PRIMORS h^t DHEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Let0 IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST nedelja H. novembra 19fr8 Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovim Štev. 266 (1051) 0 sedanjih geslih Vidali j evih likvidatorjev . Pred kratkim je bila v Vidali-Mem tisku objavljena resolucija teko imenovanega Centralnega ^Ufeta «o politični orientaciji tedanji fazis. Po v poročilu o mednarodnem po-°2aJe in po poudarjanju potrebe Sledne borbe demokratičnih sil našem ozemlju proti imperta-im« — fjar pa bo ostalo le de-^Ooška jraza, če temu ne bo od-,0<>arjala dejanska politična ak-— razglablja resolucija o po-'J!Miu na našem ozemlju in o se-\'sn3fe nalogah partije in demo-I ratičn»ga gibanja. I / tem delu omenjene resolu-| tli* sledi vrsta postavljanj in "d, pod imenom «politični pre- okr, to '?t naje partije» in ki zelo vid- Pričajo o likvidatorski politi-1 kalijeve skupine, ki se siste- "tetično skriva za dernagoškim ideološke bOrbe proti .^teistom in nacionalistom Ba- tei skupine. •jeidimo sedaj k preučitvi teh Javljanj in teh gesel v. ome-"i resoluciji. k/® v začetku dejinira resolu-& Položaj na Tržaškem ozemlju hotnem) z besedami: «Svobod-I® tržaško ozemlje je predvsem ^rrženo vojaški okupaciji)). . ^crksiz. zem - leninizem nas uči, le vojska razredna državna ,9*nizacija, ki služi politiki dosega razreda. Zato ni indife-za katero vojsko gre v ^°čenem položaju. Ni le slučaj, kidali ne omenja nasprotne-a si značaja dveh vojaških v našem področju. ^koliko dalje sledi druga de- lc‘ia: «Svobodno tržaško ozem- le Praktično razdeljeno v dve *mni, ki dejansko odgovar-skupno pokrajini v Italiji , °nia pokrajini v Jugoslaviji, . Popolnoma različno socialno r,,a imperialistom, ker ta trdi-4 Odhaja od tistih, ki trdijo, teoIzstavljajo demokratične in imperialistične sile v coni A. H' j0’0 CTla**2t> 3® važna še druga trditev v tej defini- in sicer ona, ki pravi, da ^ ^cialha'struktura in uredilo ',asno se tu misli na politič-'W>1 50sP°^arsko ureditev) v popolnoma raz- r0 1 C* - leninistični teoriji o državi i dro nr\s%Cz?rr> m 1l vP. dv. teh V dve povsem različni ure-različni razredni vse- 'J e- ‘.eh ureditev. In če imamo le'0*1 bur tejti V A' kakor je jasno, na ob-to „. ytežoa2ijo in torej buržoaz- 'hneidltev’ v con" B ljudstvo SC buržaazijo z oblasti in tei)fe f«to na oblasti predstavnih e'auskeca razreda in nje-Oej, Zaveznikou. Sedin da;e Vidali tako megleno I , prr- 6u ureditve v coni B? Soh /rs*i zato, ker ne more različnega značaja ure- 'fsti Pa dveh conah. V drugi ' op. -ato, ker bi konkretncj-? ,0ne^litev značaja «ureditve« l:idat ^ Preveč jasno dokazala ‘S. značaj njegove po- Sr °‘ede llhke°a J2dajst cone B, značaj raz-ca te njegove po- ^aph .^a,co niore sicer Vidali , 0t{ svojo kampanjo laži 'teti, C"* B in njeni ljudski ob-'te 1'nPanja, ki je povsem slič-'Sfii.p0 °*ede metod kakor ob-njene praktične cilje "SnarodC*'' tukajšnja in coni B. *°Sijaa’^ednji točki ugotavlja re- 'h "Siho'.i ,0da zamolčuje, kako M ten: '•lir,- ■ ?« ,C. ^/o “ll'na lil n°če niti omeniti ne- i njeni' ljudski oblasti, ker bi bilo tem treba konkretno navesti naloge za demokratično gibanje v Trstu, za obrambo ljudske oblasti v coni B, in ne samo platonsko obrambo, pač pa konkretno. V naslednji točki resolucije, in sicer vedno kot definicija položaja 7ia Tržaškem ozemlju ta ugotavlja: eRazen tega je ostrina, ki jo je zavzela pretekla politična borba glede vprašanja državne pripadnosti — tudi Zaradi napak starega vodstva KP — privedla v obeh conah večje plasti posebno srednjega sloja, toda tudi delavce, pod vpliv reakcionarnih; sil.)) Ravno v tem, v tem splošnem ocenjevanju pretekle politične borbe našega italijansko-slovan-skega demokratičnega prebivalstva pod vodstvom delavskega razreda in njegove avantgardistične partije, KP in njenega vodstva, je jedro vprašanja; izhodna točka likvidatorske politike Vidali je v e skupine, ravno v zvezi s sedanjimi nalogami, ki so jih oni določili za demokratično gibanje. Tu je podlaga za apolitično o-rienfacijo KP v sedanji fazi» ali bolje Vidalijeve frakcionaške skupine. V prvi fazi je potrebno ugotoviti, da to ocenjevanje ni nikakor v zvezi z resolucijo Informbiro-ja. Kajti proti taki «ostrini« borbe za državno pripadnost je bila že prej, že leta 1945—46 skupina frakcionašev naše partije pod vodstvom Radicha, Vbaldinija in drugih. Tudi oni so obtoževali vodstvo KP krivde za to nostri-no» Judi oni so podpirali argument, da ta ostrina vodi v tabor reakcije osrednje sloje kakor tudi delavcem. In ni slučaj, da se je Vidali povezal s to skupino frakcionašev še pred resolucijo in da je resolucija Informbiroja dala možnost tej skupini, da se uveljavi proti partiji in njeni revolucionarni liniji. Besede etudi zaradi napak starega vodstva» ne morejo prikriti jasnega namena obdolžiti staro vodstvo za ostrino borbe-, hi X . vodile demokratične množice na* šega ozemlja in tukajšnji delavski razred za priključitev Trsta novi Jugoslaviji, kjer je bila oblast že takrat trdno v rokah delavskega razreda, zaveznika širokih delovnih množic mesta in dežele. Analizirajmo pravi pomen in (Nadaljevanje na 4. strani) Slovenska beseda na noriškem gradu Za oprostitev vsake krivde vseh tovarišev stavkovnega odbora lov. Ilhmar, Štoka, Laorent! in Soria na začasni svehoiil /e izjavil dentokristjanski zastopnik v goHškem občinskem svetu dr. Baresi, potem ko je zastopnik Demokratične fronte Slovencev tov. Paglavec govoril v slovenščini, a šovinistična tolpa žvižgala In rjovela - Zastopnik Komunistične partije Italije pa je svetoval slovenskim zastopnikom, naj se odpovedo uporabi slovenščine v občinskem svetu, ker da razumejo italijanščino zaradi tridesetletne pripadnosti k Italiji • in Kemperle se je tega ,,principats drža! Sinoči ob 17. uri je bilo v dvorani «STATI PROVINCIALI» na goričkem gradu prvo zasedanje novega občinskega sveta. Zborovanje je vodil svetnik dr. Baresi, ki je imel kratek otvoritveni govor, v katerem je omenil, da se po 24 letih danes prvič zbira na tem zgodovinskem mestu demokratično izvoljen občinski svet. Takoj zatem pa je pristavil: ((Zgodovina, umetnost, gospodarstvo in zemljepisni položaj vežejo nerazdružljivo to zemljo k naši domovini«. Na to demagoško frazo so odgovorili z galerije s klici »Živela Italija« in ploskanjem. Pri tej priliki naj omenimo, da se je zbralo v ozadju-dvorane in na galeriji kakih 200 kričačev, ki so se stalno vmešavali v zborovanje in motili njegov miren potek. Dr. Baresi je nadaljeval, da še je občinski svet zbral danes za to, da bi izvolili novega župana in ožji občinski odbor. Takoj za njim je prosil za besedo svetnik MSI dr. Dclpin, ki je omenil, da krožijo v tisku in po mestu govorice, da namerava neka skupina slovenskih svetnikov po. zdraviti občinski svet v svojem je- ziku. «Osebno nimam nič proti temu,« je izjavil dr. Delpin. ((Vendar moram ugotoviti, da če se za tem pozdravom skriva iredentistična manifestacija, ki je naperjena proti italijanstvu našega mesta, jo moramo smatrati kot izzivanje. Zato smatram, da bi se to moglo urediti na drugačen način«. Po izvolitvi treh skrutinatorjev je prišla na dnevni red prva točka seje, to je, overovljenje novih svetnikov. Temu so sledile volitve novega župana. Volitve so bile po-listkih in tajne. Od 40 prisotnih svetnikov je izvolilo 25 demokristjana Bernard isa Ferruccia. Sedem svetnikov se je vzdržalo glasovanja, osem pa jih je oddalo prazne glasovnice. Govor tov. Paglavca Za Devetagom je ob IS.10 prosil za besedo zastopnik DFS tovariš PAGLAVEC. Svoj govor je začel v slovenščini in šovinisti in esuli, ki so bili zbrani na dnu dvorane in na galeriji, so takoj začeli vpiti, žvižgati in psovati slovenske zastopnike. Predsednik Baresi je dajal z zvoncem znak za mir in za- grozil, da bo ukazal izprazniti dvorano, ako se bo občinstvo vmešavalo v debato. Kljub žvižganju in besnenju šovinistične tolpe je tov. Paglavec nadaljeval s svojim govorom in dejal: {(Gradovi so bili strah našega ljudstva. Danes, ko so nam naši volivci odprli vrata v to zgodovinsko poslopje, iz katerega je našemu ljudstvu doslej prihajala le sužnost in ker se je Italija vsaj formalno spremenila v demokratično državo, pričakujemo, da boste vi, gg. svetniki, razumeli naše težnje in naše potrebe ter- ne boste še nadalje zanemarjali naše okolice. Mi imamo pozitiven program in hočemo, da bo naše delovanje v tem zboru konstruktivno... (zaradi hrušča in trušča na galeriji, kjer so žvižgali in kričali zalivke, je svetnik Paglavec, ki je že prej moral povzdigniti svoj glas, zaključil): Pozdravljam novega župana tudi v imenu DFS in pričakujemo od njega prravičnega postopanja z vse. mi someščani»■ Skoro vse govornikove besede so vtonile v rjovenju besnečih šovinistov in jih ni bilo mogoče razu- Nadaljuje se II. kongres KPS DELOVNI POLET DELAVCEV ELOI omogoči! izvedbo letošnjih obveznosti petletke Ha kongresu je politično poročilo podal Miha Marinko - Poziv CK Enotnih sindikatov Jugoslavije vsem sindikalnim organizacijam meti. Stalno so padali medklici o fojbah, o ščavih, o deportirancih (fašistih) in nešteto najbolj ogabnih psovk. Predsednik je ponovno zagrozil, da bo ukazal izprazniti dvorano, toda ostalo je le pri besedah. Nato je Baresi odgovoril tov. Paglavcu in ironično pripomnil, da ni mogel ničesar razumeti, čeprav je zelo pazno poslušal. Dejal je, da dejstva, da je govoril v svojem jeziku, pokaže premajhno politično taktnost govornika. V tej deželi so se že kazali znaki političnega po-mirjenja, ki pa je ta govor zmotil, posebno še, Ker skoro vsi prisotni slovenščine ne razumejo. eVaše dejanje je bilo malo vljudno in prav nič na mestu, ker ni naloga občinskega svetai, čuvati pravice manjšine, ampak je to stvar parlamenta. Vendar pripominjam, da je italijanski narod znal vedno živeti skupaj z drugimi, zna pa tudi ener. gično reagirati, kadar sodelovanje ni več lojalnon. Dalje je Baresi še omenil, da se nahajamo v težkih trenutkih in da bo govor slovenskega zastopnika razburil duhove. K Baresijevemu govoru naj pripomnimo, da to «sodelovanje» najbolje poznajo gen-iški Slovenci, katere so nad 25 let rimski oblastniki zatirali in jim kratili najosnovnejše človečanske pravice. Tudi ne razumemo, zakaj naj bi dejstvo, da ijovori v občinskem svetu od Slovencev izvoljeni občinski svetnik v svojem jeziku, razburjalo tiste ljudi, ki ni so zaslepljeni cd najbolj grobega šovinizma. ico li. zeseaenj v n pr BEOGRAD, 13. — Izvršilni odbor Ljudske fronte Jugoslavije je izdal proglas na vse svoje organizacije, da proslave petletnico II. zasedanja AVNOJ-a, ki se je vršilo v Jajcu in na katerem so bili sprejeti zgodovinski sklepi o novi ureditvi Jugoslavije. LJUBLJANA, 13. (Tanjug) -- Na današnjem zasedanju II. kongresa Komunistične partije Slovenije je Miha Marinko podal politično poročilo CK KPS, o katerem bomo še poročali. Y diskusijo so posegli številni delegati. Ivan Regent je go-voril o razvoju partije po prvi svetovni vojni in nato omenil neutemeljeno kampanjo, ki jo sedaj vodijo proti KPJ nekateri voditelji komunističnih partij. General Peter Stante je govoril o osvobodilni borbi na Štajerskem, Vlado Kozak pa je govoril o delovanju tiska in o propagandistični službi. Današnje diskusije se je udeležil tudi predsednik gospodarskega sveta Boris Kidrič. Vsi beograjski listi objavljajo danes poziv CK Zveze enotnih sindikatov Jugoslavije vsem sindikalnim organizacijam, naj izpolnijo proizvodni načrt za drugo leto petletke. Poziv poudarja, da se je v borbi za izvršitev teh nalog in posebno 1 Končno poziva centralni komi med tekmovanjem na čast V. kon gresa KPJ ter I. kongresa Zveze ES Jugoslavije ter kongresa koma nističnih partij zveznih republik pokazal delovni polet delavcev, ki je omogočil izvedbo prevzetih obveznosti. Številna podjetja so izvršila letni načrt mnogo pred določenim rokom. Med temi so na pr. kovinarsko podjetje «Rdeča zvezda«, sekcija za elektrolitično jeklo in za lito železo v jeseniških livar-nali. sekcije livarn v Varešu in Zenici, rudniki boksita v Istri, rudniki pirita v Majdanpeku, reške papirnice, manufakture «Vartex», tovarna volnenih tkanin «Paračin» in številna drug* podjetja, ki so že začela s proizvodnjo za leto 1949. Centralni komitet ES Jugoslavije izreka pohvalo vsem tem delavskim kolektivom, zaposlenim v omenjenih podjetjih, in vsem, ki se borijo za izvedbo načrta do 29. novembra, obletnice proglasitve republike. GOVOR VIŠINSKEGA PRED POLITIČNO KOMISIJO OZN tet vse delavske kolektive pri pod-jetjih, ki so zaostala z izvajanjem načrta, naj izvedejo in prekoračijo naloge, ki so predvidene v drug-m letu petletke ki je odločilne važnosti pri izvedbi petletke. Glasovalni stroj je pozabil na Slovence Takoj za tem se je oglasil k besedi zastopnik Slovenske ((demokratične« zveze Kemperle. Svoj govor je začel z besedami: ((Gospodje svetovalci«. Ker pa je tudi njegove be- MfazaMmiGim v Ereizmnji v fikj BEOuRAD, 12. — Vlada FLRJ je odredila ustanovitev zvezne komisi-za določanje norm v proizvodnji. Minister za delo Ljubo Arsov je bil imenovan za predsednika te komisije. Komisija za določanje norm v proizvodnji bo imela nalogo voditi delo za revizijo in uvedbo enotnih norm v proizvodnji za vse vrste dela. kjer je možna določitev norm. Kot pomožne organizme te zvezne komisije bodo v ministrstvih za gospodarstvo federalnih republik ustanovili odgovarjajoče komisije. NEMŠKIM NAPADALCEM IZROČAJO Caldaris sestai/l|a novo fašistična vlado vofaslci araenal v Porurju Glede Benina je bil dosežen sporazum, toda ZDA in Velika Britanija ga niso sprejele - Sprejem sovjetskega osnutka o prepovedi atomskega orožja bi bil zgodovinske važnosti -Jugoslovanski in poljski delegat podprla sovjetsko resolucijo PARIZ, 13. — Danes je na seji I nega sveta v navzočnosti predstav, politične komisije OZN Višinski | nika Kolumbije. Toda ZDA in Ve-imel govor, v katerem je med dru- lika Britanija niso hotele dati pri. * Erot”“na reakcija že leta vo- sedanjo ofenzivo reakci- !'nperinlizma proti delav->Caž;cdu in italijansko-slo-»hi A demokratičnim silam v uai C te-enc 20 10 °fenz^° *n itn,. tečinfcg likvidatorsko dc- e0a demokratičnega g i- ga je začel on, Vidali, ;id«0i<4pomo4"itopod ()retve~ borbe v zvezi z re- °rmbiroja. Razen te- ^h»,l^5iva domače in med-“akčije proti coni B in gim dejal: Danes za hrbtom vaše prijateljice in vaše zaveznice Francije, s katero ste v Londonu prekršili dogovo. re o Nemčiji, “kršite dogovor o Porurju in to izročate nemškim napadalcem, hitlerjevskim slamnatim možem. Sedaj je Francija kaznovana, ker je sodelovala pri kršitvi dogovorov o Nemčiji. Nato je Višinski poudaril vznemirjenje skoraj vsega francoskega tiska in dejal: «Kje ste bili takrat, vi gospodje, ki danes tako na glas kričite, ko so v preteklem marcu v Londonu trije kršili štiristranske dogovore o Nemčiji in Berlinu. Nato je govoril o vprašanju mirovne pogodbe z Nemčijo in ponovno opomnil na predloge Molotova leta 1947, ki je izjavil, da je treba na podlagi potsdamskih dogovorov dati Nemčiji osrednjo enotno in demokratično vlado. Vaš odgovor pa je bil ustvaritev zahodne Nemčije kot protiu.ež Sovjetski zvezi. Ponovno poudarjam, 'da je bil kot zaključek vazgovoiov med Sovjetsko delegacijo in Bra-mullio. .ki je postopal s hvalov.ed no energijo v imenu šestin nestalnih članov Varnostnega sveto, dosežen sporazum o predlogu šestih. Včerajšnji napori Mac Neda, da bi zanikal to dejstvo, so brez podlage. Dejstva ostanejo'dejstva. Sovjetska delegacija je takrat predlož i;, dve spremembi k predlogu šestih in ti so ju sprejeli. To mi le povedal Bramullis dan pred sejo Vnrnost- stanka, da bi sc sklepi glede bloka in valute uveljavili 20. novembra. Višinski je nato govoril o belgijskem osnutku za omejitev oborožitve in je pri tem pripomnil, da je sovjetska delegacija predvsem za to, da se prepove atomsko orožje. V odgovor na včerajšnje izjave ameriškega delegata, ki je izrazil »vznemirjenje nekaterih držav pred morebitnimi komunističnimi revolucijami. organiziranimi po Sovjetski zvezi«, je Višinski pripomnil: Ponavljam to, kar je gene-ralis;m Stalin izjavil leta 1936: izvažanje revolucije je prava neumnost. Ugotovil je dalje neuspeh Varnostnega sveta pri reševanju tako imenovanega berlinskega vprašanja ter nato prečital seznam ukazov po letu 1945 o sovjetski demobilizaciji. Višinski je končno glede sovjetskega osnutka zaključil: «Ce se bosta odločili, da ga sprejmete, če boste napravili ta prvi korak, boste postavili temelje veliki zgodovinski odločitvi in človeštvo bo hvaležno. Na popoldanski seji je govoril ukrajinski delegat Manuilski, ki je podprl sovjetsko resolucijo in nato poudaril, da je bil včerajšnji govor britanskega delegata Mae Neila blatni potok besed. Nato je Manuilski govoril o glavnih vprašanjih, ki se morajo rešiti, da bo lahko prišlo do izmenjave diplomatov med Veliko Britanijo in Ukrajino. Ti pogoji so udeležba Ukrajine pri nemških reparacijah in razpustitev ukrajinske bele garde na britanskem ozemlju. Za Manuilskim sta govorila avstralski in belgijski delegat, za njima pa se je jugoslovanski delegat Obrad Cicmil pridružil besedam poljske in sovjetske delegacije glede obnovitve zahodne Nemčije. Ce se nemška vojna industrija obnovi, je izjavil Cicmil, ne bo težko vzpostaviti nemški vojni stroj, če ameriški kapital sodeluje pri tej obnovi. Se laže bo spremeniti Bi-cono s pomočjo istih sil in okupacijskih sil v nevarno vojaško oporišče v Evropi v škodo miru v Evropi in vsem svetu. Po kratkih izjavah francoskega delegata se je beloruski delegat izjavil za sovjetski predlog. Začeli so nato razpravljati o posameznih členih sovjetske resolucije, ki jo je seveda ameriška celina v celoti odbila • Bramuglia nadaljuje svoje razgovore glede Berlina. Nocoj je sprejel predstavnike šestih nestalnih Članov Varnostnega sveta. V zadnjih 48 urah pa je imel razgovore z Višinskim in s predstavniki treh zahodnih držav. * Glavni tajnik OZN Trygwe Lic in predsednik skupščine Evatt sta, sklicujoč se na resolucijo, ki jo je skupščina soglasno odobrila, povabila Queillea, Stalina, Attleeja in Trumana, naj začnejo takojšnje razgovore glede Berlina, ATENE. 13. — Radio ((Svobodna Grčija« poroča, da so edinice demokratične vojske 10. t. m. po srditih bojih zavzele močno utrjeno mo-narhofašistično središče Bukovik. Vse orožje je bilo zaplenjeno. Naslednjega dne so monarhofašisti izvedli močan napad, da bi zopet zavzeli zgubljene položaje. Pred napadem so izstrelili 15.000 granat na Bukovik. Borci demokratične vojske pa so odbili vse napade in prizadejali sovražniku velike izgube. V Lamiji so monarhofašisti danes usmrtili 7 demokratov, ki jih je vojaško sodišče obsodilo na smrt, ker so pomagali partizanom. Danes se je Caldaris vrnil iz Pariza v Atene in kralj mu je poveril nalogo za sestavo nove vlade V Solunu je policija aretirala 38 demokratov, ki jih bodo sodili pred vojaškim sodiščem pod obtožbo, da so pomagali partizanom. je ne mn m so meje miru Včeraj zjutraj je zavezniško sodišče za določevanje narokov zopet imelo pred seboj štiri člane stavkovnega odbora za časa velike 12-dnevne stavke. Po uvodnih formalnostih je bila tovarišem Steki, Laurentiju, Ukmarju in Sorti podeljena začasna svoboda pod pogojem, da se v3? štirje dnevno zglašajo na CID-u. Medtem pa tržaško demokratično ljudstvo nenehno pošilja resolucije na okupacijsko vojaško upravo, v katerih zahteva, da se ysi člani stavkovnega odbora slavne dvanajstdnevne stavke v odgovor na neofašistični teror oprostijo vsake krivde, ker so se borili za pravično Stvar. Prejeli smo prepise resolucij prebivalstva Stramar-Oreh z 28 podpisi, prebivalstva vasi Prosek s 115 podpisi. Dalje resolucijo antifaši- stičnih žena III. okraja in pristašev OF iz centra mesta. Prosečani pravijo v svoji resoluciji med drugim: Angloarr.eriški vojaški upravi, Trst Podpisani prebivalci vasi Prosek protestirajo proti procesu, ki se vrši proti stavkovnemu odboru iz leta 1946. Dvanajstdnevna stavka je bila obramba demokratičnih množic za osnovne pravice. Mi nismo mogli dopustiti, da ti fašistične bande, spodbujene od imperializma, uničevale naše sedeže po mestu. Obsodba predstavnikov demokratičnih množic bi pomenila spodbujanje fašističnih hord in bi budila v njih čustva po uničevanju. Zato prebivalstvo Proseka izraža svojo solidarnost s stavkovnim odborom in zahteva oprostitev Y3eh članov*. Vidalijeva škvadra eapadla našega odgovornega urednika sede sprejel krik in vik pobesM-lih kričačev in se jih je ta <:bore?» BERLIN, 13. — Na seji funkcionarjev socialkomunistične stranke ki je bila v petek v sovjetskem sektorju Berlina, je novi predsednik Hans Jendretzki izjavil, da zahtevajo kot logično posledico zopetne izvolitve Trumana takojšnji odpoklic generala Claya. Poudaril je nato, da Berlin ni pod nobeno blokado. Glede nemških vzhodnih mej je izjavil, da so meje na Odri in Nisi meje miru, in pripomnil, do tisti, ki jih hočejo Odpraviti, hočejo vojno. MOSKVA. 13. — V Kufi v Sibiriji sc vrši prvi kongres visokih dostojanstvenikov muslimanske cerkve, ki so prišli iz vseh delov SZ. Kongresu predseduje šejk Al Islam iz Trfmsjcavkazi-jv. ga slovenske pravice ustrašil in nadaljeval svoj govor v italijanščini. Ob zaključku je pristavil, da je danes izrekel le dve besedi v slovenščini, vendar pa, da se ne odpove svojemu jeziku — (morda tudi to v italijanščini). Sledile so volitve občinskih odbornikov, pri katerih je dobil največ glasov (30) svetnik Devetag in tako postal podžupan. Poleg njega so bili izvoljeni v odbor še svetniki gg. Ledi, Stecchina, Bcttiol, Rolesi in Poterzio. Za odborniške namestnike sta bila izvoljena Di-gianantonio Mario in dr. Grusovin. Glasovalni stroj je deloval brezhibno in so bili izvoljeni tisti, ki so bili pogodu demokristjanom. Naravno, da Slovencev niso vzeli v obzir za kakšno naborniško mesto, pa čeprav je DFS po številu glasov na tretjem mestu, in so dobile celo stranke na četrtem, pe-,*em in šehem mestu po enega odbornika. Naj pove dr. Baresi, ki je toliko govoril o lojalnosti in pravičnosti, če je to njihov praktični primer zanje in če tako oni razumejo sodelovanje s Slovenci. Odnos KP! do slovenskega jezika Pred zaključkom te prve seje je prosil za besedo še Pustetto Mar-co, zastopnik KPI. Omenil je, da se je v zadnjih 24 letih mnogo govorilo o demokraciji, manj pa delalo in da so pozabili omeniti borbo v letih zatiranja ter velike žrtve, ki so jih doprinesli Matteotti, Ros-setti, Gramsci in oni, ki so se dvignili 8. septembra 1943. Tudi njegov govor so začeli z galerije spremljati z vpitjem o fojbah. deportirancih, o SIAU itd. Vendar pa je 'govornik nadaljeval in omenil med drugim tudi, da bodo komunisti sicer podpirali pravice Slovencev do njihovega jezika, vendar pa bi bilo dobro, če bi se Slovenci odrekli svojemu jeziku v občinskem svetu. Hrum in trušč v dvorani je naraščal. Predsednik: «Mir, ker bom sicer ukazal izprazniti dvorano!« Svetnik Pavlin: «Cas bi bil, da bi to res storil.« Svetnik Pustetto je nadaljeval: »Slovenska zahteva, da bi govorili v svojem jeziku, bi se mi zdela razumljiva, če bi bili oni pod Italijo dve ali tri leta. Toda oni so z nami 30 let in dovolj razumejo italijanščino. Zato jim svetujem, naj se odpovedo uporabi slovenščine v občinskem svetu. Pravice narodne manjšine so itak zakonsko zaščitene.« Ob zaključku je še platonsko obžaloval, da Slovenci niso dobili svojega občinskega odbornika. Po tem govoru je bila prva seja novega občinskega sveta ob 20 zaključena. Omenimo naj še, da je bilo v gradu in okrog njega vse polno policije' in orožnikov. Vendar to ni motilo šovinistov, da ne bi na dvorišču počakali slovenske zastopnike in jih obsipali s psovkami, ko so vračati mimo njih v mesto.« Sinoči med 19. in 20 uro, medtem ko se je vršil v četrtem nadstropju zgradbe Tržaškega tiskarskega zavoda v ul. Montecchi sestanek članov krožka «Rinaldi», so prišli ne. kateri Vidalijevi pristaši, med katerimi so bili nekateri, ki so imeli očitno pretepaške namene, v naše uredništvo, kjer so hoteli dejansko napasti našega odgovornega urednika. Pri tem seveda ni manjkalo izrazov, ki so se jih naučili iz Vi-dalijevega glasila, in nekdo je raztrgal en izvod'našega lista (kakor so pred dvema letoma n. pr. v Gorici delali z našim dnevnikom in slovenskimi knjigami fašisti), nekdo je uredniku strgal ovratnico, nekdo pa z gnevom razmetal po tleh nekaj izvodov ((Slovenskega poročevalca« in ((Ljudske pravice«, nekdo mu je hotel vreči steklen pepelnik v glavo itd. Ko je proti 20. uri odgovorni urednik šel iz poslopja, ga je pred vrati čakala nalašč za to postavljena Vidalijeva pretepaška škvadra, ga podrla na tla in pretepla. Intervenirala je policija, ki je odgovornega urednika aretirala, z njim vred pa še eno izmed pred poslopjem nahajajočih se oseb. Po dveurnem zasliševanju na policijski postaji v ul. Istria je bil urednik odpuščen, druga aretirana oseba pa je bila pridržana. Fretepaška teroristična metoda dokazovanja vidalijevcev, da je njihova politična linija pravilna, t vsekakor ni nova. Novo je le to, da so ponovno dokazali, da drugih dokazov razen pretepanja sploh nimajo, da se ob tem primeru niti ne spuščamo v razglabljanje o spoštovanju svobodnega izvrševanja novinarske dolžnosti itd., ki najbrž velja tudi ra novinarje edinega slovenskega dnevnika na Tržaškem ozemlju, svobode, za katero je bila potrebna strašna vojna s fašističnimi in nacističnimi razbojniki, dokler je bila dosežena, da o doprinosu 42.000 žrtev, Ui jih je dala samo Julijska krajina, ne govorimo. Mogoče bo «11 Lavoratore« jutri trdil, da niegov članek o zadevi s kulturnim krožkom «Rinaldi;> nima nobene vreze z zgoraj opisanim najnovejšim terorističnim dejanjem. Toda. kdor je članek prečital, in kdor bere »Primorski dnevnik«, ki se v zadevo krožka oRinaldi« sploh ni spuščal, bo moral ugotoviti, da vidalijevsko pretepaško teroriziranje ni nič drugega kot po- vratek fašističnih metod, v katerih izživljajo nekateri svoj dolgo zatajevani nacionalšovinizem, kar nam — mimogrede bodi omenjeno potrjuje tudi prisotnost pri sinočnjem vdoru v naše uredništvo, tistega Vidalijevega šovinista, ki je pred nekaj tedni našemu odgovornemu uredniku kričal: eCrepa ti e tutta la tua razzah. In edino pod tem geslom je sinočnji teroristični napad razumljiv, ZATO MENIMO, DA JE VREDEN OBSODBE VSEGA DEMOKRA-TICNEGA LJUDSTVA TRSTA. Itoua cangRRjahova armada uničena NANKING, 13. — Radio kitajske demokratične vojske poroča, da je bila 63. nacionalistična armada uničena pri Jaovanu. Tudi neki vojaški predstavni’- nankinške vlade je priznal, da je ta armada, «ki j« obkoljena, utrpela velike izgube«. Ameriški reakcionarni krogi so sila razburjeni zaradi izjav kitajskega poslanika Wellington Koo, ki je sinoči izjavil, da bo vsa Azija padla pod oblast komunistov, če ne bo Cangkajšek nujno prejel večje vojaške pomoči od ZDA. Ta zaskrbljenost se kaže tudi v dejstvu, da je republikanski senator Styles Bridges zahteval od Trumana, naj skliče izredno zasedanje kongresa, da se preuči možnost večje pomoči Cangkajšku. V kitajskih krogih v Hong-Kon-gu govorijo, da so v teku pogajanja med predstavniki komunistov in onih skupin, ki so proti Cangkajšku, in da je možno, da bo general Mao Ce Tung sestavil koalicijsko vlado. V novi vladi bi imel važno ministrstvo tudi komunistični general Cu En Laj .V vladi bi bili predstavniki vseh skupin, ki so proti Cangkajšku. Neki vplivni član demokratične zveze je s tem izjavil: «Ker se komunisti borijo in vodijo sedanjo osvobodilno borbo ter bodo jutri predstavljali jedro nove vlade, je naravno, da dobijo važna ministrstva. Seveda pa so kuommtangovi krogi skeptični glede uspeha teh pogajanj. Uspsli protestne stanite Včeraj je liil Pariz brez časopisov - Policija izzvala incidente Ravnatelj lista ,, Le Soir “ kaznovan z 12.001) fc globe PAR.1Z, 13. — Zaradi splošne stavke, ki jo je proglasila francoska splošna zveza dela y protest raznih nasilij policije pri manifestacijah, ki so jih priredila za 11. november razna združenja bivših bojevnikov, ni danes izšel noben pa riški jutranji dnevni danski časopisi niso stavke v Parizu tudi prevozna sredstva niso vozila in tudi drugo delo razen v bolnicah in v tistih tovarnah, kjer se ob sobotah sploh ne dela, je stalo. Med stavko je prišlo do ponovnih incidentov s policijo, ki je z znanim nasiljem hotela ovirati stavkovno svobodo. Pri neredih je bilo nekaj ljudi ranjenih. Potem ko so list «Ce Soire« predvčerajšnjim zaplenili, so pa danes njegovega ravnatelja Louisa Arago-na kaznovali z globo 12 tisoč frankov. Članek, ki je vseboval baje netočno vest, je bil objavljen 1. decembra 1947, torej pred letom. Cez nekaj dni se prične zasedanje parlamenta. Stranke vladne skupine se pripravljajo na važne sestanke, na katerih bodo razpravljale o zaključkih, ki jih nameravajo izvajati za svojo nadaljnjo politiko glede na volivne izide prejšnjo nedeljo. V svetu republike je še 51 praznih mest, ki bodo pripadla predstavnikom kolonij. Ker so se degollisti s svojimi 125 sedeži 269 dosedanjih močno približali absolutni večini, so volitve za ostalih 51 sedežev zelo važne. Od teh volitev je odvisna tudi izvolitev je litev je odvisna izvolitev predsednika svet repubiikeš Brat generala De Gaulla, pariški župan Pierre De Gaulle, se bo odločil v ponedeljek, ali bo kandidiral za predsednika sveta republike ali ne. Socialistična stranka in ljudski republikanci bodo sklicali svoje glavne odbore na zasedanje, kjer bodo odločili o svojem nadaljnjem postopanju. V obeh stranicah je namreč skupina, ki zahteva odpoklic predstavnikov teh dveh strank iz vlade. Danes -je •prižlo do -incidentov tu-' di v Semainu pri Douai, kjer je policija napadla skupino manifestan-tov. ki jih je vodil komunistični poslanec Ramette. Ta je bil tudi ranjen. izšel noDen pa- 1 Slavka v pristaniščih ZDA ovira Marshallov pian NEW YORK, 13. — Danes je stopilo v stavko 45 tisoč pristaniških razkladalcev v atlantskih pristaniščih ZDA. Pacifiška pristanišča pa zaradi stavke že dva meseca ne delajo. Tudi železničarji so sklenili, da ne bodo odpremljali vlakov proti atlantskim pristaniščem. Stavkajoči v atlantskih pristaniščih ne bodo nakladali blaga za Marshallov plan, kar odgovorne kroge precej razburja, zlasti če bo stavka kaj dlje časa trajala. Nov šel slavnega štaba v SZ MOSKVA, 13. — Radio Moskva sporoča, da je ministrski svet 12 novembra povišal v generale polkovnike Sergeja Ktemenka, Vladimirja Kurasova, Vasilija Cuhova in Malandina. Razen tega je ministrski svet imenoval Ktemenka za šefa glavnega štaba in namestnika ministra za oborožene sile. Krivda Hiro Hita dokazana kar pa Mac Arfhura ne moti TOKIO, 13. — V sodbi sodišča, ki je sodilo japonske vojne zločince se 70krat imenuje ime cesarja Hiro Hita in to v takih okoliščinah, da je nedvomno potrjena njegova odgovornost za japonsko napadalno vojno od napada na Mandžurijo do konca vojne v Pacifiku. V ameriških krogih blizu glavnega štaba pa krožijo vesti, da je general Mac Arthur nedavno prosil, naj ne od« stopi, kar pa Hiro Hito itak ni ns^ meravsl. PRIMORSKI DNEVNIK -L--------------------- L Izjava ravnatelja Javnih skladišč - 2. Določbe mirovne pogodbe * 3. Pojm svobodne cone - 4. Razlogi, ki govore proti - 5. Odprava kontrole nad tranzitom ICitali smo le dni izjavo glavnega ravnatelja Javnih skladišč g. dr. R. Bernardija v zvezi z vprašanjem, ali bi kazalo postaviti svobodne cone v tržaškem pristanišču. Kakor čujemo ,so vsi prizadeti, tudi zastopniki tujih krogov, slabo sprejeli nadvse kočljivo obliko vprašanj, ki jih je postavila neka lokalna agencija v tej zvezi. Vendar je umel g. dr. Bernardi zelo taktno odgovoriti in je kot odličen strokovnjak v pristaniških vprašanjih prešel takoj na tehnično plat vprašanja, ki jo je izčrpno obraz-lotil. N.i znano, na kaj se opira navedba agencije, da se govori v avstrijskih, češkoslovaških in — ro-munskih (!) trgovskih krogih o tem, ali bi kazalo dobiti tako imenovane »svobodne cone» v tržaški luki. Zadnje čase je sicer krožilo mnogo vesti o takih conah v raznih evropskih pristaniščih, kaj določnega pa vsaj glede Trsta, ni bilo zapisanega. Treba jf namreč vedeti, da je boi tržaško zaledje dobro poučeno o naših prilikah in možnostih. Verjetno že tudi zaradi tega ni mislilo na gornji predlog, ker ve, da govori o ureditvi tržaškega pristanišča mirovna pogodba z Italijo, ki Vsebuje v prilogi Vil statut za svobodno tržaško pristanišče. Z avstrijske strani je to vprašanje ob delala Svoječasna študija g. dr. Petra Rei-Kinghausa, podpredsednika avstrij-jiko-tržaške trgovinske zbornice. Na splošno treba reči, da se stališča Zalednih držav glede internacionalizacije pristanišča krijejo. 2—~~ Določbe glede svobodnega pristanišča Trsta, vsebovane v prilogi Vil mirovne pogodbe z Ita- lijo, vsebujejo sledeče glavne toč ke; čl. 1., prvi odstavek poudarja pomen Jugoslavije, Italije in srednjeevropskih držav za tržaško pristanišče. Clen 3., prvi odstavek izrecno omejuje cono ((tržaške proste luke« na površino «proste luke» iz leta 1939; drugi odstavek vsebuje prepoved ustvarjati znotraj proste luke posebne cone pod izključno jurisdikcijo tujih držav; v tretjem odstavku pa je rečeno, da st jugoslovanski in italijanski plovbi po Jadranu lahko dodeli del obale (pomol) znotraj proste luke t> izključno uporabo. Važna je določba čl. 4, da se uporabljajo zakoni in naredbe, ki so v veljavi na ozemlju STO, tudi v prosti luki glede oseb in blaga. Tako mirovna pogodba. Ker njenih določb ni mogoče prejudicirati, bo pač težko sploh govoriti o »svo-bodnih conah« v okviru tržaške proste luken. Na kaj takega tedaj nihče ni mogel misliti. Vendar pa so najbrže le bili razlogi, ki so sprožili to vprašanje. 3 Pojav svobodnih con v pristaniščih je splošen v moderni dobi. 'Skoraj povsod so namreč odpra Vili prvotna svobodna pristaniška mesta (porti franchi), ki so bila navadno s področjem vse občine izvzeta iz državnega carinskega ozemlja. Tak sistem je ukinila Avstrija v Trstu leta 1891 in hkrati Ustanovila ((prosto luko« (punto franco), ki jo imamo še danes. Smisel take cone je v tem, da se vrši b njej trgovski promet, zlasti re-eksport in tranzit, popolnoma svobodno, brez kakršnega koli vmešavanja državnih organov, ki bi z izvajanjem valutnih ali carinskih predpisov ovirali prostost trgovskega poslovanja. Zlasti je to važno, ker je promet v taki coni mednaroden, tako po blagu, kakor po kupcih in prodajalcih■ Ti pa hočejo biti čim manj moteni in nadzorovani, zlasti še, ako so trgovci — tujci, bodisi, da so zasebniki ali države. Zato se je pojm svobodnih con zelo udomačil in razvil v najrazličnejših oblikah. Ponekod je država nakazala v .svojem pristanišču drugi državi določen, navadno obširen prostor s pomoli, skladišči, železniškimi napravami itd., ki je bil pod izključno jurisdikcijo države — koristnice (primer predvojna jugoslovanska cona v Solunu). V Trstu se je pojm «svobodne cone« razvil drugače. Prvi razlog bo iskati v razmeroma majhnem obsegu pristanišča, fci se stiska med morjem in kraškimi bregovi. Drugi pa je zgodovinski: pristanišče je svoj čas služilo monarhiji, ki je bila ogromna gospodarska enota in je luko rabila zase, ter druge države praktično niso prišle v poštev. Vendar pa je ureditev »svobodne luke« že pod Avstrijo zadostila prav vsem zahtevam po ssvobodi» v trgovskem prometovanju. To ureditev je nato podedovala in obdržala Italija. 4 Prav ima g. dr. Bernardi, ko pravi, da bi bilo tehnično težko razdeliti luko na posebne co- ne in da bi imela država, ki bi ji bila taka cona nakazana, prav za prav škodo. Tako staro kot novo pristanišče, ki tvorita celotno «prosto luko«, sta namreč specializirani v ptometovanju z blagom, razpolagata z različnimi zadevnimi napravami in skladišči, ki so določena za izvestno vrsto blaga in tudi tako lokalazirana. Tudi ne morejo pristajati v stari luki ladje z globoko gazjo (nad 10 m), ker je preplitva ob nabrežjih. Ladja bi se morale tedaj večkrat premikati, blago bi bilo treba prepeljavati in vse to bi zvišalo stroške, povzročilo zamudo časa, okvare na blagu itd. Skratka ti in vsi ostali tehnični razlogi govore proti takim poskusom in 2a uporabo pristanišča kot celote. Treba pa se je torej vprašati, če mu vendarle prihajajo slični predlogi od krogov iz zaledja. Točno, da je tehnična organizacija našega pristanišča vzorna. Toda pri današnjem stanju stvari ne moremo Ctovoriti, da bi bil pojm «luške svobode« baš najpopolnejši, niti ne, da je «carinska svoboda« takšna, kot nikjer drugje. Ustroj »proste lufce«, kakor je prešel iz avstrijske v italijansko dobo, je bil v resnici popoln. Toda tako je ostalo le do decembra 1934. Tedaj je bil namreč izdan za kon (vojna z Abesinijo) o valutni in devizni kontroli, ki pomeni prvo omejitev. Uvedel je navezanost trgovskega poslovanja v prosti luki na zadevne predpise glede poslovanja in oddaje valut in deviz. Prizadel je zlasti domače, tržaške tvrdke, ne še toliko tujega tranzita. Po vstopu Italije v vojno pa je prišla druga, najvažnejša omejitev z zakonom iz leta 1941, ki je bistveno skrčil pristaniške svoboščine, ker je uvedel carinsko kontrolo nad vsem tranzitom. Odtlej in še danes, ni mogoče odpremiti iz pristanišča ničesar brez odobritve carinarnice. To se doseže ob predložitvi dokumentov, ki spremljajo pošiljko, in sicer brez zadržka, ako gre za tako imenovani rčisti» tranzit (n. pr. iz CSR v. Egipt preko tržaške «proste luken). Pri «fco-mercielnem«, trgovskem tranzitu (tržaška tvrdka kupi v tujini in proda v tujino) jpa mora prosilec dokazati, da ima pooblastila za devizni račun pri lokalni podružnici Italijanske banke, ufficio italiano cambi (Cambital), v popolnem redu. Carinarnica in omenjeni urad .ti, jasno, vse informacije izmenjujeta. Na ta način izvaja državna uprava, pri nas v Trstu pa celo uprava tuje države, popolno nadzorstvo nad trgovskim poslovanjem in prometovanjem v »svobodnem pristanišču«. Jasno, da to ne more biti vseeno niti domačim trgovcem, kaj šele trgovini zalednih, suverenih držav! Razen na politične, treba misliti tudi na razloge konkurence in poslovnih skrivnosti. Ako v tej luči pogledamo na stvar, postanejo težnje doseči ugodnejši položaj, takoj razumljive. Zakon iz leta 1941 je bil izdan v vojni dobi v korist vojujoče se države. Ako je bil tedaj zanjo primeren, čeprav dotlej v Trstu neznan, danes gotovo nasprotuje državam, ki bi hotele prometovati preko Trsta, ker nadzoruje njih promet. Ta, kakor zakon iz l. 1934, nasprotuje duhu in določbam mirovne pogodbe glede STO-ja na splošno in glede mednarodnega značaja tržaškega pristanišča posebej. Proti obema tema, iz vojne zakonodaje izvirajočima omejitvama se bore že dalj časa tudi interesirani tržaški gospodarski krogi. Ti krogi so tudi izvedeli, da je pri oblasteh italijanske republike v Rimu v študiju nova ureditev predpisov v zvezi s tem vprašanjem. Vendar v Trstu akcija doslej ni imela nikakega uspeha pri VU. Razlog tega neuspeha bo dvojen. Prvič, ker nasprotujejo hitri in dobri ureditvi tržaškega pristaniškega sistema krogi, ki ščitijo interese Genove in Benetk. Drugič, ker je dušitev prometa zalednih držav in istočasno strogo nadzorstvo nad njim v interesu zastopnikov zapadnih velesil Trditve g. dr. Bernardija so tedaj pravilne s tehnične strani, na splošna pa dokler je pristanišče v resnici bilo svobodno, ker je omejitve prinesla šele vojna, torej izredna zakonodaja. V kolikor pa bi se ti zakoni ne odpravili — in razlogi so tehtni: vojno stanje je prenehalo, nasprotovanje določbam mirovne pogodbe, zahteve prizadetih gospodarskih krogov — bi bilo treba prvotne izjave izpremeniti, ker ne odgovarjajo dejanskemu stanju. Promet zalednih držav daje življenje tržaškemu pristanišču. Ako naj se poveča, treba odstraniti ovire. Prepričani smo, da bo uprava Javnih skladišč, ki jim je ta promet, kakor pravi njih glavni ravnatelj, «glavni življenjski vir«, :to-rila skupno z interesiranimi gospodarskimi krogi vse korake pri VU, da te ovire čim prej izginejo. Eco. Nogometni pokal FLR Jugoslavije V torek zvečer je bilo v študiju Ra-dio-Beograda žrebanje za IV kolo nogometnega ■ tekmovanja za pokal maršala Tito. To je največje in najbolj množično nogometno tekmovanje od vseh dosedanjih v državi. Od 1760 moštev, ki so postopno odpadla jih je preostalo za nedeljsko tekmovanje še 16, in sicer 10 iz- prve zvezne lige, 4 iz druge zvezne lige ter neligaša «Napredak» iz Kruševca in «Zagreb», Dosedanje tekmovanje je pokazalo velik napredek nogometa v pogledu množičnosti in kvalitete. Vsa društva se zavedajo častne borbe za pokal maršala Tita. Žrebanju so prisostvovali predsednik fizkulturne zveze Jugoslavije Vladimir Dedijer, podpredsednik Veljko Zekovič in drugi. Listke so vlekli Mi-lorad Arsenijevič, (za društva — domačine) in Viktor Vrhovac (za gostujoča društva). Pari IV. kola so: V Zagreba: Zagreb:Diaamo. V Novem Sadu: Sloga.Naša krila. V Kruševcu: Napredak:Ponziana. V Osijeku: Proleter:Partizan. V Beogradu: Crvena zvezda:Spartak ter Metalac K>ma commemorativa. ■Aile ore 15 il comp. Gildo Bres-opre la riunione con il saluto Presenti e con il discorso di a1*nura per la cosiituzione del l^olo di cultura italiana a Novc *Flta- Nel suo discorso, il comp. disse fra Valtro: nostro Ctrcolo di cultura j*PWere dovra essere c orne una “tona e grande famiglia di pro-®^ri e proletarie, e del guale pure 1ar parte gualungue di lingua slava, dove beremo sano svago, quanto ?r *iot tanto per i nostri figli. statuta del nostro Circolo manca nulla che fosse uti le nostre organl?zozioni demo-'ratichc: cultura generale, canto, '"‘Mntn.atica, stampa, šport, ecc. TjKMtro moto i: amarsi, sapersi jftoprendere, educarsi a vicenda, e stringere sine eri rap-di fratellanza con i compa-Sloveni. 11 nostro Circolo sviluppo progressivo avrd itoria di doma ni, la sua importanza. Specialmente “rchi qul vicino dicono che nel-Jugoslavia no n esiste '“*rtd di pensiero, di critica « S riunione per le *minoranze. nspondiamo con guesta so-*nne data che getta la prima ®Je per la cortituzione del Cir-di cultura italiana a Nova T^-ica in una riunione di massa *®*leiioni democratic/te. Questo Gircolo non šara un'istitu-£*•« nazionaiista o irred«ntistica, un’irfitU2ione di cultura ge-y^le e di fratellanza fra i po-Wi». Oopo it discorso del Bressan ha j**Jo la parola il compagno Pe-Janko dieendo: «/l sangue ^«o in comune dai partigiani e italiani ha consacrato la fratellanza che i simbolo solo di fratellanza fra i due gui conviventi, ma anche "Otellonza /ra i popoli di tutto ^ "londo. »m’01* * successi che conseguirete vostro Circolo e con i successi Jp® Popo lazione ulov ena nella del nostro piano tl nostro successo *ara un forte appoggio morale tutti i lavoralori che ancora lottano contro i residui del fasc ft ^*mo e capitalismo per Vafftr->one dei propri dlrittn. "'ato compagno Lukel ha sottoli- infine che il Potere popola- *lPpo(7pcrft con tutte le /orze, J/^olmente e mnterialmente il <"frco*° di cultura italiana. v °Po ie elezioni del Comttato ’5cutiuo del Circolo, nel qiuale _*nnevo eletti a nresidente Bres-- Gildo, a segretario Devetak niti, da se pripiše celotni prebitek k rezervnemu skladu. Clen 20: Besedilo «eno uro določenem času» se nadomesti z besedilom «pri drugem sklicanju«. Clen 24: Odpade v celoti. Clen 26: Po likvidaciji se pre. ostala imovina izroči dobrodelnim ustanovam (to določi skupščina). Opozorilo brezposelnim Vsi delavci, ki so predložili pri uradu za delo prošnjo za vpis v seznam brezposelnih pred 5. t. m., pa še niso dobili potrdila o vpisu, naj se osebno zglasijo pri uradu za zaposlitev najkasneje do 30. t. m., kjer bodo dobili zadevno potrdilo. Kdor tega ne bo storil, bo črtan iz imenika brezposelnih in izgubil vse pravice. ROJSTVA, SMRTI IN FOROKE V g or iški mestni občini je bilo od 7. do 13. novembra t. 1. 22 rojstev, 7 primerov smrti, 5 vknjiže-nih porok in 15 porok. Rojstva: Kristjančič Ivanka, Palma Grazia, Buiatti Mario, Monetti Silvija, Moroni Karla, Macchius Loreta, Mainardi Elizabeta, Vino Mavricij. Ronchini Franc, Vogrič Giancarlo (rojen mrtev), Bregant Angel (rojen mrtev), Gorjup Nadja, Freddi Gianni, Brešan Rozana, Paušič Ida, Marangotto Loreta, Ca-valieri Silvija, Maurič Hug, Torre. san Nadja, Pupin Flavija, Paoletti Aleksander, Cucit Aleksander. Smrti: 97-letni upokojenec Rogelja Karel, 82-letna gospodinja Gre-gorat por. Visintin Lucija, 51-letni gostilničar Pavani Ivan, 1 Metna Žbogar Ana, 67-letna gospodinja Merljak Marija, 34-letna gosp. Bre. šan por. Brešan Karmela, 19-letni trg. pomočnik Rover Antinore. Vknjižene poroke: občinski u- službenec Rauber Jožet in gospodinja Schiffo Marija, agent javne varnosti Rustja Vincenc in natakarica Čermelj Antonija, pek Giudici Albert in tkalka Čibej Danica, amer. vojak William Corden in fri. zerka Umek Ema, mehanik Carne-lut Lucijan in trg. pomočnica Rot-to Linda. Po roke: delavec Matue Peter in gospodinja Taučer Antonija, industrialec Giovanella Lucijan in uradnica Cargnel Maggiorina, delavec Pascolat Ferruccio in Ukariea Kumar Marcela, lekarnar Pinocci Elija in gospodinja Locardi Silvija, mehanik Blasini Lionel in gospod. Kovic Danica, kmet Paoletti Mario in kmetica Toplikar Ernesta, zidar Del Bianco Artur in go$po.ri. Po-lenčič Bosilka. mehanik Borghi Darij in gospodinja Franzoni Gra-ziella, agent civ. policije Budal Ka. rel in gospodinja Terčič Marija, slikar Koprec Sigismund in tkalka Grauner Ovidija, vozač Srebrnič Savo in tkalka Kodermac Slava, podporočnik ital. vojske Gregori everin in gospodinja Gorjan Valerija. agent civ. policije Bregant Emil in gospodinja Grauner Albina, policaj Birri Mario in gospod. Tavagnutti Julijana, mizar Kum Diego in gospod. Marangon Elda. Nove brivske cene Sindikat brivcev in frizerjev javlja, da bodo stopile 16. t. m. v veljavo naslednje nove cene: brivnice I. razreda: britje 70 lir, striženje 150 lir, britje in striženje 220 lir. Brivnice II. razreda: britje 60 lir, striženje 120 ltr. Nove pristojbine za ženske bodo objavljene pozneje. Ples v Štandrežu Drevi bo v dvorani «Briško» v Štandrežu ples, ki ga priredi s pričetkom ob 20. uri mladina. Igra orkester «Iris». Vabljeni! KINO CENTRALE. 15: Plesalka iz Singapu-ra», B. Crosby in D. Lamour. VERDI. 15: «Zeleni delfin«, L. Turner In V. Heflin. VITTORIA. 15: «Jaz te bom rešila«, I. Bergman in G. Peck. MODERNO. 15: «zenska tiste noči«, R. MillamJ ln T Wright. EDEN. 15: «Londonske črne oti», B. Lugosi in G. Gynt. ODEON. 15: «Crni narcis«, Sabu in D. Kerr. Konferenca žena v Florenci Včeraj je začela v Florenci konferencah zveze italijanskih antifašističnih žena (UDI), na kateri so se zbrale zastopnice pokrajinskih federalnih organizacij. V tej zvezi je vključena tudi Zveza slovenskih Žen v Italiji in je zato poslala na konferenco svojo zastopnico. Konferenca bo predvidoma danes zaključila svoje delo. Trodejanka „Sirofe" y Podgori Danes 14. novembra ponovi mladina v Podgori A. Ingoličevo tro-dejanko «Sirote». Prireditev bo v Bregantovi dvorani. Začetek ob 15. uri. Poziv članom Fronte Ponovno opozarjamo vse člane Fronte, kateri morajo dostaviti prijave o posojilu partizanskim edini- cam, naj se javijo dne 16. t. m. ob 15. uri na sedežu DFS, ulica Mon-tesanto 42, da uredijo prošnje. S seboj naj prinesejo potrebna potrdila. Fizkulturni tečaj za slovensko mladino Prihodnjo nedeljo 21. novembra se prične fizkulturni tečaj za slovenske mladince in mladinke, ki imajo veselje do telesne vzgoje in Športa. Kdor misli posečati ta tečaj, ALI SI 2E NAROČNIK ■PRIMORSKEGA DNEVNIKAl naj pohiti z vpisom, da se bo lahko takoj in uspešno pričelo s poukom, ki bo vsako nedeljo od 9. do 11. Ure, pričenši s prihodnjo nedeljo, ■na sedežu ZSM. ul. Montesanto 42. Cene in promel na sadnem trgu Goriški pokriti trg je kar dobro obložen z zelenjavo in sezonskim sadjem, dasirayno so cene enemu kakor drugemu visoke. Opaža se, da se je blago zadnje čase občutno podražilo. Gotovo pa je, da se bo podražitev še stopnjevala, čim bomo šli y pozno jesen in zimo. Vče. raj so bile cene na drobno sledeče: Česen 200 lir za kg, korenje 60, cvetača 32—44, vrzote 8, čebula 30, koromač 46, solata 30, ohrovt 80, endivija 80, valerijana 180, melan-cane 60, krompir 24, paprika 38, paradižniki 88, zelena 36, špinača 58, radič 96—160, pomaranče 90, kostanj 60, maroni 84, fige 170, zlata jabolka 56, jabolka 96—136, hrušk« 86—130, grozdje 100—160. Na izvoznem trgu je bilo razmeroma malo prometa; prvič, ker ni bilo zunanjih kupcev, v drugi vrsti P3 tudi posebnega blaga za izvoz ni. Znano je, da okoliške produktivne vasi, kakor Standrež, same skrbijo za izvoz svojih 'pridelkov, krompirja in drugih povrtnin, naravnost v Trst. Na debelo je bilo oddanih ta teden na našem trgu 129 stotov krompirja po približno 20 lir kilogram. 59 stotov grozdja po 80—145 lir, 29 stotov zlatih jabolk po 48—50 lir 2a kg; kar ae Uče ostalih pridelkov, so ti šli v zelo pičlih kfoličinah. PHppaue za praznih miru u Urezu 30. november je mednarodni dan miru, ko bodo po vsem svetu, v vseh državah demokratične množice na pobudo ženskih naprednih organizacij z raznimi akcijami in proslavami postavile pred Organizacijo združenih narodov zahtevo za omejitev oboroževanja in ustvar. janje trdnejšega miru. Take proslave so že v raznih državah. Največja ženska organizacija v Italiji to je UDI je n. pr. že poslala svojo delegacijo v Pariz, kjer je pri Organizaciji združ. narodov obsodila vojno-hujskaško politiko imperialističnih držav, ki s svojim oborože. nimi intervencijami podpirajo nasilje nad narodi, ki se še bore za svobodo. V Jugoslaviji je v teku podpisna akcija za mir, ki je tudi razgibala vsako slovensko ženo. Tudi po vsej Goriški so se začele naše žene pripravljati na proslavo za mir, ki bo pri nas v nedeljo 28. t. m. S tem v zvezi se je predvčerajšnjim prvič sestal pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo zastopnice slovenskih žen iz mesta in vse goriake okolice ter predstavniki ostalih množičnih organizacij in naših ustanov. Odbor bo poskrbel, da se bo udeležilo pomembne proslave za mir vse miro- ljubno ljudstvo tega našega koščka zemlje, ki je tako preizkušen od vojnih viharjev in grozot ter nosi še na vsakem koraku sledove komaj minule vojne. Ni slučaj, da so ravno naše žene in matere poklicane, da dajo pobil* do tej plemeniti človekoljubni ma. nifestaciji. One znajo pač najbolj ceniti svobodo, mirno in ustvarjajoče življenje, saj so za to žrtve* vale ne samo svoje otroke, može in brate, pač pa so tudi same zagrabile za orožje, kadar je bilo treba. Na Goriškem bomo spodobno praznovali mednarodni dan miru $ Štandrežu, kjer se bomo velike proslave udeležili vsi, ki resnično ljubimo mir, sleherna slovenski vas od Steverjana do Jamelj. Priprave v posameznih krajih imajp v rokah krajevni pripravljalni oqt bori. Dolžnost vseh Slovencev $1* da jim pomagamo za čim večji ©-speh vseljudske manifestacije proti oboroževanju, proti novim vojnim strahotam, za trdnejši mir med narodi. Tej proslavi bomo dali tudi svojo kulturno plat s programom, ki ga pripravljajo prosvetna dn« štva in pevski zbori. Mešani pevski zbor prosvetnih delavcev Na pobudo podzveze SHPZ iz Ko. pra in Buj in po zaslugi prof. Sreč. ka Kumarja in Mladena Markova ter prosvetnih delavcev našega okrožja je bil ustanovljen mešani pevski zbor prosvetnih delavcev. Na pevovodskem tečaju v Portorožu, katerega so obiskovali slovenski in hrvaški učitelji, ki so se odpovedali počitnicam, da so lahko dobili teoretično in praktično podlago, je bil 1. septembra sestavljen iz njihovih vrst pevski zbor. Težkoče niso ustavile dobre volje organizatorjev in sedanjih članov pevskega zbora. Gre pa tudi zasluga ljudski oblasti, ki je podpirala to ustanovitev. Danes šteje zbor 70 članov, ki imajo svoj upravni odbor, kateremu načeluje tov. Rupnik Vinko. Kot pevovodji sta tov. Srečko Kumar in Mladen Markov, katerima gre vse priznanje za njiju požrtvovalno in neutrudno delo. Po enem mesecu obstoja je že imel svoj prvi javni nastop ter žel splošno odobravanje in priznanje. Na pevovodskem tečaju je predelal teorijo za osnovni pouk glasbe, naštudiral bogat spored pesmi ter se v mesečnih vajah še spopolnjuje. Njegovo stremljenje je, da postane središče vsega glasbenega izživljanja v Istri. Puče Obisk kmetov iz Novega grada. V nedelje smo imeli obisk 25 kmetov iz Novega grada, ki so si prišli ogle. dat naše zadružno življenje. Bili so zelo zadovoljni, ko so videli na. predek, ki ga je naša skupnost na' pravila v razmeroma kratkem času. Med skupino je bilo tudi sedem deklet in žen. Namen obiska je bil, da bodo tudi oni, ko bodo dani za to pogoji, ustanovili obdelovalno zadrugo po našem vzgledu. V zadnjem Času smo imeli nad petnajst takih obiskov. Naši malčki so že začeli stikati glave: Božičnica bo, kakor lani. Jaz sem dobil svinčnik in zvezke, jaz čevlje, jaz obleko, jaz lepo knjigo, jaz jabolka in piškote itd. Božično obdarovanje naših otrok prehaja že v tradicijo. Danes smo bolj kakor kdaj koli dolžni nuditi našim otrokom vse, kar nam je mogoče. Saj so naši otroci izšli iz vojnega pomanjkanja, iz krvave vihre, ki jim je nudila le strah in grozo. Naj čutijo danes tudi najmlajši, da je vse to za nami, naj čutijo tudi oni, da vse to ni bilo zaman, da naši očetje in bratje niso krvaveli zaman. Zato se bomo spomnili predvsem tistih otrok, katerih starši io dali življenje za našo lepšo bodočnost in onih, katerim je fašizem v nenasitnem osvajalnem pohlepu pognal očete na morišča in se niso več vrnili z mrzlega severa ali z vročih afriških obal. Naj vedo, da so naši, da jim posvečamo vsem enako skrb. Letošnje božično obdarovanje otrok je prevzela organizacija ASI2Z, ki je najbolj poklicana in sposobna izvesti tako akcijo, saj zajema v svoji organizaciji žene — matere mesta in vasi, italijanske, slovenske in hrvatske narodnosti. Bo pa tudi potrebna široka organizacija. Ni jih malo, zato bo potrebno enajst do dvanajst tisoč zavojev, da ne bo nihče razočaran v svojem pričakovanju. Koliko sredstev, koliko truda IZ TRŽAŠKE KRONIKE la seduta si i conclusa con del- j. j** Popolnri e col canto JBernazionalen. "Ono str.te tnuiate mozioni di j, ai marescin llo Tito e al jT°nte popolare italiano a Roma . Uj>a mozione al segretario ge-°le delVONU Trnave Lie. voini red vlakov Odhodi: ISdJ! TRST: 6.16, 7.29, 9.50, 14.25, *Zu Ronke ukinjen ob nede-?’• 18.47, 21.27, 23.40. Is?! ViDEM: 6.25, 8.49, 13.00, 14.00, ’ 18.37, 20.50. . Prihodi: mT* TRSTA: 610, 8.07 (iz Ronk l3^ien ob nedeljah), 8.46, 12.58, j ■ 16.54, 18.34, 20.45. VIDMA: 6.13, 7.25, 9.47, 13.57, JiGinjen otl sobotah), 18.45, 23.36. Sjjes izredna skupščina a6ftvno-prodajne zadruge V GORICI I®- uri se prične v dvo-l.^riškoo v Štandrežu izredna ti* p*^ina Goriške nabavno-prodsj-ni„ &dru8e z o. j. s sledečim dnev. 'Hlo' **d°m: 1.) Otvoritev in poro-26 ’ *•) sprememba čl. 7, 20, 24 in dtu- slučajnosti. Vij r laMeva čl. 20 zadružnih pra-sad polovico vseh zadružnikov. ^*Vil lah*to sklePa o spremembi w 'n mora navzoč notar, l?žij0* fi*ani naprošeni, da se ude-^ sltupščine. Kdor tegn se mo-* Pooblasti sočlana, dn ga bo * nov” besedil° pravil, ki se ujema 'm Ekonom, je naslednje: Vs»kol Na}manj 6iSst, prebitka se mora pri- rilec je po svojem dejanju izginil kot bi se pogreznil v zemljo. Zara dl tega Je policija dolgo časa tavala v temi posebno še, ker dr. Omero in Schoenejeva nista mogla dati nobenih podatkov. Sele po nekaj mesecih je policijj uspelo uloviti domnevanega zločinca Josipa Klobučarja, katerega so aretirali v Genovi. Med prevozom v Trst je slednjemu uspelo bežat In so do sedaj izgubili vsako sled za njim. Zaradi tega se bo vršil proces v njegovi odsotnosti. Ker je zločin izzval lani veliko zanimanje in ker so bile zapletene v to tajin stveno zadevo osebe znane med širokimi tržaškimi krogi bo ne dvomno proces vzbudil veliko za Imimanje med občinstvom* ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNiKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/a PRITI. ■ TEU 7Q Božičnica-praznik naših otrok za božičnico. Ze to, da je prevzela predsedstvo žena komandanta VU JA polkovnika Lenca tovarišica Lenac Danica, kaže, da se naši najvišji forumi zanimajo za dober uspeh akcije. Sestavljena sta dva okrajna odbora za božičnico in to v Kopru In Bujah. Naj bi ne bilo nikogar, ki bi na dan, ko bo ob odpiranju darilnih zavojev, v radostnem pričakovanju drhtelo 12 tisoč otroških src, moral priznati v svojo sramoto, da ni k tej radosti ničesar prispeval. A. B. Večerni tečaji Na slovenski osnovni šoli v Kopru bodo večerni analfabetski in izobraževalni tečaji. Interesenti se lahko vpišejo v te tečaje vsak dan od 8 do 12 ure in od 16 do 18. Pohitite z vpisovanjem, da se bodo tečaji pravočasno začeli. — Uprava STRUNJAN Zaključek tečaja finančnih referentov KL0 Ljudska oblast v Istrskem okrožju skrbi za vzgojo potrebnih kadrov na vseh tistih osnovnih organizaoi-jah KLO, ki so hrbtenica ljudske oblasti po vaseh in večjih krajih. Pri vseh do sedaj podvzetih iniciativah je bil vedno dosežen velik uspeh in je bito okrepljeno organizacijsko delovanje. Tako tudi na včeraj zaključenem desetdnevnem tečaju. Vsi obiskovalci tega tečaja so prav dobro razumeli, da je finančno poslovanje tam, kjer je ljudska oblast, zelo različno od poslovanja v kapitalističnih državah. Predavatelji so pri izpraševanju ugotovili, kako so vsi udeleženci tečaju sledili z velikim zanimanjem. Posebno je bilo to vidno pri izpitih, ko so na vsa vprašanja dali zadovoljiv odgovor. Ta tečaj je bil v okrožnem merilu za vse tečajnike slovenske narodnosti. Prihodnji teden se bo pričel v Bujah tečaj za finančne referente KLO italijanske in hrva ške narodnosti. Kazenska zadeva zaradi špekulacije in gospodarske sabotaže Pred okrožnim sodiščem v Kopru je bila zadnjo sredo prizivna razprava v kazenski zadevi proti mlinarjem Norbedu Petru mlajšemu, Norbedu Nataleju in Norbedu Petru starejšemu iz Ankarana št. 1. V septembru t. 1. je okrajno ljudsko sodišče v Kopru obsodilo Nor-beda Petra ml. in Nataleja, ker v letu 1946 in 1947 nista prijavila pristojnim oblastem večje količine moke in otrobov, izvirajočih iz mlevskih presežkov, temveč sta vse to skrila. S tem sta odtegnila racio-nirano blago redni potrošnji. Nor-bedo Peter ml. je bil še posebej spoznan za krivega, da je v januarju t. 1. izročil Hrvatinu Plu 460 kg koruze in 180 kg koruzne moke z naročilom, naj ta živila proda po višjih cenah, kakor pa so oblastno določene. Norbedo Peter ml. je bil tedaj od okrajnega sodišča obsojen na 6 se toži po mrličih «Giornale di Trieste* zelo rad piše o mrličih v coni B STO-ja, kjer baje ni niti več varno stopiti na cesto. Takoj ti je za vratom kakšen džip, in že si ob glavo in življenje. Tako prinaša z datumom 2. 11. 48. na prvi strani pod velikim napredno bodo pripravljeni. Kdo boislovom «Dva umora v Kopru« o dal? Kdo bo naredil? Mi vsi! Vsak dveh tovarišev, Božiču Jožefu iz Ko-bo prispeval po svojih močeh. Vse ustanove, podjetja, tvrdke in prav gotovo tudi ljudska oblast in Vojna uprava. Pri okrožnem odboru AS12Z se je ustanovil poseben okrožni odbor Vanganel Te dni dokončujemo gradnjo nove mesnice, katero bo imela krajevna ZPP. Vse potrebno kamenje je bilo pripravljeno * udarniškim delom. Pri gradnji sami je bilo napravljenega za 90.000 lir prosto. Voljnega dela. Vsa dela bodo stala nekaj nad 200.000 lir. Nabavili smo tudi barako, ki bo služila za garažo zadružnemu kamionu v slabem vremenu. Za prenovitev gostilne, katero je tudi prevzela zveza PP, smo izdali nad 150.000 lir. * * * Lopar Začeli smo z večernim teCajem. Veliko je bilo zanimanje, ko smo v četrtek pričeli z večernim tečajem. Prišli so mladina in tudi odrasli. Prvi večer je potekel v obliki diskusije, ko j.e tovarišica učiteljica razlagala zemljepis. Vsi ude- pra in Ceppiju Andreju iz Semedele da sta ostala mrtva, prvi namerno .drugi dvakrat namerno. No, mi smo hoteli vedeti, koliko je na vsem tem resnice in smo šli na dom omenjenih dveh tovarišev, da jih vsaj pokropimo in izrazimo domačim naše sožalje. Tovariš Božič je doma v kraju Manzane št. S04 — Strunjan. Ko smo prišli v hiio, nas je doletelo veliko presenečenje. Dobili smo tovariša Božiča — živega in zdravega. Bili »mo nekako v zadregi, kako naj začnemo pogovor — z mrtvim. Seveda, mrtvim za «Giornale di Trieste* in za tiste, ki ga komandirajo: II duce ha sempre ragione. A noi! V tem primeru so pogrešili, niso zadeli v tarčo. Ni zaleglo njihovo pisanje, ko so proglašali tovariša Božiča za mrtvega. On hoče še dolgo živeti. Ko smo povedali tovarišu, kako ga v Trstu ie proglašajo za mrtvega je kar poskočil in dejal: «Saj sem že nekaj slišal, da bi me v Trstu radi pokopali. Kar zadovoljen sem, da se prišli. Imel sem Že namen protestirati, toda nisem bil prav gotov, če sem res jaz, ker je bilo rečeno, da sem iz Kopra*. Prosili smo tovariša, naj nam po leženci so se zelo zanimali za da-_ve, kako je bilo oni večer, ko ga našnjo razporeditev držav v Evropi In drugje. Po začetku sodeč' smo prepričani, da bomo v teh zimskih mesecih lahko veliko pridobili na znanju in tako dvignili kulturno raven. Tako bomo odpravili žalostno dediščino preteklih črnih časov zatiranja in poniževanja. * * * Bertoki Delovanje kmeiko-nabavno-pro-dajne zadruge. V naši vasi smo ustanovili zadrugo že prvega maja tega leta. Odkupili smo skupno nad 100 vagonov sadja in zelenjave. Krompirja smo odkupili 56 vagonov. Zadruga ima dve poslovalnici, eno za garantirano preskrbo, eno za tekstil in obutev na vezane cene. V tromesečju junij-julij-avgust je bilo za 98 milijonov prometa, kar dokazuje, da je zadruga življenjska in da dela. V bodoče mislimo na dvig prašičereje s tem, da bi zgradili velik hlev za vzrejo mladih prašičkov-To bi zelo dvignilo naše gospodarsko stanje in obenem onemogočilo špekulantom izkoriščanje. Isto tako bo potrebno misliti na dvig živinoreje, izboljšanje vinarstva in postavitev primernega skladišča, ker imamo za sedaj le zasilne prostore. Prav bi bilo, če* bi se poskrbelo za dušilna umetna gnojila, po katerih je veliko povpraševanje. Do je doletela nesreča. Ni pa hotel prej ugoditi naši želji, dokler nismo popili kozarec novega vina, ki ga je postavil pred nas.. Seveda smo to napravili na njegovo zdravje in ie dolgo življenje. Tako nam je povedal: ((Vračal sem se iz Kopra na kolesu skupno s svojo svakinjo Elviro, nekako ob šesti uri in pol. Ko sva privozila v bližino, kjer ležijo ostanki «Rexa», mi je nenadoma odpovedala leva roka. Imam namreč o-kvaro, da me večkrat primejo krči In revmatizem. Ne da bi se dobro zavedel, sem se znašel pod cesto na obrežnem kamenju. Tam sem izgubil zavest. Moja svakinja Elvi ra me je s pomočjo nekaterih tova rišev, ki so prav tedaj privozili mimo, spravila nazaj na cesto in od tam v bolnico. Bil sem v bolnici nekaj dni in sem se sedaj vrnil. Roka še ni dobra, kot ni bila tudi poprej. Rad pa bi srečal tiste, ki tako pišejo, da bi jim povedal par prav gorkih. Tudi če nisem posebno trdnega zdravja, sem vseeno še zelo živ. Le napiši, tovariš, da nameravam kljub svoji bolezni, ki mi je sedaj povzročila tole nevšečnost, živeti še precejšnje število let. Pa če je to prav listu «Giomale di Trieste* in tistim, ki ga komandirajo, ali ne». Tovariš Ceppi Andrej, iz Semedele št. 45, ki mu je ie 72 let, je oni večer šel, da obišče razstavo go-volj pa imamo superfosfata, žvepla i »podarske delavnosti. Ko je tam po in modre galice. [obisku pojedel še en golaž in spil skodelico črne kave, se je napotil proti domu. «Bilo je nekako ob 7. uri in en četrt*, nam je dejal, «ko sem šel mimo razstavišča. Sam ne vem, kako se je zgodilo. Znašel sem se na tleh in padel v nezavest. Povedali so mi potem v bolnici, da je bila tam velika gneča, in da se je avto, ki me je povozil, izogibal drugemu. ki je prihajal iz nasprotne strani. Nikakor ni mogoče govoriti o drugem kot nesreči, ki se lahko pripeti vsakemu ob takih prilikah. Manj bi občutil mlad človek kot jaz, ki sem že star. Zadovoljen sem, potem slišal, kako so mi lepo pomagali vsi in me odpeljali v bolnico. Sedaj sem tu, in živim, kot vidiš, tovariš,* je končal naš Ceppl. Oba tovariša sta prosila, naj tako objavimo. V Sičoveljsko dolino se je vrnilo normalno življenje Po nekaj dnevih pomorskega življenja, ki je bilo za prebivalce Sl-ioveljske doline polno težav in strahu, je znova zavladalo vsakdanje iivljenje. Ostali so le sledovi zelo narasle vode po cestah, hišah in vinogradih. Nebo je jasno in sonce s svojo jesensko gorkoto suši še zadnje mlake, ki so ostale po kotanjah. Voda narasle Dragonje je pustila povsod dvoje sledove. Orumeneli listi brajde imajo umazano barvo, hiše so po nekaterih mestih opasane meter do meter in pol vi sokim umazanim pasom, zadnje jesensko cvetje po vrtovih pred hišami je komaj še spoznati. Po cestah so veliki kupi blata, katere so cestarji nastrgali z lopatami. Ljudje čistijo svoja dvorišča in spodnje prostore, kamor je voda vdirala ne da bi vprašala za dovoljenje in nanesla polno lepljivega blata. Voda ni še odtekla iz obsežnih solin, ki so v svetlem soncu podobna ve likanskim zrcalom. Z obrazov ljudi je izginil strah in skrb, ki se je bil v dveh dnevih poplave spremenil skoraj v obup. Živahni pogovori so med sosedi. Vsak pripoveduje, kako je bilo, kako je rešil umazani in naraščajoči sodni gmoti to ali ono stvar, Dobro je tem ljudem delo, ko so videli, s kakšno požrtvovalnostjo so pomagali gasilci, narodna zaščita in člani ljudske oblasti v dnevih povodnji. Skoda je bila ie ocenjena ln bo ljudska oblast napravila vse, da bodo prizadetim zagotovljene stvari, ki so bile vsled povodnji prizadete ali uničene. Kokoši brskajo po naplavljenem blatu. Zanje je bila povodenj ie kar dobrodošla, polno je namreč nanesla črvov in druge golazni. Petelin z visokega droga opazuje okolico in od časa do časa zakikirika. Kuža se valja po blatu, da je kot kepa zemlje. Tudi otroci imajo polno opravka z delanjem kroglic iz zemlje. Nič več ni zaskrbljenosti življenje teče naprej, kot bi se ne bilo nič zgodilo. | NOV I F11. M Ir 1 <*He£Mn ie feoiro« Freudovska tearija o psihoanalizi je prodrla tudi na zdravniško področje in vedno bolj se uveljavlja prepričanje, d^ je mogoče uspešno zdraviti nekatere duševne motnje in fiksne ideje z analiziranjem duševnega življenja bolnika. Odkriti je treba vzroke, ki so povzročili duševne motnje in ko smo jih odkrili in odstranili, se tudi bolnik povrne v normalno stanje. To tezo razvija ameriški film «Rešila te bom*, ki ga te dni predvajajo v kinodvorani Vittoria. Ingrid Bergman v vlogi zdravnice in ljubeče žene ter Gregory Peck kot pacient sta dobro rešila svojo na logo. Prav tako je v dobrih rokah vloga starega zdravnika in učitelja mlade žene. Morda so posamezni momenti in razvoj dogajanja na splošno premalo temeljito podani, vendar nam dajejo dovoljno sliko o velikih možnostih do pred kratkim še ne-slutenega razvoja, ki ga lahko doseže zdravniška veda z zdravljenjem duševnih bolezni s psihoanalizo. Morda bo s tem vsaj malo pomagano današnjemu človeku, ki je v neprestanih mrzlih in Živčnih vojnah že v dobri taeri izgubil kontrolo nad svojimi živci. KIS^O KOPER: (v nedeljo) Sin, moj sin. (v ponedeljek) Človeška zver. IZOLA: (v nedeljo in ponedeljek) Arrigoni: Ujetniki usode. Odeon: (v nedeljo) Zorrov bič. PIRAN: (nedelja) Tartini: Ce se upaš, udari. (Ponedeljek): Tomerai. Italia: (nedelja) Tolovaji z rdečo krinko. Današnfe prireditve V Kortah kulturna prireditev. Poleg recitacij bo nastopil domači pevski zbor in godba. Po programu bo ples. Vabljeni vsi! * * * V Kopru občni zbor SHPZ, podzveze okraja Koper. Začetek ob 8 zjutraj v Ljudskem domu. Poleg pregleda izvršenega dela odobritev delovnega načrta in volitve. * # ♦ V Laborju martinovanje prosvet- j nega društva «Simon Gregorčič*. Pester program s plesom. * * # V Bujah sestanek vseh poštnih telegrafskih in telefonskih uslužbencev Istrskega okrožja. Obravna vali bodo važne probleme za bodoče delo. Vsi uslužbenci PTT naj se zanesljivo udeležijo. * * * V Piranu gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta s Shakespearovo komedijo «Kar hočete*. Začetek ob 14. uri. mesecev odvzemu svobode, na png poved izvrševanja mlinarske obrfi za dobo 1 leta in na globo 50 t!> soč lir. Njegov brat Natale pa | plačilo denarne kazni v znesku 50 tisoč lir in zopet na izgubo pravfce izvrševanja mlinarske obrti. Nasprotno pa je prva stopnja NoT} beda Petra starejšega, očeta obrfi soobtožencev in lastnika mlina, za* radi pomanjkanja dokazov oprostil la obtožbe, če{ da je privolil In odw braval protizakonito delovanje ow toženih sinov. Prva stopnja Je smši trala, da Norbedo Peter star. til vedel za manipulacije soobtoženih sinov, ki sta po njegovem zatrjevrfl nju vodila mlin. Prvo sodišče je bilo še mnenja, da ima Norbedo star. že 75 let in da ga zaradi tega vodstvo mlina ni zanimalo, v ostalem pa da se je zanesel na poštei nje svojih sinov. Javni tižilec je vložil proti tej sodbi priziv v glavnem zaradi te--ga, ker je prva stopnja oprostila Norbeda star., dalje zaradi prenizke kazni v pogledu njegovih sinov kakor tudi, da bi morala biti oba mlajša Norbeda spoznana za kriva« da sta živila, ki sta jih skrila in odtegnila redni potrošnji, prodajala. Javni tožilec je uveljavljal, da je krivda Norbeda star. očitna, saj sta* nuje v mlinu skupno s svojima soobtoženima sinovoma in je vsekakor opazil ali moral opaziti in vedeti za protizakonito delovanje obeh sinov. Norbedo star. je prav gotovo tudi vedel, da sta bila oba sinova malo pred današnjim kazenskim primerom kaznovana zaradi istega dejanja in sicer zaradi nedopustne špekulacije In gospodarske sabotaž že! To je bil zadosten razlog, da bi Norbedo star. ne smel soobtožence; ma zaupati soupravljanje mlina. Sfl več. njegova dolžnost je bila, de bi se bil sinovom uprl in da bi skui šal po svoji sposobnosti preprečiti njihovo nadaljnje protizakonito po, stopanje v mlinu. Norbedo star. je tedaj vedel, ds| sta bila sinova malo preje zaradi istega delikta kaznovana, a ni kljub temu ničesar podvzel. Zavedel se Je tudi, da je imel zaradi nezakoj nitega delovanja v mlinu nič manj kot petkrat opravka z oblastmi celo pod Italijo in to zopet zaradi sorodnega kaznivega dejanja.' Javni tožilec je v svojih izvajanjih še poudaril, da uredba o zatiranju g04 spodarske sabotaže in nedopustna špekulacije niti ne zahteva, da b| moral Norbedo star, za svojo krivJ do nekaj storiti, temveč da zadost«; je za obsodbo že sama opustitev del janj, ki bi bila potrebna za preprečitev Izvršitve delikta. Norbedo st. ne samo, da ni ničesar napravil, kar bi njegova sina odvrnilo od nadaljevanja kaznivega dejanja, temveč jih je s pasivnostjo narav-; nost podžigal in jim dajal pobudo za izvršitev pod obtožbo stavljenega delikta. Okrožno sodišče je izreklo v. stvsw ri danes razsodbo in je prizivu javr nega tožilca deloma ugodilo ln si» cer: Norbeda Petra star. je spoznalo za krivega v smislu obtožbe ia ga je obsodilo na dva meseca ob-; veznega dela brez odvzema prostosti in na zaplembo mlina ter poleni vice hišne stavbe, v kateri je mlin. Najdena zapestna ura Dne 20. oktobra i. I. je bila najdena y bližini bivše koprske železniške postaje moška zapestna uta. Pošten najditelj jo je izročil uredništvu podružnice »Primorskega dnevnika«, kjer jo lastnik lahko 1 vsak čas ob uradnih urah dvigne. Občni zbor prosvetnega društva v Kopru Prosvetno društvo «Oton Zupančič* v Kopru vabi vse članstvo na svoj redni letni občni zbor, ki bo v ponedeljek 15. t. m. ob 20 uri v prostorih tega društva, v Ljudskem domu. Na dnevnem redu je pregled dosedanjega dela in tudi volitev no; vega odbora. — Odbor. Izgubljena izkaznica D. Fornazarič Slavko od pok. Anj tona, rojen dne 21. junija 1888 y Biljah pri Gorici, stanujoč v Se^ medeli št. 20 pri I^opru, je dne 10, t. m. izgubil v Trstu osebno izkaz-i nico štev. 22.960, izstavljeno dne 24. maja 1948 od krajevnega LO y Kopru. Najditelja prosi, naj mu izkaznico vrne ali pošlje v Semedelo št. 20, oziroma na podružnico ((Primorskega dnevnika* v Kopru. O sedanjih geslih Vidalijevih likvidatorjev (Nadaljevanje s 1. strani) ideološki koren takega ocenjevanja. Kaj je dejansko določalo ostrino politične borbe za državno pripadnost? Kakšno je bilo razredno stališče o tem vprašanju tako tu na ozemlju kakor na mednarodnem področju? Kaj so si postavljali za cilj ti razredi v tej konkretni borbi? Borba za priključitev k Jugoslaviji je bila dejansko borba delavskega razreda in njegovih, zaveznikov za oblast; pomenila je hkrati za Slovence konec narodnega zatiranja s strani italijanske imperialistične bur- ioazije, ki je v našem mestu vladajoči razred in ki izkorišča in zatira delavski razred obeh narodnosti. Borba proti tej priključitvi k Italiji je bila borba italijanske buržoazije za obnovitev in utrditev njenega razrednega gospostva s pomočjo italijanske in mednarodne reakcije. V mednarodnem merilu je priključitev k Jugoslaviji pomenila za demokratične sile iztrgati imperializmu važno postojanko in hkrati doseči pravično rešitev narodnostnega vprašanja v Trstu, ki bi enkrat za vselej odpravila ognjišče hujskanja narodnostne mržnje — hi je na liniji interesov buržoazije —• ta utrditev miru in demokracije. Dočim je logično bila politika delavskega razreda našega ozemlja glede treh tu živečih narodnosti politika bratstva in miru, ki se je dala dokončno rešiti samo z odpravo politične in gospodarske oblasti buržoazije, je bila politika buržoazije, sicer že preizkušena v preteklosti, ločiti Italijane od Slovanov, hujskati na šovinistično mržnjo, opravičiti svojo razredno gospostvo s pravico višje rase napram slovanskemu prebivalstvu. Bilo je. torej naravno spričo nasprotujočih si razrednih ciljev tako na našem ozemlju kakor na mednarodnem področju, da je moralo priti do one ostrine v borbi, za katero so frak-cionaši obtoževali vodstvo KP. Jasno je bilo, da ni bil poziv v demokratičnem taboru proti ostrigli borbe nič drugega nego poziv, da se popusti pred politiko tukajšnje buržoazije in imperializma na mednarodnem področju. Pobudniki in podporniki tega poziva niso biti objektivno nič drugega nego sovražniki demokratičnega gibanja in delavskega razreda. Pobudniki in podporniki te politike popuščanja buržoaziji so tako pokazali razen svojega oportunizma tudi svoj nacionalistični odklon; odklon, ki v vseh primerih pomeni podvreči se politiki lastne nacionalne buržoazije. Ta svoj nacionalistični odklon so frakcionaši takrat zakrivali z geslom proti ostrini borbe; dejali so tudi, da se strinjajo z linijo partije (priključitev k Jugoslaviji), toda da so proti taktiki (ostrina). Med borbo so se razkrinkali kot nacionalistični elementi v demokratičnem gibanju, ki niso hoteli priključitve k Jugoslaviji. In te njihove težnje so našle oporo v zadržanju KPl in njenega Informacijskega urada tu v Trstu, v kolikor se tiče rešitve vprašanja Trsta (ki je bila, kakor je znano, zahteva po priključitvi k Italiji). To sklicevanje na preteklo borbo našega gibanja proti frak-cionašem in proti oportunističnim, likvidatorskim in nacionalističnim odklonom je bilo potrebno, da se z ene strani ponovno poudari, kako je bila resolucija Informbiroju pretveza za splošno ofenzivo te skupine, ki je imela namen vsiliti svojo politiko tukajšnjemu revolucionarnemu in demokratičnemu gibanju, z druge strani pa zato, da bomo razumeli vse zadržanje Vidalijeve skupine ter njene težnje tako v odnosih do nove Jugoslavije in cone B, do jugoslovanske vojaške uprave, do ljudske oblasti, kakor še posebno, da bomo razumeli njene težnje v zvezi z nalogami borbe v coni A. Kakšna so še ostala gesla? Prvo med temi je ono, ki označuje kot zgrešeno vso preteklo borbo našega gibanja, zgrešeno v taktiki in v njenih ciljih; na to se navezuje nebrzdana in nevredna klevetniška gonja proti voditeljem te borbe. Drugo geslo je obtoževati kot nacionalistično vodstvo partije, ki je vodilo borbo, in hkrati se ta označitev razširja na vso politično linijo, ki je dajala smer tej borbi. Ni treba poudariti, da sta tudi ti dve gesli popolnoma slični geslom tukajšnje reakcionarne buržoazije in njenih agentov. In prav ostrina borbe (ki jo ti gospodje obsojajo) je najvidnejši dokaz ,da je bila ta linija dosledna in revolucionarna linija razredne borbe proti nespravljivim sovražnikom delavcev in delovnih množic. Kaj torej pomeni izjava v omenjeni resoluciji: «Partija mora voditi OBNOVLJENO politiko bodisi v množičnih organizacijah kakor tudi napram drugim strankam, političnim skupinam ali združenjem»? Jasno je, da gre tu za likvidacijo borbene linije demokratičnih sil ozemlja, ker po pridružitvi k nacionalistični gonji reakcije proti Jugoslaviji, coni B, proti pretekli politiki demokratičnega gibanja itd. je treba likvidirati revolucionarno politiko SlAV, in njen značaj enotne borbene organizacije italijansko-slovenskih delovnih množic, zaveznic proletariata v njegovi borbi proti reakcionarni buržoaziji, ter omejiti jo na funkcijo gibanja antifašistične solidarnosti in bratstva. Na isti način je treba likvidirati tudi OF, «ki se ima smatrati za enotno organizacijo vseh Slovencev ozemlja» (to je definicija v resoluciji), ki pa jo je treba praktično razbiti, ker ne sledi nacionalistični in likvidatorski politiki Vidalija in njene skupine; treba je skušati likvidirati vse borbene tradicije te organizacije in jo predvsem odtrgati od tiste fronte, ki se v domovini bori pod vodstvom delavskega razreda za zgraditev socializma. Vsa ta «obnovljena» politika Vidalijeve frakcionaške skupine bi morala po isti resoluciji «pri-pomoči k ustvaritvi najširše možne borbene fronte, da se odtegnejo nove plasti prebivalstva vplivu konservativnih in reakcionarnih krogov». Jasno pa je, da se s tako obnovljeno politiko ne odtegujejo nove plasti prebivalstva vplivu reakcije, pač pa se polzi na politične pozicije, ki so lastne tej reakciji. Na tej podlagi pa ni bilo možno, po našem mnenju, približati se tem reakcionarnim krogom ali nekaterim njihovim direktnim agentom. In da bodo pogoji take razširitve fronte (mi pravimo z reakcionarnimi krogi in z njihovimi prijatelji) bolj ugodni, zahteva Vidalijeva frakcija tudi za cono B »svobodne* volitve. Znano je, da zahteva buržoazija «svobodnev volitve v coni B. kakor jih zahteva za Jugoslavijo, CSR, Mqdžarsko in za druge države ljudske demokracije; vzrok teh zahtev je jasen. Za buržoazijo so volitve «svobodne», ko ona lahko izvaja ves svoj pritisk s svojim državnim policijskim in gospodarskim aparatom; kadar lahko razdeli delovne množice prav na podlagi te svoje hegemonije in razredne diktature. S tem svojim geslom ne delajo Vidali in njegova skupina drugega v konkretnem položaju, nego da se pridružujejo zboru reakcionarne buržoazije in njenih neposrednih hlapcev. Ali smatra Vidalijeva skupina za potrebno, da se v coni B izvedejo Ksvobodneu volitve tako, kakor jih hočejo izvesti v coni A pod ZVU? Sicer pa ni njeno prvotno stališče do teh volitev bilo ravno tako kritično. In ravno pod inritiskom množic in po naši obsodbi značaja teh volitev je bil Vidali prisiljen vsaj ustno označiti te volitve kot resen napad na svobodno izraženje volje tržaških državljanov. Namesto da bi mobilizirali množice za dejansko borbo proti tistim ukrepom vojaške vlade v ukazu 345 glede volitev, ki predstavljajo napad na svobodno izražanje ljudskih množic, namesto da bi sprejeli &eslo-tnotnx>*ti demokratičnih. množic, da bo ta borba bolj uspešna in da se prepreči, da bi združena reakcija izrabila razcepljenost v demokratičnem taboru, delktjo Vidali in njegova skupina vse mogoče, da poglobijo razpoko v demokratičnem taboru. Na poziv našega CK za enotno fronto na volitvah odgovarjajo s celo vrsto nesramnih žalitev, dočim v zboru z reakcionarno in nacionalistično buržoazijo, ki jo podpira angloameriški imperializem, širijo novo geslo, ki je diverzivno: zahtevajo ((svobodne« volitve v coni B. Izvrstna metoda za zakrivanje tržaškim demokratičnim množicam potrebe enotne in dosledne borbe proti spletkam in načrtom reakcionarne buržoazije in imperializma v zvezi z vblitvami. To so gesla, ki jih vsebuje resoluciji Vidalijeve frakcionaške skupine. Ta gesla so dialektično posledica razvoja osnovne nacionalistične tendence, ki se perfektno navezuje tako na glavno taktiko kakor na konkretne razredne cilje tukajšnje reakcionarne buržoazije in po njej na mednarodni imperializem. Nobena formelna, abstraktna izjava načelne opozicije proti buržoaziji in njeni zatiralni ureditvi ne more prikriti dejanskemu obešanja na rep in sodelovanja Vidalijeve skupine z buržoazijo in njenimi osnovnimi razrednimi konkretnimi političnimi akcijami. Ko se med dejansko razredno borbo tu pri nas ustne revolucionarne razredne internacionalistič-ne izjave Vidalijeve skupine primerjajo z njihovo vsakodnevno praktično politično akcijo, pridemo do vedno jasnejših dokazov o njihovem dejanskem izdajstvu razrednih interesov tržaškega proletariata in italijansko-slovan-skih delovnih množic našega ozemlja v korist tukajšnje reakcionarne buržoazije in imperializma in hkrati o dejanskem izdajstvu interesov mednarodnega socialističnega gibanja. Delavski razred in itaiijansko-slovanske demokratične množice Trsta se vedno bolj zavedajo izdajstva te fmkcionaške skupine in odpor proti njeni likvidatorski politiki narašča iz dneva v dan. Ta proces je neizbežen in ga nasilja ne morejo ustaviti; skva-drističnl terorizem ni politični argument, ki velja za komuniste, za delavski razred in za delovne množice. Te bodo izolirale in dokončno obsodile brezvestne demagoge. ki so izrabili težak položaj v delavskem gibanju, da hkrati igrajo svojo vlogo likvidatorjev. In tudi ne bo služilo dejstvo, kakor to domišljavo zatrjuje resolucija, da je Vidali dal objaviti svoje lažno in klevetni-ško poročilo o tvk.rišnjem položaju. izrabljajoč dobro vero komunistov, v glasilu Ivfnrmbiroja. BOR/S MRAK POSLEDNJE SLOVO PADLIH BORCEV NA VOJŠČICI V nedeljo 7. novembra letos je bila na Vojščici velika žalna slovesnost o priliki prekopa 150 padlih partizanskih borcev, ki so za časa naroano-osvobcdilne borbe žrtvovali svoje življenje za svobodo svojega ljudstva v svobodni Titovi Jugoslaviji. Svečanosti se je udeležilo ogromno število ljudi iz vseh krajev Primorske s predstavniki ljudske oblasti in jugoslovanske armade na čelu, da se zadnjikrat poslove od padlih junakov. Pred odprtim skupnim grobom sta spregovorila predstavnika okrajnega odbora Zveze borcev in jugoslovanske armade, nakar je pevski zbor zapel žalostin-ko «Zrtvam». Med padlimi junaki, fci so našli grob v svobodni slovenski zemljici, navajamo imena znanih borcev: 1. Čibej Franc, Dol. Otlica, umrl 13. 1.44. 2. Cveternik Avgust, Banjice, roj. 15.24, * 14. 1.44. 3. Kovrh Slavko, Trenta, roj. 192S, » 24. 1.44. 4. Savli Miha, Kanal, roj. 1921, X 20. 3.44. 5. Raskum Blejehov, roj. 1915, > 23. 3.44. 6. Žnidar Franc, podatki neznani. » 8. 4.44. 7. Serazin Adalbert, Tomaj, » 9. 4.44. ». Radosinovič Dragota, Rurdnje, 1946, > 2. 5.44. ». Jacar Dominik, Vojnik, 1923, » 9. 5.44. 1*. Dodič Boško — Pob, Molkovec, 1910, » 25. 5.44. 11. Dabubajev Timislik, Ruda, obl. 1920, M 20. 6.44. 12. Hribovšek Bogo, Trbovlje, 1920, > 20. 7.44. 13. Vidmar Stanko, Otlica, 1926, » 27. 5.44. 14. Slavec Jožko, Tomaj, 1923, » 26. 7.44. 15. USaj Mirko, Visoko, 1927, ■ 8. 8.44. 1C. Prelac Viktor, Studeno, 1924, > 7. 9.44. 17. Milavec Stanislav, Planina, <924, X 15. 9.44. 1*. Vilfan Janez, podatki neznani, 1917, X 4.10.44. 19. KraSi» Jožef, Postojna, 1918, ■ „4.10.44. 2*. Brgant Matevž, Repne, 1927, 1 6.10.44. 21. Troha Ivan, Prezid, 1913, X 20.10.44. 22. Krajnik Jožef, podatki neznani, X 3.11.44. 23. Strucelj Ivan, Črnomelj, 1921, X 9.11.44. 24. Tomarov Ajterberg, Povlodar, 19?9, 1 18. 5.44. 25. Volk Ciril, Podgrad, 1909, X 21.11.44. 2«. Zlober Alojz, OpCine, 1928, X 17.13.44. 27. Figalj Ivan, Maver, 1924, X 20.2.44. 28. Černič Albert, Gorica, 1917, » 24.12.44. 29. Cimitan Erminio, Mansne, 1920, X 29.12.44. M. Cizana Samuel, Tret, 1S24, * 1.1.45. 31. Vrtnik Jurij, Lahovče, 1927, X 6.1.45. 32. Krajnik Hllarij, Grgar, 1901, X 14.1.45. 33. Prek Franc, Koprivnik, 19?.*, X 20.1.45. 34. Regent Vojko, Kontovel, 191.4, X 25.1.45. 35. Lukaševlč Stanislav, Zabrujsk, 1923, X 4.2.45. 3S. Strošar Vanda, Lokve, 6 let stara, X 7.2.45. 37. Spacal Milan, Kostanjevica, 1919, X 13.2.45. 31. Kunčič Andrej, Begunje, 19'3, X 21.2.45. 39. Koželj Fortunat, Tunjice, 19*3, X 22.2.45. 40. Jugovič Franc, Stara Loka, 1986, X 29.2.45. 41. Anikin Aleksej, Rostov na Donu, 1927, X 28.2.45. 42. Pavšič Franc, Kamomlja, 1906, X 29.2.45. 43. Jurčič Marita, potfatki neznani, X n.f.tt. 44. Novak Pavel, podatki neznsni. X 28.2.45. Ob ustanovitvi ministrstva sea novo osvobojene kraje pri vladi FLli) Nedavno je bil objavljen odlok prezidija ljudske skupščine FLRJ, da se na predlog predsednika vlade FLRJ ustanovi ministrstvo za novoosvobojene kraje. Omenjeni odlok je nov dokaz velike skrbi, ki jo ljudska oblast in najvišji predstavniki državnega vodstva posvečajo novoosvobojenim krajem, Slovenskemu Primorju in Istri. Osvoboditev Slovenskega Primorja in Istre je bil ti v programu Komunistične partije in Ljudske fronte Jugoslavije od vsega začetka. Jugoslovanska armada je tudi osvobodila Istro in Slovensko Primorje s Trstofn, samo s svojimi lastnimi silami, in to v teku težkih borb in z velikimi žrtvami. Izgube teh pokrajin v borbi zli svobodo znašajo 42.000 mrtvih vojakov in civilnih oseb, ki so dali svoja življenja za svobodo svojega naroda. Poleg tega J)a te pokrajine za Jugoslavijo niso bila nekakšna tuja ozemlja, temveč njena lastna narodna zemlja, ki je bila v preteklosti nasilno odtrgana od Jugoslavije. Ce pomislimo na najtežjo dobo slovanskega prebivalstvu Istre in Slov. Primorja, ki se je začela po prvi svetovni vojni, ko je bila ta pokrajina izročena. Italiji in če vemo, kakšne so bile posledice te dobe, je razumljivo, da je tej pokrajini treba ftmes posvetiti posebno skrb. V dobi med obema vojnama so bile vse slovenske in hrvatske šole postopoma zaprte. Se leta 1913 je bilo v Julijski krajini 448 slovenskih in hrvat-skih osnovnih šol in 10 srednjih šol. ki so jih Italijani postopoma odpravili. Vsi slovenski in hrvaški uradniki so bili odpuščeni. z:atrt je bil ves tisk. Gospodarske zadruge in druge slovenske in hrvatske gospodarske ustanove so bile likvidirane. Politično, narodno in gospodarsko nasilje fašizma je v tej pokrajini pustilo strahotne posledice. Lani v noči med 15. in 16. septembrom je Jugoslavija pomaknila svoje mejnike proti A1 hodu in del Julijske krajine je svobodno zadihal v novi Jugoslaviji. Večii del slovenskega in hrvatskega na- roda je bil s tem pridružen ozemlju, kamor po jeziku, kulturi, po gospodarstvu in po vsej svoji zgodovini spada. Njihovo delo in življenje se je v vsem obsegu strnilo z delom in življenjem rojakov v svobodni Jugoslaviji. Ob prvi obletnici priključitve smo to lahko tudi ugotovili. Ugotovili pa smo tudi, da so posledice fašizma v tej pokrajini tolikšne, da je potrebna zanjo osebna skrb. Po načelu ljudske demokracije je treba tistim pokrajinam, ki so gospodarsko in kulturno zaostale, dajati dvojno pomoč. Tako Istri kakor Slovemkemti Primorju je treba posvetili posebno skrb, da čimprej prebolita težke rane fašistične okupacije in zadnje vojne. V obeh pokrajinah bo treba dvigniti šolstvo, kulturno in prosvetno življenje. Posebej bo treba posvetiti vse sile gospodarski obnovi in prometnim zvezam z zaledjem. Ustanovitev ministrstva za novoosvobojene kraje ima namen, da to popravi in da bodo novi kraji vključeni v skupno delovno fronto z Jugoslovani, vključeni s svojimi vrednotami in s svojimi gospodarskimi silami v jugoslovansko življenje in v njeno go-spodhrsko skupnost hitreje napredovali. V odloku prezidija o ustanovitvi tega ministrstva je rečeno, da se ustanavlja glede na posebne potrebe družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja krajev, ki so na osnovi mirovne pogodbe z Italijo priključeni k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, oziroma k Ljudski republiki Hrvatski in Ljudski republiki Sloveniji. Poleg tega je v omenjenem odloku prezidija FLR Jugoslavije določena ustanovitev posebnih organov, «ki se bodo bavili izključno z organizacijo državne uprave in gospodarstva v teh krajih kakor tudi s celotno problematiko družbenega gospodarskega in kulturnega življenja teh krajev s ciljem njihovega hitrega napredovanja». S tem ni vrezldij FLRJ samo utemeljil po4rebe ustanoviti novo ministrstvo, koristno in pomembno za novoosvobojene kraje, am- Ob 301etnici češkoslovaške republike Dne 28. oktobra t. 1. je proslavila Češkoslovaška republika tridesetletnico svojega obstoja. Češki in slovaški narod sta po stoletnem narodnem zatiranju stopila 1. 1918 v samostojno državno življenje. A ta svoboda je bila kratka. Izdaja v M{jnchenu 1. 1938 je končala samostojnost češkega in slovaškega naroda. Tedanja Češkoslovaška republika }e stavila vse svoje nade proti nemškemu in madžarskemu revi- zionizmu na pomoč zahoda in ;e vso svojo politiko gradila v zvezi z zahodnimi silami. Skoraj zadnja v Evropi je stopila s Sovjetsko zvezo v diplomatske odnose. Toda zahodne velesile so Hitlerju na ljubo žrtvovale Češkoslovaško republiko, ki je po izdaji v Miin-chenu prenehala obstajati kot samostojna država. Samo Sovjetska zveza je ostala tedaj zvesta svojim zavezniškim obveznostim. Ko je Rdeča armada dotolkla n •**> ■ ’ i1 ' 'f ‘ ■ ^ ' * ** .Ji § ’ ' i POGLED NA HRADCANE, SEDEŽ CESKOSLOVASKEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE. POD GRADOM KARLOV MOST PREKO VLTAVE, KI JE BIL ZGRAJEN PRED 600 LETI. fašistično Nemčijo, je bila osvobojena tudi Češkoslovaška. Vstala, je druga republika in vodeča sila v državi je postal delavski razred na čelu s komunistično partijo. A tudi pot, ki jo je prehodilo češkoslovaško ljudstvo od leta 1945 do 1948, od osvoboditve do sprejetja nove resnične demokratične ustave, prav tako ni bila lahka. Mračnim silam domače reakcije ni bil po godu naraščajoči vpliv delavskega razreda. Domača reakcija je našla krepko oporo v inozemskih kapitalističnih in imperialističnih krogih ter je zastavljala vse sile, da bi preprečila demokratični razvoj države, uničila pridobitve češkoslovaškega ljudstva ter onemogočila zlasti revizijo prve agrarne reforme. Hotela se je polastiti državne oblasti, kar pa sta pravočasno preprečila budnost in odločnost češkoslovaškega delovnega ljudstva. V februarju 1948 so bili odstranjeni iz vlade republike predstavniki interesov buržoazije, ki so pod vplivom zahodnih imperialistov poskušali obnoviti kapitalizem ter prekiniti prijateljstvo s Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije. Ljudstvo je nato krepko vzelo vodstvo državne politike v svoje roke. S tem so bili dani pogoji za plodno delo, za graditev lepše bodočnosti češkega in slovaškega delovnega ljudstva. Vlada je izvedla že mnogoštevilne socialne reforme. Tridesetletnico obstoja Češkoslovaške republike sta proslavila češki in slovaški narod že z velikimi zmagami. Dveletni plari. izpolnjen na čast te obletnice, odpira vrata petletnemu planu, ki bo pod vodstvom vlade in s požrtvovalnostjo delovnega ljudstva napravil iz Češkoslovaške napredno socialistično državo. Češkoslovaška republika slopa v četrto desetletnico svojega obstoja kot krepak činitelj miru in napredka v Evropi, v trdnem zavezništvu s Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije pa ima najboljše jamstvo, da se ne bo več ponovila njena tragedija iz leta 1938. pak je pokazal predvsem veliko skr b Jugoslaviji za te kraje. Tako bo celotna problematika Istre in Slovenskega Primorja dobila večji poudarek, možnost večje preučitve, temeljitejše in hitrejše rešitve. Ti kraji bodo poslej šli po poti hitrega razvoja in napredka. Tako politični in oblastveni odbori bodo imeli poslej več pomoči, gospodarski in kulturni razvoj bo naglejši in v skladu z razvojem ostalih pokrajin Jugoslavije. Položaj delavcev —v Jugoslaviji— Jugoslovanska vlada je izdala številne naredbe. s katerimi je na najboljši način zajamčila položaj delavstva. Vzporedno z gradnjo novih tovarn gradi stanovanjske hiše za svoje delavce. V načrtih velikih državnih podjetij so gradnje celih delavskih mest. ki bodo razpolagala ne-le s stanovanji, marveč tudi s kulturnimi centri, kinematografi, fizkulturni-mi igrišči itd. Posebne kontrolne komisije obiskujejo industrijske obrate po vsej državi ,z namenom da zaščitijo delavstvo proti nezgodam na delu, v primerih bolezni, pohabljenosti in starosti. Tudi na tem področju je opaziti velik napredek v primeri s položajem v stari Jugoslaviji. Danes je. delavcem zagotovljena mnogo boljša zdravniška pomoč kakor v pretek- losti. Za otroška zdravila, zdravljenje v bolnicah in sanatorijih trt podobno, je bilo izdanih v preteklem letu skoro 2 milijardi dinarjev, medtem ko so izdali v podobne namene 1939 manj kot 4 milijone dinarjev. Povečani so bili tudi izdatki za podpore delavcem, ki so se poškodovali na delu. V preteklem letu je bilo v ti namen potrošenih 270 milijonov dinarjev, medtem ko je pred vojno dosegla vsota, izdana za take podpore, le 70 milijonov. Spored-no s tem pa so bili za socialno pomoč delavstva osnovani še P0* sebni fondi. Petletni plan gospodarskega razvoja predvideva, da bo ob koncu leta 1951 za delo usposobljenih v Jugoslaviji 400.000 kvalificiranih delavcev. Da se to doseže, vodijo po vsej državi tehnične tečaje, v vseh industrijskih obratih pa s0 osnovane industrijske šole za vajence. Z druge strani pa se veča tudi število žen delavk, ki je za 50 odst. preseglo število v letu 1946-V različnih industrijskih vejah, n-pr. v tekstilni industriji so dosegle žene zavidljive uspehe. Člani Osvobodilne fronte Pr‘" spevajo s prostovoljnim delom izgradnji dežele. Organizirani s° v posebnih delavskih brigadah ter delajo vedno tam, kjer je potreba največja. Za to delo prejemajo plače predvidene po delovni sposobnosti M si na ta način pridobivajo nove izkušnje. Mladina, ki dela P kih. brigadah, obiskuje po konča' nem delu poklicne tečaje, kjer izpopolnjuje svojo tehnično znanje■ VELIKA STOLPNA URA NA PRAŠKEM MAGISTRATU. KI J® BIL ZADNJI DAN DRUGE SVETOVNE VOJNE MOČNO P°* SKODOVAN. Svetovni espenmtshib^mgres XXXIII. svetovni esperantski kongres, ki se je vršil od 31, VII. do 7. VIII. letos v Malmoe-ju. ugotavlja, 1. da napredek materialnih sil, znanstva in tehničnih sredstev, spravlja vedno bolj in bolj v medsebojne stike, posredno ali neposredno .pripadnike raznih narodov in da se vsled tega vedno bolj in bolj čuti potreba po enem nevtralnem in lahkem mednarodnem jeziku, kateri se lahko uporablja na vseh poljih modernega mednarodnega življenja; 2. da je mednarodni jezik esperanto vkljub raznim zaprekam v mednarodnih odnosih in posebno vkljub dvem velikim vojnam, ki so razrušile baze mednarodne solidarnosti, stalno napredoval in se širil, tako da ima danes bogato znanstveno in leposlovno književnost, mnogoštevilne časopise in ga praktično uporabljajo v raznih panogah vsakodnevnega življenja in je na ta način postal ne samo pismeni, temveč tudi gladek govorni, živi jezik za sto tisoče ljudi po vseh delih sveta, 3. da so vsi ti uspehi, katere je treba upoštevati, da sedaj doseženi izključno samo s požrtvovalnim delom poedincev brez kakršne koli uradne podpore od strani vlad ali pa od strani mednarodnih in meddržavnih ustanov. Vsled tega kongres odloča: 1. Priporočiti vsem osebam, ki govore mednarodni jezik in vserp organizacijam za širjenje mednarodnega jezika, da povečajo svoje naDore posebno med mladino in učiteljstvom po vsem svetu. 2. Izraziti ‘ svojo zahvalo vsem radijskim postajam, ki uporablja- jo mednarodni jezik esperanto oddaje, in tisku po vsem fve ’ ki izkazuje temu jeziku svojo P zornost. . ^ 3. Zaprositi vlade raznih drZ da resno razmotrijo možnos vedbe mednarodnega jezika v_ kot redni ali fakultativni Prc in da ge na ta način PrlPoiriC1(jll. jo k vzgoji novih generacij v hu strpljivosti in spoštovanja gih narodov, gt. 4. opozoriti vse mednarodne ganizacije in posebno Organ cijo združenih narodov na n narodni jezik ne samo kot n" g in vsestransko popolno tehn sredstvo za izmenjavo misli _ dio, sestanki, konference, ), si, filmi, znanost, umetnost, J temveč tudi kot močno sr g(]i za zbliževanje narodov in za tega, tudi kot pripomoček za vičen, trajen mir na svetu. Pod Krnom in Matajurjem drve sivi svinčeni jesenski oblaki, ki jih veter izpod Kanina in Rombona potiska v dolino. S seboj nam nosi imena tistih poznanih in nepoznanih junakov, ki spe svoje nezdramno spanje po naših planinah in tihih globelih. Mnogo je borcev iz Slovenske Benečije, ki so padli v novembrski ofenzivi na Matajurju in katerih zemeljske ostanke ne moremo prenesli na domača pokopališča. Ni jih več med nami teh silnih junakov, a spomin nanje živi med nami, njihova imena pa bodo za večno zapisana v knjigi narodno-osvo-bodilne borbe na Primorskem. Med žrtvami, ki jih je dala uboga in izmučena Primorska, je tudi junak iz Beneške Slovenije, komandant 11. bataljona Briško-beneškega odreda Pedelongi Marko. Se vedno slišim njegove zadnje besede: »Tovariši, borite se dalje, dokler ne bo vsa Primorska s Slovensko Benečijo do Tilmentu rešena tisočletnega suženjstva»■ Tovariš Marko se je rodil leta 1912 v mali beneški vasi Zapo-toku ob Nadiži. Komaj je končal šolo, si je moral že sam z drvar-jenjem služiti svoi kruh. Po po- * ISesteski iunuk-parliznn Marke “I ★ J ukre- Kljub vsem varnostnim ^ pom pa smo bili izdani. maja ob zori so nas v bltzt«1 šega taborišča obkolili in Premalo nas je bilo, z ranf komandantom samo 4 partij roki je bil prisiljen, da je z ženo in otrokom odšel s trebuhom za kruhom v tujino. Leta 1942 pa se je. vrnil v domovino, dobil zaposlitev pri gradnji električne centrale v Trnovem pri Kobaridu in takoj navezal stike s prvimi partizani ki so se pojavili v teh krajih. Prinašal jim je streliva iz zalog gradbenega podjetja in jim dajal razna obvestila. Ko so italijanske fašistične oblasti prišli na sled njegovemu delovanju, so ga strahovito mučili, da bi izdal partizane. Marko Pa ni črhnil besedice- Nato so ga pregnali v pregnanstvo v Reggio Cafabrio. Po razpadu Italije se je vrnil domov in se takoj pridružil splošni vstaji primorskega ljudstva. Zaradi svoje drznosti in junaštva je kmalu postal komandant 11. bataljona Briško-beneškega odreda. S svojimi tovariši se je posebno odlikoval pri diverzantskih akcijah na zapadni meji, posebno še potem ko je nadmočni sovražnik po dveh mesecih borbe zasedel 1. novembra 1943 kobariško osvobojeno ozemlje, ki se je razprostiralo od Tolmina do Bovca ter je obsegalo vzhodno in zapedno Beneško Slovenijo do St. Kvirinške-7a mostu pri Čedadu. Po umiku vojaške in civilne oblasti NOV iz Kobarida, je po-;tala Beneška Slovenija stalno 'atočišče partizanov, ki so n a tej •strateško važni točki močno ovirali sovražnikov promet po Soški, Nadiški in Pontebski dolini. Rušili in uničevali so sovražne prometne zveze, obenem pa so primorski partizani, med katerimi je bilo mnogo beneških Slovencev, s tem izražali svojo solidarnost in vovezanost z borečo se Jugoslavijo. Med vsemi beneškimi Slovenci pa se je izredno odlikoval tovariš Marko. Pod njegovim vodstvom je postal 11. bataljon BBO strah in trepet sovražnika, ki je pričel ta bataljon imenovati «SS bandit bataljona. Med najbolj drznimi akcijami 11. bataljona je bila ona, ko je bataljon 14. marca 1944 v neposredni bližini Vidma, kjer je bil glavni sovražni stan Furlanije, napadel letališče in uničil 9 letal in municijska skladišča. Pri tej akciji je imel sovražnik tudi večje število mrtvih in ranjenih. Nekaj dni po tej akciji pa je bil tov. Marko težko ranjen v nekem spopadu na Robediščih. Na velikonočni ponedeljek sva dobila s tovarišem namestnikom komandanta 11. bataljona nalogo, da zbereva partizane, ki so se v bitki na Robediščih razpršili, in da pomagava komandantu Marku. V Peratih se je nama pridružil 16-letni aktivist Slavko, ki je hotel v partizane. Ko smo prišli na Matajur, se je pred nami odprla vsa lepota Beneške Slovenije, ki je kljub strašnemu potujčevanju še danes ohranila slovenski jezik. Ko $e je pričelo mračiti, smo se oprezno spuščali po Matajurju v dolino. Pri Stupici smo prekoračili asfaltno cesto, prebredli Nadižo ter se skrbno izogibali zasedam. V vasi so lajali psi, pri Rfibiču pa se je zdaj pa zdaj oglašal rafal iz fašistične postojanke. Ob zori smo prišli v Bre-ginj, eno najzapadnejših vasi na Primorskem, kjer smo posvetili našo prvo skrb ranjenemu tovarišu Marku, ki sc je skrival v nekem skrivališču. Prenesli smo ga po strmen pobočju Nadiže v Breginj. kjer mu je neka gostoljubna družina nudila pribežališče Tov, Milenko ga je dnevno obiskoval in mu preobvezoval rane. Ko se mu je stanje vidno izboljšalo ter je postalo v vasi nevarno, smo ga prenesli na varnejše mesto izven vasi. Nemci so za njegovo glavo razpisali 150.000 lir nagrade. da bi se lahko upirali nadino< stre' mu sovražniku. Že po nekaj ^ lih je padel smrtno zadet en variš, tako da smo ostali s komandant, tov. Slavko ^g, S tovarišem Slavkom sva ' fl, tela rešiti našega koman ^ Plemeniti junak pa nanui J* ^ jal: ttPrepozno je- S tem 1 ^g, gubila še sebe. Rešita se vSg rita se dalje, maščujta me ,ng^u-tiste, ki so padli kot žrtve patorja, ki je moril naše *,u. se požigal naše domove, borit ^ vidva in ostali, dokler ^gnn». domovina svobodna in Ko je bil besneči sovra*nl ^ nekaj korakov oddaljen, revolver in si sam vzel mlado življenje. ndd0^ To sem napisal, da sc (ja žim spomini/ padlega borca 1 ^ bo delovno ljudstvo širom ™ofCe,-veniji spoznalo njega t n pjl ki so se borih tukaj na s zapadni meji JUST P‘ ■ERI'0'1' UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6, Ul. nad. — Telefon St 93-80«. — UPRAVA: ULICA R. MANNA St. — Telefon a7-847 In 27-947. I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, OGLASI' od 8 30-12 in od 15-18, tel. 27-847. Cene oglasov: Za vsak mm vljlne v Širini l stolpca: trgovski 40, rinančrio-nravnl 60, osmrtnice 70 lir. | Poštni tekoči nčuri za STO-ZVU: uZaložništvo Primorski dr.evnlks. Izdaja ZALOZNISTVO TR2ASKEGA TISKA D. Z O. Z. - TRST. - Odg. uredntk STANISLAV RENKO. — Tiska TržaSkl tiskarski zavod. celoletna 2600 lir: Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugollr; FLRJ: 55, 165. 330, 650 lk». Trst 11—74: za FLRJ: «Prlmorskl dnevnik«, uprava: Ljubljana 6-90t>ul'