Poštnina plaiaHa t gotOTini._IZHAJA	VSAK	TOREK,	COTRTEK	Pl	SOBOTO._Cona	p^merei	žtoTiiki	Dtp	I	M,
TRGOVSKI LIST
Časopis zet trgovino, Industrlfo fln obrt
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Vi leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravnižtvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani 8t. 11.953. — Telefon St. 30-69.
Leto XVII.	V	Ljubljani,	v	soboto,	dne	7.	aprila	1934.	štev.	40.
A &al fr te. taka!
Težko gospodarsko stanje Slovenije ni nobena bajka
V	zadnji številki ugledne beograjske revije »iNarodno blagostanje« je bil objavljen pod naslovom »Hvala Bogu, da ni tako« članek, ki naj bo nekakšen poizkus odgovora na poročilo predsednika Zbornice za TOI na zadnji plenarni seji Zbornice o položaju gospodarstva v Dravski banovini. Preden odgovorimo na izvajanja člankarja v ^Narodnem blagostanju«, naj mam! bo dovoljenih nekaj ugotovitev.
Predsedstvena poročila ljubljanske Zbornice za TOI slove od nekdaj po svoji temeljitosti, tehtnosti in bogatosti tako iniciativnih predlogov, ko tudi neovrgljivih konstatacij. Ta poročila vzbujajo zato v javnosti vedno splošno pozornost in popolno veljavnost.Ta poročila sprejema javnost kot dokument, na podlagi katerega treba uravnati tudi nadaljnje gospodarsko delo. Kdor ta poročila ne obravnava z vso resnostjo, ta se zato že sam diskvalificira. Zato bi tudi nioglti s premalo resnosti napisani članek v N. b.« čisto prezreti. Da kljub temu na članek reagiramo, je vzrok v tem, ker je ono nesrečno in v ničemer ne utemeljeno mnenje o izrednem bogastvu Slovenije, eden prvih usodnih vzrokov, da se je moralo slovensko gospodarstvo vedno in vedno boriti tudi z domačimi nasprotniki. Zato »mo prisiljeni, da nastopimo proti zmotnemu mnenju o dobrem gospodarskem stanju v Dravski banovini.
Člankar v »N. b.« nastopa proti predsed-stvenemu poročilu Zbornice, ker da je pre-pesimistično, ker da položaj vendar ni tako Ktab. Moramo res občudovati pogum člankarja, da si domišlja boljše poznavanje gospodarskih razmer Slovenije, ko Zbornica. Še bolj pa moramo občudovati njegov pogum, če gledamo, s kako revnimi razlogi si upa utemeljevati svoje mnenje. Tri pičle razloge navaja pri tem: 1. razvoj tekstilne industrije, 2. boljša proizvodnja v premogovnikih in 3. podatke OUZD. Vsi trije njegovi argumenti pa žal ne vzdrže niti površne kritike. Kako je s tekstilno industrijo, je že povedal predsednik Zbornice
V	svojem poročilu. Kdor ves ta le navidezno tako silni razmah ne zna prav preceniti, temu ni pomagati. Pa če bi bil tudi ves ta razvoj samo suho zlato, potem iz tega še dolgo ne sledi, da bi se vsled napredka tekstilnih industrij tudi zboljšal ves gospodarski položaj Slovenije, ker so na drugi strani cele vrste industrij v silnem propadanju in med njimi takšne, ki šo bile od nekdaj v Sloveniji doma. In to je kon-statiiral predsednik Zbornice v svojem poročilu in če je to prezrl člankar v »N. b.« je to tako neodpustljiva površnost, da jemlje njegovim izvajanjem vso resnost.
Sel bolj zavožen je drugi argument člam-karja, če je premogovna produkcija v primeri z lanskim januarjem nekoliko večja, potem to še ni noben znak zboljšanja, kajti ta produkcija še daleč zaostaja za °no v prejšnjih letih in zaposlenost delavstva v premogovnih revirjih še daleč ni dosegla one, ki je bila celo v časih krize, v 1. 1930—1932. Na podlagi tako skromnega in le relativnega napredka sklepati o zboljšanju, je tudi površnost, ki diskvalificira.
N© drži pa niti tretji argument o številu 'zavarovanega delavstva. In če bi člankar »N. b.« ■vzel v roke poročilo SUZORa o številu zavarovanega delavstva v vsej državi, potem pač nikdar ne bi napisal svojega stavka, da je položaj industrije v Dravski banovini ipak najbolj ugoden. Kajti skozi mesece so izkazi SUZORa navajali, je bilo največ novo zaposlenega delav-®*va na področju skopljanskega, beograjskega in bosanskih okrožnih uradov, skoraj nikdar pa niso imenovali področje ljubljanskega. Bilo bi zato od člankarja v >N. n.« mnogo bolj previdno, če se na statistiko zavarovanega delavstva sploh ne bi sklical. Sicer pa treba še dodati, da ima vsa a statistika tako skromno im le relativno
vrednost, da jo more le dober poznavalec razmer količkaj koristno uporabiti. Člam-karju v »N. b.< pa res ni mogoče očitati, da bi bil predober poznavalec naših razmer.
Iz srca radi bi tudi mi vzkliknili s člankar jem v »iN. b.«: Hvala Bogu, da ni tako! In vzkliknili bi tem raje, ker gre za naše gospodarstvo, ki mam je prav gotovo bolj pri srou, ko pa člankarju. Toda žal takšnega optimizma ne moremo imeti v času, ko je na tleh lesna indutrdja, ko komaj životarijo, če se sploh še vzdržujejo, naše stare industrije, ko se število brezposelnih še vedno veča, ko je vsaka gradbena delav-
nost skoraj ubita. Moramo pogledati resnici v oči in ne se tolažiti s fantomi, kakor to dela člankar v »N. b.«, kajti med njim in nami je ta razlika, da smo mi še ohranili optimizem kljub vsem težavam, da hočemo najti pot iz stiske, da smo ustvarjajoči optimisti, dočim je optimizem člankarja le bolj oponašanje gledalca ob strani, ki nima ne smisla in ne volje, da bi razumel napore tistih, ki se kljub vsem težavam bore za zboljšanje gospodarskih razmer. Im ta naš zdravi optimizem ohranimo tudi naprej in tudi tako neresni članki, kakor je bil omenjeni v »N. b.«, nas od tega optimizma ne odvrnejo.
tem niti ne govorimo. Zato zahteva senator dr. Rožič, da se razen državne tiskarne v Beogradu, markamioe, kartografskega zavoda im vojne tiskarne prepovedo vs* druge državne tiskarne, da se nadalje prepove tudi vsako povečanje starih ali ustanavljanje novih državnih tiskam, da prenehajo državne tiskarne z vsako konkurenco zasebnim tiskarnam in končno, da se odpravi monopolizaeija raznih tiskovin, zlasti pa šolskih zvezkov in šolskih knjig.
V	celoti podpisujemo te predloge senatorja dr. Rožiča, obenem pa bi pripomnili še to-le:
Tiskamiška podjetja niso bila mikdar le pridobitna podjetja in ni bilo tiskarne, ki ne bi velik del čistega dobička porabila za izdajo tudi nerentabilnih knjig. Marsikate*-ro naše reprezentativno delo je bilo mogoče le vsled tega, ker so se tiskarne odpovedale vsakemu dobičku in prevzele na svoj« rame tudi izgubo. Ni tiskarne, ki ne bi mogla reči o sebi, da je iz lastnega prispevala za razvoj naše književnosti im publicistike! Zlasti pa bi bil ves naš napredek časopisja čisto nemogoč, če ne bi tiskarne dostikrat prevzele ves riziko, ki je zvezan z izdajo tiska. Še manj pa bi bilo mogoče, da bi maše časopisje doseglo sedanjo tehnično višino, če ne bi tiskarne uporabljale dostikrat tudi ves svoj dobiček v modernizacijo in izpopolnitev svojih' podjetij. Pri tem je upoštevati, da je tiskar-niški obrt posebno v zadnjih letih dosegel neverjeten razvoj, da je bila komaj zmo-dernizirana tiskarna v par letih že zopet potrebna modernizacije. Te svoje dolžnosti do svojih podjetij so se tiskamarji zavedali tudi v tej meri, da so naše tiskarne dames na višku in popolnoma enakovredne vsem tujim in da njih izdelki prav v ničemer ne zaostajajo za tujimi (kar žali-bog nekatera oblastva še ne morejo spoznati, ker naročajo še vedno tiskovine v tujini). iTiskamarji imajo zato vso pravico, da zahtevajo od države uvaževanje njihovih potreb. Zlasti pa imajo kot dobri plačevale! vseh javnih dajatev to pravico, da odločno protestirajo proti temu, da se jim z nelojalno konkurenco ubija eksistenca. Višek nelojalne konkurence pa je, če se celo v državnih kaznilnicah	če se dopušča ta	od-
jedajo delavcem' kruh! Država, ki po pravici kaznuje nelojalno konkurenco, pač v ne bi smela trpeti in celo gojiti nelojalno konkurenco. Je to takšna nezaslišanost, da se moramo čuditi, da sploh more obstojati.
Ne le v interesu državne blagajne, ne le v interesu kulture, temveč tudi v socialnem interesu mora država zapreti vse nepotrebne državne tiskarne. Vsled novega tiskovnega zakona je padla naklada vseh listov, vsled novih in zelo visokih davkov na inserate je nastala nova nevarnost za obstoj listov, zato je država, ki zahteva od listov te move žrtve, tudi obvezana, da stori nekaj za liste, da ti ne bodo primorani odpuščati osebja V čast tiskamarjem treba naglasiti, da marsikatero podjetje v lastno škodo zaposluje večje število osebja, kakor je neobhodno potrebno. Še posebej pa je treba poudariti, da ni v nobenem drugem obrtu standard delavstva tako visok ko v tiskarnah. Vse naše gospodarske stiske bi bilo mahoma konec, če hi bilo delavstvo tudi povsod drugod vsaj relativno tako dobro plačano. Zato je najbolj usodna napaka, ki je sploh mogoča, če se baš ta podjetja pusti propadati.
Od vseh obrtov, kar jih je pri nas, je tiskarniški prav gotovo na višku in že zato bi morali gledati, da nam ta obrt ne propade. Zato je nujno, da se vse nepotrebne državne tiskarne odpravijo, da se takoj ustavi vsako	da
se neha z monopolom šolskih zvezkov, ki se je v vsakem oziru ponesrečil in da izvršujejo državne tiskarne le ono delo, ki res spada v njih delokrog, ki ga ni mogoče 'brez škode izvršiti drugod, kakor v državnih tiskarnah. To je nujna in neodložljiva zahteva, ki mora biti takoj tudi izvedena.
[/{itašcttofe cUnacieve^a tua{a
Govor senatorja dn Gustava dne 26.
Pri razpravi proračuna trgovinskega ministrstva se je senator dr. Gregorin zopet oglasil k besedi 'in se dotaknil v dopolnitev svojega govora o naši finančni krizi, ki smo ga objavili v prejšnjih številkah, tudi vprašanja dinarjevega tečaja. Govor senatorja dr. Gregorina se je glasil:
»V zvezi s svojim govorom na sobotni seji ob priliki razprave o valutami, kreditni in diskontni politiki iNarodne banke — katero so prešli vsi listi naše prestolnice z molkom, me vem iz kakšnih vzrokov in v čigavo korist ali željo —, naj mi bo dovoljenih še par besed v podkrepitev trditve, da je v interesu našega gospodarstva potrebna devalvacija, oziroma stabilizacija dinarja na tečaju v višini 7 švicarskih frankov. Prosim gopoda trgovinskega ministra, da mi ne zameri, če citiram iz njegovega govora, ki ga je govoril na konferenci politikov in gospodarstvenikov, ki je bila teden dni pred njegovim^ imenovanjem za trgovinskega ministra in katere konference so se udeležili od gospodarstvenikov dr. Vrbanič, Arko, dr. Kostrenčič, dr. Markovič in od politikov sedanji trgovinski minister dr. Demetrovič in Lovrič, Brkič, Lončar, Kovač in drugi. Na tej. konferenci je gospod trgovinski minister med drugim govoril to-le:
>Vsled krize ni rentabilnosti v kmetijski proizvodnji in vsled tega ne more kmetovalec izpolnjevati svojih obvez. V podobnem položaju so tudi drugi gospodarstveniki. Imam vtis, da se vsak gospodarstvenik vprašuje, kako dolgo bo še mogel vzdržati s tem, da troši svoj kapital. Ali en mesec, ali mogoče še eno leto? Kajti če to stanje traja še dalje, potem mora propasti. Moje osebno mnenje je, da je vsega tega, poleg drugih razlogov, v mnogem kriva naša denarna politika. — Stabilizacija našega dinarja se ni posrečila, poleg tega pa obstoji še ta fatalnost, da mnogo trpi naše gospodarstvo vsled dvojnega tečaja dinarja, enega notranjega in drugega zunanjega. Cene kmetijskih predelkov so vsled tega mnogo nižje, kakor
Gregorina na seji senata marca.
pa bi bile, če bi se tečaji izenačili. Pri nas obstoji na črni borzi devalvacija dinarja v višini do 45 odstotkov. Mnenja sem, da je treba potegniti konsekvence iz dejanska devalvacije, ki obstoji, da se vsaj na ta način popravijo in kolikor mogoče tudi dvignejo cene kmetijskih proizvodov. Po mojem prepričanju ni mogoče ozdraviti kreditne krize, če se ne spremeni naša denarna politika.«
Nadejam se, da gospod minister za trgovino in industrijo ni spremenil svojega mišljenja, ko je vstopil v sedanjo vlado, upam to tem bolj, ker poznam konsekvent-nost gospoda ministra v izvajanju njegove gospodarske politike. Zato ga prosim, da kot minister enega najvažnejših gospodarskih resorov prepriča novo upravo Narodne banke in gospoda finančnega ministra o vsem tem, kar je govoril na omenjeni zagrebški konferenci, zlasti pa o tem, da z zakonom določena devalvacija dinarja na dejanski že obstoječi nižji tečaj v višini 7 švicarskih frankov, ki velja že nad dve leta, ne pomeni nobene inflacije, zlasti ne ped strogimi kavtelami, ki sem jih predlagal v svojem sobotnem govoru. Nasprotno bi bila trdna stabilizacija na tem nižjem tečaju v največjo korist za vse naše gospodarstvo in ne na zadnje tudi edina možnost za varno kalkulacijo v našem trgovinskem prometu s tujino.«
Minister za trgovino in industrijo dr. Demetrovič je na govor dr. Gregorina reagiral in pri tej priliki naslovil na drug naslov uvaževanja vredne besede, da treba dejanske razmere upoštevati. Omenil je tudi Rooseveltove besede, ki je dejal, da morebiti njegovi načrti niso morda v vsakem pogledu najboljši, da pa je glavno, da se nekaj dela in da se ne prepusti vse svojemu poljubnemu! razvoju., Zato je upravičeno mnenje, da minister dr. Demetrovič še naprej zastopa mišljenje, ki ga je zagovarjal na zagrebški konferenci in ki ga je v podkrepitev svojega; predloga omenil senator dr. Gregorin.
7isUacsld obti %ada
50% grafičnega delavstva brez posla — držav/fdh kaznilnicah — 1 nepotrebnimi državnimi tiskarnami se ubija narodno premoženje
Pred dnevi so objavili dnevniki govor senatorja dr. Rožiča o propadanju tiskarskega obrta .vsled nepotrebne An škodljive konkurence s strani državnih tiskam. V svojem govoru je opozoril senator dr. Rožič na veliko škodo, ki grozi vsemu našemu kulturnemu razvoju, če propade tiskarski obrt. Opozoril pa je tudi na veliko materialne škodo, ki jo trpi ves naš narod vsled nepotrebnega ustanavljanja novih državnih tiskam, ker propada ves denar, ki se je investiral v zasebne tiskarne. S tem se zabija denar v nepotrebna podjetja, država pa izgublja dobre davkoplačevalce. Kajti vse te državne tiskarne ne plačujejo nobenih javnih dajatev, ne plačujejo najemnin za lokale, ne plačujejo carine za uvoz iz tujine in investirani državni kapital ne domaša večinoma nobenih obresti. Poleg
tega pa izdelujejo te državne tiskarne, ker se večinoma poslužujejo nekvalificiranega osebja, tako slabe tiskovine, da so te dostikrat čisto neporabne, da obilice tiskovnih im dragih napak niti ne omenjamo. Vrhu vsega pa so nekatere državne tiskarne še pasivne. Kljub vsem tem nedostatkom pa rastejo državne tiskarne ko gobe po dežju in danes je v Jugoslaviji že 45 državnih tiskarn in štiri celo v kaznilnicah (v Mitroviči, Maribora, Zenici in Stari Gradiški).
Posledica tega je, da je danes že več ko 50 odst. grafičnega delavstva brez službe im da je morala delavska organizacija izplačati za brezposelne grafične delavce v letu 1933 nad 8 milijonov Din podpor. Kako pa je bila vsled izpadkov na davkih oškodovana tudi državna blagajna, o
Stran 2.
ftl&fc pojasnita „delavsUi pcavUi"
Ker se je v naši javnosti načela debata o dvojnem zaslužkarstvu, smo tudi nii zavzeli svoje stališče v tem vprašanju. Naglasili smo v glavnem, da ni nikomur po-magano, če se enim službe jemljejo zato, ■da se dajejo drugim. Glavno je, da se dvigne gospodarska sila dežele, in za ta cilj je treba vpreči vse sile naroda. Poskrbeti treba za dvig kmetijstva, obrta, industrije in trgovine, da se ljudem odpro nove možnosti zaslužka in to je edina pot, ki more odpraviti tako vprašanje dvojnega zaslužkarstva ko nepotrebnega zaposlovanja ženskih moči.
Na ta naša izvajanja je reagiral v »Delavski pravici« g. J. Rozman ter pristavil, da je v teh naših vrsticah precej resnice. Ni pa po njegovem mnenju vsa resnica, ker nekatere nove industrije plačujejo tako slabo delavske moči, da ni mogoče govoriti več o novih možnostih zaslužka, temveč že o brezvestnem izkoriščanju delavstva. Pri tem se sklicuje g- J- Rozman na izvajanja našega znanega socialnega delavca dr. Bohinjca v »Jutru«, ki je med drugim svaril na težke posledice, ker se delavstvo od' nekaterih indtistrij preveč izkorišča in ker Se zlasti v nekaterih tekstilnih tvornicah ■ne skrbi dovolj za zdravje delavstva in za primer njegove onemoglosti in starosti. Vsled teh izvajanj dr. Bohinjca je našel g. Rozman v našem članku le pol resnice, ker kaj pomaga odpirati nove vire zaslužka in dvigati kupno moč prebivalstva, če pa se delavstvo s starimi stroji in sramotno »nizkimi« plačami izkorišča do skrajnih mej možnosti.
Pa kljub temu pomisleku g. Rozmana je v našem članku vendarle vsa 'resnica in ne samo polovična. Da je edini izhod iz sedanje stiske le v tem, da se ljudem najdejo nove možnosti za zaposlitev, je izven vsakega dvoma in o tem bi bila odveč vsaka diskusija. Čisto za sebe pa je poglavje, kakšne plače dobivajo nameščenci v novih podjetjih in tega vprašanja se mi sploh nismo dotaknili v svojem članku. Zato so tudi zaključki, ki jih dela g. Rozman k našim izvajanjem, čisto brez podlage.
Ko pa to konstatiramo, pa seveda nočemo reči, da se vprašanja delavskih (plač sploh ne bi hoteli dotakniti, ker pač nimamo prav nobenega razloga, da bi se tej diskusiji izognili. To tem manj, ker je potrebno, da se višina delavskih plač v naši javnosti presoja tudi s stališča podjetnika in ker smo mnenja, da ni prav nič nemogoče spraviti v tem vprašanju v sklad tako "upravičene interese podjetnika ko delavca.
Pri tem pa moramo najprej opozoriti na eno sicer samo po sebi umevno stvar, ki se pa pri nas le prepogosto pozablja. Prav noben podjetnik ni tako bogat, da bi mogel in smel trpeti, da je njegovo podjetje pasivno. Tako bogata je samo država, ki more na račun davkoplačevalcev vzdrževati tudi celo vrsto pasivnih podjetij, pa čeprav ni za ta podjetja posebne nujnosti.
Maribor, 3. aprila.
V	minulem 'tednu je ibil v Mariboru občni zbor Tujskoprometne zvez« za področje bivše mariborske oblasti. Občni zbor, ki jo bil zelo dobro obiskan, jo posetil kot za-stopniJk banske uprave in ljubljanske Tuj-ekoprometne zveze dr. Marn. Poročilo o delovanju ustanove sta podala predsednik dr. Ivan Jančič in ravnatelj Josip Loos. Iz obeh obsežnih referatov je razvidno živahno in iniciativno delo, ki ga je Zveza vršila v preteklem letu. Z novim vodstvom, ki ga je dobila mariborska Zveza na lanskem občnem zboru, je zavel v ustanovi nov duh, ki se odraža v vidnem vsestranskem napredku. Kljub velikemu delu, ki ga je dmela Zveza z ureditvijo notranje organizacije, se je z razmeroma skromnimi sredstvi napravilo veliko na propagandnem in organizacijskem področju. Delavnost in iniciativnost pa se ni omejevala le na lastno področje, temveč je natopila tudi s praktičnimi predlogi v vprašanjih vsega našega tujskega prometa. V smislu predlogov mariborske Zveze je ob sedanjih trgovinskih pogajanjih z Nemčijo tudi izšel predlog naše delegacije za ureditetv tujskega prometa z Nemčijo; med temi predlogi so najvažnejši: da se dovoli vzeti nemškim turistom razen 200 mark še 500 mark v kreditnih pismih in čekih in da se nemškim turistom, iki potujejo v Jugoslavijo, da na meji brez vsake formalnosti tranzitni
Vsak zasebni podjetnik pa mora gledati na to, da je njegovo podjetje aktivno in to je njegova prva dolžnost. Ce zato podjetnik vidi, da ne more konkurirati z drugimi podjetji, ker plačuje svoje nameščence v primeri z drugimi previsoko, potem mora pri vsej svoji socialnosti delavske plače znižati. Ni drugega izhoda, razen da je lastnik naravnost edinstveno procvita-jočega podjetja. Ce se hoče torej preprečiti prenizke plače, potem je treba te z zakonom minimalizirati in z zakonom določiti najnižjo spodnjo mejo za plače. In ta najnižja meja mora veljati za vse in tudi za javna telesa, ker ta dostikrat plačujejo znatno nižje delavsko moč, ko vsak zasebni podjetnik. Treba pa je tudi, da se odpravi vsako šušmarstvo in tako je zlasti nedopustno, da se
ker z delom kaznencev ne more konkurirati prav noben, še tako socialen podjetnik. Potrebno je zato, da tudi delavstvo zahteva uvedbo minimalnih plač in da v tem pogledu čisto solidarno nastopa s podjetniki, kajti kakor hitro izgubi kakšno podjetje konkurenčno sposobnost, izgubi v tem podjetju tudi delavec svojo eksistenco.
Gospodarski krogi so brez izjeme za dvig plačilne sposobnosti prebivalstva in zato tudi za višji standard nameščencev. To svoje stališče niso gospodarski krogi, zlasti naši domači podjetniki in trgovci dokazali le platonično, temveč tudi dejansko in znano je, da so v zasebnem gospodarstvu nameščenci znatno bolje plačani ko pa v javnih službah.
Tudi glede socialnih bremen je treba izpregovoriti odkrito besedo. Gospodarski krogi so za socialno zaščito, so pa proti temu, da se ta zaščita tako zelo birokratizira, da postaja sama sebi namen in da imajo od nje zavarovanci primeroma najmanjšo korist. Poleg tega pa je stvar absolutne nemožnosti v času splošne stiske in nad vse silnega davčnega pritiska še zviševati socialne dajatve. Tu je edina rešitev, da se z racionalizacijo socialne zaščite omogoči njen večji ali vsaj enaki efekt tudi pri manjših dajatvah. Tudi v tem pogledu so interesi delavca in podjetnika čisto identični.
Če torej vsa ta dejstva povežemo v zaključku, moramo ugotoviti naslednje: Izhod iz stiske je le v ustvaritvi novih virov zaslužka in dvigu standarda ter s tem kupne moči prebivalstva. Da pa se to doseže je treba solidarnega dela podjetnika in delavca. Zato proč s tistim zaprašenim mnenjem, ko da je vedno vsa krivica le na strani podjetnika, ker tudi ta ima svoj prav, ker tudi ta ima svojo pravico, ki jo mora že v lastnem interesu spoštovati tudi delavec. Treba videti tudi svetle strani podjetnika, ker v teh svetlih straneh je tudi pogoj za zboljšanje socialnega položaja delavstva in za dvig blagostanja vsega naroda.
vizum skozi Avstrijo, ako predlože železniško karto za naše kraje.
Za tujskoprometne potrebe Maribora samega pa je Zveza še posebej nastopila: da se zopet omogoči prirejanje avtobusnih izletov liz Avstrije v Maribor in obmejne kraje z znižanjem izletniškega vizuma, da se izposluje uvrstitev Maribora v klimatska mesta, s čimer dobe posetniki železniške ugodnosti, da se pomnoži železniški promet na koroški in ptujski progi ter da se doseže postajališče za brzovlake na Gro-belnem.
Bilanca vsega tega dela se odraža praktično v naslednjih številkah glede tujskega prometa na področju Zveze: Po uradno ugotovljenih podatkih je bilo preteklo leto na Zvezimem ozemlju 48.775 tujcev in sicer 37.230 Jugoslovanov in 11.545 inozemcev. Število nočnin je skupno 250.607, povprečno pa pridejo na vsakega tujca 4-22 nočnine. Na prvem mestu glede števila tujcev je Maribor, glede števila nočnin pa prednjači Rogaška Slatina. Ker pa je v donosu tujskega prometa število nočnin merodaj-nejše od števila oseb, je razvidno, da so bili med temi tujci izraziti letoviščarji le obiskovalci zdravilišč Rogaške Slatine, Dobrne, Slatine Radenci in Laškega. Podrobne številke o tujskem prometu v zdraviliščih in mestih so naslednje: Rogaška Slatina 5280 tujcev in 62.283 nočnin, Dobrna 2568 tujcev in 31.444 nočnin, Maribor
14.421 tujcev in 17.938 nočnin, Celje 10.315 i tujcev in 15.870 nočnin, Slatina Radenci 805 tujcev in 8805 nočnin, Ptuj 2224 tujcev in 8095 nočnin in Laško 752 tujcev in 8009 j nočnin. Za naše razmere so vsekakor lepe številke, iki še niso čisto popolnel Manjkajo točni podatki za ostala tujskopromet-aia področja, kakor iz Savinjske in Dravske doline, predvsem pa iz Pohorja. Tudi tu bo treba v bodoče statistiko še izpopolniti, ker je ta edina točen odraz vseh prizadevanj za pospeševanje in poglobitev tujskega prometa, od katerega že sedaj zavisi usoda številnih krajev.
Trgovinska pogajanja z Nemčijo potekajo ugodno
Kakor se poroča, potekajo trgovinska pogajanja z Nemčijo ugodno. Nemčija je pripravljena dovoliti uvoz 30.000 vagonov koruze in bi bil s tem izvoz vsega viška koruze v glavnem zagotovljen. Nadalje je pripravljena Nemčija dovoliti uvoz 5000 vagonov pšenice. Prizadevanja naših delegatov, da bi se ta količina povišala na
15.000	vagonov, za enkrat niso uspela. Tudi zaradi uvoza jajc je Nemčija pripravljena skleniti kompenzacijsko pogodbo. Nič pa se še ne poroča glede izvoza naših jabolk, hmelja, sadja, lesa in drugih agrarnih proizvodov, za katere bi mogla biti Nemčija zelo dobra odjemalka. Nujno potrebno je, da tudi za te predmete nastopijo naši delegati. Prav tako je potrebno, da se že sklene pogodba o medsebojni pravni pomoči, da bodo razsodbe naših sodišč izvršne tudi v Nemčiji.
Ker se je z ozirom na ugodni potek pogajanj in prihod komandanta napadalnih čet R8hma v Dubrovnik govorilo tudi, da pomenijo pogajanja politično zbližanje med Nemčijo in Jugoslavijo, je nemški poslanik v posebni izjavi demantiral vsak političen značaj pogajanj, ki imajo le gospodarske cilje.
Od/da, ptaAe&jč’
Naši gospodarski odnašaj! s Ceskoslovasko
Po sklepu gospodarske Male antante bi se morala v letošnjem letu povečati zunanja trgovina med državami Male antante za 50%. Ali pa je ta cilj sploh dosegljiv?
V	»Politiki« odgovarja na to vprašanje dr. Belin z odločnim: ne! Svoje mnenje podkrepljuje s temi razlogi:
Malo je verjetno, da bi bilo mogoče z ozirom na splošno depresijo in prav nič zboljšano kupno moč prebivalstva povečati naš uvoz in izvoz za 50%. Kupna moč se ne more povečati že vsled tega, ker bo nova trgovinska pogodba z Italijo znatno zmanjšala naš izvoz lesa in živine v Italijo. Pa tudi izvoz koruze bo padel, ker je bila lanska žetev mnogo slabša od predlanske. Ce bi torej hoteli povečati uvoz iz Češkoslovaške za polovico, potem bi bilo to le mogoče, če bi Češkoslovaška zmanjšala uvoz iz drugih držav na korist našega izvoza. To pa‘Češkoslovaška ne bo mogla storiti.
L. 1931. smo izvozili žita v Češkoslovaško za 429 milijonov, 1. 1932 le za 43 milijonov. Ker je med tem Češkoslovaška nad vse povečala tako lastno proizvodnjo žita ko tudi dvignila živinorejo, je izključeno, da bi mogli povečati svoj izvoz živine in žita.
Iz Češkoslovaške uvažamo tekstilno blago, steklo in porcelan. Vsled vedno novih domačih tekstilnih tvornic bo uvoz tekstilnega blaga gotovo padel. Isto velja za steklo. Preostajajo le še železo in stroji, a tudi potrošnja v teh predmetih pada.
Zato ni verjetno, da bi se povečala zunanja trgovina med Češkoslovaško in Jugoslavijo v zaželjenem obsegu. To bi se moglo doseči le; če bi devizne omejitve padle in se uvedel sistem kontingentov.
POGODBA S TPD PODALJŠANA ZA EN MESEC
Ministrski svet je sklenil, da se izdajo za mesec april naročila za premog v dosedanji višini. S tem je za mesec april zagotovljeno v rudnikih TPD nezmanjšano obratovanje. Do konca aprila pa se morajo končati pogajanja o novih dobavah premoga železnicam.
Zun. min. Jevtič obišče sredi tega meseca Ankaro, da vrne poset turškega zun. ministra. Istočasno obiščeta Ankaro tudi j rumunski in grški zun. minister.
Titulescu se na povratku iz Pariza sestane v Ženevi z Litvinovim.
Vodja rumunske opozicije Mamu je in-terpeliral vlado zaradi revizionistične gonje, ki se uprizarja z neke strani. V svoji interpelaciji poudarja, da je morala Ru-munija dopustiti, da je mnogo njenih rojakov ostalo izven mej Rumunije, sedaj pa naj še prenaša revizionistično kampanjo. Hvali politiko Titulesca, ki dosledno zahteva spoštovanje obstoječih pogodb.
V svojem odgovoru je dejal Titulescu, da' je treba razlikovati med italijanskim, le splošno političnim, in madjarskim pozitivno egoističnim revizionizmom. Madjar-ska zahteva korekturo mej, ki pa je nedosegljiva. Države Male antante ščiti trojni ščit, ki je pravni, moralni in politični. Po statutih Društva narodov je mogoča revizija mirovnih pogodb le s soglasnim pristankom vseh interesiranih držav.
Italijanski tisk pozdravlja izjavo Titulesca, da je mogoče rešiti podonavsko vprašanje edino na podlagi sklepov konference v Stresi in na način, ki omogoča gospodarsko sodelovanje vseh podonavskih držav ter Nemčije in Italije.
Odločno pa so odklonili Titulescov govor Madjari, kar je tudi bilo pričakovati, ker pač Madjari nočejo priznati, da še danes žive na Madjarskem močne nemadjarske narodne manjšine, ki pa so brez vseh pravic.
Atentatorji na Duco so bili obsojeni na dosmrtno ječo, vodja železne garde Codre-anu in general Cantacuzino pa oproščena.
Razorožitveno vprašanje je dospelo na popolnoma mrtvo točko, ker je nemogoč vsak sporazum med velesilami. Zato bo tudi predsedstvena seja razorožitvene konference v torek odgodena brez vsakega rezultata.
Nemčija bo baje na obletnico bitke pri Skager&ku naročila gradnjo 3000 tonske podmornice. Ker so po versajski pogodbi podmornice Nemčiji prepovedane, bo s tem Nemčija izzvala odprt konflikt.
Francoski zunanji minister Barthou pride po svojem obisku v Varšavi in Pragi tudi v Beograd.
Veliko število vojske je koncentrirala francoska vlada v Parizu, da .more v kali zatreti vsak revolucionarni poizkus skrajnežev z desnice ali levice.
Z redukcijo uradni.štva, zmanjšanjem uradniških plač in drugimi varčevalnimi ukrepi hoče francoska vlada prihraniti 2400 milijonov frankov.
Poljska vlada je baje zahtevala odstavitev Alfreda Rosenberga kot šefa oddelka za zunanjo politiko, ker je vsako poljsko-nemško prijateljstvo nemogoče, dokler vodi zunanjo politiko mož, ki je znan po svojih agresivnih namenih glede vzhodne Evrope.
Rusija, Poljska in baltiške države se pogajajo za sklenitev nenapadalnega pakta, ki naj bi veljal do 1. 1945.
Vojaška zveza med Francijo in Belgijo
bo obnovljena.
Diplomatski stiki med sovjetsko Rusijo in Madjarsko so obnovljeni. Za prvega sovjetskega poslanika v Budapešti je imenovan Petrovski, ki bo obenem tudi sovjetski poslanik na Dunaju.
Avstrijska vlada je odvzela avstrijsko državljanstvo pobeglim soc. demokratom.
Proglasitev nove avstrijske ustave je morala hiti odložena za po Veliki noči, ker so se deželni glavarji uprli vladnemu osnutku, ker je ta preveč zmanjšal pravice dežel. Tudi so zahtevali, da mora ustavno spremembo odobriti parlament.
Španski parlament je zaključil zasedanje s sprejemom zakona o plačah in pokojninah duhovnikov.
Španski finančni minister je določil eno milijardo pezet za izvajanje petletnega načrta o javnih delih, da se na ta način zmanjša brezposelnost.
V Singapuru je odkrila policija tajno skladišče razstreliv, ki je bilo tako veliko, da bi bilo mogoče z njim pognati v zrak vse mesto. Pravijo, da so v nameravani atentat na to najvažnejše angleško oporišče v Aziji zapleteni Japonci.
200.000	kitajskih rudarjev je začelo v sev. Kitajski stavkati. Baje se jim bodo pridružili še drugi delavci. Pravijo, da ima stavka komunističen značaj.
v
JUusi/oi tujskega pcomvta na Stafecskem
Vsem čitateljem in naročnikom pravoslavne vere želi srečne in vesele velikonočne praznike
»Trgovski listu.
denacsb/b
STANJE NARODNE BANKE
Po zadnjem izkazu Narodne banke z dne 31. marca se je njeno stanje v prejšnjem tednu spremenilo tako-le (vse številke v milijonih Din):
Zlata in kovinska podloga se je zmanjšala za 4-2 na 1.840-1; devize, ki ne spadajo v podlogo so narasle za 2-4 na 54-8; vsota v niklju in srebru kovanega denarja je padla za 81-2 na 237-4.
Posojila iso se zmanjšala za 3-4 na 1.876-4 in sicer so padla eskontna za 2*9 na 1.639-5, lombardna pa za 0-45 na 236-9.
Bivši predjemi državi so narasli za 0-12 na 1.717'3, vrednosti rezervnega fonda za
1-69 na 68-79, razna aktiva pa za 5-0 na
95-7, dočim so vrednosti drugih fondov in nepremičnin ostale skoraj neizpremenjene.
Obtok bankovcev se je povečal za 85-7 na 4.232-4, dočim so obveze na pokaz padle za
96-5 na 943-6. Tudi obveze z rokom so se zmanjšale in sicer za 5-6 na 1.025-5, razna pasiva pa za 72-8 na 187-6.
Kritje je ostalo neizpremenjeno na 35-55%, samo zlato pa je naraslo od 34-04% na 34-10%.
*
Obrtna banka kr. Jugoslavije ima svoj redni občni zbor dne 22. aprila ob 9. uri v Beogradu.
Po zadnjem izkazu čsl. Narodne banke je ostala zlata zaloga skoraj neizpremenje-na na 2,060, devizna pa je padla za, 4-6 na
64-4 milijonov kron. Eskontna posojila so se povečala za 66 na 865 milijonov, lombardna pa so padla za 23-9 na 36-6 milijonov. Obtok bankovcev se je vsled ultima povečal za 225 6 na 5,543-9 milijonov. Kritje se je zmanjšalo od 43-1 na 42-6%.
Zlati zaklad Italijanske banke se je sredi marca znižal za 102 milijona lir, devizna podloga pa se je istočasno povečala za
2-3 milijona lir.
Po izkazu nemške Državne banke z dne 29. marca se je devizna in zlata podloga skrčila za nadaljnjih 17 milijonov mark na 245"2 milijonov. Kritje bankovcev je vsled tega padlo na 6-7 %.
Dobički južno-afriških zlatokopnih družb so zelo narasli. Tako se je dvignila dividenda Union Corp. od 28 na 48 %. Tudi vse druge družbe so skoraj podvojile svojo dividendo.
KREDIT MALIM TVRDKAM
Macmillanski (borzni) odbor govori v svojem poročilu o bančnem sistemu Anglije tudi o velikih težavah za mala in srednja podjetja, ki zaman iščejo posojila, tudi če je ponujena garancija popolnoma zadovoljiva. Da se odpravijo te težkoče, se je ustanovil finančni zavod »Credit for In-dustry< Ltd., in sicer pod trustom združenih dominijev (United Dominions Trust), pri katerem je glavni delničar sama Angleška banka (B. of E.). Posebna naloga nove banke je preskrba kreditov do zneska 50 tisoč funtov malim podjetjem za dobo od 2 do 20 let. Družba ima začetni kapital
250	tisoč funtov, ostanek dobi s posojili in z izdajo obveznic ali kratkoročnih deležnic.
Iniciator te akcije je predsednik domi-nionskega trusta Gibson Jarvie v družbi s Sirom Will. Morrisom, znanim ustanoviteljem Narodnega sveta za industrijo. Namen akcije je ustanovitev nove centralne finančne ustanove za odpravo gospodarske krize in obsega že ustanovljene Sucurities Management Trust, Bankers Development T. ter najnovejši zavod za male podjetnike. Zdi se, da bo vlada izvedbo gospodarske konsolidacije popolnoma prepustila privatnikom.
apmxm.7u^jim^a.
Devizno tržišče
Tendenca mlačna; promet Din 2,644.150*21.
Vsled znatnih ponudb v privatnem blagu devize Trst in London je dosegel celokupni devizni promet tekočega borznega tedna več ko dvakratni promet minulega tedna ter znaša totedenski presežek nad
1,631.000	dinarjev.
Največji dnevni devizni promet izkazuje po spodnji razpredelnici 1,372.000 Din in presega za nič manj ko 259.000 Din ves devizni promet, obavljen v preteklem borznem tednu.
2. aprila 1934 vsled praznika borza ni poslovala.
3. aprila	1934	Din	602.886-88	Din-Dunaj.
4. aprila	1934	Din 1,372.346-59	Trst-London.
5. aprila	1934	Din	521.499-54	London-Din.
6. aprila	1934	Din	147.417-20	Dunaj.
Narodna banka je intervenirala na vseh
tekočih borznih sestankih v običajnem obsegu in dala na razpolago Londona za Din 120.000 ter Pariza za Din 40.000.
Višina porasta oziroma nazadovanja prometa v posamezni devizi je bila:
Devize Min. led. Tek. ted. (vse v tis. Din)
564 (avstr. priv. klir.) 526 (avstr. priv. klir.)
Amsterdam	6	47
Curih	19	18
Din. deviza	310	564
Dunaj	577	526
London	139	578
Newyork	22	50
Pariz	40	45
Trst	—	728
Solun	—	88
Največji iporast deviznega prometa beleži Trst, t. j. za celih 728.000 Din in London, katerega je bilo v tem tednu zaključenega za 439.000 Din več ko pretekli teden.
Boni grške Narodne banke so bili trgo-vani v torek in sredo; skupni promet znaša Din 88.000. Večji zaključek (60.000 Din) je bil perfektuiran dne 4. t. m. po tečaju Din 34, manjši pa 3. t. m. tudi na tej bazi.
Promet v din. devizi je porasel tokrat za 254.000 Din, dočim je bilo avstrijskih šilingov nabavljeno potom privatnega kli-ringa za 51.000 Din manj nego v preteklem tednu. Avstrijski šilingi so bili ves tekoči teden zaključevani v priv. kliringu na bazi Din 9-10 dk> Din 9-20.
Devizna tečajnica tega tedna očituje le neznatno slabljenje tečajev, kakor je razvidno iz naslednje razpredelnice:
Devize
3. anrila 1934	6.	anrila	1934
	namižji	naivišji	na bližji	naivišji
	Din	Din	Din	Din
Amsterdam	2313*18	2324-54	2313-46	2324-82
Berlin	1360-14	1370-94	1357-36	136816
Bruselj	800-52	804-46	800-52	804-46
Curih	1108-35	1113-85	1108-35	1113-85
London	176-08	177-68	175-86	177-46
Newyork	3405-50	3433-76	3394-39	3422-65
Pariz	225-88	227--	225-88	227 —
Praga	142-23	143-09	142-29	143-15
Tret	294-63	297-03	293-90	296-30
Avstr. Sil.				
v nriv. klir. 9-10		9-20	9-10	9-20
Boni grške				
Nar. banke				
za 100 drah.				
nominale	34 —	34--	—•—	—•—
Amsterdam je v razdobju tega tedna okrepil svoj tečaj za 0-28 poena, pravtako Praga 70-06 poena, dočim so še včeraj beležili Curih, Bruselj in Pariz ob torkovem tečaju. Nasprotno pa je v temi času oslabel tečaj Berlina za 2.78 točke, Londona za 0-22 točke, Newyorka za 11-11 točke in slednjič Trsta za 0-73 točke.
Efektno tržišče
Tendenca nespremenjeno stalna.
Državni papirji so ves tekoči teden beležili skoro ob nespremenjenih tečajih. Iz spodnje efektne tečajnice je razvidno, da je za malenkost popustilo 7% investicijsko posojilo, agrarne obveznice, 8% Blair in Begluške obveznice.
Dne 3. aprila 1934: 7% investic. posojilo
70—73, Agrar. obv. 36—37-50, 8% Blair o5—56, 7% Blair 52—53, Seligman. obv. Oo—67, Begluške obv. 53—54, Vojna škoda
313—315.
Dne 4. aprila 1934: 7% investic. posojilo
71—73, Agrar. obveznice 36—37, 8% Blair 55—56, 7% Blair 52—53, Seligman. obv.
66—68, Begluške obv. 52—53, Vojna škoda
314-315.
Dne 5. aprila 1934: 7% investic. posojilo 71-72, Agr. obv. 36-50—37-50, 8% Blair 54—55, 7% Blair 52—53, Seiigman. obv.
67—68, Begluške obv. 52-50—53-50, Vojna Škoda 314—315.
Dne 6. aprila 1934 : 7% investic. posojilo 71—72, Agrar. obv. 35-50—36-50, 8% Blair 54—55, 7% Blair 52—53, Seligman. obv.
65—67, Begluške obv. 52—53, Vojna škoda 313—315.
Industrijski in bančni papirji niso noti-rali, razen delnic Kranjske industrijske družbe, ki je bila tudi v tem tednu stalno nudena na dosedanji tečajni bazi Din 250. Efektnega prometa ni bilo.
Žitno tržišče
Tendenca je ostala še nadalje živahna. Spodnja žitna tečajnica nam predočuje, da je cena koruzi poskočila v tem tednu za 5 par pri kg in pšenici za 2 in pol pare pri kg, dočim se je moka pocenila za 2 in pol pare kri kg. Zaključkov ni bilo.
Žito:
Koruza: (cena za 100 kg fco vagon): času primerno suha, s kvalitetno garancijo za april, navadna voznina slov. post., plačilo 30 dni Din 120-— do Din 122-50;
popolnoma suha, s kvalitetno garancijo za maj, navadna voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni Din 127-50 do Din 130—. Pšenica (cena za 100 kg fco vagon): bačka, 79/80, zdrava suha, rešetana, mlevska voznina, slovenska postaja, plačilo 30 dni Din 147-50 do Din 150-—;
banatska, 77 kg, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slovenska postaja, plačilo 30 dni Din 152-50 do Din 155-—.
Hlevski izdelki:
Moka (cena za 100 kg fco vagon): bačka, nularica, sloven. postaja, plačilo 30 dni Din 240-— do Din 242-50;
banatska, nularica, slov. pastaja, plačilo 30 dni Din 250— do Din 252-50.
Že v 24 urah S
klobuke itd. Skrold in svetlolilu srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika doinaie perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Selebnrgeva ul. 3. Telefon št. 22-72.
Iz zadružnega registra Vpisale so se te zadruge:
Mlekarska zadruga v Češnjici v Bohinju in Mlekarska zadruga v Hotavljah. Nadalje se je vpisala zadruga z o. z. Založba Nova knjiga, ki hoče pospeševati gospodarsko korist zadružnikov z izdajanjem knjig, časopisov, not in muzikalij, s prodajo papirja, pisarniških in šolskih potrebščin na drobno in debelo, z nabiranjem oglasov ter s knjigoveškim obrtom.
Povpraševanja:
Amerikanska firma želi kupiti ali vzeti v zakup tvornico. Neka firma iz Filadelfije išče naslove tvornic v naši državi, ki bi se prodale ali dale v zakup za daljši čas. Interesenti naj se obrnejo s ponudbami na Centralo industrijskih korporacij v Beogradu.
Vpisali sta se ti tvrdki:
Ktihar Pavel, modna in manufakturna trgovina v Mariboru. Imetnik Kuhar Pavel.
Tvornica hranil Mirim, družba z o. z. v Mariboru-Košaki. Obratni predmet: Proizvodnja čokolade, kakava in bonbonov in nakup ter prodaja tudi drugih hranil. Osnovna glavnica v višini 800.000 Din je vplačana. Poslovodje: Desnica Ema in Desnica Anton, oba trgovca v Mariboru. Za namestovanje upravičena oba poslovodji vsak zase samostojno.
Vpisale so se te izpremembe: »Standard«, družba z o. z., prodaja izdelkov tvornice Carl Pollak, d. d. Uvedena je bila prisilna uprava in za prisilnega upravitelja imenovan Dereani Pavel, ravnatelj v Ljubljani.
»Lamendro«, družba z o. z. v Mariboru. Besedilo tvrdke odslej: »Prodajno društvo proizvodov tvornice Zlatorog, družbe z omejeno zavezo.
A. H. Pibrovcc, tvornica amerikanskih hladilnikov in vseh drugih specialnih lesnih izdelkov, družba z o. z., Maribor. Besedilo tvrdke odslej: D. & M. Kobi, tvornica amerikanskih hladilnic in vseh drugih lesnih izdelkov, družba z o. zavezo. — Družba izdeluje amerikanske hladilnice, omare za led, vse vrste lesnih izdelkov, pohištva itd., nakupuje in zakupuje nepremičnine, potrebni inventar ter sirovine
v	obratne namene. Pravico zastopanja ima poslovodja. Izbriše se poslovodja Avgust Hermes Pibrovec.
Reinh&rd Josipina, Police pri Gornji Radgoni, podružnice Ptuj, Ljutomerska c. Obratni predmet: trgovina z jajci, perutnino, divjačino in deželnimi pridelki. Glavni sedež tvrdke se je preložil v Ptuj.
tc$wina
Kanadski zastopnik za pšenično konferenco v Rimu je izjavil, da bo kanadska vlada še naprej vzdrževala višjo ceno za kanadsko pšenico, ker so se doslej vsi mednarodni dogovori glede pšenice izkazali kot neizvedljivi.
Zaloge jajjc v Avstriji so se znižale, ker so uvozni kontingenti Madjarske in Poljske že izčrpani, uvoz iz Jugoslavije pa je večinoma izostal. Domača produkcija ne more kriti povpraševanja. Cene so zato v trgovini na debelo poskočile za 15 do 20 odstotkov.
Poljska je izvozila v 1. 1933. lesa 275.315 ton v vrednosti 21-7 milijonov zlotov, na-pram 204.937 tonam v vrednosti 16-6 milijonov zlotov v 1. 1932.
Vsled velikih sovjetskih naročil so nekatere angleške tvornice nastavile mnogo novih delavcev. Samo Metro-Vickers je nastavila vsled teh naročil 1000 delavcev na novo.
Vse zunanje izvozne kupčije, ki presegajo 100.000 mark, morajo nemški izvozniki prijaviti gospodarskemu ministrstvu, ki bo preprečilo, da bi si nemški izvozniki medsebojno kvarili cene. Podobna odredba bi bila potrebna tudi za nas, zlasti za ponudbe od uprav drž. gozdov.
Češkoslovaška je odklonila prošnje za povečanje tobačnih nasadov, ker je za dvig izvoza industrijskih izdelkov sklenila žp toliko nakupov tobaka v tujini, da bi večjih množin lastnega tobaka ne mogla spraviti na trg.
Med Rusijo in Afganistanom je bila sklenjena pogodba, po kateri bo ves petrolej in bencin dobavljala (Rusija.
Lastniki ameriških rudnikov so ustavili delo v svojih obratih v protest proti Rooseveltovi zahtevi, da se zniža delo na dobo 7 ur.
Dr. Pi rčeva slaana kava
je prvovrsten domat izdelek, 8 katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
pAvpaisevcmie- pa nosem blagu v tujini
Zavod m pospeševanje zunanje trgovine je razvil sistematično akcijo, da zainteresira tuje uvoznike za naše blago, zlasti uvoznike, ki Se niso v trgovinskih etikih z našo državo ali pa eo imeli le začasne stike. Odziv tujine na akcijo Zavoda je odličen in so bile že dosežene nove trgovinske zveze naših producentov s tujimi uvozniki. Da bi se čim bolje izkoristil naslovni material Zavoda in da se nudi tujim uvoznikom čim bolj uporaben ponudbeni material, poziva Zavod naše interesente, da mu pri sklicevanju na številke tujih povpraševanj, pošljejo tudi konkretne ponudbe, ki naj obsegajo te podatke: Točno označbo vrste blaga in embalažo po tržnih uzancah, razpoložljivo količino blaga, ceno, ki naj bo po možnosti kalkulirana ali ci! uvozno pristanišče ali franko naša mejna postaja, plačilne pogoje in rok dobave. Obenem naj pošljejo tudi vzorce, če to zahteva ponudbeni predmet. Zavod bo že na podlagi te ponudbe sporočil interesentu, če ima njegova ponudba upanje na uspeh in bo v tem primeru spravil ponudnika v direktno zvezo s tujim uvoznikom. Pripominjamo pa, da Zavod) ne prevzema nobenih jamstev za boniteto tujih tvrdk.
Les in lesni izdelki
234 — Tel-Aviv: lesni ostružki;
232 — Tel-Aviv: gradbeni les in zaboji;
233 — Leipzig: orehovina.
Kazni kmetijski proizvodi in zdravilne rastline
Dunaj: koruza in deželni pri-
234 delki;
235
236
237
238
239
Bruxelles: zdravilne rastline; Brno: konoplja;
Bruxelles: vino;
Tel-Aviv: živila;
Pariz: fižol;
240 — Ziirich: cvetača;
242 — Poljska: bučne peške;
243 — Hamburg: suhe češplje;
244 — Bilbao: žitarice, koruza, fižol, bob, sočivje;
245 — Basel: cvetača in zelen fižol.
Živina in perutnina
246 — Gera (Nemčija): suha gnjat;
247 — Rotterdam: Špeharji;
248 — Alexandrie: kože za industrijo čevljev, vrvarsko blago;
249 — Dunaj: kozji rogovi in vršiči rogov;
250 — London: svinjska čreva za izdelavo klobas;
251 — Curich: perutnina, salama, meso in klobase;
252 — Hamburg: perje, ščetine, živalska dlaka in kosti.
Rudarstvo
253 — Bruxelles: barit;
254 — Pariz: kromova ruda;
255 — Pariz: marmor-oniks;
256 — Hamburg: magnezit, sirov.
Razni industrijski izdelki
257 — Tel-Aviv: kmetijski in mlekarski stroji, kemični proizvodi;
258 — Tel-Aviv:	cement, zdravstveni, keramični predmeti, emajlirana posoda, kemični proizvodi in umetna gnojila.
Razno
259 — Barcelona: zastopniška firma išče zvezo z izvozniki in uvozniki iz Južne Srbije za zamenjavo blaga iz Španije;
260 — Varšava: morska trava;
261 — Curih: morske gobe:
262 — Tel-Aviv: sardine;
263 — Tel-Aviv: čiste kulture za proizvodnjo sira in jogurta.
Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 9. aprila ponudbe o dobavi 30 m kabla.
Dne 12. aprila bo pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo pisarniškega materijala; 14. aprila pa za dobavo 13.300 kg petroleja. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi.)
Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 12. aprila ponudbe o dobavi 1600 kg vijakov z maticami.
Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 12. ponudbe o dobavi 400 kg tračnikov; do 19. aprila pa o dobavi 4000 kg bencina.
Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah sprejema do 27. aprila ponudbe o dobavi instrumentov in orodja za meteorološko službo.
Dne 13. aprila bo pri Ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu pismena licitacija za dobavo 30.000 kg svinjske masti, 50.000 kg fižola, 48.000 kg riža,
40.000 kg testenin in 25.000 kg ječmena. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Pri Komandi mornarice v Zemunu bodo te ofertne licitacije: Dne 11. aprila za dobavo raznih barv, dne 12. aprila za dobavo 6000 m konopnene in lanene jadrenine, dne 14. aprila za dobavo 5000 parov visokih čevljev in 3000 parov brodskih čevljev, dne 16. aprila za dobavo 500 klobukov in 600 dežnih oblek, dne 17. aprila za dobavo 5000 kg usnja, dne 18. aprila za dobavo
10.000 m mornariškega sukna, 2000 m pol-volnenega blaga, 1000 m volnenega blaga in 500 odej, dne 19. aprila za dobavo 28 tisoč 600 m platna, dne 20. aprila za dobavo 54.000 m konopnega platna in 15.700 m lanenega platna, dne 21. aprila za dobavo 38 ton strojnega olja, 25 ton turbinskega olja, 8 ton cilinderskega olja, 34 ton motornega olja, 1320 ton plinskega olja, 130
ton motornega bencina, 30 ton lahkega bencina, 27 ton pisanega bombaža in 19 ton belega bombaža.
Dobava avtobusa. Komanda pomorskega zrak op lovstva v Divuljah sprejema do 12. aprila ponudbe za dobavo 20 do 30 sedežnega avtobusa. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Dne 11. aprila bo pri Komandi III. ar-mijske oblasti v Skoplju ustnima licitacija za dobavo 8500 kg petroleja. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Popravila majolikc na katedrali v Dja-kovu se oddajo potom pismene licitacije dne 12. aprila pri Dijecezanskem in kap-tolskem računarskem uredu v Djakovu. — (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
pomnožilo za 3 milijone in znaša danes 65 milijonov.
Rusko prestolnico nameravajo baje sovjeti prenesti iz Moskve v Sverdlovsk, bivši Jekaterinburg na Uralu. Prenos bi se izr vršil zato, ker je Moskva s svojimi 3 in pol milijoni prebivalcev, preobljudena.
Nemško časopisje propada, ker je postalo vsled izenačenja nad vse dolgočasno. Tako se zopet sporoča o prestanku velikega lista, »Deutsche Tageszeitung«, bivšega glasila poljedelske zveze z nad 100 tisoč naklade.
Pravosodni minister v večni revoluciji živeče Kube se je ustrelil, ker so mu odpovedali živci.
Razstavo vseh knjig, ki so jih hitlerjevci zažgali, so otvorili v Moskvi.
Švedske oblasti so sklenile, da se uniči Kreugerjev dnevnik, ker bi objava dnevnika zelo kompromitirala razne evropske diplomate. Ameriški listi so ponudili za dnevnik znatne vsote, toda švedska vlada ni hotela odnehati, ker bi objava škodovala tudi švedskim interesom.
Velike povodnji so bile v ameriški drža-
vi	Oklahomi. 25 ljudi je utonilo.
800 ribičev je utonilo vsled silne nevihte, ki je divjala v Singapurskem zalivu.
Pri avtomobilskih nesrečah je bilo lani v Angliji ubitih 6667, ranjenih pa 216.000 oseb.
Dr. Janko Brejc, nekdanji voditelj koroških Slovencev in pozneje predsednik pokrajinske vlade v Sloveniji, je umrl v Zagrebu v tamošnji kliniki. Bodi ohranjen delavnemu pokojniku časten spomin!
Pisatelja Bevka so italijanske oblasti izpustile iz konfinacije ter se je Bevk že
vrnil v Gorico.
Za dovršitev novega parlamenta, ki so
ga začeli graditi že pred vojno in čegar gradba je dosedaj veljala že toliko, da bi mogel biti ves iz marmorja in še enkrat večji, je najel gradbeni minister pri Drž. hip. banki posojilo v višini 45 milijonov dinarjev. Parlament mora biti čisto gotov do 1. aprila.
Union, hotelska in stavbinska d. d. v Ljubljani izkazuje v svoji bilanci 1*0 milijon brutto dohodka in 78.000 Din izgube.
Prebivalstvo Nemčije se je od 1. 1925.
Veletrgovina
A.ŠARABON
v Ljubljani
pripor*ta
špecerijblago
vet vrst žganja, moko ter deželne pridelke
—	kakor tudi raznovrstno
/ rudninsk^vodo
Lastna pražarna za kava in milni za dišave z elektrttnim obratom
Teleloa it 26-66 Caalkl M razpalago I
RIBIŠKO-LOVSKI VESTNIK
Zveza ribarskih društev v Dravski banovini je začela izdajati svoje lastno glasilo: Ribiško-lovski vestnik, ki se je s svojo prvo številko naravnost sijajno vpeljal. Zunanja oprema lista je izredno lepa, da je človek nove revije v resnici vesel. Naslovno stran je naslikal akad. slikar profesor Cotič in se z njo izkazal. Enako na višku pa je tudi vsebina lista, čegar urednik je dr. Janko Lokar. Iz bogate vsebine lista omenjamo: Dr. Lokar: Naš list — Dr. M. Krauss: Zakaj mora brati ribič ri-barski list — Dr. Ivan Robida: Pred polstoletjem ob Ljubljanici — Inž. Ivo Jelačin: Smernice umnega gospodarstva v postrvjih vodah — Dr. Leon Kocjan: Važnost poznavanja bolezni rib naših sladkih voda in nekaj praktičnih nasvetov — Lojze: Srčna stran ribarstva — Šulgaj: Lov z umetno muho ali s perjenico — Ribiška mreža — Društvene vesti — Iz lovske torbe — Za pouk in zabavo — List krasi tudi več lepih slik. — Vsebina prve številke je torej pestra in zanimiva, imena avtorjev pa jamčijo, da je tudi temeljita.
—	Člani ribarskih društev prejemajo list brezplačno, sicer pa znaša naročnina le Din 40-—. Naročila sprejema upravnik Janko Vičič, Ljubljana, Kolodvorska ul. 7. List toplo priporočamo.
•ajnVTOK-b;-w
*rrtm
»GLASNIK ZAVODA ZA POSPEŠEVANJE ZUNANJE TRGOVINE«
z dne 1. aprila objavlja med drugim te članke in dopise: Svetovna trgovina v lan-kern letu, Gospodarske razmere v posameznih državah, portugalsko-jugoslovamski trgovinski odnošaji, gospodarstvo Danske, Gospodarska delavnost Grčije v 1. 1933, perspektive za izvoz naše koruze v Francijo, _ Pregled tujih trgov: avstrijskega, italijanskega, švicarskega. — Trgovinsko politične vesti iz: Belgije, Češkoslovaške, Francije, Turčije. — Gospodarska vprašanja in dogodki: Ustanovitev Jugoslovansko-češkoslovaške gospodarske zbornice v Beogradu, ustanovitev jugoslovanskega odbora za pospeševanje gospodarskih stikov z Belgijo. — Aktivnost avstrijske trgovinske politike. — Nemška ohrani avtarkijo v
lesu.  Nove agrarno politične odredite v
Nemčiji. — Nemčija pričenja gojiti sojo, fižol in koruzo. — Žitna politika Poljske.
— Reforma ameriške trgovinske politike
— Organizacija mlečnega trga v Angliji —• Ustanovitev tvornice za suh led. Giba nje zunanje trgovine v februarju. — Zu nanja trgovina Albanije. — Prometne vesti, drobne vesti. — Cenile za zavarovanje valute. Povpraševanje po našem blagu v tujimi. — Glasnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine izhaja vsakih deset dni in velja za vse leto 200 Din. Naroča se pri
upravi lista, Beograd, Ratniički doni
Program ljubljanske radio postaje
Nedelja, dne 8. apnla: 8.15: Poročila. 8-30: Telovadba (Pustišek Ivko). 9.00: Versko predavanje (ravnatelj Jagodic). 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz Iranč. cerkve. 9.45: Plošče. 10.00: Zdravstvo: Asanacija vasi (dr. Petrič Karol). 10.30: Slovenske narodne s spremljevanjem Radijskega orkestra, pojejo: ga. Ramšak-Neratova, gdč. Mišičeva in g. Jože Gostič. 11.15: Slovansko glasbo izvaja Radijski orkester. 12.00: Čas, reproduc. koncert slovanskih narodnih pesmi in plesov. 16.00: 0 pridelovanju semena trav in detelj (ing. Sadar). 16.30: Prenos »Prosvetnega dne« kamniškega sokolskega prosvetnega okrožja iz Nairodne čitalnice v Kamniku. 20.00: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani. V odmoru: Cas dm poročila.
Ponedeljek, dne 9. aprila: 12.15: Reproducirani citraški koncert. 12.45: Poročila. 13.00: Cas, pevski jazz ansambli na ploščah. 18.00: Izobrazba gospodinjskih pomočnic (ga. Krof ta). — 18.30: Westfalija (Rudolf Kresal). 19.00: Reproduc. koncertni valčki. 19.30: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). 20.00:	Reproduc.	Dvorakove
kompozicije. 20.30: Prenos koncerta pevske župe »Mokranjac« iz Skoplja. 22.00: Cas, poročila, lahka glasba.
Torek, dne 10. aprila: 11.00: Šolska ura: O podmladku Jadranske straže (V. Pirnat). 12.15: Ruska instrumentalna glasba na ploščah. 12.45: Poročila. 13.00: Cas, reproducirani dueti slovanskih narodnih. 18.00: Otroški kotiček: nastop otrok (Delak). 18.30: Polke in koračnice v reproduc, glasbi. 19.00: Pomen sokolstva (Vrhovec Lojze). 19.30: 0 strelskih družinah (Hinko Lcčniškar). 20.00: Pevski zbor »Ljubljanski Zvon«. 20.45: Nekaj za ples, nekaj za špas, nekaj povesti, to bo za vas! (Revija šlagerjev, igric, kupletov, dogodbic itd.) 22.15: Cas, poročila. 22.30: Angleške plošče.
OBČNI ZBORI Kreditno društvo Hranilnice Dravsko banovine ima 59. redni občni zbor v četrtek, dne 12. aprila ob 15. v poslopju Hranilnice Dravske banovine v Ljubljani.
Slovenska gradbena in industrijska d. d. »Slograd« v Ljubljani ima XIII. redni občni zbor dne 17. aprila ob pol 16. v prostorih Prometnega, zavoda za premog v Ljubljani.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev ima 26. redni občni zbor dne 15. aprila v zadružni delavnici na Glincah.
			
ffigiensfec insfcilcgciie		‘Grgovd k industrijctl^	
kleparstvo, krovstvo, strelovodi		Trgovski!	
Jakob		lisi	
Ljubljana Talafon 33*93 Rimska cesta 2 Gregorčičeva ulica 5		sc priporoča ta tmmorivanjol	
Mllnsh^sita
^	.. .. '' svilena in volnena vseh
vrst. stalno sveža na zalogi, kakor tudi vse ostale m I 1 n s k o tahnline potrabiiina pri
Kolodvorska 35
Telefon štev. 27-25
BRCflR & Co~ Liubliana
Naročajte »Trgovski lisi"!
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajate lja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.