga v tujino. Vsi načrti so si bili edini v tean, da je treba ustvariti novo železniška zvezo od Črnomlja ali Kočevja do proge Zagreb—Sušak. Dolge razprave so bile potrebne, da »e je končno izkristaliziral ustrezen načrt, ki je upošteval ne 6amo prednosti, katerih naj bi bila deležna slovenska gospodarska središča, temveč tudi Bela Krajina, ki zaradi slabih prometnih zvez V6e doslej ni bila pritegnjena v območje živahnega gospodarskega življenja in tako ni mogla v splošnem napredku tekmovati z ostalimi slovenskimi pokrajinami kljub bogastvu, ki bi ga lahka prodajala drugim. Nepri-kladne prometne zveze so bile tudi vzrok, da se kulturne vezi med slovensko prestolnico in prelepo Belo Krajino niso mogle tako krepiti in razvijati, k?kor bi bila potrebno. Tujski promet, ki prinaša ostalim krajem tako lepe dohodke, je Belo Krajino pustil skoraj popolnoma ob strani.
Daneg je bila zasajena prva lopata v zemlja kot znak za začetek del za novo progo od Črnomlja do Vrbovškega, torej nove tolikanj željene zveze Slovenije z morjem. Današnij dan ni samo praznik slovenskega gospodarstva, temveč v prvi vrsti
tudi praznik Bele Krajine, ki bo z novo železniško zvezo pridobila pot, po kateri bo odvajala del svojih obilnih pridelkov na vse strani, dobila stalen vir zaslužka za svoje prebivalstvo in se 6pet krepkeje povezala v slovenski kulturni krog. Njene lepote pa se bodo odprle številnejšim potnikom in turistom, skratka: v Belo Krajino ba prišlo novo življenje.
Novo železniško progo je projektiral in strasi-ral bivši ravnatelj ljubljanskega železniškega ravnateljstva in priznani naš graditelj prog inž. Maksa Klodič. Proga se bo odcepila pri črnomeljski postaji, ki bo povečana. Dolga bo 47.32 kilometra ter bo tekla skozi vas Dragatuš do Vinice, tam bo prečkala v visokem mostu Kolpo, nato pa peljala skozi Severin in Vučnšk v Vrbovško. Pot od Ljubljane do Sušaka se bo skrajšala za 81 kilometrov v primeri s progo skozi Karlovec, in za 121 kilometrov v primeri s potjo skozi Zagreb. Podobno se zmanjšuje tudi zveza Maribora s Sušakom, če upoštevamo že novo prečno progo od Sevnice do Št. Janža.
Preračun za novo progo znaša okrog 140 milijonov dinarjev Povprečno bo veljal vsak kilometer nove proge 3 milijone dinarjev. Ker licitacije za oddajo gradbenih del niso uspele, je železniška uprava sklenila graditi progo v lastni režiji. Proga je razdeljena na pet odsekov, a gradnja se bo začela pri prvem in petem odseku, to je istočasno pri Črnomlju in pri Vrbovškem. Vsa dela bodo končana do konca leta 1941.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Prometni minister dr. Spaho o delu za sporazum
Črnomelj, 21. maja. Prometni minister dr. Spaho je na kosilu v Črnomlju, ki ga je priredila črnomeljska občina, ob današnjih slovesnostih pri začetku del za zvezo
»Zahvaljujem se vam za povabilo k tem Slovenije z morjem, imel naslednji govor: slovesnostim. Zahvaljujem se vam za povabilo, naj zasadim prvo lopato v zemljo, po kateri bo stekla nova železnica. Današnji praznik je dokaz, da naša vlada stremi edino za tem, da dela. To je tudi njen edini program. Ta proga bo leta 1941 izgotovljena, v kolikor je to odvisno od nas. Le ena stvar, to je vojska, bi mogla zavreti ta program. Toda prepričan sem, da bodo vodilni in odgovorni državniki poskrbeli za to, da vojne sploh ne bo. Tako sem tndi jaz prepričan, da vojne ne bo, in nič ne more preprečiti našega trdnega sklepa, da bo ta proga leta 1941. končana.
Z enako odločnostjo, kakor smo se lotili te stvari, smo se lotili tudi reševanja hrvatskega vprašanja. Rešili ga bomo, ker smo sc lotili te naloge z odkritim srcem in odločno voljo. Morda so pogajanja nekoliko zastala, toda odkritosrčnost na obeh straneh je zagotovilo, da bo naša domovina postala še močnejša in še trdnejša.
Ta proga, pri kateri sem jaz nastopil kot prvi delavec, naj bo znamenje našega napredka, znamenje ne samo zveze prelepe Slovenije s Hrvatsko, s hrvatskim Primorjem in s sinjim Jadranom, temveč naj bo tudi simbolično dejstvo, ki naj pomaga k rešitvi hrvatskega vprašanja. Potem bo naša Jugoslavija postala nepremagljiva.
Zahvaljujem so vsem. ki so nas tako lepo sprejeli, ter zagotavljam, da bo vlada dokončala prav tako to progo, kakor je že dokončala mnogo sto kilometrov — že tisoč kilometrov — drugih železniških prog v državi.
Naj bo ta proga v napredek vseli teh krajev in vsega tega prebivalstva, v napredek in v zaslužek poštenega kruha tega ljudstva, zlasti pa naj bo znak v napredek in dvig naše velike in nezrušljive domovine Jugoslavije.«
Podpis voiaške zveze med Nemčijo in Italijo - jutri
Berlin, 21. maja. Italijanski zunanji minister grof Ciano je danes dopotoval v Berlin, kjer ga je slovesno sprejel nenišik zunanji minister von Ribbentrop, vThovni poveljniki nemške vojske, mornarice in letalstva, japonski, španski, jugoslovanski in madžarski poslanik ter razili drugi odličniki. Nemški zunanji minister je italjanske-mu tovarišu priredil kosilo, ob 17 pa je grof Ciano z generalom Parinijem bil sprejet pri kanclerju Hitlerju. Slovesni podpis nemško-italijan-ske vojaške zveze bo jutri v zunanjem ministrstvo.
Slovesna ustanovitev nemško-rugosiovanskega društva
Berlin, 21. maja. Včeraj je bilo tu slovesno ustanovljeno Nemško-jugoslovaneko društvo za pospeševanje kulturnih, gospodarskih in osebnih zvez med Jugoslavijo in Nemčijo. Za Jugoslavijo se je slovesnosti udeležil prosvetni minister Či-rič s pomočnikom zunanjega ministra Piljem ter drugimi zastopniki, Nemčijo pa je zastopalo šest državnih podtajnikov:	Kornef, Keppler, Lam-
mers, Langfried, Neumann ter Tschamer und Oster Po uvodnih glasbenih točkah je govoril podtajnik KSrner, nato predsednik Meyer, ki sta oba poudarjala pomed sodelovanja med obema državama, ki se mora prenesti tudi na širolke ljudske plasti v obeh državah, zlasti na mladino. Na slovesni pojedini je govoril naš poslanik v Berlinu dr. Andrič. ki je poudarjal zlasti zbliSa-nje na kulturnem področju.
Vesti 22. maja
Prvi štajerski pokrajinski zbor narodno-socialisti-čne stranke bo od 7. do 10. junija v Gradcu. Pri zaključni paradi hitlerjevskih oddelkov bodo govorile razne vodilne osebnosti velike Nemčije. Za slovesnost so dali v prodajo 200 tisoč plakatov s sporedom.
Edino sporazum med Anglijo in Nemčijo more svetu dati trajen mir, je govoril na seji avstralske vlade predsednik Menzies.
V	sudetskem ozemlju so včeraj praznovali obletnico lanskih volitev, ko je Henleinova stranka zmagala z ogromno večino, 6 čimer se je začel pogin češkoslovaške republike.
Načelnik letonskega generalnega štaba, general Hartmann bo v kratkem dopotoval v Varšavo na posvete za vojaško sodelovanje s Poljsko. Romunska strokovna komisija bo odpotovala dne
1.	junija v Italijo in se tam posvetovala o pomnožitvl trgovinske izmenjave med Italijo in Romunijo.
Predsednik italijanske vlade Mussolini je danes imel krajši govor v mestu Cuneu in dejal, da bo s podpisom jutrišnjega sporazuma v Berlinu ustvarjena zveza 150 milijonov ljudi, kateri ne bo mogel nihše škodovati. Ta zveza hoče mir, a je 6trašna po številu in po oboroženi sili. Uprla *e bo, če bodo demokratične države hotele zavreti njena prizadevanja. Proslava zmage v Španiji se je končala včeraj t sprejemom diplomatskega zbora pri generalu Francu v samostanu Eseorialu. Pri večerji, prirejeni na Čast tujim zastopnikom, se je general Franco zlasti dolgo razgovarjal s francoskim poslanikom maršalom Potaiuom.
Prvo lopato za gradnjo nove železniške proge od Črnomlja do Vrbovškega je zasadil prometni minister dr. Spaho
'Ljubljana, 21. maja.
K slovesnemu začetku gradbenih del nove železniške proge Črnomelj—Vrbovško, ki pomeni novo zvezo Slovenije z morjem, se je kot zastopnik vlade in kot resorni minister pripeljal tudi prometni minister dr. Mehmed Spaho. V Ljubljano se je minister dr. Spaho pripeljal z brzim vlakom ob 8 zjutraj. V njegovem spremstvu so bili glavni ravnatelj državnih železnic Djurič, načelnik oddelka za nove železniške proge inž. Zakič, narodna poslanca Cerič in Anatas-kovič ter šef kabineta Kostič. Na ljubljanski Pos‘®h so prometnega ministra dr. Spaha sprejeli ban dr. M. Natlačen, ravnatelj inž. Kavčič, pomočnik ravnatelj g, Hojs ter načelniki oddelkov. Takoj nato je bil salonski voz g. ministra priklopljen k posebnemu vlaau, ki je prispel v Črnomelj ob 11.35.
Veličasten sprejem v Črnomlju
Črnomelj, 21. maja.
Začetek del za novo železniško progo od Črnomlja do Vrbovškega ie bil svoje vrste praznik za belokranjsko ljudstvo. To ljudstvo pojmuje začeta dela na novi železniški progi v prvi vrsti kot znamenje, da so se začele upoštevati potrebe tega dela Slovenije in da so našle odmev dvajsetletne prošnje za ostvaritev zamisli, o zvezi Slovenije z morjem.
V takem razpoloženju belokranjskega ljudstva je pomenil prihod zastopnika vlade in prometnega ministra dr. Spaha potrdilo vseh pričakovanj in viden dokaz, da je delo za železniško zvezo Slovenije z morjem dejansko začeto. Zato se je belokranjsko ljudstvo v obilnem številu zbralo na postaji: tam smo videli črnomeljskega župana Klemenca, ljubljanskega župana, belokranjskega rojaka, ki ga zanima vsako delo v prid lepi Beli krajini, dr. Adlešica, podpredsednika skupščine g. Mihelčiča, krajevnega P°slaT£a dr. Koceta, poslanca novomeškega Vebleta ter biv šega narodnega poslanca, ki se je prav tako mn go prizadeval za ostvaritev te železniške proge, «.Ve-Ileta, dalje so bili na postaji zastopnik okrajnega glavarja, številna duhovščina z dekanom Bitnarjem na čelu, ravnatelj poštnega ravnateljstva iz j _ j g. Štukelj, župan občine Metlika okohca Nemanic slp. venski rojak iz Zagreba, industrialec Marko Težak* soprogo ter številni čmcmeljski meščani, župani oko-lišidh občin, zastopstvo gasilcev, zastopstvo učiteljskega zbora ter zastopniki vseh uradov.
Ko je vlak prispel na postajo, je prometnemu ministru dr. Spahu izrekel dobrodošlico okrajni po-danec dr. Koce. Minister se je s svojim spremstvom takoi napotil proti mestu, kjer naj bi zasadil prvo lo-mlo za začetek gradbenih del. Takoj za njim se je zvrstil sprevod, v katerem so šli vsi udeleženci sprejema. Pot ministra dr. Spaha do častne tribune je šla skozi špalir navdušenega občinstva m šolske tnla-dine, ki je burno vzklikala dr. Spahu. Skozi špalir so častni gostje prišli do tribuae tik ob kraju, kjer nai bi se začela dela za novo železniško progo.
Ob častni tribuni se je zbralo več tisoč Črno-meličanov, okoličanov in drugih gostov, ki so hoteli počSfu 'ta svečani trenutek Vsa tribuna ,e bik ■ovenčana s cvetjem in z zastavami. Okrog nje pa so se zbrali v velikem številu Slovenski fantje in dekleta v krojih. Zraven je bila četa gasilcev z mestno godbo, otroci ljudske ter učenci mescanske sole z učitelji. Spet dalje je bila skupina deklet in fantov
v belokranjskih narodnih nošah.	..
Ko je minister dr. Mehmed Spaho s svojim spremstvom prišel na častno tribuno, so ga pozdravile tri deklice. Deklamirale so prigodno pesem ter izročile ministru krasen šopek. Takoj nato je čmomeljski župan g. Klemenc povzel besedo m poudarjal svoje ve sebe da more kot župan Črnomlja pozdraviti g. mini-stra in vse goste na dan, ko se začno dela za novo Drogo ki bo železniška zveza Slovenije z morjem in obim nova prometna žila, ki bo tudi Belokranjcem prinesla novo življenje. Ob tem ^ečanembenutku^je
obenem nova prometna
SffiSl p ozd r av e'' * ?o venskega"** n ar o d a mlademu km liu Petru II., knezu namestniku Pavlu m vsem elanom kr vlade, ki so se trudili za izpolnitev želja skrom-rega belokranjskega ljudstva. Zaključil ,e svo, govor
* ,AS“±dTi.“p«i.v« .p™»
db, u .1. »1 s*
lati Prav lepo se vam zahvaljujem za ves trud, kT^ga žrtvovali za ostvaritev dolgoletnihi zelja vse-i iK. naroda, za zvezo prelepe Slovenlje z mnriam Treba ie bilo dosti naporov, da se je za čelo delo na tej najvažnejši železniški progi v Slo-vaniii Ta dan ie nedvomno velike važnosti za vso 3'državo ž^let. 1935 se je začel vaš krajevni poalanec dr. Koce boriti za ostvaritev železniške
f. SESfJSJ?
trs 5
iardnega posojila. Toda posojilo je bilo podpisanoprej^ kakor smo pričakovali Pa ne samo ta Pr°gA j, it.vilne druge proge se grade m se bodo gra dilc iz tega posojila. Globoko obžalujemo, da tej svečanosti ni mo^f prisostvovati tudi mož ki se h bolj trudU, da se ta proga graditi začne. Toje vaš spoštovani predsednik dr. Anton Kor o , teremu je bolezen preprečila, d* bi pnšel na to o vesnost. Toda v srcu in duši je on danes z nami
Ta nova železniška proga, ki smo jo zaceli gra Hiti nai bo znak napredka tega okraja in tega ljud-Jvi a v prVi vrsti v dobro našega mladega kralja Petra H. in vse naše velike kraljevine.« (Vsi oavzočm so x gromovitimi vzkliki pozdravih kralja Petra .
10 V2?a mfnlstTom dTspahocn je spregovoril poslanec dr Jure Koce. Povedal je vso zgodovino za ostva ritev zveze Slovenije z morjem m za zgradbo železniške proge, ki bi dala belokranjskemu ljudstvu nove
tudi voditelj slovenskega naroda dr. Anton Koro , 10 julija 1936 dala progo črno-1'	"*
mesto med progami, ki jih je
poslali Prav lepo se
bo to najkrajša zveza Slovenije z našim sinjim Jadranom. Potrudili se bomo, da bo ta železniška proga tudi ob času dovršena. Naj bi bila v blagor temu okraju in temu ljudstvu, naj bo v čast veličini naše države, naše mile Jugoslavije in Bog ne daj — v najslabšem primeru —• da bi morala biti nadvse koristna tudi za obrambo naše drage domovine Jugoslavije.«
Naj bo srečen začetek del za novo zvezo. Srečno!
Po teh besedah je prometni minister dr. Spaho zamahnil s krampom in dal znak za začetek del. Za ministrom dr. Spahom so zasadili lopato tudi vsi ostali elani spremstva.
Po končanih slovesnostih je odšel minister dr. Spaho s spremstvom peš po poti do Črnomlja. Vso pot ga je navdušeno pozdravljala množica ljudstva, ki se je zbrala ter vzklikala svojim gostom, še najbolj navdušeno pa kraljevskemu domu, kralju Petru II. in knezu namestniku Pavlu. Ko je prišel g. minister dr. Spaho do mestnega trga, je bral v svoj pozdrav na velikem in z zelenjem ter državnimi zastavami ovenčanem slavoloku sledeče besede: »Pozdravljen med Belokrajinci!« Takoj nato so mimo ministra dr. Spaha defilirali v dolgem sprevodu šolarji, za njim skupina deklet v belokrajinskih narodnih nošah, četa gasilcev z
zastavami, končno pa oddelek slovenskih fantov in deklet v krojih. Tačas je mestna godba igrala razne koračnice. Okrog pol 1 je bila svečanost končana.
Mestna občina črnomeljska
je priredila v hotelu Lackner kosilo na čast svojim gostom. Med kosilom se je dvignil župan g. Klemenc in poudaril sličnost današnjega praznika z onim pred 25 leti, ko je bila odprta proga od Novega mesta do Karlovca. Na njegove pri-godne besede se je oglasil prometni minister dr. Mehmed Spaho, l
(Govor prinašamo na drugem mestu}
Besede prometnega ministra dr. Spaha šo na-vzočni pozdravili s silnim navdušenem.
Popoldne so Črnomeljci priredili svojim gostom še posebno šlavlie. Na mestnem trgu so nastopile s svojimi plesi in raznimi ljudskimi prizori skupine Črnomaljcev in Čmomaljk v narodnih nošah, prav ista skupina, ki je v Belgradu na festivalu narodnih noš dosegla tako lep uspeh. V svoje kolo so zajeli g. ministra dr. Spaha, ki se je nato oddolžil prirediteljem z znatnim darom.
Takoj nato se ie g. minister dr. Spaho odpeljal z avtomobilom v Vrbovško, odkoder jc z avtomobilom nadaljeval pot v Zagreb in Belgrad.
Prekrasna slovenska pesem je vžgala srea Slovencev
na Kočevskem
Kočevje, 21. maja.
Z veliko nestrpnostjo je slovenska kočevska javnost pričakovala, da vidi v svoji sredi spet naš najboljši pevski zbor. Akademski pevski zbor iz Ljubljane, ki je že lansko leto zapustil vsem, ki so ga poslušali, nepozaben spomin. Letos je Akademski pevski zbor prišel gostovat v Kočevje s pesmijo slovenskega preporoda, s pesmijo, ki naj bi in ki tudi je posebno v Kočevju poživila delo za slovensko stvar.
Unionska dvorana je bila že pred časom, ko je bil napovedan koncert, polna do zadnjega kotička. Med odličnimi zastopniki smo opazili okrajnega glavarja g. Brezigarja, gimn. ravnatelja gosp. Burgerja, župana g. Lovšina, sodnega starešino dr. Reiclimanna in številne druge. Mnogo ljudi jo prišlo poslušat našo pesem tudi z Ribnice in ostalih okoliških krajev. Težko je reči, katera pesem je občinstvo .bolj užgala. Vse so žele enako navdušenje, navdušenje, kakršno privre iz 6rc slovenskega človeka le ob takšnih svečanih prilikah. Rodoljubna pesem pa je v Kočevju naletela na najbolj hvaležna tla. Akademski pevski zbor je izvedel svoj program z vso natančnostjo in z vsemi finesami, ki jih v pesem menda more položiti res samo njegov dirigent g. France Marolt. Kočevska dekleta so v znak priznanja in hvaležnosti bogato
nagradila z nageljni Člane Akademskega zbora. Vsem je bil še v spominu lanski koncert Akademskega pevskega zbora v Kočevju, toda po današnjem koncertu je bila soglasna sodba, da niti APZ ni še nikdar tako zapel kakor danes.
Na koncertu je abiturientka Peterlinova pozdravila zbor s toplimi besedami ter poleg drugega dejala: »Spoštovani gospod pevovodja, cenjeni zbort Dovršeno in prisrčno ste nam podali pesem slovenskega preporoda. Globoko je odjeknila v naših dušah, da se živo zavedamo svoje narodne rasti in moči. Vemo, da nismo osamljeni, da nas veže med seboj pesem slovenska, pesem presladka in pesem, za katero nas drugi narodi zavidajo. Ponesite jo med brate, da jim bo dala moči in poguma, da ne bodo klonili nikoli. V imenu vseh kočevskih Slovencev pa se vam zahvaljujem za vaše kulturno delo in izročam slovensko cvetje, cvetje, ki je zrastlo na tisti zemlji, katere otroci smo in ostanemo.«
Po koncertu so odšli pevci v Zavod za slepe, kjer so zapeli nekaj pesmi slepim otrokom. Otroci so z vidno ganjenostjo in ljubeznijo poslušali našo pesem. Tu je člane zbora pozdravil g. Curič, ki je med drugim poudaril, kpko težko so pričakovali tudi ubogi slepi otroci, da jih pesem, ki jo je prinesel Akademski pevski zbor v Kočevje, za trenutek potegne iz enoličnega življenja.
Ljubljana od včeraj do danes
7«“ M. Si Črnomelj—Vrbovško „ prvo
.Wo med progam,, ki jih j. trebai nared,t. Zahv^M .,e jc vsem, ki so pomagali pri delu za ostvaritev ' proge zlasti ministroma dr. Korošcu m dr. M.
nove	—r 4- t/ i
Krftku in senatorju dr- Fr* Kulovcu.	,	,
Nato je prebral tudi brzojavko, ki 1° te predsednik senata dr. Ant. Korošec podal Črnomeljčanom.
Prva lopata se zasadi v tla
Takol nato so minister dr. Spaho in drugi odličniki odšli na prostor, kjer naj b, se začela prva dela za novo' progo. Večje število duhovnikov je prisostvovalo blagoslovu, ki ga Ie,wY,~j frnoraeljski dekan g. Ritnnr. Takoj nato Jo vzel v roke kramp prometni minister dr. Spaho m
dela>2ivel kralj Peter IT.! živel knez namestnik PavleI Živel kraljevski dom! Živela Jugoslavija!« (Vsi prisotni so navdušeno vzklikali »Z,vel,!-) »Začenjamo z deli za železniško progo Črno-melj-Vrbovsko, ki ni snino velikega pomena za to kraje, temveč je pomembna tudi zaradi lega, ker
V Ljubljani je bil enoči marsikdo neljubo presenečen. Čez dan se je vreme sicer držalo nekam kislo in čmerno, vendar ne tako, da bi človek ostal doma, češ, saj se ne splača nikamor hoditi. V poznih večernih urah pa se je nenadoma splašilo, začelo je liti kakor iz škafa. Gorje tistim, ki so bili zvečer toliko neprevidni, da so dežnik pustili doma! Ne dolgo, ne kratko vedre-nje ni nič zaleglo. Nebeške zatvomice so ostale odprte na stežaj. Marsikdo se je kakor miš moker vrnil domov. Zjutraj je bilo še precej časa tiho, končno pa je vendarle začelo spet boječe, potem pa vedno pogumneje, deževati. Dan je bil od sile pust in enoličen. Sicer pa, kaj bi pravili! Vsak dobro ve iz lastne skušnje, kakšna je v našem mestu deževna nedelja. Človek no ve skoraj, kam bi se dejal, kaj bi počel, da bi si vsaj za silo skrajšal dolgi dan. Konec krajev so človek tudi slednjega razvedrila do grla naveliča. V kavarni §edeti in zabadati nos v črke, ki jih je bil že desetkrat preletel, 6e mu ne ljubi več. Kino prikrajša dan le za dve uri, gostilna je draga reč, obiski dolgočasni, na deželo se ne splača hoditi. Le redko kdo je toliko pogumen ali pa prismojen, kakor se vzame, da v takem vremenu hodi hodi na izlet. Današnja nedelja je bila kakor že vnaprej določena za razne občne zbore in teh je bilo danes v našem mestu kar zadosti.
Občni zbor Trgovskega, bolniškega in podpornega društva
Ob pol 10 dopoldne se je v veliki dvorani poslopja TOI pričel občni zbor Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani. Navzočih je bilo 38 delegatov iz vse Slovenije. Poslovno poročilo za občni zbor je podal predsednik g. Erle Gombač. Iz njegovih izvajanj posnemamo, da kljub raznim gospodarskim in socialnim težko-čain število članstva iz leta v leto narašča. Višje zavarovanje je lani štelo povprečno 4053 zavarovancev, od katerih je bilo 4818 istočasno zavarovanih tudi prj Bolniški blagajni, 035 pa jih je bilo obvezno zavarovanih tudi pri Bratovskih skladnicah ter pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Od leta 1937 je število članstva naraslo za 870 zavarovancev, fetevllo članstva v višjem zavarovanju znnša 5412, v obveznem zavarovanju pri Bolniški blagajni pa 10.092.'Tako da jo približno polovica članov Bolniške blagajne pi‘i-javljona istočasno tudi v višje zavarovanje. Podpornih člnnov je društvo lani štelo 52. Zavarovano članstvo je prevzele obveznosti izpolnjevalo prav primarno. Predpis prispevkov je v 1. 1938 dosegel 6,841.011 din, na neizterljivih prispevkih jo bilo v letu 1938 treba odpisati 61.950 din (iz rednih dohodkov 36.950 din, iz rezervnega fonda za odpis pa 23.000 din). Predsedniško poročilo nato navaja določila o karenčnih dobah za posamezne primere, ugodnostih, ki jih članstvo uživa, podatke o dajatvah in podporaz za zdravljenje in oskrbo v ftlajmarjevom domu, v javnih bolnišnicah, na klinikah, govori o raznih podporah v bolezenskih primerih. Posebo obiirno govori o Slaj-merjevem domu ter o njega razširitvi, ki jo poslala neobhodna zadeva. Razširjeni sanatorij ho dograjen, kakor vso kaže, se lolosnjo jesen, Društvo so jo trdilo, da bi doseglo ureditev lastne zdravstvene naprave v Mariboru. O mariborskem sosvetu je nato poročal g. Tomo Trop, ki je poudarjal nujno potrebo jio salanoriju v Mariboru. Zahvalil se je odboru za skrbno prizadevanje, ki
ga jc pokazal v boju za uresničitev tega načrta. Nato jo podal blagajniško poročilo g. Ludovik Štih. Na predlog predsednika društvenega nadzorstva, g. Lojzeta Hartmana, je bila nato soglasno sprejeta razrešnica. Vsa poročila so bila vzeta na znanje in sprejeta soglasno ter z odobravanjem. Na zborovanje je j>oslalo jeseniško privatno nameščenetvo samostojne predloge za zboljšanje zdravstvene službe. Občni zbor je poveril odtboru, naj o teh predlogih sklepa in jih preuči Predsednik g. Erle Gombač je nato izjavil, da bo uprava storila prav vse, kar bo v njenih močeh. Po podrobnejših razgovorih je predsednik lepo uspelo zborovanje zaključil.
Uspela skupščina zoboiehnfkov
Danes dopoldne so imeli evojo skupščino tudi zobotehniki. ki so prišli v odličnem številu. Predsednik je po vdanostnih brzojavkah Nj. Vel, kralju ter kraljevemu namestništvu in pozdravnih brzojavkah predsedniku vlade g. Cvetkoviču, mi-nietru nar. zdravja g. Rajakoviču, izrekel naj-itoplejšo zahvalo predsedniku senata g. dr. Korošcu ter g. ministru dr. Kreku za jromoč, ki sla jo nudila zobotehniškemu stanu v borbi za dosego dentistično-tehniono zbornice. Naloga zbornične uprave odnosno poverjeništva, bo, da uredi položaj n apr a m državnim socialnim ustanovam. V nadaljnjih izvajanjih je predsednik izjavil, da zoboteluiiki zahtevajo razveljavljenje vseh pogodb in pravilnikov, ki eo z novim zakonom iz !. 1930 zastarale ter polovico mest pri vseh bolniških blagajnah. Podrobni program do prihodnje skupščine tor kratko zgodovino dentističnega stanu v kraljevini Jugoslaviji, zlasti pa v Sloveniji, jo podal tajnik. Dne 4. julija je bil uzakonjen predlog anketne komisije pri ministrstvu socialne politike o uzakonitvi obvezne organizacije za vso državo. Minister za socialno px>l it i U o je uredbo i zakonito močjo o ustroju dentislieno-tehnične zbornice na prizadevanje organizacij v Sloveniji in v savski banovini podpisal šole 28. novembra 1938. Pri volitvah 16. aprila 1989 je bil za poverjeništvo v Sloveniji izvoljen g. H. Frnnkon. Po podrobni obravnavi pomena to zbornice in jio sledeči stanovski debati, v kateri je padlo več pomembnih jiredlogov, jo bila lepo uspela skupščina zaključena.
Lokalne nevihte in hroščevska nadloga
Današnja nedelja je bila vremensko vsa spackana. Že ponoči so se vrstile lokalne nevihte v Ljubljani in okolici tako močno, da je Ljubljanica začela naglo naraščati in je na raznih krajih v gornjem in spodnjem taku že prestopila hregove. Pri Bevkah, Podpeči in pri Lipah se je že nekoliko razlila po njivah in travnikih, prav tako pri Zalogu. Tudi njeni pritoki so močno naraščali, tako Horjulščica, Gradasčica, Mali graben, Curuo-vec, Ižca in Iška. Ta so je spremenila v pravcati hudournik, ki je iz Iškega Vintgarja valil razno kamenje in pesek. Pri Fužinah Je Ljubljanica narasla za 0.65 cm nad normalo. .
V Ljubljani in okolico je letos, ker ni normalno kebrovo leto, opažati prav redke oksom-plare hroščev. To nadlego pa močno občutijo v
Mladinska prireditev na Trebelnem pri Mokronogu
Današnja mokra nedelja je tudi dobro pripravljeno prireditev Fantovskega odseka in Dekliškega krožka v Trebelnem močno ovirala, ni pa mogla uničiti moralnega uspeha, ki ga je naša mladina dosegla. Pokrovitelj prireditve je bil minister dr. Krek. Ker je bil zadržan, ga je zastopal okr. načelnik dr. Tomšič iz Krškega.
Kljub težkim oblakom in dežju se je ob 10 dopoldne razvil mogočen sprevod mladine v uniformah, narodnih nošah in v civilu, ki je s šent-jernejsko godbo na čelu	krenil	v	župno cerkev
k službi božji.	Cerkveni	govor	in	mašo	je imel
stolni vikar Košiček. Med mašo je množica, ki ni mogla vsa dobili prostora v župni cerkvi, ob spremljavi godbe navdušeno prepevala cerkvene ljudske pesmi.	_	...	.
Po jnaši je	zaradi dežja moralo biti	zborova-
nje v dvorani Marijinega doma, ki jo ena naj-večjih v našem jiodcželju, pa je bila za to priliko mnogo premajhna. Agilni in za vse dobro vneti domači župan Grebenc je pričel zborovanje z običajnimi pozdravi kraljevskemu domu, navzočim odličnikom in množici, godba je zaigrala državno himno. Nato je nastopil slavnostni govornik, šolski nadzornik Petje iz Krškega, ki je v svojem izklesanem govoru navduševal mladino za lepe vzore, Id jih zastopa katoliška mladinska organizacija.
Godba je zaigrala »Hej Slovenci« in himno slovenske mladine, množica pa se je med viharnim vzklikanjem zbrala v sprevod in k opoldanskemu oddihu.
Nekaj uric opoldanskega lepega vremena je privabilo celo vrsto prijateljev naše mladine na trebeljevske višave. Škoda, da je popoldne zopet dež močno nagajal telovadni prireditvi. Kljub temu pa je bilo, razen škodoželjnih nasprotnikov, vse navdušeno in korajžno. Lahko rečemo, da so prireditelji s tem dnem lahko vseeno zadovoljni, če prav ni bilo mogoče prireditve po načrtu izpeljati.
Mariborski drobiž
Maribor, 21. maja.
Zopet nesrečna smrt na progi. V Mariboru nastane vsako pomlad prava samomorilska epidemija in vsako leto si večina smrtnih kandidatov izbere sličen način smrti. Lansko leto so v tem času samomorilci kot za stavo skakali v Dravo z mostu, letos pa se mečejo pod vlak. Danes zjutraj je bil odkrit zopet nov primer nesrečne smrti na železniški progi, v teku dobrega tedna že —-šesti primer. Sicer za ta zadnji primer še ni povsem ugotovljeno, ali gre za samomor, ali pa za nesrečo. Na železniški progi v bližini tunela v Košakih so našli danes zjutraj popolnoma razkosano človeško truplo. Bil je to 45 letni delavec v košaški opekarni Franc Salomon iz Dragučove, občina Sv. Marjeta ob Pesnici.
Trije vlomi v eni noči. V pretekli noči so izrabili nepridipravi silovit naliv in vihar za svoje vlomilske podvige. Izvršeni so bili kar trije vlomi, od teh pa se je eden ponesrečil. Na Betnav-ski cesti so udrli vlomilci v barako železničarja Jožefa Vodopivca ter mu odnesli razne orodje. To jim je potem služilo za nadaljne vlomilske poskuse. Najprej so skušali vdreti v trafiko Katarino Dencl na Betnavski cesti; 110, pa se jim to ni posrečilo. Nato so se napotili na Tezno, kjer so odprli tik postajališča paviljon s trafiko, last Berte Lang iz Maribora. Odnesli so za 3000 din cigaret ter 100 din gototvine. Lastnica pa je proti vlomu zavarovana, tako da bo dobila škodo povrnjeno.
Tatvino v stanovanjih. Šalamon Terezija v Studencih je bila ukradena iz stanovanja 400 din vredna zlata ovratua verižica ter zlat prstan, vreden 100 din, njeni sosedi Ploj Mariji pa zlata verižica, vredna 150 din. Te predmete je ukradel 15 letni Jožef Ploj, ki je prodal 400 din vredno verižico za 7 din, prstan pa za 30 din. Uradnici Milici Veber v Valvazorjevi ulici 2. pa je odnesel neznan človek iz stanovanja za 2120 din raznega platna.
Posledico odprave plodu. V mariborski bolnišnici je umrla 30 letna vdova želez, uradnika Elizabeta Zorc iz Ptuja. Umrla je na posledicah sepse, ki je nastala zaradi nedovoljenega posega. Izvršila ga je neka babica iz Varaždina. Državno pravdništvo v Mariboru je odredilo obdukcijo.
Štampilje no najnoveišem načinu, trpežno in poceni izdeluje S o f r a , Maribor, Gregorčičeva št. 24. Prepričajte se! Zastopnike sprejmemo!
Prijeta tihotapkn. Na ulici je ustavil stražnik žensko, ki je imela v cekarju 30 vžigalnikov, 5 kg saharina in 2200 kamečkov. Zenska je prišla .iz Prekmurja ter pripoveduje, da je te predmete našla v obcestnem jarku, kar pa bo le izgovor. Prinesla jih je v Maribor, da jih tu proda.
Loški dolini, kjer so so hrošči pojavili v velikanskih množinah in je županstvo v Starem trgu odredilo proti nagradi pokončavanje hroščev, ki so na sadju napravili znatno škodo. Prav hrošči so bili neposredni vzrok smrtne nesreče. Pred dnevi je hlapec Peter, zaposlen v graščini Koča-vas, ki jo sedaj last gdč. Greto Seholmayerjeve in kjer se nahaja poseben vzgojni penzionat, kamor prihajajo iz raznih krajev Evrope bogate gojenke, tresel hroščo z droves. Splezal je na jablano in potresel. Nesreča je bolela, da je izgubil ravnovesje in padel nat la. Pri padcu si je zlomil tilnik.
Po Notranjskem imajo lotos dovolj dežja. Od petka naprej so vrsto lokalne nevihte. Zlasti huda nevihta jo besnela v potok opoldne jia Rakeku, ko v Ljubljani ni bilo niti kapljo dežja. Tudi po Dolenjskem so dnevno manjše nevihte s točo. Mnogi praktični vremonoslovci napovedujejo zlasti zn junij hujše nevihte in vremensko katastrofe, kajti znano je, da je prav junij mesec, ko pade poieg oktobra povprečno mesečno največ dežja in zaznamujejo vremenska poročila junija drugi padavinski mesečni povprečnih.
Tri nesreče
Ob tri četrt na štiri popoldne eo bil irešovalei poklicani pred Glavno pošto, kjer je voz električne cestne železnice po nesrečnem naključju precej hudo zadel od strani sedemnajstletno Martino Košuto, lil so jo nato prepeljali v bolnišnico. Dobila je pri udarcu poškodbo v kolku.
Ob četrt na sedem zvečer so se reševalci odpravili k vlaku, ki prihaja ob tem času v Ljubljano s štajerske plati. Iz Hrastnika je bil pripeljan štiriintridesetletni delavec Mihael Gričar. Gričar jč šel snoči domov v Drnlco, pa je zašel v temi s cesto ter padel precej globoko po prepadni strmini. Dobil je težje poškodbe.
Ob pol osmih je bila Iz Velike čolnarske ulice v bolnišnico prepeljana osemdesetletna Marija Z*' rovnik, ki je padla in 6i zlomila nogo.
Od tu in tam
Ogromna posojila je odobril Osrednji urad za zavarovanje delavcev več banovinam in občinam. Tako je dobila dravska banovina 43,000.000 din posojila za 30 let, da bo lahko priuredila in zmo-demizirala vse bolnišnice v banovini. Ljubljanska občina je dobila 4 milijone za dovršitev zgradbe ljudske šole na Viču, a občina na Ko,roški Beli 400.000 dinarjev za dograditev ljudske šole. Banska uprava savske banovine je dobila 20 milijonov, drinska banovina 27 milijonov, moravska banovina 25 milijonov, vardarska pol milijona, primorska dva milijona in zagrebška občina 31,500.000 dinarjev. Vsega skupaj je Suzor podelil 148,600.000 dinarjev posojil, ki jih bodo banovine odnosno občine porabile za preureditev socialnih zavodov in šol.
Jugoslovanska trgovinska delegacija je v petek
odpotovala v Nemčijo na konferenco stalnega jugoslovansko-nemškega gospodarskega odbora. Tokrat bo 6eja v Kolnu. Glavni predmet razgovorov bo vključitev Češke in Moravske v nemški rajh ter gospodarska ureditev vprašanj, ki so s tem v zvezi nastala. Naše odposlanstvo vodi pomočnik zunanjega ministra Milivoj Pilja.
Najstarejši Jugoslovan živi v vasi Donje Du-bice pri Brčkem v Bosni. Kmet Mate Mihalja je doživel že 127 let, a njegovo potomstvo sega prav do sedmega kolena. Ima tudi živega brata, ki je star 119 let, in hčerko, ki je stara 80 let. Mate je še krepak mož, ki opravlja večino poljskih del. V šole ni nikdar hodil, prav taka sc pa vse življenje ni še niti enkrat umil z milom, niti se ni nikdar dal ostriči las. Ko je dopolnil sto let, so mu zrasli novi zobje. Oženjen je bil dvakrat in v zakonu se mu je rodila sedem sinov ter dve hčeri. Če ga radovedneži vprašajo, kaj ga je ohranilo skozi dolga leta, odgovarja Mate, da nič drugega kakor žganje in črna kava. Taka zdravila priporoča tudi vsem tistim, ki bi radi živeli vsaj sto let.
Vpričo preiskovalnega sodnika je pričo pobil s sekiro kmet Gjorgje Blagojevič iz Imljanov pri Banjaluki. V vasi 60 se tatvine in vlomi ponavljali zaporedoma. Orožniki so prijeli več osumljencev in jih pripeljali v sodišče. Ko jih je preiskovalni sodnik zasliševal, je priča Danilo Varišič močno obremenjeval Blagojeviča. Tisti hip pa je Blagojevič izpod suknjiča potegnil sekiro in nekajkrat zamahnil po Varišiču ter ga do smrti pobil. Morilca sp seveda takoj vklenili in ga zaprli.
Za 150 tisoč dinarjev so prepredeni cigani »oskubili« lahkovernega kmeta Ivana Prokopa iz Livadskega Loga pri Vinkovcih. Prokop je bil kupil veliko posestvo, ki ga je odplačeval na obroke. Čeprav je imel zadosti gotovine, vendar ni hotel posestva takoj plačati, da je bil deležen ugodnosti kmečke zaščite. Ko so cigani to izvedeli, so mu predložili načrt, da mu bodo dobavili ponarejene tisočake, za katere bo moral dati le tretjino. Preden je dobil kak ponarejeni bankovec, je dal ciganom na račun 100.000 dinarjev. Ko pa bi moral dobiti ponarejence, je prišel k njemu cigan z novico, da so orožniki ponarejevalce prijeli ki j:m vzeli vse ponarejene bankovce. Kmalu nato se je Prokop še ponovno ujel na ciganske limanice. Posodil je istemu ciganu 50.000 din. Po dveh letih je Prokop šele spoznal, da so ga cigani opeharili. Prišel je ob ves svoj denar, da ni mogel plačevati redno niti svojih obrokov. Tako je izgubil posestvo s hišo vred. Kot 6iromak je odšel poskušat znova 6rečo v druge kraje.
Trije člani družine 2ujo so bili ubiti iz krvne osvete v vasi Velika Stupala pri Peči. Halpan 2ujo je spremljal svojega 6ina, ki je peljal v mesto deske. Ko je prišel v bližino gozda, je nekdo nenadejano ustrelil nanj. Zadet od strela je Halpan zbežal naprej, toda napadalec ga je ujel in pobil do smrti. Ko je Halpanov bratranec Sali slišal strel, je pritekel iz hiše, toda tisti hip je počila puška in Sali 6e je smrtno zadet zgrudil na tla. Takoj nato pa je pritekel iz hiše s puško v roki Arslan 2ujo. Zagledal je napadalca in nameril nanj,6vojo puško. Toda tudi njega je prehitel strel, ki ga je zadel v prsa, da se_ je tudi on zgrudil mrtev na tla. Morilci, ki 6o bili trije, 60 potem pobegnili v gore. Ljudje menija, da je to krvna osveta, kajti pred štirimi leti je bil na enak način ubit beg 2ujo, glavar družine Zujo. Ta družina je bila znana kot junaška, ker je bila vedno zvesto na strani Srbov ter branila srbsko samostane tako proti Turkom kakor proti Avstrijcem v svetovni vojni.
Dva grozna umora so odkrile oblasti v bližini
Leskovca v Srbiji. Proti jutru so v petek ljudje našli v obcestnem jarku mrtvega cestnega pometača Gjorgjeviča iz Leskovca. Mrtvec je imel prerezano grlo. Takoj nato pa so našli še drugega mrtveca, ki je imel prav tako razrezano grla. Oblasti si nagibov teh zločinov niso mogle razložiti, ker tudi niso našle nobenih 6ledov za storilci.
'Od šestnajstih obtožencev, ki so zastrupljevali
svoje sorodnike, je le eden priznal 6vojo krivdo. Zločini 60 se dogajali v vasi Krepolje pod Hoinolj-6kimi planinami blizu Požarevca. Na sodišču v Po-žarevcu 6e je v petek začela razprava. Državni tožilec je podrobno opisal vse zlačine in obtožil kot največjo zločinko kmetico Stanko Pcnovič, ki je sestavljala poseben strup iz arzenika, zdrobljenega stekla, kačjega strupa in iz posušenih strupenih rastlin. Strup je povzročal žrtvam silo.vite bolečine. Po štiri dni, včasih pa po ves teden, se je zastrupljeni zvijal v grozovitih bolečinah, nakar je izmučen umrl. Obtožnica popisuje podrobno smrt 17 letnega Ilija Novakoviča, ki je bil brez očeta in brez matere. Njegava teta se ga je hotela znebiti, da bi se polastila fantovega posestva. Ilija je zavžil med jedjo strup in se že po nekaj urah začel zvijati od groznih bolečin. Prosil je za vodo, pa mu je teta ni hotela dati. Nato je pobegnil iz hiše, 6e zgrudil ob cesti ter iz jarka pil blatna vodo. Vsega skupaj sc je mučil 6edem dni. Ko je sodišče začelo obtožence zasliševati, je le eden med njimi vse priznal. Vsi ostali — večina je žensk — pa so trdovratno tajili vsak greh in sc zaklinjali, da niso nikogar zastrupili. Ta trdovratnost pa jim ne bo nič kari«tila, ker je kemična preiskava trupel pokazala, da so bili vsi zastrupljeni. Državni tožilec predlaga za več obtožencev smrtno kazen. Razprava bo trajala več dni.
Zaradi zatajenega najdenega denarja je prišlo do krvavega obračuna v Karlovcu. Ko je prilei-nica lastnika buffota Paviča srečala uu cesti mesarja Trkuljo in njegovo žono, ju je začela zmerjati, čeg da sta zatajila najdeni denar, ki ga je bila ona izgubila. Trkulja je planil za žensko v buffet, toda tam ga je Pavič z utežjo udaril po glavi. Trkulja je potegnil samokres in trikrat ustrelil. Pavič se je mrtev zgrudil. Spor okrog najdenega denarja je star že leto dni. Priležniea je bila izgubila 18 tisočakov, ki jih je našla Trku-Ijeva hčerka, jih izročila svoji materi, ki pa je denar zatajila Za vse to je vedela tudi domača služkinja. Ko pa je služkinja odšla, je prišla vsa zadeva na dan. Obravnavati jo je začelo tudi 60-dišče, vendar pa končna sodba še ni bila izrečena.
Z Goriške, Krasa in iz Istre
Ideologija narodnostnega boja je zapisana v srcih kmečkega ljudstva
V	zadnji številki »Istre« neki I. C. razglablja o ideologiji in programu narodnostnega gibanja na splošno ter med drugim pravi nekako takole: Dejstvo, da v naši ožji narodni skupnosti ne vladajo zadovoljive družabno-politične razmere, je v našem narodnem življu vzbudila misel, da bi —-v mejah možnosti — delal na to, da se razmere med našim ljudstvom zboljšajo. Tako bi istrska narodna stvar mogla dobiti lepše in srečnejše upanje, ki bi našemu kmečkemu življu dalo možnosti, narodne sile in delo za skupnost podvreči svojim kmečkim in narodnim koristim in jo posvetiti svojim življenjskim ciljem. In ta misel, ta ideja, čeprav se zdi tako enostavna in morda celo brezpomembna, tvori jedro naše iskrska narodnostne ideologije. Misei o zboljšanju življenja našega življa v Istri je osnovna in bistvena stvar na narodnostnem boju in se kaže v vsakem našem dejanju. Na tej enostavni misli temelji vse naše narodne' težnje, ki kot celota tvorijo našo narodno ideologijo, oziroma ideološko podlago našega izseljeniškega delovanja. Ta naša ideologija vsebuje tudi odogovor na vsa današnja pereča vprašanja, kajti^ vsa ta skupnost narodnostnih teženj je osredotočena v duši in pojmovanju vsakega zdravega Istrskega kmeta, za katerega vemo, da se globoko zaveda svojega položaja in svoje življenjske funkcije, ki mu nujno kaže stališče, s katerega mora gledati in tolmačiti vse pojave v svoji sredi, pa tudi dogodke, ki se danes odigravajo po vseh državah in po vseh celinah. Ideologija našega narodnostnega boja sicer ni do zdaj nikjer zapisana, toda kljub temu je očitna, ker živi v srcih našega kmečkega ljudstva, ki na vsakem koraku oznanja svojo neomajno narodno zavednost, svoje težnje in svojo voljo.
Nemški delavski gostje v Labinju
Obisk nemških delavcev, ki so zadnjič prišli v Italijo, je bil predvsem namenjen rudniku v Labinu. Ti nemški delavci pripadajo nemški »Delavski fronti«. Čeprav so bili v glavnem namenjeni v Labin, so obiskali tudi nekatere druge kraje v Istri. V Labinu so si natančno in z velikim zanimanjem ogledali rudniške naprave. ___
Uprava rudnika jim je priredila lep sprejem.
Vsake zastave ni dovoljeno razobešati
še danes ljudje mnogo govore o številnih aretacijah mlajših moških, ki so jih prijeli v
Trnovem in nekaterih drugih okoliških krajih v Istri. Sprva se je zdelo vsemu tamkajšnjemu prebivalstvu to zelo čudno, in že so začeli ugibali o najrazličnejših stvareh, e katerimi naj bi se bili ti mladeniči pregrešili. Kmalu pa se je zvedelo, da so aretacije v zvezi z neko prepovedano zastavo, ki so jo bili neznanci izobesili na zgradbi otroškega zavetišča v Trnovem. Oblasti so izvedle strogo preiskavo, po kateri pa je bila velika večina osumljencev takoj izpuščenih. Če so oblasti že dobile pravega krivca, še ni znano.
Nižja gimnazija v Opatiji
Že 16. oktobra L L je odprla 6voja vrata nova italijanska nižja srednja šola v Opatiji, ki ima tri razrede nižje in dva razreda višje gimnazije. Odlok o ustanovitvi te gimnazije je italijansko prosvetno ministrstvo izdalo 30. sept. 1038, italijanski uradni list pa ga je objavil šele 28. aprila letos. Šola ima torej pet razredov, število učnih moči na tej gimnaziji je razmeroma majhno. Poleg ravnatelja, ki mora tudi poučevati, so še štirje profesorji prve in trije druge kategorije.
Denarni zavodi in novi zakon
PosebnO' poglavje v življenju naših ljudi na Goriškem, Krasu in v Istri je tisto, ki govori o nekdanjih naših denarnih zavodih. To so predvsem hranilnice in posojilnice, ki so se razumljivo morale prilagoditi novemu zakonu o varčevanju in kreditu od 12. marca 1936 in prenehati s poslovanjem. Tako se je na primer zgodilo s hranilnico v Rihemberku, ki je že leta 1936 proglasila svoj razpust. Mesto dosedanjega likvidacijskega odbora jo bil z odlokom ministrskega predsednika, ki je obenem predsednik odbora za varčevanje in kredit, pred kratkim imenovan neki Raffael Cirenci za edinega likvidatorja tega zavoda. Za likvidatorja posojilnice v Sebreljah na Cerkljanskem je bil imenovan dr. Gaspare Trizzino, za prede, nadzornega odbora Kmetske in rokodelske posojilnice pa je bil izvoljen Mario Superina.
Dekanija v Nabrežini, ne več v Devinu
Dekanat v Devinu je bil z odlokom nadškofa pred kratkim ukinjen. Cerkvene oblasti so se prepričale, da je Nabrežina kot sedež dekanije mnogo bolj pripraven kraj. Zato je po ukinitvi dekanata v Devinu ustanovljen nov v Nabrežini, obenem pa za dekana imenovan dosedanji prodekan Anton Grbes. Duhovnija Devin pa je priključena dekanatu v Tržiču (Monfalkone).
Celovška navodila za ljudsko štetje na Koroškem
»Koroški Slovenec« poroča:
»Celovški »Grenzruf« je v nedeljski številki priobčil kratko razlago nekaterih vprašanj ljudskega štetja. Za točko »Materni jezik« je dal sledeče pojasnilo:
»Materni jezik je jezik, katerega se kdo v vsakdanjem življenju poslužuje. Običajno govori vsak človek samo en jezik. Ta jezik se vpiše v rubriko 9. Na Koroškem pa se dogaja, da se po-edine osebe poslužujejo dveh občevalnih jezikov: nemškega in slovenskega. Te osebe vpišejo v rubriko 9: deutsch und slotvenisch. V gotovih delih Koroške udomačeno narečje (vvindisch) ni ni-
kakor istovetno g slovensko govorico. Vrhu tega
fjovorijo domala vsi prebivalci tega ozemlja po-eg imenovanega narečja tudi nemško. Ti vpišejo v rubriko 9: deutsch. V redkem primeru, da bi se kdo posluževal samo imenovanega mešanega narečja, sme zapisati v rubriko 9: windiscb.<
K tej svojevrstni razlagi je treba pripomniti, da je v kričečem nasprotju z osnovnimi narodnostnimi načeli narodnega socializma, ki jih znani celovški krogi »uveljavljajo« po starem, še vedno avstrijskem receptu. Ali ee -ne zavedajo, da s tem Celovec sabotiru novo narodnostno in sosedstveno politiko Velike Nemčije?
Afera zvezde - repatice se počasi razvija
Ljubljana, 21. maja.
Nedavno smo že poročali o zanimivih podjetnostih zvezde-repatice v Ljubljani. Afera je že sedaj dvignila mnogo prahu. Zainteresirana in prizadeta dama jo skušala na vse načine, da bi stvar potlačila in se napram javnosti prikazala kot žrtev nekog maščevanja. To odločno zanikamo in imamo v rokah še zanimivejše dokaze. Nekateri ljudje, ki jo dobro poznajo, objektivno poudarjajo. da_ je dama zelo nadarjena, toda ekscentrična. Zmožna je, da gre za svojo stvar do skrajnosti in ji niso mar nobena pota, samo da doseže svoj namen.
Skušala je stvar zaobrniti in sebe predstaviti kot nedolžno žrtev, ki so jo pač njene žrtve spravile na napačen tir. Zatrjuje, da so vsi njeni posli s čisto civilnopravdnega značaja. Zanimiva je zgodba gospodične Nežike. Ta gospodična je inteligentna in doma iz krške okolice. Deset let je bila zaposlena pri neki družini. Dama pa jo je zvabila k sebi. Sprva je imela plačo 700 din, ki ji je bila povišana. Dala je kavcijo 20.000 din, ki jo je dama porabila za svoje namene. Dama aedaj trdi, da ji je gospodična, ki naj bi bila pristopila v njeno podjetje kot komanditistinja, to izrecno dovolila. Resnico bo pač odkrila nadaljna preiskava.
Dama je bila dalje ovadena direktno državnemu tožilstvu. Ovadila jo je neka gospodična, ki ji je kot kavcijo izvabila 6000 diu in za sebe porabila. Žrtve daminih špekulacij pa so še nekatere uradnice in tudi uradniki. Zanimivo je dalje, da je ta dama za propagando narodnih noš prejela večjo podporo od banske upravo in tudi mestno občine ljubljanske. Koliko je dobila, bo pač sama najbolje vedela. Kako pa je porabila ta denar, je druga zanimivost.
Javnost bi tudi interesirnlo, da malo pojasui svojo delovanje na banski obrtniški razstavi v Berlinu. Baje je tam imela prav čedne nastopo. Nemški vodilni krogi razstave so se zelo zgražali nad njenim ravnanjem. Vsa zadeva pa jo bila naposled potlačena po posredovanju naših pristojnih mest. Obrtniški krogi pravijo, da nas je v Berlinu ta dama prav »dostojno« zastopala. Tudi letos je hotela odpotovati na velesejem v Leipzig! Policijska uprava pa ji jc odklonila potni Ust za Nemčijo.
Zvezda-repatica kaj rada ljubi veledoneče fraze za propagando. Dala je vpisati pod donečim imenom neko komanditno družbo v trgovski register A VII stran 176. V rubriki »lastnik je« napisano:
»Modni atelje X. X,, umetnostno-obrtna, delo-tvoma, narodno propagandna, trgovska komanditna družba »Dečva«. Ta družba je bila v trgovski register vpisana 20. marca 1936. V rubriki »obrtni predmet« stoji:
»Modni salon, to je: izvrševanje modnih, na- I rodnih in društvenih ženskih in moških oblačil. Propagiranja narodnih likov v svrho narodne samozavesti v širokih masah in za ustvarjanje dela ženske obrti. Nakup in prodaja ter predelava tkanin, tiskanin, pletenin, cipkanin, kožuhovine, klobučevine ter lesenih, kovinastih in keramičnih predmetov. Gojitev, nakup in prodaja ter prede, lava cvetlic in sadja.«
V	rubriki »lastnik tvrdke:
»Komanditna družba od 19. lebruarja 1936. Osebno jamčeča družubnica: X. X., lastnica modnega ateljeja v Ljubljani, Aleksandrova cesta, palača Viktorija I. Komanditist: Lamovec Marija, zasebnica v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 4 s komanditno vlogo 2000 din.
Kdo je ta Lamovec Marija? Prav značilno! Lamovec Marija je bila rojena 1858. v Polhovem gradcu. Umrla je 12. avgusta 1936 v Ljubljani, torej nekaj mesecev po registraciji »Dečve«. Stara Micka je imela precej prihrankov. Bila je več let kuharica pri zvezdi-repatici. Dostikrat je potožila, da ji »milostljiva gospa« ne dajo nič jesti. Ko so damo na sodišču opozorili, da je komanditistinja Lamovec Marija že davno umrla in da jo mora izbrisati, je kratko in energično odvrnila: »Kar naj bo še notri, saj je vse družbi zapustila.«
Zanimivo bi torej bilo, kam prav za prav so ali prihranki stare kuharice Marije Lamovčeve! Policija se za podjetnosti omenjene dame prav živo zanima.
Programi Radio L|ubl|ana
Ponedeljek, sj. maja; 12 Mojstri harmonike (ploščo) — 12.45 Poročila — 1.1 Napovedi _ 13.20 Oiroldanski koncert Radij, orkestra — 14 Napovedi — 18 Zdravniška ura: O psihopatlji Or. dr. 11. Mairnjna) — 18.2(1 Korošci pojo (plošče) — 18.40 Kulturna ziridovina koroških Slovencev (g. prof. Lojvso Potočnik) — 33 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Ideal človeka-junakn v naSt narodni poeziji (dr. V. Viteziea, Bf-d) — 19.50 Zanimivosti — 20 Koncert komornosra trla (udč. Frann-ka Ornikova, k ir. Cenda Šodlbauer, M. Lipovšek) — 30.4.1 OitraSke točko (ploščo) — 21.1.1 Jr, jufoglov. oper (Radij, orkester) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Zbor Čitalnico iz Šišk«.
Torek, 2/1. maja; 11 Šolska ura: Obiak v tovarni «Grič< čokolade, dialoir v obliki reportaže — 32 Zvoki iz Češke (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi —
1,1.20	V brntskem zacrrljnju (Radij, orkester) — 34 Napovedi — 18 Klavirski koucort, gdč. Silva Hrašovec — 18.40 Človeški tipi in značaji (g. prof. E. Bojc) — 19 Napovedi, poročila — 10.30 Nac. ura: Ohranjevanje na-
Nemški otroški vrtci na Koroškem
»Koroški Slovenec« poroča«
100 poletnih otroških vrtcev namerava organizirati organizacija NSV tekočega leta na Koroškem. Podeželskim materam naj se po njih odvzame dnevna skrb za male in s tem zagotovi nemoteno delo ob letini. Voditeljice vrtcev se že več mesecev urijo v posebni Soli. — Komu so vrtci koristna naprava in pomoč podeželskemu ljudstvu, vendar so s slovenskega narodnega vidika naravnost poraznih posledic. Kajti nemški vrtci odvajajo slovenskega otroka že v njegovi najnežnejši dobi od njegove materne govorice in
—	tako bi dejali Nemci v Jugoslaviji — ga vzgajajo za hinavca. Nekoč na vprašanje, kakšne narodnosti je, ne bo vedel odgovora. Zlo raznarodovanja po vrtcih bi bilo manjše, če bi bili poleg nemških dovoljeni tudi slovenski vrtci. Slovenski vrtci pa so prepovedani.
Birmanska darila
po nizkih cenah pri
J. VILHAR, urar
Ljubljana, Sv. Petra cesta 36.
Gojenci glasbene šole »Sloga« bodo izvajali v ponedeljek. 22. maja 1939 skladbe čeških in slovenskih skladateljev na prvi letošnji šolski prireditvi. Nastopijo gojenci ge. I. Hladnikove (klavir) in ge. P. Lavšetove (petje). Pričetek ie op fcri na 19. V četrtek, 25. maja in petek 26, maja t. 1. bosta dve javni produkciji gojencev Sloglne glasbene šole. Pričetek je obakrat ob 18. Vse prireditve bodo v Slogini glasbeni dvorani v Pražakovi ulici, Ljubljanski dvor. Vstopnine ni. Na produkcijah nastopijo gojenci pevci in instrumentalisti ter šolski zbor in orkester z izbranim in pestrim sporedom.
OB 50-L E T N I C I USTANOVITVE
ZA BIRNO
URE IN ZLATNINE PO NAJNIŽJIU CENAH
LUD. ČERNE
Ljubljana, Wolfova ulica 3
Naša obrt slovi
kot posebno solidna tudi preko morja, ker je slovenski obrlnik gospodarsko napreden, zadovoljen z zelo skromnim zaslužkom ter vzorno pošten, pa tudi zato, ker nismo vrgli puške v koruzo, ko nas jo tako hudo morila kriza. Ljubljanski velesejem je z leta v leto vedno jiodpiral stremljenje naših obrtnikov ter prirejal razstave obrtnih izdelkov. Te razstave eo najboljša propaganda za konzum obrtnih izdelkov in izpodbuda obrtnikom, da vztrajajo in se prilagojujejo vedno novim zahtevam časa. Na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija bo naša obrt prav častno zastopana.
Hotel Slon se odpre začetek junija
Klub trgovskih akademikov obvešča članstvo, da sc vrši dne 5. junija ob 8 zvečer v Trgovski akademiji XV. redni letni občni zbor kluba ter vabi k polnoštevilni udeležbi.
Prvi slovenski delavski tabor
če Irt inska vožnja za prvi slovenski delavski tabor ZZD je odobrena za vse smeri vlakov v Sloveniji.
rodnih običajev, nošenj in arhitekturo (dr. Milosla, ntojadtnovie, Bgd) — 19.50 Deset in 1*11 ut zabave (c Fr kr'e<b> - 20 Saljapin poje (plošče) -
20.20	Fr. Celestin: Roza, komedija (izvajajo člani rad iffi-al. družine) _ 22 Napovedi, poročila - 32.15 Zvok v oddih (Radij, orkester).
Drugi programi
Ponedeljek, 22. maja; Bclgrad; 20.30 Godalni kvar tet — Zagreb: 21.15 Prenos iz Londona — Bratislava; 21.15 Večerni koncert BO — Praga; 19.25 Lahka a hiba, 21.10 Narodni koncert (Brno) — Sofija; 19.80 Blav postni koncert bolgarske glasbo — Varšava; 20.15 Kon eert — Berlin: 19.15 Klasična glasba — Budimpešta: 20 Balonski kvlntot — Bukarešta: 21.15 Koncert komor ne glasbe — Dunaj; 22.30 Posral In klavir — KGnigi-borg: 20.15 Job, .Straussov vočer, 22.50 Plesna glasba, 2o Koncert komorne glasbe, 23 Orkestralni koncert — Stuttgart; 20.15 Pisani koncert RO.
Zapustila nas je za vedno naša ljubljena soproga, mama, stara mama in
svakinja, gospa •
Marija Loretto roj. Rogi
soproga prokurista zavor. »Sava«
dne 21. maja, po kratki in mučni bolezni, previdena e tolažili svete vere.
Na zadnji poti jo bomo spremili v torek 23. maja 1939 ob pol 3 popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljuna, Zagreb, Aurh, Linz, due
21. maja 1999.
Globoko žalujoči: Franc, soprog; dr. Franc, sin, Marija, hčerka, in sorodstvo.
UZnJElKINH POSOJILNO
REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO
V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7
POLEG HOTELA UNION
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 3% po dogovoru
Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekti
Posojilnica daje kratkoročna posojila
Prva letošnja mednarodna tekma v Ljubljani:
KAC (Celovec) - SK Ljubljana 3:3 (1:3)
Kljub neznanskim nalivom si je upalo na igrišče kakšnih 200 najbolj gorečih prijateljev živčnega razburjanja, ki daje praznični puščobi pestrost. Pa še ti niso odhajali zadovoljni. 2e prva tekma med Celjem in z Rečani kombinirano Ljubljano jih je razočarala. Celje je zmagalo — precej po zaslugi vratarja Bunca s 4:1. Ob tri četrt na pet so nato nastopili v belordečih dresih gostje. Postava KAC-a: Kramer, Nusser-Stertin, Dolinar, Krainer, Steiner, Verbinc, Grabar, Ugošek, Krammer, Fronek. Postava Ljubljane: Lindtner, Ceglar, Go-mezel, Vodišek, Šercer, Boncelj, Janežič, Tonček, Grintal, Tonko, Trko Sodnik g. Maccorati.
Igrišče je bilo grozno. Od kraja visoka, mokra trava, ki je zadrževala žogo, po sredi in pred golom luže in močvirja, v katerih eo ostajali možje in se zaeajala usnjena dinja. Hud teren, ki je zahteval fizične kondicije in moči, kakor so jo imeli gostje. Domače moštvo je vzdržalo en sam polčas in prvih pet minut drugega, nato pa se je razlezlo, se iskalo in »e obračalo kakor gruča podeželskih šolskih otrok, ki so prišli v mesto na izlet ter po omotični vožnji vsi >strapani« stopili z »ringelšpila«. To vam je bila razbita vojska, kakor je že zlepa ni bilo videti! Nobena jeza na samega sebe pri igralcih, nobena vzpodbuda pri gledalcih ni mogla učinkovati. Vse je šlo narobe
—	in to proti moštvu, ki igra preprost nogomet brez duhovitejših domislic in brez opaznejše tehnične podkovanosti! Nekaj posameznikov je 6icer biki v redu — kakor n. pr. nadarjeni Tonko in
zanesljivi Boncelj — v celem pa je moštvo napravilo klavern dojem Povrhu pa je bilo v prvem, pa tudi v drugem polčasu še obilo smole. Neverjetno stvari so propadale. In namesto efektne zmage e petimi, šestimi goli razlike — je prišel reven remis!
V	prvem polčasu je bil KAC nevaren samo prvih pet minut, potem pa so domači z nizko igro govorili do kraja po mili volji. V drugem polčasu
—	toliko, da ni bilo ravno narobe!
Vso vrsto golov sc začeli gostje. Krammer se je v šesti minuti nenadoma prebil na prazno in streljal 1:0 za KAC. V 13. min. je Erberjev strel vratar gostov sicer odbil, Tonko pa je našel žogo in izenačil — 1:1. Tri štiri neverjetne šanse so nato šle po vodi — med njimi Grintalova (pred praznim golom!). Šele v 35. min. je Legat prav čedno podal Grintalu, ki je silovito ustrelil 2:1. Nato so se spet vrstile šanse — brez uspeha! Končno je ušel Janežič, ki je oddal Grintalu, ta pa je postavil 3:1. V prvih minutah po odmoru je Ljubljana začela izredno dobro, je pa tudi izredno naglo popustila v vseh linijah in ostala zbegana do kraja Po krivdi obrambe je Fronek v 10. min znižal na 3:2, nato pa je Stertin s prostim strelom izenačil na 3:3. Ni mnogo manjkalo, pa bi bili Celovčani celo zmagali, česar so si tudi želeli tako močno, da so proti koncu pomalem postajali surovi. Kranjci pa 60 bili le še toliko pri močeh, da se ni60 dali potolči. Sodil je odlično g. Maccorati.
Kolesarska dirka križem po Srbiji
Ljubljana, 21. maja
Jutri zjutraj se v Belgradu začne prva velikopotezna kolesarska prireditev v etapah, ki jo v režiji belgrajskega tiska in belgrajskega radia organizira tamkajšnja kolesarska podzveza. Dolžina celotne proge znaša okrog 1100 km in je razdeljena v šest etap, izmed katerih so prve štiri 'deljene še v poletape, ostali dve pa sta celi etapi. Najdaljša etapa ima 202 km, najkrajša pa 124 km. Okrog 60 dirkačev iz naše države in iz Romunije bo torej v šestih dneh medsebojne borbe predir-kalo 1100 kilometrov skozi srce Šumadije in Južne Srbije. Skozi najlepše predele naše domovine, skozi predele, za katere mnogi od nas niti ne znajo, kako oni izgledajo.
Prva etapa, ki jo dirkači vozijo jutri, vodi iz Belgradas kozi Valjevo v Užiee (179 km); druga etapa, ki bo v torek, vodi iz Užie skozi Kraljevo do Raške (177 km); tretja etapa bo v sredo iz Raške skozi Prištino v Skoplje (202 km). V četrtek bo dan počitka. V petek vozijo četrto etapo iz Skoplja skozi Vranje v Niš (201 km); peta etapa bo v soboto iz Niša v Kragujevae (130 km); St*ta etapa pa iz Kragujevca v Belgrad, kjer bo cilj okrog 10 predpoldne na športnem prostoru »Jugoslavije«.
Kateri dirkači se udeležujejo te prve velike ia naporne jugoslovanske etapne vožnje?
V	začetku je bila sicer vožnja zamišljena kot nacionalna, sčasoma pa se je na željo bolgarskih in romunskih kolesarskih krogov izpremenila v mednarodno in sta ti dve sosedni balkanski državi prijavili dokaj močni moštvi. V soboto pa je bolgarska kolesarska zveza evoje sodelovanje odpovedala, češ da ima v tem času na sofijskem dirkališču važne mednarodne kolesarske dirke t Madžarsko, da tako nekateri dirkači ne morejo priti, na preložitev te prireditve pa da Madžarska ne pristane.
Ker so kolesarske etapne vožnje, kakor mano, dokaj težavne in združene s pogostimi neprijet-
nostmi, so tudi slovenski kolesarski krogi bili v škripcih glede sestave svojega moštva, ki bi v teh pomembnih dirkah kolikor toliko častno zastopali slovensko kolesarstvo. Na stare in izkušene dirkače, kot so Abulnar, Valant, Gartner, Oblak, ki so takim vožnjam vsaj nekoliko vajeni, ni bilo mogoče računati, ker je vsak od teh več ali manj ravzet s svojimi zasebnimi opravki, ki mu tako dolgo odsotnost ne dopuščajo, razen tega pa ni nobeden teh niti dovolj v treningu, ki ga taka dirka zahteva od slehernega udeleženca. Tako je ljubljanska kolesarska podzveza do dneva odhoda bila v negotovosti, kajti razen dveh, treh v poštev prihajajočih slovenskih dirkačev ni mogla zbrati vsaj šestorice, na katero bi lahko računala, da bo kos vsetedenskim naporom 1100 km dolge proge v hudi konkurenci hrvatskih, srbskih in romunskih konkurentov, katerih poslednji že vnaprej izjavljajo, da bodo sigurni zmagovalci tako skupinsko kakor tudi posamezno. In kdo od naših se je končno podal v to vročo borbo? Kupe lepega tretjerazrednega vagona brzovlaka, ki je s polurno zamudo odbrzel v soboto ob pol 9 zvečer z ljubljanskega kolodvora proti Belgradu, so zasedli in napolnili 6 kovčegi, nahrbtniki, rezervnimi kolesi, gumami, krmili in drugimi kolesarskimi potrebščinami sHermežank Kru&ii Salvo, Peternelj Janez, Premk Pavle «« Katii Jule; od DKDS »Edin-stvat pa terjal Oskar in Štibernik Franc. Vodi to šestorico tehnični referent podzveze g. Pleško. — Fantje so bil sicer kar dobro razpoloženi, za kar je seveda skrbel v na j več ji meri Jule; kako bo pa na dolgi dirkalni turi, na ostrih vzponih, skozi muhaste soteske srbskih skalnatih gorovij, morda ob žgočem južnem solncu ali hudem nalivu, ob ostrih sprintih raznih vidnejših konkurentov — je pa drugo vprašanje. Tudi tu bi bilo dobro, če bi bil Jule zraven in bodril svoje tovariše... — Našim dirkačem želimo uspeha in srečnega konca požrtvovalnosti polne kolesarske etapne prireditve!
Lep uspeh mariborskih rokoborcev v Zagrebu
Zagreb, 21. maja.
Tu je bil včeraj povračilni boj rokoborcev za državno prvenstvo moštev. Mariborski Maraton, ki si je z zmago nad pekovskim športnim klubom v Mariboru priboril vstop h končnemu tekmovanju, je pred 14 dnevi premagal prvaka hrvaških zagrebških klubov Croatia s 14:7 točkami, kar mu je prineslo veliko prednost v povračilnem dvoboju. Na ta način je imel precej upanja, da tudi na vročih zagrebških tleh doseže častni rezultat. To se mu je tudi v polni meri posrečilo. Tako bomo Slovenci odnesli letos poleg drugih državnih prvenstev tudi prvenstvo v rokoborbi. Oba nasprotnika, s katerima se bo moral Maraton še boriti, namreč Hajduk iz Sarajeva in Hakoah iz Subotice, namreč nista nevarna.
Današnji boj rokoborcev je gledalo približno 200 ljudi v tukajšnjem športnem klubu Makabi.
Bantam kategorija:	■
Šneberger (Croatia) je imel za nasprotnik* mlajšega Dolinška. Državni prvak Šneberger ni imel lahkega posla v boju z nadarjenim Dolinškom, kateremu se je večkrat posrečilo izviti iz nevarnega objema. Po 4 in pol minutah se je Šnebergerju le posrečilo položiti Dolinška na hrbet. 3:0 za Croatio.
Peresna teža:
Maguljak:DolinšelE starejši. Slednji bi moral nastopiti v bantam kategoriji, toda tehtnica je pokazala nekaj dekagramov preveč ter so ga Mariborčani postavili v peresno težo. Državni prvak Maguljak je imel v tem boju precejšnjo prednost. Je namreč star, rutiniran borec ter je dosegel v zadnjem dvoboju proti Italiji lep uspeh tudi nasproti italijanskim olimpijcem. Tako je tudi Dolinška kljub dobri obrambi v šestih minutah po-loMl na lopatice. 6:0 za Croatio.
Lahka kategorija:
Perko (Croatia) : Babič (Maraton). Tehnično boljši Babič je imel proti visokemu Zagrebčanu mnogo opravka. Vendar si je počasi nabiral točke ter kmalu utrudil nasprotnika. V 14. minuti se mn je posrečilo s hrbtnim prijemom obrniti nasprotnika na lopatice, še predno je ta mogel pobegniti z blazine. 6:3.
Welter kategorija:
Metzner i Blatnik (Maraton)’. Blatnik' je bil v vsakem oziru v premoči ter je mladega Zagrebčana položil v 14 minuti na hrbet in s tem izenačil. 6:6.
Srednja kategorija!
Martcovič : Verbofit (Maraton). Dolgoletni državni prvak Markovič se je prvič srečal v boju z letošnjim državnim prvakom Verboštom. Boj je bil zelo kratek. Maratonec je z lahkoto dobival toSko za točko. Posrečilo se imt je večkrat položiti nasprotnika na pleča, toda sodnik tega m hotel priznati. Šele v 9. minuto je bil tuš tako
očiten, da je zadostoval tudi sodnrkn. S tern je Verbost povišal razmerje točk na 6:9 za Maraton. Polteika kategorija:
Dolgoletni državni prvak Metzner Jurij se je maščeval Maratoncu Orešniku za poraz v Mariboru. S spretnim prijemom ga je položil na hrbet že v tretji minuti in spet izenačil 9 :9.
Težka kategorija:
V	težka kategoriji sta se borila Metener Franc in VLdic od Maratona Vidic je kmalu v začetku dobil nasprotnika v nevaren prijem in ga položil na lopatice. Sodnik ni hotel priznati, češ da je imel Metzner glavo zunaj blazine. To je Vidicu vzelo voljo do nadaljnjega bojevanja in se je svojega nasprotnika samo še otepal. Do konca se je Metznerju posrečilo doseči točko več in ee je v 20. minuti boj končal z 2 :1.
Končno stanje povračilnega dvoboja je 11 :10 za Croatio. Ker se točlke obeh dvobojev seštejejo, je Maraton umagaJ z 24 :18.
Prihodnji nasprotnik Maratona je sarajevski Hajdnk. Maraton bo potoval v začetku junija v Sarajevo.
Maratonci eo se pripeljali v Zagreb z velikim avtobusom mestnega podjetja ter eo si danes dopoldne ogledali Zagreb, naiicar so ee preko Rogaške Slatine vrnili domov. Vodil jih je predsednik fng. Lah, spremljalo pa jih je nad 40 navdušenih kibicev deloma iz Maribora, deloma pa Iz Ruš, kjer ima Maraton svojo podružnico.
Uspeh slovenskih rokoborcev je treba vse-kaikor toplo pozdraviti.
Tekme za Davisov pokal
Francija : Kitajska 5:0 Belgija : Indija 2:0 Nemčija : Poljska 2:1
Italijanski nogomet
V	italijanski prvi nogometni diviziji so bili danes doseženi rezultati:
Juventus : Torino 1:1 Liguria : Triestina 2:2 Milano : Lucchese 1:0 Novara : Modena 0:0 Roma : Lazio 3:1 Bologna : Napoli 4:0 Livorno : Ambrosiana 2:2 Bari : Genova 0:0
Na prvenstveni tabeli vodi Bologna z 42 toc-kami, drugi je Torino s 36 točkami, na tretjem in četrtem mestu pa sta Genova in Ambrosiana s 35 točkami. Triestina je s 23 točkami predpredzadnja
Gradjanski : VFB Stuttgart 3:1 (2:0)
Zagreb, 21. maja.
Danes je bila tu odigrana mednarodna prijateljska nogometna tekma med tukajšnjim Gradjan-skim in dolgoletnim divizijskim prvakom Stuttgartom. Kljub temu, da je pred začetkom tekme močno deževalo, se je na igrišču nabralo okoli 3.500 ljudi. Moštvo Stuttgarta je na praznik premagalo Hašk s 4:2 in je tudi danes pokazalo vse vrline nemškega nogometa, ki so predvsem hitrost in lepo kombinirana igra. Toda proti dobro razpoloženemu Gradjanskemu, ki mu je še posebno ugajalo razmočeno igrišče, ni moglo uspeti.
Igra je potekala ves čas v premoči Gradjan-skega. V moštvu Gradjanskega je gostoval tudi Splitčan Matošič kot levi branilec. V 16 minuti je levo krilo Žalant na šipošev strel iz kota poslal iz dveh metrov daljave žogo neubranljivo v mrežo. 1:10.
Po tem golu Gradjanski ni odnehal, pač pa je še dalje ostro napadal. Odlični nemški vratar pa je preprečil povišanje rezultata. V 35. minuti se je šele Lešniku posrečilo streljati na gol. Vratar je stekel iz vrat in se vrgel na žogo, a jo je odbil ravno Lešniku na nogo. Ta jo je hitro poslal, kamor jo je bil že prej namenil. V mreži je tudi obsedela. 2:0.
V	drugem polčasu je Gradjanski nekoliko popustil. V 33 minuti se je po dolgem prizadevanju Nemcem le posrečilo doseči gol po levi zvezi, ki se je prerila med branilcema Beloševičem in Ma-tošičem. 2:1. V 40 minuti je sodnik zaustavil igro zaradi favla na šipoša. Iz prostega strela je dobil žogo Pleše, ki jo je prisebno podal Antolkoviču, ta pa jo je neubranljivo udaril v mrežo. 3:1.
Nemci niso bili danes tako disciplinirani kot pri prvi tekmi, ki so jo igrali s Haškom. Posebno srednji napadalec je bil dokaj surov ter je robustno napadel ležečega Glaserja. Sodnik Višnjič pa je odločno preprečil tak način igre.
Železničar (Zagreb) — Železničar (Maribor / 2 : 2 (0 :1)
Maribor, 21- maja.
Na stadionu Železničarja sta se danes srečali v tekmi za pokal prometnega ministra moštvi zagrebškega in mariborskega Železničarja. Tekma, ki se je odigrala v zelo neugodnem vremenu, je privabila le okrog 300 gledalcev. Domačini niso nastopili v kompletni postavi. V prvem polčasu in v zadnjih 15. minutah drugega polčasa so zaigrali dobro. Najboljša je bila danes desna stran napada, predvsem Ronjak, preko katerega so bile izjedene skoraj vse akcije. Dober je bil tudi Pavlin na levi zvezi, vendar nekoliko prepočasen.
V	obrambi sta predvsem ugajala branilec Ando-ličič in vratar Španger. Vsi ostali igralci so mlajše moči, ki se na razmočenem igrišču niso mogle prav znajti. Gostje niso pokazali mnogo, razen kondicije, ki je prišla v veljavo predvsem v drugem polčasu. V obrambi je bil dober levi branilec. Srednji krilec gostov je bil boljši od domačega in je vzdrževal dobro zvezo med posameznimi deli moštva. Napadalna vrsta je bila dobra, le dokler ni prišla do kazenske črte. Tu je njeno znanje odpovedalo Zagrebčani so sicer ^igrali precej hitro in kombinirali, vendar Mariborčanom niso bili enakovredni. Igra je bila v začetim živahna, to pa gotovo po zaslugi domačinov. Ko pa eo še ti popustili, je igra postala mlačna m tu zadovoljila gledalcev.'
Gole so zabili: v 40. minuti prvega polčasa
Ronjak. v drugem polčasu pa v 9. in 31. minuti za Zagrebčane Kulakovič, za domače v 39. minuti spet Ronjak. V podaljšku igre dvakrat petnajst minut, ki bi se moral odigrati, Zagrebčani niso hoteli nastopiti, zato so izpadli od nadaljnjega tekmovanja. — Tekmo je sodil z. s. Nemec.
Končno tekmovanje za prvenstvo Slovenske šahovske zveze
Celje, 21. maja.
Danes je bila v hotelu Evropa v Celju končna tekma za prvenstvo Slovenske šahovske zveze med ljubljanskim in celjskim šahovskim klubom. Večja skupina Ljubljančanov pod vodstvom univ. prof. gosp. Kasala je prišla zmage si svesta v Celje. Tekma se je začela ob pol 2 popoldne in je trajala do sedmih zvečer. V začetku 60 Celjani še precej izenačeno igrali. Že prvo igro pa je dobil Ljubljančan Slokan Lado proti Modicu Kazimirju. Nato je inž. Sajovic izenačil z zmago proti Poljanšku. Lado Diehl je zmagal na 8. deski proti Pintariču. Kmalu nato je Celjan Šmigavc izenačil z zmago proti Levačiču Za prof Gabrovškom, ki je po kontumaci izgubil igro na 1. deski, so prišli v igro Ljubljančani. Pri tem je sodelovalo mnogo prijateljev šaha, ki so pozorno sledili borbam. Sledil je remis med Grasserjem in Samoborom. Dve partiji sta bili prekinjeni, in sicer Slokan Mihael proti inž. Pipušu ter Samec proti Skiteku, ki se bosta nadaljevali v Ljubljani Ljubljančani vodijo z rezultatom 3 in pol : 2 in pol. Celjani upajo, da bodo izenačili rezultat na 4:4.
Francija : Wales 2:1
V stadionu Colombes v Parizu je danes nogometna reprezentanca Francije premagala reprezentanco Walesa po trdi in temperamentni borbi 2:1. Najboljši igralec v francoski reprezentanci je bil črnec Ben Barek.
Avtomobilske dirke na Niirburgringu
Danes so bile na Nurnburgringu velike mednarodne avtomobilske dirke, pri katerih so sodelovali mnogi odlični evropski dirkači, zlasti elita italijanskih avtomobilističnih specialistov, ki pa se tokrat niso obnesli. Prva tri mesta so namreč zasedli Nemci na vozilih znamke Mercedes.
Rezultati in placement:
1. H. Lang (Nemčija), povprečna hitrost runde 135 km na uro;
2. Rudolf Caraciola;
3. Brauchitseh.
Francoski nogomet
V francoski prvi diviziji so bili doseženi danes tile rezultati: Excelsior (Roubaix) : Soehaux 3 :2, Olimpique (Lille) : Cannes 0 :0, Lene : Fi* ves 1 :0.
V drugi diviziji pa so se srečanja končala takole: Re:ims : Rennes 2 :1, Girondins : Colmar 2 :1, Mulhouse : Hautmont 2 :1, Nice : Boulogne 5:0, Charlesville : Ales 3 :0, Nimes : Valenei-ennes 2 :1, Longwy : Troyee 2 :2, A tras : Diep-pe 2:0.
Finale za francoski pokal v rugbyju
V finalni tekmi za francoski jx>kal v rugbyju ji danes po izredno »ivi. ip napeti igri zmagalo moštvo »Treize Catalans« nad »Toulouse« z dobrim in zasluženim rezultatom 7 : 3.
Slovenski profesorji so zborovali
Ljubljana, 21. maja.
V	Ljubljani je bilo danes zborovanje Profesorskega društva za Slovenijo. Za to priliko so bila sestavljena prav izčrpna in tehtna poročila, ki nam nazorno orišejo razmere, boje in uspehe profesorskega stanu v lanskem letu. Najprej poročilo navaja imena odličnih slovenskih šolnikov, ki so umrli v preteklem letu (prof. v p. Anton Bartl, direktor dr. J. Debevec, prof. J. Marn, direktor dr. A. Ratajec, prvi direktor slov. gimn. — zavoda sv. Stanislava — škof dr. J. Gnidovec). Nato ugotavlja, da sta se lani oba prosvetna ministra gg. Magaraševič in Čirič prav vneto zavzela za profesorski stan. Na subotiškem kongresu je ljubljanska sekcija pripomogla, da so se zgladila trenja med zagrebškimi in belgrajskimi delegati. Celjska in ljubljanska realna gimnazija bosta postopno dobili klasične paralelke, uršulinke v Ljubljani ter štiri-razredna meščanska šola v Ljubljani pa bodo s prihodnjim letom že imele peti razred. V Sloveniji pa bi bila prav pereča še ustanovitev dveh štirirazrednih gimnazij v Brežicah in v Dravogradu. Postavljenih je bilo lani 400 novih suplen-tov. Slovenija rabi letno 35—40 suplentov. Lani so bile popravljene tudi krivice, ki so bile svoje čase
storjene profesorjem-veroučiteljem. Profesorjem naj bi bila priznana tridesetletna službena doba, napredovanje naj bi se uredilo tako, da bodo profesorji po 20 ih letih dobili skupino III-2, po 20 letni služebni dobi pa naj bi tudi bila znižana učna obveznost na 16 ur tedensko. Poenostavljena naj bi bila šolska administracija, davčne uprave naj bi pobirale šolnino itd. Lani je bila Samopomoč« močno ogrožena, k sreči pa je ministrstvo svoj namen, da bi jo ukinilo, opustilo. Sekcija izdaja učne knjige in bo v tej smeri delovala tudi še naprej. Tajniško poročilo je omenilo številne intervencije na merodajnih mestih, številne seje odbora ter udeležbo sekcije pri sejah glavne uprave ter na profesorskem kongresu v Subotici. Po blagajniškem poročilu prof. dr. Novaka, ki je prikazal denarno stanje, je razvidno, da je sekcija dala zelo mnogo za založbo šolskih knjig. Zoper monopolizacijo šolskih knjig je v parlamentu odločno nastopil prof. Dolenc. V višjih razredih še vedno ni dovolj poskrbljeno za slovenščino, kajti učni načrti z ločitvijo slovenščine od srbohrvaščine še vedno niso urejeni. Zdi pa se, da bomo tudi pri tem vprašanju že v kratkem dobili dobro rešitev.
Strahotne posledice neurja
Zaradi silnega naliva je bila prekinjena železniška proga do meje
Maribor, 21 maja.
Nocoj je bila v Mariboru in okolici burna not. Razsajala je nevihta s strahovitim nalivom ter so se zlile ogromne množine vode. K dežju se je pripravljalo včeraj že vse popoldne in tudi barometer ni obetal nič dobrega. Zvečer je začelo močno deževati, ponoči pa je pritisnila še huda nevihta. Med bliskom in gromom ter viharje mso se odprle nebeške zatvornice ter je začelo liti kakor iz škafa. Mestne ulice eo bile kmalu preplavljene, ker je voda v nižje ležečih delih zastajala pri kanalskih odtokih. Naliv je presenetil ljudi v lokalih, da niso mogl> do poznih nočnih ur domov, ker si ni. nihče upal v takšnem viharju in dežju na ulico. Najbolj usoden pa je bil naliv v severni mariborski okolici, nad
gornjo Pesniško dolino
Tu se je gotovo utrgal oblak, ker je voda pri-hrula s tako silo, da je bila Pesnica s pritoki prenapolnjena ter se je začela razlivati Največ vode je pritekalo po Plačnem, Svečinskem in Cirkniškem potoku. Doline vseh teh potokov eo bile v nekaj urah spremenjene v jezero. Voda je vdirala v hiše in hleve, da so ljudje preplašeni eredi temne noči in naliva morali zapuščati stanovanja, spravljati družine na pobočja ter reševati živino iz hlevov ter svinje iz svinjakov, boječ ee, da bodo vode še nadalje pritekale. Svečina, Ciringa, Plač. Gornja Sv. Kungota, Dobrenje, vsi ti kraji eo bili v teku noči preplavljeni, povodenj pa se je širila ob Pesnici navzdol, ker se je narasla reka razlivala po nižini. Danes zjutraj je
bila že vsa Pesniška dolina iapremenjena v jezero; iz blatne vode štrle le plotovi vrtov, drevje in poslopja. Poplavljena je mestoma tudi cesta iz Maribora k Sv. Kungoti, tako da je bil zjutraj vsak promet ustavljen. Škoda je ogromna zlasti na travnikih, ker je blatna voda uničila vso košnjo sena. Pa tudi na njivah bo veliko škode, prav tako na poslopjih. Povodenj je odnesla veliko lesa.
Proga proti Nemčiji na več mestih pretrgana
Najbolj usodno razdejanje je povzročil Cerkniški potok, ki teče vzdolž proge od Pesnice proti Št. liju. Potok je preplavil vso dolino ob progi, iz stranskih dolin pa so prihruli celi hudourniki, ki niso dobili pod železniškimi propusti dovolj prostora za odtok ter so zpodjedli na treh krajih progo. Progovni pregledniki so že ponoči opazili poškodbe na progi ter je bil takoj ustavljen ves promet. Tudi pri Št. liju, na severni strani šentiljskega predora, je bila proga prekinjena. Tu jo je zasul zemeljski plaz v dolžini 10 metrov. Vendar je bila zemlja danes zjutraj tukaj že olstTa-njena s proge. Na poškodovano progo v bliž'ni postaje Cirknica pa je poslala železniška uprava veliko delavcev, tako da so bile poškodb? že v teku dopoldneva odstranjene. Ponoči in zjutraj je bil ustavljen ves promet, pa je prvi vlak vozil v Nemčijo šele oj>oldne. Ker pa sedaj ni velikega osebnega prometa med Nemčijo in našo državo, ni»o povzročile le poškodbe proge nobenih ]>o-sebni hnoprijetnosti.
 ---------------------- ...	.	,	,	nj	ah	1*	MfinrAin	nnniftnfita	13	din	ta	inoiemstvo	25	din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6,
«"* ',W*	K....rV	-	II	M«	m*	»Irt"