Celje - skladišče D-Per
III 5/1997
5000004453.2
Leto XVIII - številka 2 - februar 1997
Pustne maske pregnale zimo
Danes je pepelnična sreda in marsikje bodo z veliko žalostjo pokopali pusta. Pomlad bo vsak hip tu, za kar so poskrbele številne maškare, ki so v soboto, nedeljo in včeraj v večini krajev Savinjske doline preganjale zimo. Največ pustnih rajanj je bilo za otroke, kar nekaj pa so jih organizirala tudi gasilska društva. Letos so pustno povorko po nekaj letih organizirali tudi na Vranskem. Na sliki: s pustne povorke v Braslovčah. (T. T. )
Številne prireditve ob kulturnem prazniku
Po bogatem decembru in nekoliko zaspanem januarju so se prve dni februarja spet zvrstile številne kulturne prireditve, večinoma posvečene slovenskemu kulturnemu prazniku.
V	Šempetru in Petrovčah so v gih krajih (gledališčniki iz Letuša počastitev kulturnega praznika v denimo z glasbeno komedijo goste povabili celjski godalni or- Muha v režiji Polone Kuder na kester, v Preboldu so kulturni pro- Vranskem, gledališka skpina Vr-gram pripravili učenci. Mnoge lju- ba na Ponikvi). Andražani so biteljske gledališke skupine so imeli premiero igre Čevljar prav v teh dneh gostovale v dru- baron.
£&intex Tr97aln% o«cwVe !
ŽALEC. Šlandrov trg 41 a, tel../faks: 063/ 715-931
V	NAŠI PRODAJALNI VAM PONUJAMO:
-	prek 200 vrst talnih oblog za dom in poslovne prostore,
-	tekače, preproge, dekorativno blago, pliš, pluto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren
-	material za polaganje talnih oblog
-	tapeciranje sedežnih garnitur in stolov
-	zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom
-	lesene in medeninaste karnise vseh dimenzij
z vso dodatno opremo: obročki, ščipalke, žabice PVC
Na željo kupcev talne obloge tudi zarobimo, dostavimo na dom in položimo.
CsTračunalništvo
Laikova vas 212, PREBOLD faks: 063 701-953, tel.: 701-316 računovodska enota Žalec, tel.: 715-860

Osrednja proslava pa je bila v ponedeljek zvečer v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Tudi v Žalcu so se odločili za klasično glasbo, saj so v umetniškem programu nastopili člani baletnega ansambla Opera in baleta Ljubljana. Osrednji govornik je bil Borut Pečar in njegov govor lahko preberete na 12. strani. Sa-vinova odličja so letos prejeli Vincenc Vipotnik, Branko Goropev-šek in Tone Tavčar. Odličja sta podelila župan Milan Dobnik in Tanja Razboršek Rehar, vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti.	K. R.
tel.: 714-285 715-140
Pražarna in kavni butik!
Nagradna igra za nakup
nad 1000 SIT!
Nagrade 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic.
Nagrajence bomo objavili v Savinjčanu.
Nagrajenci devetega kroga žrebanja:
1. nagrada: Alojz Kos, Oblakova 6, Celje
2 nagrada: Stanko Pevec, Polzela 3. nagrada: Jožica Turšič, Vrbje 16
Na Jožefovo sejem v Petrovčah
Ljubezen naj gre vedno v cvet
Besede mičejo, zgledi vlečejo, pravi slovenski pregovor. Res je Valentinovo predvsem praznik zaljubljencev, a tudi dan ljubezni, prijateljstva in razumevanja. In kot zgled prijateljstva smo za naslovnico februarske številke Savinjčana izbrali tole belo mačje-pasje tihožitje. Če sta lahko onadva pozabila na pregovorno nestrpnost, ki vlada med mucami in psi, bi lahko tudi ljudje s svojim razumom, predvsem pa srcem zgradili več mostov med sabo. Vsi ne moremo biti zaljubljenci, lahko pa smo prijatelji. Tudi če ne mislimo vedno enako. Strpnost je tisto, kar je pomembno.
Pa vendar tudi brez ljubezni ne gre, zato na Valentinovo zaželimo skupaj z Ježkom: Ljubezen naj gre vedno v cvet, da bo lepši, da bo zaljsi ta okrogli, nori svet.
19. marca bo v Petrovčah že 9. Jožefov sejem. Pobudnika in glavna organizatorja osrednje sejemske prireditve in razstave sta Kmetijska zadruga Petrovče in Kmetijska svetovalna služba Žalec.
Po besedah direktorja zadruge Rudija Trobiša organizirajo sejem na Jožefovo v čast vsem Jožicam in Jožetom, ki ta dan go-dujejo, seveda pa tudi svetega Jožefa, ki je zaščitnik obrtnikov in rokodelcev, katerih izdelki so na ogled in naprodaj. Poudarek je na izvirnosti in ohranjanju tradicije, saj naj bi tudi tako iztrgali pozabi bogastvo ljudskega izročila. Sejem v Petrovčah je postal največji podeželski sejem v Sloveniji, ki ga je doslej obiskalo že prek osem tisoč ljudi.
Na stojnicah v okolici Hmeljarskega doma bodo obiskovalci tudi letos lahko občudovali izdelke pridnih rok savinjskih kmetic in kmetov. Ti bodo razstavljali in prodajali svoje pridelke in dobrote iz kmečkih kuhinj: salame, klobase, različne vrste kruha, rezance, pecivo, sadje in še bi lahko naštevali. V času prvih spomladanskih opravil bo mogoče v Petrovčah kupiti vse potrebno za delo na poljih in vrtovih: semena, sadike, različna orodja in druge pripomočke. Kmetijska preskrba v Petrovčah v času sejma ohranja dolgoletno tradicijo prodaje ali nakupa rabljene kmetijske mehanizacije. Organizirani bosta licitacija in komisijska prodaja.
V dvorani Hmeljarskega doma Kmetijska svetovalna služba tudi letos pripravlja razstavo, tokrat na temo Sadjarstvo v Savinjski dolini in kmečke dobrote. Novost letošnjega sejma pa bo velika povorka kmečkih konj in voz s prikazi kmečkih del in običajev. Sejem bo odprt od 9. do 19. ure, povorka bo ob 11. uri, ob 11.45 pa bo podelitev priznanj za najboljše kmečke
2. sejem
fLDflfl 97
CELJSKI SEJEM 26.2.-2.3.1997
prvi dan samo za strokovno javnost
salame, kmečki kruh in vino savinjskih vinogradnikov.
Da bo Jožefovo praznovanje zares prijetno, so organizatorji poskrbeli tudi za zabavo in na sejem povabili veselega Jožeta.
K. R.
Iz vsebine:	
Svetniki jutri o proračunu	str. 2
Upravna enota Žalec v preteklem letu	str. 2
Žalsko gospodarstvo v lanskem letu	str. 5
Okrogla miza o gasilstvu	str.10
Dobitniki Savinovih odličij	str.12
Pogovor z Mileno Moškon	str.16
Aktualno: Najmlajši o ljubezni	str.17

I
ZLATARSTVO 1MEX TRAPE ŽALEC Mestni trg 5, tel.: 063/715-242
ZA VALENTINOVO
AKCIJA ;
0d 10. do 15. februarja podarimo vsakemu kupcu ob nakupu nad 5000,00 SIT ZLAT SRČEK.
;
i
i
Mk
Hmezad.
KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE
organizirata
A
KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ŽALEC
JOŽEFOV SEJEM
19. marca 1997 v PETROVČAH
PROGRAM:
-	od 5. do 7. ure
-	ob 8. uri
-	ob 9. uri
■ ob 11. uri
-ob 11.30 -ob 11.45
- ob 19. uri
-	dovoz blaga in priprava stojnic
-	sv. maša v petrovški baziliki
-	pozdrav in odprtje sejma in razstave sadjarstva v Sav. dolini in kmečkih dobrot
-	demonstracije in oglasi
-	degustacije in sejemska prodaja
-	velika POVORKA kmečkih konj z vozovi in prikazi raznih starih običajev
-	pozdrav in nagovor pokrovitelja
-	podelitev priznanj za najboljše kmečke SALAME, najboljši kmečki KRUH in najboljše VINO savinjskih vinogradnikov
-	zabaval vas bo veseli Jože
-	zaprtje sejma : 063/708-173, 708-258;
Prijave sprejemamo po telefonu: po faksu: 063/708-248
Vljudno vabljeni k sodelovanju in obisku!
Svetniki o osnutku proračuna
Na dnevnem redu prve seje občinskega sveta letos, ki bo jutri, je tudi prva obravnava proračuna za leto 1997. Svetniki se bodo seznanili z osnutkom proračuna in če ga bodo sprejeli, bo proračun v javni obravnavi do 28. februarja. Po terminskem planu naj bi bila druga obravnava 20. marca. Do konca marca pa velja sklep o začasnem financiranju proračunskih porabnikov, ki ga je župan sprejel 28. decembra lani.
OBČINA ŽALEC
objavlja javni razpis
MLADI RAZISKOVALEC
Raziskovalne naloge, dela in inovacije lahko prijavijo posamezni učenci, skupine, krožki, razredi.
Poslano delo mora biti tipkano in metodološko urejeno, s prikazanimi rezultati in z zapisom postopka.
Vse prispele naloge bo ocenjevala posebna komisija
Prijave je treba poslati na naslov:
Občina Žalec, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, 3310 Žalec, s pripisom Mladi raziskovalec ’97.
Rok za oddajo nalog je 25. april 1997.
j, »SIPRO« d.o.o.
J-STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/713-121, faks: 063/714-282
NAJEMNINE ZA STANOVANJA se v februarju 1997 ne bodo povečale. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu februarju 1997 9.832,37 SIT in je 200,96 SIT/m2.
Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95.
NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se v
februarju 1997 ne bodo povečale. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 740,07 SIT.
PO SKLEPU KURILNEGA ODBORA bo v mesecu februarju 1997 znašala povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe 90,35 SIT/m2. Glede na porabo toplotne energije v pretekli kurilni sezoni so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v akontacijske razrede.
Ob koncu kurilne sezone 1996/97 bo v mesecu juniju 1997 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1996/97. Porabo toplotne energije spremljamo dnevno.
Stroške lahko plačate na naši blagajni, in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure.
Pojasnilo k članku »Razveljavili odlok o okoljevarstveni taksi«
Začasno financiranje poteka po dvanajstinah proračunske porabe v lanskem letu, upoštevajoč sklepe občinskega sveta glede izhodišč za izdelavo letošnjega proračuna. Če proračun ne bo sprejet do konca marca, bo moral župan izdati nov sklep o začasnem financiranju.
Višina predvidenih prihodkov letošnjega proračuna je 1.995,000.000,00 SIT. Poleg tega je v osnutku predvideno zadolževanje v višini 62 milijonov SIT, tako da znaša celoten proračun za leto 1997 2.057000.000,00 SIT.
Referat za kmetijstvo predvideva izdajo več kot 200 odločb o izpolnjevanju pogojev za kmeta in približno 20 potrdil pri menjavi kmetijskih zemljišč. Arondacije se v zadnjem obdobju zaradi negativnih izkušenj v preteklosti niso izvajale, zato ni mogoče predvideti, v kolikšni meri se bodo kmetje poslej odločali za to agrarno operacijo. Zaradi reševanja denacionalizacijskih zahtevkov bodo v tem letu izvedeli najmanj 3 komasacijske postopke, v katerih bo udeleženih približno 100 strank. To je ena izmed nalog, ki so nove za upravno enoto, saj je prej te postopke vodil Hmezad.
Nov zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev nalaga upravnemu organu, da mora do konca leta 2000 preveriti, ali kmetije, ki so bile zaščitene po prej veljavnem zakonu, še izpolnjujejo pogoje za tak status. To pomeni 900 zadev oziroma odločb, predvidoma 225 vsako leto. Po istem zakonu je potrebno preverjati vsak promet s kmetij-
S spremembami in dopolnitvami zakona o graditvi objektov je za ekonomsko upravičenost investicije odgovoren izključno le investitor. Zakon zasebnikom ne predpisuje več postopkov, ki jih morajo izpeljati pred samo odločitvijo za investicijo. Porabnikom proračunskih sredstev pa te postopke določajo finančni predpisi. Spremembe zakona odpravljajo tudi pravno praznino, ki je nastala leta 1994,-ko je ustavno sodišče razveljavilo nekatere določbe, in sicer na področju opravljanja gradbene dejavnosti in projektiranja. Te določbe so nesorazmerno omejevale zlasti manjše gospodarske subjekte, ki lahko zagotavljajo kakovostno izvedbo del na drug zakonit načinu, z angažiranjem strokovnih kadrov in ni več pogoj, da imajo v rednem delovnem razmerju določeno število strokovnjakov z delovnimi izkušnjami. Nov zakon predpisuje tudi ustanovitev inženirske zbornice.
Zakon prinaša tudi novosti pri iz-
1462.777000,00	SIT naj bi bilo sredstev za zagotovljeno porabo. Med pomembnejšimi prihodki proračuna so: nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (86 milijonov SIT), investicijski tolar za vlaganje v oskrbo z vodo (53 milijonov), investicijski tolar za vlaganje v čistilno napravo Ka-saze (34 milijonov) in taksa za obremenjevanje voda (88 milijonov). Iz proračuna preteklega leta je bilo prenešenih 36,6 milijonov tolarjev.
Za jutrišnjo prvo obravnavo so občinske strokovne službe pri-
skimi zemljišči - 400 odločb na leto. Zaradi preverjanja, ali kme-tijsko-gozdarska gospodarska enota izpolnjuje pogoje za zaščitenost po sedaj veljavnem zakonu v postopku, ki bo uveden po uradni dolžnosti, se bo število postopkov preverjanja pri prometu do leta 2000 zmanjšalo za približno 25%.
Poleg raznih drugih odločb referat za kmetijstvo izdaja tudi odločbe o vpisu v register agrarnih skupnosti. V postopku ponovne registracije je 13 agrarnih skupnosti, vendar pa rok za prijavo poteče šele marca letos.
Precej novih nalog je na področju vinogradništva, lova in ribolova. Spreminja se meja vinorodnih okolišev, ki je do sedaj Savinjsko dolino delila na dva dela.
Na območju občine je bilo izvedenih 23 večjih agromelioracij, ki vključujejo približno 4000 ha obdelovalnih zemljišč. Za te bo morala upravna enota pripraviti obračun sredstev, potrebnih za vzdrževanje teh sistemov,
daji upravnih dovoljenj. Eno temeljno vprašanje pri posodabljanju prostorske in gradbene zakonodaje je, kako združiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Za pridobitev obeh je potrebno opraviti ločeno presojo, vendar je to zdaj omogočeno v enem upravnem postopku, kadar so za to izpolnjeni predpisani pogoji. Namesto obeh dovoljenj se izda enotno gradbeno dovoljenje. Tako je skrajšan upravni postopek, samo en je tudi pritožbeni postopek. Pomembno pri tem pa je, da lokalna skupnost sprejme čim več izvedbenih prostorskih dokumentov, v katerih so razrešene osnovne dileme glede gradnje objektov.
Poostorili pa so se pogoji pri izvajanju rekonstrukcijskih del, čeprav se je hkrati poenostavil postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Priglasitev vzdrževalnih del zdaj zahteva nekaj več dokumentacije. Pri projektiranju je potrebno upoštevati ukrepe za od-
pravile uravnotežen predlog proračuna, kar pomeni, da predvideni odhodki ne presegajo prihodkov. Vendar pa je to samo finančni predlog, saj so želje veliko večje in dejansko odhodki presegajo prihodke za 252,5 milijonov SIT. Največje neskladje je na področju varstva okolja, prostora in komunalnih zadev, ki mu osnutek proračuna namenja 660,700.000,00 SIT, zahtevek strokovne službe tega oddelka pa znaša 815,910.000,00 SIT. Neskladje je tudi na področju otroškega varstva, izobraževanja in kmetijstva. Po besedah vodje oddelka za finance Lojzeta Posedela bodo morale razprave v občinskem svetu in v okviru javne obravnave pripeljati do dogovora, koliko sredstev naj dobi katero področje. Visoki standardi in raven v družbenih dejavnostih se namreč izključujejo z velikimi zahtevami na področju komunalne infrastrukture.
enako pa tudi za vzdrževanje 17 namakalnih sistemov, ki zajemajo 4183 kmetijskih površin.
V zvezi z vračilom podržavljenih kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev je na referatu za kmetijstvo 679 zahtevkov. 144 jih je rešenih, vendar jih stranke še lahko obnovijo. V zvezi z denacionalizacijo, zlasti pri arondacijah, ki so predstavljale največji problem, je upravna enota na ustavnem sodišču sprožila kompetenčni spor. Sodišče je novembra lani odločilo, da lahko stranka v primeru, ko je bil sklenjen kakršen koli sporazum ali pogodba, uveljavi svoj zahtevek samo, če dokaže, da je bilo to storjeno pod prisilo. To pa dokazuje na sodišču. Tako je upravna enota že odstopila 29 vlog sodišču, pripravljenih pa je še 38 vlog. 30 zahtevkov bosta reševala tako upravna enota kot sodišče.
Drugo veliko težavo pri vračanju premoženja v naravi predstavlja delitev kompleksov hmeljišč med razlaščence. Delitev hmeljišča v katastrski občini Petrovče lani ni uspela. Ker so bili zahtevki zelo različni, je nekatere bilo mogoče rešiti, druge pa ne. Kot kaže, bo prva uspešna delitev hmeljišča v Braslovčah, kjer bo mogoče potem razrešiti tudi mnoge dileme, kot je povračilo stroškov vlaganja.	K. R.
pravo grajenih ovir, sicer so predpisane kazni, prav tako bo kaznovana uporaba objektov ali naprav brez uporabnega dovoljenja.
Od novega leta so spremenjeni tudi postopki za izdajo uporabnih dovoljenj za zgrajene objekte. Na javnem razpisu so bile izbrane strokovne inštitucije, ki bodo investitorju ali izvajalcu del (po zakonu imata možnost oba) pripravljale strokovna mnenja, ki so osnova za odločanje na upravni enoti in za izdajo uporabnega dovoljenja. Doslej so to opravljale inšpekcijske službe, vendar jim zakon ne dovoljuje več sodelovanja v teh postopkih, razen zdravstveni in požarni inšpekciji, ki izdajata tudi soglasje za projekte. Na javni razpis v decembru se je prijavilo 22 interesentov, izbrali so tiste, ki so registrirani oziroma izpolnjujejo pogoje. Teh je približno polovica (5 v celoti, 5 jih ima deloma pooblastila), zato da bi imele stranke večjo izbiro, za koga se bodo odločile. Ko bo ustanovljena inženirska zbornica, katere član bo lahko le tisti, ki bo izpolnjeval zakonsko predpisane bonitete, bodo o teh izvajalcih verjetno odločali še enkrat, saj bo pogoj tudi članstvo v gradbeno-inže-nirski zbornici.
K. R.
Upravna enota Žalec
28% več
rešenih
zadev
Oddelek za občo upravo in skupne zadeve Upravne enote Žalec je že pripravil nekaj statističnih upravnih
fiodatkov, ki kažejo na de-ovanje upravne enote v lanskem letu. Sodeč po teh podatkih se je število zadev glede na leto 1995 lani povečalo za 34%, rešenih pa je bilo 28% več. V te podatke pa niso zajeta razna potrdila, ki jih občanom izdaja upravna eneta.
V leto 1995 je bilo iz leta 1994 prenešenih 4.065 zadev, v leto 1996 pa je bilo prenešenih občutno manj - 2.833 zadev. Vseh zadev, ki jih je upravna enota prejela lani, je bilo 39.233, kar je precej več kot leta 1995, ko jih je bilo 29.272. Skupaj je bilo tako lani v reševanju 42.066 zadev (leto prej 33.337). Od teh so v preteklem letu končali postopke za 39.089 zadev (30.504), medtem ko je ostalo 2.977 nerešenih zadev.
V zvezi z materialnim poslovanjem upravne enote je načelnik Marjan Žohar povedal, da so leta 1995 porabili 46 milijonov tolarjev, lani pa 52 milijonov. Glavni vzrok za povečanje je bil predvsem porast zadev oziroma večje porabe obrazcev, ki jih tako potem plačajo stranke. K. R.
Nove odločbe za veterane_______________
V okviru oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti ter promet in zveze Upravne enote Žalec deluje tudi referat za borce. Zaradi nove vojne zakonodaje je imel v lanskem letu še posebej veliko dela. Na osnovi novih zakonov so se namreč po uradni dolžnosti preverjale vse odločbe, izdane po starih zakonih, občani pa so lahko uveljavljali tudi nekatere nove ugodnosti in statuse.
Na zahtevo strank oziroma občanov je bilo v lanskem letu registriranih 1.564 zadev, od tega 584 zadev za ureditev statusa ostalih žrtev vojnega nasilja, 329 za prisilno mobilizirane in 651 vlog za status vojnih veteranov. Do konca lanskega decembra je bilo izdanih 158 odločb za žrtve vojnega nasilja, 81 odločb za prisilno mobilizirane in 111 potrdil o statusu žrtev vojnega nasilja. Vsako odločitev upravnega organa preveri pristojno ministrstvo.
Po uradni dolžnosti pa je bilo izdanih 115 odločb za dodelitev osebne invalidnine vojnim invalidom in 91 za družinsko invalidnino. Za invalidski dodatek je bilo izdanih 137 odločb, od tega 78 negativnih, za družinski dodatek pa 5 odločb, ena je bila negativna. Za veteranski dodatek je bilo vojnim veteranom izdanih 108 odločb, za družinski veteranski dodatek 47 odločb, negativnih odločb pa je bilo 95. K. R.
Parlamentarne komisije in odbori
Sredi januarja so poslanci imenovali predsednika in člane komisij in odborov državnega zbora. Poslanec Anton Delak je član štirih komisij, in sicer: komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, komisije za poslovnik, odbora za notranjo politiko in pravosodje ter odbora za gospodarstvo.
Občina Žalec je z dopisom Oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve 27 3.1996 zaprosila za seznam prebivalcev občine Žalec. V dopisu je naročnik seznama zahteval naslednje podatke: seznam fizičnih oseb, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, seznam fizičnih oseb, ki imajo v občini v lasti nepremičnine, seznam pravnih oseb s sedežem v občini Žalec.
Upravna enota Žalec je na podlagi zakona o evidenci in nastanitvi občanov in registru prebivalstva (Ur. list SRS, 6/83, RS 1V 91,18/92 ter 27/92) ter na podlagi zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, 72/93, 57/94) naročniku 17 4.1996 posredovala računalniški disketi z zahtevanimi podatki iz registra o delu, ki se nanaša na stalno in začasno prebivanje oseb na območju občine Žalec, in sicer: ime in priimek, EMŠO, naslov prebivanja, pošta in datum prebivanja do 27 3.1996.
Za ostale zahtevane podatke upravna enota ne vodi uradne evidence, zato podatkov naročniku nismo posredovali.
Vsi posredovani podatki so popolni in vodeni v skladu z zakonom. Registra gospodinjstev naročnik ni zahteval, prav tako
pa upravna enota v nadaljnjih postopkih priprave omenjenega odloka ni sodelovala. Naročnik bi moral ob izdaji odločb dobiti tekoče podatke, kar pa ni storil.
Upravna enota Žalec Načelnik Marjan Žohar, dipl. ing.
org. dela
Časopis Savinjčan izdaja ČZP Savinjski občan, d.o.o., Žalec, Šlandrov trg 23 Telefon in faks: 711-433, 715-200
Odgovorni urednik:
Janez Kroflič
Novinarka: Ksenija Rozman Lektorica: Mojca Nahtigal Tajništvo: Marija Cilenšek Naklada: 13.765 izvodov Tisk: D. R Delo,
Tisk časopisov in revij-d. d. Ljubljana, Dunajska 5.
Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD.
Kmetijstvo in denacionalizacija
Upravne postopke v zvezi s kmetijstvom in denacionalizacijo vodita pristojna referata v oddelku za kmetijstvo in denacionalizacijo Upravne enote Žalec. Na osnovi števila postopkov v preteklem letu so pripravili analizo delovne obremenitve zaposlenih v teh dveh referatih in predvideno število odločb, ki jih bodo izdali v tem letu.
Zakon o graditvi objektov
Novembra lani je pričel veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov. Prejšnji zakon je bil sprejet leta 1984, torej še v času družbene lastnine. Zakonske določbe je bilo zato potrebno prilagoditi novi družbeni ureditvi. Zakon prinaša tudi novosti pri izdaji upravnih dovoljenj.
Strojni krožek, mnogim za vzor
Člani Strojnega krožka Spodnje Savinjske doline so se letos zbrali na drugem rednem občnem zboru v dvorani hmeljarskega doma v Šempetru. Prisotnih je bilo kar 96 članov in mnogi gostje. Med njimi vodje drugih slovenskih strojnih krožkov, Jože Dular z ministrstva za kmetijstvo, pa tudi predstavnik ministrstva za kmetijstvo Hrvaške Ivo Juras. Hrvaška namreč prav tako uvaja to obliko medsosedske pomoči, ki omogoča racionalizacijo stroškov in večjo kakovost kmetijske proizvodnje. Tudi oni se zgledujejo po savinjskem strojnem krožku.
Strojni krožek Spodnje Savinjske doline sodi med naj večje in najbolj aktivne v Sloveniji. Predseduje mu Andrej Podpečan, ki je tudi predsednik zveze strojnih krožkov Slovenije, vodja krožka pa je Simon Gajšek. Oba sta na občnem zboru poročala o delu krožka in kljub mnogim dosežkom v preteklem letu poudarila predvsem tiste pomanjkljivosti, ki jih je potrebno čim prej odpraviti.
Lani se je število članov povečalo od 117 na 162. Vsi člani skupaj obdelujejo približno 2.500 ha površin, največ v Savinjski dolini, pa tudi v občinah Celje, Laško, Vojnik in Rimske Toplice. Pridobivanje novih članov - tudi v širši celjski regiji - ostaja naloga krožka v tem letu. Skupno število delovnih ur, opravljenih prek strojnega krožka, je bilo 2.854, vendar je ur v resnici več, saj mnogi člani še vedno ne izstavljajo redno računov za vse storitve. Prav na osnovi teh pa je mogoče prositi za sofinanciranje delovanja krožka. Da bi spodbudili pisanje računov, bodo vsako leto nagradili najbolj vestnega člana. Letos je kombinezon strojnega krožka prejel Drago Rogan iz Šempetra. V lanskem letu se
je za šestkrat povečalo število posredovanj prek vodje krožka, skupaj jih je bilo 600. Vodja krožka naj bi sicer koordiniral vsa posredovanja med ponudniki in uporabniki storitev.
V lanskem letu so pripravili tudi več demonstracij, predavanj, gostili nekatere slovenske krož-
Andrej Podpečan: »Po tragičnem razsulu zadružništva je strojni krožek ena redkih organizacij, ki je sposobna preseči lokalne interese lokalnih zadružnih vodij in ki skuša z globalnim pristopom sooblikovati kmetijsko politiko v našem prostoru. In čeprav so pesimisti videli precej črnih oblakov nad nami, smo še vedno tu.«
ke in strojni krožek iz Švice, za svoje člane pa pripravili tudi izlet v Italijo. Izdali so drugo številko glasila Orač. Program dela krožka ostaja podoben lanskemu, predvsem se bodo trudili za boljšo kakovost dela, novost pa predstavlja socialni program. V primeru nesreče bodo namreč svojim članom pomagali tako finančno kot z delom in nabavo materiala.
Simon Gajšek, vodja strojnega krožka: vodja posreduje med ponudniki storitev s kmetijsko mehanizacijo in uporabniki teh storitev.
Sicer pa je strojnemu krožku v pomoč tudi Kmetijska svetovalna služba Žalec. Tudi na ta občni zbor so povabili Božko Žolnir, ki je bila njihov prvi mentor, zdaj pa je vodja oddelka za kmetijstvo in denacionalizacijo Upravne enote Žalec. Predstavil se je tudi novi mentor Peter Pšaker. Upravni odbor so pooblastili za uskladitev statuta z novo zakonodajo, zaradi neaktivnosti pa razrešili člana Andreja Piška. Namesto njega je bil v upravni odbor izvoljen Srečko Rečnik.
Vodstvo strojnega krožka se je med drugim odločilo za izdelavo likovne podobe krožka, usklajene z zvezo strojnih krožkov. Člani lahko po zelo ugodnih cenah kupijo delovne zeleno-mo-dre kombinezone in telovnike z znakom strojnega krožka, kape in majice pa so dobili brezplačno na občnem zboru. K. R.
Povečati izvoz v Nemčijo
V SIP-u si prizadevajo povečati izvoz na nemško tržišče. V letošnjem letu načrtujejo za dva milijona DEM večji izvoz. Da bi se natančneje seznaniti s proizvodnjo kmetijskih strojev, so na obiske povabili predstavnike diterske mreže (to so trgovci, ki stroje tudi servisirajo), z njimi pa so bili tudi kmetje, ki že uporabljajo Sipove stroje.
SAVINJSKA BORZNO POSREDNIŠKA DRUŽBA d.d. ŽALEC
ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE
po najvišjih dnevnih cenah:
KRKA	15.800,00	SIT	PETROL 12.000,00 SIT
RADENSKA 1.600,00 SIT POTROŠNIK 500,00 SIT ETOL	13.000,00	SIT	DOBRNA 500,00 SIT
in druge...
Posredujemo pri nakupu in prodaji vseh vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi d.d.
Smo člani Ljubljanske borze d.d. Ljubljana in člani KDD d.d. Ljubljana in edini v žalski občini, ki se ukvarjamo s to dejavnostjo.
Za vse informacije smo vam na voljo na tel. št. 715 -572 in 715 -573.
Obiščete nas lahko na sedežu družbe v I. nadstropju poslovne stavbe na Savinjski c. 21 (nad bistrojem Tanja).
Mirko Lebar, častni Slovenec leta 1994, je na slavnostni proglasitvi Slovenke in Slovenca v Litiji podelil priznanje za leto 1996 olimpijcu Leonu Štuklju.
»To je bila zame velika čast. Ko sem mu izročil priznanje, sem mu hotel pokazati tudi olimpijsko plamenico iz Atlante. Zaradi treme sem na to pozabil, na srečanju po podelitvi pa sem to popravil. V klepetu sva obujala spomine na gimnastični nastop leta 1966 v Kidričevem pri Ptuju. Tedaj je bil Leon Štukelj naš častni gost, jaz pa 12-letni telovadec. Pozneje se je vse spremenilo, čeprav na vozičku, se predajam hribom in maratonom. V letošnjem letu imam v načrtu kar dva izredno zahtevna maratona, in sicer Dravograd - Novo mesto, jeseni pa avstralski maraton, ki bo dolg kar tisoč kilometrov,« pravi Mirko Lebar.	J. K.
Prva sobota v tem mesecu je bila za učitelje in učence osnovne šole Braslovče delovni dan, vendar drugačen od ostalih. Namenjen je bil kulturi.
Rdeča nit sobotnega dogajanja so bile pesmi znanega
savinjskega pesnika Ervina Fritza, ki je bil gost braslovških učencev. Njegove pesmi so brali, on pa je šolarjem med prijetnim kramljanjem povedal marsikaj zanimivega o svojem delu in nekatere od
pesmi tudi razložil. Drugi osrednji dogodek je bil film Ljubezen prvakov. Kulturni dan so zaključili s proslavo, na kateri so tudi sami nastopali, častni gost Ervin Fritz pa je 247 učencem podelil bralne značke. Prvošolčki so bili ob tej priložnosti sprejeti v šolsko kulturno društvo.
Tako učenci kot učitelji in gostje so odšli na svoje domove bogatejši. Preživeli so lep dan, prežet s številnimi kultur-nimi spoznanji, prijetnimi medsebojnimi stiki in novimi poznanstvi. Tako so na OŠ Braslovče proslavili slovenski kulturni praznik.
Na sliki: med ustvarjanjem učencev OŠ Braslovče.
T. Tavčar
184 krvodajalcev na Polzeli______________________
Prva letošnja krvodajalska akcija v žalski občini je bila na Polzeli. Tudi tokrat jo je pripravila Krajevna organizacija Rdečega križa Polzela za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Kri je darovalo 184 krvodajalcev, največ pa jih je tudi tokrat bilo iz Tovarne nogavic Polzela, kjer so krvodajalstvu tradicionalno naklonjeni.
Lani je v 12 krvodajalskih akcijah v naši občini kri darovalo 1600 krvodajalcev, ki so dali 660 litrov krvi. Tudi za letos je območni odbor RK Žalec pripravil 12 akcij. Druga letošnja krvodajalska akcija bo 7 marca na Vranskem. Na sliki: z akcije na Polzeli.	j. Tavčar
Tomi KRJTNR, s,p, 3313 Polzelo 161 Tel.: 063*701 *855
-	elektro instalacije, vzdrževanja, priklopi *servis štedilnikov in bele tehnike
VAŠE ZADOVOLJSTVO - NAŠ USPEH!
-	brezplačen ogled fn predračun
Delovni čae: 7.00 do 15.00 informaelje 2A ur,
Nova strategija ravnanja z odpadki
V naše uredništvo smo v zadnjem času prejeli kar nekaj klicev občanov, ki se pritožujejo nad polnimi zabojniki za kosovne odpadke. Ti na določenih mestih po krajevnih skupnostih čakajo včasih več tednov na odvoz. V občinskem proračunu je za odvoze kosovnih odpadkov vedno manj denarja, krajevne skupnosti pa iz rednih sredstev teh stroškov ne zmorejo pokrivati same. Dejstvo pa je tudi, da so mnogi zabojniki za kosovne odpadke polni običajnih gospodinjskih odpadkov, ki tja ne sodijo. Precej občanov namreč ni vključenih v organiziran odvoz odpadkov. Tudi zaradi teh problemov so občinske strokovne službe pripravile nov odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki je ta čas v javni razpravi. In kakšne novosti prinaša?
Cilji in načela novega koncepta ravnanja z odpadki v žalski občini (določen na osnovi strategije vlade na področju ravnanja z odpadki) so: preprečevanje nastajanja oziroma zmanjševanje količin odpadkov; postopen prehod na sistem ločenega zbiranja odpadkov, pri izvoru njihovega nastanka ter v okviru možnosti vračanja odpadkov v ponovno uporabo (recikliranje); preprečevanje neorganiziranega oziroma divjega odlaganja odpadkov; uvedba tipiziranih posod za odpadke, ki jih dobavlja izvajalec in za to zaračunava obrabnino; uvedba vrečk za prekomerne količine oziroma povzročitelje, ki nimajo možnosti za uporabo posod; uveljavitev načela Stroške plača povzročitelj. Za nadzor nad izvajanjem odloka bo vzpostavljena občinska inšpekcijska služba. V skladu z načelom Stroške plača povzročitelj bodo vse stroške ravnanja z odpadki morali kriti občani oziroma povzročitelji nastanka odpadkov (fizične in pravne osebe).
Poleg ločenega zbiranja odpadkov na mestu njihovega nastajanja in recikliranja bo v nov sistem ravnanja z odpadki vključeno tudi okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev, odlaganje preostalih odpadkov na urejenih odlagališčih in saniranje divjih odlagališč. Ločeno zbiranje odpadkov bo uvedeno postopno, kar bo podrobneje določeno v pravilniku o ravnanju z odpadki, ki ga bo občinska strokovna služba pripravila skupaj z izvajalci.
Upoštevanje določb odloka bo obvezno na celotnem območju občine in za vse lastnike, uporabnike oziroma upravljaice stanovanjskih objektov, proizvodne in storitvene dejavnosti.
In kaj sploh sodi med komunalne odpadke? To so gospodinjski in
njim podobni odpadki, pretežno trdi in po svoji sestavi heterogeni: organski odpadki (kuhinjski in vrtni odpadki, hmeljevina in odpadki, kot so perje, lasje, žagovi-na...), odpadni papir in karton, odpadno steklo, mase in gumiji (polimeri, elastomeri), kovine, les in gradbeni material, jalovina ter ostali komunalni odpadki, kot so pepel, keramika, usnje, tekstil, odpadki, ki nastanejo pri čiščenju javnih površin, ter trdne usedline cestne kanalizacije in požiralnikov in čistilnih naprav (ob upoštevanju ustreznih predpisov).
Odpadki se morajo zbirati v posodah na urejenem prostoru. Občani, ki so oddaljeni od prevoznih cest več kot 100 m, do katerih izvajalec odvozov ne more, in ki nimajo določenega skupnega odlagališča, bodo lahko zbirali odpadke v vrečah. Te pa si morajo po predlogu odloka priskrbeti pri izvajalcu odvoza, na leto najmanj 52 vrečk.
Predlog odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki poleg vrečk (če ni mogoče uporabiti posod) natančno določa tudi vrsto posod: tipske plastične in kovinske posode (volumna 80,120, 240, 660 in 1100 litrov), tipizirane velike zaprte zabojnike prostornine 4 do 8 m3, tipizirane velike odprte zabojnike prostornine do 20 m3 za kosovne odpadke. Vrsto in število posod za odpadke določijo izvajalci odvoza. Če se izvajalec in občan o tem ne sporazumeta, to določi komunalni inšpektor.
V omenjene posode in vrečke pa je prepovedano zbirati odpadke v tekočem stanju, kužen material, tleče, lahko vnetljive in gorljive snovi, eksplozive, reaktivne, jedke, dražljive in strupene snovi ter radioaktivne odpadke. V zabojnike za kosovne odpadke je prepovedno odlagati gospo-
dinjske in druge odpadke, ki ne sodijo v kategorijo kosovnih odpadkov.
Občani bodo morali v času odvoza odpadkov posode in vrečke, razen velikih zabojnikov, pripeljati z zbirnega na odjemno mesto najkasneje do 6. ure zjutraj. Sami jih morajo nato tudi vrniti na običajno mesto. Tudi pozimi morajo omogočiti dostop do odjemnih mest. Smetarji pa so dolžni prazniti posode tako, da ne onesnažijo prostora ali poškodujejo posode, v nasprotnem primeru pa morajo odjemno mesto takoj očistiti.
Individualni lastniki vrtov in zelenic bodo morali po odloku na primernem mestu urediti kom-postnice. Tudi ravnanje s hmelje-vino temelji na postopku kompostiranja (urejeno mora biti tako, da se neprijeten vonj ne širi) in nato vračanja komposta nazaj v nasade hmelja. Hmeljevino, ostanke trt in listov bo prepovedano odlagati na divja odlagališča. Pridelovalci hmelja bodo dolžni v roku treh let zagotoviti odstranjevanje polipropilenske vrvice iz hmeljevine oziroma začeti uporabljati biorazgradljive vrvice.
Gostinski lokali in prehrambne industrije morajo odlagati ostanke hrane in druge biološke odpadke v zaprte posode ali pa najprej v vrečke in potem v odprte zabojnike. Novi odlok bo predpisal med drugim tudi to, da morajo organizatorji vseh javnih prireditev na prostem, na katerih nastajajo odpadki, v času prireditev prireditveni prostor opremiti z ustreznimi posodami za zbiranje odpadkov. Smetnjake so dolžni postaviti tudi lastniki igrišč, avtobusnih postaj, parkov, parkirišč in drugih javnih površin ter organizirati njihovo redno praznjenje.
K vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja za novogradnje in k vlogi za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti bo moral vlagatelj po začetku veljavnosti tega odloka priložiti tudi potrdilo izvajalca (zdaj so to Javne naprave Celje), da je vključen v organiziran odvoz odpadkov. Ob vselitvi oziroma ob začetku opravljanja gospodarske dejavnosti bo moral izvajalec naročniku dostaviti posodo za odpadke in ga vključiti v sistem ravnanja z odpadki. Posode za odpadke bodo izvajalci dolžni po potrebi ali na
zahtevo naročnikov čistiti, razku-ževati, vzdrževati in jih sproti popravljati, dotrajane pa nadomeščati z novimi ali rabljenimi. Tudi to pa bo strošek občanov oziroma naročnikov, razen če poškodb niso povzročili izvajalci sami.
Po sprejemu odloka bo izvajalec nabavil, nameščal in obnavljal tipizirane posode za odpadke na svoje stroške, občanom ali pravnim osebam pa zaračunaval obrabnino za uporabo posod. Za še neiztrošene posode, ki ustrezajo tehnologiji odvažanja, pa izvajalec obrabnine ne bo smel zaračunavaj.
Odvažanje odpadkov oziroma praznenje posod in vrečk bo določeno v programu, ki ga bo pripravil izvajalec odvoza skupaj s komunalno inšpektorico, obravnaval pa ga bo tudi občinski svet. Manjše količine - merilo je prikolica za osebni avto - lahko odvažajo na odlagališče tudi občani sami. Kosovne in nevarne odpadke iz gospodinjstev bodo izvajalci odvažali po posebnem naročilu, odvoz kosovnih odpadkov pa so dolžni organizirati najmanj dvakrat letno na območju celotne občine.
Odlaganje odpadkov izven urejenih odlagališč je seveda prepovedano, odpadni interni gradbeni material in jalovina pa se lahko uporabita pri urejanju okolja za izravnave in nasipe, vendar le v skladu s sanacijskimi programi, dovoljenjem pristojnega upravnega organa in soglasjem občine.
Stroške za odstranjevanje odpadkov so dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organiziran odvoz odpadkov. Novost pomeni zaračunavanje cene odvoza odpadkov iz gospodinjstev na osnovi števila oseb v gospodinjstvu (na osnovi vloge je plačevanja lahko začasno oproščen tisti, ki prejema stalno družbeno denarno pomoč). Cena odvoza odpadkov s poslovnih površin pa se obračunava na osnovi števila odvozov in velikosti posod. Pri industrijskih obratih se upošteva samo število odvozov zabojnikov.
Na nov način obračunavanja stroškov za odstranjevanje odpadkov bodo izvajalci prešli tri mesece po sklenitvi pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe zbiranja, odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov v občini Žalec.
Anketa
Izidi volitev in vlada
Volitve so že daleč za na-mi. Prvič po spremembi družbenega sistema, ki naj bi bil bolj demokratičen, se je zgodilo, da tako dolgo nimamo nove vlade. Razlogi za to so nam vsem dobro znani, kaj pa o tem menijo nekateri naši občani in kako so zadovoljni s potekom dogodkov in z vlado, ki naj bi jo imeli, pa v anketi, ki smo jo naredili na Šlandro-vem trgu v Žalcu.
Štefan Okoren: »Rekel bi takole: do sedaj smo do neke mere še kar dobro krmarili, a če hočemo napredovati, moramo ob preteklosti in sedanjosti upoštevati tudi prihodnost. Mislim, da je izvoljeni mandatar dovolj izkušen politik, da se tega zaveda. Po drugi strani pa ne pozabimo, da do danes nobena vlada ni dosti storila za
tiste ljudi, ki so jih vrgli na cesto. Za ljudi, ki so tako rekoč brez kruha. Vsekakor nova vlada na to ne bi smela pozabiti, kot bi morala zagotoviti, da bi bila Slovenija res pravna država.«
Franci Č u I k :
»Odkrito povedano: nisem zadovoljen.
Koalicija bi že morala biti bolj močna, kot je. Ne gre mi v račun prestop poslanca Pucka. Pomladne stranke pa bi, po mojem, morale dobiti priložnost, da se izkažejo. Če ne bi uresničevali svojih obljub, potem bi svoje ponovno povedali volivci na volitvah. Mislim, da je v dosedanjem vladanju veliko črnih točk, ki položaj državljanov delajo še bolj negotov. Manjka poštenje, dokler pa ni tega, tudi mnoge druge stvari ne funkcionirajo, kot bi si želeli. Kdo je mandatar, ml je pravzaprav vseeno, bi pa morala biti vlada bolj močna.«
Sonja Ravnak:
»Z izidom volitev še nikoli nisem bila zadovoljna in tudi tokrat nisem.
Pa ne zato, ker so dobili eni več kot drugi, ampak preprosto zato, ker se kakovost življenja pretežnemu delu državljanov s tem v ničemer ne izboljšuje. Na Drnovška gledam kot na sposobnega človeka, ki ga poznajo in cenijo po vsem svetu. Mislim, da se nam z njim odpirajo boljše možnosti. Seveda pa moram biti kritična do posameznih strank in poslancev. Dejstvo je, da večinoma gledajo nase In ne na vsesplošni nacionalni interes. Dokler bo tako, ne moremo pričakovati lepših časov za Slovenijo in njene državljane. Žal!«
Jolanda Jurgec: »O teh volitvah bi dejala, da so bile karte zelo slabo zmešane.
Blokade si sledijo po tekočem traku, In tako bo tudi v prihodno-
sti. Sile niso uravnotežene in ne verjamem, da bo kakšna koalicija oziroma vlada prinesla v parlament kakršnokoli soglasje. Mislim, da bi bilo povsem drugače, če bi SLS in LDS našli skupen dogovor in bili v koaliciji. Glede Drnovška lahko rečem, da sem ga vedno podpirala. Brez dvoma je politik, ki bi mu težko našli podobnega. Škoda je le, da je koalicija tako krhka. Brez dvoma vladanje ne bo lahko.«
Stanko Dolar:
»Menim, da so tisti, ki so prevzeli novo oblast, že kar heroji, saj vladanje ne bo lahko. Povsem drugače bi bilo, če bi bili v koaliciji tudi pomladne stranke oziroma Podobnikova SLS. Kdo je pri teh volitvah izgubil, bo pokazal čas in volivci na naslednjih volitvah. Vsekakor pa bi si želel, tako kot si želi večina državljanov, da bi vsi, ki lahko, naredili več za skupni interes in blaginjo naroda -in ne le zase. Drnovška podpiram, saj menim, da je sposoben politik.«
D. Naraglav
Mare Cestnik
Da je le praktično!
Ne bo preteklo veliko časa, ko se bodo savinjska pokopališča podnevi in ponoči bleščala v novih, v prikritem podjetniškem norčevanju imenovanih večnih lučeh. Električne lučke bodo živčno utripale v nagrobne ka-• mne in v pokopališko zelenje in spretno zakriti kabli bodo ujeli pokojnike v neprebojno mrežo. Podpisali boste položnico in tako bo opravljeno s spominom na mrtve za vse mesece med enim in drugim prvim novembrom. Podjetniška domiselnost ne pozna meja. A ljudem to očitno ustreza, drugače bi se takšnim ponudbam samo posmehljivo hahljali. O, pa se ne, saj je tako praktično!
Elektrifikacija pokopališč je morda samo najbolj črnohumo-ren vseh posegov, ki jih materializem nalaga človeškemu duhu. Bolj ko ga spoznavam, bolj vidim, da izgineva. Kot da nič ne sme biti več lepo, samo čim bolj popreproščeno, direktno, neosebno. Praktično. Ljudje so bolni od poenostavljanja In si obenem s svojim umikanjem v tehnologijo neznosno zapletajo življenje. Kajti vse razkošne dobrote praktičnosti, ki sili ljudi v polenjenje, nezadovoljnost in odtujenost, je treba plačati. Drago plačati. Neposredno z denarjem, posredno pa s kakovostjo življenja. Maloštevilna »civilizacijska« elita sveta si gradi in ohranja moč na sistemu porabništva, in ker je dandanašnji človek odvisen predvsem od supermarketov, prav supermarketi vzgajajo njegovo kulturno zavest. Mu hlinijo, da mu lajšajo življenje, ko pa ga zadrogirajo s pla-stificiranimi plenicami, globoko zmrznjeno hrano, centralnim zaklepanjem, daljinci, paličnimi mešalniki, računalniki, je pravzaprav samo še kupoprodajni artikel, ki mu ne manjka nič drugega kot črtna koda.
Biti praktičen, uničiti, odstraniti tisto, za kar se je bilo treba potruditi, s tem vred vso duhovno, kulturno, človeško spremljavo.
V mojo rodno vas, kar visoko v hribih, po novem vozi šolski avtobus. Otroke prestavi iz šole naravnost pred televizorje. Prihrani jim dva, tri kilometre hoje in tristo metrov višinske razlike, vzame pa jim vso vzne-
mirljivost in neprimerljive lepote tako imenovane enajste šole. V niti ne preveč zoženem gledanju jim jemlje otroštvo, občutek za vrstniško tovarištvo, zbli-žanost z naravo. Ne glede na to, da odraščajo v okolju, kjer beton zamenjuje les, kjer ne diši več seno, ampak smrdi sllaža, kjer se marsikdo že z avtom vozi na njive, kjer se celo že bojijo spuščati otroke ven, da jih ne bi povozilo, kjer smradi hrupna mehanizacija, kjer v objemu gozdov v pečeh centralne kurjave kurijo s kurilnim oljem, kjer se sosedje največ pogovorijo po telefonih,...
Nihče ni srečen in zadovoljen, ljudi vse bolj preganja čas in se jim vse bolj dozdeva, da jih ogroža pomanjkanje, vse bolj so zmedeni od bombardiranj svete televizije - ampak praktično je pa le!
Primerov posiljevanja z modernimi ničevostmi, ki malega človeka uspešno prepričujejo, daje s porabniškim kopičenjem vse bolj civiliziran in napreden, bi lahko naštel ogromno. Vsi smo okuženi, sem se vtihotapi, ampak ta vražji krog ni tako začaran, kot si mislimo. Najlažji ugovor pameti je ta, da ne moremo izstopiti, da moramo iti s časom. Se bojimo preprostega priznanja, da je bilo prej bolje, več vredno? Žavzdihnemo že, ampak pomisleku, da bi kaj starih vrednot vzeli zares, ne upamo dati sape. Ker bomo čudni in si bodo bogvekaj mislili o nas. Trdno sem prepričan, da so čudaki tisti, ki si pustijo siriti možgane z mizerijo, ki jo bruhajo vse bolj poneumljajoči televizijski programi, in tisti, ki si - posajeni na štiri kolesa - dopuščajo, da drvita svet in življenje neopaženo ali nespoznavno zabrisano mimo njih.
Otrokom jemljejo vznemirljive plati otroštva, odraslim sproščeno dojemanje časa, starim mamkam klepet ob prižiganju sveč na grobovih, človeku naravo, duhu dimenzijo resničnega izziva. Ugrabljajo nam človeško plat in podtikajo miselne vzorce o uporabi vrednosti. Najbolj ponižujoče za ljudi pa je to, da je potrebno to razprodajo vrednot drago plačevati.
Ne samo za žive, tudi za mrtve.
Roman Brglez
pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
pekama in trgovina Vransko, tel.: 725-104, slaščičarna Žalec, tel.: 712-105, pekama Velenje, tel.: 854-181
Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje.
SPOŠTOVANI KUPCI
Sončni žarki so iz dneva v dan močnejši. Zima se bo počasi poslovila In prepustila mesto pomladi. Naša srca bodo v teh dneh, ko praznujemo Valentinovo, še bolj odprta. Tudi mi se bomo potrudili, tako kot vedno, da bodo nakupi pri nas vsem v veliko zadovoljstvo. Dnevi, ko lahko pozornost do svojih najljubših izkažete z nakupom lepih daril, se bodo v prihodnje kar vrstili. Mi vam bomo s svojo ponudbo to olajšali.
Ne pozabite!
ZVESTOBA SE NAGRAJUJE.
Vabljeni k nakupu v blagovnico na Vranskem in trgovino v Grižah!
Kolektiv pekarne, trgovine, slaščičarne in bistroja
BRGLEZ
Gospodarstvo v letu 1996
Za bolj poglobljeno analizo gospodarskih gibanj v lanskem letu sicer še ni na voljo vseh podatkov, nekateri podatki pa že dajejo okvirno sliko stanja slovenskega in žalskega gospodarstva.
V obdobju od januarja do oktobra lanskega leta so se glede na december 1995 cene na drobno v Sloveniji povečale za 76%, za enak odstotek tudi cene življenjskih potrebščin, cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih za 4,2%, cene na debelo pa za 5,8%. Fizični obseg industrijske proizvodnje je v obdobju od januarja do septembra leta 1996 za 0,9% manjši kot v enakem obdobju leta 1995, zaloge industrijskih izdelkov pa so se kljub temu povečale za 1,2%. V prvih štirih mesecih lanskega leta je bil izvoz za 7,3% manjši, uvoz pa skoraj enak kot leta 1995.
Od januarja do avgusta lani je bilo skupaj zaposlenih za 2,2% manj oseb kot v enakem obdobju leta 1995, število zaposlenih v gospodarstvu se je zmanjšalo za 3,5%, v negospodarstvu pa se je zaposlenost povečala za 1%. Število registriranih brezposelnih oseb se je zmanjšalo za 0,4%, stopnja registrirane brezposelnosti pa je znašala 13,5%. Povprečna plača je avgusta lani znašala 131.315 SIT in je bila za 16,3% višja kot v avgustu 1995.
Na območju upravnih enot Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje in Žalec število podjetij še vedno narašča. Konec lanskega avgusta je bilo registrira-
nih 3418 podjetij s področja gospodarstva, 89,5% teh je v zasebni lasti. Fizični obseg industrijske proizvodnje se je v obdobju januar-av-gust lani tudi na ravni regije zmanjšal, in sicer za 4,8% glede na enako obdobje lani. Zaloge gotovih izdelkov pri proizvajalcih so se povečale za skoraj 10%. Brezposelnih je bilo avgusta lani na območju regije 13:005, kar je za 4,6% več kot avgusta 1995. Regija se s 15-odstot-no stopnjo registrirane brezposelnosti uvršča nad republiško povprečje.
Tudi v regiji se likvidnostne težave podjetij stopnjujejo. Avgusta lani je imelo več kot 5 dni blokirane žiro račune 537 podjetij, kar je 23% več kot leto prej. Skupen znesek blokacij se je povečal za 29%. Z največjimi likvidnostnimi težavami se poleg industrije srečujejo podjetja s področja finančno-teh-ničnih storitev in trgovine. Multilateralna kompenzacija še vedno ostaja način, s katerim pravne osebe na osnovi pobotov zmanjšujejo obseg odprtih obveznosti. V povprečju je bilo v prvih osmih mesečih lani v pobot vključenih 93,7% vseh prijavljenih podjetij, delež uspelih pobotov pa je v povprečju znašal 19,7% v prijavljenih zneskih, kar je nekoliko nad republiškim povprečjem (18,4%). Investicijska po-
raba za osnovna sredstva se je v prvih osmih mesecih povečala za 161%. Vendar pa so vlaganja v osnovna sredstva predstavljala le 2,3% vseh izdatkov za naložbe. Večina prejemkov in izdatkov za naložbe izhaja iz naslova pridobitve oziroma odtujitve dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb. Zadolženost gospodarstva se je zmanjšala. Prejeti krediti in posojila so bili v prvih osmih mesecih leta 1995 za 23,3% višji od vrnjenih, lani pa so v povprečju izdatki za vračila posojil za 19,7% višji od prejemkov iz istega naslova.
Na območju upravne enote Žalec so nekateri gospodarski kazalci nekoliko ugodnejši. Fizični obseg industrijske proizvodnje se je v prvih osmih mesecih lanskega leta povečal za 3,3% glede na enako obdobje leta 1995. Vendar pa so se zaloge gotovih izdelkov pri proizvajalcih v enakem obdobju povečale kar za 19,7%. V povprečju je bilo zaposlenih 8460 oseb, kar je za 0,2% več kot v enakem obdobju leta 1995. Avgusta je bilo registriranih 2.195 oseb, kar je 4,8% manj kot decembra 1995. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila junija lani 14,8% in se je glede na december 1995 zmanjšala za 1,3 odstotne točke. Brezposelnost pa je zatem spet začela naraščati, saj je bilo 31. oktobra lani 2.359 brezposelnih. Povprečna mesečna bruto plača je septembra lani znašala 107344 SfT, to pa je za 19% manj od republiškega povprečja. K. R.
frizerstva Kana
Pred 10. leti je Marija Akerman odprla frizerski salon KANA, ki si je v vseh teh letih pridobil zaupanje številnih strank. Dve leti zatem je frizerstvu dodala še pedikuro in tako mnogim, ki so jih pestila razna obolenja nog olajšala težave. Z dobrimi nasveti in pripomočki GEHWOL je mnogim pomagala odpraviti težave, ki so lahko v vsakdanjem življenju zelo moteče. Tudi s prispevki v Savinjčanu je razkrivala nasvete, ki so vam bili gotovo v pomoč pri premagovanju in odpravljanju težav. J. K.
Novosti v Zlatem D
V	trgovinah Zlati D v Žalcu so pripravili nekatere novosti, ki bodo gotovo zanimive tudi za kupce.
V	trgovini Škorpijon na Šlandrovem trgu sedaj ponujajo poleg moške konfekcije tudi ženska oblačila v novem poslovnem prostoru. Zdaj ko je čas maturantskih plesov, boste ob bogati ponudbi gotovo našli oblačila za to priložnost tudi vi.
V	trgovini Plet na Mestnem trgu vam odslej nudijo metrsko blago in blago na kilograme.	J. K.
Zfati 2 (/.a. a.
TA/am/r&v fra- Ž6', Zafec
0M/7S3-2SS
MATURANTSKE OBLEKE ZA DEKLETA IN FANTE.
Sejem Flora '97
Zunaj je še hladno, vendar ljubitelji cvetja, vrtičkarji in sadjarji že vedo, da v tem letnem času potekajo priprave in se oblikujejo načrti za oživitev vrtov, balkonov, teras in zimskih vrtov.
Sejem FLORA '97, ki bo od 26. februarja do 2. marca 1997 bo kot velika prodajna razstava, torej idealna priložnost za vse, saj bo na enem mestu zbrana vsa ponudba s področja vrtnarstva in cvetličarstva. Sejem je prvi dan namenjen strokovnim obiskovalcem, ki bodo iskali nove poslovne vezi in novosti v stroki.
Na sejmu se bo predstavilo več kot 130 razstavljalcev. Prisotni bodo domači in - kar je še posebej razveseljivo -tudi številni tuji razstavljalci iz Nemčije, Avstrije, Italije, Nizozemske, Hrvaške in Indije.
Ob sejmu bo tudi pester program spremljajočih prireditev. Zvrstila se bodo številna predavanja in posvetovanja o strategiji vrtnarstva in cvetličarstva v Sloveniji, še posebej pa predstavitev poklicev vrtnar in cvetličar na razstavnem prostoru Srednje vrtnarsko-kmetijsko-gospo-dinjske šole Celje.
Cvetličarjem pa bo namenjen poseben dan, v nedeljo, 2. marca, s predstavitvami oblikovanja manjših cvetličnih aranžmajev. K sodelovanju so povabljeni domači in tuji demonstratorji-floristi.
Hmezad banka ostaja samostojna
Novo poslovno središče_________________
Podjetje Izvir iz Žalca je nosilec projekta preoblikovanja industrijskega kompleksa juteks Žalec, pri katerem sodelujejo tudi Juteks, občina in mestna skupnost, ki so zagotovili sredstva za izdelavo programske zasnove.
V sedanjem kompleksu Juteksa je na voljo 15 tisoč kvadratnih metrov proizvodnih, skladiščnih in upravnih prostorov z vso potrebno infrastrukturo.
Zamisel o preoblikovanju tega kompleksa v podjetni-ško-poslovni center je po mnenju regijskega podjetniškega centra zelo smiselna in obetajoča. V njem naj bi bile dejavnosti, ki po svojih vplivih na okolje sodijo v mestno središče. Poleg poslovnih dejavosti naj bi prostore namenili še za trgovino, gostinstvo, storitvene, poslovne, rekreacijske in družbene dejavnosti. V novem poslovnem centru naj bi zagotovili 300 novih delovnih mest.
Zainteresirani kupci lahko dobijo vse potrebne informacije pri podjetjih Izvir in Juteks.
Na tiskovni konferenci so še povedali, da bodo ponudili ugodne pogoje nakupa površin v centru. Tako bo glede na opremljenost in namen cena med 250 in 1.100 markami za m2. Kupcem bodo v Juteksu omogočili tudi nakup na lizing do šest let, če pa bodo kupci najeli posojila, jim bo Juteks dajal garancijo. J. K.
Banka Celje in Hmezad banka sta se povezali v bančno skupino. Z nakupom delnic je Banka Celje postala 40-odstotna lastnica uprav-Ijalskih delnic Hmezad banke, ki pa še vedno ostaja samostojna banka.
Več o tem je povedal direktor Hmezad banke Miha Coličnik.
»Sklep o ustanovitvi bančne skupine sta sprejela zbora obeh bank, soglasje pa je dala tudi Banka Slovenije. Banki sta že sklenili pogodbo, v kateri so opredeljeni pogoji nadaljnjega poslovanja. Povezovanje v bančno skupino namreč daje možnost učinkovitejšega nastopanja na bančnem trgu, kakovostnejšega nudenja uslug komitentom,
povečanja tržnega deleža, z dokapitalizacijo pa smo dobili dodatni kapital. Zaradi večjega jamstvenega kapitala imamo možnost povečati tržni delež v Sloveniji, ki je sedaj 0,5 odstotka. Hmezad banka bo imela odslej možnost poslovanja po vsej Sloveniji, še naprej pa bo ostala popolnoma samostojna pri ponudbi, obrestni politiki, pri vlogah in zagotavljanju virov. V poslovanju z varčevalci se ne bo nič spremenilo. Zastavljene cilje v preteklem letu smo dosegli, zato je bilo poslovanje uspešno,« pravi direktor Hmezad banke Miha Coličnik.	J. K.
Prejšnji četrtek sta Hmezad banka in Banka Celje v Žalcu sklicali tiskovno konferenco, na kateri sta Mihael Goličnik in Niko Kač predstavila ustanovitev bančne skupine, v kateri sta obe banki. Mihael Goličnik je tudi povedal, da iz osebnih razlogov zapušča Hmezad banko in bo s 1. marcem postal pomočnik generalnega direktorja glavne podružnice Banke Celje v Ljubljani. Kot vršilec dolžnosti ga bo zamenjal Jože Veber, doslej pomočnik generalnega direktorja Banke Celje.
Gostišče ob
SAVINJI
Kasaze 79, Petrovče, tel. 707-058
Gostišče ob Savinji vabi na
Valentinovo
pare; čaka jih prijetno presenečenje.
Pričakuje vas kolektiv
Gostišče ob Savinji
_ 'K' ’J ^
mSmm
	


od 3. do 28. februarja!
V največji tekstilni trgovini centra INTERSPAR v MODIANI
Med bogato ponudbo lahko izbirate :
kuhinjske brisalke samo 139,00 sit frotir brisače 50 x 100 samo 420*00 sit jogi rjuhe 90 x 190 samo 800,©0 sit posteljna garnitura samo 249Q00 sit prešite odeje 135 x 195 samo 4790,00 sit
Obiščite nas in se prepričajte !
Moda za vas v Žalcu
Modna revija v Žalcu, kakršne bi bili veseli v vsakem slovenskem mestu
Modne revije v središču Savinjske doline niso ravno pogoste. Zato so bili proizvajalci, trgovci in tudi obiskovalci s širšega celjskega območja navdušeni nad modnim spektaklom, ki se je konec januarja odvijal v Domu II. slovenskega tabora.
Organizacije modne revije s preprostim naslovom Moda za vas se je lotil Božo Kozjak iz Šempetra, sicer natakar v Gostišču Štorman. Ob vhodu v Dom so obiskovalce najprej pozdravili jekleni konjički znamke Volkswagen in Audi, ki jih kupcem ponujajo v velenjskem Avtocen-tru Meh. Na modni stezi pa so se Žalčanom in tudi številnim obiskovalcem s širšega celjskega območja predstavili voditelj Jonas Žnidaršič, poleg domačih manekenk pa še Metka Albreht, Tea Skarza in Vesna Musič. Dekleta in fantje so predstavili športno konfekcijo in oblačila za prosti čas Mont Kozje, elegantna in slovesna oblačila ter novo blagovno znamko Danijela butika Zlati D Žalec, butik Amor iz Slovenske Bistrice se je predstavil z žensko in moško pomladansko kolekcijo. Na ogled so bile unikatne usnjene jakne samostojnega oblikovalca Sama Rančigaja, Mode Italy iz Ljubljane je prispevalo modno obutev in modne dodatke. Modna in korekcijska očala so za manekene in manekenke izbrali v žalski Optiki Irman, z nakitom so jih polepšali v žalskem zlatarstvu Nugget. Nastopajoče je polepšala tudi vizažistka Irena Župan s kozmetičnimi izdelki, ki jih ponujajo v žalskem podjetju Pejo trade. Trgovina Novak iz Žalca je pokazala del svoje ponudbe za kolesarje in motocikliste, z mobiteli se je na žalski reviji predstavilo podjetje Jager iz Levca. Trgovina Jure je pokazala modne dežnike, predstavil se je darilni butik Kamelija iz Žalca, žalska trgovina z modno otroško konfekcijo Frklja, za cvetlične aranžmaje so poskrbeli v vojni-ški cvetličarni Vodiflor, frizure pa so bile delo Kristijana Sty-linga.
Modna revija v Žalcu je bila vsekakor popestritev januarskih dni. Da si ljudje podobnih prire-
ditev še želijo, dokazuje dvorana, polna do zadnjega kotička.
Rekli so^
Danica Šepec, Zlati D Žalec: »Obiskovalcem smo se tokrat predstavili kot trgovci in proizvajalci. Na področju trgovine se je predstavila trgovina Intima s perilom in kopalkami, največ pozornosti pa smo namenili predstavitvi blagovne znamke Danijela. To blagovno znamko bomo tržili in proizvajali na dva načina. V manjših serijah bomo blagovno znamko Danijela proizvajali in tržili v sodelovanju z Mikom Prebold, kot butične izdelke pa bomo to blagovno znamko proizvajali in tržili v Zlatem D. Nova blagovna znamka predstavlja klasično modo poslovnih žensk, takšnih izdelkov je na našem tržišču premalo. Poleg izdelkov blagovne znamke Danijela, ki bodo naprodaj prihodnjo jesen in zimo, smo predstavili moško dnevno in večerno garderobo,
Prejšnji teden so v 1. nadstropju prodajnega centra Lena Levec odprli specializirano prodajalno obutve KOTO SHOE na Celjskem. Kot je dejal ob otvoritvi generalni direktor TP Žana Žalec, Dolfe Naraks, na 320 m2 površine predstavljajo več kot 8000 parov obuve. Novo prodajalno sta s prerezom traku odprla pomočnik generalnega direktorja KOTO Ljubljana Peter Novak in Dolfe Naraks.
T. TAVČAR
Naivečja trmvina s čevlji
žensko slovesno toaleto, zaključek vsega pa je bila predstavitev naših slovenskih poročnih oblačil.«
Samo Rančigaj, oblikovalec, Čeplje pri Vranskem: »Z oblikovanjem usnjenih izdelkov se ukvarjam dobrih 10 let. Zanimajo me tudi vse ostale zvrsti oblikovanja, trenutno se ukvarjam tudi z oblikovanjem pohištva, včasih z oblikovanjem čevljev, oblikujem tudi galanterijo, saj sem končal srednjo usnjarsko galanterijsko šolo in potem nadaljeval študij oblikovanja. Začetek moje poti k usnju je bil v Inde Vransko, tam so me tudi štipendirali ter usmerili v srednjo šolo in študij, po nekaj letih sem se odločil za status umetnika, danes imam status samostojnega kulturnega delavca. Zanimajo me predvsem ljudje, ki nosijo moje usnjene jakne, to so ljudje slovenske estrade, umetniki. Z oblikovanjem se ukvarjam sam, malo mi pomaga Andrej Trebič-nik, mlad fant, invalid iz Celja. Največ idej dobim, ko sedem na stopnice pred katedralo v Milanu in si ogledujem promenado. Dolgo časa je usnje veljalo za statusni simbol, zdaj je postalo del množične mode. Materiali so cenejši, vse modne hiše so ustvarile tudi usnjeno kolekcijo, saj je proizvodnja usnjene konfekcije tako močna, da si ne sme dovoliti, da bi usnje izpadlo iz mode. O tokratni reviji pa lahko brez pretiravanja rečem da je to revija, ki se je ne bi sramovalo nobeno slovensko mesto.«
Božo Kozjak, organizator modne revije: »Že nekaj časa spremljam modne revije in zamikalo me je, da bi se sam preizkusil v tem poslu. Revija je moj organizacijski prvenec, pripravljali smo jo od začetka lanskega novembra. Ob delu študiram organizacijo dela v Kranju, zato je bila revija izziv tudi v organizacijskem smislu. Najprej sem menil, da bom revijo lahko pripravil sam, potem sem povabil k sodelovanju profesionalce, ki se z modnimi revijami ukvarjajo že dalj časa. Poklical sem Celjanko Vladi-miro Skale, ki je prevzela režijo, pomagali pa so mi tudi v posameznih podjetjih, za kar se vsem najlepše zahvaljujem, še zlasti podjetju Dinocolor iz Vojnika. Odziv ljudi je bil dober in želim si, da to ni bila zadnja modna revija v Žalcu. Pa čeprav zahteva takšna prireditev veliko truda.«
Morda veste, kje je to?
Na posnetku, v prejšnji številki, je bilo jezero pri ribiškem domu v Presarjah in ne Žovneško jezero, kot je menila večina.
Izmed dopisnic, na katerih je bila rešitev pravilna, smo izžrebali naslednje tri nagrajence, ki bodo nagrade prejeli v tajništvu uredništva:
1.	Marija Rakun, Trnava 15, Gomilsko
2.	Cvetka Farčnik, Petrovče 65, Petrovče
3.	Mojca Bršek, Parižlje 71, Braslovče.
Tokrat pa vas sprašujemo, v katero graščino in h komu je v Savinjsko dolino, v letih od 1817 do 1819, prihajal pesnik dr. France Prešeren?
Odgovore pričakujemo do 24. februarja 1997.
KorniK
IGOR KOTNIK, s. p.
Nikole Tesle 6, Žalec ' Tel./faks: 063/713-102, mob. 0609 612-283
SE PRIPOROČAMO ZA:
•	zidarska in slikopleskarska dela
•	klasične in DEMIT-fasade
•	višinska dela z dvižno košaro
MBBa
Podjetje Zlati D se je predstavilo tudi z oblačili za poslovne ženske.	Foto: Grega K.
■
TRI
tel. & faks: 723-243
I I
; V januarju vam po ugodnih cenah ponujamo:
* GRADBENI MATERIAL *
I* BARVE, LAKE *
* LEPILO ZA KERAMIKO *
Vrvico za hmelj - cena 305,00 SIT za kg.
Odprto: od 7.30 do 17. ure, sobota do 12. ure.
V stiski vam postrežemo tudi po 17. uri.
..*”“'i "‘"T "T~.*............
PREBOLD
*
*
*
*
***************
GOSTIŠČE SAVINJA MARINKA PLEVCAK
LAIKOVA VAS, PREBOLD, TEL.: 701-030
*
*
*
*
*	Želimo, da bližajoča se praznika preživite * prijazno in zadovoljno ter ob prijetni glasbi,
*	zato vas vabimo na
*	C9 VALENTINOV ples w *
*	v petek, 14. 2., ob 20. uri	*
*	na praznovanje dneva žena *
*	v petek, 7. 3., ob 20. uri	*
^ v soboto, 8. 3., ob 20. uri.	^
Pridružite se nam v Gostišču Savinja Plevčak ************** *
Turistična vrtnica
Turistično vrtnico sicer podeljujemo za lepo urejena okolja. Tokrat pa smo se odločili, da jo podelimo javnim delavcem in delavcem podjetja Idila za skrbno čiščenje snega s pločnikov v Žalcu.
350 m2 novih prodajnih površin 8000 parov obutve za vse priložnosti
UGODNI
PLAČILNI POGOjl !
NOVI	POHIŠTVA^ KERAMIKE in KOPALNIŠKE OPREME
VELEBLAGOVNICA ŽANA ŽALEC
Spalnica VENEZIA (bela, lužen hrast)
Kotna sedežna garnitura “MIRNA”
Garderobna omara ZENA V-2 ZENA V-3
77.280,00
TV GOLDSTAR
51 cm, TXT, 121 kanalov.
53.900,00,
Sedežna garnitura ROBI (dvosed 2x, kot lx)
Kavč SANDRA (ležišče - preklop)
M.500,00,
7.990,0ft
GOLDSTAR VIDEO RECORDER
4 video glave, VPS..
49.900,00,
Aranžerski materiali niso vključeni v ceno!
KOTO
ZA SVEČANE PRILOŽNOSTI
VELEBLAGOVNICA ŽANA ŽALEC PRODAJNI CENTER LENA LEVEC
FRANŠIZNE ENOTE ŽANA MARKET ALDO - OSTROŽNO
ŽANA MARKET SEL - LETUŠ
ŽANA MARKET MANEL - LATKOVA VAS
Odpiralni čas: vsak delavnik od 7 -19 ure, sobotavdo 13 ure.
Dežurstvo nedelja: od 8 -11 ure veleblagovnica ŽANA, market ALDO, SEL
Novi oddelek ^ sadja In zelenjave v
Žalcu In Levcu f,4	^—v
AKCIJSKA PRODAJA
379,90
159,90
Napolitanke 1 kg - kakao - lešnik
119,90 kg
Pomaranče
NAZDRAVIMO
Alpski bombon - 100 g
Moka - 1 kg
Rdeča pesa 650 g
199,90
199,90
372,00
Bomboniere
200 g
149,90
Kumare 650 g
Anitra
WC
BISTRO
ŽANA
265,70
Novi IOO center ifC LENA LEVECj
296,90
Torte Evropa sprejem naročil
Toaletni papir - 10 rol
■Prva slovenska hrana za pse in muce
Veliko naredili, delavna tudi društva
V krajevni skupnosti Galicija, ki je po velikosti tretja v naši občini, so bili v preteklem letu zelo delavni. Živahno je tudi delo društev in organizacij.
O tem, kaj so v preteklem letu delali in kakšne načrte imajo za letošnje leto, smo se pogovarjali s predsednikom sveta KS Galicija Andrejem Križanom in predsednikom komisije za komunalo Mihom Grobelnikom.
Povedala sta, da je bilo lansko leto razgibano na vseh področjih. Precej časa so namenili lokalnim volitvam, tako so dobili novo vodstvo, izvolili nove komisije in vse uskladili z novim zakonom o lokalni samoupravi. To, kar se v kraju zares pozna, pa so dosežki na področju komunale. Asfaltirali so
cesto, pločnik in ostalo pa jih čaka še v tem letu. Precej denarja so namenili za rekonstrukcijo ceste Pirešica-Gorca, del denarja pa so namenili tudi za cesto na Šentjungert, za fasado na cerkvi na Šentjugertu in za nove zvonove. V tri zaselke so že dobili KTV iz Žalca, letos bodo delo nadaljevali, vendar s hitrostjo niso zadovoljni. Tudi probelmov z vodooskrbo še nimajo rešenih, vendar upajo, da bodo letos dela nadaljevali. Imajo kar dve podružnični osnovni šoli, so pa brez telovadnice. Zato bi za gradnjo le-te letos radi uredili vso dokumen-
kar 54 km krajevnih cest v zaselkih Podgora, Hramše, Zavrh, Galicija, Železno in Pernovo. Začeli so tudi graditi 2,3 km pločnikov, uredili odvodnjava-nje meteornih vod, sedaj pa čakajo na sredstva z občine, da bodo ta dela zaključili - manjka namreč še asfaltna prevleka. Delati so začeli tudi na regionalni cesti M-10 Celje-Velenje pri Fervegu. Uredili so protihrupno ograjo, nov priključek na
tacijo. Poleg navedenega bi radi sanirali plaza v Hramšah in Galiciji, uredili nekaj stvari na pokopališču in še več drugih želja je. Letos naj bi jim vrnili tudi zadružni dom v Galiciji. Kot sta povedala naša sogovornika, so pri vsem, kar v krajevni skupnosti delajo, v veliko pomoč delovne organizacije in obrtniki, ki tako ali drugače pomagajo.
T. TAVČAR
Največ denarja za ceste
V KS Ponikva lani niso držali križem rok. O tem, kaj so naredili, nam je povedal predsednik sveta KS Ponikva Ivan Jelen:
»Leto, ki se je izteklo, je bilo za našo krajevno skupnost kar uspešno. Vsega zaradi pomanjkanja denarja nismo naredili, tu mislim predvsem na vodovod, saj od občine nismo prejeli obljubljenega denarja. Uspešni pa smo bili pri obnavljanju lokalnih cest. Asfaltirali smo odsek ceste v Podkraju v doližni 650 m, kar nas je stalo 3 milijone tolarjev. Tudi za letos imamo obširen program dela. Med prve naloge sodi dograditev vodovoda za 213 gospodinjstev, potem asfaltiranje in rekonstrukcija ceste Vodosteč-Katičnik v dolžini 2,5 km, veliko denarja pa bomo potrebovali za vzdrževanje 25 km lokalnih cest, posebno zimsko nas veliko stane. Zastavljenih nalog je torej veliko, upamo lahko le, da bomo dobili vsa obljubljena sredstva, da
se nam ob koncu leta ne bo treba soočiti z nedokončanimi deli, ker bi zmanjkalo denarja.«
T. Tavčar
V novih prostorih
Mestna skupnost Žalec se je preselila v nove prostore. Doslej je bil sedež nasproti stare osnovne šole v Žalcu; nov naslov pa je Šlandrov trg 20 a. To je v prenovljenem poslovnem objektu nasproti stavbe nekdanje policijske postaje. Pisarna Mestna skupnosti Žalec je v 1. nadstropju na levi strani.
Levec - krajevna skupnost?_______
Hkrati z volitvami decembra lani so v Levcu izvedli poizvedovalni referendum z vprašanjem, ali se krajani strinjajo z ustanovitvijo krajevne skupnosti Levec. Več kot 80 odstotkov volivcev se je odločilo za tako možnost, zato se je šestčlanski iniciativni odbor, ki mu predseduje Viktor Drama, odločil za začetek postopka oblikovanja lastne krajevne skupnosti.
Krajani so že dalj časa nezadovoljni s svojim položajem v krajevni skupnosti Petrovče in občini Žalec. Najbolj zaradi neurejenih razmer ob magistralni cesti skozi Levec. Kljub nepretrganim kolonam vozil ob prometnih konicah v kraju ni semaforja, pločnik na južni strani ceste je še vedno nedokončan, na severni strani pa ga sploh ni. Po njihovem mnenju je sedanja KS Petrovče prevelika, da bi lahko učinkovito reševala tudi probleme v Levcu.
O izvedbi poizvedovalnega referenduma vodstvo KS Petrovče in občine Žalec niso obvestili, šele pred dnevi pa se je iniciativni odbor za ustanovitev KS Levec sestal z županom. Ta je povedal, da morajo krajevne skupnosti izpolnjevati določene kriterije, glede na te pa naj bi zahteve po lastni KS Levec ne bile utemeljene.
K. R.
Priprave na 100-letnico
Delovnih trinajst sekcij, številne prireditve in gostovanja, prepleskali veliko dvorano, 50 let knjižnice.
Na letošnjem občnem zboru Kulturno-umetniškega društva Polzela, ki je bil v mali dvorani kulturnega doma, so člani društva in gostje ocenili 97 leto delovanja društva in si postavili naloge za tekoče leto. Kot nam pove obširno poročilo predsednika društva Marka Slokarja, so s svojim delom bolj ali manj zadovoljni. Pravzaprav so bili zelo samokritični. Za lansko leto so načrtovali delo šestnajstih sekcij, žal so tri izmed njih nehale delovati, ene pa jim ni uspelo oživiti. Vse leto so delovali trije pevski zbori, kvintet Lastovka, gledališka in likovna skupina, tamburaški orkester, knjižnica, kinosekcija, ansambel Palma ter dua Primavera in Banana. Delati pa so prenehali oktet Adoramus, ansmabel Slovenija in klub mladih, medtem ko plesna dejavnost še nabira moči za nov začetek.
Osrednja prireditev je bila tudi lani Polzelani Polzelanom, na kateri je največ nastopajočih, pa tudi gledalcev pritegne največ. Takoj na začetku leta so vokalne skupine pripravile koncert. Dúo Primavera je z domačo gledališko skupino in šol-
skim kulturnim društvom pripravil. Večer v kavarni, gostili so medobčinsko likovno kolonijo in še bi lahko naštevali. Kulturni utrip v kraju so obogatili še z gostovanjem kulturnikov iz drugih krajev, pa tudi sami so večkrat gostovali.
V	okvir priprav na bližajočo se 100-letnico delovanja društva pa že sodi lepšanje podobe kulturnega doma. Lani so pre-pleslkali veliko dvorano in zamenjali odrske zavese, obnovili so sanitarje in nabavili nekaj nove opreme za knjižnico in garderobo za odrom.
Tudi v letošnjem letu bodo še obnavljali dom, kar najbolj si bodo prizadevali bogatiti kulturno življenje v kraju, poskušali bodo opraviti tisto, česar jim lani ni uspelo, in še mnoge druge naloge jih čakajo, take, kot so organizacija, zbiranje sredstev, iskanje obrtnikov za delo pri obnovi itd.
V	imenu ZKO Žalec se je občnega zbora udeležil Jože Jančič, ki je pohvalil delo pol-zelskih amaterskih kulturnikov.
Tone Tavčar
VOŠNJAK
TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, pri železniški postaji telefon: 702-100
VSE, KAR POTREBUJETE VI, IMAMOMI:
Za vas imamo:
bogat izbor kakovostnih proizvodov firme
BUDERUS
*+ PLINSKE PEČI - stenske
- talne
-*> NIZKOTEMPERATURNE PEČI - NA OUE ALI PLIN z vso regulacijo in dodatno opremo!
Obiščite nas, pri nas ste zaželena stranka!
TRGOVINE MEŠIČ s.p.
Levec 56 Tel.: 063/471-015 Faks: 063/472-015
Za vse izdelke 5-odstotni gotovinski popust, plačilo na več obrokov.
Izbirate lahko med: avtoradii znamke: BLAUPUNKT, PHILIPS, PIONEER in CARTEHNIC;
glasbenimi stolpi: MARANTZ in SAMSUNG; komponentami: MARANTZ In NAD; televizorji: Gorenje, Samsung, Universum in Nordmende;
telefonskimi aparati Najcenejši PHILIPS GSM
in telefaksi Panasonic mobilni telefoni:
ter zvočniki JAMO. CENA 69.932,00 SIT+P.D.
Nakup na več obrokov brez obresti -	_____ aligatavimkipopust-------------
i &1 is d ji
d.0.0.
POLZELA,	Ločica 75a
INŽENIRING • PROIZVODNJA • TRGOVINA
-	PEČI IN B0JLERJI, tudi Iz nerjavečih materialov,
-	MONTAŽA CENTRALNEGA OGREVANJA - SPECIALNI INDUSTRIJSKI KOTLI NA TEKOČE GORIVO IN PLIN, MOČI DO 5 MW - KOTLARNE NA LESNE OSTANKE IN ŽAGOVINO Z VSO PRIPADAJOČO OPREMO PO SISTEMU INŽENIRING - VZDRŽEVALNA DELA NA KOTLIH, REKONSTRUKCIJE IN POPRAVILA - ZAHTEVNO VARJENJE KOTLOV.
GORENJE - PRODAJNI CENTER - IVA LOČICA
Ugodna ponudba gospodinjskih aparatov
-	kombiniran štedilnik (2 plin, 2 elektrika) 42.747,00
-	mini pomivalni stroj -
postavitev na delovni pult	44.265,00
-	pralni stroj PS 1122 - super tiho delovanje 85.251,00
-	BTV Voyager 51 TTX	47.305,00
-	mali gospodinjski aparati MGA, Bosch, Siemens, Corona po ugodnih cenah In akcijski ponudbi.
KUHINJE GORENJE IN SVEA, KOPALNICE GORENJE - AKCIJA
-	kuhinje: 10% popust na tovarniške cene
-	kopalnice: 4% popust na tovarniške cene
Z vami načrtujemo, pomagamo pri izbiri vgradnih aparatov.
Priporočamo se za obisk v prodajalni, ki je odprta vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
*	trosed ležišče »ALIKS« (190x140 cm)
že za 60.900 SIT - tudi na dva obroka.
*	Posebno ugodna ponudba vzmetnic!
Primer: IDEAL 190x90 cm že za 9.900 SIT.
Na voljo bogata izbira sedežnih garnitur po ugodnih in konkurenčnih cenah!
je, Teharska 111 tel. 063/443-144, 4Ô3-615
UGODNO -DOBAVA TAKOJ!
SEDEŽNA GARNITURA »RIO«
kotni sestav (300x245 cm) s foteljem
Okrogla miza
Gasilstvo - med prostovoljnostjo in odgovornostjo
pa četudi ni aktiven v gasilski organizaciji, še kako pomemben za sistem zaščite in reševanja, saj prepozna nevarnost, zna v določenem trenutku pravilno reagirati, ve, koga obvestiti, da bo prišla pomoč pravočasno. Tako ne nazadnje prispeva tudi k manjši škodi.«
Kljub prostovoljnosti pa zakon gasilcem nalaga kar precejšnjo odgovornost?
Franci Naraks: »Zakon o gasilstvu je popolnoma jasen glede odgovornosti. S samim sistemskim zakonom so gasilci dobili ogromno obveznosti in bistveno manj pravic. Opredeljena je konkretna odgovornost operativnega vodja intervencije, ki ima izredno široka zakonska pooblastila. V primeru požara lahko celo odredi vstop v stanovanje, katerega nedotakljivost je ustavna ka-
mobila potrebuje tudi pena. Bi pa morali na gasilski zvezi in občini, ko načrtujejo nabavo novih avtomobilov in tehnike, skrbeti za to, da bo program nabave usklajen s tem, kakšno območje pokriva društvo. Glede samega sistema gašenja je pa tudi tako, da smo bili do sedaj večinoma opremljeni z motornimi brizgalnami in smo morali cevi napeljevati včasih zelo daleč. V gasilskem društvu Matke smo zadovoljni s to tehniko, ki jo imamo. Kot vsa društva pa tudi nas moti način financiranja. Res gasilci sami zberemo še marsikakšen tolar, organiziramo prireditve in iščemo pokrovitelje. Res je tudi, da večina gasilskih društev po dolini povezujejo kulturno in drugo aktivnost v krajih. S tega stališča bodo gasilska društva še naprej živela, kljub temu da bo manj prihodkov. Glede kategorizacije
Ali sodi žalska občina med bolj požarno ogrožena območja?	,
Franci Naraks: »Se v prejšnjem izvršnem svetu je bila izdelana ocena požarne ogroženosti za žalsko občino in po njej sodimo med srednje ogrožena območja. V tem letu pa bomo morali izdelati novo oceno, saj je konec lanskega leta izšel nov pravilnik o metodologiji ocene požarne ogroženosti, in to v vseh bivalnih okoljih.«
Za požarno varnost v občini je odgovorna gasilska zveza oziroma vsa prostovoljna gasilska društva. O tem je bila lani podpisana prva pogodba o opravljanju lokalne javne gasilske službe. Kaj ta pogodba določa?
Milan Dobnik: »Gasilska društva niso odgovorna samo za požarno varnost, ampak tudi za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, tako da je njihova aktivnost širša. V pogodbi je predvideno, da pomagajo pri požaru, to je, da omejijo, pogasijo in preprečijo ponovno vzplamtenje ognja na požarišču. Tudi na drugih področjih so gasilci zelo koristni. Od 1990. do 1994. leta je občino vsako leto prizadela kakšna naravna nesreča in vedno so se gasilci zelo izkazali.«
Iz katerih virov se financirajo gasilska zveza in društva?
Milan Dobnik: »Glavni vir financiranja so sredstva požarnega sklada, predvsem za nakup opreme. Požarni sklad je sestavni del proračuna, nekaj sredstev pa je za gasilce namenjenih tudi v rednem delu proračuna v obliki dotacij društvom. Seveda pa so gasilska društva vezana tudi na lastno iznajdljivost pri zbiranju denarja, tako prodajajo ob novem letu koledarje po domovih, prirejajo veselice in podobno.«
Ivan Kotnik: »Če dovolite, bi samo malo popravil župana - gasilci koledarjev ne prodajamo, ampak obiskujemo ljudi po domovih z novoletnimi voščili, čeprav mnogi res narobe razumejo, daje to zgolj zbiranje denarja. Zbiramo pa tudi prostovoljne prispevke.«
Na sliki: (od leve proti desni) Franci Naraks, Ivan Kotnik, Milan Dobnik in Ivan Leber
nih razlag nekaterih zadev, drugače pa so odnosi med občino in gasilsko zvezo dobri. Ne gre samo za denar, ampak tudi za vprašanja, kakšna morajo biti naša poročila, ki jih moramo v skladu s pogodbo pošiljati občini in podobno.«
Nekateri menijo, da je gasilskih društev v občini preveč, da je preveč gasilske opreme, glede na požarno ogroženost v občini. Kako to komentirate?
Milan Dobnik: »Po navadi je tako, da kadar je treba dati denar, jih je preveč, kadar jih potrebujemo, pa premalo. Sam vedno poudarjam, da ne smemo upoštevati samo njihove učinkovitosti pri požaru. Gasilstvo je pomembna družbena dejavnost, ki zbližuje ljudi, jim omogoča neke vrste uveljavitev in konec koncev pomeni tudi določeno razvedrilo. Gasilstvo ima podobno kot šport ali lovstvo več pozitivnih stvari in zaradi tega je vsekakor bolje, da je društev več. Seveda pa je potrebno usklajevati njihove želje po čim boljši gasilski tehniki z možnostmi. Verjetno ni društva, ki bi reklo ne, če bi jim občina ponudila denar za nakup avtocisterne. Dejstvo pa je, da nekatera društva gasilskih avtocistern ne potrebujejo.«
Franci Naraks: »Gasilska društva so po dolini nastajala v skladu s potrebami. V preteklosti je bilo običajno tako - po po požarih v vaseh so ljudje ustanavljali požarne brambe. Mislim, da je poslanstvo gasilcev zelo pomembno in da razmišljanja o tem, da je gasilcev preveč, niso umestna. Rekel bi še to, da je strokovno usposobljen gasilec,
tegorija. Odredi lahko izklop elektrike ali zapiranje vode. Po drugi strani pa je lahko zaradi nepoznavanja teh pooblastil tudi kazensko odgovoren. Operativna vodstva društev s poveljniki se jasno zavedajo te svoje odgovornosti. Trudimo se, da bi strokovno raven naših poveljnikov še povečali, tako da ne bi prihajalo do neprimernih ravnanj pri intervencijah. Naj povem, da v Sloveniji trenutno poteka 15 kazenskih postopkov zoper poveljnike gasilskih društev zaradi nepravilnega dela. Verjetno se bo prej ali slej tu pojavila še zavarovalnica in bo zahtevala odškodninsko odgovornost.«
S kakšnimi konkretnimi težavami pa se srečujete v Mat-kab, v konkretnem prostovoljnem gasilskem društvu?
Ivan Leber: »Naj najprej pripomnim, da so navadno vsa pravila napisana tako, da najprej naštevajo, kaj vse je potrebno zagotoviti, čisto na koncu pa je tista alineja - vir financiranja. Če bi bil najprej opredeljen vir financiranja, bi bil program najbrž drugače napisan. Ker pa je to tako zapisano, se morajo društva pač znajti. Če gre za obrobno društvo, kakršno je naše v Matkah, je v sedanji kategorizaciji društev že odmaknjeno. S tem se kot predstavnik kraja pod hribi seveda ne morem strinjati. Res pa ima dolina več industrije. Naše društvo ne stremi za ne vem kakšnimi sodobnimi vozili. Potrebujemo pa avtocisterno, ker naše območje obsega Golavo, Mrzlico, Hom; Kamnik, kjer ni vode za gašenje gozdnih požarov in godpodar-skih objektov. S tem, da se za gašenje kakšnega gorečega avto-
društev ne vemo, kako bo izpeljana, saj društva pri tem ne sodelujemo. Je pa tako: kot si enkrat na papirju pri tem na zadnjem mestu, potem si vedno zadnji. Poudarjam pa še enkrat, da se ne borimo za najboljšo tehniko, ampak za tisto, ki jo res potrebujemo.«
Denar z Občine prihaja na Gasilsko zvezo Žalec, društvom pa ga zveza deli na osnovi kategorizacije. Je tako?
Ivan Kotnik: »Do sedaj so bila društva razdeljena v A in B kategorijo. V prvi so bila prioritetna društva, ki so bila nosilci aktivnosti v sektorjih. Gasilska zveza je bila razdeljena na 6 sektorjev. Ta prioritetna društva so glede na večjo požarno ogroženost - v glavnem so bili to centri sektorjev - dobivala nekoliko večjo dotacijo. Po novem pa so društva razvrščena v L, II., III. in IV. kategorijo. V naši zvezi je četrta kategorija najvišja, drugače pa je še več kategorij. Razvrstitev je bila narejena na osnovi enotnih Meril o kategorizaciji gasilskih društev, ki jih je sprejela vlada, in odstopanj od tega ni. Morda ni čisto prav, toda merila dajejo največjo težo številu prebivalcev in številu objektov, ne glede na njihovo vrsto in velikost. Površina gozdov tudi ni prinesla toliko točk. Če pa primerjamo staro in novo kategorizacijo, vidimo, da po novem ni veliko sprememb. Naj še povem, da je v novi pogodbi o izvajanju javne lokalne gasilske službe, ki jo bomo podpisali z gospodom županom, predvideno nekoliko drugačno financiranje društev. Kot doslej bo izplačano v dveh rentah, vendar pa bodo v prvem polletju
Februarja in marca se bodo zvrstili občni zbori vseh gasilskih društev Gasilske zveze Žalec. Mnoga društva bodo sprejela nove statute, v teh dneh pa bo - drugič doslej - podpisana tudi letna pogodba o opravljanju javne lokalne gasilske službe. Razlogov je torej dovolj, da smo v našem uredništvu spet organizirali okroglo mizo in spregovorili o organizaciji in težavah prostovoljnega gasilstva v žalski občini.
K okrogli mizi smo povabili: župana Milana Dobnika, poveljnika Gasilske zveze Žalec Francija Naraksa, podpredsednika GZ Žalec Ivana Kotarja in predsednika Prostovoljnega gasilskega društva Matke Ivana Lebarja.
Koliko društev in prostovoljnih gasilcev je v Gasilski zvezi Žalec?
Franci Naraks: »V naši gasilski zvezi je 39 prostovoljnih gasilskih društev, 5 pa je industrijskih gasilskih društev. V njih je vključenih približno 3.400 prostovoljnih gasilcev, približno 800 mladih in 250 gasilk.«
Kako nov zakon o gasilstvu določa članstvo?
Franci Naraks: »V novem zakonu o gasilstvu, ki je bil sprejet decembra 1993. leta, je opredeljeno, da so gasilci operativni člani od izpolnjenega 16. leta do
18.	leta, ko so pripravniki, oziroma od 18. do izpolnjenega 63. leta starosti. Nato postane gasilec rezervni član. To velja za člane, medtem ko so ženske operativne članice od 18. do izpolnjenega 50. leta, kasneje tudi one postanejo rezervne članice. V naši zvezi imamo 360 veteranov in veterank, tako da je operativnih gasilcev približno 3.000.«
Franci Naraks: »Vsako leto na osnovi posebnega dovoljenja oziroma odločbe upravne enote zbiramo denarne prispevke. Koliko smo zbrali, spet pošljemo v verifikacijo upravni enoti.«
So bile lani glede financiranja ali izvajanja pogodbe o javni gasilski službi kakšne težave?
Ivan Kotnik: »Večjih težav ni bilo, pride pa včasih do kakšnega nesporazuma oziroma različ-
društva dobila.dotacijo glede na kategorizacijo, v drugem polletju pa bo ta dotacija izplačana glede na število doseženih točk. Na zvezi pripravljamo točkovnik, ki bo upošteval aktivnost društev in njihovih organov. Bolj bo torej društvo aktivno, več možnosti za višjo dotacijo ima.«
Kaj konkretno boste upoštevali pri točkovanju; število požarov verjetno ne?
Ivan Kotnik: »Seveda ne. Upoštevajo pa se požarna poročila, ki so obvezna in je določen tudi zakonski rok za oddajo teh poročil. Upošteva se delavnost društva glede na plan, ki si ga zastavi. Prav tako je točkovna udeležba na občinskih gasilskih tekmovanjih, ki so obvezna za društva, upošteva se delo z mladino in veterani, točkuje se tudi odzivnost oziroma upoštevanje zahtev, ki jih društvu postavlja gasilska zveza. Predvsem gre za pošiljanje poročil. Zgodilo se je, da je zveza zahtevala poročila o opravljenem delu v društvih, ki so osnova za poročilo občini v zvezi z izpolnjevanjem pogodbe o izvajanju lokalne gasilske službe, pa so nekatera društva ta poročila poslala z veliko zamudo. Tako je prišlo do velike zakasnitve pri pripravi polletnega poročila gasilske zveze.«
Franci Naraks: »V zvezi s kategorizacijo, ki smo jo v Gasilski zvezi Žalec sprejeli konec lanskega leta, bi še rekel, da gasilci nanjo dejansko nimamo nobenega vpliva. Izdelana je namreč na podlagi državnih meril. Skušali pa smo uskladiti vse potrebe in možnosti in v nekaterih okoljih smo povišali kategorijo, čeprav dosledno po pravilih ne bi sodila v to kategorijo. Ocenjujemo namreč, da središča, kot sta Prebold in Polzela, le imajo tako velik industrijski potencial in požarno ogroženost, da sodijo v višjo - tretjo kategorijo.«
Kdo pa odreja, katero društvo gre na požar?
Franci Narks: »Ta čas si skupaj z občinsko strokovno službo prizadevamo za posodobitev sistema javnega alarmiranja in v
tem sistemu za usposobitev vseh drugih sistemov v žalski občini. To naj bi uspeli narediti do konca prvega polletja letos. Če bo na razpolago še kaj dodatnih sredstev, bomo poskrbeli tudi za povezavo z regijskim centrom za obveščanje, ki ima po novem klicno številko 112. Glede aktiviranja društev v primeru požara pa bo Gasilska zveza Žalec pripravila v roku 2 do 3 mesecev požarne načrte in plane alarmiranja. Trenutno še čakamo, da te plane potrdi gasilska zveza Slovenije. Republiška uprava za zaščito in reševanje ter Gasilska zveza Slovenije sta se namreč dogovorili, da bo slednja pripravila metodologijo. V principu pa je tako, da bo najprej aktivirano društvo, na območju katerega je nastal požar. Če požara ne bomo mogli obvladati, bodo v drugem alarmu poklicana sosednja gasilska društva, v tretjem alarmu še več drugih društev. Osrednje društvo, to je žalsko, pa bo v vsakem primeru odšlo na intervencijo, razen seveda na manjše požare v zabojnikih za odpadke.«
Ima celjska poklicna gasilska brigada tudi kakšne pristojnosti na območju žalske občine?
Franci Naraks: »V skladu z uredbo o merilih za opremljanje enot, ki delujejo v sistemu zaščite in reševanja, ima poklicna brigada iz Celja (to je zdaj javni zavod) koncesijo vlade in republiške uprave za zaščito in reševanje za tehnično reševanje v cest-no-prometnih nesrečah. S firmami, ki imajo z njo pogodbo o opravljanju kakršnih koli storitev ali servisiranja, je dogovor, da jih takoj pokličejo tudi v primeru intervencije. Sicer pa velja dogovor med gasilsko zvezo in poveljstvom ter vodstvom poklicne brigade, da najprej obvestijo regijski center oziroma policijsko postajo v Žalcu in šele če ni odziva, intervenirajo oni. Sicer pa velja, da je gasilcev v občini dovolj, da z ustrezno tehniko in vozili lahko obvladujejo situacijo, v specifičnih situacijah pa v skladu z odločitvijo vodje intervencije pokličejo tudi poklicne gasilce.«
G4R4Nr
pohištvena Industrija
Industrijska
prodajalna
Polzela
polzela	tel. 063/720-020
IZJEMNO UGODNA PONUDBA VSEH VRST POHIŠTVA V MESECU FEBRUARJU
**********************
** DODATNA ZNIŽANJA ** BOGATA PONUDBA POHIŠTVA ZA OPREMO DNEVNIH SOB, OTROŠKIH SOB, PREDSOB; SEDEŽNE GARNITURE, JEDILNICE, POHIŠTVO IZ MASIVE, PISARNIŠKO POHIŠTVO, VZMETNICE VSEH DIMENZIJ IN ŠE IN ŠE...
Ugodna ponudba KUHINJ v izvedbi HRASTA.
Delovni čas prodajalne: ponedeljek-petek: od 8. do 18. ure,
sobota: od 8. do 12. ure.
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!
Tel.: 063/720-020	VABLJENI!
Se je v Žalcu kdaj razmišljalo o ustanovitvi poklicne gasilske brigade?
Franci Naraks: »Januarja leta 1960 je v Žalcu pogorel Hmezad In potem smo imeli dve leti poklicno gasilsko brigado. Kot gasilec operativec bi rekel, da dolina ni tako bogata, da bi si to lahko privoščila. V tem primeru bi ves denar, ki ga dolina nameni za področje požarnega varstva, porabili za profesionalno enoto. Tako bi postala kamen spotike v dolini. Pa tudi brez ljudi oziroma širše podpore na terenu taka enota ob večjih požarih in nesrečah sama ne bi bila učinkovita.«
Nekateri menijo, da bi bilo treba ukiniti Gasilsko zvezo Žalec. Kako to komentirate?
Ivan Kotnik: »Ne vem, kje ste to slišali. Tako veliko število društev, kot jih imamo v dolini, potrebuje koordinacijo«
Milan Dobnik: »Mislim, da je tako razmišljanje nerealno. Tudi tam, kjer so se občine razdelile, so gasilske zveze ostale in se namesto občinske gasilske Zveze poimenovale samo v gasilske zveze. Tudi žalska se je iz občinske preimenovala v Gasilsko zvezo Žalec.«
Franc Naraks: »Po izračunih Gasilske zveze Slovenije je delovanje posamezne gasilske zveze ovrednoteno na 3 do 4 milijone tolarjev. Tudi v primeru razbitja te občine in nastanka novih zvez bi jim v tem primeru zmanjkalo denarja za osnovno dejavnost. Delovanje v okviru gasilske zveze le pomeni, da so gasilska vozila in gasilci operativci zavarovani, da
lahko organiziramo tekmovanja, na katerih je dovolj strokovnega sodniškega kadra, in podobno.«
Ivan Leber: »V zvezi s tekmovanji bi omenil, da se zlasti v obrobnih krajih mladi zelo radi vključujejo med gasilce, ker niti nimajo veliko drugih možnosti za preživljanje prostega časa. Tudi tekmujejo zelo radi. Vendar pa imamo na primer pri nas v Mat-kah problem, ker je deklet premalo za sestavo ekipe pionirk. Mladink je dovolj. Zato bi na tem mestu dal pobudo, da bi spet lahko tekmovale mešane ekipe. Seveda pa so tudi s tekmovanji stroški, kako jih primerno obleči, veste, da pogosto otroci takoj po nastopu slečejo delovno obleko, da lahko drugi nato tekmuje. To jih pa lahko odvrne od gasilstva. Za delo z mladimi pa ni posebnega finančnega vira z gasilske zveze.
Denarja tudi ni za literaturo. Gasilska zveza je do sedaj pošiljala vsakemu društvu po deset izvodov revije Gasilec, zdaj pa je to ukinila, češ naj jo društva plačujejo sama. To pomeni, da je društvo spet ob približno 230 mark na leto.«
Franci Naraks: »Ti stroški so izredno narasli, stroški za revijo Gasilec so bili preteklo leto 1,1 milijona SIT. Med viri financiranja teh sredstev ni bilo zagotovljenih, gasilska zveza je namreč ravno tako dotirana kot društva. Tekmovanja stanejo, stroški zavarovanja so prav tako visoki, denarja pa lahko vedno vzameš samo toliko, kolikor ga je v vreči.«
Se v občinskem proračunu
TV-SERVIS IN PRODAJA PO SISTEMU STARO ZA NOVO
Milan Zupanc, Šlandrov trg 20, Žalec tel.: 714-484
Ponujamo:
-	kompleten program TV-aparatov GORENJE in EVELUX, tudi po sistemu STARO ZA NOVO,
-	avtoradie KENWOOD po
konkurenčnih cenah z brezplačno montažo,
***
-	bogat izbor programa PHILIPS:
TV, glasbeni stolpi in mali gospodinjski aparati,
***
-	SERVISIRANJE vseh vrst TV, avdio- in videotehnike s pooblaščenim servisom za garancijska popravila PHILIPS in KENWOOD.
Se priporočamo.
d. o. o.
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE
Parižlje 1, BRASLOVČE tel.: 063/720-181, faks 8c tel.: 063/720-065
PONUJAMO VAM
MATERIAL ZA:
-	centralno ogrevanje
-	vodovod ■ opremo kopalnic
¡MMmü lü T
UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 DO 4 LET Z MINIMALNIMI OBRESTMI.
G popust za takojšnje plačilo
113 montaža	13 dostava na dom
sredstva za gasilstvo znižujejo ali ostajajo enaka?
Milan Dobnik: »Ta sredstva ostajajo približno na enaki ravin, z uvedbo sklada za požarno varnost pa mislim, da so se celo nekoliko povečala. Sklad financira predvsem nabavo vozil in tehnike, v njem sta predstavnika gasilske zveze, občine in predstavnik zavarovalnice. Vodi ga svetnik Ivan Fale.«
Franci Naraks: »Sklad na osnovi vlog društev in mnenja gasilske zveze odloča o nabavi novih vozil. Je pa denarja v skladu manj kot v preteklosti, saj se denar iz zavarovanj deli na del za pokrivanje nacionalnega programa, del pa navzdol do občin.«
Ivan Leber: »V zvezi z zavarovanji bi samo pripomnil, da je teh sredstev res premalo. Avtomobili so na primer zavarovani samo, kadar gredo na intervencijo, ne pa tudi, ko se gasilci peljemo na tekmovanja. Naše gasilsko društvo je lani imelo težave tudi z gasilskim domom, saj nam je neurje odkrilo polovico strehe. Doslej nismo imeli nobenega vpogleda v to, za koliko je zavarovan dom in katera gasilska vozila so zavarovana, verjetno je to delno tudi naša krivda.«
Franci Naraks: »Osnova za opravljanje društev je kategorizacija. Gasilsko vozilo naj bi bilo pretežno namenjeno za opravljanje požarnih intervencij in temu primerno mora imeti določeno opremo. Vsa društva, ki so nabavila vozila samo za prevoz ljudi, bodo morala ta vozila ustrezno preurediti in jih opremiti kot gasilska vozila za prevoz moštva z minimalno opremo, v skladu z določeno kategorijo. V letnem poročilu občini smo to že predlagali. Sicer pa smo na vseh naših posvetih društva opozorili na to, da vozila niso kasko zavarovana, saj je že pred dvema letoma kasko zavarovanje kombija stalo približno 100.000 SIT, tega denarja pa v virih financiranja ni bilo. Poskušali bomo te stvari urediti.«
Bogato založen diskont jATE na Polzeli v
ŽIGA - JATA diskont na Polzeli
V lanskem letu sta število požarnih intervencij in škoda zaradi požarov glede na leto prej narasla za približno 30%. Gasilska zveza je zabeležila 56 požarnih in 17 ostalih intervencij, marsikakšen požar v kuhinji pa je bil pogašen, preden so morali posredovati gasilci.
Ksenija Rozman, foto: J. K.
Polzelani so lani dobili nov trgovski lokal s prehrambenimi izdelki. Zakonca Vaši, ki sta imela pred tem dokaj znano otroško trgovino Žiga, sta v istih prostorih (poleg trgovine s pohištvom Sanles) odprla diskont Jata in s tem celjskemu, ki ga imata že dalj časa, dodala še polzel-skega.
Tako v Celju kot na Polzeli ponujajo vso izbiro programa JATE, ki postaja iz dneva v dan bogatejši. Ob pogledu na prodajne police v hladilnih omarah se kupcu ponuja res široka paleta izdelkov. Tako rekoč vse iz piščančjega in puranjega mesa, ki je sveže, v kosih, ali predelano v raznovrstne mesne izdelke. Poseben poudarek je na mesnih izdelkih, ki imajo znak varovalnega živila. O tem pričajo tudi na steni izobešene diplome, ki jih je JATA dobila za omenjene izdelke.
Sicer pa še povejmo, da so nakupi v Jatinih diskontih povezani tako z zdravjem kot z manjšo porabo denarja, saj so cene 25% nižje. Obiščite torej diskont Jate na Polzeli. Prav gotovo vam ne bo žal.
Zakonca Vaši vas pričakujeta vsak dan od 8.30 do
12.00	ure in od 14.00 do
18.00	ure, ob sobotah pa od
8.00	do 12.00 ure. Informacije: tel. 720-291.
EP
d.o.o.
PRODAJNI CENTER -
LATKOVA VAS Latkova vas 84, 3312 Prebold Tel:. 063/702-250,
Faks: 702-251
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Krakovska 4b, DOMŽALE Tel.: 061/716-454,
Faks: 713-288
OD OPEKE... DO STRESNIM - in še mnogo več. JU
Ponujamo vam vse vrste GRADBENEGA MATERIALA: cement, apno, dimnike schiedel, strešnike (bramac, bobrovec) in druge kritine, izolacijske materiale (novoterm, stiropor), okna ter vse ostalo, potrebno za gradnjo.
NOVO v SAM-u: stavbno pohištvo, parket, jupol, zidarsko orodje, podporniki, mešalci, cevni odri.
Material vam lahko DOSTAVIMO Z AVTODVIGALOM.
Obiščite pravi naslov in izkoristite ugodne cene v februarju!
Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.

Z NAMI TUDI VLETU 1997.
HLADNIH DNI ŠE NI KONEC!
vade yzufHzrfe!
PEKARNA -TRGOVINA
UDUC
Pongrac 102a 3302 GRIŽE tel.: 063 713-365
KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI!
Smo najmlajši v družbi savinjskih pekov, a srčni in predani svojemu poklicu. Prav tako nam ne manjka izkušenj, ki nam omogočajo, da pečemo kruh in pecivo po okusu potrošnikov.
Spoštovani!
/ minulih dneh smo si privoščili veliko pustnih krofov, vendar jih pri nas tudi v prihodnje ne ho manjkalo, tako kot ne drugih dobrot iz naše pekarne.
Hvala za dosedanje zaupanje in srečanja z Vami. Upamo, da ste zadovoljni z našim kruhom in vsem, kar Vam ponujajo naše prodajne police.
Kolektiv pekarne in trgovine Uduč
študentski servis maribor
PODRUŽNICA ŽALEC
Tel.: 063/713-197 Faks: 063/713-197
* ZELO UGODNE CENE FOTOKOPIJ A4-format - samo	8,00 SIT
ODSLEJ FOTOKOPIJE TUDI V BARVAH
* VEZAVE
260,00 SIT
Cene veljajo za študente, podjetja in druge uporabnike.
Tri Savinova odličja za leto 1996_____________________
Komisija za Savinova odličja, ki se podeljujejo posameznikom, skupinam in organizacijam za dosežke na kulturnem področju in posebne zasluge za razvoj kulture v občini, je za leto 1996 podelila tri odličja: nagrado s plaketo Vincencu Vipotniku, plaketo Branku Goropevšku in
priznanje Tonetu Tavčarju.
Oblikovalec Vincenc Vipotnik je bil rojen leta 1938 v Žalcu. Končal je petletno šolo za oblikovanje v Ljubljani, nato pa je bil nekaj let zaposlen v reklamnih agencijah, tri leta v laboratoriju Pokrajinskega muzeja v Celju, več kot 20 let pa kot oblikovalec v Zlatarni Celje. Kot je v obrazložitvi predloga za nagrado zapisala Marlen Premšak, je Vincenc Vipotnik eden tistih oblikovalcev, ki je že pred desetletji doumel danes skoraj samoumlji-vo dejstvo, da je dobra oblika nepogrešljiv del učinkovitega trženja. Bil je med najbolj aktivnimi člani celjskega društva oblikovalcev. Po različnih oblikovalskih poskusih se je odločil za plemenite kovine in prav oblikovanje nakita je bila odločilna prelomnica v njegovem življenju. Postal je mojster zlata, srebra, dragih kamnov, zasnoval je množico očarljivih zbirk, domiselnih in plemenitih kosov nakita enostavnih elegantnih linij, ki so postale zaščitni znak Zlatarne Celje in celjske zlatarske oblikovalske šole. Tudi na največjih mednarodnih zlatarskih razstavah je prejel številne nagrade in priznanja, tako da bi mu lahko rekli mojster evropskega slovesa. Posebno področje njegovega ustvarjanja poleg nakita predstavljajo medaljarska dela za jubilejne kovance, zlatnike in srebrnike, ki jih je izdala Banka Slovenije in drugi, ter rekonstrukcije zgodovinskih kovancev na Slovenskem.
Vendar pa Vincenc Vipotnik sam pravi, da ga Savinjčani premalo poznajo. Zato se bo v okviru taborskih kulturnih dne-vov predstavil z razstavo v Sa-vinovem likovnem salonu.
Prof. Branko Goropevšek
se je rodil leta 1966 v Celju, otroška leta pa je preživel v Preboldu, kjer je končal tudi osnovno šolo. Po uspešno končani Srednji pedagoški šoli v Celju je na Pedagoški fakulteti
v Mariboru študiral zgodovino in geografijo. Po diplomi leta 1991 je prevzel vodenje oddelka za posebne zbirke, dokumentacijo in raziskovalno delo v Osrednji knjižnici Celje. Naslednje leto se je vpisal na podiplomski študij zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je predsednik Zgodovinskega društva v Celju, od leta 1993 pa je odgovorni urednik Celjskega zbornika.
Njegovo delo pa sega tudi v Spodnjo Savinjsko dolino. S sodelavci je namreč kot samostojno publikacijo izdal Vodnik po Spodnji Savinjski dolini, lani pa je izšla njegova fo-tomonografija Savinja. Med mnogimi samostojnimi publikacijami, znanstvenimi razpravami in članki je tudi strokovni članek na temo Savinjska dolina skozi čas, obdelal je rodovnik družine Šušterič, med drugim pa je tudi avtor razlage gesla Prebold v Enciklopediji Slovenije.
Tone Tavčar se je rodil leta 1946 na Polzeli, kjer živi še danes in je kot vodja skladišča zaposlen v Tovarni nogavic Polzela. Poleg te zaposlitve pa ves preostali čas namenja obveščanju slovenske javnosti o najbolj raznovrstnih dogajanjih na širšem območju Spodnje Savinjske doline. V časnike je pričel dopisovati že kot dijak leta 1962, najprej kot dopisnik celjskega Novega tednika, kasneje pa večinoma vseh osrednjih slovenskih dnevnikov in tednikov. Je pa seveda tudi redni sodelavec Savinjčana in član Združenja novinarjev Slovenije z mednarodno novinarsko izkaznico.
Njegovi prispevki segajo na domala vsa področja dela in življenja Savinjčanov, dragocene so njegove dokumentarne fotografije. Zabeležil in objavil je na tisoče drobnih, a dragocenih krajevnih dogodkov, ki so nadvse pomembni za posamezne kraje, čeprav nimajo širše območne veljave. S tem so o dogajanju v svojem okolju bolje obveščeni domačini, hkrati pa je Tone Tavčar mnogo prispeval k temu, da so tudi drobni krajevni uspehi in problemi našli prostor na straneh slovenskih dnevnikov in odmevnost v širšem prostoru.
I
1
K
FOTO TONICA
JURČEC DARJA, s.p. ŽaJec, Šlandrov trg 9 telefon: 063/712-252
Za vse ujete trenutke...
•	velika izbira fotoalbumov in fotoaparatov
•	vse fotografske storitve
•	fotokopiranje
•	ekspres izdelava fotografij za dokumente
Slavnostni govor Boruta Pečarja ob podelitvi Savi novih odličij
V veliko čast mi je, da sem bil povabljen med Vas, da v počastitev kulturnega praznika spregovorim nekaj, verjetno pričakovanih, svečanih besed. Razočaral Vas bom. Ko sem tako razmišljal, kaj in o čem, sem se odločil drugače. Govoril bom o naši splošni nekulturi, o našem obnašanju in odnosih.
O kulturi in njenih dosežkih v Sloveniji, ki so nedvomno veliki, naj govorijo tisti, ki so poklicno odgovorni za njen razvoj. Vedno trdim, da ni dovolj, če se kultura dogaja samo v gledališčih, opernih odrih, na koncertih, v slikarski galeriji, knjižnicah in ne vem kje še... Ob vsej tej kulturni produkciji, ki naj bi nas notranje plemenitila, trdim, da je naša slovenska splošna kulturama zelo nizki stopnji, upam si trditi, kot še nikoli doslej.
Kaj je z našimi medsebojnimi odnosi, spoštovanjem, poštenostjo, srčno kulturo, skupnostjoI Kaj je z našim nacionalnim ponosom, našo identiteto? Vse te lastnosti naj bi spadale v okvir splošne kulture naroda.
Pravijo, da imamo karikaturisti bolj izostreno oko in seveda svinčnik. In ker tu svinčnik ne pride v poštev, bom povedal z besedami, kar mi leži na duši. Naše deformacije bom pogledal bolj od blizu. Zakaj pa ne? Nalijmo si čistega vina!
Nekoč, ko sem imel čast risati našega velikega kulturnika in misleca Bojana Stiha, sva se pogovarjala tudi o nas, Slovencih. Rekel je, da je pravi čudež, da smo se, številčno tako majhni, na tem geografskem prostoru in prepihu med velikimi narodi skozi zgodovino uspeli obdržati, celo več, izoblikovati svoj lastni jezik, svojo kulturo in tako postati narod. Sedaj bi pa to vse zapravili. Ravno to! Z našo bogato nacionalno kulturo, ki je vsa zrasla iz našega čutenja, brez posnemanja, smo si uspeli ohraniti svoj obraz do današnjih dni.
Prav zato ne morem razumeti npr., da se lahko poje na televiziji naša prelepa narodna pesem s kavbojskim klobukom na glavi in v ritmu country (kantri) glasbe.
Rekel sem, da bom govoril konkretno! Kako po koščkih zapravljamo našo kulturno inden-titeto. Ko poslušam razigrane maturante na veselih pohodih po ljubljanskih ulicah, se razžalostim, da ne znajo ene same slovenske pesmi, tuje pa! Vprašam se, kaj se dogaja z nami, Slovenci. Celo sam papež na obisku v Postojni, ko mu je množica mladih pela v čast rojstnega dneva v angleščini, je vprašal: »Ali ste Amerikanci?« In Slovenski oktet, ki je gojil našo narodno pesem, je na žalost končal svoje poslanstvo brez naslednike Kakšna škoda!
Živim tu, na tej prelepi slovenski zemlji, ki jo imam rad in je moja edina domovina. Gledam z odprtimi očmi vse, kar se dogaja pri nas. Gledam televizijo, poslušam radio, hodim v gledališče, čitam knjige, časopise, revije. Poskušam razumeti čas in globalizacijo sveta. Vplivi z vseh strani, od zunaj in od znotraj. Bomo vzdržali? Vsepovsod sama težnja posnemanja tujih zgledov in vzorcev. Po navadi najslabših. Ne bo nič preroško, če bom rekel: če ne bomo gojili svoje lastne kulture, zrasle iz nas, spoštovali svojega lastnega jezika, nas bo posrkala tujina.
Veliki kapital ne pozna usmiljenja. Danes je merilo vsega le
denar, samo denar! Z njim se da vse skupaj pokupiti. V naših razmerah celo ponos. Kako resnične in grenke so bile besede našega genija Prešerna že takrat, ko je spoznal: »...da le petica da ime sloveče, da človek toliko velja, kar plača...«
Gremo naprej: hodim po slovenskih ulicah, vsepovsod sami tuji napisi. Še gostilna je rajše »bistro« kot gostilna. Skoraj bi moral s slovarjem na pot. Kje je naš nacionalni ponos?Zakaj smo tako ponižni? Vsi grafiti po fasadah so objestno napisani v tujem jeziku. Še zaljubljen fantič raje napiše Mojca, I love You, kot Mojca, rad te imam.
V zavest se nam vedno bolj vsiljuje prepričanje, da je vse, kar je tuje, lepše in imenitnejše. Ne bo odveč, če se spomnimo še Prešernovega sodobnika Koseskega, ki je zapisal: »Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti.«
Prepričan sem, da se vsa vzgoja začenja doma, tu so starši, šele drugotno vlogo ima šola. Pri reformi šolstva pa se trenutno dogajajo nerazumljive stvari: ukinjajo likovni, glasbeni in tehnični pouk. Znano je, da je enosmerno izobražen človek lahko vodljiv. Na protestnih parolah v Kopru so dijaki zapisali: zakaj ožite obzorja?!
Vsega se naučiš predvsem v mladosti, tudi odnosa do dela in vljudnosti. Ali ste že kdaj doživeli, da vam je kdo odstopil sedež v avtobusu zato, ker ste starejši? Tudi tu se zrcali kultura. Kaj pa oblačenje in zunanji iz-gled? So prireditve, dogodki ali svečanosti, ko moramo biti temu primerno oblečeni. Na to nas je nedavno opomnil naš spoštovani stoletnik g. Leon Štukelj v nekem intervjuju za časopis Delo.
Kaj pa kultura v politiki, se Vam zdi dovolj kulturna?
Obljubil sem na začetku, da bom pogledal naše razvade, deformacije čisto od blizu. Zato še nekaj mojih osebnih pogledov o naši likovni umetnosti. Vsekakor je del te na zavidljivo visoki ravni. Koliko pa je znotraj nje še zlaganega, je težko razumeti. Kaj vse lahko doseže reklamno komercialni pristop, z enim samim ciljem - obogateti!
Ko sem bil še mlajši in naiven (naiven sem še zdaj), sem verjel, da je umetnik človek s tankočutno, nežno in pošteno dušo, sinonim za plemenitega človeka. Skratka, kulturni človek. Kje še! Danes je na pohodu sumljiva slikarska abstrakcija, za katero se zlahka skriva neznanje, risanje podzavesti, katero razume samo avtor sam.
Zadnjič mi je moj prijatelj akademski slikar o likovni zvrsti, ki se ji strokovno reče instalacija, duhovito pripomnil: »Prava instalacija se dogaja na pločnikih, kjer se zbira kosovni odpadni material. Razlika od akademsko priznane je le v tem, da se ti odpadki ne vozijo s kamioni v galerije, ampak na odpad.«
Dovolite mi, da na koncu povem še nekaj zelo spodbudnega. Tu pri Vas, v žalski občini, se je v minulem letu zgodilo veliko lepega na področju kulturne dejavnosti. Sproti sem bil obveščen o vsem. Vaš Zavod za kulturo je dokazal, da se z veliko dobre volje in prizadevnosti, četudi z malo denarja, da storiti veliko. Iskrene čestitke!
Dragi moji rojaki. Nisem Vam povedal veliko, a vse, kar sem povedal, je iz srca. Upam, da se vsaj malo strinjate z mano.
Ne vem - odgovor, ki ga računalnik ne pozna
Občinska matična knjižnica Žalec —
Knjiga ostaja
S svojo zglerlno majhnostjo in neskončnim pomnjenjem >e je v zadnjih letih povsem pritihotapil v knjižnično stroko. Računalnik, urejen, natančen, hiter. Najbolj pogrešljiv delavec, svetovalec, informator.
Bo računalnik zamenjal knjigo? Premišljeno odgovorjeno: ne. knjiga bo še vedno tu, da jo vzamemo v toke jo potežkamo, ležemo z njo v posteljo, jo shranimo pod blazino zaspimo m morda zjutraj nanjo odložimo prazno skodelico kave. A vendar, ko iščemo podatke, izrezke, značilnosti, dolžine, Širine, imena (in vse to iščemo neprenehoma), takrat / lahkoto prenesemo, da smo povsem povoženi odi časa, saj je prva misel t ipkovmca in način iskanja po zalogi gradiva, ki je shranjeno v računalniku. Iščemo in najdemo. Naše zgledne misli o knjigi z h.o m s črkami pa se vlečejo za nami kut preživete sanje
Vsa zadeva o viogi knjige pa vendar ni tako zapletena, kot bi si jo izmislila R. Rendell, verjetno najbolj brana avtorica napetega pisanja v preteklem letu. Res je, računalnik igra v knjižnici prvo violino. A po našem notnem zapisu. Ne deklamira, ni patetičen, ne jx>je, ne joče ob limonadah, ne trepeče ob S. Kinan in vzdihuje ob zadnjih erotičnih knjigah V. Modern-dorferja. Je preprosto največji neutrudni garač, ki usmerja, svetuje, izpisuje in se ne pritožuje. Ne dovoli si reči: tega pa ne vem. Bolj zagotovo bo rekel, da iskanega ne najde. Ne najde, ker mu še ni bito vnešeno v pomnjenje. Naj bodo iskalni podatki še tako minimalni, vedno bo kaj izbrskal. Povedal, kje stoji, kam naj gremo iskat. Pot pod noge, knjižničar, bi lahko pisalo na ekranu na koncu rezultata iskanja V resnk i pa mu je ’ o On je opravil svoje.
Na vrsti je prizor, kjer nastopi knjižničar. Obveščen, usmerjen Ve, kam ga vodi korak. Vmes si- pomenkuje z uporabnikom, tolerira vso (vse?j njegove izzive in odzive, medtem f)ri-de do iskane police in glej! Pradavni obred se začenja: v roke vzame knjigo, jo prelista, ponudi, mi'l . že je ni. / wmi listi in črkami |o odšla, da bo prebinna kot 'se pomnite tovariši! nekoč. Cilj je dosežen, le Intreie in kvalitetne je > pomočjo računalnika.
Knjiga v knjižnici ostaja knjiga. Računalnik je le tisti, ki najde pot do nje, pa naj je te tako pokrita ali pa je skorai ni Brez lega garača se sodobnega informiranja ne zmoremo vec igrati.
Podatek, ki kaze da knjiga ostaja, je la 'Ja je bil i v t )bčin ski matični knjižnici v Žalcu v preteklem letu izposojenih ne- : kaj čez 18.000 knjižničnih enot več kot v prejšnjem ietu, to je skoraj 98:000 Vse vec uporabnikov išče podatke v pregradiu za uporabnike t obiss/opac Na voljo so jim elekttonski katalogi prek 130 knjižnic v Sloveniji, ki so vključene v ta program. Tudi Občinska matična knjižnica v Žalcu je že tretje leto pol-nopraypi:glanj#fe^i^livfe pomeni, da je gradivo zadnjih dveh tet In tekočega leta že vidno v mreži po Sloveniji,
Podobo stereotipnega in ?arja\elfga knjižničarja je že >ko-raj povsod razdevičil računalnik, ki družno z njim spreminja hrame polic s knjigami v informacijski center.
Ostaja pa človek, njegove potrebe in želje. Ostaja knjižničar in njegova ponudba. Računalnik je le posrednik med povpraševanjem in kvalitetnejšo ponudbo.
Ostanejo nam tudi prijaznost, nasmeh in strpnost. Z obeh strani! Za zadovoljnega uporabnika.
Irena Štusej
FILMSKI PROGRAM ZA KINO ŽALEC
10 najbolj gledanih filmov v letu 1996 v našem kinu: BABE (zgodba o simpatičnem pujsku, ki želi postati ovčarski pes), DAN NEODVISNOSTI (znanstvenofantastični spektakel o prihodu vesoljcev na Zemljo, 4. najbolj gledan film zadnjih pet let v Ameriki), TRČENI PROFESOR (komedija o simpatičnem profesorju, ki odkrije čarobno formulo, s pomočjo katere postane vitek), TWISTER (5. najbolj gledan film zadnjih pet let v Ameriki), ACE VENTURA-KLIC DIVJINE (komedija, v kateri je Igral jim Carrey), JAMES BOND -ZLATO OKO, STRIPTIZ, 9 MESECEV, MISIJA: NEMOGOČE in NEVARNA SRCA.
Prihaja novo leto, z njim pa tudi novi filmi. Od 15. januarja do 15. marca se bodo na našem platnu zvrstili naslednji filmi:
14. 2. -16. 2.: LOM VALOV (najboljši evropski film leta 1996 - ZLATI FELIX v Berlinu)
KLUB VRAŽJIH BABNIC (komedija)
20. 2. - 23. 2.: MULCI (drama o mladostnikih)
BLISK SMRTI (akcijski film)
27 2. - 2. 3.: OSTRŽEK (igrani film)
JACK (novi film Robina Williamsa)
6. 3. - 9. 3.:	LEPE VASI LEPO GORIJO (drama - najbolj gledan
film decembra in januarja v Sloveniji)
SPACE JAM (Michael Jordan in zajček Dolgouhec)
13. 3. - 16. 3.: ŽIVLJENJE S PICASSOM (drama)
SVETLOBA (akcijski spektakel ali kaj se zgodi, ko v tunelu pod reko pride do hude nesreče in eksplozije)
OB ČETRTKIH IE NIŽIA CENA KINOVSTOPNIC!!!
Prosimo vas, da spremljate tudi tedenska obvestila na naših oglasnih deskah, ker se program lahko spremeni. Informacije tudi po tel. 715-123.	I.V.
Zavod za gozdove Slovenije
Gospodarjenje z gozdom v Švici in Sloveniji
V septembru prejšnjega leta sem se z gozdarji ZGS udeležil strokovne ekskurzije v Švico. Namen ekskurzije je bil spoznati način gospodarjenja z gozdovi v deželi, ki si jo zelo pogosto, zlasti v zvezi s sanjami o ekonomskem blagostanju, jemljemo za vzor. Ob tej priložnosti se seveda nismo mogli izogniti primerjavam s trenutnim položajem v slovenskih gozdovih in gozdarstvu.
Čeprav je po površini Švica velika za dve Sloveniji, ima le 10% več gozdov. Rodovitnost gozdnih rastišč je v povprečju slabša kot pri nas, vendar je količina posekanega lesa v njihovih gozdovih zaradi boljše izkoriščenosti rastiščnih sposobnosti večja kot pri nas. Povprečna lesna zaloga okrog 330 m3/ha je precej višja kot v Sloveniji. V nekaterih gozdovih doseže zaloga celo do 1000 m3/ha!!!
Delež javnih gozdov znaša v Švici nekaj manj kot 70%, pri nas trenutno že manj kot 25%. Zaradi denacionalizacije se bo še znižal.
Način gospodarjenja z gozdovi je, podobno kot pri nas, predpisan z zveznim zakonom o gozdovih, ki tako kot naš zakon o gozdovih prepoveduje goloseke, določa obvezno odkazilo drevja za posek in poleg ostalega predvideva tudi nemoteno gibanje javnosti po gozdovih. Gospodarjenje z gozdom urejajo tudi podzakonski predpisi, posamezni kantoni pa imajo še svoje gozdarske zakone, ki so si med sabo precej različni (pri nas veljajo enaka določila in pogoji za gospodarjenje z gozdom za celo državo). Tako so po katastrofalnem vetrolomu, ki ga je leta 1991 povzročil vihar Vivian, v nekaterih kantonih takoj začeli obnavljati gozdove, v nekaterih finančno šibkejših kantonih pa so se zaradi zelo neugodnih ekonomskih razmer odločili, da bodo prizadete gozdove (za viharjem se jih je lotil še lubadar!) prepustili samim sebi, da bo tako narava sama poskrbela za ponovno vzpostavitev biološkega ravnotežja.
Gozdna direkcija, ki združuje tako javno gozdarsko službo kot izkoriščanje gozdov (pri nas ti dve funkciji ločeno opravljajo Zavod za gozdove in izvajalska podjetja!), deluje v sklopu Zveznega urada za okolje pri ministrstvu za notranje zadeve (naš ZGS deluje pod okriljem ministrstva za kmet., gozd. in prehrano!). Znotraj kantonov (pri nas so jim z organizacijskega vidika dokaj podobne območne enote) - tudi razlike v organizaciji gozdarstva so med njimi precejšnje - so gozdovi razdeljeni na gozdne okraje (imajo raven naših krajevnih enot, le da so manjši), v okviru katerih se izvajajo vsa dela javne službe in izkoriščanja gozdov. Okraji so razdeljeni še na revirje z velikostjo od 300 do 500 ha (pri nas je velikost povprečnega revirja okrog 2500 ha!), kar zagotavlja vse pogoje za visoko intenzivnost dela in tudi za kakovostno delo. Okrajni gozdarji (praviloma diplomirani inženirji) so plačani iz zveznega ali pa kartonskega proračuna in zagotavljajo interese javnosti do gozda. Revirne gozdarje v večini primerov plačujejo lastniki gozdov; pretežno so to vaške skupnosti, katerih interese, v zadnjem času vse bolj na podlagi temeljite ekonomske presoje vsakega predvidenega ukrepa, nato tudi zastopajo.
Tovrstna organiziranost gozdarstva se je v praksi izkazala za učinkovito, kar velja tudi za primer primestnega gozda mesta Zürich, kjer kljub letnemu poseku 10 m3/ha (kar pomeni več kot 90% prirastka), okoljetvorne in socialno po-
gojene funkcije tega gozda niso bile prizadete, ampak so se celo okrepile. Podobno velja tudi za kostanjeve gozdove v kantonu T ¡cino, smrekove gorske gozdove nad Sedrunom v osrednjem delu Švice in seveda tudi za prebiralne jelo-vo-bukove gozdove ob meji s Francijo. Z načrtovanim strokovnim delom in zadostnimi vlaganji v gozdo-
ve, pri katerih (zlasti pri obnovi gozdov s sadnjo) so se sicer prislovično varčni Švicarji v preteklosti znali obnašati tudi sila neracionalno, v večini primerov pogojno zadovoljivo.
Splošen vtis udeležencev ekskurzije je bil, da gozdarstvo v Švici, tako kot celotna družba, deluje dobro organizirano in v skladu z ob-
stoječo zakonodajo. Nedvomno je za to zaslužen tudi razmeroma visok delež javnih gozdov in seveda rigorozne denarne (celo zaporne!) kazni za tiste, ki se ne držijo dogovorjenih »pravil igre«. Tako na primer znaša kazen za golosek, ki je zakonsko prepovedan že od leta 1922 do 120.000 švicarskih frankov, za manjši prekršek, kot je lahko
vožnja z motornim vozilom po gozdu, pa do 20.000 švicarskih frankov. Poleg tega je javno mnenje naklonjeno naravi in gozdu, saj se ljudje tudi zaradi lastnih negativnih izkušenj iz preteklosti dobro zavedajo pomembnosti funkcij gozda, zlasti varovalne, turistične in hidrološke.
Zavidanja vredna torej nista samo visok življenjski standard Švicarjev in delovanje pravne države, temveč tudi njihov odnos do gozda in narave nasploh. Jih bomo kdaj dosegli vsaj po tej plati?
Dejan Rosenstein, dipl. inž. gozd.
ŠEMPETER 13/A tel. 701-888 faks: 702-088
BELA TEHNIKA:
TEHNIČNA TRGOVINA
Del. čas:
8.00-	19.00 sobota
8.00-	12.00
SUŠILEC PERILA WT 900	37.900,00 SIT
ZAMRZOVALNA SKRINJA, 210 I	46.563,60 SIT
PRALNI STROJ WA 909	68.900,00 SIT
KUHINJSKA NAPA ELICA, 60 cm	9.950,00 SIT
HLADILNIK HTI 21.21, 54x123 cm	33.800,00 SIT
HLADILNIK HTI 14.26, 54x90 cm	25.900,00 SIT
AKUSTIKA:
AKCIJA SAMSUNG
TELEVIZOR ČB 5073, 51 cm,	TTX	55.940,00	SIT
VIDEOREKORDER SV 30x (2	glavi)	42.228,00 SIT
VIDEOREKORDER SV 80x (4	glave)	53.433,70 SIT
GLASBENI STOLP MAX 440	44.712,00	SIT
GLASBENI STOLP SCM 8250	49.900,00	SIT
GLASBENI STOLP MAX 380
(radio, 2x kasetofon, 3 CD, dalj. 2x80 W) 49.900,00 SIT
REZERVNI DELI ZA ŠTEDILNIKE, PRALNE STROJE, HLADILNIKE, SUŠILCE PERILA, BOJLERJE.
MALI GOSPODINJSKI APARATI
Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure.
ANTENE, ANTENSKI PRIBOR, SATELITSKI SISTEMI, KARTICE, DEKODERJI
MOŽEN NAKUP DO 10 ČEKOV, BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 km.
V MESECU FEBRUARJU VSEM, KI BODO PRINESLI TA OGLAS, OB NAKUPU NAD 20.000,00 SIT PODARIMO PRAKTIČNO NAGRADO!
m
'® svetuje
Izbira dimnika pri kotlih na plin
V delniški družbi Schiedel -Gradnja, iz Latkove vasi pri Preboldu, z veseljem spremljamo širitev ogrevanja s plinom malih porabnikov, saj le tovrstne ekološke usmeritve zagotavljajo prihodnost nam in našim potomcem. Za nas, kot proizvajalce dimnikov, pa je prehod na pftn kot energetsko sredstvo za ogrevanje zahteval prilagoditev dimniških sistemov in sestavnih delov novim pogojem v kurilnem sistemu, ki ga sestavljata ogrevalna naprava in dimnik.
Bistveni spremembi v dimnem kanalu ob Izgorevanju plina v primerjavi z izgorevanjem trdih kuriv sta naslednji;
•	nižje temperature dimnih plinov že pri vstopu v dimnik,
•	visoka nasičenost dimnih plinov z vodo in nizka meja kondenzacije.
Ob upoštevanju pogojev v dimni cevi pri izgorevanju plina smo Vam pripravili ustrezno sistemsko rešitev dimnikov za:
•	gradnjo novih dimnikov za obstoječe objekte ali novogradnje,
•	za obnovo dotrajanih ali neustreznih obstoječih dimnikov.
1. Gradnja novih dimnikov
Za gradnjo novih dimnikov Vam priporočamo troslojni dimnik z izolirano šamotno dimno cevjo in prezračevano toplotno
izolacijo z nazivom SIH-di-mnik, katerega so razvili strokovnjaki razvojnega centra firme Schiedel v Nemčiji in Avstriji. Dimnik s svojo konstrukcijo in sestavnimi deli povsem zadovoljuje tudi najstrožje kriterije, ki se zahtevajo za dimnike pri uporabi plina. Samotne cevi za SIH-di-mnik so narejene v tovarni Schiedel in imajo kot dokaz svojega izvora vtisnjeno blagovno znamko schiedel, notranji premer kanala in koledarski teden proizvodnje. Te šamotne cevi so narejene iz šamotne mešanice, ki nam da po žganju neporozno, gladko površino, katera preprečuje prehod nastalega konden-zata prek sten šamotne cevi. Pri SIH-dlmniku kondenzat odteka na dno dimnika, kjer je zbirna posoda z odvodno cevko. Za gradnjo novih dimnikov, na katere bodo priključeni kotli na plin, Vam torej priporočamo izbiro SIH-dimnika s šamotno cevjo ustreznega premera.
Samotna cev	s
svojimi lastnostmi predstavlja trenutno najbolj obstojno varianto dimne cevi za vse vrste goriv in za vse vrste pogojev v dimnikih.
2. Obnova dimnikov
Za obnovo dotrajanih in neustreznih dimnikov pa smo Vam v firmi Schiedel pripravili sistem enoslojnih ali troslojnih dimnikov iz visokokvalitetne nerjave-
če pločevine, kvalitete W. Nr. 1.4404 in 1.4571 po DIN. Tl kvaliteti pločevine in brezhibno izvedeni stiki so garancija, da siste-
ma DREH-FIX (enoslojni) in DW (troslojni) v vseh pogledih zagotavljata ustrezno kakovost in življenjsko dobo.
V vsakem primeru pa Vam priporočamo, da se pred dokončno izbiro dimniškega sistema posvetujete z našimi strokovnja-
ki, ki Vam bodo z upoštevanjem vseh parametrov predlagali optimalno rešitev za vse vrste kotlov in goriv.
SCHIEDEL - GRADNJA
PROIZVODNJA, PRODAJA IN MONTAŽA DIMNIKOV, d.d.
Latkova vas 8 2,	33 1 2 PREBOLD
telefon 063/702-214, telefaks 063/702-029
SIH dimniki
Najnovejši polno izolirani dimniki s prezračevano toplotno izolacijo, namenjeni za vse vrste kotlov in goriv (trda, tekoča, plinasta)
DrehFiX dimniki
Izdelani iz visoko kvalitetnega nerjavečega jekla, namenjeni za obnovo starih dotrajanih dimnikov
V MESECU FEBRUARJU IN MARCU POSEBNE UGODNOSTI PRI NAKUPU DREH FIX-DIMNIKOV
KVALITETA, KI SE POTRJUJE Z 10-LETNO
GARANCIJO,
LE PRAVI 2X2£MsXŠMl' DIMNIKI IMAJO ZAŠČITNI ZNAK
3'
KUPON ZA:
OGLED IN SVETOVANJE
TEHNIČNO
PROPAGANDNI
MATERIAL
□
CENIKE
Vaš naslov:.
Vaš tel.:.
Kupon pošljite na gornji naslov.
Gospod Mare Cestnik!
Ko sem pred meseci prebral v tem našem prijaznem Savinjčanu Vašo osebno izpoved, da Vam gre na bruhanje, ko stojite pred tem ali onim spomenikom NOB, pred spomenikom Kidriča in Kardelja, sem bil silno začuden. Pa sem si mislil, fantu, zelencu-publicistu se je pač enkrat zaletelo! V zadnji številki Savinjčana pa spet preberem nekaj podobnega, kar bi se dalo razumeti kot nekakšno plu-vanje po vsem, kar je partizanskega. Pa sem si rekel, temu pobu je treba nekaj odgovoriti in ga, če se da, nekoliko iztrezni-tk
Prvič, nisem si mogel predstavljati, da je to napisal vnuk tistega v nekdanjem Šentjurju tako uglednega in spoštovanega moža, kakor je bil stari Be-cej tam na Črnem Vrhu. Ta je bil sicer član SLS, hodil je tudi v cerkev, bil veren mož, toda klerikalec v tistem slabem pomenu besede pa nikoli ni bil. Bil je zaveden Slovenec, tak je bil tudi v tistih usodnih dneh, ko je začel nemški nacionalsocializem že globoko zarezovati s smrtnimi bodljaji v naše živo narodno telo. Niti za dan, niti za uro ni okleval, in ni nasedel hitlerjevski propagandi! Vseskozi je bil zaveden Slovenec, trdnega značaja, mož s pokončno hrbtenico, ki je užival spoštovanje pri vseh, ki so ga poznali.
Zdaj pa se pojavi neki njegov vnuk, ki hoče popljuvati vse, kar je bilo njegovemu dedu kot svetinja. Ta vnuk, ki noče razumeti, da so nekdanji vodje slovenskih strank, tudi tiste, katere član je bil njegov ded, stari Cestnik, v aprilu 1941 izdali vsi po vrsti slovenski narod z ljubljanskim škofom vred. Mariborski šof dr. Tomažič je kot najvišja cerkvena avtoriteta na Štajerskem obsodil nemško okupacijo, medtem ko je ljubljanski škof daroval v stolnici najbolj slovesno mašo v zahvalo za to, da je bila Slovenija okupirana! In te maše so se udeležili vsi voditelji tedanjih političnih strank v Sloveniji!
Zdaj pa povejte, gospod Cestnik, je bila to narodna izdaja ali ne?
Gotovo veste, da se je potem z ustanovitvijo Osvobodilne fronte že ogromno prebivalcev naše okupirane dežele vključilo v boj za osvoboditev, kar pa ni bilo všeč določenim reakcionarnim krogom v Sloveniji. Da bi zatrli osvobodilno gibanje, so se vdinjali okupatorjem. Tako se je izdaja vlekla naprej in šla v širino.
Rad bi vam zastavil nekaj vprašanj, če bo kdaj prilika za to. Za danes eno: kdo je resnični in pravi krivec tako imenovanih povojnih pobojev v Sloveniji?
Dajte, razmislite in povejte! Bojim se, da se vam bo zdelo vprašanje prelahko, pa ni. Pa vendar. Poskusite!
Rado Zakonjšek-Cankar
Zahvala - pohvala
V decembrskih dneh sem praznovala svoj visoki, 90. jubilej. Zelo sem bila presenečena in tudi zelo vesela, da so me obiskali na domu in me niso pozabili!
Obiskali so me predstavnik DU Žalec ga. Milka Selišnik, župan krajevne skupnosti Vrbje g. Jože Meh in predstavnice Rdečega križa ga. Anica Kozar, ga. Ivanka Strnad in ga. Fanika
Rasijevič ter g. Tone Tavčar.
Vsem se iskreno zahvaljujem za obisk, za darilo in za izrečene najboljše želje.
Marija Košec iz Vrbja 15
Radu Zakonjšku - Cankarju in vsem, ki ne najdejo mostu iz preteklosti:
Moj spoštovani stari oče, Becejev Antonin, nikoli član kakršnekoli politične stranke, a domoljub takšne vrste, da mu svojega prepričanja ni bilo treba obešati na veliki zvon, Cestnikov ata torej, ki mu spodaj podpisani vnuk s svojim začetniškim in zaletavim časopisnim škrebljanjem dela takšno neprecenljivo sramoto, da je oplazila celo njegovega zapriseženega ideološkega sovražnika, je ob izidu knjige Taborski kresovi, ki jo je podpisal šentjurski Cankar, in ob edinem stavku, ki se je nanašal nanj, dejal: »V resnici sploh ni bilo tako!« In moja rajnka mati, doma iz Šmiklavža, torej iz neposredne soseščine Zakonj-škove medvojne nastanitve, je večkrat potarnala, kako bi rada doživela čas, ko bo resnica tistih za vse, ne le za partizane težkih let, last vseh, in ne samo posest izbrancev, ki so nam jo vsilili z brezobzirnostjo zmagovalcev.
Dragi bralec bo sam ugotovil, da sta na Zakonjškove opombe, razlage in vprašanja odgovorili že sami nizkost in vsebinska luknjičavost njegovega pisanja. Jasno mu bo, da ne govorim o preteklosti, ampak o sedanjosti, in ne z ide-ološko-političnimi, temveč z najglobljimi človeškimi motivi. Pri tem pa si lahko vsakdo pomaga s prejšnjo in lansko sedmo številko Savinjčana, pa še s kakšnim člankom ali feljtonom, ki ga prijaznim Slovencem v dnevniku Delo vsiljuje zeleni publicistični pob s Črnega Vrha.
Vaš neposlušni, nehvaležni, neprijazni in zaletavi
Mare Cestnik.
Gospodu Maretu Cestniku II
Spoštovani mladi gospod, iz vašega pisanja veje veliko upravičenega negodovanja, še več pa nepoznavanja dogodkov in okoliščin, v katerih so se določene stvari zgodile.
Ne pišem zato, ker bi želel z vami polemizirati, ampak zato, ker ima demokratična javnost pravico izvedeti tudi kaj o tematiki, ki ste se je lotili, mislimo mi, ki smo inkriminirane spomenike postavili. To, da lahko damo javnosti v presojo vsak svoje argumente, je ne nazadnje tudi smisel demokracije. Za takšno in samo takšno demokracijo sem se boril vse svoje življenje. Nikoli nisem priznaval enoumja in ga tudi ne bom. Vedno sem mislil s svojo glavo in zato tudi nosil vse posledice. O enoumju govorijo danes tisti, ki v šestdesetih letih niso imeli poguma povedati, kaj mislijo, danes pa si na račun tistih, ki so desetletja delali za demokratizacijo, pripenjajo drug drugemu odličja.
Nič novega, vse to so doživljali tudi naši dedje po prvi, očetje po drugi in mi po desetdnevni vojni. Tista o krogli in medalji ni nastala v današnjih časih, je pa enako uporabna, kot je bila ob nastanku.
Spoštovani gospod Cestnik, sem sin prekomorca, rojenega
v	Čepljah^dete svobode, vendar dovolj star, da sem skupaj s še nekaterimi, po vaše povzpetniki in zvezdaši, gradil in obnavljal objekte, na katere smo potem dali spominske plošče tistim mladim ljudem, ki niso dobili medalje, ampak kroglo.
Postavili smo jih zato, da bi »tostoletna zgodovina« dobila pomnike, ki bi trajno odražali hvaležnost tistih, ki smo, tudi za ceno njihovih življenj, dobili možnost preživetja.
Čeprav se nisem strinjal s politiko ZKJ, kar sem glasno in nedvoumno povedal in bil zato kaznovan, pa sem »zvezda-šem« pomagal pri gradnji šol in njihovemu poimenovanju.
Kot sem ponosen na to, da sem se že v šestdesetih letih upiral takrat vsemogočni partiji, sem ponosen tudi na to, da sem s tovariši (mnogi so žal že pokojni) hodil od vrat do vrat prepričevat prijatelje, sodelavce, znance in someščane, naj glasujejo ZA samoprispevke. Z istimi, vedno istimi, tudi Janezom Megličem, sem potem še velikokrat pobiral prispevke za opremo šol, vrtcev in telovadnic. Mi se nismo šli nobenega enoumja, družila nas je volja po gradnji objektov, ki smo jih vsi potrebovali.
Ko smo se pogovarjali o tem, koliko bo uspel kdo od nas nabrati, koliko pa bi potrebovali, ni bilo v tem prav nič povzpet-niškega in še manj političnega. Družila nas je volja po gradnji kraju potrebnih objektov.
Veliko, zelo veliko ur v celoti neplačanega dela smo vložili v razpise in izvedbe samoprispevkov, ki so imeli za posledico gradnjo objektov, ki jih
vi	želite preimenovati. Ne, gospod in gospodje, mi, ki nas druži tovarištvo v delu in rezultatih dela, vam tega ne bomo zlepa dovolili.
Izvolite, postavite šole (še jih potrebujemo), kot smo jih postavili mi, in te lahko potem poimenujete, kakor vam je drago. V svojem imenu in v imenu še živečih »zvezdašev« pa vam obljubljam, da nihče od nas, tovarišev, ki imamo dober spomin in še pomnimo, kako smo gradili, ne bo snemal vaših plošč.
Ko smo postavljali šole, vrtce in druge objekte, ki nosijo imena od okupatorja in njego-
vih sodelavcev pokončanih mladih ljudi, tega nismo počeli kot potomci zmagovalcev. Moja zasluga ni, da je bil moj oče partizan in nikogar krivda, če njegov to ni bil. Če imajo določeni ljudje slabo vest in jih preganja krivda, jim rušenje spomenikov zagotovo ne bo moglo povrniti miru. Četudi bom razbil vsa dosegljiva ogledala, zato še vedno ne bom lep.
Tako tudi stranka ZLSD, ki je vi nočete imenovati, ni stranka zmagovalcev in njihovih potomcev, mi smo to že davno prerasli in razčistili. Nas ne preganjajo slaba vest in strahovi. Zgodovina je že in bo še opredelila pomen NOB. Naša stranka je samo dovolj pogumna, da v tem trenutku, ko to ni aktualno, goji pozitiven odnos do polpretekle zgodovine, pri tem pa nikogar ne obsoja. Mi živimo krepko v sedanjosti, ki pa je posledica neke preteklosti, ki ni bila v celoti negativna.
Naša naloga je borba za ohranitev minimuma tistih socialnih pravic, ki so v ne tako davni preteklosti slehernemu malčku omogočile vzgojo v vrtcu, resnično brezplačno osnovno šolo, štipendijo za srednjo, višjo in visoko šolo.
Mi želimo takšno državo, ki bo glede na znanje in sposobnost dala vsem enake možnosti. Zavzemamo se za pravno državo, kjer ne bo temeljni cilj rušenje obstoječega, marveč gradnja vsega tistega, kar še potrebujemo.
S svojim pisanjem ne želim nikogar žaliti, še manj diskvalificirati, saj mi je življenje pokazalo, da moram sprejemati tudi drugačnost in hvaležen sem tistim, ki so mi do tega spoznanja pomagali. Zakaj je danes bolj popularno nekoga pohoditi in stopiti nanj, da stojiš višje, če je dosti bolj humano zgraditi stopnice. Mladi gospod, zgradite stopnice. Ne jaz in ne tovariši vas ne oviramo; nasprotno, če boste želeli, vam lahko celo pomagamo, kot smo pomagali številnim, ko smo s pomočjo občanov naše občine gradili vrtce, šole, telovadnice in igrišča. Naši vnuki in vaši otroci bodo cenili tisto, kar bomo zgradili, in ne tistega, kar nam bo uspelo podreti.
Še zadnjič, spoštovani gospod Cestnik, moje pisanje ni
negacija vašega pisanja, marveč samo drugačno videnje aktivnega udeleženca neke ne tako davne preteklosti, ki jo oba želiva spremeniti, vendar vsak na svoj način. Jaz želim, da bi gradili nove šole ž novimi imeni ali brez imen, vi pa želite starim spremeniti ime. Kdo ima prav, bodo presodili bralci in občani, če bo potrebno, tudi na referendumu.
Srečko Čater ZLSD Žalec
Tovariši še pomnimo in bomo pomnili!____________________
Med Savinjčani je nastalo veliko ogorčenje po žaljivem pisanju o NOV in o odpravi poimenovanj šol in vrtcev po žrtvah NOV, še zlasti, ker je bilo to objavljeno že v isti številki s pismi prizadetih borcev NOV. Prizadeti pa niso le borci in drugi udeleženci NOV pač pa tudi mi, številni simpatizerji, ki znamo ceniti in spoštovati to slavno in usodno obdobje naše zgodovine in veličastne pridobitve NOV.
Slovenski narod je lahko ponosen tudi na ta del svoje zgodovine. Ponosni pa smo tudi prebivalci Spodnje Savinjske doline - naše občine Žalec. Nihče bi ne smel ne tajiti ne žaliti več tisoč aktivnih borcev in drugih udeležencev NOV, skoraj tisoč žrtev okupatorja in prek 130 spomenikov, ki tudi pričajo, kakšen je bil prispevek naše doline. In
ta pisec celo izhaja z območja Tabora, ki je izjemno veliko dalo za zmago nad okupatorjem, celo 85 žrtev.
Avtorju žaljivega prispevka priporočam, naj si prebere knjižico prvoborca Rada Zakonjška Taborski kresovi in izdaji prvoborca Antona Kotnika O predvojnem delavskem gibanju in Spomeniki in spominska obeležja NOV v občini Žalec. V teh knjigah in v več Savinjskih zbornikih bo našel veliko dejstev, da bo lahko spremenil svoj odnos do NOV. Verjetno tudi njega ne bi bilo, če bi ne zmagala zavezniška koalicija s podporo naših partizanov.
Šole in vrtec smo poimenovali po padlih borcih in talcih, in to s popolnim soglasjem vseh, tudi sorodnikov. Nihče ni bil obremenjen z nobeno ideologijo. Vse, ki smo pri teh postopkih sodelovali, nas je vodila moralna obveza do ljudi, ki so za našo svobodo žrtvovali svoja življenja in želeli smo, da se tako ohrani spomin na njih in njihova dela. Spominske skulpture je izdelal naš priznani akademski kipar in pedagog le po razpoložljivih slikah in predstavljajo avtorske, umetniške stvaritve, ne pa neke... Nikomur ne bomo dovolili rušenja ali odstranjevanja teh spomenikov. Edvard Salezin je bil umetnik, na katerega smo prav tako ponosni.
Spoštujmo zgodovino in spoštujmo ljudi, ki so se s svojimi deli in s svojo junaško držo zapisali v zgodovino.
Janez Meglič
UPI
MU
d.o.o.
TEHNIČNA TRGOVINA
Hmeljarska c. 11 PREBOLD
Delovni čas:
od 8. do 18. ure, v soboto od 8. do 13. ure.
tel./faks: 723-048
ZADETEK V POLNO!!!
Vam v mesecu FEBRUARJU ponuja bogato Izbiro TELEFONSKIH APARATOV znamke ISKRA in PANASONIC.
•	Najcenejši model telefona PANASONIC že za 8920,00 SIT.
•	BREZŽIČNI KODIRANI TELEFON nove generacije že za
37.620,00 SIT
•	TELEFAKS, TELEFON S TAJNICO pa že za 69.900,00 SIT.
Poleg tega vam ponujamo telefone, ki imajo vgrajeno lučko ter digitalno nastavitev jakosti zvoka v slušalki
za vse, ki slabše slišijo.
PRIPOROČA SE TEHNIČNA TRGOVINA METALEX IZ PREBOLDA!
"I
IJÎ
SOLA PRIJAZNIH LJUDI
KRM ŽALEC
VAS VABI K VPISU ZA ŠTUDIJ OB DELU ZA ŠOL L 1997/98 NA:
PEDAGOŠKO FAKULTETO MARIBOR
smer vzgojitelj predšolskih otrok
•	prvi letnik
•	TRETJI LETNIK - NOVOIH
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ
-	prvi letnik
-	TRETJI LETNIK
VISOKA UPRAVNA ŠOLA
-	prvi letnik
-	TRETJI LETNIK smer
-	javna uprava
POGOJ JE KONČANA SREDNJA ŠOLA USTREZNE SMERI ALI DIPLOMA VI. STOPNJE
ROK ZA PRIJAVO 6. MAREC NA OBRAZCU 1,71/1, KI GA POŠLJETE NA UPI LJUDSKO UNIVERZO ŽALEC
PRIDOBITEV LICENCE NA GZS: 1.TRG. POSLOVODJA
2. V CESTNEM PROMETU - pooblaščeni In šoferji
INFORMACIJE VSAK DAN OD 8. DO 16. URE NA TEL 715-401, 715-402.
■■■■■■■■■■■N
Manj
FINfllNC OBLOGC
POTOČNIK
PRMHT, LAMINAT, PVC, T6KSTIL, GUMA tel./Foks: 063 707 208, avto: 0609 61 8232 KASAZt 71 a, 3301 P€TAOVČ€
-	Polagamo vse vrste parketov, laminat, PVC in tekstilne obloge ter montiramo stropne in stenske obloge.
-	Razrezujemo in šivamo tekstilne obloge.
-	Izdelujemo raznovrstne zaključne letve, opaž in stopnice.
Vsem cenjenim strankam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje.
kolektiv parketarstva POTOČNIK
MOTO CENTER YOGI
VINSKA GORA (Prelska 21 b) Velenje Tel./faks: 063/853-471
Kawasaki
SPREJEMAMO NAROČILA ZA MOTORNA KOLESA I
LETNIK 1997
CAGIV/l
YAMAHA Husqvarna
-	VELIKA IZBIRA RABLJENIH MOTORNIH KOLES
-	OBLAČILA ZA MOTORISTE
-	DODATNA OPREMA ZA MOTORNA KOLESA
-	REZERVNI DELI
GUME:
MICHELIN
MET2ELER ■*
ČELADE:
mimm
MOTORNA OLJA:
Castro!
FtA <5hoži>
Helmets by Fanez
r/ifrlllü Shell
UGODNI KREDITNI POGOJI IN LIZING.
VULKANIZERSTVO
ŽALEC
Cesta na Lavo 2, 3310 ŽALEC Telefon: (063) 715-551	J!®
Mobitel: (0609) 634064	St
Fulda
Če plačate z gotovino, dobite 5-odstotni popust za pnevmatiko osebnih vozil.
Za vas smo tukaj od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Se priporočam!
PRODAJA RABLJENIH VOZIL
DACA d.o.o.
Migojnice 140, 3302 GRIŽE
tel.: 063/715-946 mobitel: 0609/629-093
Odkup rabljenih in poškodovanih avtomobilov od leta 1990 dalje, v zalogi več vrst avtomobilov.
Odprto: ponedeljek: od 7. do 15. ure, torek: od 7. do 15. ure, četrtek: od 7. do 15. ure, sreda: od 7. do 17. ure, petek: od 7. do 13. ure.
^Celjskij
plini
Celjski plini d.d.
Plinarniška 1, 3000 Celje, Slovenija tel.: 063/33-231, 31-568; faks: 31-432
H
OD
O
z
>
<
b
H
fl
trgovina na debelo s trdimi, tekočimi in plinastimi gorivi;
trgovina s plinsko opremo, kotli, gorilci in opremo za kampiranje ter drugimi pripomočki za uporabo plina; prodaja utekočinjenega naftnega plina v malih rezervoarjih In v jeklenkah; prodaja vseh vrst tehničnih plinov; gradnja in popravila plinovodov, mernoregu-lacijsklh postaj, napeljav ter plinskih naprav; prevoz nevarnih snovi; distribucija zemeljskega plina izven Mestne občine Celje.
Obratovalni čas:
od 7. do 15. ure,
od 7. do 14. ure, ob sobotah do 12. ure
•	uprava
•	blagajna
•	izdajno mesto utekočinjenega naftnega plina
in tehničnih plinov od 7. do 18. ure, ob sobotah do 12. ure. Priporočamo se in se veselimo Vašega obiska!
Prodaja gradbenega in tehničnega blaga
Doberteša vas 46 b ŠEMPETER (063) 702-231
UGODEN NAKUP
-	izolacija novoterm z AL-folijo
-	strešna lepenka 20 m brez posipa
-	keramične ploščice
-	gradbeno lepilo kegral 25 kg
-	sanitarna keramika in vodovodne armature
-	cisterne za kurilno olje od 1000 do 30001
Možen nakup na obroke.
KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM
Najbolj priljubljen trgovec in najbolj priljubljena trgovina
Tudi v mesecu januarju ste, cenjeni bralci, izbrali za najbolj priljubljeno trgovino ŽANO Žalec, na drugem mestu je Trgovina s svetili Štorman Prebold in na tretjem mestu Blagovnica Polzela.
Za najbolj priljubljeno trgovko ste izbrali Marinko Voš-njak (Blagovnica Polzela), sledita ji Zvone Kos (Žana Žalec) in Dragica Štorman (Trg. s svetili Prebold).
Izmed prispelih glasovnic smo izžrebali tri nagrajence:
1.	ANA HRAŠAR, Podvin 8, Polzela
2.	MAJDA ŠKRABE, Latkova vas 244, Prebold
3.	ANDREJA JORDAN, Dobrteša vas 50, Šempeter.
Nagrade (kavo Caffe Tropic in komplet skodelic za pravo kavo) dobite v našem uredništvu.
Glasovnice iz februarske številke Savinjčana nam pošljite do 21. februarja 1997
GLASOVNICA
Najbolj priljubljen/a trgovec/ka je:.
ime in priimek
trgovina
Najbolje urejena trgovina je:_____
Moj naslov:
IVA* «
AVTODELI
Šempeter 126 b 3311 ŠEMPETER
Telefon:
063/701-252
Avtodeli za vozila:
-	RENAULT
-	ZASTAVA
-	ŠKODA -ALFA
-	LADA SAMARA
Ponujamo vam tudi:	,
-	OLJE ELF
-	HLADILNO TEKOČINO
-	MAZIVA, FILTRE, IZPUŠNE CEVI
UGODNE CENE ' : PL0^INEv.
Na zalogi imamo tudi glave za YUGO 45.
Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
Voznikom želimo prijetno in varno vožnjo
•1»	«J» «A* »% «Æ» «Æ* *£•	«A»	•£»	«A» «i» •£•
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
•K-
*
*
*
CVETE*
KMETIJSKA TRGOVINA
Orova vas 1 b, Polzela tel.: 063/722-300
V februarju vam ponujamo:
-	krmila za živino mlekovit
-	vse vrste semen
-	zemljo za sajenje in pikiranje
AKCIJA
-	lamelni parket
-	lepilo za parket
-	lak za parket
Delovni čas: od ponedeljka do petka: od 9. do 12 ure,
ob sobotah od 8 do 12 ure
Se priporočamo.
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
•£
*
*
*
*
*
*
*
*
*
•J* *1» «A»	*!• «J*	«A»
j Planinska cesta 5 81290 Sevnica Tel./faksf 0608/ 82 800 1
r •*’ | . f"-4	;!
- ;	POSL. ŽALEC
; ^ LIJ: talcev 3 Tel./fakS- 063/ 714 175 713.188
POSL TREBNJE Baragov trg»1 Tel.: 068/ 45 609
Po konkurenčnih cenah vam ponujamo veliko izbiro tipskih projektov za stanovanjske hiše, zidanice in kmetijske objekte ter projektiranje vseh vrst objektov po naročilu. Obiščite nas in se prepričajte.
HB| -0- AVTOHIŠA JAKOPEC
NAŠA PONUDBA:
-	prodaja novih vozil iz celotnega programa OPEL
-	sistem staro za novo, staro za staro
-	pooblaščen servis, garancijska popravila
-	kleparska in ličarska dela
-	prodaja originalnih rezervnih delov in
-	možnost nakupa novih in rabljenih vozil na KREDIT ali LEASING do 5 let
-	možnost hipotekarnih kreditov in odplačila na čeke
-	preizkusne vožnje z vozili OPEL
Za vsa vozita iz zaloge popust do 3000 DEM.
Prepričajte se o naši ponudbi, z veseljem vam bomo svetovali
Velenje, Kosovelova 16, tel.: 063/855-975, 864-380.
Delovni čas: ponedeljek-petek: 7.30 do 12. in 13. do 16 ure; sobota: 8 do 12. ure Celje, Mariborska 93, tel.: 411-909,
Delovni čas: ponedeljek-petek: 9.30 do 13. in 13.30 do 17. ure; sobota: 9. do 13. ure.
KREDIT LEASING DO 5 LET
VECTRA CARAVAN DOBAVA TAKOJ!
SPOMINI NA... METO
mniški slikar Matija Koželj tak grob naredil za Vransko, bil je to prvi od desetih, ki jih je izdelal. Prek 2 metra visoke slike so to, figuralno-zelo bogate. Tega bomo obnovili, za pomoč pa bom prosila moje prijatelje, slikarje, restavratorje, tudi iz tujine. Slikarje bom povabila, da bodo darovali svoja dela, jih prodali in z izkupičkom obnovili božji grob. Nato bo stalno na ogled v cerkvi na Vranskem. S slikarji pa bomo pripravili tudi srečanje. Zaključek bo predvidoma junija, trenutno pa o tem pišem elaborat.
Ko predstavljamo Mileno Mo-škon, je treba dodati še nekaj besed o njeni želji, da bi v Žalcu nastala galerija savinjskih likovnikov. V Savinovi hiši je sicer galerija z deli Doreta Klemenčiča-Maja, toda mnogo likovnikov iz te doline bi zaslužilo, da se predstavijo vsaj s po enim od svojih del. Iz Savinjske doline prihaja zelo veliko akademskih likovnikov: Tratnik, Sale-sin, Anton Perko, Jože Pungertnik, Jelica Žuža, Ciril Cesar, Zavolov-šek, Herman, Muhovič, Veljko Toman, Rudi Spanzl. Šele v galeriji njihovih del bi najbrž doumeli, kakšno kulturno bogastvo predstavljajo.
Pogosto se ne zavedamo, kako bogati smo pravzaprav, koliko dragocenosti je okrog nas. Takšne dragocenosti je odkrivala in jih še odkriva Milena Moškon. Niso vse povezane s preteklostjo. Navdušena je, denimo, nad odkritjem enega od njenih prijateljev, da je pri cerkvici na Čreti močan izvir bioenergije. O čemer že pripoveduje; njena pripoved je bogata. In za marsikoga dolgočasna zgodovina v teh pripovedih oživi.
K. Rozman
Milena Moškon
,Po poti keramike v Savinjsko dolino
Mladost, zaznamovana z vojno vihro______
gerjeva prometna nesreča je nato prekinila dokončanje filma, zdaj pa dela menda spet nadaljujejo. V dokumentarcu bo opisana tovarna v Čepljah pri Vranskem, katere stavba še stoji, pa Nemški dol v Libojah (po mnenju Milene Moškon so ga povsem neutemeljeno preimenovali v Slovenski dol), ekipa je obiskala tudi Cotovlje, kjer je bila prav tako keramična tovarna, odšla v Ptuj in Zagreb, kamor so Mileno Moškon vodile poti keramike.
A vendar se Milena Moškon sama ne bi odločila za proučevanje keramike, ker jo je bolj zanimala grafika, vendar za proučevanje te ni bilo možnosti. Ko je bilo treba napisati prispevek o keramiki za Savinjski zbornik, so za to določili njo. »Z velikim strahom sem se lotila tega. Zatem so me Savinjčani sami prosili, naj vendarle začnem zbirati keramiko, sicer bo vse propadlo, vse bo uničeno ali prodano. Potem sem to delala z ljubeznijo, kar je najbolj pomembno. Ustvarila sem čudovito zbirko in napisala o tem drobno knjižico, ki je lahko osnova za nadaljnje proučevanje. Danes me je pravzaprav strah, če se spomnim, kje vse sem hodila sama, po vseh teh podstrešjih, in iskala keramiko.«
Kar človek opravlja z ljubeznijo, ne more opustiti čez noč. Milena Moškon se je težko sprijaznila z upokojitvijo in prav v zvezi s keramiko ima še kar nekaj neuresničenih želja. Ena od teh je, da bi v Nemškem dolu (vztraja pri tem imenu, ker se samo to uporablja v vsej literaturi), kjer so prazni prostori in je še vedno dovolj gline, uredili ateljeje za mlade oblikovalce keramike. V Savinjski dolini je še danes veliko danosti za tovrstno dejavnost. Vendar jih ne znamo izkoristiti. Ali na primer v praznih prostorih nekdanje tovarne v Čepljah. Tako bi ohranili nadaljevanje tradicije od leta 1816, ko je nastala prva keramična tovarna.
Prav zbirko keramike je Milena Moškon v muzeju najtežje zapustila, saj terensko še ni dokončana. Po mnenju obiskovalcev je ta zbirka najlepša v muzeju. »Zame je bilo predvsem pomembno, da predstavim ustvarjalnost domačinov na področju keramike. Moram pa še na Moravsko, od koder so prišli Schutzi, na Dunaj, zgodovinarji bi morali še obogatiti zgodovinske podatke. Žal so se pri nas zgodovinarji preveč ukvarjali samo z enim obdobjem, druga pa zanemarjali.«
Na Vranskem
Mnogo muzejskih zbirk je ustvarila Milena Moškon, pri svojem delu je srečevala veliko ljudi in imeli so jo radi, včasih skoraj preveč, pravi. Živi na Vranskem in več njenih načrtov in želja je povezanih s tem območjem. »Pred leti je bil tu že zametek kmečkega muzeja, v gospodarskem poslopju v Podgradu. Lani je ta ideja ponovno oživela. Vendar je pri muzejih zelo pomemben prostor. Danes ni več dovolj, da postaviš na ogled določene predmete, muzej mora imeti vsebino. Na primer na temo hmeljarstva, s kakšno majhno pivnico. V muzeju se mora kaj dogajati. Mrtvih muzejev ni več. Vse to je zelo odvisno od zagnanosti posameznikov, v muzej moraš biti zaljubljen. Tu sta dve graščini v zasebni lasti, čudovite grajske poti. Vse te lepote bo potrebno odkriti in jih pokazati.«
Povsem zasebno ima Milena Moškon še en načrt. Na podstrešju župnišča na Vranskem je božji grob. »V času reformacije so se pričela nekatera nova čaščenja, eno teh je čaščenje božjega groba. V ta namen so izdelali kulise groba, kjer so na veliki petek izpostavljali hostijo. 1875. leta je ka-
Z zlatom vedno označujemo nekaj dragocenega in 50 let skupnega življenja, 50 let ljubezni, zvestobe, medsebojnega razumevanja, pomoči, spoštovanja in kdo bi vedel, česa vsega še, je gotovo tako dragocenih, da jih lahko imenujemo zlata. To bogastvo sta doživela zlatoporočenca, 72-letna Franc Grab-ner in njegova žena Marija iz Griž.
Oba izvirata iz rudarskih družin, Franc iz Celja, Marija iz Mi-gojnic pri Grižah. Oba je zaznamovala vojna, on je bil mobiliziran v nemško vojsko, se v Moskvi priključil jugoslovanski brigadi in sodeloval pri osvoboditvi Beograda in na sremski fronti.
Mariji so že leta 1942 v Mariboru ustrelili očeta, sama pa je bila z materjo odpeljana v taborišče Auschwitz, kjer je mati umrla, tako da se je leta 1945 sama vrnila domov. Franc si je delovna leta nabiral v Rudniku Zabukovica, potem pa zaradi invalidnosti v KIL Liboje in Minervi, kjer se je tudi upokojil. Marija je kot izučena šivilja go-
spodinjila doma, ko pa je njun sin Bogdan odrasel, se je zaposlila v Juteksu in tam delala vse do upokojitve. Veliko odrekanj je bilo potrebnih, da sta si zgradila v Grižah dom, sin ga je potem še nadgradil, tako da sedaj živijo skupaj.
Kot vsem dedkom in babicam sta tudi njima v največje veselje vnuka in pravnuk. V njuno življenje vnašajo mladost in veselje. Prav zaradi tega in zaradi razumevanja v družini sta ob svojem zlatem jubileju še srečnejša.
Obred zlate poroke je v Žalcu opravil Peter Pungartnik (na sliki).
Tone Tavčar
Pred 93 leti - 23. februarja - se je na Ptujski Gori rodila otroška pesnica Meta Rainer, ki je kot predmetna učiteljica preživela večino svojega življenja v Savinjski dolini. Učila je v Braslovčah, na Polzeli in v Žalcu. 13. januarja sta minili dve leti, kar je ni več med nami, njene pesmice pa še vedno ostajajo priljubljene in zanimive tudi za današnji čas. V spomin nanjo objavljamo fotografijo, ki je bila posneta leta 1993, med otroki, ki jih je imela najraje. Zanje je po njeni smrti izšla še ena pesniška zbirka, Ježkova frizura.
Odraslim v spodbudo pa objavljamo njeno pesmico, ki je bila z njenim posebnim dovoljenjem objavljena v Savinjčanu natanko pred 15 leti.
Moj optimizem
Če svet se kdaj mi le preveč zameri, predam naročju se melanholije, ki iz samote svojo hrano pije, zaprem za sabo škripajoče dveri.
Srce mi poka in oko se cmeri, dokler ni poln lonec za pomije, in glej! Iz njega bujna roža vzklije: kopriva! Speče me, pri moji veri!
In solzna ihta me pri priči mine, z dlanjo oči in lica si otarem, grem, duri na široko spet odpahnem!
Prijazno sonce v kamro mi posine in vse je spet, kot je bilo po starem. Navzgor po cesti jo veselo mahnem.
Kar nekaj Savinjčanov, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov odšli po svetu in se radi vračajo domov, smo že predstavili v našem časopisu. Redkeje pa pišemo o ljudeh, ki so bili rojeni drugje, pa jih je Savinjska dolina tako prevzela, da so ostali. Precej jih je, ki so v teh krajih opravili pionirsko delo in med njimi je nedvomno Milena Moškon. Umetnostna zgodovinarka, kustosinja, nemirna duša, ki brez svojega življenjskega poklica ne more tudi v pokoju. Njen dom je na Vranskem. Nerada govori o sebi in zato še z večjim veseljem objavljamo pogovor z njo.
Milena Moškon je bila rojena v Poljanski dolini ob Kolpi. »To je majhna Švica Slovenije, vendar zelo malo znana, ker je bilo to območje kmalu po vojni zaprto. Rodila sem se v graščini Ausperg, ki so jo partizani pozneje požgali. Ko je mama ovdovela, nas je tri otroke peljala v Ljubljano in smo tam hodili naprej v šolo. Moje otroštvo v graščini je bilo zelo zanimivo. Pred graščino je stal prangen Otroke so vedno svarili - vidiš, sem so pa privezali ljudi, ki niso bili pridni. Vse življenje mi je ostalo to - če ne boš priden, boš kaznovan. Hodili smo v šolo v Stari trg, kjer so učili večinoma učitelji s Primorske. Še vedno se spomnim discipline, ki je vladala v šoli, zlasti pri slovenščini, saj Primorci še danes bolj cenijo slovenščino. Učili smo se lepopisa in ko zdaj vidim, kako ljudje pišejo, se ne smem spomniti, kako lepo smo morali pisati mi. Sicer pa je moja rojstna vas zaščitena in če jo boste obiskali, boste doživeli neverjetno lepe stvari. Jaz jo obiščem vsako leto.«
Klasično gimnazijo je Milena Moškon obiskovala v Ljubljani. Nato je študirala umetnostno zgodovino, brat geodezijo, sestra pa pravo. »Nihče od nas ni imel nikoli štipendije, ker je bila mama preponosna in ni dovolila niti tega, da bi bili kaj dolžni državi. In na to, da nikomur nič ne dolgujem, sem ponosna tudi jaz. Hodila sem na najtežjo srednjo šolo in moja mladost je bila eno samo učenje. Na klasični gimnaziji so nas poučevali takrat najboljši profesorji, učili smo se sedem tujih jezikov, med njimi grščino in latinščino. Mojo mladost so zaznamovale tudi delovne akcije. Naš prosti čas je bil namenjen pisanju transparentov in delu. Tistim, ki smo prišli na fakulteto iz klasične gimnazije, ni bilo treba opravljati sprejemnih izpitov. Vseh skupaj nas je študiralo umetnostno zgodovino 25. Za ta študij sem se odločila, ker je bil že na gimnaziji velik poudarek na estetiki in filozofiji. Zato me še danes likovna umetnost zanima predvsem z estetske strani, ne toliko historične, z zgodovinskimi letnicami. Estetika zadovoljuje človeka. Leta 1952 sem morala za 40 dni na delovno akcijo v Bosno, čeprav mi sicer doma niso dovolili hoditi nanje. Tega leta sem bila tudi v skupini osmih študentov, ki je prva po vojni odšla v tujino, v Avstrijo.«
Iz Ljubljane v Celje
Po diplomi se je Milena Moškon zaposlila v Mestnem muzeju v Celju, ki se danes imenuje Pokrajinski muzej. V njem je delala 40 let, vse do upokojitve pred tremi leti. »To ni bila moja izbira, tako je določilo ministrstvo za kulturo. Profesor Stele me je poklical k sebi in rekel: »Vi odhajate v Celje, naj postane to vaš drugi dom. Zavedajte se, da je vaša stroka povezana s preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo.« Na ministrstvu pa so mi rekli: »Tam.vam ne bo nikoli zmanjkalo dela.« In res mi ga ni, zato sem bila ob upokojitvi zelo prizadeta, ker v muzeju nisem končala svojega dela. Ko sem prišla v Celje, sta bila v muzeju zaposlena samo dva arheologa, direktor in snažilka. Ukvarjati sem se morala z vsem, razen z arheologijo. V muzeju sem bila od sedmih zjutraj do devetih zvečer, da sem se priučila vsega, kar me sploh ni zanimalo, na primer
o orožju. Morala sem delati na etnografiji, čeprav nisem diplomirala s tega področja. Na področju sodobne umetnosti je bil en sam kaos. Ustanoviti je bilo potrebno majhne galerije, na tem področju smo delali z Jelico Žuža in Avgustom Lorenčičem. Nastal je Likovni salon v Celju, prej ni bilo ničesar, pa Savinov salon v Žalcu.«
Umetnostna zgodovinarka se je torej spoprijela z etnografijo. »Treba je bilo hoditi po terenu, in to je bilo zelo pomembno, saj sem
tako srečevala veliko ljudi. Najbolj me je zanimala Zgornja Savinjska dolina, tamkajšnje kmetije, predvsem pa ljudska umetnost. Takrat je v muzeju nastala zbirka ljudske umetnosti; predvsem je pomembna zbirka panjskih končnic, ki so bile do takrat povsem neznane. Delala sem z majhno ekipo študentov arhitekture in hodili smo od čebelarja do čebelarja ter popisali vsako panjsko končnico, s katerega čebelnjaka je. Objavila sem zbirko panjskih končnic Savinjske doline, analizirala vplive s Koroške in Gorenjske, in to je precej pripomoglo k razširjenosti panjskih končnic v Sloveniji. Zelo obširno delo je bilo obdelava gradiva iz tako imenovanih zbirnih centrov. To so bili predmeti, last ljudi, ki so jih po vojni pobili ali izselili, trgovci, meščani, lastniki gradov. Nekaj tega so pokradli, nekaj uničili, ostalo pa vozili v zbirni center, brez podatkov, od kod so te stvari pripeljali. Meščanska stanovanjska kultura je bila po vojni skoraj v celoti uničena, v Celju na primer Tomšičev trg, v Žalcu sta ohranjeni le še dve hiši. Na Celjskem ni bil ohranjen niti en grad s pohištvom. To so bile pravzaprav grozljive zgodbe. Zelo lepo je bilo, ko smo po mesec dni obiskovali kmete visoko v hribih. Morali smo jim vlivati voljo do življenja, saj so bili zaradi razvrednotene zemlje čisto obupani. Prigovarjali smo jim, naj imajo radi stare predmete. Starine so pogosto uničevali ali pa so jih odnašali tujci. Današnje generacije imajo povsem drugačen odnos do tega.«
Visoko v hribih dragocena keramika
Sicer pa je Milena Moškon še posebej proučevala savinjsko keramiko. Kar težko je verjeti, da je zaščitni znak keramične tovarne v Grižah, ki je še edini manjkal v njeni zbirki, našla na kašči visokogorske kmetije na Prosivniku. Zgodbo o tem je pripovedovala Janezu Lombergerju in na njegovo vztrajanje so nato o njenem proučevanju keramike na nacionalni televiziji posneli celo dokumentarec. Snemanje se je pričelo 8. februarja, na Prešernov dan na omenjeni kašči. Lomber-

Praznik zaljubljencev - Valentinovo
Valentinovo je v Sloveniji postal zanimiv praznik pred petimi leti. Prinesla ga je pravzaprav osamosvojitev Slovenije oz. sprememba družbenega sistema, ki se v vseh pogledih zgleduje po državah zahodne Evrope. Tam že dolga častijo sv. Valentina in tako so njegova srca začela »preplavljati« tudi Slovenijo. S tem smo 14. februarja, le nekaj dni po kulturnem prazniku, dobili novo priložnost za praznovanje. Na ta dan zdaj mnogi podarjajo darilca in izpovedujejo ljubezen, tako kot marsikje po svetu. Kakorkoli že, Valentinovo se nas je hitro prijelo in kmalu ne bomo zaostajali niti za Američani, kjer je ta praznik tudi najbolj popularen.
Izbor mišice Valentinovega na batuanski planoti otoka Bohola na Filipinih
V ZDA so si za simbol tega praznika izbrali srce in vrtnico. Enako so jih v tem posnemali v mnogih drugih državah. Tudi na Filipinih, kjer sem ta praznik v živo doživljal pred dvema letoma. Pravzaprav sem bil presenečen, kako ga praznujejo tam, saj starši ta dan oblečejo otroke v najlepša oblačila, ki jih premorejo, pa tudi oni sami se čim lepše oblečejo. Ne manjka raznih prireditev, izborov za mis Valentinovega, glasbe in veselega razpoloženja...
Valentin, prvi pomladin
Včasih so rekli: vsak dan v letu ima svojega svetnika in vsak je za kaj dober. Na dan sv. Valentina -14. februarja - pravijo, se začenja prebujati narava. V Beli krajini so Valentinovo imeli za prvi spomladanski dan. Tudi marsikje drugje verjamejo, da Valentin prvi trto ureže. Marsikje pa so na ta dan začeli s prvimi deli na vrtu.
Mnoga verovanja, povezana z Valentinovim, so se vrtela okrog »ženina«, ki naj bi ga dekle spoznalo oz. videlo v sanjah na ta dan. Že leta 1700 naj bi v Angliji mlada neporočena dekleta verjela, da morajo pred Valentinovim pod rjuho položiti lovorove liste. Potem se jim bo sanjalo o moškem, s katerim se bodo poročile. Ponekod je bilo odločilno prvo srečanje, prvi, ki ga bo ženska srečala 14. februarja, bo njen Valentin. Sicer pa korenine tega praznika segajo daleč nazaj. Že sredi 18. stoletja so izpovedovali ljubezen v Valentinovih pismih. Mnogi so vanja pisali pesmi in jih različno okraševali. V Angliji so bile za časa kraljice Viktorije v modi valentinske voščilnice s čip-
kastimi robovi, na katerih so bile ljubezenske risbice. Danes so te sila redke in dosegajo na dražbah precej visoke cene. Tudi tovrstnih zbiralcev namreč ne manjka. V zadnjem času so se tudi pri nas pojavile razglednice, ki so namenjene temu prazniku. Slovenska pošta pa se je pred tremi leti odločila ta dan proslaviti z izdajo posebne znamke, na kateri so štiri lepo okrašena srca in napis Ljubim te! Lani pa je pošta izdala še znamko, na kateri sta dva ptička s srcem v ozadju, vendar ta znamka ni bila izdana v čast temu prazniku, ampak ptičkov, ki se ženijo na gregorjevo, ki je po koledarju 12. marca. Vsekakor pa je ponekod, tudi v Sloveniji, veljalo, da se ptički ženijo na Valentinovo. Ljudje v Prlekiji, Slovenskih goricah, okrog Krškega pa tudi na Gorenjskem so verovali, da se ptički ženijo že za Valentinovo. Nekatere razlage o izvoru Valentinovega kot praznika zaljubljencev temeljijo prav na ptičjih »ženitvah«. Obstajajo pa še razne druge razlage o sv. Valentinu, ki je postal zaščitnik zaljubljencev.
Tako torej! Na Valentinovo imajo glavno besedo zaljubljenci. Mladi pari, mladoporočenci, tisti, ki so zaljubljeni v srednjih letih in stari zaljubljenci, vsi, ki čutijo pripadnost dnevu zaljubljencev, so ta dan še bolj radostni in veseli.
Štirinajsti februar bo tako tudi letos v znamenju srčkov in cvetja in še česa. Pa naj še kdo reče, da Slovenci nismo za v Evropo. Tudi Valentinovo se nas je hitro prijelo in tako najlepše dokazujemo našo prilagodljivost, čeprav, resnici na ljubo, naša iskrenost večkrat ni takšna, kot jo simbolizira praznik zaljubljencev.
D. Naraglav
»Ljubezenske zgodbe« malih šolarjev
Čez dva dni bo Valentinovo, praznik zaljubljencev, dan v znamenju rdečih srčkov in rož, s katerimi ljubljenim izpovedujemo našo naklonjenost. Tudi otroci v vrtcih naše doline se na ta dan že nekaj časa vneto pripravljajo, saj bodo svojim mamicam in drugim, ki jih imajo radi, to pokazali z zapeto pesmico, šopkom rož in srčki, ki so jih izdelali ob pomoči njihovih vzgojiteljic. Nedavno sem eno uro preživel med njimi in jih z vprašanjem, ki spada k temu prazniku, spodbudil k vsesplošnemu pogovoru o ljubezni in zaljubljenosti. Nekaj tega sem, ob pomoči naših mladih sogovornikov, poskusil prenesti tudi na papir. Pa poglejmo, kaj so mi povedali?
Ura je bila že nekaj minut čez dvanajsto, ko sem prestopil prag preboldskega vrtca. Mlajši otroci so že legli k opoldanskemu počitku, mali šolarji pa so se še igrali v svojih igralnicah. Z voditeljico vrtca Marijo Jagrovo sva najprej zmotila najmlajše od malih šolarjev, ki so vključeni v skupino ježkov. Nastane prijeten živžav in ko jih vprašam, kdo bi kaj povedal o ljubezni, dvignjenih rok ne manjka.
Najbližja je Nina Arzenšek. Pove, da ima rada mamico, dedija, is a b i co,
I
m
svoja sestrica, atija, ki živi v drugem kraju..'. Zaljubljena pa je v Davida, ki je v drugi skupini, pri medvedih. »On to ve, vendar mu je ne-rodno,« pravi Nina in se muza. Takoj zatem se zraven usede Sti-na He-džet, ki je med prvimi dvignila roke in se javila, da pove kaj o ljubezni. Kar na hitro in odločno pove, da je zaljubljena v Lukca, ki je ves čas v njeni bližini, saj sta v isti skupini. Ker imam možnost povprašam tudi Luka, ali ima rad Stino. Odgovori pritrdilno. Pove tudi, da rada gleda Kekca, ki je zaljubljen v Mojco, Ko rečemo, da se imajo tudi živali rade, pa vpraša, kje pa imajo hotel, da se zaljubijo. Vmes nekdo od malih šolarčkov reče, da je Stina že rekla, da se bo poročila z Lukcom. Ona pa ji hitro vrne in reče, da je rekla, da se bo poročila z Davidom. Kar naenkrat smo v navzkrižnem ognju medsebojnih obtožb in razkrivanju njihovih ljubezni. To prekine Gligorija M i j ato-vič, ki korajžno pove, da ima rada fanta, ki ne živi tako blizu, a se kdaj pa kdaj obiščeta. Takrat se igrata, pa tudi ljubčka si data. Po izjavah treh deklet se ojunači še Luka Jer-n e j š e k. Že prej nam je po-trdil, da ima tudi on rad Stino. Držita se za roke, sankata se skupaj, povesta si kaj lepega, igrata se z lego kockami. Tudi drugače se obiskujeta, kar jima omogočijo starši, ki so si prijatelji, saj so bili včasih sosedje.
Skupino ježkov zapustimo ob razglabljanju obravnavane teme in se prestavimo med zajčke. Nekateri so s starši že odšli domov, tako da jih v igralnici ni ravno veliko. Se ti, ki so, so sramežljivi in ko jih poskušamo pregovoriti za sode-lovanje, nam to ne uspeva preveč dobro. Izjema je le Žiga Tavčar, ki samozavestno pove, da je ljubezen nekaj lepega in da je zaljubljen v Lavro, ki je pri skupini medvedkov. Večkrat prosi tovarišico, da ga pusti k drugi skupini, kjer je Lavra. Z njo se je spoznal v vrtcu. Večkrat pa sedaj pride Lavra k njemu, da se igrata. Tudi ljubčka si data in ko bosta velika, se bosta mogoče tudi poročila.
Ker je sramežljivost pri ostalih nepremagljiva, se odpravimo do skupine medvedkov, kamor so prišli še nekateri iz skupine pedenjpedov, ki bodo tu počakali starše. Takoj je videti, da bodo ti otroci zgovornejši.
Med njimi je tudi Manuela Goropev-šek, ki smo jo spoznali že predlani v novoletni anketi. Pove nam, da ima rada mamico in očija pa sestrično pa botrčka in botra. Nikakor pa ni zaljubljena v kakšnega fanta. Na to se hitro oglasijo njeni sovrstniki, ki pravijo, da ima rada Jureta Koširja. Ona jim hitro nekaj zabrusi nazaj in pravi, da to ni ljubezen, ampak da ga ima rada kot smučarja.
Zelo korajžno se nato oglasi še Andrej Stergar. Pove nam, da ima rad Nejca, An-žeta in mamico ter očija. Ko ga vprašamo, če je zaljubljen v kakšno punco, pravi, da je v vrtcu ni, je pa bil v eno, ko so bili na morju. Je pa že pozabil, kako ji je bilo ime. V pogovor se za Andrejem vključi Mitja Rovšnik. Z nasmehom pove, da je ljubezen to, ko se imata dva rada in zato tudi spita skupaj. Spomnimo ga, da je nekdo v oni skupini dejal, da ima rad Lavro. Takoj zatem se usuje glas iz desetih grl. »Se-
veda, Žiga ima Lavro in ona ima rada njega. Kot je videti, pa imajo v vrtcu med malimi šolarji še eno Lavro, saj je vanjo zaljubljen Sašo Korun. Pove, da je bil pri njej na rojstnem dnevu.
Pravi tudi, da jo zelo rad vidi in da je to menda ljubezen.
Predno zapustimo zgovorne šestletnike, povprašamo še Katjo Završnik, kaj je zanjo ljubezen. Nadvse resno pove,
da je ljubezen, če se imamo radi, skupaj hodimo na sprehode, da se gremo kam kopat al' da gremo kam na izlet... Pove
tudi, da je zaljubljena v Roka, s katerim sta v isti skupini. Imata se rada, se večkrat držita za roke, si pomagata, si data poljubček in lepo jima je. Ob vsem povedanem sv. Valentin tudi v vrtcih ne bo brez dela.
D. Naraglav
MOGOČE MANJ Z^NO 0 MARGIT JUTERŠEK
V mesecu kulture se seveda spodobi, da nekaj besed zapišemo o kom, ki je zastrupljen s kulturo. Beseda zastrupljen sicer ni najlepša, a ta zastrupljenost je pač takšne vrste, od katere se ne umira, pač pa večinoma kar zadovoljno živi tudi takrat, ko tovrstno
udejstvovanje ni posebej cenjeno. Res veliko ljubiteljskih, pa tudi uglednih, akademsko izobraženih kulturnikov premore naša dolina.
A morda še najmanj cenjeni so tisti, ki se trudijo vlivati ljubezen do domače kulture in ustvarjalnosti v na splošno tako malo priljubljenem mestu, kot so šole. Učiti najmlajše slovenščine po učnem programu, še nekako gre, zastrupljati jih, pa je vedno teže. Mnogo lahko storijo starši že v otrokovih najnežnejših letih, pomembno vlogo pa imajo navadno prav učiteljice slovenščine (ste se kdaj vprašali, koliko je učiteljev ali profesorjev slovenščine?). Ena takšnih, ki skuša vcepiti otrokom strast do branja slovenskih klasikov, do pisanja in lepega slovenskega izražanja, je Margit Juteršek.
Da je Margit Juteršek zastrupljena s kulturo, je najbrž poskrbela že mama, ki je igrala klavir in harmoniko, kar je bilo za tiste čase nekoliko neobičajno. Prva štiri leta je šolo obiskovala v Petrovčah, nato v Žalcu, že v 5. razredu pa ji je slavistka Tanja Predan Knez rekla: »Ti boš pa sošolce učila po pouku, ker to razumeš.« Morda prvi namig, da se je odločila za poklic učiteljice slovešči-ne. Prvo leto je učila v Vinski Gori, štiri leta v Gotovljah, nato pa v Žalcu in vseh let se je nabralo že 33. Več kot 20 let vodi občinski odbor šolskih kulturnih društev.
Moram že priznati, daf je učila tudi mene. Stroga je bila, ni dvoma. A če človek pomisli, pravzaprav dosledna. Ne le glede učne snovi, ampak tudi izražanja in samega pisanja. Če je bila kakšna črka le preveč grda, je bilo treba vaditi v zvezek. Pa čeprav seveda nismo bili prvošolčki. Dobro, da nas je učila od 5. do 8. razreda in da smo lahko sami spoznali, kaj pravzaprav hoče od nas in smo se razšli kot prijatelji.
Njena posebnost so bile točke. Ubogi otroci, kot da ne bi bilo dovolj že samega ocenjevanja, boste pomislili. Ampak njene točke so bile nekaj posebnega, včasih so kar letele po učilnici. Včasih je kdo čisto slučajno povedal pravi odgovor, bolj zase kot ne, pa ga je slišala in nagradila: Bravo, piši točko. Na zadnjo stran zvezka smo jih zapisovali, ko jih je bilo dvajset, je bila v redovalnici petica. In te petice sploh niso bile pomembne za odličnjake, ampak mnogo bolj za tiste učence, ki so bili kdo ve zakaj prepričani, da sta slovnica in književnost zanje itak pretežki.
Ko so jo izdale glasilke, se ji je zdelo, da ji je bilo vzeto tisto, kar je imela najbolj rada -učenje v razredu. Ni znala oditi iz šole in tako zdaj že 12 let skrbi za pedagoško književno vzgojo. V osmem razredu še ima nivojski pouk. Stik z otroki je torej ostal, je pa drugačen. Drugačne so tudi generacije otrok. Bolj svobodno vzgojene, bolj kot slovenščina jih zanima vse, kar je mogoče meriti, kar se da hitreje narediti. Raje kot knjigo imajo računalnike, komaj četrtina se jih vključuje v kulturniške dejavnosti. Čeprav jih je na žalski šoli na primer 30 in so med redkimi dejavnostmi, ki nič ne stanejo. Tudi ure slovenščine zahtevajo vedno manj izražanja, Vedno krajše odgovore, rešujejo se mnogi testi. Otroci manj berejo, če je literarno delo posneto na videokaseti, raje izberejo slednjo. Všeč so jim knjige, ki imajo njim podobno izrazoslovje in predvsem veliko dogajanja. A med njimi so seveda izjemni posamezniki.
Največkrat so ti edina nagrada učitelju. In le redki učitelji so samo s takšno nagrado zadovoljni. Slovenščina ni cenjena, se strinja tudi Margit Juteršek.
Nad tem bi se morali zamisliti, ko praznujemo slovenski kulturni praznik.	K. R.
Invalidi iz Slovenije šahirali
Društvo invalidov občine Žalec je bilo organizator republiškega tekmovanja v hitropoteznem šahu za posameznike, pri izvedbi samega tekmovanja pa je pomagala Zveza telesnokulturnih organizacij Žalec.
Na tekmovanju je nastopilo 50 šahistov iz posameznih regij, manjkali so šahi-sti iz Slovenj Gradca, Slovenskih Konjic in Celja. Igra je potekala po pravilih FIDE, po švicarskem sistemu z enajstimi koli. Zmagal je Zlatko Hevir iz Dl Maribor (9,5) pred Janezom Podbrež-nikom, Dl Dravograd (8,5), tretji je bil Štefan Volčanšek, Dl Krško (8,5), na četrtem mestu pa je bil Dušan Nje-govan iz Dl Maribor (75). Med domačini sta bila najboljša Marjan Knez in Stane Skok, in sicer na sedmem mestu s 7 točkami. Tako se je dvajset uvrščenih šahistov uvrstilo na državno prvenstvo, ki bo potekalo v Mariboru.
Jože Grobelnik

O
¡Í*
SV. LOVRENC 24 tel.: 723-325
©0*0,
tel.: 063/713-650
*	Ko ne veste, kako, nas pokličite.
*	Smučišče obratuje vsak dan
od 12. do 17. ure.
*	Ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. , ****************
Polzelski pionirji drugi v državi
Čepijo (od leve proti desni): Tilen TRNOVŠEK, Rok DRAKŠIČ, laka OLIP, stojijo (od leve) Lucija POLAVDER, Tomi DRAKŠIČ, David PUCKMAJSTER, Simon LAZNIK. Na fotografiji ni Anje DELČNJAK.
Grižani drugi v judu
V Kopru, na šoli v Prade, je ne- stvo v judu. Udeležilo se ga je davno potekalo državno prven- več kot 60 osnovnih šol iz vse
Slovenije. Iz OŠ Griže se je prvenstva udeležilo šest dečkov in dve deklici. Skupno so zasedli drugo mesto in tako še potrdili bogato znanje v tej borilni veščini.
Med posameznicami je bila najboljša Anja Deičnjak, ki je osvojila prvo mesto. Drugo mesto v svoji kategoriji je osvojila Lucija Polavder. Pri dečkih je bil najboljši Tomi Drakšič, ki je zasedel drugo mesto, zelo dobro pa sta se odrezala tudi Jaka Olip in Simon Laznik z doseženima tretjima mestoma. Uspešni so bili tudi ostali tekmovalci iz Griž, saj sta Rok Drakšič in David Puckmajster zasedla peti mesti, Tilen Trnovšek pa devetega.
V odlični organizaciji Košarkarskega kluba Kovinotehna Savinjska Polzela je bil v polzelski športni dvorani dvodnevni finalni košarkarski turnir za naslov pionirskega klubskega prvaka Slovenije. Borile so se štiri ekipe, ki so že pred tem zmagale na regijskih tekmovanjih. Na turnirju ni bilo neporaženih, v krogu treh s po enakim številom porazov pa je bila najboljša Smelt Olimpija, ki je v odločilnem boju nepričakovano, vendar visoko premagala Satex iz Maribora. Košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzela so na turnirju zasedli drugo mesto, kar je velik us-
Tradicionalni veleslalom___________________
Športniki TVD Partizan Gomil-sko so v januarju organizirali v Grajski vasi že 8. tradicionalni veleslalom. Udeležilo se ga je 82 tekmovalcev. Tekmo si je v lepem vremenu ogledalo tudi veliko krajanov GS Gomilsko. Vsi prisotni so dobili malico in čaj. Zmagovalci po posameznih skupinah so:
predšolski: T. Mežner, 1. in
2.	razred: S. Vitanc (dečki), L. Laznik (deklice); 3. in 4. razred D. Sajovic (dečki); 5. do 6. razred (dečki) R Skok; 3. in 4. razred (deklice) V. Šmigl; članice L. Blatnik, člani M. Laznik; 7. in 8. razred: M. Skok, B. Šmigl. Najboljši čas je dosegel Marjan Laznik (54,17).
peh za polzelsko košarko, obenem pa tudi spodbuda za naprej.
Rezultati: 1. kolo: Satex: Kovinotehna Savinjska Polzela 68: 65 (56: 56, 34: 27), Smelt Olimpija: ŠD Dušan Hauptman Lj. 65: 55 (27: 27). 2. kolo: Kovinotehna Savinjska Polzela: Smelt Olimpija 71: 61 (42: 30), Satex: ŠD Dušan Hauptman 63: 49 (22: 18). 3. kolo: Smelt Olimpija: Satex 72 : 62 (35 : 30), Kovinotehna Savinjska Polzela: ŠD Dušan Hauptman 68: 47 (32: 21).
Vrstni red: 1. Smelt Olimpija 5,2. Kovinotehna Savinjska Pol-
zela 5, 3. Satex 5, 4. ŠD Dušan Hauptman 3 točke.
Najboljši igralec finalnega turnirja je bil Beno Udrih (Kovinotehna Savinjska Polzela), najboljši strelec z 68 točkami Matej Možina (Smelt Olimpija).
Za Kovinotehno Savinjsko Polzelo so nastopili: Beno Pungartnik, Jernej Žagar, Miha Dimnik, Rok Podkrajšek, Gregor Arčan, Beno Udrih, Tilen Šarlah, Klemen Senič, Jure Poušer, Rok Vaši, Vorin Perger in Grega Nachbar, trener je prof. Boštjan Kuhar, pomočnik trenerja Klemen Pur. (na sliki)
T. TAVČAR
Občinsko prvenstvo v sankanju
V odlični organizaciji TVD Partizan Tabor se je v nedeljo, 19. januarja 1997, udeležilo odprtega prvenstva v sankanju na naravnih progah 40 tekmovalcev in tekmovalk. Primerne snežne razmere na 2,5 km dolgi progi od lovske koče Tabor do Gozdnice so nudile pravi užitek za tekmovalce in številne gledalce.
Za največje presenečenje je poskrbel domačin Silvo Lenko s sinom Dejanom, s katerim sta dosegla absolutni rekord proge.
Rezultati po kategorijah:
1. družine: Silvo in Dejan Lenko, 2. otroške dvojice: Grega Sajovic, Matija Zupančič, 3. dečki: Jernej Vranič, 4. člani: Jernej Gregi, 5. članice: Marija Florjan in 6. veterani: Pavel Ribič.
Za dosežena mesta so tekmovalci prejeli medalje in diplome, absolutni zmagovalci pa pokale v trajno last, ki jih je prispevala ZTKO Žalec. Organizatorji so pripravljeni v primeru ugodnih zim organizirati sankaško tekmovanje vsako leto.	V. U.
Na tej slovesnosti je dobil Grega tudi priznanje olimpijskega komiteja Šlovenije za odlične uspehe v letu 1995 in 1996 in plaketo za svetovni mladinski rekord. Njegov oče Janez Emeršič, trener, je prejel priznanje olimpijskega komiteja za trenersko delo. Poleg tega so podelili tudi pokale za slovenski pokal v minulem letu. Polzelski lokostrelci so v skupni razvrstitvi zasedli naslednja mesta: Grega Emeršič za prvo mesto pri kadetih compound, Sašo Emeršič prvo mesto pri mladincih compound, Jožica Emeršič prvo mesto pri članicah compound in Roman Zupanc tretjo mesto med veterani compound.
Pravijo, da bo letošnje leto zelo naporno. Grega bo v Nemčiji branil naslov evropskega mladin-
Delavske športne igre
V nadaljevanju delavskih športnih iger občine Žalec, ki jih vodi posebna komisija pri Zvezi telesnokulturnih organizacij, so v preteklih dneh pripravili tekmovanje v šahu, streljanju z zračno puško in v kegljanju. Nastopilo je 450 športnikov iz 27 delovnih in drugih organizacij ter zaposlenih pri obrtnikih.
Vrstni red: šah, mlajši člani:
1.	Društvo upokojencev 35 točk,
2.	Postaja policije Žalec 32,3. Pekarstvo Roter Šentrupert 30 točk; mlajše članice: 1. Savinjska trgovska družba Žalec 34, 2. Pekarstvo Roter 32,3. Tekstilna tovarna Prebold 30 točk itd. Streljanje, mlajši
Jožica in Grega Emeršič najboljša lokostrelca leta
V domu Španskih borcev v Ljubljani je bila slovesna razglasitev najboljših lokostrelcev v letu 1995 in 1996. Za najboljšega lokostrelca Slovenije za leto 1995 je bil razglašen Grega Emeršič, za najboljšo lokostrelko leta 1996 pa Jožica Emeršič.
skega prvaka, oba s Sašem pa tudi ekipno uvrstitev iz San Diega, kjer so bili (slovenska reprezentanca) drugi. Jožica je že potrdila normo za nastop na dvoranskem svetovnem prvenstvu, ki bo marca v Turčiji, poleg tega pa še evropsko v Avstriji. Osvojene medalje v lanskem in predlanskem letu, Jožica bron s svetovnega prvenstva, Grega zlato z evropskega prvenstva, Sašo in Grega srebrno s svetovnega prvenstva, jim dajejo moč za treninge in so plačilo za ves trud, ki so ga vložili v ta šport. Pravijo, da se bodo tudi letos potrudili in dostojno zastopali našo domovino na tujih tekmovanjih.
Na sliki: lokostrelca leta Jožica in Grega Emeršič.
T. Tavčar
Balinarji zborovali
V prostorih Doma upokojencev v Žalcu je imel v nedeljo, 26. januarja, Balinarski klub Žalec letno konferenco, ki se jo je udeležilo prek 50 članov. Ža predsednika so ponovno izvolili Iva Bolčeviča, za tehničnega vodjo Staneta Golubiča, za blagajnika Vladiča Kuliča, za gospodarja in za trenerja pionirjev in mladincev Jožeta Marinka st.
Ctenili so, da je bilo delo dobro opravljeno in da so bili doseženi lepi uspehi v prvenstvu v šolski drugi slovenski balinarski ligi. Pohvalijo se lahko z delom pionirjev in mladincev, ki jih vodi veteran Jože Marinko st. V samem objektu pa pogrešajo ustrezne garderobe in sanitarje. Kljub finančnim težavam so se udeleževali vseh tekmovanj, saj se ekipe vzdržujejo izključno samo s članarino. Pripravljajo se že na pomladna tekmovanja. Sodelovanje pa želijo razširiti z balinarskimi klubi po Savinjski in Šaleški dolini ter na Štajersko in Zasavje.
J. G.
člani posamezno: 1. Poteko (obrtniki) 95 krogov, 2. Hanžič, Turnšek (oba Pekarstvo Roter), Avsec (Obrtniki), Toplak (Nova Sigma), vsi po 92 krogov; ekipno: 1. Delavci pri obrtnikih 278 krogov,
2.	Pekarstvo Roter 275, 3. Postaja policija Žalec 249 krogov; mlajše članice posamezno: 1. Bončina (TT Prebold) 78,2. Kralj (Pekarstvo Roter) 77, 3. Jezernik (SM Žalec) 65 krogov itd; ekipno: 1. Tekstilna tovarna Prebold 198 krogov, 2. Pekarstvo Roter 196 krogov, 3. Savinjska trgovska družba Žalec 188 krogov itd. Kegljanje, mlajši člani ekipno: 1. Juteks Žalec 1520 podrtih kegljev, 2. Ferralit Žalec 1469, 3. Zgornja Savinjska obrtna zbornica 1460; mlajše članice: 1. Zgornja Savinjska obrtna zbornica 600,2. Tekstilna tovarna Prebold 548,3. Postaja policije Žalec 481; starejši člani: 1. Ferralit Žalec 827 2. Postaja policije Žalec 665,
3.	SIP Šempeter 600; starejše članice: 1. Vzgojnovarstveni zavod Žalec 501, 2. TT Prebold 432,
3.	Pekarstvo Roter 453; veterani:
1.	Društvo invalidov Žalec 468,
2.	Juteks 676, 3. Pekarstvo Roter 453 podrtih keglev itd.
T. Tavčar
Najbolj priljubljeni športniki
Izmed prispelih glasovnic smo izžrebali tri nagrajence:
1.	FRANC KEGU, Levec 76, Petrovče
2.	TEODORA ZIDAR, Velenjska 10, Žalec
3.	SLAVICA KNEZ, Vegova 19, Celje
Pokrovitelj izbire najbolj priljubljene(ga) športnice(ka) je PEDIKURA KANA ŽALEC z izdelki za nego nog.
Nagrade dobite v uredništvu.
V februarju ponovno vodi z največ prejetimi glasovi Jožica Emeršič, sledita ji Veljko Petranovič in Matjaž Cizej.
Za najbolj priljubljeno športno ekipo ste ponovno izbrali Kovinotehno Savinjsko Polzelo, na drugem mestu pa je Karate klub Žalec.
Glasovnice nam pošljite do 21. februarja 1997
rc
Savinjčan
Glasujem
za najbolj priljubljeno športnico:
za najbolj priljubljenega športnika:
za najbolj priljubljeno športno ekipo:
Moj naslov:
I_______________
<
*

*
<
avtor
JANEZ
KORENI
NAS KNJIŽEVNIK (MATJAŽ)
RAZKOL
HERCE-
GOVEC
LOPATICA
SL. PROT. PISATELJ (SEBASTIJAN)
KMEČKO
POSLOPJE,
PRISTAVA
STAROGR.
BASNO-
PISEC
MENICA ZA PLAČEVANJE DOLGA
PRIZORIŠČE V CIRKUSU
NOVOZE NOVO LANDSKI SREBRO DOMAČINI
ANTIČNO MESTO V SEVERNI AFRIKI
CLAUDIA
CARDINALE
NEKD. SOV.
ATLET
(VLADIMIR)
VEÜJA
PAPIGA
BRANJE,
BERILO
PTICA
UJEDA
MESTO V NORMANDIJI (FR)
GRM Z UZ. CVETOVI
KOSMATA
ODEJA
NAS
PESNIK IN IGRALEC (TONE!
SPLAV
POSODA ZA CVETJE
UNICEV.
STROJEV
V
MIRUJOČ STADIJ V RAZVOJU ŽUŽELK
>
TRD
KAVČUK
TULEC,
TOK
VAZNO
ŽIVILO
ZÁTOPEK
EMIL
PREB.
TUJE
DRŽAVE
IZKUŠEN
VOJSKO-
VODJA
MESTO V PIEMONTU OTALIJA)
TRINI TRO-ÎOLUEN
NADA
KRAIGHER
UPTON
SINCLAIR
DOBITNICA
PRIZNANJA
ZNAK ZA PREPLAH
FR. OTOK V MASKA-RENIH
EMAJL
OVRATNA
RUTA
IGRALKA
MACCRAW
NEKO. MERA ZA VINO
NADAV,
PREDUJEM
GR. BOG VINA IN EKSTAZE
IT. FILM. KOMIK
NEM. POPEVKARICA
EKVI-
VALENT
NAŠITEK
ŽIVAL.
USTNICE
SLAP
SAVINJE
<
POKROVI-
TELJEV
ADUT
D>
PISATELJ
HANSSON
PEDAL. SIN
UBEŽNIK
PRED
TURKI
HESTO PRI BUDIMPEŠTI
ERBIJ
BODOROGA
ANTILOPA
FR. FILM. IGRALEC (FRANÇOIS)
JAPON.
DROBIŽ
KRAJ NA OTOKU CRESU
TRUP
AVSTRIJ. SLIKAR IZ 15. ST. (KONRAD)
AM. REZ. (JAMES)
DOMAČA
ŽIVAL
O
<
DELEC Z NEGATIV. EL.
NABOJEM
RIMSKA
BOGINJA
PLOONOSTI
OTOŽEN
TONOVSKI
NAČIN
PRIPADNIK
TATAROV
ELEGAN. Z. ČEVELJ
BANTU
LJUDSTVO
KRILO RIM. KONJENICE
TISOČAK
STAR
SLOVAN
NIKOLA
TESLA
MANEKEN.
CAMPBELL
KAREL
ERBEN
NEKD. JUG. KOŠARKAR (ORAGUTIN)
DRAŽBA
ZVEZEK
ČERNIGOJ
AVGUST
SLIKAR
JOŽE
HORVAT
KRAJ V ZVEZI S POKROVITELJEM
B>
KRAJ V ZVEZI S POKROVITELJEM

MADŽ.
DRŽAVNIK
(BELA)
MESTO V EVROP. DELU TURČIJE
PISATELJ
GRUM
SAVINJČAN
EDINA LUKA V JORDANIJI
risba
KIH
RI8JA
KOSCICA
Rešitev križanke, objavljene v januarski številki Savinjčana:
PEKARNA IN TRGOVINA UDUČ, PONGRAC, MRZLICA,
GOZDNIK, KRUH.
Izid žrebanja:
1.	ANICA ČEPIN, Matke 21, Prebold
2.	VERONIKA ČATER, Migojnice 129, Griže
3.	JURE KRULEČ, Železno 5/b, Žalec.
Vrednostni bon za dvig nagrade Pekarne in trgovine Uduč iz Pon-graca boste prejeli v uredništvu.
Pokrovitelj februarske križanke je TRGOVINA in BISTRO PUCKMEISTER POLZELA. Vrednost nagrad je 5000, 3000 in 2000 SIT.
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, poslane na dopisnicah, ki bodo na naš naslov prispele do 21. februarja 1997. Reševalci, na dopisnico izpišite le gesla, ki izhajajo iz označenih polj s puščico.

4 y Ul
SAVINJSKA
ŠLANDROV TRG 35, Žalec
trgovska družba, <m Žalec
GOSPODINJSKI DNEVI
v prodajalnah SM Savinjske trgovske družbe Žalec
od 10. do 23. februarja
-	GOSPODINJSKI TEKSTIL
(brisače, kuhinjske krpe, posteljno perilo, prti, pregrinjala...)
-	MALI GOSPODINJSKI APARATI
-	POSODA
-	STEKLO, PORCELAN
10% POPUST
PRI GOTOVINSKEM NAKUPU NAD 4000,00 SIT
POSEZONSKA RAZPRODAJA
od 5. do 19. februarja 1997
SPORT SHOP CELJE
20% POPUST ZA ŠPORTNE COPATE ZNAMK NIKE, REBOK, MIZUNO, CON-VERSE; LOTTO
10% POPUST ZA SNOWBOARDE CRAZY BANANA, VEZI, ROKAVICE, PALICE, SMUČI, PANCARJE;
15% POPUST ZA KOMPLETE VEZI IN SMUČI
20% POPUST ZA ŠPORTNI TEKSTIL
SPORT SHOP ŽALEC
10% POPUST ZA SNOWBOARDE CRAZY BANANA, VEZI, ROKAVICE, SMUČARSKE PALICE, SMUČI, PANCARJE
15% POPUST ZA KOMPLETE SMUČI IN VEZI.
Moj kuža___________________
»Naš mali kuža seje skotil pred mesecem dni. S sosedovimi otroki smo ga hodili opazovat. Bilo je kar pet psičkov. Štiri psičke smo morali ubiti, ker ne bi dobili svojih lastnikov, le enega smo obdržali.
Nekega dne je bilo takole. Na obisk je prišla sosedova Urška. Vzela je psička v naročje in ga tolažila, ker je cvilil in jokal. Naenkrat se je polulal. Urška se je jezila. Kaj, ko bi vedela, kolikokrat se je že meni polulal in po-kakal. Obleko sem očistila, preden je kdo videl, kakšna sem.
Sedaj je psiček že kar velik. Imela sem ogromno težav, preden sem ga naučila samostojno jesti. Urška ga ne hodi več božat in razvajat. Prevelik je že. Postal je pravi porednež, ker nam odnaša čevlje izpred vrat in jih s svojim gobčkom razcefra. Včasih jih malo dobi po grbi, tedaj pa gleda nedolžno, kakor da ne ve, za kaj gre.
Kmalu bo moj kuža dobil novega lastnika. Dolgčas mi bo za njim, ko bo odšel.
Mateja Turnšek Podkraj 9, Žalec
Smučarsko tekmovanje_________________
V nedeljo smo se zbrali pri Blaževi zidanici nad Grajsko vasjo. Vse je bilo pripravljeno za smučarsko tekmovanje. Z veliko radovednostjo sem pričakovala atija, da mi prinese štartno številko. Končno je prisopihal s številko 15 zame in 8 za sestrico Tino. S tremo in nestrpnostjo sem čakala, kdaj bom na vrsti. V prvi vožnji sem imela smolo, ker se mi je odpela smučka, vendar so mi dovolili smučati še enkrat. V drugi vožnji pa sem vijugala med količki še hitreje in osvojila tretje mesto. Tako sem osvojila prvo medaljo v svoji smučarski karieri. Obljubila pa sem si, da se bom tudi drugo leto udeležila smučarskega tekmovanja. Bila bi zelo vesela, če bi zmagala. No, pa saj je za začetek zelo dobra uvrstitev tudi letos.
Alja Bukovec, 2. r.
POŠ Gomilsko
Moj čudežni predmet____________________
Imela bi najboljše pero, ki bi vse teste izpolnilo pravilno in dobila bi same petice.
Maja Peternel
Jaz bi imela doma takšne čudežne škarje, da bi kar same od sebe rezale.
Valentina Šebjan
Jaz bi rad, da bi imel tak računalnik, ki bi mi delal vse naloge in mi tiskal vse referate in preizkuse.
Gašper Ogris, 5. a
Želim si lepo pravljično muco, ki bi bila vedno z mano in bi mi naredila vse, kar bi hotel.
Žan Šturbej, 5. a
Imela bi preprogo, ki bi mi uresničila želje, a ne veliko, vsak mesec pet. Usedla se bi nanjo in bi me odpeljala, kamor bi si zaželela.
Špela Ožir, 5. a
Ta čudežni predmet ima tako moč, da mi napiše domačo nalogo in reši teste. Kar bi pa narisal na list, bi se vse uresničilo, na primer konj, žoga ali miza in še več. Tudi majčkeno mravljico bi lahko spremenil v največjo mravljo na svetu.
Grega Močnik, 5. a
Če bi imela čudežno radirko, bi zradirala vse, kar ni lepo in prav. Najprej bi zradirala vse, kar onesnažuje okolje: strupene tovarne, prevozna sredstva na bencin in odpadke, ki ležijo povsod naokoli. Potem pa bi zradirala tiste, ki ubijajo, kradejo in mučijo ljudi ter živali. Tako bi bil svet bolj čist in lepši ter poln dobrih in prijaznih ljudi.
Nataša Štefančič, 5. a
Čudežni radio bi mi napovedoval prihodnost^ Kaseto bi mi previl v sekundi. Če bi vedel, da bi se mi zgodilo kaj slabega, bi mi povedal.
Danijel Jevič, 5. b
Že dolgo si želim imeti čudežno knjigo. Nerad berem, zato bi bilo krasno, če bi mi knjiga, ki bi jo moral prebrati, spregovorila. Ko bi jo odprl, bi začela pripovedovati svojo vsebino, kot bi poslušal radio. Vmes bi me sprostila z minuto za zdravje. Ko bi vedela, da sem spet pripravljen za poslušanje, bi nadaljevala svojo zgodbo. Ko bi jo zaprl, bi utihnila.
Primož Kronovšek, 5. b Učenci iz OŠ Polzela
O karaokah
Karaoke. Na Polzeli. Množica talentov na torkovi avdiciji. Jaz med njimi. Bilo me je zelo strah in pozabila sem vse besedilo. Presenečena sem bila, da sem bila sprejeta, saj sem šla tja samo za zabavo.
V soboto je bilo snemanje. Najprej me je bilo spet strah, a me je ozračje v dvorani povsem zamotilo. Približeval se je moj nastop. Srčni utrip je bil močnejši in začela sem se potiti. Nato je
Orla vas n.h.,	tel.: 701-749
Braslovče	mobitel: 0609 638 841
Rezervni del! za več tipov vozli, deli po naročilu.
Vabimo vas, da nas obiščete v novih prostorih v Orli vasi.
< z	1 KOPALIŠČE PINGOl
	llAVTOHTTl
	ORLA VAS 	► :
«C O 1 SA	
z <*	AVTOCESTA V IZGRADNJI \
	
&Q < Sš U rj N S° -j -E	
LJUBLJANA M----------------------------- CELJE
Obveščamo vas, da bomo poskrbeli tudi za servis osebnih vozil. ________________________________________Se priporočamo.
Savinjčan
voditeljica Deja napovedala pesem, ki sem jo pela. Odšla sem na oder in vsi so kričali: »Jasna, Jasna, Jasna...«
Odpela sem in bila zadovoljna, da se nisem zmotila. Nisem prišla v finale, a sem bila vseeno vesela, da sem sploh nastopila.
Na karaokah mi je bilo zelo všeč in mislim, da bi jih morali še večkrat prirediti na Polzeli. Deja Mušič je pri snemanju večkrat omenila, da hočejo karaoke ukiniti, a jaz mislim, da bi morali oddajo nadaljevati.
Jasna Jakopivič, 8. b OŠ Polzela
Telefonski pogovor z Janom
Plestenjakom_________________
Kako dolgo že poješ?
Že od otroštva, bolj aktivno pa samo pet let.
Katera tvoja pesem ti je najbolj pri srcu?
Prepevam rad vse pesmi, najbolj pri srcu pa mi je pesem Laži.
Koliko kaset ali zgoščenk si že izdali1
Samo dve kaseti in zgoščenki.
Imaš vzornika ?
Mojih vzornikov je več: Adi Smolar, Magnifico...
Imaš pred nastopom kaj treme?
Nikoli. Nastop me sprosti.
Kako doma gledajo na tvojo slavo1
Podpirajo me in spodbujajo.
Kako bi se opisal z dvema besedama?
To je pa težko! Mislim, da sem vztrajen in trmoglav.
Kaj si želiš v letu 1997'?
V tem letu si želim izdati še eno kaseto ali zgoščenko. Ta želja lahko velja tudi za začetek leta 1998.
Mateja Ocvirk, 6. a OŠ Polzela
Pustite nam razpeti krila________________
Ko smo imeli kulturni dan, smo v razredu pripravili program. Povabili smo svoje starše. Zaigrali smo igrico, zapeli in se igrali. Posedli smo v krog in izbirali pare. Dobili smo slikanico o otrokovih pravicah: Otrokom vsega sveta. Na koncu smo vsi skupaj naredili velikega pisanega metulja. Vsaka družina je napravila del metulja iz pisanih papirčkov. Posladkali smo se s piškoti in s sokom.
Alja Lesjak, 2. b OŠ Prebold
Kar smo ustvarili v šoli, smo predstavili na prireditvi v Cankarjevem domu. Tam so nas najprej pritegnile lego kocke. Bilo jih je na tisoče. Z njimi smo se smeli igrati. Gledali smo druge skupine, ki so tudi nastopale. Mi smo
predstavili zgodbo. Mislim, da smo bili dobri.
Luka Gominšek, 2. a OŠ Prebold
Vsak otrok ima pravico do imena in do domovine. O tem smo pisali pri literarnem krožku. Spesnili smo pesmico Lu-Tai. Govori o zapuščenem dečku. Ta pesem je objavljena v šolskem časopisu Veseli veter. Povedali smo jo tudi v Cankarjevem domu.
Nenad Nikolič, 2. a OŠ Prebold
Vesel sem bil povabila v Ljubljano. Peljali smo se z avtobusom. S seboj smo imeli ogromne metulje. Napravili smo jih učenci drugih razredov skupaj s starši. Predstavljali so pravico do družine in sreče. Učenci ostalih razredov so prikazali svoje delo: pravico do šolanja, varstva, svobode... Vsi smo bili uspešni.
Anže VVeichardt, 2. a OŠ Prebold
Zapadel je prvi sneg_______________________
Zapadel je prvi sneg. Jaz sem sankala po snegu. Sneg je bil. Hura, kako ga je veliko!
Karmen Zabukovnik, 1. r.
POŠ Andraž
Zimski športni dan
V petek smo imeli športni dan. Nekateri so se smučali, nekateri pa sankali. Jaz sem se sankala. Večkrat sem padla s sank. Ko smo se utrudili, nam je učiteljica dala čaj. Potem smo šli domov.
Marjeta Brunšek, 2. r.
POŠ Andraž
Učila sem se smučati____________________
Včeraj sem se učila smučati. Moj brat me je učil slalom, smuk in skoke. Ko sem peljala slalom in smuk, sem tudi kdaj padla. Potem ko sem se naučila slalom in smuk, sem šla skakat s skakalnice. Moj brat me je potem naučil škarjice. Zazeblo me je, zato sem šla v hišo in se pogrela. Šla sem gledat televizijo.
Petra Klavž, 2. r.
POŠ Andraž
Moje novoletne počitnice__________________
Najboljši dogodek počitnic so bile koline. V nedeljo sem se sankala in smučala. Brala sem tudi knjigo Muca copatarica in Jelen Jarko.
Mojca Sitar, 1. r.
POŠ Andraž
Počitniški dogodek
Nekega dne sem vstal in rekel: »Končno so se začele počitnice.« Pogledal sem skozi okno in videl, da se nekdo že smuča. Hitro sem



X
■*
stnsst stpex Tucovtu«
AKCIJA:
StPBkz........
ŠLANDROV TRQ 20, 3310 ŽALEC
TEL: (063) 716-240 TE L. & FAX: (063) 716-260 MOB.: (0609) 610-088 (0609) 625-368
KOTNI BRUSILNIK BLACK DECKER, 550W	7.990,00 SIT
VRTALNI STROJ BLACK DECKER KD 564 RD 9.990,00 SIT AKU VRTALNI STROJ SKIL 12 V 2475	13.990,00 SIT
POCINKANA ŽICA 2,2 In 3,1 mm	110,00 SIT/kg
POCINKANA VRTNA MREŽA	180,00 SIT/m2
SAMOKOLNICA LiV	5.990,00 SIT
MEŠALEC ZA BETON LIV 120 I	46.700,00 SIT
VELIKA IZBIRA ORODJA MÜLLER, VUAKI, ŽIČNIKI, VHODNA IN SOBNA VRATA, OKNA, GRADBENI IN IZOLACIJSKI MATERIAL, VODOVODNE INSTALACIJE, LAMELNI PARKET, KOPALNIŠKA OPREMA...
pozajtrkoval. Atiju in mamici sem povedal, da se grem smučat. Videl sem, da že oblikujejo smučarsko progo. Poklicali so me, naj jim pridem pomagat. Ko smo z oblikovanjem proge končali, smo se pričeli smučati iasankati. Smučali in sankali smo se do noči. Enkrat sem se peljal s sankami in se pripeljal na ledeno progo. Takrat sem tako padel, da sem naredil preval. Še sreča, da si nisem česa polomil. Nato sem šel domov.
Ko sem vstopil v stanovanje, sem zaslišal, da je nekdo pri nas. Stopil sem v sobo in videl, da brat Iztok prodaja računalnik. Prodal ga je in bil sem zelo jezen. Naslednji teden smo se pogovarjali, da bomo kupili nov računalnik. Šli smo po njega in takrat sem bil zelo vesel. Iztok pa mi je nanj naložil tudi precej računalniških igric.
Leon Pižorn, 4. r.
POŠ Andraž
V filipinskem podzemlju XIII.
Na vulkanski otok Camiguin
Vse bolj se bliža čas, ko bomo morali dati slovo Boholu in Filipinom. Za nami je že dvajseti dan življenja in dela v tej daljni deželi, ki smo jo vzljubili bolj kot katerikoli drugi konec sveta, kjer smo doslej že raziskovali. Težko bi rekel zakaj, mislim pa, da je vzrok za to tudi dobra organizacija odprave in naš enajsti član Peter Urich, ki je poskrbel, da se je naše delo prepletalo z ljudmi, ki tudi sicer cenijo naravo in jo skušajo varovati. Poleg Dollya in članov kluba Boex pa so veliko kamenčkov v mozaik naših lepih spominov prispevali tudi vsi drugi, s katerimi smo doslej sodelovali.
Danes je sreda, 22. februarja. Obeta se nam dokaj naporen dan, vendar ne v smislu premagovanja fizičnih naporov, ki običajno spremljajo raziskovanje jam in hojo do njih, ampak zaradi izdelave načrtov in pisanja zapisnikov. Se pravi zaradi dela, ki je od vsega, kar je povezano z raziskovanjem jam, najbolj zamudno in nepriljubljeno opravilo jamarjev. Človek bi dejal, da je to nujno zlo, tako kot samo merjenje in risanje jame na terenu, vendar bi bilo brez tega, brez dokumentacije, naše delo brez vrednosti. In ker se tega vsi prav dobro zavedamo, se z vso resnostjo »vržemo« na naše zapiske in skice s številnimi podatki. Na enem koncu mize je Jure, ob njem Srečo, na drugem koncu je Jorg, malo stran pa se z izdelavo načrta ukvarjam jaz. Dani, ki ga še vedno boli uho, se nekaj časa motovili okrog nas, potem pa ga zmanjka. Po nekaj urah se spravi urejevat svojo dokumentacijo tudi Peter, ki ima s sabo kar prenosni računalnik in tiskalnik. Preostali člani odprave so odšli na teren. Skupaj z Borisom so preiskovali obmorske jame, vendar raziskave niso kaj dosti navdušile našega biologa, še manj pa druge, ki so bili z njim.
Zvečer sedimo skupaj z dekleti in ženami iz hiše; in ob prijetnem pomenku čas hitro teče. Za popestritev večera poskrbi tudi naš starejši kuhar, ki se sredi dnevne sobe spravi masirat našega Petra. Z res pravo masersko spretnostjo, menda je bil včasih maser, obdeluje Petra, ki »prede« kot mačka. Zaradi problemov, ki jih imam s hrbtenico, se pozneje tudi sam prepustim kuharjevim prstom. Priznati moram, da je bilo masiranje res mojstrsko. Bolečine,
ki so me že nekaj dni mučile pa so po masaži »izpuhtele«.
Mangrove - rastline, ki krčijo morje
Po programu danes odpotujemo z ladjo na bližnji vulkanski otok Camiguin. Naša pot bo bolj turistična, čeprav naj bi se poskusili povzpeti na vrh vulkana, ki je nazadnje bruhal leta 1952. Ob tem bi morali premagati kar 1600 m nadmorske višine.
Iz pristanišča v Jagni krenemo dopoldan. Pred nami so štiri ure plovbe na ladji, ki je polno zasedena. Nas je kar dvajset, saj so z nami, poleg obeh kuharjev, še zakonca Dampong iz Batuana, pri katerih smo v času raziskav imeli svoj bazni tabor, sestra Elveterie Dampong s sinom in Elvie, članica kluba Boex, ki je z nami že nekaj dni.
Ladja se oddaljuje od obale. Otroci, ki jih je povsod dosti, mahajo v pozdrav. Sonce pošilja svoje žarke v modrino morja in boža naše obraze. Pogled nam nosi do obrežja, kjer so lesene hiše na kolih. Občutek imamo, kot da se bodo vsak trenutek zvrnile v morje, saj so videti zelo nestabilne. Malo stran od teh kolišč, ki še najbolj spominjajo na bivališča ljudi iz pradavine, ki so živeli na ljubljanskem barju, se nam pogled ustavi na majhni, zeleni obalni lisi, ki sega vse do morja. Ni dvoma, to so mangrove - rastline, ki vztrajno krčijo morje in povečujejo obalo. Pravzaprav smo jih videli že med vožnjo ob obali, ko smo potovali iz Tagbilarana v Batuan, vendar takrat, razen Borisa, še nismo vedeli za kakšno zanimivo vegetacijsko tvorbo gre.
Darko Naraglav (Prihodnjič dalje)
AVTOELEKTRIKA IN TRGOVINA GOLIČ
Kaplja vas 16, Prebold tel.: 063/723-198
AVTOAKU STIKA
-	kenwood
-	macaudio
-	infinity
-	phonocar
-	ŽAROMETI H 4 JUGO 2.900 SIT
-	OLJE ZA TRAKTORJE, 10 L, 2.800
sit Avtoradio
16.250,00	SIT
Prodaja in montaža centralnih zaklepanj, električnih pomikov stekel ter popravilo splošne avtoelektrike,
Mag. Franjo Velikanje, dr. med.
Poškodbe glave
Ko hitimo skozi življenje, običajno premalo pazimo na glavo. To velja v simboličnem pomenu, a tudi čisto zares.
V prometnih nesrečah si polovica poškodovancev poškoduje tudi glavo. Najbolj so v nevarnosti pešci, kolesarji, mopedisti in motoristi; vozniki in sopotniki v osebnih vozilih pa predvsem v primeru trčenja, če niso privezani z varnostnim pasom ali če se vozilo zavrti in pride do bočnega trka vozila ali prevračanja.
Poleg nevarnosti prometnih nesreč so lahko ogroženi tudi otroci pri rekreaciji - predvsem smučarji in kolesarji. Majhni otroci še nimajo tako dobrih refleksov in pri padcih vznak na hrbet kaj hitro udarijo tudi z glavo po trdi podlagi.
Žal moram opozoriti tudi na poškodbe, včasih nezaznavne, zaradi grobega odnosa staršev do otrok. Tepež po glavi, pa tudi samo stresanje telesa, ko glavica otroka kar zapleše na tankem otroškem vratu, povzroči pogosto poškodbe možganov, ki se nekaj let pozneje pokažejo v obliki pogostejših glavobolov, slabi koncentraciji pri učenju in podobno. Danes že obstajajo dobre diagnostične metode, s katerimi strokovnjaki prepoznajo take minimalne poškodbe.
Tudi stari ljudje so bolj ogroženi zaradi slabših obrambnih refleksov. Znane so nevarne poškodbe glave pri padcih po stopnicah, na poledici, pogosto tudi v kopalnici zaradi mokrih tal ali pri stopanju iz kopalne kadi.
Odprte in zaprte poškodbe glave
Odprte poškodbe glave so tiste, pri katerih pride do poškodbe lobanjskih kosti. So hujše in pogosto smrtne. Najpogosteje jih povzroči strelno orožje ali močan udarec glave ob trd predmet (npr. čelno trčenje osebnega avta v kamion).
Zaprte poškodbe glave so pogostejše in v večini primerov tudi manj nevarne.
Pri trčenju z glavo ob trdo oviro pride do nenadne zaustavitve giba. Možgani so v lobanji kot v škatli in se ob nenadni ustavitvi lobanje še vedno premikajo v smeri prejšnjega gibanja glave. Zato trčijo ob steno in se lahko poškodujejo. Na zadnji strani pa v tem trenutku nastane podpritisk, ki povzroči sunkovito vračanje možgan v drugo smer. Tako se lahko možgani poškodujejo
pri eni zunaj vidni poškodbi na dveh mestih.
Tri stopnje okvare možganov
Prva stopnja okvare možganov nastane v trenutku, ko pride do poškodbe. Prvi znak poškodbe glave je običajno nezavest - največkrat tako nezavest pozneje opišemo z besedami »pretres možganov«. Zares se pri trčenju glave ob trd predmet možgani pretresejo in posledica je krajša ali daljša nezavest. Če se po takem že opisanem pretresu poškodovanec zbudi - to je lahko po nekaj sekundah ali minutah, je mimo šele prva nevarnost. Čeprav je poškodovanec »pri sebi«, ga je vseeno treba opazovati, najbolje pa peljati na pregled k zdravniku. Obstaja namreč nevarnost, da je v glavi počila kakšna žila in pride do krvavitve v možgane. Če je krvavitev počasna, postane poškodovanec po nekaj urah zaspan in »zleze« v nezavest. Če je pred tem šel spat, ga lahko zjutraj najdemo mrtvega.
Druga stopnja okvare možgan nastane pri hujšem udarcu, ko po nekaj minutah možgani dobijo premalo kisika. Že po dveh do treh minutah pomanjkanja kisika možganske celice propadejo. Zato je v postopku zdravljenja take poškodbe potrebno poškodovancu zagotoviti dihanje zraka z večjo koncentracijo kisika. Pogosto pride tudi do težav z dihanjem in je potrebna priključitev na dihalni aparat.
Tretja stopnja okvare se lahko pri hujši poškodbi pokaže po nekaj urah ali celo dneh. Tako kot opazimo pri izvinu gležnja oteklino, tudi poškodovani možgani lahko otečejo. Ker so shranjeni v lobanji, ki je kot zaprta škatla, se taka oteklina ne more širiti v okolico, ampak možgani stiskajo sami sebe, lahko stisnejo ožilje in prekinejo pretok krvi. Takšno prekinitev, dodatno pa še pritisk na tisti del možgan, kjer se nahaja center za dihanje, povzroči odmrtje možganskih celic in zanesljivo smrt.
Podobno stanje kot otekanje ali nabrekanje možganskega tkiva povzročijo tudi vse krvavitve možganskih žil.
Zgoraj opisan proces odmiranja možganskih celic lahko traja dlje časa - nekaj dni. Tak poškodovanec ni pri zavesti - strokovno zdravnik svojcem pove, da je v komi. Včasih je takega komatoznega poškodovanca še mogoče rešiti, včasih pa, žal, ne več. Tudi če tak poškodovanec ostane pri življenju, ostane pogosto težek invalid.
Posledice poškodbe glave
Po hujših poškodbah glave nastanejo okvare možganskih celic v različnih predelih glave, zato so tudi posledice zelo različne in številne. Opis le-teh bi presegel dovoljeni prostor v naši rubriki.
Opisal bi le posledice po najbolj pogostem »pretresu možganov«, ko je nezavest kratka. Takojšnja posledica je lahko amnezija ali izguba spomina za čas pred dogodkom ali po njem. Tudi samega dogodka se poškodovani ne spominja.
Pozneje se pokažejo znaki, ki jim skupno rečeno »pokomocij-ski sindrom« - slabost, glavobol, slabša koncentracija pri delu ali učenju, neprenašanje hrupa ali svetlobe. Trajanje težav je odvisno od teže pretresa, običajno pa izzvenijo po dveh letih.
Preprečevanje poškodb glave
Tudi tu velja tisti simbolični »pamet v roke«. Spoštujmo vse predpise pri delu, v prometu ali pri športu, ki zahtevajo obvezno uporabo zaščitne čelade! Marsikje pri delu (npr. v gradbeništvu, v okolici dvigal in žerjavov) je nevarnost padca predmeta. V prometu naj čelade uporabljajo poleg motoristov in mopedistov tudi športni in rekreativni kolesarji. Vozniki in sopotniki naj bodo privezani z varnostnim pasom. Vsi udeleženci v prometu pa naj seveda vozijo strpno in s primerno hitrostjo, da bo čim manj nesreč.
Posebej bi rad opozoril starše malih otrok, da je velika nevarnost za poškodbe glave pri otrocih vsaka aktivnost na smučišču ali drsališču, pa tudi vožnja s kolesom. Zaščitna čelada lahko otroku reši življenje. V vsak-. danjem življenju seveda ne bomo nosili čelade, vendar bodimo pozorni: poskrbimo, da hodimo zvečer le po osvetljenih stopniščih (spolzka polita stopnica ali odvržen bananin olupek je poškodoval že marsikatero glavo), pozimi se izogibajmo poledenelih površin, ne hodimo ob hišah, s katerih visijo ledene sveče ali zmrznjen sneg. Tudi doma moramo biti pozorni. V spolzko kopalno kad namestimo ustrezno gumijasto podlogo. Starejšim montirajmo ročaje, da bodo varno prišli iz kopalne kadi. Z vodo ali oljem polita mesta v stanovanju takoj obrišimo, sicer bo tam spodrsnilo prav nam. Takih nevarnih možnosti je še več in se jih lahko domislite tudi sami.
Glave žal ne moremo skriti v torbo, zato vsak dan malo pomislimo, če smo naredili vsaj nekaj, da jo v primeru nevarnosti ohranimo celo.
Pediker svetuje
Kakšne so poti do toplih nog?
Pogovarjamo se z Nado Mulej
Sončni pristan življenja
Kako jo zagodemo mrazu, preden jo on zagode nam?
V hladnem zimskem času naša stopala še posebej trpijo, saj so najslabše prekrvavljena. Celo v dobri obutvi se stopala pri nizkih temperaturah ohladijo. Debele nogavice in
vroč čaj so prav gotovo zelo priporočljivo sredstvo za premagovanje mraza. Toda prekrvavitev lahko pospešimo še na bolj učinkovit način.
*	Gibanje požene krvni obtok. Najbolje je, če greste vsak dan na sprehod, jogging ali na kolo.
*	Terapije s knajpanjem, tuširanjem izmenično s toplo in hladno
vodo, ali obiskovanjem savne tudi izboljša krvni obtok.
*	Nedvomno zelo pomaga telovadba stopal.
*	Takoj Vam bo stopala ogrela nožna kopel in poskrbela za dolgotrajnejše delovanje, če boste kopeli dodali ustrezne pripravke.
*	Tudi dnevno masiranje s kremo za stopala ima pogosto čudežen učinek.
Za nožno kopel so v hladnem vremenu najprimernejši preparati z naravno aktivnimi zdravilnimi zelišči, ki jih vsebujejo tudi kreme za stopala: GEHVVOL FUSSKRAFT Warme-bad oz. toplotna kopel vsebuje izvlečke rožmarina in paprike, kot tudi kombinacijo vitamina E z enim od vitaminov skupine B. Njihov učinek je poživljajoč in pospešuje prekrvavitev. Nožna kopel Vam na prijeten način nudi spontano in trajnejšo to-
K indijskemu voditelju Gandhi-ju, ki je bil zelo cenjen in spoštovan človek, je prišla neka ženska, ki je imela šestletnega sina. Ker je vedela, kako vpliven je veliki voditelj, je prišla k njemu z nenavadno prošnjo. Opisala mu je svojega sina in dejala: »Vem, da vam ljudje verjamejo, saj ste znali tisoče pridobiti za svoje ideje. Sprejmite mojega sina; pogovorite se z njim in vplivajte nanj, da se bo spremenil in odpravil napako, ki me zelo moti: kar naprej je čokolado. Vse sem že poskusila, a ga ne morem odvaditi te pretirane razvade.«
Modri Gandhi je umolknil in se zamislil, nato pa dejal: »Vašega sina bom sprejel, a šele čez en teden. Takrat ga pripeljite.«
Obiskovalka ga je začudeno pogledala in upoštevala njegov predlog. Čez teden dni je skupaj s svojim sinom spet stala pred vrati hiše, v kateri je živel modri mož. Gandhi ju je sprejel in dečkova mati si ni mogla kaj, da ga ne bi vprašala: »Povejte mi, zakaj ste naju sprejeli šele zdaj, po enem tednu, in ne zadnjič?« Gandhi je pomenljivo odgovoril: »Veste, najprej sem se moral sam odvaditi jesti čokolado.«
Verjetno se tudi nam v življenju pogosto dogaja, da lahko nekatere dogodke, ljudi in stvari razumemo šele potem, ko si pridobimo svojo izkušnjo o njih. Zelo preprosto je presojati druge, jim deliti dobre nasvete in kritizirati, dokler nismo sami v koži prizadetega. Ko se nam to zgodi - in včasih je zelo boleče - si šele razširimo pogled na dogodek ali osebo. Škoda je le, da marsikaj razumemo šele veliko kasneje ali pa - nikoli.
Ko sem bila še predšolski otrok, je bilo moje življenje polno nenavadnih ljudi in dogodkov. Vsaj sama sem jih tako videla, saj je bil to zame čas, poln radovednosti in pristnega čudenja nad stvarmi in ljudmi. To je bil čas, ko je imel svet v mojih očeh drugačne dimenzije: reke so se zdele kot morja, griči kot hribi in hišice kot mogočne hiše. In okrog mene so bili odrasli, ki so skrbeli, da je bil ta svet urejen in varen in prav zaradi tega tako lep.
V tem svetu sem srečevala zanimive ljudi. Eden takih - kdove zakaj sem se zdaj spomnila ravno nanj - je bil gospod Franjo. Najbrž bo ob branju tega zapisa zaživel pred očmi mnogih, ki so ga poznali.
Gospod Franjo je bil takrat človek, ki so ga poznali skoraj vsi otroci v naši vasi. Bil je šegav, radoživ, navihan gospod poznih srednjih let. Ker je bil precejšnji del svojega življenja poklicni mornar, se je dokaj zgodaj upokojil. Tako smo ga
ploto, na nizke temperature boste lahko kar pozabili.
V kremi GEHVVOL FUSSKRAT ROT, ki deluje kot balzam, ki rahlo masti, imajo učinkovine kafre, izvlečki paprike, rožmarina in gorskega bora toplotni in poživljajoč učinek. Učinkovine so izbrane tako, da ščitijo kožo pred izsušitvijo. Hkrati pa balzam preprečuje nastajanje glivic in neprijeten vonj. Ob vsakodnevni uporabi te kreme in z masiranjem boste dosegli prijetno in trajnejšo toploto stopal, kar uspešno deluje tudi proti nastanku ozeblin.
(povzetek Journal)
Izdelke za nego nog GEHVVOL uporabljamo tudi v pedikuri KANA, Roševa 5. Žalec, tel. 715-686 in 711-305.
Izdelke lahko kupite tudi v lekarnah Žalec. Polzela, Prebolel Vransko, Zeliščni drogeriji Pur, INN d. o. o. Žalec in Celje, Apoteki pri teatru v Celju.
ŽELIMO VAM PRIJETEN KORAK Marija Akerman
lahko otroci pogosto srečevali na poti v trgovino ali ko je sredi dopoldneva čakal na kruh (pred tridesetimi leti na vasi ni bilo mogoče kupiti kruha od zgodnjih jutranjih ur do večera). Ne spominjam se, da bi si otroke pridobil s slaščicami ali darili, a kljub temu je bil okrog njega vedno živžav. Gospod Franjo je imel do otrok poseben odnos: pogovarjal se je z dojenčki v vozičkih, s prvošolčki in s pubertetniki, ki so se ubadali s težavami prvih ljubezni. Opazil je nova kolesa in smuči, ki jih je kdo pokazal, vedel je, kdo med kratkohlačniki še sramežljivo vleče dudo, in vedel je tudi, kdo že skrivaj potegne kakšen cigaretni dim.
Kadar sem ga srečala na cesti, ko sem se vračala iz vrtca ali šole, je stik z menoj največkrat vzpostavil z nenavadnim, smešnim vprašanjem, ki mi še danes zveni v ušesu, kot bi ga slišala zdajle: »Živjo, Nada! Saj veš, kje je napisano NADA JADRANA, kajne?«
Navadno sem brez razmišljanja - kot bi bila vprašana v šoli - odgovorila: »V Orebiču, na polotoku Pelješcu!« »Bravo, tako je!« je ves navdušen pritrdil gospod Franjo. Pogosto je potem začel opisovati to čudovito mestece v Dalmaciji, ki je bilo (po njegovih opisih) polno nenavadne lepote in prelepih spominov.
Gospod Franjo je bil nekoč mornar in čeprav je preplul vse luke in lučice Jadrana, mu je bilo to malo
pristanišče na Pelješcu še posebej ljubo.
Kot predšolski otrok si nisem znala natančno predstavljati, kje na zemeljski obali je ta sanjski kraj, kjer imam »svoj« pomol, prepričana pa sem bila, da je to najlepši kraj na svetu.
Ne vem, ali je gospod Franjo to vprašanje uporabljal zaradi tega, ker je moje ime povezoval s svojimi najlepšimi spomini na »pomorske čase«. Ne vem, ali mi je preprosto želel ugajati, laskati ali pa se je samo šalil. Zagotovo pa vem, da je prav dobro vedel, kaj potrebujejo otroci: občutek, da so pomembni, za nekoga dragoceni, da so NEKDO. Sama sem se takrat tako počutila.
Ta droben spomin in na videz nepomembna izkušnja sta nekaj, kar si pogosto prikličem v zavest zdaj, ko sem sama mama in se včasih sprašujem, kakšna sporočila dajem svojima otrokoma o njiju samih? V naših medsebojnih odnosih čutita, da sta pomembna, dragocena, enkratna človeka?
Saj res: v resnici še nikoli nisem bila v Orebiču, čeprav sem velika ljubiteljica morja in sem prekrižarila že skoraj ves Jadran. Kdove, ali je v pristanišču še pomol s tistim znamenitim napisom? Navsezadnje to zdaj sploh ni pomembno. Važnejši je tisti pristan s pomolom v mojih mislih in je povezan z najbolj sončnimi spomini na otroštvo, na tisti del otroštva, ki pomeni dragoceni vir moči za naše kasnejše življenje. Gospod Franjo je že dolgo Onkraj. Upam, da tudi današnji otroci srečujejo na svojih poteh take sončne ljudi. Ljudi, ki znajo pokazati tašne pristane in pomole. Kajti vsi jih potrebujemo.
Letošnje poletje bom obiskala Orebič in poiskala> »svoj« pomol. Čeprav je zunaj še vedno pusta, mrzla zima, se veselim poletja.
VETERINARSKA AMBULANTA ŽALEC 24 UR
Tel.: 063/714-144 063/716-016 Mobitel: 0609 616-786
Ambulantni čas:
ponedeljek-petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, sobota od 7. do 9. ure.
Ko potrebujete pomoč
Na televiziji se pojavlja spot, kjer je reklama za telefonsko številko 112, na katero bi naj klicali občani v primeru potrebe po nujni medicinski pomoči. Žal se preko te številke ne vzpostavi direkten kontakt z zdravstveno službo in se v nujnih primerih po nepotrebnem zamuja dragoceni čas. Zato objavljamo direktne telefonske številke za naslednje potrebe:
Potreba po nujnem hišnem obisku dežurnega zdravnika na domu, izven rednega delovnega časa izbranega zdravnika: 715-731 Zdravstveni dom Žalec.
Potreba po nujni medicinski pomoči (prometna nesreča, delovne nesreče s hudo poškodovanimi): 94 Zdravstveni dom Celje - nujna medicinska pomoč.
Potreba po navadnem reševalnem prevozu: 485-065 in 434-212. Reševalna postaja Celje.
mag. sc. Franjo Velikanje, dr. med.
O P T I K A
Šempeter: v Sia.13 a
tei
C^t mo /ui	i.fr.
šentjtift ‘drofenitova 16
teLy?4&t5ž'v-:
Vam omogoča OKULISTIČNE PREGLEDE V OPTIKI, V PETEK, 28. FEBRUARJA 1997.
Bliža se pomlad, zato zavarujte svoje oči S KAKOVOSTNIMI SONČNIMI OČALI. Delovni čas: od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Da bo pogled boljši in jasnejši, vas vabi
OPTIKA SIMONA
DA NE BO PREPOZNO, izkoristimo BLIŽNJICO do zdravja in še danes obiščimo ZELIŠČNO DROGERIJO PUR v Žalcu na Mestnem trgu 4, tel.: 715-691.
Skupaj se bomo lažje branili pred bolezenskimi nadlogami.
BLIŽNJICA DO ZDRAVJA

1>
MALI OGLASI
ZAPOSLIMO SIMPATIČNO, UREJENO DEKLE ZA STREŽBO V NOVEM BISTROJU. (Šifra F 16) PRED DOBRIM TEDNOM DNI SE JE K NAM ZATEKEL MLAD NEMŠKI OVČAR. Lastnik lahko pokliče po tel.: 063/728-319 (Vinko Štefančič)
SLIKE, OLJE NA PLATNU, različnih motivov, primerne za darilo, dekoracijo stanovanj in lokalov po zelo ugodnih cenah.
Tel.: 063/701-545.
UOtlNA..
"tv*
Ločica 56 D, 3313 Polzela tel.: (063) 702-451
SERVIS BELE TEHNIKE IN
ELEKTROINŠTALACIJE
CVETLIČARNA NA POKOPALIŠČU V ŽALCU
tel.: 063/712-130 ali 715-466
Po ugodnih cenah vam ponujamo:
*
*
REZANO CVETJE * LONČNICE *
* VENCE, CVETJE, UREDITEV VEŽICE ZA POGREB *
! mmmm smšm
pogrebna oprema - pogrebne storitve H ureditev pokopališč - dobava spomenikov T	dobava cvetja
it) Vrečetjeva 2 TeL: 063/715-605,714-686 8 3310 Žalec	Mobitel 0609 635-717
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o.
Nade Cilenšek, 3310 Žalec, telefon: 063/715-225
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času.
Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
0609/612-731
Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek In četrtek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. do 15. URE.
v Tel.: 715-200 y
SERVIS BELE TEHNIKE . ter
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV
Dani PIKL,
Šempeter 115/d tel.: 063/702-070
POPRAVILA pralnih strojev, štedilnikov, bojierjev;
SERVIS IN MERITVE
oljnih gorilcev.
IZDELAVA IN MONT ■ IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI IZ ALUMINIZIRANE PLOČEVINE ZA: * osebna vozila
*	lažja tovorna vozila
*	traktorje
*	delovne stroje
*	motocikle ¡¡¡Športne Izpuhe
ZASTOPSTVO
bnsal/S **
VLADIMIR MARN, Vransko 18, tel.: 725-106
SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV
ANTON KITEK,SP
Kasaze 107 g, Petrovče tel.: 063/708-256 mobitel: 0609/632-660
POPRAVILA: * pralnih strojev *
* štedilnikov *
* sušilnih strojev *
HITRO * KAKOVOSTNO * V NUJNIH PRIMERIH TAKOJ *
BUKOVO HLODOVINO > ODKUPUJEMO
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
STANE KOREN
iz Migojnic 14
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, sodelavcem in ostalim, ki so darovali cvetje in sveče ter se poklonili njenemu spominu, nam izrekli sožalje in nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala velja osebju intenzivnega oddelka Bolnišnice Celje in ga. Erni Drofenik za nesebično pomoč.
Žalujoči: hčerki Vera in Dušica z družinama
Tvoje pridne roke pošteno in dobro srce so moj ponos in lep spomin na Te. Podoba Tvoja v mojem srcu zdaj leži, vse do izteka tudi mojih dni.
ZAHVALA
Z neizmerno bolečino sem se poslovila od svojega dragega moža
PAULA RANČIGAJA
■ z Brega pri Polzeli
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, mu darovali svečke, cvetje in sv. maše in mi izrekli ustna oziroma pisna sožalja. Iskreno se zahvaljujem tudi g. doktorju Cukjatiju za tako hitro pomoč, g. župniku Kovačecu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Pungartniku za govor. Hvala negovalkam Doma upokojencev Polzela, ki so mu blažile zadnje dni življenja. Hvala pogrebnemu podjetju za opravljene storitve.
Posebno pa se zahvaljujem mojemu svaku Antonu Ožirju in vsem ostalim sorodnikom, ki so mi pomagali v tem mojem težkem času.
Žalujoča žena Marija
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
BOGOMIRA
ANDOLJŠKA
iz Šmatevža 29/a, Gomilsko
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče in vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Hvala g. Brišniku za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred ter moškemu pevskemu zboru iz Šmartnega ob Paki za odpete žalostinke.
Žena Iva, sinova Janez in Božo ter hči Lucija z družinami.
ZAHVALA
v 98. letu svojega življenja nas je 30. januarja 1997 zapustila draga mama, babica in prababica
JULIJANA HOLOBAR
iz Migojnic 100, Griže (4. 2. 1899-30. 1. 1997)
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, sveče, za sv. maše in denar za potrebe cerkve. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste jo obiskali v času bolezni in se je spominjali v molitvi.
Iskrena hvala g. kanoniku Viljemu Pangerlu, g. župniku Jožetu Planincu in vsem duhovnikom ptujske in tudi naše dekanije ter od drugod za opravljeno sveto daritev, nagovor in pogreb. Hvala ga. Valčki Gnus za govor na domu, kakor tudi ostalim govornikom za ganljive besede slovesa, ki so v tolažbo, upanje in spomin. Zahvaljujemo se tudi vsem za izrečena sožalja in vsem, ki ste prišit od blizu in daleč v tako velikem številu pospremit našo drago mamo na njeni zadnji poti. Še posebna zahvala tudi faranom sv. Marjete niže Ptuja, za njihovo številno udeležbo in njihovim pevcem ter moškemu pevskemu zboru s Polzele, kakor tudi pevcem župnije Griže. Zahvala tudi predsedniku krajevne skupnosti g. Blatniku za njegovo pomoč pri pogrebu; pogrebcem, zastavonošem za sodelovanje ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali.
Žalujoči: sin Anton z družino, sin Ivan in hči Julčka z družino
ZAHVALA
ob izbugi naše drage mame in babice
PAVLE VDOVIC
iz Šempetra 62
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena osebna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala g. Ropotarjevi za poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi in g. župniku za opravljen obred. Zahvaljujemo se Domu upokojencev Polzela za nego in skrb, v času njene bolezni. Vsem, ki ste ji kdajkoli namenili prijazno misel ali besedo, še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Edino narava lahko vse podari. Usoda je le trenutek življenja! Slovo je težko, oko se solzi, čeprav je le konec trpljenja!
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je v globoki žalosti in bolečini zapustil
FRANC KOTNIK
iz Žalca, Šlandrov trg 19
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala govorniku Valterju VERHOVŠKU in gospodu župniku PLANINCU za opravljen obred.
Vsi njegovi
Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpii. Dom je prazen in otožen, ker tebe, Milan, več ni.
ZAHVALA
Ob tragični in boleči izgubi našega dragega brata, svaka in strica
MILANA REBERŠAKA
iz Kaple 53
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ste ga v tako velikem številu pospremili na njegov prerani zadnji dom.
Hvala pogrebni službi Morana, g. župniku, g. govorniku, pevcem in vsem za darovane svete maše, za cerkev in za sveče.
Hvala tudi za izraženo ustno in pisno sožalje.
Žalujoči sestra Julčka z Ivanom in nečakinja Romana z družino
ZAHVALA
V 69. letu nas je 20. januarja 1997 tiho zapustil dragi mož, oče, tast in dedi
LENART ŠTOK
iz Ločice ob Savinji (23. 2. 1927-20. 1. 1997)
• Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in bivšim sodelavcem za podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se za vsa izrečena sožalja ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govornikoma krajevne skupnosti in zveze borcev, pevskemu zboru, praporščaku, pogrebni službi Ropotar in Gasilskemu društvu Ločica za spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala družinam Turnšek iz Roj ter družinama France in Lapuh.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Minka, sin Zoran z ženo Jožico ter vnuka Robi in Nina
Odšla je tiha in brez slovesa za sabo pustila bolečino in veliko praznino ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
ELIZABETE El J ERO
iz Dobriše vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna hvala dr. Djuriču, osebju ORL oddelka bolnišnice Celje, g. župniku Coceju za opravljen obred, govorniku g. Vrhovšku za ganljive besede, moškemu pevskemu zboru iz Petrovč za zapete pesmi, g. Šabecu za odigrano žalostinko, praporščakom PGD - Drešinja vas, Zvezi borcev in Društvu upokojencev iz Petrovč ter pogrebni službi Strahovnik in Mestni skupnosti Žalec za pogrebne storitve. Žalujoči: Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
FRANJA
KOBILARJA
iz Laikove vasi 172 pri Preboldu
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom in sosedom za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Zahvala g. župniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede ter pogrebni službi Ropotar.
Žalujoča žena Marta
Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, kako trpela sem, se spomnite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube žene, mame in stare mame
FRANČIŠKE HUDINA
iz Podvrha, Braslovče (26. 4.1940 - 21.1.1997)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, izraženo pisno in ustno sožalje ter številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebna hvala medicinskemu osebju internega A-oddelka bolnišnice Celje, zdravniku ZD Polzela g. Jernejšku in patronažni sestri ga. Cvetki.
Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem seksteta sv. Mihaela Vransko, govorniku g. Debelaku za ganljive besede ob slovesu, ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in stali ob strani ob težkih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Ivan, hčerki Ivica in Jelka z družinama ter bratje in sestra z družinami
V naših srcih še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam skupaj smo v nemi bolečini, z žalostjo in lepimi spomini.
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je zapustila draga sestra in teta
MARIJA PODPEČAN
iz Glinj pri Braslovčah
Hvala dr. Cukjatiju in medicinskemu osebju Zdravstvenega doma Polzela.
Posebna zahvala župniku g. Zidanšku za opravljen cerkveni obred in g. Debelaku za poslovilni govor.
Zahvaljujemo se pogrebcem, vsem sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše.
Hvala pogrebni službi Ropotar iz Šempetra. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sestra Fanika, sestra Jožica, nečak Ivan z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob tragični izgubi ljube mame in očeta
SLAVICE
in
ALOJZA SVEIKO
s Polzele
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, Komunalnemu podjetju Žalec, TN Polzela, g. župniku za opravljen obred, pevcem Lastovka in obema govornikoma.
Hvala mami Zofki in atu Marjanu za nesebično pomoč, ter vsem, ki ste ju v tako velikem številu spremili na njuni zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali vence, sveče, za svete maše in za vsa izražena sožalja. Žalujoča hčerka Saša z družino
Ob izgubi predrage in dobre mame
MARIJE FERJUC
roj. Fajs
29.12.1904 - 14.1.1997 iz Prebolda
se srčno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje, pogrebni službi Ropotar, cvetličarni Jerman, pogrebcem, g. župniku, govorniku za besede slovesa in pevcem za lepo odpete žalostinke.
Prav posebno se zahvaljujem sorodnikom ter sostanovalcem in sosedom Na zelenici 1 za iskreno in nesebično pomoč.
Žalujoča: hčerka Ogla
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega očeta, dedka in pradedka
ALOJZA GMAJNERJA
iz Latkove vasi 196
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem ostalim, ki ste darovali cvetje in sveče ter se poklonili njegovemu spominu, nam izrazili sožalje in nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Hvala govorniku, g. župniku, pevskemu zboru, GD Groblja ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Sinovi Edi, Rafko, Lojz ter hči Kristina z družinami
Odšel si tiho, nemo brez besede in brez smehljaja, brez solze in vzdiha, - tako zvečer ugasne zarja tiha,...
(I. Gruden)
ZAHVALA
V 42. letu starosti nas je nenadoma,
2. januarja 1997, tiho zapustil
JOŽE
s. p. MESARSTVO D iz Velike Pirešice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in poslovnim partnerjem za podarjeno cvetje, sveče in drugo pomoč. Zahvaljujemo se za vsa izrečena pisna in ustna sožalja ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku iz Galicije za pogrebni obred, govornikom za lepe poslovilne besede in pevcem iz Gotovelj za zapete žalostinke. Hvala prijateljem in Gasilskemu društvu Velika Pirešica za nesebično pomoč in spremstvo na zadnji poti.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala! Žalujoči: žena Zdenka, sin Robi, hčerka Vesna, mama Slavka, brat Milan in sestre Cvetka, Zlatka, Štefka z družinami ter ostalo sorodstvo
DOLAR
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo kolektivu Minerva Zabukovica, g. Vovku in g. Mlinariču za besede slovesa, kakor tudi godbi na pihala Zabukovica in pevski skupini Lastovka s Polzele.
Prav tako lepa hvala vsem, ki se spomnite nanj in postojite ob njegovem preranem grobu.
Žalujoči: žena Sonja, hčerki Veronika in Andreja z možem Dušanom ter mala Vesna
IVANU JANKU PEČOVNIKU PEČOVNIKU
1913-1996
1957-1991
Mineva leto dni, kar lučka ti v spomin gori. Ne bo te več nazaj... Ostaja nemo vprašanje, zakaj? Neizbrisne so tvoje sledi, kjerkoli - z nami si!
V SPOMIN
17. februarja mineva leto dni, odkar je odšla od nas naša
BRANKA
ZABUKOVNIK
Dobrič 21, Polzela.
Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni
ZAHVALA
Ob tragični izgubi očeta in dedka
DANIJELA
POŽLEPA
iz Pongraca 146
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in ostalim za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki sta ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala govorniku za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred, pevskemu zboru Lastovka in godbi na pihala iz Zabukovice.
Žalujoči: hčerka Silva in sin Marjan z družinama in Marija
Niti zbogom nisi rekel, tudi roke ne podal...
ZAHVALA
Ob tragični smrti moža, očeta in starega očeta
MILANA
HLAČARJA
SPOMINA ČAS NE RANI, ZATO ŽIVELA BOSTA VEDNO Z NAMI.
Hvala vsem, ki se ju spominjate in prižigate svečke. Vsi njuni
POGREBNA SLUŽBA MORANA:
TEL. 063 720-003. 720-660. 720-662
Plesni tečajniki iz Tabora s svojim učiteljem Miranom.
Plesni tečaj v Taboru
V ritmu standardnih in latinskoameriških plesov
Letošnja zima je za 20 parov iz KS Tabor zelo razgibana, in to v pravem smislu besede, saj že od novembra dalje pridno urijo svoja telesa ob ritmu glasbe. Njihov »mučitelj«, bolje rečeno dobrotnik, ki skrbi za vsakotedensko razgibavanje njihovih udov, je plesni učitelj Miran Zupančič iz Izlak.
Na eni izmed plesnih ur v udeležencev z učiteljem Miranom večnamenskem domu v Tabo- Zupančičem, danes tudi objavljanj smo se pojavili tudi mi in ob mo. Povejmo še, da je med tečaj-tem je nastalo nekaj posnetkov, niki največ zakoncev, ki se jim je Tega, ki predstavlja pretežni del zahotelo izpopolniti plesno zna-
nje, predvsem pa si želijo zanimivo, prijetno in zdravo preživeti urice zimskih večerov. Kar lep čas so izpopolnjevali znanja standardnih in latinskoameriških plesov. Svoje znanje pa so pokazali tudi na zaključku prvega dela tečaja. Večina se jih je odločila za nadaljevalni tečaj in tako zdaj v dvorani v Taboru še vedno odmeva
glasba, ki jo spremljajo vse lepši in tehnično izpiljeni plesni koraki.
Miran Zupančič in njegova plesna šola Miška pa v tem času nista samo v Taboru, ampak tudi v KS Braslovče in v KS Vransko, kjer tudi ne manjka ljubiteljev plesa.
D. N.
Tudi najstarejši so družabni
V krajevni skupnosti Comilsko so vsakoletna srečanja najstarejših krajanov že tradicionalna. Letošnje, ki ga je tako kot vsako doslej pripravila krajevna skupnost, je bilo zadnjo nedeljo v januarju, v domu krajanov na Gomil-skem. Udeležila se ga je velika večina povabljenih, manjkali so le tisti, ki zaradi bolezni ali starostne betežnosti niso mogli priti. Tudi najstarejša krajanka, Pavla Natek, ki bo ietos dopolnila 95 let, se srečanja ni mogla udeležiti. Tiste pa, ki so prišli, je pozdravil Anton Laznik, ki je v krajevni skupnosti odgovoren za kulturo in šolstvo, potem pa je prisotne na kratko seznanil z novimi pridobitvami v krajevni skupnosti in načrtih za naprej. Seveda so pripravili tudi pester kulturni program, v katerem so sodelovali učenci podružnične osnovne šole Gomilsko, oktet Go-milsko, ki ga vodi Vladimir Juhart, in harmonikar Uroš Drča. O vtisih na srečanje pa so nam nekateri izmed udeležencev povedali takole:
Malči To-polšek: »Na
teh srečanjih sem bila nekajkrat, saj imam že 77 let, in vedno mi je bilo všeč. Druščina
je vesela, tudi starejši se v družbi sebi enakih sprostimo, pripovedujemo si stare šale, obujamo spomine. Skratka, lepo nam je.«
Anton Kovačič: »Moških nas je na teh srečanjih vedno manj kot žensk. Menda res dr-, da žene bolj pogosto pokopljejo svoje može kot obratno. Šalim se! Verjetno je res, da so ženske bolj pripravljene iti v družbo čeprav nam je tudi moškim, ko smo enkrat tam, lepo.«
Ivanka Strožer: »Lepo je, da se tudi nas starejših spomnijo, saj imamo mi zelo malo priložnosti za družabnost Še posebno dobro se tukaj počutimo zato, ker smo enakih let, zato imamo enake težave, enake spomine in enake potrebe. Tudi tisti, ki so nam pripravili kulturni program, so se zelo potrudili.«
Tako pohvalno in hvaležno so se o srečanju izrazili tudi ostali udeleženci in organizatorji in nastopajočim je to gotovo največja obveza tudi za prihodnost.
T. TAVČAR
d.d_________________________
PE ROGAŠKA SLATINA, tel. Št.: /063/ 813-543 in 813-719
TURČIJA: KAPADOKIJA - MESEČEVA POKRAJINA - 8 dni, odhod: 9. marca, cena: 1.149 DEM, hoteli 5*
ITALIJA: GARDSKO JEZERO & GARDALAND - 2 dni,
odhod: 22. marca, cena: 15.800 SIT, vstopnina in polpenzion v hotelu 3*
NIZOZEMSKA: V ČASU TULIPANOV - 6 dni,
odhod: 1. aprila, cena: 499 DEM, bus-bus, vstopnine, ladjica,
hoteli 4* Qeens (Köln), Mercure (Haag)
EGIPT: KAIRO, KRIŽARJENJE PO NILU - 8 DNI,
odhodi: 25. aprila, cena: 1.426 DEM, hoteli in ladja 5*
JORDANIJA: OD AMMANA DO AQABE - 8 dni, odhod: 26. aprila, cena: 1.590 DEM, vstopnine, polpenzioni, hoteli 3* oz. 4* - potovanje je organizirano v sodelovanju s častnim generalnim konzulom Kraljevine Jordanije v Sloveniji, gospodom Samujem AMARINOM, ki potovanje tudi vodi.
ODDIH V AQABI OB RDEČEM MORJU - 7 dni,
6 polpenzionov, samo 999 DEM
KITAJSKA: PEKING - XIAN - 9 dni - ODHOD ZAGOTOVLJEN!!!
odhod: 27. aprila, cena: 2.519 DEM, polpenzioni v hotelih 4*, vsi ogledi z vstopninami,...
ITALIJA: VERONA, GARDSKO JEZERO, PADOVA - 4 dni,
odhod: 30. aprila, cena: 399 DEM, bus-bus, 3 polpenzioni v hotelu 4*
AVSTRALIJA: 26 dni
odhod: 11. julija, cena: 5.600 DEM
Smučarski
tečaj
V minulih dneh so v Preboldu in na Polzeli potekali začetni tečaji smučanja. Kot nam je povedal vodja tečajev v Preboldu Vlado Žuža, so tu pripravili kar tri, in sicer za najmlajše iz vrtca Prebold, Žalec in Šempeter. Na Polzeli pa je dva začetna tečaja pripravilo društvo TVD Partizan. Tečaji so trajali po pet dni, v Preboldu so bili dopoldne, na Polzeli pa popoldne. Skupaj se je tako naučilo smučati več kot 200 otrok od četrtega do devetega leta starosti. Na sliki: s tečaja na Polzeli.
Tone Tavčar
Tudi letošnja zima v znamenju šaha
Zmagovalec Vojko Višner
Sobota, 1. februarja, je za šahiste iz KS Trnava pomenila dokončen razplet večtedenskega šahovskega tekmovanja za pokal bistroja Brišnik. Tam so že v lanski zimi gostili ljubitelje šaha in s tem tudi omogočili organizacijo tega zanimivega tekmovanja, ki prerašča v tradicionalno. Omenjena sobota je bila še lepša po zaslugi bistroja Brišnik oziroma zakoncev Skok iz Šentruperta, ki sta poskrbela za lep zaključek z dobro domačo hrano in pijačo, ter po zaslugi harmonikarjev Dolinška in Koruna.
Tekmovanje je pripravil in vodil Silvo Pihler. Ža šahovskimi deskami se je dva meseca za čim boljši končni rezultat borilo 24 šahistov. V tem času je bilo odigranih 23 kol ali 552 partij. Vsaj dvakrat toliko pa je bilo neuradnih dvobojev za trening in zabavo. Kot minulo zimo je tudi letos osvojil prvo mesto Vojko Višner in Orle vasi, drugo mesto je zasedel Vanek Roter iz Šentruperta in tretje Franc Dolinšek
iz Trnave. Dobro pa so igrali tudi drugi, zlasti Primož Skok, Jože Štorman in Stane Mežnar, ki so zasedli četrto, peto in šesto mesto.
KS Trnava se s tem tekmovanjem za letos ne poslavlja od te kraljevske igre. Obeta se namreč še tekmovanje ekip in posameznikov za pokal KS. Ob koncu le-tega pa še tekmovanje za pokal v spomin Mirana Rotarja.
D. N.
Ob zaključku so najbolj vzrtrajni vztrajali še pozno v noč. prav te smo tudi ujeli v naš fotografski objektiv.
Šlandrov trg 29, Žalec
ZLAT NAKIT ZA VSE OKUSE IN NAJRAZLIČNEJŠE PRILOŽNOSTI!
6. zbor Karitas Vransko
Pred dnevi je bil na Vranskem že 6. redni občni zbor župnijske Karitas Vransko. O delu te dobrodelne organizacije v preteklem letu je poročala predsednica Martina Felicijan.
Iz njenega poročila je bilo razvidno, da je bila tudi v lanskem letu Karitas na Vranskem zelo aktivna. Približno 10 aktivnim članom se je ob večjih akcijah pridružilo veliko občasnih sodelavcev. Izvedli so več prireditev. Skupaj z učenci osnovne šole Vransko, ki so poskrbeli za kulturni program, so obiskali ostarele v Domu upokojencev na Polzeli in jim pripravili pogostitev. S hrano, obleko in denarjem so pomagali mnogim socialno ogroženim, z vodstvom krajevne skupnosti Vransko pa so pogostili 130 krajanov Vranskega in okolice, sta-
rejših od 70 let. Tudi lani so še pomagali beguncem iz Bosne, ki so bili v njihovi krajevni skupnosti.
Kot vse dobrodelne organizacije pa se tudi župnijska Karitas Vransko sooča z različnimi težavami. Zelo pomembni za njihovo delovanje so zato prispevki, ki se zbirajo v cerkvi, sredstva Občine Žalec, prispevki Krajevne skupnosti Vransko, strank slovenske pomladi in ostalih dobrotnikov. Vsem sodelavcem in donatorjem se zato še posebej zahvaljujejo za pomoč.
K. R.
BREZ ZADRŽKOV
Zdrava kmečka pamet, pravijo, se najbolj obnese v vsakdanjem življenju. Nekateri zmajujejo z glavo, češ da je čas kmete že zdavnaj povozil. Težko pa bi trdili to za tiste kmete, ki so člani strojnega krožka, sploh pa za vodstvo tega krožka. Pravzaprav bi marsikateremu podjetju lahko bili za vzgled, kako se gradi podoba in prepoznavnost v množici društev in organizacij. Delovnih kombinezonov pa niso naredili le zase, ampak tudi za svoje sinove in hčere. Smejoči traktorček jih bo spremljal po poti očetov v negotovo prihodnost združenega evropskega kmetijstva.
Pomlad je tu. Pravijo, da so prve znanilke pomladi lastovice. Ampak v Savinjski dolini imamo še bolj zanesljive znake pomladi. Kljub hladnim nočem so namreč naše ceste že vzcvetele in cvetejo še bolj obilno kot lani. Že luknjam na magistralni cesti v Šempetru se je težko izogniti, da posebej sploh ne omenjamo razjed na lokalni cesti proti Grušovljam. In takih razjed je po dolini še veliko. Morda pa bo velikonočni zajček vendarle prinesel kaj denarja za njihovo odpravo.